Lelo LXX Štev. 277 a V Ljubljani, v torek, I. decembra I942-XXI Prezzo — Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za inozem-•tvo 20 Lii — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ea Inozemstvo 50 Lir. Ček. rad. Ljubljana 10.650 ca naročnino in 10.349 za inserate. Podrutnical Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje ital izvora: Unione Pubblicitft Italiana S. Bollettino No 919 Basi aeree nemiche intensamente battute 10 velivoli nemici distrutti — Oltre 200 nemici fatti prigionieri II Quartiere Generale delle Forzo Armate comunica: In C i r c n a i e a puntalo di reparti corazzati nemici sono statc respinto. Nel s e 11 o r e t u n i s i n o colonne avversa-rie sostenuto da mezzi blindati venivano arre-state o pordcvano molte camionette. Un attacco delle lorze deil'Asse lia portato alla conquista di una importanto posizione: aj-cuni carri armati anglo-americani sono stati distrutti. Sono stati presi oltre 200 prigionieri tra cui 21 ulliciali. Malgrado sfarevoli condizioni atmosfericlio nostro formazioni di bombardieri hanno intensa-mento battuto gli aerodromi a I g o r i n i distrug-gendo al suoio 4 apparecchi e ccutrando attrezza-nikiture portuali e depositi vari. Un velivolo o stoto abbattuto da cacciatori tedesehi nel cielo c i r e n a i c o. Aerei britannici seanciavano numeroso bombe su Tri pol i causando lievi danni; 21 inorti c 43 feriti tra gli abitanti, un apparecchio colpito dalla difesa contro-aerea si e inlranto al suolo. Una nuova incursione, attuata questa nolto sulla citta di Torino, non lia causato danni ri-levanti. Un bombardiere veniva centralo dalle artiglierie precipitando nei pressi di Nichelino. Altri tre apparecchi nemici sono stati abbattuti durante la precedente incursione. Lo vittime del precedente attacco aereo am-montano romplessivament© nella popolaziono ci-viie a 15 inorti o 22 feriti. Vojno poročilo št. 919 Hudi napadi na sovražna letališča (0 sovražnih letal sestreljenih — Nad 200 sovražnikov ujetih Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V Cirenajki so bili odbiti sunki sovražnih oklepnih sil. Na t u n i š k c m odseku so bile zadržane nasprotne kolone, ki so jih podpirala oklepna sredstva ter so zgubile mnogo vozil. Napad Osnih sil je privedel do zavzetja važne postojanke. Nekaj angleško-ameriških tankov je bilo uničenih. Prijetih jc bilo tudi nad 200 ujetnikov, med njimi 21 častnikov. Navzlic neugodnim vremenskim razmeram so skupine naših bombnikov hudo tolkle alžirska letališča, uničile 4 stroje ter zadelo pristaniške naprave ter važna skladišča. Nad Cirenajko so nemški lovci zbili no letalo. Angleška letala so zmetala številne homlie na Tri pol is, ki so povzročile lažjo škodo, med prebivalstvom pa je bilo 21 mrtvih in 43 ranjenih. En stroj, ki ga je zadela protiletalska obramba, je treščil na tla. , Nov napad, izveden zadnjo noč na mesto Torino ni povzročil pomembne škode. En bombnik, ki ga jo zadelo topništvo, jo treščil na tla blizu N i c h e 1 i n a. Nadaljnji trije sovražni stroji so bili sestreljeni med prejšnjim napadom. Žrtve prejšnjega letalskega napada znašajo skupno med civilnim prebivalstvom 15 mrtvih in 22 ranjenih. aedalfka tn dneva po praznika. i Kopltariev« 6, L|abt|ana. Amministraziooai Kopitarjeva 6, Lubiana. Telefon 4001—4005. AbboosmstiUi Me.« 18 Lire; Estero, mesa 20 Ur«, tdinune domenica. anno 34 Lir«, fcjtero 50 Lir«. C. C. tj Lubiana 10 650 per gli abbo-namentti 10.349 per 1« tnseriloni. / Pllialelr Novo mesto. \ Concessionaria esclnslva per la pufiBlIelta di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A- Milana. -j Vsi sovjetski napadi so bili odbiti in sovražnik je zgubil zopet 195 oklepnih vozil — Od 15. novembra so italijanske in nemške sile pred obalami Severne Afrike potopile 23 trgovskih ladij s 165.000 tonami, 11 drugih verjetno potopile, 65 s 338.000 tonami pa poškodovale — Poleg tega je bilo uničenih 5 križark in 5 rušilcev, poškodovani pa dve oklepnici, tri letalonosilke in 23 križark Hitlerjev glavni slan, 50. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: V vzhodn"m Kavkazu so se ponovni sovražni napadi zrušili s težkimi izgubami za sovražnika. Od 2?. novembra dalje je bilo v teh obrambnih boj iih uničenih 60 sovražnih oklepnih vozil. Lovska letala so sestrelila 5 sovražnih letal. V Knlmiški stepi so prodrli nemški moforizirani oddelki proti sovjetskim zvezam v zal-dju in so uničili skladišča ter razpršene bojne oddelke. Med Volgo in Donom so oddelki v tesnem sodelovanju z močnimi letalskimi silami znova odbili močne oklepne in pehotne napade. V Stalingradu samo krajevno bojno delovanje. Lastni protinapndi v v-likem Donskem kolenu so bili uspešni. Letalski napadi proti železniškim napravam ob srednjem Donu so se nadaljevali in je bilo pri tem več transportnih vlakov težko zadetih. Na srednjem odsekn vzhodnega bojišča in nn ozemlju ob 11 m ? n s k e m jezeru so bili zopet odbiti vsi sovražni napadi. 135 oklepnih vozil je bilo uničenih. V Cir?niijki so nemško-ilalijanske čete odbile sunke sovražnih oklepnih sil. Letalski napadi so bili podnevi in ponoči usmerjeni proti britanskim poljskim taboriščem in motoriziranim silam. Bojna letala so na ozemlju Tnnisa bombardirala sovražne kolone in jim povzročila znatne izgube v težkem orožju, vozilih in oklepnih sredstvih. V vzhodnem Sredozemlju je nemški lovec za podmornice pod poveljstvom mornariškega poročnika Kleinea z zaletom potopil od Angležev prevzeto prejšnjo grško podmornico »Tri-ton< in ujel posadko. Nad zasedenim zapadnim ozemljem in nad Rokavskim prelivom je bilo sestreljenih 7 britanskih letal. Nemški lovci so nadaljevali svoje podnevne prodore proti južni angleški obali in so z uspehom obstreljevali železniške naprave. Odkar je bilo 15. novembra objavljeno posebno poročilo o velikih uspehih italijanskega in nemškega letalstva ter italijanske in nemške vojne mornarice proti britansko-ameriškemu invazijskemu brodovju pred obalami severne Afrike, so se ti uspehi še znatno povečali. Skupno je bilo v času od 7. do 25. novembra v severno-afriških Iu kah in obalnih vodah severne Afrike potopljenih 23 trgovskih in transportnih ladij s skupno 165.000 tonami. 11 trgovskih in transportnih ladij s skupno 100.000 tonami je bilo tako težko poškodovanih, da so bile po vsej verjetnosti prav tako potopljene. 65 ladij s skupno 398.000 tonami je bilo poškodovanih, en del med njimi tako težko, da jc mogoče računati, da bodo za dalj rasa izločene. Izmed bojnih ladij sta bili dve sovražni oklepnici poškodovani, tri letalonosilke poškodovane, med njimi ena zelo težko, 5 križark uničenih, 5 rušilcev in ladij za spremljavo uničenih, 28 križark, rušilcev in drugih ladij za spremljavo pa poškodovanih. Razen tega so skoraj vsakodnevni letalski napadi povzročili v pristaniških napravah severne Alrike veliko razdejanje in velike požare, pri čemer je bilo mnogo dragocenega oskrbovalnega materiala uničenega. Berlin, 29. nov. AS. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da 60 na srednjem odseku donskega bojišča nemška ter italijanska bojna letala luido napadla sovražni promet na žcleznicah in cestah ter nekatere kraje, kjer 60 se zbirale boljševiške čete za napad. Na železniških napravah ler na nekaterih postajah je bilo povzročeno veliko razdejanje. Pokončanih ali težko poškodovanih je bilo tudi 6 sovjetskih vlakov, polnih vojakov in streliva. Sovjeti 60 zgubili tudi veliko avtomobilskih vozil. Vladar in Duce za albansko 39 letnico Tirana, 28. novembra. AS. Tridesetletnico pr< glasitve albanske neodvisnosti so svečano pražil . , ,■ • vali po vsej Albaniji. V Tirani se je praznični dan zagotovljene po slavni Savojskt dinastiji 1 -* ......* -- •-«<«- Sledil je uradni ■prejetn v namestnllkl rezi- denci, ki so se ga udeležili vsi visoki civilni, vo- izno-111 pričel z. 21 topovskimi streli. Letala so krožila nad mestom in odvrgla listke, ki so proslavljali veliko Albanijo, Kralja in Cesarja ter Duceja. Ob 8.30 so bile verske ceremonije istočasno v muslimanskem. pravoslavnem in katoliškem svetišču. Prisostvovali so visoki civilni in vojaški dostojanstveniki. Ljudstvo se jo zbiralo v množicah na cestah in trgih prestolnice, kjer so se odražale barvo zastav in praporov. Množica, predstavniki in vsa šolska mladina so se zbrali končno na Skander-begovem trgu in na Cesti imperija. 01> 9.30 se jo pojavil na konju Kraljevi namestnik v spremstvu predsednika vlade, predsednika Višjega fašističnega korporativnega sveta ter generala Gianninija, predstavnika vrhovnega poveljnika oboroženih sil v Albaniji in drugih generalov. Ko jo pregledal čele, ki so bile razvrščene na Cesti imperija, je Kraljevi namestnik prisostvoval dviganju zastave, ki se je odigralo na Skanderbegovem trgu med ploskanjem množice. Sledil je mimohod vojaških oddelkov tiransko garnizije, ki jim je bil na čelu poveljujoči general, takoj nato pa oddelki albansko Liktorske mladine. To pferadi so je stvoril sprevod, ki so mu bili na čelu prefekt, zvezni tajnik, izredni komisar prestolnice in druga mestna oblastva. Sprevod se je nn Skanderbegovem trgu usmeril proti sedežu namestništva, kjer jo bila razvrščena šolska mladina. Po vztrajnem pozivanju množico se jo pojavil na balkonu Kraljevi namestnik, ki so ga sprejele živahne ovaclje za Kralja in Cesarja ter Duceja. Namestnik je imel nato v albanščini govor, v katerem jo poveličeval žrtve italijanskih obodo albanskega ljudstva, ki so sedaj jaški in cerkveni hierarhi. Predsednik vlado jo izročil Kraljevemu namestniku v imenu vlade in predstavnikov vseh pokrajin spomenico s čestitkami ter ga prosil, naj bi Vel. Kralju in Cesarju tolmačil čustva zvestobe in vdanosti albanskega ljudstva, ki jo prepričano, da je jiod zaščito Sa-vojske hiše deležno najboljše usode. Eksc. Jacoinini jo odgovoril z. zalivalo in prebral sledečo brzojavko Kralja in Cesarja: »Prijetno nam je obrniti se na vrlo albansko ljudstvo ob tridesetletnici njegove neodvisnosti. Ponosni in zvesti Albanci, ki so združeni pod Skanderbego-vim praporom in krepki |>o svoji tisočletni vojaški tradiciji, bodo znali ohraniti, in če bo potrebno, braniti svojo etniško celotnost ter sveto narodno pravice, ki smo jih sankcionirali z našim Statutom. Goreče čestitke, ki jih pošiljamo ob tej svečani priliki vsem Albancem, naj bodo jamstvo in zagotovilo za njih svetlo bodočnost ter poseben znak našo stalne, čujoče skrbi. Viktor Emanuel.c Predsednik ministrskega sveta je imel nalo po tiranskem radiu svečan nagovor. Pojioldno jo prefekt sprejel konzularni zl>or. List »Tomorit jo izšel popoldne v posebni izdaji s poročilom o manifestacijah. Največji poudarek je dal sledeči Ducejevi brzojavki predsedniku ministrskega sveta: »Proslava tridesete obletnice albanske neodvisnosti, ki nas jo doletela v borbi za svobodo narodov, jo nadvse značilna. Italijansko-albanska zveza jo dala neodvisnosti Skipetarskega naroda novih sil. Jutrišnja zmaga bo mni»la samo potrdili najvišjo usodo obeh naših dežel v svetu, ki bo temeljil na miru in pravici.« Hrvatska spoznava korporativni ustroj Italije Zagreb, 29. nov. AS. Na sedežu delegacije PNF je bil prvi tečaj za korporacij6ke študije, kateremu bodo sledila predavanja italijanskih znanstvenikov o ustvaritvah fašistične Italije na korporativnem jiodročju. Tečaj je organiziran na pobudo in s sodelovanjem delegacije PNF in hrvatskih sindikalnih organizacij, na čelu katerih je podtajnik profesor Seitze. V okviru italijansko-hrvatskih kulturnih odnosov je tečaj izreden dogodek. Udeležujejo se ga vsi voditelji U6taških sindikalnih organizacij ter dijaki, vpisani v tečaju za socialne študije, ki ga je ustanovil nedavno podtajnik za korjx>racije. Prvo predavanje je imel nacionalni svetnik Carlo Alberto Biggini, rektor univerze v Pisi, ki ga je predstavil šef delegacije PNF, nacionalni svetnik Balestra, ki je rekel, da je vesel, da imajo Hrvatje priliko spoznati fašistične sindikalne organizacije, kajti globlje spoznavanje teh organi- — \\, Konec francoske vojne mornarice Kako se je francoska mornarica razpršila po svetu - Koliko ladij je bilo v Toulonu Seja francoske vlade Vi'chy, 23. novembra AS: Predsednik Laval te prvič potem, ko je dobil od državnega načelnika povečana pooblastila, predsedoval seji ministrskega sveta. Na seji so prebirali Hitlerjevo pismo maršalu Pctainu ter pismo, ki ga je nemški zunanji minister von Ribbentrop poslal La-valu. Državni podtajniki za mornarico, letalstvo in vojno so poročali o pogojih, pod katerimi so začeli razorožitev. Državni podtajnik za kolonije je poročal o okoliščinah, v katerih je generalni guverner Boison v nepokorščini do fna.r" šalovih navodil stopil na stran severnoafriških odpadnikov. Neto je vlada sklenila, da se admiralu Darlanu in generalu Girautlu odvzame francosko državljanstvo. Nove volitve v Turčiji Ankara, 29. novembra AS: Zakonodajna moč turške narodne skupščine preneha začetek prihodnjega junija. Ker pa mora biti takrat že sprejet novi državni proračun, 6e v nekaterih političnih krogih govori, da bo narodna skupščina deccmbra, nakar bodo takoj volitve za novo skupščino. O tem so razpravljali predvčerajšnjim na zborovanju vodstva ljudkse stranke v Ankari. V političnih krogih se zatrjuje da bi se turška vlada rada zaradi razvoja mednarodnega položaja izognila volitev v poletju. Zato je verjetno, da bo skupščina razpusčena Bred »otekom njene zakonodajne moči. Lisbona, 30. nov. AS. Neka ameriška poročevalska agencija je objavila poročilo, dobljeno v anglo-ameriškem afriškem poveljstvu, da so bili poveljniki francoske mornarice v Toulonu v stalni zvezi z Darlanom, ki je skušal po svojem izdajstvu prima-miti tudi vse francosko brodovje. Pobeg so poveljniki skrbno pripravili in ladje so ravno mislile uiti, ko so sile Osi nenadoma posegle vmes. Ameriški listi pretakajo krokodilske solze nad tem žalostnim dogodkom, ki so ga zagrešili ijudie. katere imata v službi London in Washington. Toda jasno je, da je njihova žalost nastopila zaradi tega. ker se jim ni posrečilo spraviti pod svoje okrilje francoskih ladij, za kar so se trudili z vsemi mogočimi spletkami že celi dve letu Stockholm, 30. nov. AS. Švedski dopisniki v Londonu pravijo, da so nemške in italijanske čete zasedle Toulon ravno ob pravem trenutku, da so lahko še preprečile tajne dogovorjene načrte mod toulonskim poveljnikom francoske mornarice in zavezniškim poveljstvom. Francosko brodovje je namreč ponoči hotelo odpluti proti Orana. Zavezniške ladje so jim že šle do pol poti nasproti in so hotele francoske ladje spremiti do atlantske obale. V Londonu se tolažijo s trditvijo, da se po francoskem »Scapa Flowu< silo Osi v Toulonu niso mogle okrepiti in nadomestiti genovskega pristanišča, ki je bilo po zadnjem bombardiranju po- Madrid, 30. nov. AK. Španski listi ^udarjajo, da je Francija po namerni potopitvi ladij v Toulonu zdaj ostala brez brodovja. Francija m več pomorska sila zaradi izdajstva nesposobnih mož, ki niso mogli razumeti potrebe po edinosti in prave koristi francoske domovine. Stockholm, 30. novembra. AS. List »Aftonbla-detc piše o toulouski žaloigri ter pravi, da je Francija po namerni potopitvi velikega dela svojega brodovja ter po zadnjih Hitlerjevih ukrepih prenehala biti vojaška sila. Zdi se, da so zavezniki sodili, da bo toulon-sko brodovje ob primernem trenutku ušlo nemški pozornosti ter odplulo proti Oranu. A Nemci in Italijani bili pripravljeni ter so ob pravem času preprečili, da ne bi dragocene francoske vojne ladje prišle zaveznikom v roke. Tudi list »Al-leliandac pravi, da je Francija po vseh teh dogodkih le še zasedena dežela in da se ne bo mogla nikdar več šteti med velike narode. Vse to se ne bi bilo zgodilo, če bi mnogi admirali in generali poslušali Pctaina. zacij bo gotovo prispevalo k tesnejšemu italijan-eko-hrvatskemu sodelovanju. Po zanesenih besedah tajnika Seitzeja je prof. Biggini jasno in zanimivo predaval o italijanski korporativni in sindikalni ureditvi. Po izčrpni debati, katere so se udeležili mnogi funkcionarji in voditelji hrvatskih poklicnih organizacij, je nacionalni svetnik Biggini povzel debato ter pojasnil temeljne značilnosti italijanske sindikalne Ureditve in zlasti elemente splošnega značaja fašističnega korporativizma. V italijanskem kulturnem zavodu je bil nato sestanek številnih hrvatskih pravnikov ob navzočnosti italijanskega ministra Caserlana, generalnega konzula, drugih italijanskih zastopnikov in hrvatskega pravosodnega ministra. Nacionalni svetnik Biggini je na važnem zborovanju obširno očrtal nekatere zanimive reforme fašističnega prava. Sledila je dolgs debata, katere 60 6e udeležili profesorji in sodniki. Nacionalni svetnik Biggini je zaključil zborovanje in objasnil v debati duha in prakso fašistične zakonodaje. Ameriške izgube Buenos Aires, 29. nov. AS: Severnoameriško mornariško ministrstvo je objavilo nov seznam izgub, ki znaša 747 mož. Skupno doslej uradno objavljeno število izgub ameriških j>omoršča-kov znaša 17.250. Huda nesreča v Bostonu Buenos Aires, 30. nov. AS. Iz Bostona se je izvedelo, da je bilo prišlo zaradi požara v nekem nočnem lokalu do strašne zmešnjave, med katero je bilo 432 mrtvih in 214 ranjenih. Bivši perzijski predsednik umrl Carigrad, 29. nov. AS. Po kratki bolezni je umrl bivši perzijski ministrski predsednik Forugln Kan. Tudi letos bodo polnočnice popoldne Vatikan, 30. nov. AS. Ker se okoliščine letos niso prav nič spremenile, bodo tudi za letos ostale v veljavi določila papeške kurije z dne 1. decembra 1940, V smislu teh določil bodo v krajih, kjer veljajo odredbe o zatemnitvi, polnočnice že lahko popoldne, tako da bodo končane že pred začetkom časa za zatemnitev. Verniki bodo lahko prejeli sveto obhajilo, če bodo prei štiri ure tešč. Tisti, ki se bodo udeležili te svete maše, bodo s tem zadostili svoji verski dolžnosti, ki so jo dolžni opraviti na božični dan. Duhovniki, ki bodo brali svete maše to popoldne, bodo brali na božični dan le še dve maši. Angleži zasedli otok Riunion Vichy, 30. nov. AS. Podtajnik za kolonije jo včeraj zjutraj objavil, da so se britanske sile izkrcale na otoku Riunion pri Madagaskarju. Med izkrcanimi četami se nahajajo tudi južnoafriške čete. Angleži so zasedli glavno mesto St. Denis. Potres v Turčiji Ankara, 29. nov. AS. Zadnje dni je bil velik potres v industrijski pokrajini Balicesti v severozahodni Anatoliji. Popolnoma je bilo uničenih 800 hiš, 200 hiš pa je bilo zelo poškodovanih. Doslej je bilo ugotovljenih 473 smrtnih primerov. Nobenega sledu še nimajo o 200 ljudeh. Alarm v San Franciscu Buenos Aires, da je bil nocoj v alarm. 30. nov. AS. Izvedelo se San Frančišku dan znak za Visoki komisar sprejel upravitelje slovenskih šol Ljubljana, 29. novembra. Predvčerajšnjim ob 11. je Visoki komisar v vladni palači ob navzočnosti šolskega komisarja sprejel upravitelje slovenskih šol glavnega mesta in pokrajine. Visoid komisar je poudarjal naloge šole tudi 7. ozirom na sedanji politični položaj v pokrajini. Preciziral je polom nujnost, da mora slovenska šola predstavljati elemente sodelovanja in biti zato odločno usmerjena v tem smislu napram fašistični Italiji. Eksc. Grazioli je nato navedel razno težkoče, ki so nastale zuvoljo posebnega položaja ozemlja glede rednejšega funkcioniranja šolskega delovanja in je omenil tudi podporno delavnost v prid gojencev s strani Visokega komisariata, kakor s strani Zveznega poveljstva italijanske liktorske ndadino v Ljubljani. Ob koncu se je spomnil slavno padlih pripadnikov Oboroženih sil in vseh slovenskih žrtev komunističnega barbarstva ter poslal plamteč pozdrav Kralju in Cesarju ter Duceju. Predpisi za potniški promet na cestni železnici Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, določa: Čl. 1. — Vstop v vozove mora biti izključno zadaj, izhod spredaj. Čl. 2. — Pravico do brezplačne voinie nn tramvajskih vozovih imajo: a) funkcionarji iav-iio varnosti, častniki Kr. karabinieriev. agentov javne varnosti. Kr. finančne straže, prostovoljne milice zn narodno varnost, neglede na število: bi podčastniki in apuntuti Oboroženih sil in Kr. karabinieriev; podčastniki in agenti iav-ne varnosti: podčastniki in apuntati Kr. finančne straže in linancarji. podčastniki in agenti varnostne straže; podčastniki in vojaki prostovoljne milice za narodno varnost; po dva za voz in z dolžnostjo zavzeti stojišče: c) uradniki in poduradniki finančno k»n t rolo bivše Jugoslavije prav tako kot določa a in b). Za brezplačno vožnjo na mestni cestni železnici so morajo tisti oficirji in podoficirii. ki so v civilu. izkazati s posebno legitimacijo, iz katere mora bti razvidna pravica do brezplačne vožuie: d I funkcionarji Urada za civilno moloriza-ciio Visokega komisariatu, določeni za nadzorstvo obratovanja cestne železnice, morajo imeli izkaznico, ki io ic izdal urad. kateremu so podrejeni; d) gasilci, le kadar so v uniformi; fl osebje cestne železnice, ki ima že po določbah brezplačno vožnio: g) potniki, ki imajo legitimacijo, kulero je izdalo ravnateljstvo mostne cestne železnice. _ Cl. 2. Cl. 9 odredbe od 28. marca 19-12/XX, St. GO ostane v veljavi in prepoveduje izdajanje brezplačnih izkaznic za vožnjo na tramvaju Mestni cestni /"leznici v Ljubljani, brez posebnega dovoljenja Visokega komisariata. Prošnje za te brezplačne izkaznice se morajo vlacrali na Uradu za civilno motorizaeijo, kateremu je podrejena Mestna cestna železnica. Cl. 4 Potnik mora na zahtevo pokazati vozovnico, čo pa ima izkaznico za svobodno vožnjo, jo mora za nadzorstvo pokazati uslužbenemu osebju. Cl. 5. Kdor potuje brez vozovnice ali r. neveljavno vozovnico ter se je skušal na kakršen koli način odtegniti plačanju vozovnic, bo kaznovan z denarno globo dveh lir. Nova uredba glede prodaje avtomobilskih vozil Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, odreja: Čl. 1. — Prodaja in sprememba posesti na kakršen koli naslov z napisno tablico opremljenih in matrikuliranih avtomobilskih vozil v Ljubljanski pokrajini sta dovoljeni samo v korist oseb. ki bivajo v Ljubljanski pokrajini, ali ustanov, ki imajo svoj sedež v Pokrajini sami. Čl. 2. — Visoki komisar bo mogel v izjemnih primerih in po motivirani izjavi Urada za civilno motorizaeijo z lastno odločitvijo avio-rizirati prodajo, oziroma prenos posesti tudi izven primerov, ki iih predvideva preišnii člen. Čl. 3. Akti prodaje ali prenosa posesti, ki so v tei stvari izvršeni v nasprotju z odredbami prejšnjih členov, so neveljavni. Urad za civilno motorizaeijo pri Visokem komisariatu in Javni avtomobilski register Ljubljanske pokrajine ne bosta mogla pripustiti v izvršitev aktov prodaje ali prenosa posesti v korist oseb ali ustanov, ki niso v posesti rekvizitov. o katerih govori člen 1. te odredbe, in avtorizaciiskoga dekreta, k* ga predvideva prei-;siji člen. Dekret sam se mora priključiti aktom. ki iih hrani Urad za motorizaeijo pri Visokem komisariatu. Cl. 4. Ta odredba stopi v velinvo z dnem svoje obiave v »Službenem listu« Ljubljanske pokra jine. Sprememba voznega reda 1. decembra t. 1. bo vlak šl. 709 odhaial iz Ljubljane eno uro prej. to je ob 16.10. ter bo prihajal v Trieste ob 20.25. »Slovencev koledar« tto za mesto in za deželo! Kdor skače na voz. ko se premika, ali z voza, kdor se vozi na stopnicah ali 6e obeša na voz, bo kaznovan z globo 50 lir. Denarna globa, o kiteri je govor v prvem odstavku tegu člena, bo priključena takoj vozovnici in potnik bo mora! v redu plačati svojo vozovnico. Cl. R. Osebje jo obvezano, da ustavi voz in zahteva. če treba tudi s posegom javne sile, da morajo izstopiti vsi potniki, ki potujejo neredno. Cl. 7. Kdorkoli poškoduje na kakršen koli način vozove, bo kaznovan i globo do 200 lir, poleg tega pa bo moral povrniti stroške povzročene škode. V spornem primeru sme krivec plačati globo do 20 lir. Plačilo te kazni oprosti krivca od sestavka policijskega zapisnika o prestopku. Cl. 8. Na tramvaju se ne smejo voziti pijani ali z vidno gnusnimi boleznimi prizadele osebe. Poleg tega se ne smejo na tramvaju voziti nesnažne osebe, ki bi zaradi nespodobne obleke kakor koli mogli nadlegovati nli škodovali drugim potnikom. Od vožnje so izključeni tudi taki, ki se ne bi hoteli podrediti zapovedim uslužbe-nega osebja. Polniki, ki so jih odstranili iz voz, nimajo pravice do povrnitve cene za vozni listek. Cl. 9. Ta odredba stopi v veljavo 1. decembra 1942-XXI. Objava Visoki komisar je odredil, da bodo od 16. decembra 1942-XXI izdane enotne mestne vozovnice za vojake (narednike, podnarednike in voiake in lomu ustrezajoči čini), ki bodo veljale 0.30 L za vsako vožnjo. Gospodarstvo Italijansko-nemški gostinski odbor. Te dni so se začela v Rimu |n>svelovanja italijansko-nem-škega gostinskega odbora, ki obravnavajo vprašanja tujskega prometa in gostinskih obratov v medsebojnem odnošaju. Podaljšanje dovoljenj za uvoz iz držav, s katerimi obstojajo splošni sporazumi. Izšel je odlok ministrstva za izmenjavo in valute, ki podaljšuje vsa dovoljenja za uvoz iz držav, s katerimi obstojajo splošni klirinški sporazumi, do konca tekočega leta. Italijansko-grško-nemški sporazum. V Berlinu jo bil podpisan nov klirinški sporazum med Grčijo in Nemčijo, |>o katerem se odpre za nov uvoz iz Nemčije in izvoz iz Grčije v Nemčijo nov poseben klirinški račun. Za Italijo pa obstoja že nekaj časa posebna družba za promet z Grčijo. Glede zvišanja ccn jo to delo prepuščeno posebni italijansko-nemški-grški komisiji v proučevanje. Reorganizacija ministrstev na Hrvatskem. Nedavno je hrvatska vlada ustanovila v okvirju posameznih ministrstev posebna glavna ravnateljstvu, ki jih imenuje Poglavnik. V ministrstvu za narodno gospodarstvo bodo ustanovljena naslednja glavna ravnateljstva: glavno ravnateljstvo za kmetijstvo, ki se bo brigalo za zadeve prejšnjega kmetijskega ministrstva, nadalje bo ustanovljeno glavno ravnateljstvo za obrt, industrijo in trgovino, ki 1» vodilo posle prejšnjega trgovinskega mi- nistrstva. Namesto prejšnjega ministrstva za gozdove in rudarstvo je bilo ustanovljeno glavno ravnateljstvo za gozdove, poleg tega pa še posebno glavno ravnateljstvo za rudnike. Tako imamo sedaj že 4 glavna ravnateljstva, poleg tega pa bo ustanovljeno še peto ravnateljstvo za ljudsko prehrano Urad za tvoritev cen in mezd pride pod ravnateljstvo za obrt, industrijo in trgovino. Iz ravnateljstva za kmetijstvo je bilo nadzorstvo nad rilx>lovom v gorskih vodah preneseno v ravnateljstvo za g07.dove. Prometno ministrstvo je odstopilo javna dela notranjemu ministrstvu, tako da so mu ostale še pošte in promet. V finančnem ministrstvu ni bilo nobenih izprememb. Glavne ravnatelje nadzoruje pristojni minister, ki tudi predlaga zakonske osnutke in jih zastopa. Ce gre za vprašanja njih resorjev, so tudi glavni ravnatelji klicani na ministrske seje. Poleg glavnih ravnateljstev so lahko imenovani še državni tajniki, ki delajo kot pomočniki ministri, tudi ti lahko sodelujejo pri sejah vlade, kadar so pozvani. Vsekakor pa lahko glavni ravnatelji postanejo tudi državni tajniki. Mednarodna banka v Zagrebu, ki je bila nedavno ustanovljena, zvišuje glavnico od 0.75 na 10 milij. kun. Naročite »Slovenčevo knjižnico«! Iz Hrvaške Teden slovaške kulture v Zagrebu. iHrvat- sko-slovaško društvo« v Zagrebu je organiziralo teden slovaške kidturo, ki traja od 29. novembra do 6. decembra. Vsi dnevi tega tedna, ki hoče poglobiti kulturne stike med NDH in Slo-vuško, bodo izpolnjeni z raznimi kulturnimi prireditvami. Predvsem bo vsak dan v tem tednu i>o eno predavanje, posvečeno Slovaški. Predavanja bodo v zagrebškem radiu. Razen tega bo hrvatsko državno gledališče uprizorilo dve slovaški operi, v katerih bosta nastopila v glavnih vlogah slovaška operna pevka Hubova Kišonova in Štefan llodža. Hrvatski glasbeni zavod bo priredil koncert »Bratislavskega komornega združen ja, hrvatska drama bo pa uprizorila slovaški gledališki komad »Kariera« od slovaškega pisatelja Stodole. Predavanje o grbih hrvatskih mest. Vse-učiliški profesor dr. Dabinovič je imel tc dni v Zagrebu predavanje o grbih posameznih hrv. mest. Delavske kuhinje v NDH. Hrvatska delavska zveza je pričela v vseh večjih hrvatskih mestih ustanavljati delavske kuhinje, v katerih se lahko hrani delavstvo. Tc kuhinje so posebno dobro obiskane v samem Zagrebu, zatem po v Sarajevu io Osijeku. Sneg v Bosni. Hrvatsko časopisje poroča, da jc prejšnji teden skoraj po celi Bosni zapadel sneg. V Sarajevu je bila snežna plast visoka 40 cm ter so vozovi cestne električne železnice pričeli voziti s precejšnjo zamudo, ker so morali po mestu najprej očistiti proge. Po vseli krojili je pritisnil že tudi precejšen mraz. V Brezovici dogotavljajo samostansko poslopje. Poleg ostalih ženskih redov bodo sedaj prišle na Hrvatsko tudi karmeličanke, ki bodo imele svoj samostan v Brezovici. Samostansko poslopje sedaj dogotavljajo ter se bodo karmeličanke v n jem lahko kmalu naselile. V samostanu bo tudi kapelica, ki bo dostopna tudi ostu-lim vernikom. Sredi kapelice bo grobnico, v katero bodo pokopavalli zagrebške nadškofe in škofe, ker je grobnica v zagrebški katedrali že polna. Grojinica za karmeličanke bo pa na samostanskem vrtu. Velika ofenziva... na letaku OF »Slovenska revolucionarna fronta« upa, da 6i bo opomogla od prejetih udarcev, 6e bo iz globin gozdov, odkoder izdaja obsodbe in obljublja 06ve-to, začela z veliko papirnato ofenzivo z neumnimi letaki, ki širijo najnesramnejše laži proti protiko-munistični milici. Prvaki OF pa bi 6i lahko prihranili trud, ko se vznemirjajo kot toliko blaznežev, ker se nikdo več ne boji strahovalcev, ki 60 plačani od Moskve. Protikomumstične milice in z njimi V6e slovensko katoliško ljudstvo pa so odločene nadaljevati z bojem proti rdečemu barbarstvu, da se enkrat za vselej odstrani »sovjetski raj«, o katerem imajo vsi tako žalostne izkušnje. Zadušnice za pok. dr. Trumbifem. Ob četrti obletnici znanega hrvatskega politika pok. dr. An-te Trumbiča je bila v sredo, dne 18. t. m. v zagrebški katedrali za pokoj njegove duše slovesna zadušnica, ki jo je služil hrvatski mitropolit in zagrebški nadškof dr. Stepinac. Zadušnici so prisostvovali člani hrvatske vlade, ustaških organizacij ter zastopniki raznih hrvatskih kulturnih in prosvetnih ustanov. Navzoča je bila tudi pokojnikova vdova z ostalimi člani pokojnikove družine. Stalna Meštrovičcva razstava v Zagrebu. Iz sedanjega umetniškega paviljona na Zrinjevcu so prenesli vse Meštrovičeve umetnine v umetnikov paviljon na Josipovcu, kjer nameravajo ustanoviti stalno razstavo Mešlrovičevih umetnin. Preureditev hrvatskega državnega prirodo,-slovnega muzeja. Hrvatski državni pridoroslovni muzej, ki je bil ustanovljen pred kakimi sto leti, ima več zelo bogatih zbirk. Posebno zbirka faune Adrijanskega morja spada med najpopolnejše zbirke na svetu Sedanji muzejski prostori pa za potrebe te znanstvene ustanove ne zadoščajo več ter se je zato hrvatska državna prosvetna oblast odločila zgraditi sedem novih muzejskih stavb, ki bodo stale v Varaždinski ulici. V eno teh poslopij se bo pozneje preselil tudi prirodoslovni muzej. Na sedanji umetniški razstavi v Zagrebu, ki so jo odprli prejšnjo nedeljo, razstavljajo naslednji slikarji: Ivo Auer: Ljubo Babic, Ze-naida Bandur. Vladimir Becič, Ferdo Bir, Bruno Bulič, štefa Canki-Pažič, Josip Crnoboci, Marijan Detoni, Ivan Domač, Vladimir Filako-vac, Stjepan Galetič, Vilko Gecan, Ivan Gene-ralič, Oton Glilia, llinko Gudac, Krsto llege-dušič, 2cljko Hegedušič, Josip Ilorvat-Meaji-murac, Vladimir Jelič, Ante Kaštelanič. Anton Kirinčič, Joža KI jakovič, Dušan Kokotovič, Slavko Kopač, Branko Kovačevič, Edo Kovačevič in drugi. Od kiparjev razstavljajo predvsem Anton Augustinčič, Ivan Meštrovič, Frano Krši-nič in drugi. V vsem razstavlja 57 slikarjev in 13 kiparjev. Nemški tečaji za sarajevske časnikarje Podružnica zagrebške nemške znanstvene akademije v Sarajevu ie uvedla posebne nemške tečaje za tainošnje hrvatske časnikarje. Zagreb šteje danes okoli 300.000 prebivalcev, Ob nedavni proslavi 700 letnice proglasitve Za greba za svobodno in kraljevsko mesto, je hrvaško časopisje tudi obširno poročalo o dosedanjem raz Katere zadruge so darovale za zimsko pomoč Objavili smo že poročilo da so slovenske zadruge prispevale zn zimsko pomoč Visokemu komisariutu znesek 50.000 lir. Ker so nekateri naslovi zadrug bili netočni, navajamo še enkrat pravilne naslove in darove posameznih zadrug. Zavod za zadružništvo Ljubljanske pokrajine 1500 lir; Zadružna zveza 5000 lir; Zveza slovenskih zadrug 5000 lir; Ljudska poojilnica 50odočnost srbskega naroda. Oni so tu kot gotova rezerva v vodstvu naroda vedno pripravljeni, da prevzamejo dolžnosti.« INnčrtno kmetsko gospodarstvo v Srbiji se lepo razvija. Vodstvo srbskega načrtnega kmečkega gospodarstva je z izvršenimi deli, ki so bili predpisani za to leto, popolnoma zadovoljno. Pod strokovnim nadzorstvom so kmetje v vseh srbskih okrožjih obdelali vso razpoložljivo zemljo in jo zasejati s kulturami, ki so jih kmečkemu ljudstvu svetovale oblasti. Letošnji pridelek je bil povsod zadovoljiv. Za prihodnje ieto bodo oblasti izkoristile vse izkušnje letošnjega leta in so zato prepričano, da bodo dosegle še lepše rezultate in bodo še znatnejše dvignile proizvninilno možnost srbskega naroda. Strogi pp-dpisi proti pijančevanju. Srbske osrednje politično-upravne oblasti so izdale pred kratkim podrejenim organom nova, |>o-ostrena, navodila glede zatiranja pijančevanja po mestih in v j>odežeilju. Po teh navodilih bo odslej poleg osebe, ki bi se opijanila v javnem lokalu, občutno kaznovan tudi gostilničar. Odstranitev znanega lokala. Zaradi razširitve Dečanske ulice so v Belsradu podrli poslopje na oglu Aleksandrove in Dečanske ulice, v knlvrem je bila znana gostilna »Topola«. Žganjekuhn v Srbiji prepovedana. Srbske oblasti so letos izdale prepoved za kuhanje žganja iz sliv. Slive, ki so letos tudi v Srbiji zelo dobro obrodile, so deloma posušili, deloma pa porabili za mezgo. Žganjekuha je bila dovoljena 6amo iz tropin. % Tli; !, 1: lil,. # # if # # 12 CESARICA S TRPEČIM SRCEM Pred to silno žalitvijo in še hujšo žalitvijo svojega soproga je Elizabeta onemela. Odhitela je iz sobe, zaloputnila z vratmi in se v svoji sobi zrušila v silovit jok. Jokala je s tnko silo in pri tem lako stokala, da so bili služabniki v sosedni sobi silno zbegani in niso vedeli, kako naj svoji vladarici pomagajo. Elizabeta je nato preživela silno nemirno noč. V vročici je neprenehoma jokala. Ustvarila si je tisoč načrtov in jih takoj opustila, napisala je dvajseBpisem in jih takoj raztrgala, Sklenila je edino, kar je mogla: zapustila bo dvor in se ne bo nikdar vefi vrnila. V prihodnjih tednih je hladno izvedla svoj načrt. Franc Jožef je jokal in prosil, rotila jo je njena mati vojvodinja Luiza, pa ni nič dosegla. Elizabeta je bila v svoji duši pregloboko užaljena. Cesar pa je vendar dosegel, da se ho večkrat na leto vrnila na dvor in se na njegovi strani udeležila glavnih dvornih slovesnosti. Tako se naj svetu dokaže, da zakonska zveza med cesarsko dvojico ni prelomljena. Odslej naprej so jo težko sledili na njenih begnnjih po svetu. Potovala je na Krf, s Krfa v Benetke, na Tirolsko, ob bavarska jezera, v Cannes, v Mentoli, Kissingen in kraje ob Renu. Na svoji jahti je begala po Sredozemskem morju. V tistih časih je pisala: Kadar sem na morju, popolnoma oživim... Morje je moj veliki prijatelj, morje me tako razume, da znni nimam nobenih skrivnosti. Nič me lako ne pomiri, kakor poglfcd na morske valove.« Pri tem stalnem menjavanju okolice pa se Elizabeta ni razbila, ampak je poslajala bolj zbrana. Pogled na ljudi in stvari okoli nje jo je silil k resnemu razmišljanju. Tiste čase je govorila: »Kako je vse človeško delo nekoristno, smešno in varljivo? Zakaj se trudimo, ko ni nič na svetu trajno. Preden bo poteklo sto let, 1k> izginilo vse, kar se nam danes zdi tako ljubo in tako neizogibno potrebno. Ml smo samo prikazni, ki nekaj časa migotajo nad zemljo, nato pa izginejo v vesoljstvu...« Tako se je srečala z mislijo Amiela: »Pred 6eboj sem zagledal silen prepad, kamor drve vsi prividi, ki se imenujejo bitja. Živa bitja so le prikazni, ki letajo nekaj časa na zemlji, nakar se vrnejo v večnost...« Elizabeta je še govorila: »Za politiko so ne zanimam. Zdi se mi nekaj smešnega. Državniki si domišljajo, da vodijo potek dogodkov. Kakšna zmota I Vse, kar se dogaja, je že od nekdaj določeno po nujnosti. Previdnost je, ki vodi svet. Najslavnejši vladarji in najspretnejši ministri se samo uklanjajo neizogibnemu zakonu stvari...« V tem oziru se je naslanjala na nazore dveh velikih vojskovodij, Napoleona I. in Friderika II., ki sta oba toliko dala na »njegovo veličanstvo slučaj«, na »nepredvideno«. V svoji silni črnogledosti je Elizabeta rada ponavljala stihe iz Macbelha: »Življenje je le senca na potovanju, beden igralec, ki ae trapa svojo uro na odru, pozneje pa ga nikdo več ne sliši. Življenje je pravljica, ki jo pripoveduje bedak, polna hrupa in hesnosti in ki nima smisla.« Sedmo p o gl a v j e. Zabavala se je s temi svojimi razmišljanji pod očarljivim nebesnim svodom nad Krfom, ko je zagrmel top pri Sadovvi. To jo je priklicalo nazaj v pravo stvarnost. Od januarja 1806 se je razvijal diplomatski dvoboj med Prusijo in Avstrijo. Pod raznimi oblikami so se Habsburžani in Hohenzol-lerni bojevali za vodstvo v Nemčiji. Strasti so se razplamtevale. Na obeh straneh so polnili orožarne. Komaj je Bismarck zapustil nižje službe, že je presenetil svet s svojim stvarnim gledanjem, s svojo spretnostjo, drznostjo in izredno politično genialnostjo. Prejšnjo jesen je storil mojstrsko dejanje v Biarritzu. Z ostrim pogledom je pravilno presodil, kaj lahko izlušči zase koristnega iz sanjarij Napoleona III. Zagotovil si je francosko nevtralnost in italijansko zavezništvo in je z dolgimi koraki hitel naprej. Njegov vojaški sodelavec general Moltkc mu je dajal najlepše navodilo, ki ga more državnik ponesti v viharne čase in to navodilo je bilo: vse premisliti in pretehtati, nato pa tvegati. Kaj je našel pred seboj?... Avstrija se je kar vidno razkrajala. Po Metternichovem absolutizmu se Avstrija ni mogla več razvijali. Avstrija je bila tista, ki si je zaslužila prislovico, da je »vedno za eno leto prepozna, da ji vedno manjka ena armada, da ji vedno manjka ena ideja.« Vojna je izbruhnila 15. junija 1866. Pruske armade so takoj zasedle Hesensko, Saksonsko bavarsko Frankonijo, Hanoveransko, obrobne predele Češke, italijanska vojska pa je začela z ofenzivo ob Gardskem jezeru. Avstrija se je morala braniti na dveh frontah. Pruska vojska je dne 3. julija zmagala pri SadowI. Bila je to zmaga čisto po vzoru Napoleonovih zmag. Dne 13. julija so pruske vojske prodrle do Nikolsbtnga, ki je 55' km od Dunaja. Teden dni pozneje Je Avstrija morala položiti orožje. Ena bilka je zadostovala, da je odločila usodo vojne. S premirjem v Nikolsburgu in z mirovno pogodbo v Pragi Je Franc Jožef izgubil zadnje ostanke svojega italijanskega kraljestva. Benetk ne Iki več imel. 9e mufnejše pa mu ,ie bilo, rla ie moral podpisati odhod Avstrije iz nemške konfederacije. Odslej bo družina Hoenzollemov vladala Nemčiji. Ljubljančani popijejo dosti brezalkoholnih pijač Ljubljana, novembra. Sedaj, ko je vinska trgatev že za nami in je »Sv. Martin požegnal vin«, seveda marsikje že poskušajo, kakšno je letošnje vino in povsod se: pohvalijo z njim, bodisi z domačim, pridelanim v Ljubljanski pokrajini, to 6e pravi na Dolenjskem in v Beli Krajini, pa tudi z onim, ki ga uvozimo iz Italije. Dasi je vino že prevrelo, vendar ga še ni toliko na trgu, kakor bi mislili, običajno pride namreč vino na prodaj istega leta šele okoli božiča, poprej moramo popiti lanskega. Oblasti na Kranjskem so res po vsej pravici zatrjevale okoli 1. 1712., da 60 naši kraji prava »vinska dežela«. Seveda izkazujejo vsakoletne statistike, da recimo Ljubljana popije vsako leto tudi mnogo drugih alkoholnih pijač, tako piva, žganja, likerjev in podobnega. O pivu 6mo nekaj ča6a slišali, da ga bodo pričeli delati iz koruznih kali, ki ostanejo pri mletju in ki dajejo prav močno pivo. Vendar imamo v Ljubljani še vedno ječmenovo pivo, koruzne kali pa, — če jih je kaj — bi bilo bolj pametno uporabiti za olje, tako, kakor delajo Hrvatje. Vidi 6e, da bo letos žganja manj, kakor druga leta. Sadjarji so prekuhali v žganje le najslabše sadje, vse drugo pa so porabili za krhlje, prodali sveže ali pa prekuhali v mezge. Tako je tudi prav. Sicer pa 6mo že prejšnja leta popili mnogo »slivov-ke« in podobnega žganja, ki je bilo po večini iz — grških fig in rozin, le za okus je bilo dodano nekaj drugega 6adja. Tako bo najbrže tudi letos. Povprečnemu Ljubljančanu se bo pa morda čtidno zdelo, da je Ljubljana tudi zelo močan kon-zument brezalkoholnih pijač. Torej Ljubljančani niso samo vinopivci ali uživalci alkohola v drugih oblikah, temveč tudi prijatelji brezalkoholnih pijač. Takole pred kakšnimi dvajsetimi leti je bila — zlasti med mladino in ženskami, pa tudi med treznimi moškimi — najbolj priljubljena brezalkoholna pijača »pokalica«, v ljudskem jeziku »kraherle«. Imenovali so jo kratko »prvega vojaka v boju proti alkoholu«. Ljubljanski sodavičarji so včasih res izdelovali izvrstno pokalico iz pristnih sadnih 6okov in sladkorja ter ogljikove kisline, tako, da se je penila kakor šampanjec in okus ter vonj ;e imela nad vse prijeten. Marsikateri sodavičar si je 6 60-da-vodo, — ki so jo Ljubljančani použili in jo še zauživajo, — v neverjetnih količinah, napravil prav č.dno premoženje. Sodavičarska obrt je bila v Ljubljani vedno spoštovana in ugledna. Pokalica s.ima pa se je zamerila precej med prejšnjo svetovno vojno, ko so sodavičarji morali mesto pristnih sokov in sladkorja ujiorabiti sama nadomestila. Kolikšne množine soda-vode in jx>kalice popijejo povprečno Ljubljančani na leto, pa ni točno znano, ker sodavičarji ne plačujejo užitnine od prodane količine, temveč le pavšal. Močna konkurenca pokalici je nastala pred leti s pijačami iz mlečne in podobnih kislin. To je bil 6lavni »šabeso«, čigar 6lava pa je trajala le malo let. Ta pijača je prišla kot moda in izginila kot moda. Sedaj je menda nikjer ne pijejo več. Izredno mnogo so Ljubljančani popili včasih mineralne vode, na leto tudi okoli 400.000 litrov, največ 6eveda rogaške in radenske. Lani je bil seveda dovoz ustavljen in Ljubljančani 60 popili mineralne vode le okoli 180.000 litrov. Segli pa so bolj po umetni sodavici. Sedaj pa Ljubljančani zopet segajo jio mineralni vodi, kakor »San Pelegri-no« in podobnimi in bo letos konzum mineralne vode znatno višji, kakor lani. Letos 6mo imeli dobro sadno letino, toda le malo 6adja smo uporabili za dobre sadne 6okove. Pri nas še ni dobro znano, kako ohraniti sadne sokove sveže vse leto. Po navadi se nam sadni sokovi 6premene v kisle in dostikrat neužitne jabolčnike, tepkovce in podobno. Sadne sokove bi se morali naši ljudje navaditi takoj po prešanju dati v hermetično zaprte steklenice ali posode, kjer ne pridejo v stik z zrakom in torej ne do glivic, ki povzročajo kisanje in vretje. V tem nam morajo biti mojstri Italijani, ki prav sedaj na primer s takim uspehom uveljavljajo svojo oranžado na našem trgu in konzum te okusne brezalkoholne pijače v Ljubljani vedno bolj narašča. Točne statistike pa zaenkrat seveda še ni. Pač pa vemo, da stalno narašča tudi konzum takih 6adnih sokov, ki jih znamo delati tudi mi, na primer malinovca. V prejšnjih letih je Ljubljana letno porabila povprečno okoli 20.000 litrov mali-novega in jiodobnega soka, lani pa že nad 30.000 litrov, toliko pa 6eveda samo uvoženega z dežele. Mnogo soka pa so Ljubljančani sami nakuhali iz malin in borovnic, bodisi, da 60 jih kupili ali pa 6ami nabrali. Malinovec pri nas barvajo z umetno barvo, da dobi temnejše rdeči jioiidarek. Bolj zdravo bi bilo, ako bi malinovec barvali — s primesjo borovnivnega soka. Tukaj bi bilo treba govoriti še o raznih drugih domačih brezalkoholnih pijačah, ki si jih ljudje sami napravljajo in ki niso pod nobeno kontrolo. Ječmenova kava je dandanes domača že v vsaki, tudi najbolj imenitni ljubljanski družini. Družine si za tako kavo tudi že 6ame delajo primes — iz žganega korenja, želoda in podobnega. Druga domača pijača je postala citronada. Le iz tega razloga 6i moremo razlagati ogromno količino citron, ki jih je Ljubljana lelos nakupila. Ko pa se bo dovoz nekoliko zboljšal, pa upajmo, bo postalo zopet eno naših najljubših in najbolj krepilnih domačih brezalkoholnih pijač — mleko. Tudi iz mehkih glav dobimo kislo zelje Ljubljana, novembra. I Ve? naših člankov v zadnjih tednih — zad- I nji je izšel v soboto — je do dobra poučilo naše male pridelovalce in kmetovalce, kako naj si napravijo dovolj kislega zelja za zimsko in spomladansko zalogo, saj letina zeljnatih glav jo bila letos odlična, hvala Bogu. Vsa ta navodila pa veljajo za napravo kislega zelja iz glav. Umetnost kisanja takega zelja je sicer že precej znana. V zadregi pa so nešteti mali pridelovalci, zlasti v Ljubljani, ki jim zelje nikakor ni hotelo iti v glave, vsaj ne v tolikem obsegu, kakor bi radi in sedaj žalostni gledajo veliko perje zelja, s katerim ne vedo kaj početi, kvečjemu, da ga pokrmijo zajcem in kozam. Je pač križ, če je človek prvič v življenju kmetovalec in ne zna pravilno odbrati sadik in vzgajati zeljnatih glavi Tudi takim malim pridelovalcem se da pomagati, da pridejo poceni do lastnega kislega /olja, in sicer prav iz teli neuporabnih zeljnatih listov, pa tudi iz ohrovta in celo iz poganjkov, ki rastejo na storžih, s katerih smo pred tedni odsekali cele glave. Vse to poberemo, očistimo gnilih listov, jopo obrežemo in vržemo — ali posamezne liste nli kar vse skupaj — v velik lonec vrele vode in pustimo, da voda še enkrat zavre, torej, da se listi skuhajo. V sodčku, kamor hočemo dati to, položimo na dno plast že skizanega zelja, nato pa plast skuhanih listov, recimo v višini zeljnate glave. To trdo potlačimo, potresemo s tenko plastjo soli, dodamo, pač po okusu, nokaj kuinine, malo jabolčnih tujiin, brinja ali česa podobnega, trdo potlačimo, nato pa zopet položimo plast listov in zojict slično plast soli, kumine in podobnega. To ponavljamo, dokler ni sodček skoraj do vrha poln in jjotlačen. Na vse to potlačeno zelje položimo nekaj svežih listov, pokrijemo z lesenimi deščicami in položimo po vrhu nekaj težkih kamnov. Tako pustimo to zelje nekaj tednov, da se kisa. Ko je zelje že kisjo. dvignemo kamne in deščice ter odstranimo vrhnje liste. Kamne in deščice umijemo, nato pa z njimi zopet zakrijemo zelje. Paziti pa moramo, da je sodček z zeljem med kisanjem v običajni sobni temperaturi IS stopinj Celzija, pozneje pa na takem kraju, dn ne zmrzne in pa tudi. nn pretoplein ne smo biti. Tudi pri količini soli moramo biti previdni, tako je najbolje, če uporabimo recimo na 50 kg zeljnatih listov I kg soli. Imeli bomo tako domače dobro kislo zeljo — iz listov, ki bi jih sicer zavrgli. To zelje pripravljamo za jed prav tako, kakor običajno kisio zelje, moremo ga pa tudi uživati kot solato z dodatkom olju in čebule. Nekaj vremenske bilance za november Ljubljana, 30. novembra. V novembru so bile vse nedelje lepe, sicer zjutraj meglene, nekoliko mrzle, toda brez dožja ali padavin v drugi obliki. V nedeljo je bila prva adventna nedeja, o kateri govore stari vreme-narji-in očanci: »Na prvo nedeljo v adventu slana in ivje, bo prihodnje leto polno sadno drivje.c Danes v ponedeljek je dan sv. Andreja. Ta nekako končuje letno vrsto vseh onih svetnikov, ki so p,i naših starih ljudeh nekak mejnik za večje v emenske spremembe. Pravijo drugače: »Na Andreja, ko se v kozarcih vince smeja, vreme tako ali onako, ostane do konca leta enako.« Drugi rek pravi: »Andrej oster in suh, pozimi nam raste kruh!« Bog daj, da bi bilo tako za prihodnje leto. Naposled: »Na Andreja sneg, ostane skozi 100 dni.« November izkazuje prav tako, kakor oktober in drugi meseci v tem letu, zadovoljivo in zanimivo vremensko bilanco. Za november znaša tako imenovani mesečni padavinski povprečnik 114 mm in 12 deževnih dni. Letos je ombrograf zaznamoval v Ljubljani le 9 deževnih dni in komaj 35.7 n ilimetrov dežja. Največ dežja je bilo od 6. na 7. novembra, namreč 12.1 mm. Zadnji deževni in d doma snežni dan je bil 17. november, ko je bilo 1.2 mm dežja. Od takrat naprej ni bilo dožja. Vreme je stalno zmerno mrzlo in sončno. V tem letu smo drugače zaznamovali celotno 137 deževnih in skupno 851.9 mm dežja. Vse kaže, da bo lelo 1042 eno najbolj suhih let v zadnjih 25 letih. Prav značilno krivuljo kaže barometer za le- tošnji november. Prvi dnevi deževni, zadnji dnevi novembra lepi in mrzli. Prvi dan novembra barometer nizek, 758.1 mm, nato se je barometer dvigal, potem pa spet padal na 757.5 mm, katero stanje je bilo najnižje. Od tega dne pa se je spet barometer naglo dvigal, da je 15. novembra dosegel visoko stanje 775.1 mm, nalo padec na 762.1 mm, zopet dvig na 775.5 mm dne 26. novem-nakar rapiden padec na 758.3 mm 28. novembra. Sedaj konec meseca počasno dviganje. Jutranji temperaturni minimum je 8. novembra dosegel najvišje stanje +13° C, dne 17. novembra je živo srebro prvič zdrknilo pod ničlo in 27. novembra smo imeli v tem mesecu najhujši mraz, ko je bilo —7.4° C. Dnevni maksimum temperature kaže tudi za november značilno krivuljo. Dne 6. novembra še rekord +20.6° C, nakar siedi počasen padec, toda dnevna temperatura se je še vedno vzdržala nad ničlo, kar ni bilo novembra lani. Najnižje stanje dnevnega temperaturnega maksima je znašalo + 2.5» C. November je bil mesec zelo ugoden za razna dela po sadovnjakih. In končana so tudi poljska dola. Na dan sv. Andreja se navadno marljiv kmet ozira na okrog in sestavlja bilanco svojega kmetovanja. Letos je ta bilanca splošno povoljna. Obvarovani smo bili pred raznimi vremenskimi katastrofami, ki so druga leta navadno obiskovala naše kraje v poletnih mescih, obvarovani smo bili pred jesenskimi velikimi povodnjimi, da nam niso uničile razne pridelke na njivah. Gospodarstvo Popravek v kolektivni pogodbi za trgovinske uslužbence. V poročilu o kolektivni pogodbi za trgovinske nameščence 6e je vrinila pomota, besedilo mora biti pravilno naslednje: za osebje, ki še nima dveh let službe in prejema do 900 lir plače, se zvišajo prejemki samo za 20 %, ne pa za 35, oz. 30 %, kot je določeno za osebje z daljšo službeno dobo. Bolgarska prosta cona v Antivariju. Nedavno je bila ustanovljena italijansko-bolgarska prevozna družba, ki bo organizirala bolgarsko-italijansko trgovino na progi Kuščuk—Korča—Antivari. V ta namen bo dobila Bolgarija v pristanišču Antivari (Bar) svojo svobodno cono. Češka banka v Zagrebu zvišuje glavnico od 7 na 10 milij. kun. Menjalna trgovina na Hrvatskem. Da bi ee olajšale prehranjevalne razmere v južni hrvatski in zlasti v obmorskih krajih, je prišlo na predlog glavnega ravnateljstva za prehrano do blagovne izmenjave. Obmorski kmetje bi dobili v zameno za svojo volno in olje živila iz ostalih delov Hrvatske. Španska zunanja trgovina. V španski zunanji trgovini zavzema lani Italija drugo mesto, takoj za Nemčijo. Lota 1940 je znašal italijanski uvoz iz. Španije 15.85, leta 1041 že 49.42 milij. pozet. Španski uvoz iz Italije je dosegel leta 1910 23.21 milij., lani pa 17.06 milij. pezet. Važen dobavitelj Španije je Argentina, dočim je važen odjemalec še Severna Amerika. Hidriranje kave v Braziliji. V Braziliji so začeli delati nove načrte za izkoriščanje kave, katere imajo preveč. Da bi prihranili na prostoru za prevoz kave, so začeli delati poskuse, kako bi kavi odvzeli vodo in vsebino celuloze, ki jo ima. Stroje Diktatura proletariata Malerialist gleda vse kot materialist. Ne vidi nič duhovnega, nič dobrega, nesebičnega, požrtvovalnega. Tako je tudi Marx videl na svetu samo izkoriščanje, izkoriščevalce in izkorišfance. Vsa zgodovina mu je zgodovina bojev med dvema »razredoma«. V naši dobi se je to nasprotje do skrajnosti poostrilo: na eni strani so kapitalisti — izkoriščevalci, na drugi strani delavci — izko-riščanci; na eni strani buržujci, na drugi strani proletarci. Boj sc pa po prepričanju komunsitov že odločuje. Dialektika razvoja bo uničila zasebno lastnino in ustvarila nov komunizem. Seveda pa morajo proletarci v tem boju sodelovati, da se bo prej m njim v prid rešil. Morajo se organizirati kot komunisti, morajo sc z zavednim delom pripravljati na revolucijo. Komunizem, je dejal Marx v Komunističnem manifestu, se da doseči le po nasilnem prevratu vsega dosedanjega družabnega reda. Revolucionarno jc zaklical: »Naj trepečejo vladajoči razredi pred komunistično revolucijo! Prolclarci izgube v njej le svoje verige, pridobe pa z njo svet!« Da bi proletarce še bolj podžgal, je okhcal diktaturo proletariata, go-spodstvo in vladstvo organiziranih delavcev. Proletarci bodo dobili v roke vso oblast, bodo kot vladajoči razred« nasilno odpravili »stare proizvajalne razmere« in tako uničili življenjske pogoje izkorišfajočcga razreda, ko tega razreda več ne bo, sploh ne bo ve? razredov. Razred je razred le jx>leg drugih razredov, potein se pa po Marxu razredi ločijo le po dejavnem in trpnem izkoriščanju. Ker bo po končani revoluciji samo še pro-letariat, ki ga ne bo nihče več izkoriščal, tudi prolelariat ne bo več razred. Nastala bo »brezrazredna družba«, zaželjeni cilj komunizma, ko bo, kakor jc Marx proletarccm svečano obljubil, »svobodni razvoj vsakega, svobodni razvoj vseli«. Zal, da moramo proletarccm te komunistične sanje nekoliko po resnici popraviti. Resnica je, če bi sc komunistična revolucija posrečila, da bi prolelariat nekaj časa »gos|*)doval«. Tako je gospodoval v Rusiji po oktobrski revoluciji. Prav za prav ne prolelariat, saj je med njim mnogo poštenih delavcev, temveč tisti nezadovoljni, v dušah razklani, vsemu svetu sovražni ljudje, ki jih je v nasi brezbožni dobi dosti povsod, zlasti pa po večjih mestih. Ti ljudje so tudi v Rusiji planili na dan in začeli klali in moriti, razbijali in ropati. Morili so ne Ic kapitaliste, te še morda najmanj, temveč delovne in pridne ljudi, ki so si s trudom pridobili nekaj premoženja, potem pa vse, ki jim ali zaradi položaja ali zaradi mišljenja in življenja niso bili povšeč, tako na eni strani učenjake, prolesorje, umetnike, na drugi strani pa duhovnike in redovnike, celo uboge redovnice, ki zares pod milim Bogom nikomur niso mogle nič zalega storili, saj molitev in dela krščanskega usmiljenja morejo dražiti le satana m njegove hlapce. A kako so komunisti divjali vprav tudi nad redovnicami n. pr. na Španskem! Tega pokolja se komunisti tudi pri nas lahko vesele, ie se jim bo namreč revolucija posrečila. Vsi pošteni ljudje morajo bili pripravljeni na to. Komunisti bodo »obračunali« z vsemi, ki njih brezboštva in zločinstva niso mogli odobravati. A tudi drugi naj si nikar ne laskajo, da bodo prosti. Komunisti »obračunavajo« ludi s tistimi, ki imajo kaj, kar bi sami radi imeli! A to »gospostvo« proletarcev ne bo trajalo vedno. Nad proletarci bodo v resnici drugi, ki bodo gospodovali. To so razni samozvanci, vlado-željni intcligenti, ljudje, prav kakor vidimo v Rusiji; nazadnje kak močan in brezobziren diktator, Lenin, Stalin ali drugi taki možje. Ti puste pro-letarcein, da se izdivjajo, okopljejo v krvi, potem pa sami vzamejo vajete v roke. Začnejo se krvave »čistke«, ki jemljejo glave tistim, ki so preveč željni gospostva. Lenin jc dejal, da brez inteligentov sploh ni mogoč komunizem, a inteligenti hočejo gospodovati, ki jim mora masa služiti, a vidijo težko tudi enakega poleg sebe. Tega naj se torej proletarci dobro zavedajo, da ne bodo sanjali neresničnih sanj! Potem pa naj pazijo še na neki stavek v komunističnem manifestu. Marx pravi, da se bo moralo po končani revoluciji uvesti »prisilno delo za vse« in obnoviti »industrijske armade«. Saj drugače v komunizmu ni mogoče urejeno in res plodno delo. Ta prisilnost bo pa pustila malo svobode in svobodnega razvoja, ki se ga proletarci tako vesele. Kako jc že napovedal dalekovidni Leon XII? Dejal je, da čaka proletarce v komunizmu le : mrzka sužnost in če enakost, enakost v bedi«. Kaj ko bi to le preveč resnično bilo! d. v (a namen bi naj dale Severnoameriške zedinjene države, ki pa seveda tega nočejo dati kar tako. Češka eskomptna banka v Pragi zvišuje glavnico od 100 na 150 milij. čeških kron. KULTBRHI OBZORHIK Ljubljanska Drama: Cvetko Golar: »Ples v Trnovem« (Premiera 28. novembra 1942.) V soboto je bila prvič v drami vprizorjena Golarjeva burka »Ples v Trnovem«, ki naj bi imela edino ta namen, da bi »občinstvo dobro zabavala« (GL.) Vendar tega namena kljub vsej odrski prizadevnosti ni dosegla. Nočemo s tem reči, da bi morali igrati zdaj samo globoke, resne drame. Ne, 6meh nam je dobrodošel in z vso dušo danes blagoslavljamo človeka, ki nam prinese nekaj toplega, prisrčnega veselja. Zato ima tudi veseloigra v teh dneh hvaležno polje. Cvetko Golarja že dobro poznamo z našega odra. On je eden tistih redkih domačih pisateljev, ki ima to 6rečo, da je bil ]X>g06t0 na sporedu Narodnega gledališča, morda poleg P. Golie največkrat. Odkar je bil napisal »Vdovo Rošlinko« 1925. leta, je bil še v osmih 6ezonah igran; to se pravi z drugimi besedami: relativno je bila vsako drugo leto Golarjeva igra na sporedu. »Ples v Trnovem« je najnovejše Golarjevo delo. To je burkasta burka, v kateri pisatelj ponovno obdeluje isto idejo, kakor v »Rošlinki« in končno tudi v »Dveh nevestah «in v »Zapeljivki«. Zdaj 6e zahoče starejšemu vdovcu dekleta in 6icer mladega dekleta, kakor vdovi Rošlinki mladega Janeza. Le da je Rošlinka nekam naravneje pričela metati oči za mladim sosedom, kakor pa vdovec Cešnovar za dekletom, ki ga sploh ne pozna. V roke mu pride le ljubavno pismo, ki ga je pisala Meta Selanova mlademu Cešnovarju, pa je oče pismo dobil v roke. Na podlagi tega pisma 6e začne stari Cešnovar ženiti pri sinovi nevesti. Metka ga vleče in dela z njim verjetne in neverjetne burke. A ko ima etari dosti smešenja, zaključi Golar zgodbo na zelo naivni način tako, da dobi Cešnovar star. eno od žensk, ki se je 6kozi vso igro metala za njim in se tepla zanj (ne vem zakaj prav to?), Cešnovar ml. ^pa dobi Melko. Golar je to pot pustil kmete in kmečko okolje in 6e je preselil v predmestje. Ni dosti razlike med Golarjevnni »kmeti« in med temi meščani. Vendar se zdi, da je našel pisatelj nekaj več pristnosti in več zdravih domislic na kmetih, kakor pa v Trnovem. Pisatelja poznamo že od prej, da živi na deskah le 6 6vojim zunanjim rogoviljenjem in s harmoniko, da je njegovo gledališko prizadevanje dra-matsko le po zunanji obliki ne pa tudi po notranjem bistvu te pesniške vrste. Za njegovo zadnje delo velja to še mnogo bolj. Dramatski prijem je prisiljen, čutijo ee mašila, ki naj bi 6prožila 6meh v dvorani, a zarjavela obvise v zraku (gospod in gospa na plesu, romantično razkrivanje ljubezni med Lojzetom in Metko i. p.). Pisatelj je 6kušal to pot stopiti korak naprej iz »starih dobrih čaeov«, v katerih 6e gode prejšnje njegove zgodbe, a to ni niti sedanjost niti preteklost. Nič ni originalnega in 6meh prej utruja, kakor pa sprošča. Vsa teža leži na igralcih in človeku 6e res smilijo pred tako nalogo. Rešili 60 jo po najboljših svojih močeh. Režiser g. M. Skrbinšek je V60 burko predelal (GL) — torej je bila prvotno še 6labša — in postavil dejanje bolj v 6tare dobre ča6e, čeprav bi mu bili n. pr. bolj hvaležni za lepo zapeto pesem »Prelepa je trnovska fara«, kakor pa za karikaturo kvarteta. Glavna teža burke je bila na g. Cesarju (Cešnovar), kateremu je moral gotovo tudi pisatelj čestitati in mu biti hvaležen. Poleg njega so zelo dobro rešili vlogi gospe Rakarjeva in Starčeva 6 snubitvijo Cešnovarja in z medsebojno borbo za moža. čeprav 6ta močno karikirani. Zelo dobro je odigral svojo vlogo tudi g. Bratina kot so-boslikar Tone in ga. Levarjeva kot Metka. Okusno 6ceno je pripravil inž. Franz. A kljub V6ej prizadevnosti celotnega igralskega zbora, igra ni dosegla uspeha. Sicer publika ploska, a kdaj ne ploska? In še (o odobravanje je bolj veljalo igralcem, kakor pa delu. P. Za Miklavža izide »Slovencev koledar« Naročite ga takoj po ugodnostni ceni 20 lir Veiikonjeva »Višarska psl^a« na Rokodelskem odru Narte Velikonja, ki se ie s svojimi psihološkimi novelami uvrstil med odlične naše pisce in je v Večernicah za leto 1928 dal ono najbolj priljubljenih ljudskih povesti »Višarska polena«, nam tudi kot dramatik ni neznan. Že v začetku svojega literarnega ustvarjanja je priobčil v »Domu in svetu« močno pieso »Suženj«, na ljudskih odrih se ie igrala igra »Zupan«, ki ie pozneje dala snov za »Besede«, pred dvema letoma pa smo brali v Mladiki njegovo ljudsko igro »Tabor«. Nekako istočasno se ic lotil tudi dramatizacije svoiih »Višarskih polen«, ki so jih igrali v Mostah. Rokodelski oder je v nedeljo to ljudsko igro pokazal Ljubljančanom in moremo reči, kar z lepim uspehom. V štiri dejanja ic avtor strnil svoj ljudski roman z Mohorievine. ki je trdna gruntarska hiša s staro zgodbo, kateri pa ie dal Velikonja poseben svojstven čar. Pri Mohorjevih se ob obletnici smrti sina gospodarja sproži povest in drama, katere nosilci so oče Mohor, snaha Franca, sin Matic, hlapec Tine, njegov nepoznani oče berač Blaž. grabežljivi oderuh Matevž Kosmač s svojo ženo in še bajtar Klančar. Posestvo je po moževi smrti mlade vdove, ki jo je Tine že nekdaj ljubil, a mu io ie rajnki prevzel. Maščeval se ie in gospodarja ubil, ko sta vozila hlode iz gozda. Nihče ne ve o tem nič, razen Blaža, ki spremi ja in opominja Tineta kot slaba vest, nai se javi sam oblasti. Tine ie še željan življenja in no mara Blaža poslušati. Tudi tedaj ne, ko izve. da ie njegov oče. Grunt in Franca sta njegov cilj. Franca se res odloči zanj in celo pade. ko ie zavrnila Matičevo snubljenje, meneč pod Kosmače-vim vplivom- da so zanjo mešetarili v zvezi z gruntom. Ko pa izve, da se je motila, preizkuša Tineta in prepusti vse premoženje staremu Mohorju. Tine gre z Matijcem in Klančarjem spet v gozd po hlode in se na isti poti kot njegova žrtev smrtno ponesreči. Ko ga prinesejo domov, umirajoč prizna svojo krivdo in izdahne. Ob njegovem truplu se vsi z Blažem vred zaobljubijo, da pojdejo za pokoro na Svete Vi-šarje ... Kakor ic povest snočr.a in zgrabi, tako nas pusti dramatizirana hladne, kor ie ostala le zgodba in brez prave notranje razgibanosti. Vse se odigrava nekam slučajno. Zlasti moti Blaž, ki vse skozi kar nekako visi v zraku in prihaja ler odhaja kakor nekak deus ex machina, čeprav ie nosilec poantirane misli. Kljub vsemu temu pa je ta dramatizacija v Pirnatovi priredbi — zlasti zadnjega dejanja — le boljša ljudska igra. ki jo bodo podeželski odri šc radi in mnogo igrali. Igralci Rokodelskega odra so izpričali njeno življenjskost. Cekutov oče Mohor je bil najboljši, res tip preužitkarja, ki ne more pozabili na svojo nekdanjo veljavo. .lanešev Matic ie bil nekoliko prenirtev, kar sicer odgovarja njegovemu značaju, a vendar bi v vse svoje besede in kretnje mogel spraviti le za spoznanje več življenja. Franca Cankarjeva je bila dobra, vendar ne more šteti te kreacije med svoje boljše. Koroščev Tine je bil kar verno podan, prav tako Kržišnikov Kosmač, medtem ko je Ko-smačka Zupančičeve bila v svojem nastopil kakor vedno tudi to pot odlična. Pirnat je dober igralec in se je močno vživel v Blaža, a kljub temu ni prepričal. Alešev Klančar pa je bil preveč lesen. Uspeh igre ie bil glede obiska prvovrsten in občinstvo je bilo zadovoljno. S tem domačim dolom je Rokodelski oder pokazal spet. da mu ni samo za lahke zabavne igre. temveč da hoče. tudi vzgajati. Režija Zv. Hribarja ic bila taka, da zasluži vse priznanje. Etude za kitarn V priredbi St. Kranjca in J. Turšiča je izšel pni del etud za kitaro. Ta, prvi del etud nadaljuje »Kitarsko šolo«, ki sta jo priredila in izdala ista avtorja, dobro pa bodo etude služile tudi vsem tistim, ki si iz drugih, tujih kitarskih šol izpopolnjujejo znanje. Etude so prirejene preprosto, razloženi so načini igranja prstov desne in leve roke, polog tega pa so olude melodične in vsebujejo razno načine spremljanja, kakor tudi samostojnega igranja. Dolo, ki ie ono izmed prvih naših kitarskih del. jo na opalografu razmnožil Miha Ktinaver in je prav lopo Miklav^vo darilo. Dobi se v knjigarnah v Ljubljani. fdhOJ&He, novice Današnji številki »Slovenca« so priloženo položnice! Vljudno prosimo vse naročnike, (la se jih blagovolijo čimprej poslužili! Od rednega plačevanja naročnine zavisi danes obstoj lista! Pridobite nam novih naročnikov! Koledar Torek, 1. decembra: Eligi.j, škof; Natalija, sveta /ena; Nahum, prerok; Kandida, mučenica; Ansan, nuifenec. Sreda, 2. decembra: Ribijana, devica in mučenica: Evazij, škof; Pavlina, mučenica; Blan-ka, kraljica, Adrija, mučenica. Lunina sprememba: zadnji krajce 1. decembra ob 2.V. llerschel napoveduje vetrovno in mrzlo vreme. Novi grobovi -f- V Postumiji je v častitljivi 6tarosti SS let mirno v Gospodu zaspal gospod Andrej Bezeljak, kovač in posestnik. Pokopali so ga v četrtek, 26. novembra na domačem pokopališču. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Ia Miklavža in za BožU Hpaa je lepa knjiga najlepše darilo Take krasne in zanimive knjige so izšle v letošnjem letniku Naša knjiga: Majjochi: Kirurgovo živlienje L 5C-— (Spomini zdravnika) Budak: Ogniišče I. del L 75--, IL L 70'- (Roman iz Like) Kociper. Goričanec L 60-— (Roman iz Prlekije) Salvaneschi; Paganini-Chopin L C0'— (Življenjepisa) Vse knjige so umetniško opremljene in vez. v celo plalno. Do konca leia izide Dickens: Dorritova najmlajša I.-II. del Za'o?ba Naša hnllga Mrnlshn hnligarna v Uu&Panl, Pred škofijo 5 — Miklošičeva c. 5 — Z univerze. Sorodniki onih slovenskih viso-košolcev, ki so že odšli v Italijo zaradi študija, so naprošeni, da takoj sporoče rektoratu univerze dan, ko so visokošolci odpotovali v Italijo, naslov njihovega stanovanja in univerzo, na katero so se vpisali. — Rektorat univerze. — Vreme na Andrejevo. V ponedeljek, 30. novembra, na Andrejevo, se jc vreme od ne- delje močno preobrnilo. Nastopil je ponižnejši mraz, bilo je južno in oblačno. V nedeljo je spet pritisnil mraz ter je zjutraj bilo — 5.6° C, v ponedeljek zjutraj pa je mraz nekoliko odnehal, ko je bil zaznamovan jutranji temperaturni minimum le — 3°C, ponekod v popolnem zatišju pn jc toplomer že zjutraj segel za las nad ničlo. V nedeljo jc bila po travnikih in poljih slana, po drevju ivje, v ponedeljek je slana izostala. Barometer, ki je dosegel v soboto zelo nizko stan je, se je začel ml nedelje dalje spet dvigati. V ponedeljek zjutraj je dosegel stanje 760 mm. — Dr. Alfonz Kunst, specialist za zobne in ustne bolezni, je otvoril svojo ordinacijo na Kongresnem trgu S, vhod Gledališka stolha 3-1. — Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — prično začetkom decembra. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konzervaci jskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informaci je dnevno do 10. ure. — Slnna in nabiralci čaja. Večkrat smo že poročali, da so iznajdljivi naši fantje našli izvrstno in ceneno nadomestilo za čaj v listju robidja in malin. Kdor je znal nabirati tako listje in ga zna kuhati, dobi z dodatkom jabolčnega krhlja ali lupine in morda s kapljo citronovega soka izvrsten aromatičen čaj, ki po okusu prav nič ne zaostaja za ruskim. Nekatere vrste robidovja so obdržale svoje 'listje prav do zadnjega. Slana zadnjih dni pa je precej oškodovala vnete nabiralce robidovega čaja. Listje je namreč sedaj močno poparjeno in tako seveda še dolgo ni tako dobro za čaj, kakor sveže nabrano in na suhem zraku posušeno. Vendar so si mnogi nabiralci dovolj robidovega čaja za vso zimo in pomlad, drugi pa so ponekod. zlasti za mladino in za ženske velja to, iztržili za nabrano roK.iovo listje prav čedne de-narce. — Tečaji knjigovodstva — novi — začetni in nadaljevalni prično 3. decembra. Preizkušena učna metoda s praktičnimi vajami: eno- in dvostavno, ameriško, družbeno, bančno in industrijsko knjigovodstvo, posebej kartotečni, kopirni sistemi. Vaje v praktičnih pisarniških poslih. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake-inje posebni oddelek. Pouk bo dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. — Posebni tečaji za stenografijo, strojepisje, italijanščino, nemščino itd. — Vpisovanje dnevno. — Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod, Domobranska 13. — Davščina za nezazidane parcele v Ljubljani. Posestnike, ki so prejeli zavrnjeno odločbo na vloženo prošnjo in proti temu niso vložili v določenem roku pritožbe, vabi Prvo društvo hišnih posestnikov, da se takoj oglase dopoldne v društveni pisarni. — Zavarujmo sadna drevsa pred zajcem! Sedaj še ni snega in divjačina, zlasti divji zajci, še vedno najde na prostem dovolj hrane. Po poljih je še vedno na primer dovolj zeljna-tih štorov in raznega perja, kar gre zajcu v slast. Ko pa zapade sneg, si bo zajec iskal hrane pač kjer koli, najraje po mladih sadovnjakih. Sadjarji, pa tudi vinogradniki, zlasti ob hudih zimah tožijo, da jim zajec včasih uniči mnogo mladih nasadov žilahtnega sadnega drevja in trt. Pozimi moramo -zato sadno drevje pred zajcem čimbolj zavarovati. Najbolj običajen način je, da sadovnjake dobro ogradimo, najboljše z visoko žično ograjo. Povsod pa to ni mogoče, pa tudi predrago je. Sadjarji zato radi obdajo mlada drevesc« z meter visokim lesenim obojem ali pa s čvrstim ovojem iz slame ali oblanic. 'I o dostikrat zauiažejo s ka.ko smolo ali katranom. Najbolj priprost in učinkovit način pa je, da namažejo drevesa v višini enega metra od tal z apnom Apneno belilo učinkuje spomladi tudi proti mravljam, ki ne morejo od tal prenašati same listne uši na drevje. Slaba lastnost apnenega belila pa je, da ga močno deževje opere z debla, zato ga je' tako večkrat obnovili. Starih dreves z že povsem leseno skorjo se za jec ne loti. Na vsak način bo pameten sadjar sedaj, tik pred snegom, gledal, da čim bolj zavaruje drevje pred zajcem. — Nesreče na deželi. Z dežele so prišli v ljubljansko l>olnišnico nekateri ponesrečenci, tako: 66-leini posestnik Josip Ambrož iz Višnje gore, ki je padel in si zlomil levo roko v ramenu. — Antonu Aliču, 11-letnemu sinu koča-rice v Sostrem. je slamorcznica porezala več prstov na desni roki. — Na Poljanah pri St. Vidu nad Ljubljano stanujoča, 27-letna hčerka mostovnega mojstra Anica Anžičeva in 13-letna delavčeva hčerka Danica Hafnarjeva sta se v gozdu, kamor sta šle nabirat euhljad, hudo ponesrečili. Z reševalnim avtom sta bili prepeljani v splošno bolnišnico. — Kuga v Palestini. V večih mestih Palestine, med njimi v Tel Avivu in Jaffi, so ugotovili slučaje kuge. Angleži ne izdajajo nobenih poročil o obsegu te epidemije. Angleška agencija Arah News se omejuje na ugotovitev, da so se pojavili slučaji kuge in dostavlja, da so večje število zgradb zaradi tega porušili in zažgali in predpisali stroge obrambne odredbe. — 16dnevni požar v Londonu. Te dni se je londonskim požarnim brambam posrečilo pogasiti požar, ki je divjal 16 dni v južnem delu Londona. Uničene so ogromne množine olja in zavijalnega papirja. — Spet potres v Turčiji. Na ozemlju Ordu ob Črnein morju so čutili dva močna potresna sunka. Veliko število hiš je močno poškodovanih, pet pa popolnoma porušenih. Človeških žrtev k sreči ni bilo. — Barvni posnetek Marsa in sonca. Trije francoski učenjaki so na observatoriju Pic du Midi nn Montblancu po pettedenskem delti napravili barvni jKisnetek planeta Marsa in sonca. Kakor je posneti iz poročil francoskega tiska, se iz povečav lahko spoznajo nepričakovane spremembe v splošni konfiguraciji na Marsu. Da bi se nahajale tam rastline ali živali, se neoporečno ni moglo dognati. — Solze uničijo klice. Nemški raziskovalci so ugotovili, da solzna tekočina v nekaj tirali uniči kulture bakterij. Kontrolni poskusi so pokazali, da to ne izvira od kuhinjske soli, ampak da uničuje klice neka snov, ki je podobna fermentu, ki jo imenujejo lvsozvm in se v malih količinah nahaja v solzni vodi. Ker se človek le joče, čc je duševno pretresen, torej v stanju, v katerem se biologično ne more braniti, je narava podelila to obrambno moč proti bakterijam. — Desetletni deček — računarski genij. Neki desetletni deček v Cordobi se je izKazol kot izboren računar. Fantek je prodajal loterijske srečke in je prišel tudi v mestni stavbni urad, kjer je v najkrajšem času rešil nekaj zapletenih aritmetičnih računov, s katerimi so se havili tehniki oddelka. Dečka so temeljito iz-praševali in je pri tem popolnoma pravilno rešil težke matematične naloge. Mestna uprava je sklenila, da bo dečka dala na svoje stroške študirati. — Nemški pevski zbor v Kijevn. Rastoče število Nemcev v Kijevu je imelo za posledico ustanovitev raznih organizacij, predvsem šjiort-nih. Sedaj so ustanovili tudi pevski zbor. Učitelj glasbe na nemški učiteljski šoli v Kijevu je dobil nnlog, da poišče čimveč nemšk-ih pev-ccv in pevk in jih organizira v pevskem zboru. ^uMJjotta Izredni občni zbor Novinarskega društva Ljubljana, 30. novembra. Včeraj dopoldne jc imelo Novinarsko društvo v prostorih svojega doma izredni občni zbor zaradi izpopolnitve nekaterih mest v društvenem odboru. Občnega zbora se je udeležilo veliko število članstva. Kakor vselej doslej, je tudi to zborovanje stanovskega društva slovenskih časnikarjev poteklo v tovariškem vzdušju. Izpopolnjena je bila uprava, ki je sestavljena takole: predsednik Jurčec Ruda, podpredsednika Zupančič Jože in Kosovel Stano, tajnik Kesslcr Jože. blagajnik Seunig Fran. odborniki pa Cenčič Viktor, Krošelj Joško. Ravljen Davorin, Zeleznikar Aleksander in Poderžaj Franc. V nadzornem odboru so: Kremžar Franc, Poliar Robert in Borko Božidar. Razsodišče tvorijo: Pustoslemšck Rasto, dr. Debeljak Tine in Borštnik Božo. * 1 Veliko število obiskovalcev je prihitelo v nedeljo na razstavo Kalin-Kregar-Omersa-Putrih, po kateri je imel zanimivo vodstvo g. prof. in akademski slikar S. Šantel. Poudaril jc še posebej na pomemben razvoj našega kiparstva, ki je bito doslej pri Slovencih vse , premalo upoštevano. Ze vnaprej opozarjamo na vodstvo, ki ga bo imel gosp. akademski slikar Stane Kregar zadnji nan razstave, 3. decembra, ob pol 15. Kdor hoče dobiti vpogled v napredek našega modernega slikarstva in še posebno kiparstva., naj ne zamudi prilike in naj te dni obišče razstavo. Razstava bo nepreklicno zaključena 3. decembra. i Rokodelski oder. Vedno več občinstva po-seča predstave Rokodelskega odra. Pa to ni nič čudnega, saj si je oder postavil kot smoter svojega letošnjega dela, da nas dviguje in rešuje v svet lepote in dobrote včasih z resno plemenito V nekem italijanskem letalskem oporišču: Bombe srednjega kalibra igro, drugič z veselo nagajivko. Ena teh je Con-nessova komedija »Roksi«, ki pride da vrsto prihodnjo nedeljo ob pol 5 popoldne. 1 Tečaji strokovnih predmetov — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — prično začetkom decembra. Znanje knjigovodstva* stenografije in strojepisja zajamči vsakomur zaposlitev. Tečaji so uradno dovoljeni. Novi, brezplačni prospekti na razpolago. Dijakom odobravamo znaten popust pri šolnini. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure. I Učite se strojepisjn/ Novo eno-, dvo- in trimesečni tečaji prično 3. in 4. decembra. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Vaje iz korespondence, spisovanje pisem, vlog, prošenj itd. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnicn, stroji raznovrstnih sistemov. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake-inje po- . sebni oddelek. — Novi tečaji tudi za stenogra- • fijo, knjigovodstvo, italijanščino, nemščino itd. I Izbira predmetov po želji. Vpisovanje dnevno. | Prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko uči- J K.šče »Christofov učni zavod v, Domobranska j cesta 15. I 1 Rokodelski oder. Kdor je ti tal Velikonjevo povest »Višarska polena«, si bo tudi zaželel videti dramatizacijo te zgodbe, ki je ganila vsakega bralca in bo tudi gledalca. Povest, prepojena s pristno domačnostjo, trdoto življenja in zmagujoče dobrote je primerna snov za adventni čas. »Višarska polena« bodo igralci Rokodelskega odra uprizorili v torek 8. decembra ob pol 5 po-jioldne. Predprodaja na dan predstave od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. _ 1 lil. simfonični koncert letošnje sezone, ki bo v ponedeljek, 7. decembra, ima izredno skrbno sestavljen spored. Najprej se bo izvajala Rossinijeva predigra k operi Tankrcd. Nato je na sporedu Griegov slavni Koncert za klavir in orkester. Klavirski part Ihi izvajal naš najod-ličnejši pianist prof. Anion Trost, ki l>o sodeloval pri tem koncertu iz posebne naklonjenosti. Vsak njegov koncertni nastop je praznik v našem koncertnem življenju in prepričani smo, da bode tudi to njegovo sodelovanje vzbudilo največje zanimanje pa tudi zadovoljstvo pri koncertnem občinstvu. Po Griegovem Koncertu se bo po daljšem presledku izvajal Lajovčev Andante za veliki orkester in nato Dvorakova simfonična pesnitev Divja žena. Koncert be vodil Drago Nlario Šijanec. Vstopnice so že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. I Stcnografski tečaji — novi — zPČctni in nadaljevalni prično 3. decedbrn. Pouk v vseh stopnjah: Korespondcnčno, debatno in parlamentarno pismo. Sodobna lahka učna metoda, popolna izvežbanost. Oddelki za slovensko, italijansko in nemško stenografijo (izbira j>o želji). Posebne vaje po diktatu. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake-inje posebni oddelek. Pouk l>o dopoldne, popoldne ali zvečer dogovorno. Prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. Informacije na razpolago dnevno v pisarni ravnateljstva. I V zbirki -Knjižic« je izšel »Duhovni koledarček 1943«. V knjižici je obenem razlaga sv. odpustkov in zbirka najpotrebnejših molitev ter dobrih del, obdarjenih z odpustki. — Vse redne knjižice se staino dobe v Ljudski knjigarni, pri Sfiligoju, v Mladinski založbi in v upravi na Rakovniku. 1 Sindikat mesarjev in klobasičaTjev v Ljubljani 6poroča po nalogu Visokega kotnisa.rijutu ccnjenemu občinstvu, da bodo proda jali v Ljubljani v sredo dne 2. decembra mesarji na nabavne knjižice za meso po 10 dkg salam odnosno krvavic na osebo.« 1 Rokodelski oder. Kakor vsako leto, bo tudi to pot prišel sv. Miklavž s svojim spremstvom na Rokodelski oder, da obišče in obdaruje svoje drage malčke. Pred prihodom bo otroška igrica z glasbo in rajanjem. Darila se sprejemajo v društveni pisarni v petek od pol 3—6 in v sobolo od 9 dalje do Miklavževega prihoda. 1 Premog in drva na nakaznice dobite pri tvrdki »Gorivo«, Karlovška cesta 8. i Prva ndventnn n"delja v Ljubljani. Letos se je pričel adventni čas 29. novembra, v nedeljo, ki je bila prva adventna nedelja, ko se prično lepe pobožnosti, zornice, h katerim verniki radi zahajajo. Ncdeilja, ki je bila zmerno mrzla, je vabila Ljubljančane dopoldne k mašam v vse ljubljanske cerkve. Zunanje imestno življenje se je zmerno razvijalo. Dojiol-danska mladinska matineja je napolnila dramo. Gledališče je bilo dobesedno razprodano. Velikanski je bil navali k reprizi Golarjeve igre »Ples v Trnovem«, katere premiera je bila v soboto ob fKipolnnma razprodani hiši. Tudi opera je bila popolnoma zasedena in vsa mesta razprodana. Poleg gledališč so bili v nedeljo tudi vsi ljubljanski kinematografi dobro obiskani. Naznanila GLEDALIŠČE. Drnmn. Torek, 1. decembra ob 16.30: »Sestero oseh Išče avtorja.* Hod R, — Sreda, 2. decembra ob 16.80: »Gradbenik Solnes.« Red Sreda. Izšle so težko pričakovane zanimive Pohorske pravljice BOGATO ILUSTRIRANE SPISAL JIH JE JOŽE TOMAŽIC Najlepše, naiplemeniteiše darilo Za Miklavža: POHORSKE PRAVLJICE in VESELJA DOM, 3 knjige Postanite naročnik »Slovenčeve knjižnice« — dokler je še čas! — Četrtek, 3. deoembra ob 16. uri: »Ilamlet.« Rod A. Petek, 4. decembra: Zaprto (generalka). Oper«. Torek 1. decembra: Zaprto. — Sreda, !. deoembra ob 16. "Traviata«. izven. — četrtek 3. dcc. ob 16. »Slepa iniS« Hod Četrtek. — Petek 4. decembra ob 15. »Slepa mlS«. Izven. ROKODELSKI ODER. Sobota: Miklavžev večer. Ob 4. popoldne. — Nedelja: Ob pol 5. »Roku!«. — Torek oh pol 5. »Višarska polena« — Predprodaja vstopnic nn dan predstave od 10.—12. in in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, 1'etrarKovii 12-1. RADIO. Torek, 1. decembra. 7..10 Lahka glasba — 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operna glasba — 1.1 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.2(1 Plošče — 13.35 Operno glasbo izvaja orkester, vodi dirigent Morelli, sodeluje sopra-nistka Marija Berlozzini — 14 Poročila v italijanščini — 34.15 Koncert radijskega orkestra, votli dirigent I). M. šijanec — Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Poročila v italijanščini — 17.10 Pot minut gospoda X — 17.15 Koncert flnulista Arrign Tnssl-nnrija — 17.40 Koncert sopranislke Marije Urban — Iil.45 Lahka glasba — 20 Napoved časn — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Tipična glasim — 21 Koncert sopranistke Pavle Lovšetove — 31.30 Pisana glasba — 22 A. Nicotera: Pogovor s Slovenci — 22.10 Domovina v vojni — himne in pesmi Izvajata orkester in zbor — 22.45 Poročila v Italijanščini. LEKARNE. Nočno slutilo Imajo lekarne: dr. Kmot, Hleiwei.«ovn c. 43; dr. Trnkoczy, ded.. Mestni trg 4. in mr. Ustar, Selenburgova ulica 7. POIZVEDOVANJE. Izgubit sem listnico, v kateri je bila osebna izkaznica, laseiapassare in nekateri drugi važni dokumenti, nn ime Kukovica Ivan ter manjša vsota denarja, na poti iz Dev. Mar. v Polju dn frančiškanske cerkve v Ljubljani Poštenega najditelja prosim, naj nnjilene stvari, ki zanj nimajo nobenega pomena, proti nagradi odda pri vratarju na univerzi. Grilca je ušla. Odda naj se jo proti nagradi: Gradišče št. 7. dvorišče desno, llorak. Zgubila sc je v sobolo, 2S. zvečer med IS in 18.30 nd končne tramvajske postaje Moste proti Devici Mariji v Polju črnn damskn kučma. Pošten nnjditelj se naproša, da jo odda proti nagradi na oglasnem oddelku lista. Z Gorenjskega Umrla je v Kranju gospa Jožefa Šink roj. Majrič, posestnica. Naj v miru počiva! Prva gorenjska poljedelska razstava. 29. novembra je bila odprta v Kranju prva gorenjska poljedelska razstava. Razstava bo trajala do 5. decembra in bodo z njo združene razno prireditve, tako zborovanja naprednih kmetov in kmetic, županov, učiteljev in krajevnih skupinskih vodij. 4. decembra bodo ogledi šol. V tem tednu bodo igrani zanimivi zvočni filmi. Razstava sama hoče zbuditi zanimanje za sodobno kmetovanje in ima dve vzorni kmetiji, kmečko kuhinjo in vzorno shrambo v modelu. Središče razstave je posvečeno kmečki stanovanjski kulturi na Koroškem in Gorenjskem. Dalje je poseben oddelek, ki naj pouči kmetovalce o preprečevanju nezgod, uredila ga je poljedelska poklicna zadruga Siid-marke, zanimiva je razstava o delovanju deželnega gozdnega urada. Obsežen prostor je posvečen »proizvajalni bitki« in kaže, kako se da s pravilnim oiidelovanjem dvigniti donos zemlje. Prav lepa je razstava domačega sadja in zelenjave. zanimiva razstava strojev. Posebno pozornost vzbuja razstava mlekarske zadruge v Kranju, ki spada med naj.modernejše obrate te vrste v vsej državi. Naprave mlekarske zadruge bodo obiskovalci tudi lahko pregledali. Vlak je povozil v Karavanškem predoru Karla Figarja, sina kranjskega občinskega uradnika Franca Figarja. Kari Figar je bil zaposlen pri delu v Karavanškem predoru. Ko so .je hotel izogniti prihajajočemu vlaku, se je umaknil na drugi tir prav v trenutku, ko je tudi po tem prihajal vlak. Pokopali so ga v Kranju, S Spodnjega štajerskega Nemški mladinski državni vodja Axmann jo obiskal Štajersko. Konec novembra je nemški mladinski državni vodja Arthur Axmann obiskal organizacije Štajerske Hitlerjeve mladine na Spodnjem Štajerskem. Posebej se je zanimal, kako se usposablja mladina za vojsko in kako sodeluje pri delovni službi. Pregledal je dalje vse naprave in urade mladinske organizacije na Spodnjem Štajerskem. Ljudsko štetje na Spodnjem štajerskem. Zadnja nedelja v novembru je bila določena za začasno ljudsko štetje. Vse priprave je vodila Štajerska domovinska zveza in pripravila vse potrebno za štetje v vsem področju, razen v prese-litvenem okrožju A., kjer bo štetje izvedeno šele potem, ko bo tudi to območje prevzela v upravo Štajerska domovinska zveza. Štetje naj ugotovi število prebivalstva na dan 29. novembra ob polnoči med soboto in nedeljo. Ker bo popisovanje zahtevalo mnogo dela. je bilo odrejeno, naj popisovalci s posebnimi polarni začnejo v soboto ob dvanajstih, končati pa morajo najkasneje v ponedeljek, zadnjega novemhra, ob desetih zvečer. Prebivalstvo je bilo obveščeno, naj v nedeljo ne hodi zdoma in naj pripravi vse potrebne podatke, da bo štetje v ponedeljek res končano. Smrtna kosa. V Zagrebu je umrl v Maribor pristojen 33 leten strojnik Rudolf Fialer. — V Selnici oh Dravj je umrla Marija Pečnik, žena pekovskega mojstra. — V Studencih pri Poljčanah je v 73. letu starosti umrla posestnica in gostilničarka Tereza Wirt roj. Koropec. — V Krškem je umrla znana Kočevnrka Marija Bartol. vdova Pere, ki je bila med Kočevarji znana ]x> svoji dobrotljivosti. Bila je lastnica lepega posestva in gostilničarka v Srednji vasi. Nesreče. V Šaleški dolini je povozil vlak 31-letnega poljskega delavca Jožefa Gabra iz Dra-mel j pri Celju. — 85 letni kmet Jožef Znidarič iz mariborske okolice je padel z voza in si zlomli levo nogo. — Gleženj si je zlomil 39 letni železniški sprevodnik Franc Kožar iz Maribora. — V desno nogo je ugriznil pes Ooletno vdovo Ui^ šulo Ploteršek iz Majšperka pri Ptuju. Življenje in konec tovarnarja topov Schncider — gospodarstvenik Francije — Zapustil je ogromne premoženje dvanajst milijard Evgena Schneideria, ki je umrl 18. novembra t. 1. v Parizu, sem videl zadnjikrat 18. novembra 1 1934. Bilo je o priliki, ko je bil izvoljen za člana Akademije socialnih in političnih ved, in sicer je bil izvoljen v počastitev in priznanje za posebne zasluge za človeštvo ... Slavnostni govori, v počastitev novega čalana, so se kar vrstili. Gabrijel Manataux, član Francoske akademije, je v svojem govoru proslavljal Schneiderja, kot velikega dobrotnika človeštva: Henrik Capitant, profesor prava na Sorboni, se je izrazil takole: »Vi ste nedvomno vzvišen član našega plemena, mož dela, mož dejanj, mož tvorne sile. Vi ste človek mislec in velik dobrotnik naroda.« Slavljenec je sedel ob strani predsednika. Ogrnjen je bil s slavnostnim plaščem člana višjega častnika častne legije. Tu je sedel torej Schnei- Trgovcc s topovi Evgen Schneider der, lastnik obsežnih tovarn za orožje družbe »Creusot«, ki je deset let tuhtal, kako bi zanetil nov svetovni požar. Poslušal je hvalnice, ki so mu jih peli učenjaki in profesorji, člani najvišjega učnega zavoda v Evropi. Peli so slavo človeku, ki je bil soodgovoren za vojske 1 1914. Slavljenec je brezbrižno prisostvoval slavnosti. Tu in tam je na-lahko pokimal s svojo podolgovato mršavo glavo, čigar edina značilnost so bili na krtačko pristriženi brki, ki so dajali licu nekoliko oblike. da primerjati. Creusot šteje komaj trideset tisoč prebivalcev. Mesto leži v kotlini, ohdajajo ga visoke gore. Ceste so ozke, hiše nizke, ulice puste in dolgočasne. Tovarne in delavnice pa so krasno urejene. Tovarne sc raztezajo pet kilometrov na daleč. Nekatera poslopja so kakor trdnjave. Ves prostor, ki ga zavzemajo tovarne meri 24.000 kv. metrov. Od 1. 1938 dalje, porabijo tovarne na leto do 540 tisoč ton premoga. Jekla in železa pa do 250 tisoč ton. Od vseh strani se vsiplje v mesto vsako jutro do 25 tisoč delavcev, ki so zaposleni v tovarnah. Družbe pod nadzorstvom. Delovanje tovarn Creusot se ne omejuje le na vlivanje topov. Tu je tudi premog. Premog sam pa ne zadostuje za vlivanje topov. Treba je tudi železa. Schneider jc kupil v kotlini Brieyja in Lorene Droitmontske železne rudnike, ki dajejo na leto milijon ton železne rude. S tem nakupom je silno povečal svoja podjetja in dvignil delovno moč svojih tovarn. Povečal je plovno industrijo v Chalon-skem predelu ob Saoni. V Bordeauxu pa je zgradil velika skladižča in ladjedelnice, kjer gradijo mogočne ladje križarke ter druge vojne in trgovske ladje in parnike. Za manjše ladje je zgradil v Tou-lonu posebne ladjedelnice. Seznam tovarn, ladjedelnic, velepodjetij, bank, elektraren, vodovodov, kanalov itd., kjer je bil Schncider udeležen, bodisi kot lastnik, delničar ali pa kot upravni svetnik, bi izpolnil kar dva stolpca časopisa. Schneider je bil povsod udeležen, kjer koli je kazalo na dobiček. Bd je delničar treh velikih kovinskih družb v Normandiji. Imel je lastne tovarne za kemične izdelke in je bil poleg tega udeležen pri večjih podjetjih te vrste. Tudi slavna Maginotova črta je bila večiie' v njegovih rokah. Schneider je bil tudi član tieh največjin zavurovdnih družb. Po slamnatih m jž.:Ii se je rinil naprti ali pa je sam porival slam.iiite mDŽe na mesta, kjer so mu lahko koristili. Nič koliko bankam. večjiir in manjšim, je bil pred«ejn:k ali pa član uvtaenega sveta. Tudi pri Lyonjlii banki |e imet velike, besedo. Ta banka ima 600 milijonov premo?inja. Največji banki, Banque Parisienne in nizozemska banka (Banque des Pay> Bas), sta bili pod njegovim osebnim nadzorstvom Banque Pari-sienr.e« in Banque de Pariš« sta bili vpreženi v njegov« podjetja za razne tovarne, ie cznice, vodovode, kanale itd. in sicer v du»na":i deželi in v kolonijah. V srednji in južni Evropi se je raztezalo Schneiderjevo delovanje po zastopnikih v Avstriji, Čehoslcvaški, Jugoslaviji, Poljski, Rjrauuiji i. dr. Te dežele je oskrbovala s proizvodi Schneidcrjevih tovarn družba »Union Europenne industriell ed financiere«, v čigar proizvodnji je bd zapopaden • tudi petrolej, medtem, ko sta bili clau^ue de Pariš« in Banque des Pays Bas« vezani na ameri-kansko družbo »Standard«. »Union Parijitone« pa je bila vezana na anglo-nizozcmsko pet'deisko družbo »Royal Dutch«, katere predsednik je bil Schneider Schneider jc bil izvoljen tudi za poslanca, pa |e kljub temu ostal nasprotnik desničarjev. Razume se, da v politiki ni mogel imeti čistih rok: tovarnar topov mora biti dober z vsako politično večino, ki je na krmilu. Ko pa je 1. 1911 pri molitvah pogorel, na korist socialističnega tekmeca, se je za ta požar odškodoval tako, da je navil Poin-careja, ki mu je ob letu izplačal iz državne blagajne vse stroške, ki jih je imel z volitvami Po tem porazu Schneider v javnosti ni več nastopil. Ni pa izpustil vajeti iz rok, temveč je iz zaledja vodil politiko in zasledoval vse javne dogodke. Boj proti bančništvu. Hud boj se je vnel med »Visoko banko« in med Comite des Forges. Schneiderju in komiteju des Forges jc uspelo, da je 1. 1926, za časa Pomcareje-ve vlade dobil kakšnih deset miliiard frankov za utrdbo na vzhodu, za Maginotovo linijo, kakor so te utrdbe imenovali Zmaga Ljudske stranke v Franciji pa je pomenila za Schneiderja hudo zadevščino ki jo ie kriza, v letih od 1929 do 1939 še poostrila. Potem je splošna kriza v Evropi povzročila, da so prišli v stisko tudi zavodi, kakor »Union Europcenn« in s tem tudi »Union Parisienne« Splošne sve ovna kriza in socialni razpad je ograial tudi denarne zavode, industrijo, finance in podjetja, katerim je predsedoval ali pa bil lastnik Schneider. Schneider ie bil prisiljen izstopiti u več podjetij, nekatera podjetja pa je moral celo prodati z izgubo. Zaradi splošne krize je prišlo tako daleč, da jc moral Schneider v »Comitč des Forges« sprejeti celo člane bančništva kot soudeležence, oziroma kot člane nadzorstvenega sveta. — Vojne, ki je sledila 1. 1939, Schneider ni bil kar nič vesel. To se sicer čudno sliši za tovarnarja topov. Toda on jc imel v svojih podjetjih mogočne politične tekmece, ki so bili bolj drzni in so imeli več poguma, da so znali poraziti volilee in izvoljene kandidate. V prvem letu vojne v Franciji, se je Schneider umaknil v ozadje. Zdaj se je posvetil vzgoji psov hrtov. Ostarel je. Zdaj mu je bilo kaj malo mar, kako se bosta pobotali oziroma bojevali judovsko-masonska »visoka banka« in razni trusti in podjetja. Schncider je bil star mož. Zanimali so ga edino le še psi. Umrl jc 75 let star. Zapustil je »precejšnje« premoženje — dvanajstmilijard ' franko vi (»Slampa Sera« — Paole Zappa.) Zanimiva statistika V Parizu so napravili statistiko predmetov in vrst živali in ptic, ki so jih tekom enega leta potegnili iz Seine pri Parizu. Statistika dokazuje da so v omenjenem času potegnili iz nane francoske reke nad 200 psov, 100 mačk, 600 kokoš in rac, 21)0 gosi, OOOO različnih ptic, tri lisice, tri opice, eno kačo, tri ježe, enega papagaja in tudi precej velikega morskega psa. ......v,: " .'i .- ' -" ' . , ■ ...."I FANTEK V NEBESIH TEKST IN SLIKANICE: DAGMAR KACER 16. »POJDI, MALČEK! VSAK ANGELČEK IMA SVOJO ZVEZDICO, DA .10 PRIŽIGA SVOJIM DRAGIM NA ZEMLJI! ONA TAM-LE JE TVOJA! SAMO OČISTI JO, KER ZE DOLGO NI SVETILA!« 17. Schneiderjevi slamnati možje. V resnici je bilo Schneiderju kaj malo mar hvalnic in časti, s katerimi so ga obsipali člani Sorbone in profesorji akademije ter franco6ki časopisi. Mimo vse hvale in pohvale in časti, in mimo koristi Francije, je zanimal Schneiderja edino le njegov lastni dobiček in bogastvo. Njegovo edino stremljenje je bilo — čim večji razmah njegovih podjetij. Schneider ni bil le lastnik ogromnih podjetij »Crcusota«, ki so bile največje orožarne v Franciji — med vojno 1914—1918, — ni bil le častni član odbora »Comite des Forges«, velikega trusta težke industrije, temveč je bil tudi najbogatejši bančnik in mogočna politična osebnost. V politiki se Schneider javno ni udejstvoval, tudi ni silil v ospredje. Bolj se je brigal za to, da je potiskal svoje slamnate možice po lestvi navzgor do važnih političnih mest tretje republike. To je njegovemu »Comitč des Forges« več koristilo. Tako so prišli na važna mesta Poincarč, Clemenceau, Tardieu, Doume.rgue, Flandin. Weygand in drugi. V nasprotju s trustoni je tekmovala »Visoka banka«, t. j.: Herriot, Chautemps, Daladier, Blum i. dr. Bistvo obeh nasprotujočih se strank pa je bilo to, da je tako pred svetovno vojno, kakor po vojni, pripadala »Comite des Forges« krščansko konzervativni in nacionalistični smeri; »visoka banka« pa je bila pod vplivom judovsko-framazonske revolucionarne internacionale. Tekmovanje teh dveh mogočnih podjetij oziroma denarnih velemoči je značilno za razvoj političnih dogodkov po svetovni vojni. In kdor je pazljivo zasledoval potek političnih dogodkov, je prav gotovo opazil, da je boj, ki se je bil med visoko banko in težko industrijo, odločilno vplival na razvoj politike tako v Franciji sami, kakor zunaj njenih meja. — O teh važnih političnih dogodkih sem obširneje razpravljal v svoji knjigi: »Mercanti di cannoni« (Trgovci s topovi), ki je izšla te dni ie v četrti izdaji. Povod za izvolitev Schneiderja za člana Akademije moraličnih in političnih ved, je bila stoletnica ustanovitve znamenite tovarne za topove. Bilo je 1. 1834, ko sta Evgen in Rudolf Schneider, doma iz Sarre, prišla v Creusot, malo mestece na severovzhodu Digionov, ob času, ko je razvoj železnice in plovbe pripomogel k silnemu razmahu kovinske industrije. V Creusotu se je nahajalo ležišče premoga. Brata Scheider sta tu takoj ustanovila razne mehanične delavnice in tovarne, ki so izdelovale stroje in strojne dele za plovbo na Saoni v Chalenskem predelu. Posebno na bregovih Soane so se množile tovarne Prvi vlak, ki je stekel v Franciji, je bil vlak iz Creusota. To je bilo 1. 1839. Tudi prva ladja na parni pogon, je bila zgrajena v Creusote in sicer 1. 1839. Prva dobava topov iz Creusota je bila naročena za časa krimske vojne. Še večji razmah tovarn pa se je pričel ob nemško-francoski vojski leta 1870 do 1871, ko so Schneiderjeve tovarne dobile naročilo za izdelavo 250 topov, ki so bili narejeni večinoma iz brona. Krupp, hud tekmec Schnciderjev, p? je istočasno izdelal vzorec brzostrelnega topa, ki je bil iz jekla. Od 1. 1898 do danes Merodajni strokovnjaki pripisujejo bliskovito prusko zmago prav tem topovom. Zato je 1. 1872 francoska ljudovlada naprosila Schneiderja, nai za poskušnjo napravi jeklen top, kakor ga imajo Pru-si. Top 60 vlili, poskus je uspel. L. 1875. so dobile tovarne v Creusotu naročilo za 60 pet in sedemdeset mm topov ter 10 topov 90 milimetrskih. Ta nabava je pomenila za Kruppa hudo konkurenco in je izzvala začetek boja in tekmovanja med tema dvema velikima pridobitnikoma. Henrik Schneider, ki je nasledil svojega očeta in strica Adolfa, je posvetil vso svojo pozornost 75 milimetrskim topovom in jih je izpopolnil do najvišje zmožnosti. L. 1895 je izdelal zopet nov, izpopolnjen 75 mm top. Ta top je bil točen in priročen ter silno preprosto sestavljen. Dva in dvajset držav je naročilo te vrste top, med njimi tudi Italija. V petnajstih letih (1885 do 1900) so vlile tovarne v Creusotu 10.200 topov. Od 1. 1900 do 1. 1914 pa že 34.560 topov. Ko je Evgen Schneider nasledil svojega očeta (1. 1898), je bil star trideset let. Njegova podjetja so bila takrat že na trdni podlagi. Rusko-japonska vojska pa je tovarne še bolj podprla. Kmalu so postala podjetja v Creusotu največja orožarna francosko republike in dobaviteljice za polovico zemeljske oble. Kot mesto se Creusot z Essenom ne Vzhodno bojišče: Apeninske čete Italijan ske armade na pohodu proti novim postojankam. Deveti obrok sedemnajstih iger Livorns »osi zastavo, Venezia na zadnjem mestu — Dragocena točka v prid Triestini Bližamo se koncu prve tretjine državnega nogometnega prvenstva. Doslej so igrali žc devet nedelj po vrsti, moštva pa, na katera bi začelkom sezone lahko stavili, se mudijo še vedno nekje v sredini. Tudi včeraj je bilo nekai zanimivih srečanj. Livorno, ki preseneča letos z lepim izkupičkom na vrhu razpredelnice — 16 točk v devetih igrah res ni inalol — je meril včeraj svoie moči v Triestu. Dosegel je saino remis 1:1, kar pomeni za Triestino vsekakor lep uspeh. Tako je Livorno doslej sedemkrat zmagal, dvakra pa remiziral. Bari in Triestina sta bila deležna odlikovanja, sta mu od jedla vsak po eno točko. Glede Borne se zdi. da v tej sezoni ni več tako udarna, kot je bila v pretekli. Včeraj je sprejela na lastnem igrišču Bologno in na vsaki strani je padel le po en gol. Z istim izidom — namreč 1:1 — je opravil ludi Lazio svoie gostovanje v Firenzi. Od zanimivejših srečanj omenjamo še ono v Benetkah. Tam je igralo eno najsolidnejših moštev letošnje sezone Torino. Benečani so imeli prednost lastnega igri-šča in tudi vročih navijalcev ni manjkalo, do besede pa ie le prišel samo boliši nogomet. Venezia je morala kloniti s 3:0. Podrobni izidi devetega kola so bili tile: Benetke: Torino — Venezia 3:0. Milan: Milano — Liguria 0:0. Vicenza: Atalanta — Vicenza 3:2. Firenza: Fiorentina — Lazio 1:1. Itim: Roma — Bologna 1:1. Genova: Genova — Bari 3:2. Torino: Juventus — Ambrosiana 4:2. Trieste: Triestina — Livorno 1:1. Vrstni red moštev in točk: Livorno 10. Torino 12, Genova 11, Juventus, Lazio in Fiorentina po 10, Roma in Milano po 9, Bologna, Atalanta. Bari in Ambrosiana po 8, Triestina 7, Liguria 6. Vicenza in Venezia 5. Medtem ko se je Livorno v A razredu krepko odtrgal in vodi s štirimi točkami naskoka, je položaj v B razredu čisto drugačen. Na vrhu je že gneča, razlike med favoriti pa znašajo samo po eno točko. Kar poglejmo si vrstni red moštev v B razredu! Na čelu je Spezia s 14 točkami, njej za petami Pro Patria s 13. pa Napoli in Aticonitana z 12. Potem sledijo: Padova in Brescia po U. Pisa, Modena in Alessandrina 10, Cremonese 0, Novara in Fanfulla po 8. Savona 7, Palenno. Udinesse in Mater po 6. Siena 5. Pescara pa 4. Včeraj je bilo spet vseh devet parad B razreda na delu, podrobni izidi pa so naslednji: FANTEK JE VSAK ROGLJICEK VNETO OSNA2IL, DA JE BILA KMALU NAJSVETLEJŠA NA NEBU IN DA JI JE BOTER MESEC BIL ZE NEVOŠČLJIV. 18. Pisa : Pescara 3:1. Pro Patria : Savona 4:0, Novara : Cremonese 4:0. Alessandria : Udinese 2:1, Modena : Siena 5:2, Brescia : Palenno 2:1, Fanfula : Anconitana 5:1, Spezia : Mater 1:1, Napoli : Padova 0:0. Zadnja nedelja v novembru je bila še vsa v znamenju nogometa. O državnem nogometnem prvenstvu poročamo na drugem mestu, naše bralce pa bo zanimal še dogodek v berlinskem olimpijskem stadionu, kjer sta se merili nogometni reprezentanci Dunaja in Berlina. To je bilo 34 srečanje po vrsti. Doslej so zmagali Dunajčani 22 krat in opravičili sloves svoje nogometne tradicije. Včeraj pa ni šlo več tako gladko. Berlin-čani so se krepko upirali in dosegli neodločen izid 1:1. O švicarskem nogometnem prvenstvu omenjamo dva zanimivejša rezultata: Grasshopers je premagal Ltizern s 4:1, Basel pa je odpravil Green-clien z 1:0. Rokomet v Tokiu. Ze dalj časa so obetali zanimivo srečanje med rokometnima enajstorica-ma Japonske in Nemčije. Včeraj sta se sprijeli v velikem stadionu japonske prestolnice. Japonci so postavili državno reprezentanco, Nemci pa so nastopili z igralci, ki so jim bili pri rokah. Igra je bila zelo žvahna in stanje golov je bilo vse do zadnjih minut pred koncem izenačeno 7:7. Tik pred koncem se je Japoncem vendar posrečilo zabili zmagoviti gol in tako so končali prvo srečanje z nemško enajstorico z zmago v razmerju 8:7. Konknrdia : Gradjanski 2:1. V Zagrebu so nadaljevali v nedeljo z nogometnimi tekmami za prvenstvo hrvatske prestolnice. Igro med starima rivaloma je prišlo gledat kljub mrzlemu vremenu okrog 7000 oseh. Prijatelji Gradjanskega so bili razočarani, zakaj morali so priznati, da je napad Konkordije udarnejši in da si je ta po vsej pravici zaslužila letošnje državno prvenstvo. Včerajšnje srečanje so končali z 2:1 v prid Konkor-die. Oh tej priliki so proslavili na igrišču tudi majhen jubilej. Antolkoviča, ki igra za Gradjanskega že 10 let, so nagradili s čestitkami in praktičnimi darili. 0 Marinku, znanem igralcu namiznega tenisa čitamo, da igra sedaj v vrstah zagrebškega Haška. Na dvoboju med Haškom in llarambašičem je igral Marinko v dvoje s Cajkovskim in dosegel za svoj novi klub lepo zmago s 5:0. V hokeju na ledu poročajo iz Švice o tekmi med Ztirlchom in Baselom, na kateri je podlegel Basel s 5:0. KO JO JE BOTER MESEC MAHNIL DRUGAM, JE ANGELČEK PRIZC.AL ZVEZDICO. ZA-ZARELA JE V VSEM SVOJEM SIJAJU IN ANGELČEK JE SREČNO POGLEDAL NA ZEMLJO. Veselje Zagovornik: »Zaradi tatvine draguljev «fc zaradi pomanjkan ja dokazov opro-čen: « Obtoženec: »Ali to cedaj pomeni, da si smem drairulie pridržati?« A. Foitaiurai 51 Palača ob jezeru Čez kakih deset minut so je zopet prikazala prekla, nato Haron in modri žal. »Torej? Torej?« sta vprašala oba hkrati Fi-notti in Vezza. Nihče jima ni odgovoril. Šolo ko sta stopila na suho, sta Edita in Ferrieri izrekla nekaj hladnih besod občudovanja. Edita je bila žalostna in rosna, inženir pa je bil rdeč kakor kuhan rak. Brodar jo mirno čakal, da vstopi druga skupina. Edita jo ostala poleg Marino, inženir pa se je oddaljil s sklonjeno glavo. Vezza in Finolti sta odšla skupaj, čeprav nerada. Nepo je bil nemiren Neprestano se je oziral, stresal glavo, kakor da bi so hotel znebiti naočnikov, ki jih ni imel več in so od časa do časa oddaljeval preko kamnov na sredo rečice, da bi videl, če se čoln že vrača. Ko so je zopet oddaljil, je Marina namignila na inženirja in tiho vprašala Edito: »Tudi on, kaj ne, kljub svojemu plemenitemu vedenju? Uganila 6em, ko sta stopila iz čolna. Vsi so enaki.« »Sramotno je to, sramotno!« je dejala Edita, ki jo še vsa drgetala. >Je bil zelo predrzen?« Edita je zardela. »Kdor so samo za trenutek spozabi napram meni in to z najmanjšo kretnjo, je žo zelo predrzen,« je dejala. »Gospod Ferrieri!« je zaklicala Marina. Ferrieri se je okrenil. Hotel so je narediti nebrižnega, a ni mogel. »Prosim, bodite tako prijazni in pojdite k grofici Foski, ki so brez dvoma že zelo dolgočasi. Midvo z gos|K)dično bova šli j>oznejo z Rikom bržkone |>o drugi strani. V Marininem glasu jo bilo čutiti nezavedno nevoljo ženske, ki vidi moškega ob nogah druge. Ferrieri se je priklonil in odšel »Navadno se ne dela tako, kakor sem storila jaz,« jo nalo dejala Marina tovarišici. »Storila sem lo zaradi vas, da vam ne bo treba biti več v družbi tega plešastega vsiljivca, ki vas navdaja s tolikim studom. V takih primerih se prav malo menim za običaje.« »Hvala vam,« jo odvrnila Edita. Barčlca so je vrnila, »Grofi« jo zaklicala Marina. Nepo je hotel odvrniti: »Grofica!« a je samo odprl usta in stopil v čoln za Marino. »Kje jo Ferrieri?« je vprašal Vezza. »šel jo pred nami k jezeru,« je odvrnila Marina. A folniček se jo že oddaljil od brega in njene besede so so zgubile v hrumenju vode. Marina so je tesneje zavila v šal in sklonila glavo, da bi so ubranila mrzlega vetra, ki jo je škropil z drobnimi kapljicami, ki so polzele po skalovju. Gledala jo predse v temo, odkoder je prihajala voda. Barčica jo priplula do temnega hodnika, ki vodi v »prestolno dvorano« Postava starca, ki je stal na prednjem koncu čolna, je postajala med temnim skalovjem vedno bolj temna, udarci okovane palico so se zgubljali v oglušujočem hrumenju slapov, ki je prihajalo od znotraj. Zavladala je skoraj popolna tema. Nepo se je sklonil k Marini in jo prijel za roko. »Ah! je Marina užaljeno vzkliknila. Roke pa ni odmaknila. Nepo jo je ves srečen stisnil med svoje. Ni vedel, kaj bi rekel. Zdelo se mu je, da je žo vse povedal. Vočkrat za|K>redoma je stisnil lo hladno in negibno roko, kakor da bi hotel iz nje iztisniti kak izraz, kako besedo. Nekaj mu je šinilo v glavo. Z levico je pridržal Marinino roko, z desnico pa ie objel deklico čez pas. Marina se jo skrčila vase in planila naprej. »Mir, za božjo voljo!« je zavpil brodar Besed ni bilo mogoče več razumeti in vladala je popolna tema. Enolično hrumenjo je moreče legalo na dušo. Nepov objem je nekoliko popustil. Ni mogel razumeti, zakaj se je Marina skušala umakniti. Začel je govoriti. Čeprav niti sam ni slišal svojega glasu, jo vseeno govoril. Marina se mu ni več upirala. Ves prevzet od sreče je razširil na roki, s katero jo jo objemal, prste kakor lovke nečislo živali, ki je v temi poslala predrzna. Razširil je prste v poželenju, da bi objel celo postavo. Marina se je odmaknila v slepi želji, da bi zdrobila njegovo roko in ga je začela zmerjati. Hrumenje vode pa je bilo tisočkrat močnejše. S svojo orjaško hesnostjo je ta hrup tlačil k tlom majhno in nebogljeno človeško jezo. Dekletove besede so so izgubljale v peklenskem trušču. Narava je hotela govorili sama. Nepo jo čutil, kako so se Marinina prsa dvigala f>od njegovo roko in sredi hrumenja se mu je dozdevalo, da sliši njen glas. Domišljal si je, da so bile to besede ljubezni in je v temi iskal z ustnicami njena usta. Tedaj je čoln zavil okrog zadnjega ovinka temnega hodnika in dospel v voltlino, kjer se je razširjala slabotna zelenkasta svetloba, ki se je zdelo, da izhaja iz vode. Nepo ni utegnil pogle- dati Marine v obraz. Brodar se je okrenil proti njima. Nef>o je y hipu izpustil Marino in se delal, kakor da gleda proti stropu. Slarec je porinil čoln k skali s tem, da je uprl svojo okovano palico ob nasprotno steno, s prosto roko pa je kazal na skalovje okrog sebe. »Čudovito!« je zakričal Nepo. Haron se je prijel za uho in z roko pokazal, da ne sliši. Nato je z roko in glavo pomigal, češ da bodo videli še lepše stvari. Nato je zopet začel porivati čoln naprej. Marina bleda, s stisnjenimi ustnicami, zavita v šal, so je zdela kakor grešna duša, ki jo ušla jezi duhov peklenskih rek »Prestolna dvorana« se je odprla pred njimi kot zlatozelen privid, s svojo veliko kupolo, s črno skalo na sredi z bobnečim in penečim so vodovjem, čolniček je smuknil na desno v majhen zaliv, kjer je voda bila pof>olnoma mirna. Orjaška kamnita zavesa 6e je tu spuščala navzdol, tako da je v tem zalivu hrumenje vode bilo manj silno in je bilo mogoče razumeti se med seboj. Brodar je vprašal Marino, če ji je kraj všeč in je prisiavil s pomilovalnim nasmehom, da je vsej gosf>odi všec. Njemu da so všeč samo |K>sirvi, ki jih tu dobi. Trdil je, da jih je Iu precej in jima je dejal, naj pogledata v vodo, da jih bosta brez dvoma nekaj videla. Ko se je Nepo okrenil, se je dotaknil Marinl-nega lira. »Ne dotikajte se me!« mu je rekla trdo, ne da bi ga pogledala. Nepo je pripisoval njene besede svetlobi, in se zaradi njih ni razburjal. Samo brodarju je rekel osorno: »Kaj nas brigajo tvoje postrvi, tepecl Naprej!« Beseda o zimskem treningu Da ne bodo sklepi zarjaveli O strojih je znano, da zarjavijo in začenjajo škripali, čo niso v pogonu in če ijh zanemarjamo. Tudi o človeškem organizmu je znano, da postane okoren in slaboten, če si privošči daljši dopust. Mišice postanejo ohlapne, hrbtenica trda, gibkost sklepov pa se zmanjša že v nekaj tednih udobnega načina življenja. Mišična moč ni trajna posest; močan si, dokler so uriš, potem pa začnejo nabrekle mišice usihati. To je dobro znano tekmovalcem, ki si dovolijo v jeseni le krajši dopust, za tem pa začnejo s tako imenovanim zimskim treningom Komur je na tem, da mu ne bodo sklepi zarjaveli, se bo lotil v času, ko vlada na igriščih zimski mir, domače telovadbe. Kaj naj bi delal, kako naj bi skrbel, da bo ostal kolikor toliko v »formi«? Gimnastične vaje so dandanes že tako splošno znane, da jih jc treba samo smotrno izbirati. Ob- i ¥ iiieiiii javljamo sliko štirih gibov, ki bodo prav prišli tekmovalcem mnogoterih šjK>rtnih panog. L3UBL3ANSKI Delavniki: 15.30, 17.50, Sloga od 14 dalje, nedelje in prazniki: 10, 15.50, 15.50, 17.50, v kinu Union je matineja ob 10.50. Linbkl rtemonček - LILI A SILVI v pikantni veseloigri najmodernejšega osnsa „llitr©(ena irmoglavha" OilIHni Igralci Amedeo Nnz^ari, Faoto Stoppa. Lauro Oamolo KINO MATICA — TEL 22-41 Nenavadni domlsleki brezdelnih Članov bogate obitelji Čudaška družina V glavnih v ogah: A.Falcont. Marin Mercader. SergioTofano In dr. KINO UNION — TEL. 22-21 Film za znliubljene, film zn Va« LluDezen potrka „samo" Irlhral ali Pola ljubezni R Štirim! "elikimi umetniki Frederle Marcb. Vlrgiuia Bruce, Piitsjr Kelly in Nancy Carroll KINO SLOGA — TEL 27-50 Na prvi sliki vidimo š|Kirtnika, ki se je skrčil v čepenje; mišice so šo sproščene, v naslednjem trenutku pa bodo žo v največjem naponu, ko se bo pognal v zrak in skočil visoko, kolikor bo mogel. Drug gib nam kaže raztezno vajo za roke. Krepko je zamahnil v vzročenjo in nazaj, kar preteguje mišice na prsih, krepi ono na plečih in povečuje gibljivost v ramenskem sklepu. Vaja je učinkovita za lepo držanje telesa in jo priporo-! čamo vsem, ki morajo pri svojih opravkih sedeti v sključeni drži. Dviganje kolen, ki ga vidimo na tretji sliki, bo koristilo skakaeem, tekačem in smučarjem. Čim živahnejša bo ritmika izvedbe, lem bolj učinkovita bo vaja. Nazadnje vidimo še vajo za sukanje trupa. Te vrste gibkost je potrebna zlasti metalcem, dobrodošla pa bo tudi tekačem in smučarjem. Konec koncev ni tako važno kaj delaš, temveč kako in koliko. Priporočljivo je, da goji tekmovalec, pa naj bo nogometaš nli plavalec, atlet ali boksar, telovadbo vsak sam. Vsaj tako dolgo naj se zamudi z vajami, da se bo pri odprtem oknu pošteno ogrel. Tako bo hrez skrbi, da ne bodo sklepi zarjaveli in da se bo spomladi, ko bo prišel spet na igrašče, dobro počutil. Z redno domačo telovadbo pa še ni izčrpan spored zimskega treninga. Po dvakrat na teden so mora tekmovalec pošteno utruditi, da ne bo njegova telesna zmogljivost nazadovala. V ta namen priporočajo strokovnjaki zlasti delo na dobrem zraku. Najenostavnejšo bo, da se poda v drvarnico, kjer bo nacepil drv za ves teden. Izvrstno priložnost za trening nudijo klade in grče, ki zahtevajo krepke zamahe in udarce, preden jih razdrobiš na uporabne koso za peč. K uspešnemu zimskemu treningu spada še tek čez drn in slrn ali pa vsaj hitra hoja po stezi ,ki vodi navkreber, po ravnem in navzdol. Zadostuje lahek tek, ki traja do pol ure ali pa hitra hoja v obliki sprehoda. Selitev Zmeraj manj olja v Egiptu V Egiptu so se žo od nekdaj oskrbovali z oljem iz bombaževega semena. Pred to vojno so pridelali na ta način 45.000 ton olja. Od teh so ga 30.000 ton uporabili za jedilno olje, 10.000 ton za proizvodnjo mila. a 5000 ton so ga izvozili. Odtlej 6e je povečala proizvodnja olja na 00.000 Ion; od tega so 45.000 ton uporabili za hrnnivo, 25.000 ton za milo in 12.000 ton za angleško armado. Ker pa se je zdaj pridelovanje bombaža zmanjšalo, grozi Egiptu, da ostane sčasoma brez olja, a prav tako Palestina, ki jo prejemaln olje večinoma iz Egipta. Globok pogovor Prvi telefonski pogovor na tem svetu je bil leta 1861, in sicer sta se pogovarjala telefonski iznajditelj Filip Reis in njegov prijatelj — in sicer takole: »Konji ne žro kumar.« Njegov prijatelj: »To vem tudi jaz, tepec neumni!« Nagačena koza v hlevu Nekemu kmetu na Tirolskem so Jalovi ponoči ukradli kozo. jo ubili, odrli in odnesli. V . hlevu pa so pustili pravilno nagaČeno kozo .v I isti koži, kot je bila živa. iKttpimcg Otroške sani dvo ali trisedežne, dobro ohranjene, kupim. Cenjeno ponudbe: Dolenjska cesta 13, pritličje. Stare knjige slovensko, vsakovrstne, vitrino, knjižno omaro -kupim. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Ljubljana« St. 667 6. BDI Predpečice za lončeno peč 50V» prihranka na kurivu, za reklamno cene dobavlja »Merkur«, Puhar-Jeva 6. 1 Službe j Dobe: Sprejmemo takoj mehanike, kleparje In ključavničarje. »Merkur«, Puharjeva 6. S Sebe B Jttslo: 2 dijakinji iščeta sobo pri dobrih ljudeh. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zmerna cena« it. 6673. Rumeno korenje, repo za ribanje, krmilno peso ln rumeno kolerabo Je čas kupiti samo So nekaj dni. V trdem zimskem vremenu ne bomo mogli več uvoziti gornjih vrst blaga, zato opozarjamo vse roflektante, da Jih prodajamo samo šo nekaj dni v naših skladiščih v Maistrovi ulici štev. 10 ln v mesarski stojnici Fr. Ocvirka na Pogačarjevem trgu. Založite se pravočasno I Gospodarska zveza, Ljubljana. »Kam naj nosimo sedaj pohištvo?« »Iim, nesreča. Naslov novega stanovanja sem sicer na.pisail, toda ostal je v žepu moje z ostalimi oblekami in suknje. In ta je perilom v vozu.« pa Kokoši, težke, za pleme ln zakol, naprodaj. Gosposka ul. 10. Štedilnike in peči več komadov različne velikosti, nov sistem »Merkur«, 60'/i prihranka na kurivu. Dobavlja za reklamne cene »Merkur«, Puharjeva ul. 6. 1 GOSPODJE POZOR! Klobučarna »PAJK« strokovno očisti, preoblikuje in prebarva V6e vrste klobukov |x> nizkih cenah. Lastna delavnica. Se priporoča Rudolf Pajk, Sv. Petra c. 38 Zahvala Bog bodi plačnik ge. Mariji šteplc In ge. Mariji Laznik, ki sta moji dragi sestri, gospodični TEREZIJI MERHAR za časa bolezni tako požrtvovalno stregli. Istotako hvala čč. duhovščini, ge. Vober Uršuli, Borštnar FranJI za vso naklonjenost ln podarjeno cvetje. Zahvala tudi vsem drugim za Izraze sožalja ln vsem onim, ki so Jo spremili na zadnji poti. Ljubljana, dno 30. novembra 1942. Mcrhar Josip Umrli so nam dne 24. novembra, stari 88 let, naš skrbni oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod Andrej Bezeljak kovač in posestnik v Postumii Iv večnemu počitku smo jih položili v četrtek, 26. novembra, na domače pokopališče, Ljubljana, Postumia, dne 30. novembra 1942. Žalujoče družine: Debevec, Vičič, Bezeljak, Drnovšek, Persolja Edgar VVallacej 15 Skrivnost skrivljene sveče Roman. »Če ne znate plavati, je pod vašim sedežem rešilni pas.« John je prikimal. Kara je motril morje, kakor bi nekaj iskal, kar je kmalu našel. Gledano z višine, v kateri sta letela, se ni zdelo ono nič drugega ko bela lisa na zelenem polju. Tedaj pa se je začelo letalo spuščati s tako strahovito brzino, da .je potniku na nevarnem sedežu v ozadju zmanjkovalo sape in se je z obema rokama krčevito tiščal za naslonjalo. — Prevzela ga je mrtvaška mrzlica, a tega skoraj ni opazil. Vse se mu je zdelo tako neverjetno, tako nemogoče. Čakal je, kdaj se zbudi, in se spraševal, če tudi o zaporu ni samo sanjal. Nato je opazil mesto, kamor je usmeril Kara letalo. Bila je bela jahta, dolg in ozek parnik, ki je počasi plul proti zahodu. Videl je, kako je puščal za seboj plitvo brazdo, in ko je letalo padalo, je še lahko opazil, kako so spustili z jahte čoln v morje. Nato se je letalo kakor v skoku spustilo in letelo kakor ptič nad gladino, motor se je pa ustavil. »Kakih deset minut se morava vzdržati nn površju,« je spregovoril Kara, a ta čas naju poberejo.« V skoraj mučni tišini, ki je sledila, ko je utihnil mol(^j| jc bil njegov glas nekam srdilo močan. Za Ljudska tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž Manj ko pet minut je bilo treba, da se je približal čoln, ki so ga vodili Grki, kakor je z enim samim pogledom ugotovil Lexman. Pognal se je vanj in pet minut pozneje je bil na mostu bele jahte in gledal, kako je izginil v morju rep monoplana. Kara je bil poleg njega. »Tako je šlo tisoč pet sto šterlingov,« je pripomnil smehljaje se Grk, »h katerim prištejte še dva tisoč, ki sem jih plačal čuvaju, in imeli boste lepo vsotico, toda so stvari, ki so vredne denarja vsega sveta!« VII. T. Ks. ee je neke noči ob enajstih vračal ves vesel in zadovoljen z Dovving Streeta. Palico je tako vrtel, da je kar ogrožal občinstvo, a redar na voglu ulice ga je lepo pozdravil, ko ga je zagledal in prepoznal, zakaj ni se mu zdelo umestno, da bi ga uradno posvaril. Odhitel je po stopnicah, vstopil v urad in našel v njem Mansusa, ki je bral večerne liste. »Ubogi potrpežljivček.« je zaklical T. Ks., »bojim se, da ste me morali predolgo čakati, a pojdete pa jutri z menoj na izletek v Devonshire. Dobro vam bo delo, Mansus. Sicer, od kod pa imate to smešno ime?« »M. ali N.?« je vprašal Mansus odsekano. »Saj pravim, da vam je začela vzhajali zarja bistrosti,« ga je zbodel T. Ks. Ko je nato vzel iz notranjega žepa pri telovniku širok sinjemoder tok, ki jo vseboval dokument, katerega je s toliko težavo dobil, je postal bolj resen. »Odkritje revolverja spada med vaša mojstrska dela. Mansus,« je rekel in menil resno. Mansus jo zardel od zadovoljstva, zaikaj pod-rejenci 60 Ta. Ksa. imeli radi in ako jih je po- hvalil, jim je bilo, kakor bi napredovali. Po Man-susovem navodilu so 6krbno pregledali cesto iz Londona v Le\vs in preiskali vse struge pod njo. Revolver so našli po tretjem poizkusu med Ga-turokom in Horsleyem. Čigav je bil, 60 lahko ugotovili, ker je imel na kopitu vrezano Vassalarovo ime. Bil je okrašen in svoj čas je moral biti okovan s srebrom. Ročaj je bil iz biserovine. »Očividno dar kakega razbojnika svojemu tovarišu,« je izrazil ob njem T. Ks. svoje mnenje. Ko je. imel v rokah ta revolver, bi bilo njegovo nadaljnje delo lahko,, a ko se je temu dokazu pridružil še osnutek grozilnega pisma, ki ga je našel med Vassalarovimi papirji in je bil pisan po nareku, ker je nekatere napačno pisane besede popravila druga roka, je imel vse gradivo zbrano. Kar je zakovičilo preiskavo, je bilo odkritje zavitka onega, na poseben način kemično pripravljenega papirja, katerega nekaj listov je T. Ks. v informacijo načelniku in notranjemu ministru sežgal, izpostavljajoč jih nekaj trenutkov svetlobi električne žarnice. Seveda je s tem napolnil sobo notranjega ministra z ostrim in neprijetnim dimom, zaradi česar 60 ga prijazno poslali k vragu, toda dokaz je bil le popoln. T. Ks. je pogledal na uro. »Kdo ve, če "ni prepozno, da bi obiskal gospo Lexman,« je rekel. »Mislim, da se ji ne bo zdela nobena ura prepozna,« je menil Mansus. »Z menoj pojdete, da bom imel družbo,« je rekel pristav. Pa ju je čakalo razočaranje. Gospe Lexman ni bilo; ne na ponovno zvonjenje električnega zvonca, ne na močno trkanje kladiva na vralih ni bilo nobenega odgovora. Vratar hiše, v kateri je stnnov- vala, je imel vtis, kakor bi bila odšla gospa Lex-man daleč iz mesta. Večkrat je odhajala v soboto in 6e vračala v ponedeljek ali tudi v torek. Slučajno je bil prav ta večer ponedeljek. T. Ks. ni vedel, kaj bi. Nočni vratar, ki je dal o njej le nedoločna pojasnila, je menil, da bi mogoče dnevni vratar vedel kaj več, in ga je šel budit. »Da, gospa Lexman je odpotovala, odšla je v nedeljo, čeprav je to nenavaden dan za obiske ob koncu tedna, in vzela s 6eboj dva kovčega.t — Vratar je še povedal, da je imel vtis, kakor bi bila gospa vznemirjena, a ko sta ga vprašala, da bi podrobno označil njeno razburjenje, je začel z raznimi »veste« in »hočem reči«. »Vse to mi ni kar nič všečno,« je rekel nenadno T. Ke. »Nekdo mora vedeti o naših razkritjih.« »Nihče, razen uradov,« je odvrnil Mansus, »kvečjemu če ...« »Kaj?« je vprašal T. Ks. razdraženo. »Ne dla-kocepite, Mansus, na dan z besedo, kaj mislite?« »Mislim,« je dejal Mansus premišljeno, »kvečjemu, če bi bil mimogrede gospodar hiše na Great James Streetu kaj izdal, ko ve, da 6tno preiskali stanovanje.« »0 tem se lahko prepričamo,« je odvrnil T. Ks. Poklical je taksi in odpeljala sta se na Great James Street. Ta prometna žila je bila zavita v y nočni mir in bilo je treba precej čakati, preden je gospodar vstal. Ko je spo-nal T. Ks., je premagal svojo jezo. v kateri bi nahrulil kakega podnajemnika, ki ni imel s seboj ključa, in odpeljal pristava v sprejemnico. »Saj mi niste rekli, gospod Meredith, da ne smem govoriti,« je obžalujoče odgovoril. »Sicer pa kljiili temu nisem govoril o tem z. nikomer, razen z nekim gospodom, ki je prišel prav tisli dan.« Izdajatelj: Inž. Jože Sodia Urednik: Viktor Čenči!