DRŽAVUO STVO v Do- 30. m, 1931 PoStnlna plaSana * gotovini. Leto XII., štev. 199 Ljubljana, nedelja 30. avgusta 1931 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon it 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. faseratni oddelek: Ljubljana. Selen« burgova uL 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Marmor. Aleksandrova cesta St 13. — Telefon št 2455. Podružnica Ceilje: Kocenova ulica it 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana St 11842. Praha čislo 78 180 Wten It 105 241 Naročnina znaša mesečno 25.— Din. za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582) Celje- Kocenova ul 8 Telef št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Anglija dobi 22 milijard Uspešen zaključek pogajanj s Francijo In Zedinje-nimi državami — Posojilo znaša 80 milijonov £untov Pariz, 29. avgusta, d. Francosko - angleška pogajanja za posojilo so bila snoči zaključena. Gre za kredit v višini 80 milijonov funtov šterlingov, od katerih bo prevzel ameriški trg polovico, to je 200 milijonov dolarjev, francoski trg pa drugo polovico v višini 5 milijard francoskih frankov. Dočim bod ameriške banke smele obdržati svoj delež v celoti v portfelju, bo operacija v Franciji izvedena na ta način, da bodo francoske zasebne banke dale na razpolago polovico francoske tranše, torej 2.5 milijarde frankov, v obliki kratkoročnih kreditov, dočim bo druga polovica krita na francoskem trgu z angleškimi zakladnicami, ki bodo veljale za eno leto. Obresti so bile določene na 4.25 °/o. Stroški plasiranja posojila, ki bodo znašali kakih 2.75%, se bodo računali na breme angleške vlade. Pomembno je, da se bodo zakladni boni glasili na francoske franke. Izdani bodo bržkone že v prvih dneh prihodnjega tedna. Po zaključitvi vseh formalnosti je finančni minister Flandin sprejel angleškega zastopnika Fredericka Leith - Rossa, ki mu je izrekel v imenu angleškega zakladnega kancelarja Snowdena iskreno zahvalo za izredno ustrežljivost, na katero so naleteli angleški zastopniki v Parizu. Francoski finančni minister je pri tej priliki še enkrat poudaril voljo francoske vlade, storiti vse, da bi se čim prej dovedel finančni položaj An,-glije v ravnotežje. Končno je opozoril na brezipogojno zaupanje, ki ga uživa angleški kredit po vsem svetu. Francoski listi poudarjajo potrebo francosko - ameriške kreditne operacije v prid Anglije ter njene koristi za Francijo v finančnem, kakor tudi v političnem oziru, pri čemer se spominjajo tudi na nekdanjo En- tente oordiale. „ , , ^ J , London, 29. avgusta, p. Zakladni urad potrjuje danes vesti, da je bil dosežen sporazum s francoskimi in ameriškimi bankami o kreditu Anglija. Objava pravi, da so uspešno zaključena pogajanja, ki so se vršila v Newyorku in Parizu Newyork, 29. avgusta p. O zaključitvi angleškega posojila objavlja Morganova banka, da je skupno s sto drugimi ameriškimi bankami odobrila 200 milijonov dolarjev posodila angleški vladi. Gre za čisto bančni kredit, v katerem angleška javnost ne sodeluje. Morgenova banka varuje, da bo kredit končno zagotovil kurz angleške valute in da bo koristil tudi Nemčiji Macdonald o svojih namerah London, 29. avgusta p. Predsednik vlade Macdonald je podal novinarjem izjavo o sedanjem položaju v Angliji. Macdonald je poudarjal, da bo nova vlada brez izgubljanja časa pričela reševati svojo nalogo. Parlamentu ne bo dovolila, da bi s predolgo razpravo zavlačeval izvršitev nujno potrebnih ukrepov. Vlada je čvrsto odločena, čim prej prebroditi krizo, ker je to najboljši način, da si Anglija še nadalje ohrani zaupanje inozemstva. Macdonald je nato govoril o objavljenem manifestu delavske stranke ter je izjavil, da manifest ne vsebuje nobenih konkretnih predlogov, kako naj bi se odpravila sedanja finančna kriza. Ukrepi, ki jih manifest priporoča, bi se mogli uporabiti šele, ko bo odstranjena sedanja kriza. Prizadevanja za spravo obeh Rimov Vesti o stanju pogajanj si nasprotujejo - Nesoglasja med Mussolinijem in ministri Vatikan, 29. avgusta, d. Papež Pij XI. je imel včeraj pri sprejemu dijakov katoliških univerz v Rimu in Milanu nagovor, v katerem je potrdil, da je kmalu pričakovati zadovoljive rešitve spora med Vatikanom in italijansko vlado. Med drugim je izjavil: >V bodočnost gledamo lahko z zaupanjem. Celo težki trenutki morajo končno postati koristni. Bil je potreben odmor, da se pripravi nova pot do dobrega. Ni koristno, ako se poizkuša nemogoče, pač pa je treba vsak dan in vsak trenutek storiti vse, kar je mogoče. Hodili bomo po novi poti, ki bo prišla, kakor in kadar bo Bog hotel.« 'Ta nagovor tolmačijo v vatikanskih krogih kot napoved bližnje sprave Vatikana z Italijo. Pariz, 29. avgusta, č. Po informacijah fe Rima so ponovno zastala pogajanja med Va- tikanom fn fašistino vlado, ki 90 v zadnjem času dokaj uspešno napredovala. Vatikan je odločno zahteval od fašistične vlade, naj spoštuje konkordat in dovoli delovanje vsem katoliškim organizacijam, tudi onim, ki so bile po poslednjih odlokih italijanske vlade prepovedane. V zvezi s tem trdijo, da je bil Mussolini že pripravljen ugoditi zahtevi Vatikana, da pa sta se zlasti proti vila minister Balbo in tajnik fašistične stranke Giurati. Kakor javlja >Liberta«, je 'zvedel Mussolini po vsej Italiji nekakšno anketo z namenom, da se ugotovi, kako je italijanski narod sprejel in spremljal kampanjo med Vatikanom in Kvirinalom. Rezultat tega ljudskega glasovanja je bil baje za fašistični režim neugoden, zaradi česar je Mussolini ublažil svoje postopanje napram Vatikanu. Odmevi portugalske revolucije Represalije vlade — Interniranje nezadovoljnežev — na portugalskega poslanika v Madrida •lijiiii;>ii napad Pariz, 29, avgusta AA. Havas poroča iz Lizbone: Včeraj je imel ministrski svet sejo pod predsedstvom predsednika Carmo-ne. Po seji je vlada izdala komunike, v katerem razglaša, da je zaradi pogostih uporov sklenila izpremeniti svojo dosedanjo politiko in pregnati voditelje upornikov na otoke, uvesti strogo cenzuro časopisnih vesti in omejiti vse skupščine, kjer bi utegnilo priti do neredov. Vlada apelira na patriotizem vseh Portugalcev, da jo bodo podpirali pri njenem delu za ohranitev reda. Rim, 29. avgusta AA. Portugalsko poslaništvo je objavilo komunike, da je bil poizkus revolucije v Lizboni popolnoma zadušen in da so vladne čete vzpostavile red in mir po vsej deželi. Madrid, 29. avgusta p. Ko je sedel portugalski poslanik Meio Bareto s svojo soprogo v pisarni portugalskega poslaništva, je neki neznanec nenadoma vrgel skozi okno bombo. Poslanik in njegova gospa sta še utegnila pobegniti, preden je bomba eksplodirala. Razstrelivo je bilo tako močno, da je uničilo vso pisarniško opravo. Neznanemu napadalcu je uspelo pobegniti. Smatra se, da je atentat na portugalskega poslanika v zvezi z nedavno revolucijo v Lizboni. Podmornica smole in nesreče »Nautans« je definitivno opustil svoje velike načrte hi se nahaja ▼ vedno večji nevarnosti Ljeningrad, 29. avgusta, d. Maloštevilne brezžične vesti, ki so jih sprejele ruske brezžične postaje s krova podmornice >Nau-tilusc, poročajo, da se nahaja podmornica v veliki nevarnosti. Pojavljajo se na njej neprestane nove, skrajno nevarne poškodbe. Podmornica, ki jo neprestano zasleduje nesreča, je izgubila sedaj tudi nižinsko krmilo. Razen tega so nastale v akumulatorjih močne poškodbe, tako da je razsvetljava za eč ur povsem nemogoča in je morala ostati posadka v temL Vožnja pod ledom se je do-sl~i izkazala kot nemogoča, ker ogražajo podmornico ledene gore. Zato m kapitanu Wilkinsu preostalo ničesar drugega, kakor umakniti se od ledu in zopet odpluti na odprto morje. Vožnja se le počasi nadaljuje, ker so vodovodne cevi zaradi mraza zamrznile. Razen tega je vreme izredno neugodno. Orkanski vihar napravlja vožnjo tudi na površju morja nevarno. Dela na krovu so morali zaradi preutrujenosti moštva ustaviti Vse odprtine so morali hermetično zapreti, ker je voda vdirala v notranjost podmornice. Podmornica je popolnoma zaledenela. Celo v notranjosti podmornice se nabira led. Kuga v Barceloni Barcelona, 29. avgusta g. Kuga v Barceloni se kljub obsežnim varnostnim odredbam oblasti vedno bolj širi. V barcelonskih bolnicah je 150 bolnih oseb, od katerih jih je 40 že umrlo. V mestu vlada panika. Ljudje se iz bojazni pred okužen jem ne upajo na cesto. Kinematografi in gledališča so zaprta. Trgovine, restavracije in zabavišča so popolnoma prazna. Po cestnih železnicah se vozi le malo potnikov. Ze zgodaj zvečer je Barcelona podobna mrtvemu mestu. Potresna katastrofa v Beludžistanu Karachi, 29. avgusta, č. Potres v Beludiži-»tanu je bil katastrofalen. Mesto Rairig m nekatera druga so popolnoma uničena. Be» ležijo tudi mnogo človeških žrtev. Telefon in telegraf 6ta pretrgana. Železnica se je na nekaterih mestih pogrezoila, taiko da so morali promet prekiniti. Zopet madžarski mejni incident Košice, 29. avgusta, h. V slovaški občini Žarmo, dva kilometra od madžarske meje, sta dva oborožena madžarska stražnika nenadoma ustavila poljedelca Ivana Pala z njegovo ženo, ki ee pa nista mogla legi« timirati. Ker sta češkoslovaška državljana madžarske narodnosti, sta ju hotela mad« žareka orožnika s silo spraviti preko meje. Med potjo sta ju s puškinimi kopiti pretepla ter pri tem sramotila češkoslovaško republiko. Kmalu pa so prišli češkoslovaški državljani, ki so oba aretiranca oprostili. Češkoslovaško zaman je ministrstvo je uvedlo potrebno preiskavo. Ruimmski kralj na potovanju po Rumuniji Bukarešta, 29. avgusta č. Kralj Karol bo prihodnji mesec obiskal različne kraje Rumunije. Zlasti v Besarabiji mu pripravljajo veličastne sprejeme. ZBIRANJE DELEGACIJ K SVETOVNEMU PARLAMENTU Skoro vse delegacije k ženevskim zasedanjem evropske komisije in Društva narodov so že na potu Ženeva, 29. avgusta, d. Rezidenca Društva narodov je postala že živahna in dobiva sliko kakor vsako leto pred plenarnim zasedanjem Društva narodov. Mnoge delegacije, zlasti iz prekomorskih in drugih oddaljenih držav so že prispele sem, prihod drugih je najavljen za jutri in ponedeljek. Najprej bosta zasedala evropska komisija in svet Društva narodov, nato pa ple-num Društva narodov. Vmes bo še več drugih mednarodnih konferenc; že danes je bil otvorjen kongres narodnih manjšin. Posvetovanj evropske komisije se bo udeleževal tudi sovjetski zunanji minister Litvinov, ki se mudi sedaj v Berlinu in pride v Ženevo najbrž v ponedeljek zjutraj, V Ženevi se je poleg rednih, stalno tu bivajočih novinarjev zbrak) že sedaj okrog 200 novinarjev iz vseh evropskih in tudi iz mnogih izvenevrop-skih držav. Ženeva, 29. avgusta d. Gospodarski strokovnjaki, ki so bili na zadnjem zasedanju evropskega odbora poveri ena z izdelavo programa za boljšo organizacijo evropskega gospodarstva. so svoie delo dokončali. Poročilo strokovnjakov, ki se tiče finančno-političnih. industrij sko-gospodarskih in tr-?ovinsko-političnih vprašanj, bo izročeno takozvanemu koordinacijskemu odbora, ki ima nalogo. da sestavi na podlagi zbranega gradiva raznih komisij dnevni red za četrto zasedanje evropskega odbora, ki se Drične 1. septembra. Koordinacijski odbor se sestane v ponedeljek. Kakor se čuje. poudarja poročilo strokovnjakov v svojem trgovinsko-političnem delu potrebo trgovinskega in carinsko-oolitič. zbližanja. ki nai i^a za cilj evropsko carinsko unijo; poročilo oa odklanja dvostranske carinske unije. Berlin, 29. avgusta s. Nemška delegacija za zasedanje Društva narodov ie popoldne pod vodstvom zunanjega ministra dr. Curti-usa odnotovala v Ženevo. ___ Budimpešta, 29. avgusta, a Madžarska delegacija za evropsko konferenco je danes popoldne pod vodstvom zunanjega ministra Walka odpotovala v ženevo. Delegacija za zasedanje Društva narodov bo pod vodstvom grofa Alberta Apponyja odpotovala v ženevo v ponedeljek. Ministrski predsednik Karolyl, ki je prvotno nameraval udeležiti se zaupnih razgovorov državnikov v ženevi, ostane zaradi nujne rešitve finančnega problema v Budimpešti. Pariz, 29. avgusta č. »Matin« poroča: Kasno snoči se je raznesla vest, da »e je avstrijska vlada odločila odstopiti od načrta carinske unije z Nemčijo, o čemer se ima te dni prečrtati v ženevi mnenje haaškega razsodišča Ker bilo kasno ponoči, se vest ni mogla verificirati London, 29. avgusta. 5. »Daily Tefle- graph« poroča, da se je v zadevi nemSko avstrijske unije izrekla haaško razsodišče za neprostojno in da vrača celo stvar Društvu narodov. Sestava in odhod naše ženevske delegacije Beograd, 29. avgusta. AA. Zunanji minister dr. Vojislav Marinkovič je odpotoval v Ženevo na zasedanje Društva narodov in komisije za proučevanje evropske unije kot šef naše delegacije in naš prvi delegat. Poleg njega sestavljajo našo ženevsko delegacijo dr. Hja Šumenkovič, izredni poslanik in pooblaščeni minister, dr. Konstantin Fotič, izredni poslanik in pooblaščeni minister, in dT. Milan Todorovič, univerzitetni profesor. Za skupščino Društva narodov sta določena še delegata dr. Andrej Gosar, minister za socialno politiko in narodno zdravje t p, in dr. Velimir Mažu ranic, minister n. t. Otvoritev manjšinskega kongresa Ženeva. 29. avgusta s. Predsednik dr< Wilfan je danes otvoril VII. kongres evropskih narodnih manjšin z daljšim govorom, v katerem ie na koncu izrazil upanje, da so časi, v katerih so ori Društvu narodov zastopal teorijo asimilacije za vedno Dokopani. Mmogobrojna udeležba na kongresu dokazuje voljo narodnih manjšin za svojo ohranitev. Francija—Poljska—Rusija Istočasni izjavi ruskega in poljskega zunanjega ministra v Berlinu in Parizu Berlin, 29. avgusta, d. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov je včeraj podal zastopnikom tiska izjave o poljskem pred* logu glede zafcijučitve pogodbe o nenapadanju. Ponovil je znamo rusko trditev, da ni poljski poslanik v Moskvi storil niče« 6aT drugega, kakor da je 24 ur pred nastopom svojega dopusta izročil v zunanjem komisarijatu dokument, ki vsebuje pregled pogajanj med Rusijo in Poljsko v letih 1926 in 1927. Kaikšni novi predlogi niso bili storjeni niti na ruski, niti na poljski strani. V ostalem na ruski strani sploh ne obstoja namera, razpravljati o razmerju med Moskvo in Varšavo po ovinku preko drugih držav. »Mi seveda stremimo«, je končal Litvinov, »kar je samo po sebi umevno, po Zboljšanju naših odnošajev do Poljske. To pa se ne more doseči z razširjanjem vesti o pogajanjih, ki jih ni. Kaj takega more izzvati samo razburjenje in polemiko, kar je predvsem treba preprečiti. Prisi* ljen sem podati te izjave v interesu dobrih odnošajev med Sovjetsko unijo in Poljsko«. Pariz, 29. avgusta. AA. Na večerji, ki jo je snoči priredil francoski kcdomljalni minister na kolonijalni razstavi v Parizu na čast poljskemu zunanjemu ministru Zaloškemu in ki se Je je udeležil tudi predsednik vlade Laval, je imel zunanji minister Zaleski govor, v katerem je med drugim povedal, da »ta Francija in Poljska v medsebojnem sporazumu, vendar pa vsaka zase vodi ta pogajanja v sovjetsko Rusijo v svrho sklenitve pogodbe o nenapadanju. To inicijativo, ki sta Jo začeli Francija ln Poljska kot miroljubni državi, so vsi radostno pozdravili. Poljska s simpatijami in zaupanjem spremlja stremljenje Francije v tem pogledu ln vidi v tem stremljenju samo normalne posledice politike miru, ki je Francijo in Poljsko vedno združevala. Francoski listi o kraljevi desetletnici Značilna članka v dveh razširjenih pariških revijah — Kralj je simbol narodnega edinstva Pariz, 29. avgusta AA. časopis »Monde Hlustrčc prinaša članek Georgea Grand-Jeana pod naslovom »O priliki desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandram Pisec prinaša razgovor z iugoslovenskim kraljem v Topoli in ugotavlja, kako lepo in iskreno je Jugoslavija proslavila ta jubilej svojega vladarja. Nato prinaša avtor nekaj osebnih vtisov s potovanja po Jugoslavija. Na potovanju ie imel p-isec priliko razgo-varjati se z Ni. Vel. kraljem Aleksandrom, o katerem pravi, da ie prisrčen, ljubeznjiv in priprost. Na koncu nravi, da mu ie Ni. Vel. krali Aleksander v razgovoru izrazil željo, nai bi se vse bolj m boli in boli okrepile zveze, ki družijo jugoslovenski n francoski narod. Članek ie okrašen s slikami kralia in kraljice, prestolonaslednika Petra ter s sliko kraljeve rezidence v Topolu Tudi »Miroir du Monde« prinaša članek opremljen s slikami s svečanosti proslave desetletnice vi a dani a Ni. VeL kralja Aleksandra. Člankar pravi, da se teh 10 let kraljevega vladanja vjema z razvojem iugoslo-venskeura čustva, ki ie bilo orve dni po ze-dinienju tako silno, a je pozneje začelo gi-niti. kar imajo na vesti samo politiki. Člankar pravi, da ie Ni. Vel. kralj Aleksander kot živ simbol narodnega edinstva zopet združil sile jugoslovenske družine. Državna podpora za nabavo semen Iz državnega kmetijskega zaklada je vlada dovolila 1.4 milijona Din za nabavo dobrih semen V poštev pridejo pri podeljevanju tega semena za setev prihodnjega leta samo Beograd, 29. avgusta. AA. Da bodo naši poljedelci mogli pridelovati boljšo kakovost jarih posevkov, kakor lanenega semena, konoplje, bombaža, krompirja, tur-ščice, ovsa, pivarskega ječmena, hmelja in rastlin za krmo, je minister za kmetijstvo v soglasju s predsednikom ministrskega sveta izdal odlok, da se iz proračuna državnega kmetijskega zaklada kmetijskega ministrstva dovolijo podpore za nabavo semen jarih posevkov. Ta semena se bodo raadelila kmetom, in sicer brežp"ačno in na posodo na eno leto preko pristojnih sreskih kmetijskih referentov. Podpore dobe: vardarska banovina 170 tisoč, dunavsba banovina 170.000. drinska banovina 160.000, savska banovina 170.000, moravska banovina 140.000, zetska banovina 160.000, dravska banovina 140.000, primorska banovina 140.000 Din. Skupno je torej vsem banskim upravam dovoljeno na račun podpore iz državnega kmetijskega zaklada kmetijskega ministrstva 1 milijon 400.000 Din. Od te vsote bodo banske uprave porabile 35-odstotkov za nabavo semen, ki se bodo kmetom breznlačno razdelila, in 65 odst. za nabavo semen lanu, konoplje, bombaža, krompirja, turiči-ce. pivovarskega ječmena la hmelja. Vse to se bo razdelilo med kmete preko sreskih kmetijskih referentov. skrbni in napredni kmetovalci, predvsem tisti, ki jim je toča pobila; obvezati pa se bodo morali, da bodo vrnili isto količino semena po žetvi prihodnjega leta in iste vrste. Banske uprave bodo dobljeno seme v prihodnjem letu razdelile med kmetovalce, ki letos semena ne bi dobili. To seme pa bo moralo biti pred izročitvijo dobro očiščeno, razkuženo, vreče pa se bodo izročile po nabavni ceni o nnilikl razdelitve semen. Banske uprave bodo nabavo semen izvršile tako, da bodo kmetje lahko pravočasno posejali. Banske uprave bodo kmetijskemu ministrstvu poslale poročila o količini, vrsti in kraju nabavljenega semena. po izvršeni razdelitvi semena pa poročilo o izvršeni razdelitvi no srezih in občinah. Pravni^ln korisres v Skooljru Beograd. 29. avgusta č. Za četrti Jugoslovenski kongres pravnikov se skooeljsk' .;V-t nridno pripravljajo. Sestavljenih je t) odborov za organizacijo kongresa. za njegovo propagando, za sprejem gostov itd. Za častnega predsednika je izvoren ban vardarske banovine g. Žika Lazič. Beograjski pogreb generala Stanojloviča Beograd, 29. avgusta č. Danes so položili k večnemu počitku generala Radoslava Stanojloviča, dolgoletnega poveljnika našega vojnega zrakoplovstva in nazadnje inže-njerskega poveljnika v Mariboru, kjer je priljubljeni general prevčerajšnjim nenadoma preminil. Pogrebu je prisostvovalo poleg oficirjev tudi mnogo generalov, zlasti številno zastopstvo našega zrakoplovstva in inže-njerije. Nj. Vel. kralja je zastopal general Ante Bekič. V cerkvi je bilo izvršeno ope-lo, nakar je imel topel poslovilni govor go* neral Miloševič. Zrakoplovni oficirji so prenesli krsto z ostanki pokojnika iz cerkve. Predno so rjo položili v grob, je častna Šota. izstrelila častno salvo. Otvoritev velesejmov v Zagrebu in Osi jekli Zagreb, 29. avgusta n. Danes dopoldn« ob 10. je bil otvorjen 16. jesenski velese-jem Zagrebačkega Zbora v prisotnosti odposlanca Nlj. Vel. kralja, brigadnega gene-rala Miloševiča, ministra dr. Kostrenčiča, mestnega načelnika, nadškofa dr. Bauerja ter mnogih drugih odličnikov. Prvi je govoril predsednik Zbora Erber, nato pa minister dr. Kostrenčič, ki je proglasil zibor za otvorjen. Osijek, 29. avgusta n. Ob 10. dopojkkie je bil danes svečano otvojen 11. osiješki velesejem. Otvoril ga je inšpektor ministrstva za trgovino in industrijo Ante Perico-vič. Velesejem ima 110 razstavijalcev. večinoma trgovcev in obrtnikov, dočim je industrija razen gospodarskih strojev in pohištva slabše zastopana. Znižanje plač na Madžarskem Budimpešta, 29. avgusta s. Deželni komite ie na svoji današnji sej« odobril vladno naredbo. s katero se plače vseh državnih uradnikov v treh višjih plačilnih stooniah znižajo za 15. v treh nadaljnjih stooniah za 12 in v ostalih stopnjah za 10 odstotkov. Nezmanišane ostanejo samo plače nodčast-nikov in vojakov, policije, orožništva. finančnih stražnikov in nameščencev v kaznilnicah. Upokojenci se bodo razdelili v tri kategorije in se bodo tudi njihovi prejemki znižali za 5. 10 in 15 odstotkov. Mestne občine bodo pooblaščene, da znižajo olače svojih nameščencev celo v večji meri. Znižanje p-lač stop-i v veljavo že s 1. septembrom. Aretacije komunistov v Berlina Berlin, 29. avgusta, č. V zvezi z usmrtitvijo dveh policijskih kapetanov na Bfilow-platzu, je bilo doslej aretiranih okoli 150 oseb. Aretacije se še vedno nadaljujejo. Zlasti pogosto se vršijo racije v delavskem okraju Neukoln. Policija je našla tukaj precejšnje zaloge pušk. samokresov, bokserjev. pa tudi bomb. Osamosvojitev Sirije Pariz, 29. avgusta. AA. Po poročilu agencije Havas namerava francoska vlada na zasedanju Društva narodov v Ženevi sporočiti svetu Društva narodov, da odlaga mandat nad Sirijo. Francija je sklenila s Sirijo zvezo in bo predlagala, nai Društvo narodov sprejme Sirijo v članstvo. Tudi poročila iz Ženeve potrjujejo namero francoske vlade. Francija je sklenila zvezo s Sirijo na način, kakor je svojčas to storila Anglija z Trakom. Uradni francoski krogi pa so danes Izjavili, da je ta vest preuranjena, da pa želi Francija izvesti v Siriji to politiko, čim bo to položaj dopusti Francija in sovjetska Rusija Pred dvema mesecema so s« po dolgem odmoru vnovič pojavile vesti o zbližan ju med Parizom in Moskvo. Na delu je bil zopet znani zagovornik sporazuma s sovjeti, de Monzie, in svetovni tisk je ob tako važnem dogodku seveda takoj ponovil vse faze francosko - sovjetskih odnošajev, naglašajoč, da bo Francija to pot manj stroga pri pogajanjih, ki naj urede odnošaje med obema državama. Časopisi so že javljali, da je de Monzie določen za bodočega poslanika Francije v Moskvi, dasi s pogajanja za zaključi-tev sovjetsko - francoske trgovinske pogodbe ni imel posebne sreče. Kakor znano, je mešana komisija, ki naj bi sestavila trgovinsko pogodbo, zasedala že poldrugo leto; njene seje pa so postajale vse redkejše in redkejše, dokler ni delo zavoljo nepremostljivih ovir popolnoma zaspalo in se komisija sploh ni več sestajala. Kamen spodtike je bila vedno se ponavljajoča francoska zahteva po priznanju carskih dolgov, o katerih Rusi niso hoteli niti slišati, češ, da bi priznanja ne mogli zagovarjati pred svojimi masami in da je svoje-easno ponudbo Trockega za petdesetodstot-rto poravnavo smatrati za političen dovtip. Na ta ugovor je de Monzie odgovoril tudi zelo dovtipno, češ, da Franciji ni dosti ležeče na javnem in glavnem priznanju carskih dolgov in bi se zadovoljila tudi samo s tihim plačevanjem. Tako lahkotno obravnavanje važnega gospodarskega vprašanja seveda ni mqglo dovesti do kakršnegakoli uspeha. Vrh tega je prišlo še do političnega razdora in vse je kazalo, da se Rusija in Francija ne bosta tako hitro zbližali. To tišino v odnošajib pa so naenkrat začeli prekinjati posamezni francoski glasovi, ki so tožili o pomanjkanju potrebnega političnega ravnotežja v Evropi, odkar je Rusija popolnoma izločena »z koncema evropskih sil. Svetovali so francoski vladi, zlasti pa poljski, naj najdeta modus vivendi s sovjeti in na ta način zmanjšal pritisk in nevarnost nemškega imperi jaftzma. Ozirali so svoje nasvete predvsem na gospodarske argumente. Dočim so Nemčija, Anglija in oso-bito Amerika izvažale v Rusijo za milijarde vrednosti, je bila namreč francoska industrija pri tem popolnoma pasivna. Dasi so dolgoročni krediti, ki jih je Nemčija dovoljevala Rusom pri nakupu 9trojev, spravilf nemško industrijo v zelo kočljiv položaj, ki se bo še poostril, ko zapadejo plačila pred letom in poldrugim letom izvršenih dobav, vendar je bilo jasno, da se s tem krepe gospodarski stiki med Nemčijo in Rusijo. Ti sliki bi imeli nedvomno tudi važne politične posledice. Francija se je odločila, na nemškemu delu postavi protiutež-. A tudi na ruski strani se je situacija bistveno spremenila. Soljševiški diktatorji so se že davna odrekli svoji Suziji, da bodo lahko zanetili komunistično revolucijo po vsem svetu h» si tako podjarmili vse civilizirane pokrajine. Svetovna revolucija jim je le še parola, s katero poskušajo vedno iz-nova bodriti svoje že do skrajnosti izčrpane pristaše v Rusiji sami. V mednarodni politiki pa se sovjetske metode prav nič ne razlikujejo od onih >buržujskih« in >kapitali-stičnibt metod, ki so jih boljševiški preroki vedno označevali kot največje zlo nekomunističnega družabnega reda. In tako so v Moskvi kmalu spoznali, da jim Nemčija ne more nuditi onih koristi, ki so se jih od nje nadejali; ne gospodarskih, ne političnih. Zaceli so iskati potov, da se približajo Angliji in Franciji, zlasti slednji, ki je danes vsaj v Evropi brez dvoma najmogočnejši gospodarski in politični činitelj. Na ta način je bil tako s sovjetske, kakor 6 francoske strani pripravljen teren za obnovo medsebojnih pogajanj. Monzie« jeva komisija se je zopet 6estaila in obnovila gospodarske razgovore, istočasno pa so diplomati začeli s pogajanji za politično zbližanje, ki naj bi dobilo izraza v med* sebojnem paktu o nenapadanju in nevtral« nosti. Da gre to delo dobro izpod rok, pričajo poleg časopisnih, že prav pozitivnih vesti zlasti tudi številna potovanja diplomatov med Moskvo, Berlinom in Parizom. Poljski poslanik v Moskvi Patek se je brž vrnil z dopusta, z isto naglico pa je odpoto« val nemški poslanik Dircksen iz Mosikve, da poroča svoji vladi. Poljski zunanji mi« nister je odpotoval v Pariz, s seboj pa je vzel lotiškega predsednika, — uradno pravijo, da sta si državnika sla ogledait kolo« nijalno razstavo. Nemci so na pogajanjih, ki se pletejo, izredno interesirani. Dircksen je svoji vladi zagotovil, da je Moskva že odgovorila na poljsko vprašanje, ali so sovjeti še pripravljeni vzdržati svqj predlog iz 1. 1936., ki ga je Poljska zavrnila z zahtevo, da mora Moskva razpravljati obenem z vsemi ba/lt-skimi državami. Po nemških poročilih, je Poljska ponovila to zahtevo, ki je sovjeti že tedaj niso hoteli sprajeti, češ da bi to pomenilo poljsko hegemonijo nad obrobnimi državami. Slično se glasi tudi uradni komunike moskovske vlaide. Vendar 60 že s samo predajo poljske note nekako otvor* jena pogajanja in Francija, ki je po vsem videzu dala pobudo za nje, bo našla pot in način, da s posredovanjem premosti nesoglasje. Nemci 6e bpje tega in njihov tisk ne kaže nič kaj veselja nad temi dogodki, ki obetajo zaključek pogodbe o nenapada* nju med Francijo in Poljsko na eni in Rusijo na drugi strani. Taka pogodba bi znatno znižala vrednost rusko-nemškega rapalskega dogovora. Zato ni dvoma, da bo nemška diplomacija storila vse. da prepre« či vsaj sporazum Rusije s Poljsko, ako že ne bo mogla preprečiti tudi sporazuma mod Rusijo in Francijo. Delo Siidmarke Dunaj, 25. avgusta. Zadnje dni junija se je vršil v Badnu pri Dunaju občni zbor združenega nemškega bojnega društva >Schulverein Siidmark«. O občnem zboru so takrat nemški listi iz umevnih razlogov poročali zelo previdno in so se omejevali predvsem na poročila o zunanjem poteku zborovanja. To jim je bilo tem lažje, ker se je vršila na občnem zboru proslava petdesetletnice obstoja Siidmarke in je bilo torej na njem dosti paradira-nja. 0 samem delu društva, ki je še danes v glavnem ponemčevalno, kakor je bilo pred vojno, listi niso poročali skoraj ničesar. Pač pa je bilo o tem izdano zaupno poročilo, namenjeno društvenim podružnicam in raznim drugim nemškim raznarodovalnim organizacijam. Iz tega poročila, ki mi je prišlo slučajno v roke, posnemam o poteku ba-denskega občnega zbora nekatere podrobnosti, ki morajo zanimati vso zavedno slovensko javnost. Predsednik dr. Gustav Gross je v svojem poročilu o delovanju v preteklem poslovnem letu poudarjal, da se razteza obrambno delovanje samo na avstrijsko ozemlje, da pa sto ji društvo v z rezi % vsemi nemškimi organizacijami v nasledstvenih državah. Sezidala se je v preteklem letu četrta šul-verajnska šola na štajersko-jugoslovenski meji. Poseben pomen pa je imelo poslovno leto 1930 za Koroško, kajti praznoval se je na slovesen način spomin na desetletnico plebiscita. Društvo je ob tej priliki darova lo 30.000 šilingov za zidavo nemških šol i plebiscitnem ozemlju. Poleg tega se je skrbelo kakor vsako leto za naraščaj uradni siva, učiteljstva in duhovništva, za podpira nje kmetijskih in gospodinjskih šol ter otroških vrtcev, za doklade neiteljem na ekspo-niranih mestih in za božična darila otrokom in učiteljem r slovenskem dela Koro-lana. V ozki zvezi z obrambnim delom stoji kulturno delovanje tega društva, s katerim se naj ojači nemška narodna zavest in nemška obrambna sila celega naroda, predvsem pa ob narodni meji. Ustanovila se je na Dunaju strokovna knjižnica za obmejno in inozemsko nemštvo (Deutschtum), ki razpolaga z nad 5000 knjigami in 260 časopisi. Poleg tega se stalno preštudira 59 časopisov, iz katerih se zbira gradivo. Ljudske knjižnice so se v zadnjem letu zelo dobro razvile in prinesle 50.000 S dohodkov. Obstoja čez 400 knjižnic z nad 200.000 knjigami. Poleg stalnih knjižnic obstojajo potovalne knjižni- ki ima vsaka okrog 30 knjig in se prevažajo v kraje, v katerih se ne da ustanoviti stalna knjižnica. V Celovcu se je vršil tečaj za knjižničarje, ki je bil zelo dobro obiskan in ki je pripomogel, da so doživele knjižnice ravno na Koroškem lep razvoj. Za društveno agitacijo skrbijo predvsem listi >GrenzlandScbutzvereinsport£ ter brošure, katere izdaja društvo v vsakem letu v več-jr;m številu. Tisk pa bi ne dosegel zaželje-nih uspehov, ako bi se ne uvedla predavanja. Društvo ima na razpolago 4 potovalne učitelje, ki so stalno na potovanju, ter veliko drugih govornikov. V letu 1930 je prire-d lo društvo čez 800 zborovanj, ustanovilo 135 novih krajevnih odsekov ter poživilo 120 organizacij k novemu delovanju. Društvo je imelo v preteklem letu 600.000 S (4.8 milijona Din) dohodkov in je izdalo za obrambno delo 245.000 S, za • del° 41-000 S< 23 Propagando 79.000 S m za mladino 37.000 S. Premoženja ima 383.000 šilingov. Kar imenujejo Sudmarkovei obrambno m kulturno delo. je v resnici seveda le uničevanje tujerodnega življa v krajih, kjer se je naselilo par nemških uradnikov. Zakaj je zidal nekdaj Schulverein nemške ljudske šole po vsej Sloveniji? In zakaj jih je zidal po plebiscitu v Podroščici, kjer je samo 20 nemških otrok tamošnjih uradnikov, in v Podljubelju, kjer so 9amo cariniki Nemci? Veliko denarja je šlo skozi to društvo v čisto slovenske kraje; prejemali so ga učitelji, ki so postali že v učiteljišču renegati, za to, da vcepijo v otroške duše nemški duh in sovraštvo do materinega jezika ter vzgojijo odpadnike — renegate. Ni pa vselej prepričanje, ki vodi vzgojne faktorje, predvsem učitelje v mreže tega raznorodovalnega društva; v mnogih slučajih igra pri tem vlogo denar. Sudmarka skrbi za to, da dobijo učitelji v slovenskem ozemlju posebne doklade za svoje delovanje. Da se jim ponemčevalno delo olajša, dobijo na razpolago knjige, pisane v popolnoma nemškem duhu, katere razdeljujejo med otroke, šolske potrebščine in božična da rila. In gorje otroku, ki bi tega judeževega daru ne hotel sprejeti! Siidmarkj. daje šolam v slovenskem delu Koroške posojila po zelo nizki obrestni me ri, toda samo god pogojem, da se dotična šola spremeni iz utrakvistične v nemško šolo. to je, da se na dotični šoli ne poučuje ve? slovenščine. Tako nastanejo primeri, da slovenski otroci, ki so zapustili ljudsko šolo, ne znajo slovenski ne pisati ne brati! Po vojni je Siidmarka osredotočila svoj delokrog na slovanske manjšine v Avstriji, to je na dunajske in nižjeavstrijske Čehe, na gradiščanske Hrvate in na koroške Slovence. Pri Čehih to društvo nima posebnih uspehov, ker razpolagajo ti z lastnimi učnimi močmi, imajo na razpolago privatne šole Komenskega društva in se zavedajo postojanke, ki jo obvladajo. Med Hrvati na Gradiščanskem in med koroškimi Slovenci pa se nadejajo Nemci večjega uspeha, ker narodni odpor ni tako dobro razvit in ker ljudstvo ne more priti do tiste kulturne višine, katero bi potrebovalo, da more zavračati napade od strani Sudmarke. 0 zvezah, ki jih vzdržuje Sudmarka tudi preko avstrijskih mej, tudi zaupno poročilo, ki mi je na razpolago, ne govori dosti. Le tu in tam na splošno omenja, da vodi društvo »evidenco« o življenju Nemcev v inozemstvu in da je v stalnem kontaktu z organizacijami >des lAuslandsdeuttschtums«. Kakšna je ta evidenca« in kakšen je ta »kontakt« si lahko mislimo. Trgovina z dekleti Praga, 29. avgusta, g. Kakor javlja »Češke Slovo«, so v Tirnavi odkrili agenturo za trgovino z dekleti. Neki Maks Hinscb-bein je že dalje časa vodij dozdevno vari-jetetno agenturo. Na podlagi ovadb neka« terih mladenk, so v agenturi izvršili hišno preiskavo, ki' je prinesla nepričakovan rezultat. Hirsohbein je imel obsežno kores« pondenco z javnimi hišami v Atenah, Lizboni. Tunisu, Oranu in južnoameriških pristaniščih. ki jim je dobavljal mlada dekleta. On in njegova žena sta bila aretirana. Včerajšnji nogomet Zagreb, 29. avgusta. Ob priliki 25-letni-ce SK Concordie se je danes vršila nogometna tekma med Gradjanskim in Ferenc-varosem iz Budimpešte. Zmagal je Gradjanski z 2:1 (0:0). Sodil je g. Podukpsky. V enajstorici Gradjanskega je bil Haško-vec Hitrec, ki je zabil oba gola. Ferencva-ros je bil tehnično boljši. Dobro je igrala obramba, zlasti vratar Mihelčič, ki je imel zelo mnogo posla. Jutri igra Ferencvaros s Concordio. Beograd, 29. avgusta. Danes je gostovala v Beogradu budimpeštanska Hunga-ria, ki je proti BSK igrala neodločeno 3:3 (2:1). Dunaj, 29. avgusta. Danes se je pričela prvenstvena sezona na Dunaju z dvema tekmama. Rezultata sta- WAC : Slovan 2:0 (0:0), BAC : Wacker 2:1 (2:1). CIKORI7A Zanimive številke o Češkoslovaški Praga, 27. avsrusta. Iz Dodatkov lanskega ljudskega štetja na Češkoslovaškem je razvidno, da se je število prebivalcev v državi približalo petnai-stemu milijonu. Točna številka navaja 14 milijonov 720.000 prebivalcev na ozemlju 140.460 kvadratnih kilometrov. Po upravni razdelitvi države ie največja pokrajina Češka z nad 7 milijoni prebivalcev na ozemlju 52.000 kilometrov; njej sledi Slovaška s 3 in pol milijona prebivalcev na 49.000 kilometrih, nakar se vrstita Moravsko-Šleska s samo neznatno manjšim številom prebivalcev na 26.800^ kilometrih ter najmanjša upravna edinica Češkoslovaške. Podkarpat-ska Rusija, ki šteje na 12.500 kilometrih 750.000 prebivalcev. Omenjena razdelitev države na apravna področja je bila uvedena pred nekoliko leti ter omoeoča posameznim pokraiinam samoupravo. ki jo izvršujejo deželne oblasti in deželni zbori. Člani slednjih se deloma volijo, deloma oa jih imenuje osrednja vla-da. Večino prebivalcev v Češkoslovaški tvo-riio Cehi in Slovaku dve veji naroda, ki govorita skoro isti jezik in med katerima ni večje razlike kakor n. pr. med Bavarcem in Prusom. Cehov ie nad 7 miliionov. Slovakov pa okrog 3 milijone. Od narodnih manjšin živi v Češkoslovaški okoli 3 milijone Nemcev. 800.000 Madžarov, pol milijona Rusinov in kakih 100.000 Poljakov, ru-munska manjšina ie tako neznatna, da skoraj ni omembe vredna. Na vsem svetu ie okoli 13 miliionov Ce-hoslovakov. Največ češkoslovaških izseljencev živi v Zedinjenih državah (nad en milijon). V Madžarski ie skoro 200.000. v Avstriji nad 100.000. na Poljskem 80.000. v Rumuniji 50.000. v Franciji in Rusiji do 40.000 Cehoslovakov itd. Manjše ali večje število Cehoslovakov ie najti skoro v vseh državah sveta. V Chicasu samem iih ie 150.000 in tudi sedanji žuoau tesra mesta Anton Cermak ie do rodu Ceh. Trije milijoni Cehoslovakov v tnjhti so v glavnem posledica izseljevanja, ki ie bilo do svetovne vojne predvsem na Slovaškem m v Podkarnatski Rusiji silno: tu se prebivalstvo pod madžarsko oblastio ni moglo preživljati. Izseljevanje iz teh kraiev je postalo skoro tradicija rn se tudi pod novim režimom ni oonolnoma ustavilo. Vendar ie število izseljencev oo vojni padlo na tretjino in danes v glavnem ne sre več za trajno. marveč za sezonsko izselievanje. O tem Driča dejstvo, da se naiveč ljudi seli v Francijo in Belgijo, od koder se navadno do izvestnem času vračajo v svoio domovino. Izseljevanie preko morla pada in to ne samo izselievanie v Zediniene države ki so oriselievanie zelo omejile, marveč tudi v ostale države, kamor so se Cehoslova-ki mnosro izselievali. t. 5. v Areentino Urugvaj. Brazilijo in Kanado. — Ceps. Peto kolo na Bledu Astaloš je porazil Stoltza, Pire remiziral s Kashda nom, Vidmar In Kostič pa sta svojo partijo prekinila — Vodi zopet Aljehin Slovo od zaslužnega javnega delavca Jesenice, 29. avgusta Upravitelj naše osnovne šole g. Leon Pibrovec ie premeščen v Brežice, kjer bo prevzel upraviteljstvo deške, njegova soproga Ema pa dekliške šole. Z njim izgubimo naiagilnejšega iavnega in kulturneea delavca. naša_šola na najboljšega pedagoga in prijatelja mladine. G. Pibrovec je prišel na Jesenice pred 24 leti kot mlad učiteli ter takoi stopil v sokolske vrste. Poleg tovarišev Ziherla in Guština je bil edini učiteli — Sokol. Sokolski tamburaški zbor je vzorno vodil in vežbal kot kaoelnik. Marljivo je tudi dopisoval v »Slov. Narod«. »Novo Dobo«. »Savo«. »Dan« in »Jutro« ter spisal tudi lepo vrsto kulturnih in ?osDodar-skih člankov. Po vojni ie osnoval Dri Sokolu tudi mladinski tamburaški zbor, ki ie leta 1920 igral na Bledu ob prihodu kralja Aleksandra. Velike zasluee si ie pridobil tudi ori zeradbi Sokolskega doma. za katerega je sam nabral okrog 100.000 Din. Dolga leta je vodil mladinski sokolski odsek, kateremu ie posvečal mnogo časa in truda. Poleg Sokola sa štejejo še razna društva za svojega vodilneea in silno vnetega člana. Tako ie bil dolea leta blagainik Ciril-Metodove podružnice in Jugoslovenske Matice. Olepševalnemu društvu, ki tako usoeš-no deluie. Da je predsedoval. Za vsa narodna. kulturna in dobrodelna društva na Jesenicah in okolici ie nabral v povojni dobi nreko 500.000 Din. Pole? dela izven poklica le bil g. Pibrovec najboliši šolnik in priiateli mladine. Svoje strokovno znanie' si ie iznopolnieval v dobi počitnic na delavnih šolah v Berlinu. Lioskem. Draždanih in na Dunaju. On je eden največjih Dobornikov modeme delavne šole. Tudi z njegovo eospo soprogo izgubi naša šola odlično voditeljico, razna društva pa marljivo članico in odboniico. G. Pibrovcu ln njegovi soprogi želimo iskreno v no^fm kraju mnogo sreče. Bled, 29. avgusta. V današnjem V. kolu mednarodnega šahovskega turnirja so se vršile naslednje partije: dr. Astaloš—Stoltz Colle—dr. Aljehin,, Pire —Kashdan, Flohr—Bogoljubov, Niemcovič—Maroczy, dr. Tartakower—Spielmann in dr. Vidmar—Kostič. Kot prvi je danes zmagal dr. Astaloš proti Švedu Stoltzu. Že od potečka je Astaloš imel silnejšo pozicijo, iz katere se je Stoltz skušal osvoboditi z žrtvijo figure za dva kmeta. Dr. Astaloš pa je obdržal napad in je zmagal že dopoldne. Colle je proti dr. Aljehhra Igral damski gambit, na katerega je svetovni prvak odgovoril s Tarraschovo obrambo. Colle je zelo kmalu prišel v težave. Dr. Aljehin se je polastil napada in tudi že dopoldne dobil partijo. Pire je igral proti Kashdanu damski gambit in je imel z Američanom zelo napeto igro. Kashdan je gambitskega kmeta vzel in zdelo se je, da bo Kashdan zmagal, pa se je Pire rešil v končnico, ki jo je zelo spretno igral. Partija je končala remis. Flohr je imel proti Bogoljubova zelo težko igro. Bogoljubov je oči vidno v izvrstni formi, pa je prav kmalu dobfl boljšo pozicijo in nato dva kmeta. Partija je opoldne prešla v končnico in popoldne je Bogoljubov dosegel zmago. Niemcovič in Maroczy sta celo dopoldne igrala zelo komplicirane stvari. Ob 14. uri pa je Niemcovič že imel boljšo pozicijo ter je popoldne dobil dva kmeta. Ta dva kmeta sta v končnici hitro odločila zmago Niemcoviča. Niemcovič je igral približno isto otvoritev kakor proti Pircu. Dr. Tartakower in Spielmann sta igrala danes zelo solidno in že dopoldne poenostavila pozicijo, tako da sta prešla v končnico. Popoldne je dr. Tartakower dobil kmeta, vendar pa ta kmet najbrž ne bo odločil. Partija je bila prekinjena. Dr. Vidmar je proti Kostiču igral nenavadno otvoritev in kmalu po otvoritvi dobil boljšo pozicijo. Prišlo je do komplikacij, ki pa niso dale direktnega rezultata, temveč samo boljšo igro za dr. Vidmarja. Kostič je zamenjal skoro vse figure. Pri prehodu v končnico pa je Izgubil kmeta. V popoldanski igri se je končnica razvila in partija je bila prekinjena z boljšo pozicijo za dr. Vidmarja, ki ima še vedno kmeta več. Stanje po V. kolu je: dr. Aljehin 3 hi pol (1), Kashdan in Bogoljubov 3 in Sol, Spielmann in Kostič 2 in pol (1), riemeovič in dr. Astaloš 2 in pol, dr. Vidmar 2 (2), Maroezy, Stoltz in Piro 2, Flohr 1 in pol, dr. Tartakower 1 (1), Colle L V jutrišnjem VL kolu bodo igraH: Spielmann — Bogoljubov, Kashdan — Flohr, Maroczv—Pire, dr. Aljehin—Niemcovič, Kostič—Colle, Stoltz—dr. Vidmar, dr. Tartakower—dr. Astaloš. Zverinski umor v Žetalah Ljubavnlk poročene kočarice je na njeno zahtevo obesil njenega moža Strašna sBka brezsrčnosti — Aretirane! v celjskih zaporih Celje, 29. avgusta Preteklo sredo je bil v Žetalah v rogaškem sodnem okraju izvršen nad 55-letnim kočarjem Leopoldom Petrovičem zverinski umor, nad katerim se upravičeno zgraža vse tamkajšnje in okoliško prebivalstvo. Zločin je bil oči-vidno izvršen že v noči od torka na sredo. Odkrila ga je zjutraj okrog 6. umorjenčeva pastorka, 21-letna dnina-rica Katarina Potočnikova, ki je prišla od neke sorodnice, kjer je na njeno željo prenočevala, domov in našla hišo zaklenjeno. Ko se na njeno klicanje očim ni odzval, je odprla polknice na oknu v shrambi in prestrašena odsko-čila. Nasproti ji je zrlo mrtvaško obličje njenega očima Petroviča, ki je visel obešen na vrvi, pritrjeni na železnem klinu sredi stropa. O strašni najdbi je takoj obvestila orožnike in vaško županstvo. Orožniki so takoj uvedli preiskavo in kmalu ugotovili, da Petrovič ni izvršil samomora, temveč da je bil na ta način umorjen. Aretirali so takoj pokojnikovo ženo, 49- | letno Jero Petrovičevo, ki je bila kritično noč odsotna v neki daljni vasi in se je šele dopoldne vrnila domov. Dalje so prijeli njeno hčerko iz prvega zakona Katarino Potočnikovo (Petrovičeva je bila poročena že tretjič) in 30-letnega oženjenega dninarja Ivana Kr u š i č a iz Lešja pri Žetalah, ki živi ločeno od svoje žene in je znan delo-mržnež in nasilnež. Po pripovedovanju sosedov je imel ljubavno razmerje hkrati z Jero Petrovičevo in njeno hčerjo Katarino Potočnikovo, za kar je baje vedel tudi umorjenec. Ker je imel umorjeni Petrovič več manjših ran in odrgnin po vsem telesu, enako pa tudi Krušič, je takoj padel sum umora na Krušiča, ki je zločin najprej trdovratno tajil, naposled pa je skesan priznal, da je Petroviča obesil na zahtevo njegove žene Jere. Da je mati neko prejšnjo noč nagovorila Krušiča k umoru, je potrdila tudi hčerka Katarina. Vse tri aretirance so prepeljali v zapore celjskega okrožnega sodišča. Razstava prvega brezmo-tornega letala v Maribora Maribor, 29. avgusta. Dane« ob 15. Jc bila v telovadnici deške meščanske šole sicer tiha io skromna, oo svojem bistva pa velika slovesnost: otvoritev razstave prvega mariborskega brezmo-tornega letala, ki so ga z izredno pridnostjo in vztrajnostjo zgradili člani akademske skupine mariborskega Aerokluba pod pokroviteljstvom in s finančno ter moralno podporo kluba. V telovadnici so se zbrali zastopniki vojaških oblastev šol in meščanstva. Predsednik Aerokluba dr. Tominšek ie v globoko zasnovanem govoru otvoril razstavo, orisal stremljenje mladine, zlasti obeh tehnikov Borisa Cijana in mladega Humka. pa tudi ostalih njunih pomočnikov ter je poudarjal. da je v mladini, ki dela in vztraja, bodočnost naroda. Maribor je dobil svoje prvo brezmotorno drsalno letalo, a bo dobil v doglednem času tudi brezmotorno jadralno letalo in bo postal tako središče brezmotornesa letalskeea športa na severu države. Čestital in zahvalil se ie vrli mladini zbrani v akademski skupini Aerokluba, iskreno zahvalo pa je izrekel tudi ravnatelju g. Humku. k? ie dal mladini na razpolago šolsko delavnico ter je tudi sam pridno pomagal pri gradnji letala. Gostje so si nato osrledali letalo, ki fe že popolnoma sestavljeno. Mladi graditelji so iim pojasnili razne zanimivosti konstrukciie V teku prvih dni prihodnjega tedna bodo pri Sv. Marjeti ob Pesnici poizkusni poleti z letalom. Razstava bo otvorjena še jutri od 8. do 12. in 14. do 20. Dobava cementa za sarajevsko železniško direkcijo Sarajevo, 29. avgusta AA. Na podlagi d. 82 zakona o državnem računovodstvu je direkcija državnih železnic v Sarajevu določila prvo ofertalno licitacijo za dobavo 200.000 kg portlantskega cementa na dan 23. septembra ob 11. dopoldne v gradbenem oddelku te direkcije. Pogoji in vse podrobnosti se dobijo za 40 Din v omenjeni direkciji. Hmeljski trg Nesreča na železnici Ljubljana, 29. avgusta d. 51-letni Matevž Juhan, brez stalnega posla in doma iz Komende št. 35., je šel danes ob kamniški progi domov, ko pa je pripeljal mimo vlak, je hotel skočiti vanj. Pri tem mu je spodrsnilo ter je padel pod vlak. Zlomilo mu je nogo in je dobil tudi druge hude poškodbe. Poklicano reševalno društvo ga je prepeljalo v bolnišnico. Žatec, 29. avgusta, h. Deževno vreme povzročilo zamude v obiranju hmelja. Polovica hmedjskih nasadov še ni obrana. V žatskem okraju se bo obrala le polovica letine. Ako bi se obral ves hmelj, bi bila letina velikanska. Trg v Žatcu je živahen. Cene so za izbrani hmelj 280, za prvovrstni 240 do 270, za STednji hmelj 200 do 230, za slabši 160 do 190 in sicer za 50 kg brez prometnega davka. Javni markacijski urad v Žatcu je do danes registriral 171.000 met. stotov iz 1. 1930 in 289 met. 6totov iz leta 1931. V raudniškean hmeljskem okraju so bile cene t začetku 140 do 180, ta teden pa so se učvrstile na 150 do 200 Kč. Obiranj® je tamkaj končano. Mnogo hmelja je ostalo neobranega. V Nemčiji se hmelj zaradi slabega vremena obira zelo počasi. Nade nemških hmeljarjev so bile ojačene z naredbo glede pridelave domačega hmelja. Ta naredba skoraj popolnoma onemogoča češkoslovaški hmelj na nemških tržiščih. Nemške pivovarne smejo uvažati le 25 odstotkov tujega hmelja. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved sa danes: Nizek pritisk nad vzhodnim delom kontinenta in visok pritisk nad Atlantikom ter zapadno Evropo vplivata izmenično na naše kraje in povzroča nestalnost in spremenljivo vreme. — Situacija včerajšnjega dne: Barometerski pritisk je v splošnem padel za 0.4 do 4 mm, največ v ozadju. Temperature 90 se v ozadju deloma dvignile za 0 do 4 stopinje, deloma pa padle za 1 stopnjo. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Večinoma jasno, toplejše, vedno bolj mimo vreme. + Naznanjam tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj nad vse ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod IVAN FRIEDRICH MESAR NA JESENICAH nenadoma preminiL Zemeljski ostanki pokojnika se prepeljejo v Celje v skupno družinsko grobnico. Dan pogreba bo pravočasno sporočen. Jesenice, dne 29. avgusta 1931. Ivanka Friedrich, soproga; Franc, Ivan, Drago, JožeS, Greti, otroci. Kraljica na razstavi novodobnega gospodinjstva Ljubljana, 29. avgusta. S posctom Nj. VeL kraljice Marije je bV b ob 10. dopoldne slavnostno otvorjena tudi razstava novodobnega gospodinjstva v velesejmskem paviljonu K. Kraljica je prišla v spremstvu dvornih dam gospe Sver-Ijugove m Fran je Tavčarjeve. Ob vhodu jo je sprejel razstavni odbor z načelnico go-Bpo Kraigherjevo. Gospa Franja Tavčarjeva je pozdravila kraljico kot najvišjo gospodinjo v državi, ji predstavila glavne odbornike ter razložila načela in smernice, na katerih ije zasnovana razstava. Kraljica ja šla od oddelka do oddelka ter se je posebno pozornostjo ustavila pri gospodinjski literaturi. Po odhodu visokih gostov Je posetila razstavo večina povabljenih zastopnikov hi pa številno drugo občinstvo. Prijetno je fo-nenadil razstavljalke tudi prihod g. knezo-škofa dr. Rožmana, ki si je istotako z vsem zanimanjem ogledoval oddelke te razstave in s« poroudil posebno pri literaturi, kjer je zastopana vsa naša kuharska knjiga od Vodnikovih bukvic do Humekove »Prehrane po novih zdravstvenih načelih« m »Tti-desetminutnih oibedov«, ki jih je za razstavo izdala Zveza gospodini. Že prvi dan je pokazaL da so razstavili-ke lahko zadovoljne z uspehom svojsga trudoljubnega dela. Posebno priznanje va;nes dopoldne je bila na posebno sve-?ču pred velesejmskim uradom predstavni-ubija na v jeseni«, ki tvori okvir raznim prireditvam v proslavo desetletnice vladanja kralja Aleksandra. Že pol ure pred napovedano otvoritvijo so se zbrali na sejmišču pred velesemjskim uradom predstavniki naših oblastev in številnih korporacij, ki so z vidnim vznemirjenjem pričakovali napovedan poset Nj. VeL kraljice Marije. Število slavnostnih gostov je bilo letos iz-Tedno veliko in gotovo ni bilo nikogar, ki bi vabil k otvoritvi ne izrabil, da pozdravi našo priljiibijeno kraljico, ki se je točno «b 10. pripeljala v spremstvu dvorne dame dr. Š vrl jug črve ki ordomančnega oficirja ka-petama Stropnika na velesejem, kjer je že italijanski, avstrijski m portugalski konzul, podpredsednik Centrale industrijskih korporacij dr. Windisoher, generalni tajnik Zbornice za TOI g. Mohorič, predsednik Zveze industrijcev g. Dragotin Hribar z generalnim tajnikom inž. Šukljetom. župan mesta Kranja g. Ciril Pire in polno drugih odličnih osebnosti. Upravo velesejma so zastopali predsednik Bonač, g. Avgust Pra-protnik in ravnatelj dr. Dular. Po odsvtranju državne himne ije predsednik velesejma g. Fran Bonač s častno dvorno damo go. Tavčarjevo pozdravil N'j. Vel. kraljico in ji izročil krasen šopek, ki ga je izdelala tvrdka Hercmansiky. V kratkem pozdravnem govoru je predsednik g. BonaČ izrazil prisrčno radost in srečo, ki nas navdaja, da je Nj. VeL blagovolilo počastiti g. Bonača si je kraljica nato ogledala v?« paviljone, kjer je nameščena tujsko-promet-na razstava in razstava naših mest. Pri tem je z velikim zanimanjem ogledovala najrazličnejše razstavne objekte. Pustila si je predstaviti tudi župane naših mest V paviljonu tujsko-prometne razstave se je kraljica Marija mudila skoro pol ure in le počasi je s svojim velikim spremstvom prišla do konca paviljona, na kar si je ogledala oddelek ljubljanske mestne vrtnarije in razstavo mesta Ljubljane, kier se je o napredku izrazila z opetovanim priznanjem in pohvalo. Z enakim zanimanjem si je ogledala gostilničar-sko razstavo in razstavo mesta Maribora. Pred paviljonom, kjer je nameščena razstava o novodobnem gospodinjstvu je Nj. VeL kraljico s kratkim nagovorom pozdra- ovo SCHICHT MILOJELEN že več ko 80 let vedno enako dobro Ča&al njen adjutant podpolkovnik g. Pogačnik. Med odličnimi gosti so bili na sejmišču zbrani dravski ban dr. Marušič, ki je tudi zastopal ministra dr. Kusnanudija, podiban dr. Pirkmajer, polkovnik Jovam Cvejič, ki je zastopal ministra za vojsko rn mornarico, general Djotka Popovič v zastopstvu odsotnega komandanta dravske di-vizijske oblasti, finančni direktor dr. Po-valej v zastopstvu finančnega ministra, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Kogina v zastopstvu ministra za pravosodje, železniški direktor dr. Borko v zastopstvu prometnega ministra, načelnik dr. Rudolf Mam v zastopstvu trgovinskega ministra, ljubljanski župan dr. Dinko Puc, podžupan prof. Jarc, škof dr. Rozman častna dvorna dama ga. dr. Tavčarjeva, mariborski župan dr. Juvan s podžupanom dr. Li-peldom, prorektor univerze dr. Dolenc, policijski direktor g. Keršovan, češkoslovaški poslanik dr. Flieder, nadalje češkoslovaški, s svojo prisotnostjo letošnjo jesensko vele-sejmsko razstavo. Prosil je Nj. Vel., da sprejme v imenu predsedstva ljubljanskega velesejma za to izredno odlikovanje prire-ditve globoko zahvalo. Našim odličnim strokovnjakom, ki so s požrtvovalnim sodelovanjem organizirali prireditev, pa je v i>osebno zadoščenje, da posveča naš priljub-jeni vladar kralj Aleksander vso svojo neumorno skrb in svoje delo kulturnemu, gospodarskemu in socialnemu napredku naše ljubljene domovine. Vzklikom, ki jih jo izrekel predsednik g. Bonač, so nato sledile živahne ovacije navzočih gostov Nj. VeL kraljici Za predsednikom g. Bonačem je Nj. Vel. s kratkimi besedami pozdravil še dravski ban dr. Drago Marušič, ki je poudarjal spoštljivot in ljubezen našega naroda do kraljevskega doma. Po pozdravnih govorih je predsednik g. Bonač predstavil Nj. VeL kraljici Mariji navzočo gospodo. V spremstvu predsednika Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Josefo-ve« vode zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah ia SDecerijskih trgovinah. vila častna dvorna dama ga. Tavčarjeva, ki je v kratkih besedah orisala Domen prireditve. Za ta del razstave je kraljica Marija pokazala posebno zanimanje. Ves obhod po sejmišču je trajal nad eno uro. Ko si je Nj. VeL kraljica ogledala skoro ves velesejem, se je izredno laskavo izrazila o prireditvi, obenem oa se je zahvalila velesejmskim funktijonarjem. ki so io spremljali po paviljonih m ji razkazovali razstavo. Predsednik velesejma g. Bonač se je Nj. VeL kraljici ponovno zahvaliL da je uočastila velesejem ob otvoritvi s svojim obiskom. Med živahnimi »fivto« kfld In burnimi ovacijami je vstopila kraljica v avtomobil, ki se je počasi odpeljal s sejmišča in krenil proti Bledu. Visoki gost je dal prireditvi našega velesejma posebno svečano obeležje m je naravfi na našo javnost najgloblji vtis. Slike s turnirja na Bledu Za špansko steno - Kako je brez zmage zmagoval Astaloš — Kashdanova sreča — Niemcovič še ni od- Američan Kashdan, (izgovori Kešdn), eden najmočnejših zastopnikov mlade šahovske generacije, vodi trenutno na blejskem turnirju. ušesa in zmršene lase. Cigaret pa je pokadil že dopoldne gotovo sto. Vsako pač samo na poL Strašno je bil razburjen. Astaloš je dosegel dobljeno pozicijo. Z elegantno kombinacijo bi bil lahko dobil oelo trdnjavo in Aljehin bi bil mrtev. Takoj. Neizprosno. Toda tudi to pot je bil Bog na strani močnejših bataljonov. Našemu simpatičnemu bosanskemu mojstru — pravemu, izkušenemu mojstru — je v odločilnem trenutku pošla sajpa. Najbrž tudi korajža. Zadovoljil se je s premočjo kmeta. pozna in čisla sleherna gospodinja milo nJelen"l Štirje rodovi perejo že zdaj s tem čistim, izdatnim milom — kar priča, kako je dobro! Tudi ta dobiček bi ha zadostoval He vem kolikokrat bi bil lahko Astaloš dobil partijo. Vrag vedi, kaj ga je slepilo, da ni. Proti večeru je sklenil mir. Remis. Seveda smo bili hudi Vsi smo ga zmerjaM... Mirno in pohlevno je poslušaL Zelo je bij ugnan. Nič ni ugovarjaL Bo že bolje, si je misliL Mislil je pa še na nekaj drugega. Zato je vztrajno sedel poleg mene. Seveda nisem imel poima. da se samo mene bojL pravljen SCHJ4 v Banjiluki M. Tri-f n n o v i č iz Šibeoika, Ob MiSetrt na osem zvečer je prilei usodni trenutek. Dvignil sem se, da grem poročat v radiu. Dvignil »e je tudi moj ljubi Astaloš in odločno izjavil, da gre z menoj. Vedeti je hotel, kaj bom poročal. Doma, v Sarajevu, so sedeli njegovi pri radiu. Vse Srce se mi je trgalo, ko sem moral poročati resnico. Pa saj vem, da ne verujete! Če bi res bilo tako, hi danes ne pripovedoval vsega. Kaj ne? Dr. Astaloš pa vendarle ni slišal mojega poročila! Ušel sem ran. čudno se suče ta pomembeni turnir. Njemcovič je izgubil že dve partiji od Štirih. Tartakover je iztaknil grozoviti mat iz roke mladega Šveda. Aljehin je bil, kakor sem že povedal, popolnoma izgubljen proti Asta-lošu. Kaj pa, če bi moje prerokovanje vendarle držalo? Mladi mojstri imajo ostre zobe. Kashdan danes vodi. Kashdan je rnredno podjeten, pa vendar soliden igralec. Kashdan je nevaren. Ali nisem povedal že pred turnirjem? Seveda, Kashdan je mlad in mladost je sreča. V dveh partijah je bil mladi ameriški prvak izgubljen, pa je obe dobSL Polovico tega ameriškega blagoslova bi mi zadostovalo za prvo nagrado. Kashdan je pa najbrž vendarle ne bo dobiL Aljehin igra namreč zelo dobro. Pa to Še ne bi bilo tako hudo. Bogoljubov in Spielmann sta menda v dobri formi in če se ne motim, bom tudi sam dobro igraL Vsega tega Kashdan ne bo zdržaL Sicer pa Njemoovič še ni odpravljen. Pobral se bo in igral kakor vrag. Njemcovič je še vedno nedvomno eden izmed najjačjih mojstrov. Toda tudi glede njega sem očividno imel prav. Slabičev na Bttedu ni in baš slabiči so Njemcoviču glavna hrana. Saj je poskusil Pirca in Kashdana pozobati po starih metodah. Pa se je izkazalo, da sta iz drugačnega lesa, nego je Njemcovič mislil. No, to bo že sam uvidel. Pa bo drugače igral. In počasi bo lezel navzgor, na svoje pravo mesto. Saj se je turnir šele komaj pričel. Borba bo prav gotovo nad vse zanimiva. Tega si pa baš želite. Kaj ne? Dr. Milan Vidmar. karto in pero pod nos. Zelo budi pa so fotografi. Aljehin je divji nanje. To eo pravi tov mar ji. Nadležni, vsiljivi, včasih nesramni. Vrag jih vzemi. Fotografirajo pa neumorno od vseh strani. Včasih misliš, da si v strelskem jarku. Vodja turnirja jih preganja, pa nič ne pomaga. Je že tako na svetu. Pa saj ne veste, kako težki so šahovski turnirji. V igralni dvorani je najslabše mesto ob vratih. Venomer se odpirajo in zapirajo. Na Bledu pa je bilo zadnje dna zelo hladno. Razen tega hoče Njemoovič vedmo imeti odprto okno. Strahovito je včasih vleklo. Pa je naš skrbni in nad vse prijazni hiSni gospodar, gospod Molnar, zapaziL kako je ob vratih hudo. Hitro je prinesel špansko steno in zavaroval pozicijo. Ideja je bila vse hvale vredna. Izkazala se je tudi. Vsaj prva dva dni. V vsakem kohi menjavamo po določenem redu mize. Vsak igralec obhodi v teku turnirja vse mize z obeh strank Samo Spielmann sedi vedno na istem mestu. Pri žrebanju je potegnil številko 14. Matematiki pa so izračunali, da mora biti tako. Torej v četrtem koltu je Maroczy sedel ob vratih. Nič se ni pritožil. Enaka pravica za si je misliL Pa je mimo igral, premišljeval, glavo v rokah. Nesrečnež! Računal ni z Njemoovičem, samo svojega nasprotnika Colleja je gledaL Ta čas pa je Njemcovič, ki Je imel dobro pozicijo proti Kashdann, nervozno tekal iz dvorane na prosto in zopet nazaj. Njemcovič povzroča sploh največ nemira. Pa ti kakor bomba pri dere v dvorano, prevrne špansko steno — in veliki Marooczy je izginil pod razvalinami. Ko je stari madžarski lev s krepko Met-vieo zopet prišel na dan, je zlikovee že zginil Pa ga je kaznoval ljubi Bog. Njemcovič je naenkrat podivjal, žrtvoval brez potrebe trdnjavo za lovca in izgubil svojo partijo... Sreda je bila zanimiv dan. Pa ne zato, ker so vse partije razen ene postale remis. Vem, da gledalcem in tudi sploh šahistom remis ni všeč. Krvi zahtevajo. Čim bolj divje so partije, tem hoTj uživajo. Toda naš Astaloš je delal za vse. Velikega Aljehina je prijel za roge. Z obema rokama. Ubogi svetoma mojster jm imeti rdeča Izza jrasovnaših prababic... BM, 29. avgusta. Ko smo se proootili iz hrupne sprejegnps 'dorane hotela »Topiice« v prijazno in elegantno obedovahmeo ob Jezeru, smo se oddahnili. Dame niso tn imele več pravice, pripovedovati na ves glas, kakšna je bila včerajšnja zabava v Kazini, kako je bilo v Bohinja in v Kranjski gori. Nemoteni smo lahko premišljevali, študirali in kombinira 11 Turair j)e nedvomno pridobil Dr. Kmoch, vedao zaposleni vodja turnirja, ki opravlja ne baš lahki, poverjeni mu posel v zadovoljstvo vseh igralcev ta gledalcev. P)» so vendarle tudi v novo igralno dvorane prišle nadloge. Najmanjša še so komarji, ki skozi okna brez vstopnine vztrajno opazujejo partije. Težko je zastirati okna, ko je vendar razgled tako lep. Hujši so že oni gledalci, ki preže povsod in vedno na avto-grame. Človek misli, da ima minuto oddiha, če nasprotnik premišljuje, pa že moti nekdo Prebivalstvo naših mest O ribanju prebivalstva t naših mestih je »Jutro« že o red dnevi kratko poročalo na »odlagi Dodatkov, ki iih je pravkar izdalo v posebni publikaciji predsedništvo ministrskega sveta (»Prethodni rezultati popisa stanovništva od 31. marca 1931.«) V tej publikaciji zbrano gradivo pa ie tako zanimivo. da zasluži Se podrobnejšo razpravo. Kakor ie razvidno iz tabele ki io danes objavljamo, ima dravska banovina 25 mestnih občin. Gibanje prebivalstva v teh mestih ie prav različno. Dočim znaša . povprečni prirastek prebivalstva v naši banovini v razdobju od 1. 1921. do 1901. za malenkost mani kakor 8%. vidimo, da mnoge mestne občine niso dosegle tega prirastka. Štiri mesta so celo nazadovala: Kočevie za 8.3%. Ptuj za 4.2% Lož za 3% m Cede za 2%. Glede Celja je treba seveda pripomniti, da je to nazadovanje le navidezno. Teritorij celjske mestne občine ie namreč relo majhen in se širjenje mesta kaže le v naraščajočem prebivalstvu občine Celje okolica, ki ie po svojem prebivalstvu že znatno prekoračilo srnio mesto, kajti celj. okol. občina šteje danes že 9653 orebivaloev. Z inkorporacijo okoliške občine bi Celje imela danes 17.255 prebivalcev. Glede na povprečni 8 odstotni prirastek prebivalstva v dravski banovini zaostajajo v svojem razvoju tudi naslednja mesta: Laško (prirastek 1.5%). Kostanjevica (+ 1.7%). Krško (+2.8%J Kamnik (+4%) in Ljutomer (+7.2%.) Gibanje prebivalstva v teh mestih nam oriča. da gospodarske prilike teh kraiev ne omogočajo naravnemu prirastku prebivalstva primerne zaposlitve, tako da pošiljajo ta mesta svoie viške na prebivalstvu v velika mesta ali pa v industrijske kraje. V tem okviru ie omeniti še Radovljico in Škofjo Loko. ki sta v prejšnjih desetletjih nazadovali v zadnjih 10 letih na zaznamujeta zopet nadpovprečen prirastek prebivalstva. Preden s! podrobneje oefedamo gibanje prebivalstva v ostalih mestnih občinah moramo pripomniti, da se podatki nanašajo na vse prebivalstvo občin, čeprav se pojem mesta pogosto ne kriie z obsegom občine. Tako imamo v vrstnem redu slovenskih mest na 5. mestu Krško, ki pa šteie menda komai svojih 1000 prebivalcev, čeprav ima občina, ki je zelo obsežna, po najnoveišem štetjn 5473 prebivalcev. Če pregledujemo stare statistžke o popisu prebivalstva na bivšem Kranjskem in Štaier-skem tedaj vidimo, da vsebujeio te publikacije ločene podatke po mestih, predmestjih in vaseh, pole? skunnih podatkov za občine. Jugoslovenska statistika o ljudskem štetju iz 1. 1921. se ie v tem pogleda pomanjkljiva in vsebuie le podatke o občinah. Spričo ekspeditivnosti. s katero ie bila izdana najmoveiša predhodna statistika smemo upati, da bo poznejša popolna statistika o letošnjem ljudskem štetju vsebovala tudi ločene podatke za vse kraje posameznih občin, tako da bo mogoča točnej-ša primerjava. Poleg tega moramo še pripomniti. da se podatki za 1. 1931 nanašajo ma prebivalstvo mestnih občin po sedaniem teritoriju, podatki za 1. 1921 pa na prebivalstvo no tedanjem teritoriju. Občine, ki so t tem času inkorporirale kako predmestno občino, imajo torei navidezno izredno visok prirastek prebivalstva. Na prvem mestu glede prirastka prebivalstva vidimo Novo mesto, za katero izkazuje statistika prirastek od 64.5%. Tu velia v nrvi vrsti gornja pripomba, kajti ta izredno visok prirastek fie v glavnem posledica inkorooracije Kandiie. Isto velia ideloma tudi za Kranj v zvezi z ink orno racijo Gornje Save. Vendar ima Kranj zaradi naglo razvijajoče se industriiaiizaciie tudi dejansko veJfk prirastek prebivalstva ne glede na to. da povzroča ta industrija' lizacija naraščanje prebivalstva predvsem v meščansko naseljenem predmestju Kra nja. ki ne pripada več kranjski občini. Zaradi razvoja industrije in obrti kažejo znaten prirastek prebivalstva tudi Radeče (45.1%), Tržič (36.2%) in Šoštanj (28.7%. Ljubljana in Maribor, kažeta sicer nadpovprečen prirastek, ki pa ne kaže prave shlke razvoja. Prirastek prebivalstva Ljubljane znaša le 12.2%, ker se mesto širi predvsem v meščansko naselienih predmestjih ki niso več v teritoriju mestne občine. Ce k prebivalstvu Ljubljane prištejemo še predmestne občine Moste (7279) Vič (6950) in Zg. Šiška (3954), tedaj ima Ljubljana 77.951 prebivalcev z Jezico in Št Vidom pa celo 84.868 prebivalcev. Le tei okolnosti ie pripisati, da ima srez Ljub-ljana-okolica od vseh srezov naše banovine največji prirastek prebivalstva, namreč 18.3%. Isto, kar smo povedali za Liubliano. velia tudi za Maribor. Prirastek mariborske ga prebivalstva znaša v zadnjih 10 letih le 8.1%. Ce pa prištejemo še meščansko naseljene predmestne občine Krčevina (2159). Pobrežie (3965). Košaki (2253). Radvanie (2006) Studenci (4335) in Tezno (1680), tedaj ima Maribor danes 49.339 prebivalcev. Razvoj v zadnjih 30 letih. Da. podamo tudi približno sliko o razvoju slovenskih mest od pričetka 20. stoletja, smo za 20 slovenskih mest zbrali tudi podatke iz ljudskega štetja v 1. 1900. Ce primerjamo sedanje število prebivalstva z onim iz leta 1900, tedai dobimo naslednjo zanimivo sliko. Prirastek 1900. 1930. v % Ljubljana 36.172 59.768 +65 Maribor 24.601 33.149 +35 Celje 6713 7602 + 13 Krško 5346 5473 + 2 Ptuj 4223 4261 + 1 Jeesnlce 3604 6383 +77 Kranj 2464 4191 +70 Novo mesto 2160 4045 +87 Radeče 2672 3938 +47 Tržič 2626 3244 +24 Kočevje 2421 3079 +27 Kostanjevica 2647 2693 + 2 Kamnik 2298 2548 + 11 Skofja Loka 2210 2400 + 9 Slov Bistrica 1252 1773 +42 Šoštanj 1096 1735 +58 Ljutomer 1258 1480 + 18 Slovenjgradec 1163 1309 + 13 Ormož 892 1276 +43 Brežice 1164 1229 + 6 Kakor v pogledu prirastka prebivalstva od 1. 1921. do 1931. moramo tudi pri tei primerjavi pripomniti, da veljaio številke za 1. 1900 le za tedanji teritorij občin, tako da je treba v posameznih primerih upoštevati tudi inkornoraciie predmestij. Povprečno lahko računamo, da se ie prebivalstvo v naših krajih od pričetka stoletja povečalo za okrog 20%. Mesta, ki zaznamujejo v tem razdobju mani kakor 20% prirastka, so torei v svojem razvoiu zaostala Ptuj Krško in Kostanjevica zazna-muiejo v tridesetih letih komai 1 prirastek, odnosno 2 odstotka. Zaostala so tudi naslednia mesta: Brežice "rirastek v 30 letih 6%.) Skofja Loka (9%). Kamnik (11%). Celie (13%), Slovenjgradec (13%). in Ljutomer (18%). Glede Celja velja seveda isti pridržek, kakor smo ga že gori omenili v zvezi z naraščaniem okoliške občine. Vsa ostala mesta izkazuieio nadpovprečni prirastek prebivalstva, ki ie zlasti velik v onih mestih, kier se razvil a ta industriia in obrt Pregled rezultatov ljudskega štetja v mestih dravske banovine £ Mestna občina Število doma-činstev Prebivalstvo Prirastek ali padec d ct NI moških ženskih sknpaj 1931 sknpaj 1921 absolutno v S 1. LJubljana 12.844 28.466 31.302 59.768 53 294 + 6.474 + 12*2 2. Maribor 7.662 16.517 16.632 33.149 30.662 + 2487 + 81 S. Celje 1.632 3.839 3.763 7.602 7.756 — 154 — 2*0 4. Jesenice 1.520 3.195 3.188 6.383 5.502 + 881 -f 16-0 5. KrSko 1.159 2.533 2.940 5.473 5.326 + 147 + 2*8 6. Ptuj 953 2.040 2.221 4.261 4.449 — 188 — 4*2 7. Kranj 849 1.943 2.248 4.191 2.905 + 1286 + 44-3 8. Novo mesto 830 2.023 2.022 4.045 2.459 + 1.586 + 64*5 «. Radeče 796 1.843 2.095 3.938 2.714 + 1.224 + 451 10. Tržič 737 1.425 1.819 3.244 2.382 + 862 -f 36-2 11. Kočevje 649 1.509 1.570 3479 3.359 — 280 — 8*3 n. Kostanjevica 515 1.280 1.413 2.693 2.619 + 44 + 1*7 13. Kamnik 619 1.182 1.366 2.548 2.450 + 98 + 40 14. Skofja Loka 456 1.094 1.306 2.400 2.106 + 294 -f 14*0 15. Slovenska Bistrica 373 848 925 1.773 1.610 + 163 + 10*1 18. Šoštanj 414 821 914 1.735 1.348 + 387 4- 28*7 17. Ljutomer 348 697 783 1.480 1.381 + 99 4- 7*2 IS. Slovenjgradec 254 634 675 1.309 1.111 + 198 4- 17-8 19. Ormoi 268 584 692 1.276 1.095 + 181 4- 16*5 M. Brežice 237 585 644 L229 1.138 + 91 4- 8*0 M. Laško 257 503 581 1.084 1.068 + 16 4* 15 22. Radovljica 200 381 455 836 713 + 123 4- 172 13. Gornji grad 191 336 420 756 661 + 95 4- 14*4 Lo* 134 806 813 621 640 — 19 — 8*0 >5. Višnja gora 101 182 181 863 332 + 81 4- »8 Hišni posestniki in občinski svet v Maribora Društvo hišnih posestnikov v Mariboru nas prosi za objavo naslednjega pojasnila: V »Jutru« z dne 21. avgusta t. 1. pod na-sltovom »Seja mariborskega občinskega sveta« ie omenjeno, da se Je poleg trgovskega eremija pritožilo tudi Društvo hišnli posestnikov v Mariboru zoper najetie eno-nrilijonskega posoiila za zgradbo stanovanjskih hiš. »češ da mariborska mestna občina preveč izdaja za srradbena dela«. Ker ta utemeliitev ne odvovaria povsem dejanski utemeljitvi v oredstavki. nai sprejme Javnost sledeče pojasnilo: DruStvo hišnih posestnikov v Mariboru se je pritožilo v glavnem: O ker mestna občina mariborska ne namerava odstraniti mestnih barak, katerih stanovalci naj dobe stanovanje v zasilnih zgradbah, ki se nameravajo zgraditi, navzlic temu. da te barake nikakor ne odgovarjajo ter bi bil že skrajni čas. da se odstranijo. 2.) Društvo ie zooer zidavo zasilnih stanovanj, ker so slabo zgrajena, stanejo navzlic temu ogromno denarja, se oa ne obrestujejo in tudi ne amortizirajo. 3.) Stanovanja v takih mestnih zvradbah dobe oo večini ftadie, ki v mestu nimajo domovinske pravice, prihajalo n t mesto z dežele radi lažjega ia navidezno bolje plačanega dda na škodo okoliškega kmeta. kateremu nedostaie defovnih moči ta na škodo mesta, v katerem dobe sčasoma domovinsko pravioo. 4) Namen, namreč odprava odnosno omiljeni© stanovanjske bede — ne bo dosežen ako se dotok podeželskih delavcev, ki iščejo v mestu delo in stanovanje ne nstavi ali pa vsai omeii. 5.) Društvo hišnih posestnikov ni nflralcor proti zidavi stanovanjskih hiš. ki pa nai ne imajo značaja zasilnih zgradb, temveč naj bodo solidno zidane ter namenjene le osebam, ki imajo v mestu domovinsko pravico. Ako se ti oogoH ne izpolnilo, potem so vse akciie mariborske mestne občine zaman, zadolžftev bode rastla naprej, stanovanjska beda na se navzlic teu_i ne bo dala odpraviti. V novi soli kraljeviča Andreja v Lescah Lesce, 28. avgusta. Leska nova Šolska stavba na travnatem, ravnem svetu ob glavni cesti proti Begu« njaan je dograjena in napravi na vsaikega obiskovalca najprijetnejši vtis. Arhitektonsko je nekaj svojevrstnega. Dvonadstropna stavba ima v prikletju prostore za občinsko pisarno, tod so drvarnice in druge pritikline. prhe za mladino, predvsem pa ugaja jaiko prostorna slavnostna dvorana z gledališkim, 7 m globokim odrom. Se bolje bo oder ustregel, ko se sedanje nasutje izvozi, da bo prostora za šepetalca in udore. Manjkajo pa tod toaletni prostori, brez ka» terih si dvorane, v katero gre več sto ljudi, ne moremo misliti. Krajevni šolski odbor bo to nujnost brez dvoma uvidel in potreb« no ukrenil. Dvorana bo s svojo notranjo ureditvijo žarišče prosvetnega dela za Lesce in dkoli/oo. Skozi prostoren vestfibid prideš po Ai kih hodnikih v visoko pritličje. Na desno odtod so stanovanjski prostori m na levo učilnice, krite z ladijskim sistemom. Sobe so zelo svetle in zračno. Električna razsvetljava je urejena z zastrtimi stekli Drugo nadstropje nudi prilično isto vrstitev prostorov. Nad temli, v podgrešnem pasti, je 6oba za ročna dela in nad njo, kar je nekad posrečenega, razgledni stolp, odkoder je tako slikovit in čudovit pogled na vso okotlioo z gorskimi orjaki v6eh imen v obzorju, da človeka nehote zajame globoka ljubezen do prekrasne slovenske zemlje. V novo dvorazrednioo je speljan iz glavnega voda med Hlebci in Lescami vodovod in so po vsem poslopju razvrščeni po« žaroi hidrantl Načrte za novo šolo je iz« delal inž. Rainer, vestno in skrbtno pa so na izdelavi šole delovali člani krajevnega šolskega odbora. Z vneto ljubeznijo sodeluje pri gradbi splošno priljubljeni župnik g. Fran Avsec jn naravno imata velike bri-ge pri šoli tudi župan g. Ivan Ažman in delavni upravitelj g. Rudolf Knez. Stavba, ki odgovarja zahtevam časa, je zgrajena skromnostjo, solidnostjo in vsestranskim varčevanjem Nič $e ni razmetavalo in je v njej najpotrebnejše. Prav pa je, da je prostorov toliko, da bo poslopje zadoščalo par desetletij za naprej. Že v naj« krajšem času se utegne šola razširiti v tri« razredni oo. Nova stavba bo v kratkem popolnoma gotova in izročena svojemu namenu. Okoli šole bo zrastel v par letih vrt, stara šola pa se umakne potrebam varnejšega cestnega prometa. Poslopje bodo podrli, ker sto« ji tik ob razcestju važnih prometnih črt proti Žirovnici in Begunjam in je hiša v oviro prostemu razgledu, ki je zaradi ostrega ovinka ceste tod posebno potreben. Z nožem nad izvoljenko Novo mesto, 29. avgusta. V vinotoču posestnika Štiha Jožeta na Dobravi pri Sv. Križu je vladala lepe nedelje precejšnja živahnost Na vino je prišel zlasti mladi svet ki se mu je zahotelo godibe, plesa in petja. A vesele fante je še posebno privabljal čedni obraz in brhka postava domače uslužbenke 19-letne Hele« ne šribarjeve, ki se je posebno ta dan do« bro zabavaj a. Med gosti je zvečer sedel tudi 22-letni Jože Golabič iz Bueeče vasi, ki je ves večer mrko gledal predse, najbrž zato, ker mu Helenina zabava ni bila nič kaj po godu. Bil je pač zaljubljen. Oforog 22. ure, ko se je fant odpravljal s svojim tovarišem iz vimotoča, je Heleni v veži prigovarjal, naj se poda z njim pred hišo, da se bosta nemoteno pomenila. Dekle pa je fanta kratko zavrnilo, da ne gre iz hiše, ker sta 6e ta dan že zaido6ti pomenila. Na ta odgovor je Golobič potegnil svoj žepni nož in kakor nor pričel! udrihati po ubogem dekletu, ki »e je zaradi dobljenih sedmih ran zrušilo na tla. Prizadejal ji je rano na desnem ramenu, zadaj nad desno lopatico, pod levo ključ* nico, na lovi gornji in spodnji lehti, nad desnim uhljem ter ubodnroo med hrbtenico in spodnjim kotom desne lopatice, ki je segala v prsno duplino. Dekle je bilo prepeljano ▼ bolnico, kjer ee je v par tednih pozdravilo, ljubeznivi fant pa je bil predam sodišču in je zaradi zločina stal vcerai pred sodniki. 7«<»ovar» jal se je, da ga je jezilo, ker je Sribarjeva, kot njegova izvoljenka, plesala in pila tu« di z drugimi fanti. To ji je usodni večer očital, dekle pa je nato reagiralo z zaušnico, zaradi česar se je poslužil noža. Sodišče je junaškega branilca lastne časti obsodilo na 8 mesecev strogega zapora. Pred zgraditvijo novega mostu pri Radovl jici Radovljica, 26. avgusta. Novi most preko Save, ki bo nad vse pripravno družil Radovljico z vasnv onstran desnega brega Save, je sklenjena stvar. Promet ki je bil lepo vre to let vezam na ogromen ovimek lanoovškega mostu, se bo sedaj zopet lahko usmeril na zložno, senčnato pot prefoo nove brvi, ki bo spajala oba bregova s kratko, dobre pol ure dolgo potjo med Radovljico in Karano gorico. Brv bo široka 1.50 m in namenjena samo pešcem, ker je kolovozna pot z desne strani Savo zaradi izredno strmega hriba proti Kamni gorici skoroda neizipeljiva. ali vsaj združena z nerentabi1n5mi visokimi stroški. Novo brv upajo zgraditi še letos, aifoo ne bo nepričakovanih ovir. Važna prometna naprava bo takoj izročena namenu. Zgraierfa bo Jako trdno, čenrav bosta oba obrežna dela mo-6tačka lesena in speta nekako na žačnatih vrveh, dočim bo netOna mosta hi železo-betona. Z otvoritvijo neoporečno potrebne vezi nastaja važno vprašanje dohoda k brvi To zadevo bo treba urediti tako, da bo na vse strani prav. Z radovljiške strani so kroš-njarji, potniki in drugi ljudje čestokrat uporabljali pot preko Gradišča in »gornjega Eoljac do mostu. Dogajale pa so se lastni- om njiv v teh krajih tako številne tatvine zelja, krompirja, fižola in sadja, da bi bilo gotovo nad vse napačno to pot k brvi iznova uvesti. Tudi je ta pot le deloma kolovozna, v ostalem pa steza. Menimo, da bo stvar najlepše urejena tako, da se markira .pot iz Radovljice mimo posestnika Varla, nato na levo mimo Resmana, vulgo Malev-sa in po kolovozni poti ob železniški progi naprej do Save. Ta črta je že prej veljala kot glavna prometna žila do Kamne gorice in njenih okoliških vasL Nova brv bo dala medsebojnemu prometu dokaj več živahnosti ter bo izvrstno služila tujskemu prometu in poznavanju divje-romantičnega kotička jugovzhodnega dela radovljiškega sreza. Okrejževališče, ki je bilo dolgo vrsto let ob Savi, se kami ob dovršitvi brvi zopet otvoriti. Oskrboval ga bo g. Tomejc. Vsi činitelji, ki so zastavili svoj vpliv in sredstva za zgraditev nove brvi, zaslužijo polno priznanje. Lep jubilej gasilskega društva v Dovjem Mojstrana, 29. avgusta. Letos bodo praznovali dovški gasilci 40 letnJoo obstola gasilnega društva. Dolga le doba 40 let tihega, a plodoviteea defla za človeštvo. Se živeči ustanovitelji društva so danes sivih glav. toda ponosni, da so s svojim trudom pripomogli k razvoju te človekoljubne organizacije. Koliko le bilo nesebičnega dela v tem razdobiu. kofikofcrat jih je klical rog na pomoči Ne štejemo tega — saJ prav v žrtvovanju obstoji vse njihovo delo. Pripravljni odbor, katerega so tvorili pokojni Jakob Janša. Ivan Brcnce. Ivan S3cn-mavc ter še živeča Franto Jeglič, šolski upravitelj v o.. in Jože Košir. Je z v-* vo-Iio započel z delom. Na ustanovnem obč. zboru ie bil izvoljen za načelnika Jakob Janša, nie^ova namestnik na ie bil PranJo Jeglič, ki Je opravljal tndi tajniške in bla-gajniše posle. V letu ustanovitve društva so imeli gasilci brizgalno starega sistema iz 1854 naslednje leto so na že kupili novo brizgalno. ki ie veljala 540 goldinarjev. Treba Je bilo še drueeva vasilneea orodia in z brizgalno vred so si nabavili tudi v istem letu lestve, voz za cevi. 32 gasilskih oblek, čelade, pasove, sekirce in več drugih gasilskih potrebščin. Vse to Je stalo mnogo denarja, katerega pa ravno gasncem vedno primanjkuje. Pokojni župnik Jakob Aljaž Je poklonil društvu kot prvi darovalec 35 goldinarjev, kar le bilo za takratne čase že lepa vsota. Ostale izdatke so pa krila naieta posojila in občine, prostovoljni prispevki in dohodki prireditev. Kljub denarnim težkočam so si postavili gasilci 1898 ličen dom. 1913 pa so si nabavili moderno brizgalno za 1600 kron. V teku let so bile v odboru večje fzpre-membe. Za zasluge, ki jih Je imel za društvo Franc Jakelj. ki ie načeloval društvu skoro 20 let ie bil pri svoietn odstopu 1924 izvoljen za častnega člana, na njegovo mesto na ie stopil Franc Rabič. ki še vedno načeluje. Ko je dobila vas Dovje 1924 svoj vodovod, se je po nasvetu domačih gasilcev postavilo 11 hfdrantov. ki v primeru požara kar najbolie služijo svojemu namenu, vas ie tako popolnoma zavarovana. Sedanje težnie društva so. da d v bližnji bodočnosti nabavi motorno brizgalno in se v ta namen že zbiralo denarna sredstva. Z razumevanjem ljudstva se bo rešilo tudi to vprašanje, agilnem gasilcem pa želimo, da kar najlepše proslavijo svoj jubilej. Iz Ljubljane v Hotedršico France Levstik hI modra napisal »Potovanje iz Ljubljane do Hotederšice« toda Levstik je odložil pero in se je umaknil tja, ker mnogi spe nevzdramno spanje, češ; »Pa dajte zdaj vi!« Popotne palice ni treba. V Zvezdi čaka avtobus, človek pride, sede, začne kramljati s sopotniki, motor zabrenči in naenkrat zdrči vozilo da bele Ljubljane. Kakor sen »begne mimo okna Rožnik, Vič in Se kaj. Ljubljanskega prahu ni več ln tistih majhnih, tesnih razmer, ki človeku vsak korak krlče, da se Ljubljana, velika Ljubljana šele rodi. In rojstvo je vedno bolečina ln porodnih kritikov se človek tako neverjetno hitro naveliča. Ostani zdrava, Ljubljana! Iz dalje nas že pozdravlja Vrhnika Na trgu zamišljen sedi veliki popotnik. Dosti je bilo vika ln krika, črnilo je teklo in hude in modre besede so padale in švigale sem in tja. Zdaj ima Cankar mir. V solncu se koplje Sveta Trojica. K spomeniku romajo študentje in Šolarji. Učitelji vodijo otroke v cenajsto šolo, jim kažejo »Močilnik«, Sveto Trojico ln hišo Na klancu. Enajsta šola je mladežd najbolj Vrhniki pa obiski. Nekaj denarjev le puste mali romarji tamkaj in časi so danes resni. Avtobus hiti. Potniki izstopajo, nori vstopajo in vozilo se pogumno vzpenja na Vrhniški vrh, od koder se kakor spladeno spusta proti Logatcu. Longaticum! Res je seMšče dolgo, kakor črevesje je potegnjena ob cesti cela vrsta vasi, ki jih upravljata dve občini: dolnjelo-gaška ln gornjelogaška Včasih so prihajali semkaj skromnejši letoviščarjl iz Reke in Trsta. Po vojni so prišli semkaj nezvani gostje, zdaj pa je Logatec zopet prost in tudi pripraven za skromnejše letoviSčarje. Morda bi se kdo temu čudil, češ: Po kaj naj hodim tja? Bree zamere: Na oddih. Nekoliko počivat brez komforta in luksuza seveda. Vse ostalo pa, kar človek potrebuje, kadar hoče mirovati, Logatec ima. Pokojni Ftotnc Leveč ml je par let pred smrtjo pravil, kako si Se enkrat želi v Logatec. Dasi sem sin tistih hribov in poljan. nisem vedel, kaj ga vleče tja. Pa mi Je začel praviti, kako lepo je to polje v jutranjem solncu, kako rad gre na Tabor, na Martlnji hrib in sem ln tja po okolici, kjer si človek v največji pestrosti lahko na Yz-orehodu prebira: polje, travnik. srozd, holm brdo in ravan. In sem ga poslušal ter me Je bilo resnično sram ob misli, da sem tega še nisem bH nikoli videl. Odtlej grem rad t i a In večkrat In nokrall.na vselej lenša. Zda1 Ima Loeatw tndi svoje konaH- . šče; gostoljubnih okrepčevallčč, kjer Bog I VAŽNO za Vas Je, da predso kupujete, da si ogledate konfekcijski oddelek paviljon H L TOMŠIČ x>repričaH se bode te o cenah tn kvaliteti, damskih, otroških plaščev ln oblek. 10695 roko ven moti, mu pa Itak nikoli ul manjkalo. Prijetne avtomobilske zveze ima na vse strani Kdor bi rad pogledal v Cerknico, Planino in ostal vzlic temu blizu Ljubljane, pa le spet na deželi, si bo Izbral Logatec. In Se to: cene so zmerne, ndč letoviščars^e. To pa je danes mnogo vredno za marsikoga, ki mu je Bled dosegljiv samo na razglednici Saj oddiha je potreben vsakdo, tudi tisti, ki jim rada straši po žepu tako bolj egiptska tema Kdor bi morda kaj obolel, so mu v Logatcu na razpolago trije zdravniki Ln seveda tudi lekarna, kdor pa bi imel s seboj kakega štlrlnogega prijatelja ln bi ee mu ta zvesti spremljevalec ne počutil dobro, bo lahko iskal zanj pomoči pri živ&nozdravniku. Podnebje je prijetno subalpkisko. Jutra so hladna, večeri tudi, dnevi pa prijetno top M. Zrak je ftlst ln brez megle. Omembe ▼redno Je mleko, ki je malone pravo planinsko. Zato so tudi Izdelki logaške mlekarne že dokaj znani in zlasti sir Je splošno cenjen bi priljubljen. Ker mi v kraju posebne industrije, nI prahu ln ne ropota, zato je Logatec z vso okolico posebno dobrodošel vsem, ki hočejo svojim živcem privoščiti nekaj odmora. Tako! Za kratek odmor, Id gs nosa prt-vo&čd avtobus v Logatcu naj bo to dovoQ. Morda drugič Se kaj, sa danes pa dalje t Hotederšioo. NefcoMko vzpeto cesto stražtjo na levi gozdovi, na desni Ravnik s cerkvijo sv. Barbare, ki Je vsa prepletena s legendami Izza tistih davnih dni, ko so naše prednike posečaH Turki. Nekaj minut — tn avto zadrčd skozi Učno vasico. Potnik sa-senčiš oči in zagledaš streljaj od vasi visok drog ■ Jugoslovansko trobojnioo. Tam na levi eo grobovi — očak Javornik (1243 m) potrpežljivo gleda na to in ono stran. Pod Javornikom je vas črni vrh, rojstni kraj Frančiška Lampeta in Cdgaleta, niže na desno v globeM miruje Idrija. Dignum et Ju-stum est — spodobno in pravično je, da si človek včasi kakor v cerkvi ogleda tudi te kraje. Marsikaj mu bo očito, kar mu Je sicer na veke skrito. Prijazni graničar ob meji rad pokramQa ■ vsakim tujcem ln s posebnim pocoeom pove, da zastava, ki danes na delavnik vihra z droga, ni edina. Ob nedeljah, cerkvenih praznikih razobesijo drugo, lepšo, tako rekoč »zakmašno«. Ta je daljša in Jo krasi državni grb. če za silo obvladaš Italijanščino, gosto MS lahko tudi s sosedi Izvedel sicer ne boš ndč posebnega, v konvencijo-nalnfh frazah pa so gospodje na meji silno ljubeznivi in vljudni Potlej Hotederšlca sama! Ljubka vasica, nekdaj polna blagostanja, sdaj rekonvale-scent, ki se mu Se niso zacelile rane po neljubi operaciji Ima pa nekaj lepih sprehodov in tzletnih točk: Ravnik in Zlber-Se. Razgled z Ravnika je lep na zapad, pa tudi semkaj proti Ljubljani Kogar mika, si lahko odtod ogleduje Ljubljanski grad, a z Žiberš (Besoov grič, Tumletov grič) Je človeku pogled prost tja na Snežnik ln daleč v tisto smer, kjer molči slovenskih fantov grob. Za turiste skromnega kalibra Je pot is Logatca čez Ravnik v Hotederšioo prijeten pešizlet. Vso pot Je dovolj senčnih prostorov za oddih ln dovolj točk za razgled Kdor pride enkrat, bo prišel še in meni se celo zdi, da bom tudi sam še kaj spregovoril o tem. Ther Bla. Nova važna učna knjiga Dr. Mirko Rupel, Srbohrvatska vadniea za srednje in njim sorodne šole Drugi letnik. V Ljubljani 193L Dobiva se tudi v Tiskovni zadrugi. Naše šolske knjige se v vsakem pogleda zelo izpopolnjujejo in dosezajo v strokovnem kot v metodičnem pogledu najmodernejšo stopnjo. To nam jasno priča tudi gori navedena učna knjiga, ki jo je s sodelovanjema Ivana Lesice sestavil naš znani srbo-kroatist dr. RupeL Drugi letnik je sestavljen še bolj skrbno, smotrno m pregledno kakor prvi Knjiga je popolnoma prirejena po novem učnem načrtu in upošteva seveda tudi vse določbe novega srbskohrvatskega pravopisa, ki ga je L 1929. za šole predpisalo prosvetno ministrstvo. DrugI letnik je slično prvemu razdeljen v ta-le poglavja: I. Vežbe. Le-teh je 29 najrazličnejše vsebine (domača opravila, pisma, pravila lepega vedenja, zgodovinski sestavki itd., kar se dš srečen izbor). Vsaki vaji je dodan »Razgovor« o berilu, za tem pa se pojasnjuje kak del iz slovnice, za katerega pač nudi pričujoči sestavek največ snovi za vajo. Za utrjevanje slovnične snovi so dodana še »Vežbanja«. Tako je snov lepo metodično urejena pri vseh 29 vajah. — IL poglavje so Tumačenja, to je: razne besede in pojasnila k pripadajočim vajam, vendar le tiste, ki jih v prvem letniku pod istim poglavjem še ni bilo. — III. poglavje nudi lepo strnjen pregled vse slovniee od cirilskega in latinskega pisma preko glasoslovja, oblikoslovja itd. do stavka, skratka vse, kar je predpisano v učnem načrtu za II. razred — Sila zajemljivo ter z velikim pedagoškim okusom in taktom je sestavljen tudi Dodate* Štiva v IV. poglavju. Štirideset krajših pa tudi daljših beril pesmi, pregovorov itd se vrsti v tafeo prijetnem re>du. da bo knjiga učencu lahko v največje veselje in zabavo. S tako sestavljenimi učnimi knjigami se pouk jezikov mladini res lahko priljubi. — Pridani slovar je v prvi vrsti namenjen temu dodatku štiva. Omeniti moramo še te veliko dobro knjige, da je namreč od začetka do konca vsa in podrobno akcentu!rana. Kolika dobrota ie to za učenca pa tudi za učitelja, ve le tisti, ki je kdaj učil srbohrvaščino po raznih starejših učbenikih, ki so bih' uvedeni v naših šolah. Knjiga je sev6 od ministrstva odobrena; pa lahko tudi ne, saj 90 bile ocene ocenjevalcev, določenih od Prosvetnega sveta za to knjigo, naravnost laskave. Pisen in sebi želimo le, da bi drugemu letniku čim prej sledila še tretji in četrti letnik Prot dr. R. KoiariS. Grajsko veleposestvo v Gornji Radgoni razprodano na dražbi Sedem novih lastnikov — Skupna kupnina 1,120.000 Din aBtefJa shtB* ari Mesta! anrovfeacO. Tndi g. Kiferlu k prevrat dai zadoSte-nje. Bilje rehabilitirali v službi, t ker zaradi slabega vida ni mogel vršiti rednega pouka, je postal učitelj Detja na šoM v Mostah. kjer le služboval do svoj« uookojitve leta 1924. Možu-trotom tu zvestemu narodnjaku želeno še mnogo srečnih let! Visok življenjski jubilej Celje, 29. avgusta. O. Josip Gaber i« Trnovelj je trda korenina prav po svojem imenu. Pridno in požrtvovalno je dobro oskrbel 8 otrok, ki so danes vsi že v lepih lastnih domačijah, pridobljenih z očetovo dedščino L j. s poštenostjo, marljivostjo in bistrim umom. Starčku, ki je dopolnil že 81. leto, preganja danes dolgčas poredna 4-letna pra-vnukinja, ki mu prigovarja, naj dočaka najmanj 100 let. Ce bo praded ohranil današnji humor in zdravje, bo to gotovo tudi dosegel, kar mu želimo vsL Izkopavanje na gradn Lindeku Celje, 29. avgusta. Na sivih skalah, 700 metrov visoko nad državno cesto blizu Frankolovega (okrog 15 km od Celja proti Mariboru) leže med svežim zelenjem smrek, bukev in drugega gozdnega drevja mogočni zidovi razpadlega starodavnega gradu Lindeka, nekdanjega lovskega zavetišča celjskih grofov. Grajske razvaline, kamor je lani pripeljal kljub strme- mu ln mestoma neprevoznemu terenu večjo družbo celjski avtotaksijski podjetnik g. Drofenik, je kupil predlanskim mariborski učitelj in znani turist g. Ramšak, ki je ustanovil posebno zadrugo z omejeno zavezo >Ldndek<. Zadruga si je nadela nalogo, odkopa ti grajske razvaline ki prezidati še dobro ohranjeni grajski stolp za razgledni stolp, s katerega je divem razgled preko mehke Savinjske doline na Savinjske Alpe, proti jugu na Kum, proti severo-vzhodu pa čez otožno Ptujsko polje vse notri do zlatih, veselo pojočih Slovenskih goric. Ob stoletnih ostankih nekdanje slave celjskih grofov pa bo zgradila zadruga najmodernejši planinski dom, kar jih imamo v naši ožji domovini. Pri čiščenju in razpadanju razvalin bo delavci naleteM na arhitektonsko zelo zanimive in dobro ohranjene oboke. Tujski promet bo z zgradbo planinskega doma na prelepem Lindeku nedvomno znatno narasel. Oddajanje vojaških kobil konjerejcem Stavbene Novime objavljajo ▼ srojS Številki od 25. avgusta pravilnik o izročanju vojaških državnih kobil kmetovalcem za uporabo, vzdrževanje in pleme. Pravilnik, ki je velike važnosti za razvoj nase konjereje, vsebuje v glavnem naslednje določbe: Da se popravijo naše domače konjske pasme in da se pospeši reja onih konj, ki so potrebni vojski, kakor tudi v cilju, da se olajša kmetskemu narodu obdelava zemlje, bo ministrstvo za vojsko in mornarico dajalo narodu vojaške državne kobile, ki so sposobne za plemearitev. Število plemenskih koibil, ki bodo vsako leto na ta način oddane konjerejcem, bo določilo ministrstvo za vojsko in mornarico v soglasju a programom za pospeševanje konjereje, ki ga je izdelalo kmetijsko ministrstvo. Vsako leto se ima t oktobru izvršiti pregled »vojaških koibil, pri čemer se bodo izločila one kobile, ka so manj sposobne za službo v vojski, vendar pa še sposobne za delo na kmetih m za pleme. Pravico na sprejem takih kobil imajo prvenstveno člani živinorejskih zadrug in kmetovalci, ki se bavijo s konjerejo in »e obvežejo, da bodo sprejete kobile in njihova žrebeta dobro hranili in negovali, in da sprejetih kobil ne bodo uporabljali za Na praznik Velike gospojnice so imeM vrli gasilci Mežiške doline svoj slavnostni dan. Središče slavnosti je bila Črna pri Prevaljah. Domači gasilci so najprej v Mušeniku sprejeli mnogoštevilne goste, potem pa sc je formirala množica gasilcev in občinstva v impozanten sprevod proti Črni. Po slavnostni maši je bila blagoslovitev nove motorne brizgalne. Pri blagoslovitvi je kumovala ga. dr. Ramšakova. V lepem govoru je orisal delovanje koroških gasilcev načelnik korotanske gasilske župe g. Ciril Vončina. Za njim je govoril načelnik slovenjgraSke župe g. Kopač. Revija uniformiranih gasilcev pred zastopniki oblastev in občine ter drugimi odličnimi gosti, kakor jo vidimo na sliki, je i* kazala vzorno disciplino koroškega gasilstva. Slavnosti se je udeležilo mnogo članov koroških, slovenjgraških tn drugih gasilskih društev in tudi mariborsko dra štvo je zastopala Številna deputacija z nai čebtikom g. Vollerjem. Gornja Radgona, v avgustu. Pred okrajnim sodiščem v Gornji Rad-rotii se je ta mesec vršila dražba veleoo-sestva Chorinsky z graščino vred. Grajsko Dosestvo na vzvišenem gričku nad trgom Gornjo Radgono z obsežnimi vinogradi. vitiičarijami in gozdovi v CreŠnjevcih, Ptujski cesti. Orehovcih in Zbigovcih ter dobro uspevajoča gostilna »Pri Lovcu« pod gradom je bilo dražbano v 7 gospodarskih skupinah ter izročeno naslednjim najboljšim ponudnikom: Prva skuprina. grajski vinorodni grič z hrapozantno stavbo na vrhu ter vsa poslopja okrog gradu, viničarijo ob oesti pri gasilskem domu in stavbišče. ie izdražbala upnica Hrvatska banka za promet s nekre-tn.i:nama d. d. Zagreb in istotako tudi drugo skupino, okrog 40 oralov obsežen gozd na Orehovskem vrhu. oboje skupno za 660.00 Din; tretjo skupino, lepo vinogradno posestvo na Ptujski cesti z viničarijo. ie izdraž-bal inozemec Kern Franc, gostilničar iz Sp. Purkle v Avstriji za 74.000 Din; četrto skupino, kompleks gozda v Crešnjevcih ie kupila Nendauer Viktorija, soproga železniškega uradnika v Angori (Turčija) za 35.060 Din; peto skupino, gostilno pri Lovcu. je izdražbal za rodbino Zorzini v Pod-gradu pooblaščenec Anton Jaunik; šesto skupino, viničarijo t posestvom za farno cerkvijo, te izdražbala Kreft Veronika, sta-novnica iz Staveoskega vrha za 38.000 Din. fa sedmo skupino, obsežno vinogradno posestvo v Zbigovcih z gosposko hišo in viničarijo gostilničar Mencinger Janez *z Crešnjevcev za 119.000 Din. Skupno okrog 110 oralov obsežno vete-posestvo fe bilo torej prodano za 1,120.000 Din. Dražbe se je udeležilo okrog 60 re-flektantov in nekaj tihih opazovalcev. Sodni dornflc !e secai, ker ni bilo nobenih nadponudb. oo preteku zakonitega roka oostal pravomočen in je dražba pravno veljavna. Tako le prešel nekdaj mogočni gornje-radgonski grad. čuvar obmejnih goric, ki je bil skozi devet stoletij stalno v rokah gosposke (pl. Stubenberg. Trauttmanos-dorf, Herberstein, Wurmbrand, Attems m grofje Ch • ^^^^ PLANINKAl ZDRAVILNI 1 CA, E 8 to znamko Vzemite le plombirani zavoj! ZARES PREIZKUŠENO DOBRO SREDSTVO ZA ČIŠČENJE KRVI, ŽELODCA. ČREVESJA. Izdeluje: Lekarna Bahovec, Ljubljana Nabavite ad takoj vstopnice! v predprodaji od 11. do 12% dop. I Iz Ljubljane b— Izročitev češkoslovaških odlikovani rektorja in županu. Včeraj ie prispel z Bleda v Ljubljano češkoslovaški poslanik na našem dvoru e. dr. Flieder. ki je najprej prisostvoval svečani otvoritvi iesenskega vdes.. nato pa v spremstvu vicek. g. Ci-beike Dosetil g. bana. univerzo ta mestni magistrat Na rektoratu univerze ie g. Dosla-nik izročH rektorju dr. Šerku, na magistrata Da županu dr. Pucn visoko češkoslovaško odlikovanje, red Belega orla III. stopnje, s katerim ju je nedavno, kakor smo že takrat poročali, odlikoval prezident Masa ryk. a— Someščani! V dneh od 5. do 8. septembra se bo vršil v Ljubljani v proslavo vladanja Nj. VeL kralja Aleksandra L »Kraljev tedenc, v katerem se bodo vrstile razne slavnosti. Dne 6. septembra se odkrije spomenik kralju Petru I. Osvoboditelju ter se pokloni ves naš narod največjemu boritelju za svobodo Jugoslovenov. — Someščani! Vabim vas, da z vsem iskrenim rodoljubjem, katero ljubljanskemu prebivalstvu ni nikdar manjkalo, m z vso ono narodno navdušenost-o, s katero smo pozdravljali osvoboditev iz-x>d tujega jarma, sodelujte pri teh proslavah. Ravno v teh težkih časih pokažimo, da je naša vdanost in ljubezen do kraljevega doma neomajna. Spomenik kralju Osvoboditelju naj nas združi vse brez razlike stanu in prepričanja k skupni najjačji manifestaciji, ki naj pokaže našo neomajno odločnost v boju za blagor in lepšo bodočnost naše države. Vabim vas, da razobesite v teh dneh na vseh domovih državne zastave, okrasite okna in izložbe. Na predvečer odkritja spomenika pa razsvetljate ob 8. zvečer svoja domovanja in poslovne prostore. Naj ne bo nikogar, ki ne bi v teh dneh z ljubeznijo do kralja, domovine in države sodeloval! — Župan in mestni načelnik dr. Dinko Puc. o— Prijatelji napredka In plemenitih stremljenj. Ljubljančani in okoličani, sokolski bratje ta sestre, ki vam ie na srca napredek Sokolstva. skrb in pravilna vzgoja tudi revne mladine, udeležite se danes velike veselice s oestrim programom »Društva za zgradbo Sokolskega doma v Šiški« v Drostorih g. Steoiča. da dokažete s tem pravilno stremljenje marljivega odbora, ki hoče Dostaviti naprednemu šišenskemu ore-bivalstvu čimprej prepotrebni Sokolski dom, središče kultnrnega, telesnovzgojne-ga ta socialnoskrbstvenega ndeistvovania. a— Draga otroška kolonila Kola lugosto-venskih sester se vrne iz Kraljeviče v torek ob pol 21. Starši naj orideio do svoie otroke. Kolonija je bila na oddihu od 5. t. m. v prijetnem domu Franje Tavčarjeve pod skrbnim vodstvom srdč. učiteljice Anice Likozarieve. Kako Driietno je bivanie na našem Jadranu, priča veselje in zadovoljstvo. ki vlada med kolonisti. Vse inn ie morie. Pridno se koolieio in solnčiio. občudujejo divno naravo ta zanima lih vsaka iz-Drememba. oozdravljaio ladje, ki prihaiaio ta odhaiaio. So vedno pod dobrim nadzorstvom gdč. učiteljice Erne Sobottove. Vsi so čvrsti in zdravi. Da si osrledajo tudi lepo okolico .so napravili več izletov. NepoDis-no veselje fe vladalo med kolonisti, ko iih Je ladja popeljala v Crčkvenrco in Selce. je v okvirju kmetijske razstave oddelek za zelenjadarstvo. Prireditelja sta g. M. Humek in gospodinjska učiteljica ga Štefanija Hu-mekova. * Zahteva današnje dobe je vedno: nai-višje, največ. To mora doseči vsak. če noče Dodleči v borbi za obstanek. Najboljši Domočniik Da je pristna, neDokvarjena zrnata kava. Dnevno nekoliko skodelic daje moč. ki je potrebna za dovršitev dela. Mešana z mlekom oa je prava kava tudi dobra prehrana Kvalitetne kave dajejo slovite zmesi Julija Meinl. * Uradniška posojila in »varovanja daje Beogradska zadruga, Ljubljana, Mestni trg 25-1. * Obleke hi klobuke kemično čisti, barva, plisira In lika tovarna Jos. Reich. 4 Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah vam nudi naiceneie kamnoseško-kiparsko podjetje Franlo Kunovar, pokopališče Sv. Križ Liubliana. tel. 2787. 4 Prave Lubasove harmonike se dobijo v Ljubljani, Dunajska cesta 12. ITO zobna pasta najboljša! * Darujte podpornemu društvu slepih, Ljubljana. Pod Trančo 2—UL Elitni kino Matica Telefon 2124 Pri danažnjl premieri filma ČE DIPLOMATI LJUBIJO • • • predvajamo kot dopolnilo krasen, nepozaben film domačega izdelka: Kralj. Vlsočanstvo prest o-lonaslefkiife Peter ter kraljeviča Tomislav In Andrej kot smučarja na Bledu. Predstave danes ob: Jt, 7- tn 9. uri zvečer Danes ob S., pol 5., peri 8. In 9. uri zvečer ob najnižjih ljudskih cenah 4 in 6 Din (na vseh prostorih) FIlm senzacijonalnih pustolovščin In herojstva, nepremagljivih junakov divje prerije JACK HOLT Premiera! Velenapeto! Senzacija ! Koliko je bilo občudovanja in povpraševanja. Nič mani zadovoljstva ni bilo v Bakar-cu, Sušaku in na Trsatu! Težka jim bo ločitev z naše rivijere, kjer so si okreoiH telo in obogatili svoie znanje. u— Privatni učni tečaji na ženskem, učiteljišču. Resljeva cesta, bodo: ieziki. knjigovodstvo, računstvo, spisje. Učnina 40 Din mesečno. Vpisovanje 31. avgusta od 18. do 20„ pri šolskem slugi pa kadarkoli Za nemščino bodo tečaji začetniški. nadaljevalni in konverzacijski. Tečaji nemščine za šolsko mladež bodo podnevi v Delavski zbornici, vpisovanie ie pa tudi na šoh. u— Danes, Komar jeva nedelja popoldne ▼ restavraciji Reininghaus, Šiška, Ciril Metodova veselica. Godba in ples. u— Dijaško vrvenje. Pričelo se ie z živahnim iesenskim veleseimom tudi dijaško vrvenje. Liubliana ie zadnje dni spreiela pod svoie okrilje študente, ki so morali polagati popravne izpite, in novi srednješolski naraščaj, ki ie hitel vlagati prošnje za sprejemne izpite. Pri popravnih izpitih <*> se mnogi dijaki dobro odrezali, nekai pa lih bo seveda obtičalo. Naval naraščaja na srednie šole ie dokai velik. Na posamezne gimnazije ie bilo vloženih 150 do 200 prošenj za spreiemni izpit Pravo diiaško življenje pa se bo pričelo prihodnji teden, ko se bo otvoril dijaški kniižni tre. Tam pod platanami na Krekovem trsm so skromni reklamni plakati že v pričetku tedna nazna- . niali. da se prične dijaški knjižni seiem z iutrišniim ponedeljkom. Danes iz boren ntmč. avtomatično po 3 Din. Originalni Aperitivi. coctaili mešani po nalašč zato v inozemstvu Izučenem minerja. Sladoled naiizbranejših arom, zendvičl. zaknske, plošče hors cfoenvre, okusno in do ceni vse v Elitnem avtomatičnem buffetn »Rio«. Šelenburgova ulica. u— Na sadnem trgu. Ogromne množine sadja so pripeljali v avgustu na ljubljanski trg. Pa tudi raznih gozdnih sadežev je bilo izredno mnogo. Maline so se ohranile v dobrem stanju do zadnjega in še sedaj jih je mnogo na trgu. Zaradi velike množine sadja so cene naglo padale. Jabolk in hrušk je na trgu v izobilju. Izvrstne hruške-maslenke prinašajo na trg kmeti- Trgovlna s papirjem tn kosmetični Balo® DARINKA VDOVIČ se je preselila - 107,4 v GradBče štev. 2 (vogal Nuni&e uhceV. Pravkar je izšel Album moderne stanovanjske opreme za leto 1931 — 1932 v založbi Erman « Arharja v Št Vidu nad Ljubljano. Cena Din 30._10739 OTROŠKI ZDRAVNIK DR. DRAGAŠ se je preselil v Beethovnovo ulico St. 4 (pri Kranjski hranilnici. Telefon 3336) MED. UNIV. Dr. Albert Trtnik Aleksandrova c*u 6, vhod iz Beethovnove (Palača Dunav) ZOPET REDNO ORDEVTRA od i/210- — 12. in od 4. — 5. ure. 10735 Zobni atelje Leon Kr&! dentist tehnik zopet redno sprejema od % 9. — 12. in od 15. — 19. pod vodstvom Serianza, večletnega tehnika - asistenta pri dr. Kambiču 10716 luuumuuuuumuuuuLiLim Zobni zdravnik špecijaBst med. unfv. čine, da je prodajalec upravičen lastnik sadja in grozdja. Proti osebam, ki ne bodo imele teh certifikatov, se bo postopalo po obstoječih predpisih. Kontrola se bo točno izvrševala. a— Rekordno število aretacij ie bilo izvršeno v Mariboru v petek zvečer ter ponoči od petka na soboto. Aretiranih ie bilo 9 oseb. Med drugimi sta bila aretirana že stara znanca policije Leovo.u Omahen in Gašper Cafuta. zaradi razgrajania. a— Tlakovanje Kopališke ulice se z vso vnemo nadaljuje. Sedaj tlakujejo že del ui.i-ce mimo bivšega Scherbaumovega mlina. a— Kinematograske prireditve. Grajski kino: 100-odst. nemški govoreči in zvočni film »Nežni sorodniki«. — Union kino od danes dalje 100-odst. nemški govoreči :n zvočni velefilm »Ulični pevci«. Iz Kranja r— Občni zbor društva za privabljanje tujcev in za olepšavnje mesta in okolice, ki jp bil zadnjič prekinjen, se v torek 1. septembra ob pol 9. zvečer nadaljuje v Narodnem domu. Poleg prejšnjih točk bodo na sporedu še volitve odbora in slučajnosti. K udeležbi vabimo vse člane in interesente, med temi pa v prvi vrsti gostilničar-sko in obrtno zadrugo ter gremij trgovcev r— Zahvala. V spomin na deset1 etnico kraljevega vladanja so mnogi darovali za brezposelne in mestne reveže. Bliža se zima in marsikdo je potreben pomoči. Naj lepše proslaviš vladarjev jubilej, če daruješ za te prepotrebne ljudi. Vsem onim, ki so že darovali, iskrena hvala! r— Trgovci že znižujejo cene. V zadnjem času so nekateri trgovci z manufakturnim in galanterijskim blagom znatno znižali cene blagu. Večje trgovine (kakor Adamič. Sajovic. Savnik) skoro tekmujeio med seboj v znižanju cen. Tudi cena »Jadranovih« čevljev, ki jih prodaja Franc Strniša, Je mnogo nižja. S tem šo omogočili naši uvidevni trgovci delavcu in kmetu, ki jima zelo manjka denarja, Z Jesenic ;— K slavnostim odkritja spomenika kralju Petru v Ljubljani se je prijavilo na občini že dosedaj preko 300 udeležencev. Ker se prijave sprejemajo še do nedelje, se lahko računa, da bo število udeležencev naraslo na 500 oseb. Za našo občino bo žuipan g. Andrej Čufer položil na spomenik lep venec, enako tudi obrtno društyo in gremij trgovcev. — Vpisovanje v drž. čipkarski tečaj za toledo tehniko bo 1. septembra od 8.—12. dopoldne v osnovni šoli na Jesenicah. Redni pouk prične 3. septembra. Vabljene so vso gospe in gospodične, ki se žele naučiti vezenja v toledo tehniki. s— Nogomet. Danes ob 15.30 se bo vršila na igrišču SK Bratstva na Jesenicah nogometna tekma med I. moštvom Bratstva in moštvom Triglavskega polka iz Ljubljane. s— Jesenice se modernizirajo. Olepševalno društvo je nod vodstvom neumornega predsednika g. Leona Pibrovca pridno na delu. Te dni je društvena uprava zopet iz-poslovala pri uglednih jeseniških tvrdkah vrtne klopi, ki so se namestile na šetali-šču ob Prešernovi ulici. _ Kino »Radio« predvaja grandijozni zvočni velefilm »Dinamit«. Predstave v nedeljo 30. t. m. ob 15. in 20.30. Iz Zagorja z— Tem potom izjavljamo, da Franc Medved ni več pri nas v službi ter nima pravice za nas sklepati kupčije in kasirati. — Singer šivalni stroji d. d. Iz Trbovelf — Kino Sokol bo predvajal danes ob 16. in 20. zvočni film »Poljub« (Greta Garbo), film »Strah« (Gustav Frolich) in Foxov zvočni žurnal. t— Huda zima se obeta našemu delavstvu. O trpljenju našega delavstva se je pisalo že toliko, da je naša javnost že otopela in se ne zanima več za trpljenje, ki ga prenašajo naši delavci in njih družine. Tudi delavstvo samo je že otopelo. Vzbujale so se mu tihe nade, da bo konzum premoga z bližajočo se zimo večji, da bo več dela in tudi več zaslužka, ali teh tihih nad se ne upa niti glasno izraziti, saj je bilo že tolikokrat razočarano. TPD je napovedala, da se bo praznovalo v septembru poleg nedelj še 6 dni. Delalo se bo tore»j komaj 20 ših-tov ob reducirani plači. Zima se bliža. Sebi in družini bi moral delavec preskrbeti tople obleke, pripraviti bi si moral nekaj živil za zimo. Kako, s čim? Zaslužek ni zadostoval niti za sproti, od kod sedaj sredstva za zimo. Krediti pri trgovcih m obrtnikih so izčrpani, kajti tudi ti gredo lahko le do gotove meje, ako nočejo ogražatl eksistence. Privatna dobrodelnost ima tudi svoje meje, kajti malo je danes v Trbovljah tako situiranih, da bi lahko izdatno pomagali. Kriza tiči k tlom vse sloje in privatna dobrodelnost pomeni pri današnji obsežni revščini samo kamenček v morje. Delavstvo gleda s strahom v bližnjo bodočnost, ki ne obeta preokreta na bolje. t_ Pričetek šole na trboveljskih osnovnih šolah. Vpisovanije bo 1. septembra, 2. septembra šolska maša, z rednim poukom pa se prične 3. septembra. Iz Noveea mesta n— Predlog. Okoliški kmetovalci pravijo, da bi mestna občina lahko prišla prav poceni do električnega toka. Pravijo, da naj bi občina sporazumno z lastnikom valjčnega mlina v Mačkovcu, graščakom g. Robertom Grmom, postavila pri njegovem jezu, kjer je padec vode naibolj silovit, kar jih ima Krka na svoji gladini, primerno turbino. Za primer nizke vode pa bi za vse even-tuelnosti bila nameščena še majhna kalo- i rična centrala. Vse te kratke napeljav« I (Mačkovec je oddaljen od mesta 35 minut) in stroji bi veljali v primeri s projekcijskim načrtom dvorske elektrarne, za katero presega proračun par milijonov Ie bagatelo Doslej je izvršena napeljava elektrovoda iz zasebne bajnovške elektrarne v samem Mačkovcu v del hiš v podnožju Trške gore in oddaljeni Št Peter. Omrežje pa se bo raztegnilo še na druge okoliške vasi in grad Otočec. Vsekakor bi bil ta načrt izvedljiv in predloga ni prezreti. n— Tatinska zadeva uslužbencev tvrdke Fr. Kastelic zavzema čedalje večji obseg in je doslej orožništvo spravilo pod ključ kar štiri osebe, ki druga drugo obremenjuje, ter je pričakovati še novih razkritij Vsekakor bo imela ta tatinska afera za nekatere osebe prav občutne posledice. n— Prvi teniški turnir priredi danes SK Elan na svojem igrišču na Loki. Prišli bodo igrači SK Ilirije iz Ljubljane ter bo ta elitna prireditev, prva te vrste na Dolenjskem gotovo s strani novomeške publike sprejeta z velikim zanimanjem. Igralo se bo dopoldne in popoldne. n— Drzen tat in delomržnež je 35-letni Saije Anton, po poklicu zidar, že pred-karaovan iz Brezij pri Trebelnem. Bil je te dni obsojen pri novomeškem sodišču zaradi tatvin na škodo posestnikov Mihičeve Marije na Hribih, Brajerjeve Marije tz Udin in Mejaka Antona iz Čilpaka na leto dni strogega .zapora. Moe DAME! Nastopila je sezona vlažne jeseni in je potrebno, da si pustite vaše lase trajno on-dulirati v frizerskem salonu JAKOB KRI2KA, NOVO MESTO. n— Pri obiranju jabolk je padel z drevesa 52-letni posestnik Zagorc Franc iz vasi Nočne, občina Prečna in si zlomil roko v rami. Prepeljali so ga v kandijsko bolnico. Ob gradnji carinarnice na Jesenicah Jesenice, 29. avgusta. Dolga štiri leta so se vršile priprave za zgraditev nove, nujno potrebne carinarnice. Bilo je nešteto komisijskih ogledov, razprav in urgenc, odposlalo se je na pristojna mesta nešteto dopisov, a še več so jih prejeli lokalni faktorji, da je gradnja carinarnice sigurna, a so se zopet pričele širiti grozeče vesti, da se carinsko poslopje ne bo gradilo na Jesenicah, temveč v Kranju. Tako smo ostali Jeseničani neverni Tomaži, dokler ni stavba carinarnice začela te dni rasti iz tal. Do zime bo za naše razmere gigantska stavba, katere stroški so preračunani na preko 5,000.000 Din, pod streho, prihodnjo jesen pa se bodo v poslopje vselili carinski uradi. Z dograditvijo te stavbe se bo pričela za Jesenice aova razvojna doba. Naše mesto bo s tem dobilo prvo monumentalno stavbo, katera bo napravila na tujce, ki prihajajo v našo državo preko meje, močan vtis. Zaradi tega poslopja se bo moralo prej ali sleij spremeniti vse okolje raznih starih, nizkih in v slabem stanju se nahajajočih hiš, ki silno kvarijo osrčje našega mesta. močne mišice, mirni živci, ravnotežje v organizmu razvijajo v človeku ono samozavest in delavno silo, ki ga usposabljata za izredno delo današnjega načina življenja. Izrabljene moči se morajo nadomestiti pri telesnih in duševnih naporih, če nadrgnete svoje ude pred počitkom s par kapljicami pristnega DIANA francoskega žganja si zagotovite krasno osvežujoče spanje, zbudili se bodete zjutraj odpočiti in lahko in brez utrujenosti delali. Mnogi vlivajo v umi-valno in kopalno vodo par žlic »DIANA« francoskega žganja in opažajo enak dobrodejen občutek. — Dobiva se v vseh lekarnah, dro-gerijah in boljših trgovinah. Cena: mala steklenica Din 10.—, srednja steklenica Din 26.—, velika steklenica Din 52.—. Pazite na ime »DIANA« in varujte se pred ničvrednimi pona-redbami! 481etni obstanek »DIANE« daje dovoljno jamstvo. Razstavljeno na ljubljanskem velesejmu paviljon E 530—531. Oglejte si izložbo! Trgovci, zahtevajte en gros cenik! V novo palačo se bodo preselili tudi mestni uradi, sedanji mestni magistrat pa je namenjen za nastanitev sodišča. Da pa se zagotovi sodnim organom primerna stanovanja, namerava mestna občina porušiti do tal bivšo Povšenovo hišo in tam zgraditi dvonadstropno stanovanjsko hišo. Nujno potrebna bi bila tudi izpostava sreskega načelstva, že glede na veliko število prebivalstva Jesenic in široke okolice, ki se mora sedaj stalno voziti za vsako malenkost v Radovljico in pri tem zamudi najmanj pol dneva, stranke iz Bohinjske Bistrice in Kranjske gore pa kar po ves dan. Ne glede na veliko število obrtnikov, gostilničarjev, trgovcev in na sedež največje železarske industrije, ki ima dnevne opravke pri sreskem načelstvu, so Jesenice zadnja obmejna postaja z Avstrijo, kjer ima velik del našega prebivalstva svoje interese in je poslovanje z raznimi potnimi listi in legitimacijami ogromno. Tudi vprašanje premestitve sreske davčne uprave na Jesenice postaja vsak dan aktualnejše. ir -cv Od solnca ogorelo zdravo kežo mladeniške svežosti, zdravega izgleda daje Vam NIVEA-CBENE NIVEA- ULJE OLJE ZA KOŽO IN MASAŽO. Oboje vsebuje edinstven svoje vrste — Eucerit, ki neguje kožo, oboje ublaži nevarnosti solnčarice in daje . telesu prekrasno barvo, tudi pri oblačnem nebu. NI- I VEA-Creme hladi telo, kadar je vroče. NTVEA-olje vas ' varuje prehlada radi prenaglega ohlajenja, kadar je slabo vreme. Tako se morete tudi v hladnih dnevih kopati na zraku in v vodL NIVEA-CREMA: Din 5.— do 22.—. NIVEA-OLJE Din 25.— do 35.—. Jugoslovan. . P. BEIERSDORF & CO. d. s. o. j-, Maribor. - Armijski general Radislav Stanojlovič f Ljubljana, 29. avgusta. Z generalom Stanojlovičem je legel v grob odličen in zaslužen vojaški dostojanstvenik. Z velikimi sposobnostmi je dosegel visoko in odgovorno mesto komandan- ta inženjerskih trup. Rodil se je 14. februarja 1873 v vasi Vukasovci v Šumadiji tei je stopil leta 1892 v vojno akademijo. Kot inženjerski podporočnik je zapustil šolo leta 1895. Divizijski general je postal leta 1923, čast armiljškega generala pa je dosegel lani. Svoje vojaško službovanje je začel v pionirski četi, ko pa je absolviral višje šole vojne akademije, je postal pripravnik za generalštabno službo. V balkanski vojni je bil komandant tehniških čet timo-ške divizije, v svetovni vojni pa komandant drugega poziva dunavske divizije, komandant tehniških čet prve armije, načelnik inženjerskega oddelka iste armade, od leta 1923 pa načelnik oddelka za zrako-plovstvo pri vojnem ministrstvu. Lani 15L avgusta je postal komandant vseh tehniških čet naše vojske. Pridobil si je visoka domača in tudi mnoga zavezniška odliko vanja. Ko se ie mudil te dni v Ptuju mu ie nenadoma postalo slabo in padel ie v nezavest Prepeljali so ga v mariborsko bolnico, kjer so zdravniki ugotovili akutno vnetje možganske mrene zaradi hudega prehlaje-nja. Kljub skrbni zdravniški negi ni bilo več pomoči. V četrtek ie general podlegel bolezni. Njegovo trutilo so prepeljali v Beograd. Bodi časten spomin odličnemu generalu! Vaditeljski zbor Sokola Moste ki je na praznik 15. t. m. uspešno priredil svoj javni nastop na vrtu požrtvovalne članice Marije Slapni-s.arjeve. Društvo samo je velikega pomena v kraju, ki zaradi raznih okoliščin nekdaj ni bil baš lahko dostopen širjenju so-Kolskih idej. V vadi-teljskem zboru so sami požrtvovalni in zaslužni sokolski delavci Tujskoprometna razstava Letošnja jesenska velesejmska prireditev je v prvi vrsti posvečena tujskemu prometu. Kakor je bila posrečena misel, da se v okviru razstave »Ljubljana v jeseni« priredi velika tujsko-prometna razstava in razstava naših mest, tako lahko danes povemo, da je tudi razstava sama v vsakem pogledu posrečena. Vsakdo — tudi oni, ki »i je ogledal sHčne inozemske prireditve — mora pjizmati, da je prirediteljem uspelo pokazati mnogo več, kakor pa bi v danih razmerah lahko pričakovali. Človek bi postajal ure in ure pred posamezmimi razstavnimi objekti, toliko je zanimivega ln privlačnega v teh 4 paviljonih, ki so posvečeni tujsko-prometni razstavi. Posebno občudovanje in zanimanje vzbujajo zlasti številni barvasti relijefi in panoramni re-lijefi, ki nam na majhnem prostoru in tako naravno pričarajo vso lepoto naših krajev. Vsak posamezen relijef je umetnima zase ter nam priča o ogromnem podrobnem delu in trudu, ki so ga žrtvovali prireditelji, da nam podajo razstavo, s kakršno lahko mimo stopimo tudi pred vnanji svet. Tudi ves aranžma razstave je zelo posrečen; v pestri harmoniji vidimo poleg Eanoram in relijefov krasne umetniške sli-e m fotografije pokrajin, diagrame in modele, stare listine z ogromnimi pečati, starinske objekte in mnogo najrazličnejših drugih razstavnih objektov. Priprave za razstavo so trajale Teto dni. Organizacija (je bila najprej v rokah tujsko-prometnega sveta banske uprave m Zveze tujski promet, pozneje pa je vsa pripravljalna dela izvršil poseben prireditveni odbor. Do pravega razmaha v našem tujskem prometu je prišlo prav za prav šele v zadnjih 10 letih, odkar se vrši sistematična propaganda za dotok tujcev. Pred vojno smo bili v tem pogledu še hudo v zaostanku. Le malo krajev je bilo v naši oeji domovini. ki so imeli pogoje za udobno bivanje tujcev. Danes smo že mnogo na boDj-Sem; povsod opažamo napredek in smisel ra podjetnost h /a pravilno izkoriščani« naravnih krasot naše domovine. Turek i nromet predstavlja danes važen vir dohodkov mnogih krajev v Sloveniji. Nismo na še izrabili vseh možnosti, ki nam jih nudi turizem, zato je vzgojni namen razstave posebne gospodarske važnosti. V posebnem paviljonu so prikazani vzorno opremljeni gostilniški in hotelski prostori, ki naj našim gostilničariem in hoteliriem pokažejo minimum komforta. ki ga zahteva dinašnii čas v pogledu tujskega prometa. Temu delu razstave so priključene tudi razstave onih industrij in obrti, ki so potrebno za opremo najrazličnejših obratov za tujski promet, pri čemer so upoštevane vse tehnične novosti na tem polju. Če vstopimo v paviljon I na desni straimi glavnega vhoda, vidimo najprej razstavo Zveze za tujski promet, odnosno tujsko-pro-metnega sveta dravske banovine. Ta razstava je pripravljena z vso skrbnostjo. Na eni strani stoji velik reljef dravske banovine, ki je dolg nad 2 metra in skoro 2 m širok, na drugi strani pa relief Pohorja in Bohinjskega jezera. Na stenah pa sta poleg številnih slik in diagramov nameščena dva velika in r.^lo zanimiva zemljevida. Prvi nam prika-: zuje elektrifikacijo dravske banovine, in .si-: cer tako, da so centrale in daljnovodi vidni v raznobarvni transparentni razsvetljavi. Drugi zemljevid pa nam kaže vsa letovišča, kopališča in vse tujsko-prametne kraje ▼ naši banovini, in sicer v raenobavnih malih žarnicah. Poleg zemljevida elektrifikacije vidimo tudi krasen reljefni model bodoče projektirane hidrocentrale na Savi v Žirovnici z umetnim jezerom, ki bo segalo tja do Ja-vornika. Ta centrala bo imela 7000 konjskih siL V nadaljnjem delu paviljona vidimo krasno panoramo Županova jame, reljef Bleda z okolico in panoramni reljef Blejskega jezera, nadalje panoramne reljefe Rogaške Slatine, Dobrne, Cerkniškega jezera, jezerskega in Kranjske gore ter reljef Mojstrane in F a teče-Planice. V posebnih oddelkih je razstava Slovenskega planinskega društva s panoramnim reljefom triglavske severne stene in planinskih koč, razstava Zimsko-sport-nega saveza in posebna razstava Bleda s krasnimi slikami. Drugi del paviljona je posvečen razstavi naših mest. Vsakemu mestu je tu posvečena posebna koja, Najprej vidimo panoramni reljef Novega mesta z meščansko zastavo iz francoskih časov in zemljevidom novomeške okolice s 33 gradovi, na drugi strani pa razstavo mesta Kočevja z modelom gradu Auer-sperg. Nadalje vidimo Kostanjevico v lepo izdelanem reljefu in z zanimivim žezlom, znakom ob'čsti kostanjevških Hodnikov, zraven pa reljo? Višnje gore, ki ga straži velik polž, privezan ra vrvici. Škofja Loka ima razstavljene med drugim zanimive cehovske skrinje. Nadaije vidimo lepe slik^ Slovfnske Bistrice in zanimiv panoramni reljef Tržiča. Poleg razsta\e mesta Krškega najdemo reljef Laškega in panoramo Ptuja, panoramni re!;,ef Kranja in reljef Celja z okolico in končno iz.tdno zanimvi oddelek mesta Kamnika z dragTcnimi starinami, slikami in v.mi spisi, torej pravi zgodovinski muzej. \ si t, oddelki posameznih mest so bo-. gato opremljeni s slikami, starinskimi spisi I :n dokumenti. V posebnih paviljonih sta nameščeni razstavi Ljubljane in Maribora. Obe sta pripravljeni z veliko skrbnostjo. V paviljonu, ki je posvečen Ljubljani, vzbuja veliko pozornost panoramni reljef Ljubljane v Valva-zorjevi dobi, kjer je posebej izdelana vsaka posamezna hišica. Ta reljef nam kaže, da je v tistih časih segala Ljubljana n« eni strani komaj do začetka Poljanske ceste, na drugi strani pa do izliva Gradaščice. Preko Ljubljanice na levem bregu sega le neznaten del mesta. Drugi panoramni reljef predstavlja rimsko mesto Emono. Razstava je bogato opremljena s krasnimi slikami, številnimi diagrami, ki kažejo razvoj mesta. In z zanimivimi zgodovinskimi dokumenti. Po svoji zanimivosti tudi ne zaostaja razstava mesta arbora, z velikim reljefom vzorno urejenega mestnega kopališča, z zanimivimi lepaki in dokumenti iz prevratne dobe in s starimi listinami. Krasno izdelan je tudi relief vsega mesta in reljef mestne delavske kolonije. * IfaSa domača tvornica parfumov rn kolin- «ke vode »Flora« iz Laškega je tudi na letošnjem velesejmu pokazala svoj znani reno-me. Pred paviljonom E 511—512 je razstavila zelo okusno opremljene proizvode, ki so vzbudili splošno pozornost. V današnji težki gospodarski krizi ni potrebno, da gre deilar za parfume in kolinsko vodo v ;no-žfelnsrtvo, ko 'se pri domači, tvornici »Flora«, Laško, lahko dobi za zmerno ceno izredno kakovostne parfume in kolinske vode v zelo elegantni opremi. 1116 Delavsko zavarovanje in tajska industrija OUZD v Ljubljani na tujsko prometni razstavi GOSPODARSTVO Ljubljana, 29. avgusta. Tujska industrija (Fremdenindustrie) j« dvignila blagostanje malih narodov in držav v najkrajšem času na tako višino, da jih vse zavida. Spomnimo se n. pr. na Svi* co, še bolje na Monaco (Monte Carlo), kjer državljani ne plačajo nobenih davkov in imajo povrh tega brezplačno električno razsvetljavo, vodno napeljavo in še marsikaj. V novejšem času se je začela tujska industrija rapidno razvijati, ker so mon-dena letovišča postala pristopna tudi sred-n-jermu sloju, uradništvu, in ne več samo aristokratom, finančnikom, bankirjem, vele-industrijcem. Vse države, zlasti velesile, ostro konkurirajo s svojimi letovišči: francoska Niča, Biarritz, italijanski Lido, San Remo, ameriški Palm Beach, Myami. OUZD v Ljubljani hoče s svojo udeležbo na tujsko-prometni razstavi pokazati razvoj in stanje tujske industrije v dravski banovini na podlagi svojih uradnih statističnih posdatkov. Moramo pa takoj podčrtati, da ena glavnih teženj našega delavskega zavarovanja obstoja v tem, da se napravijo letovišča, zdravilišča, kopališča itd. dostopna tudi najsiromašnejšemu sloju, delavstvu, vsaj takrat, ko je potreba najbolj pereča, to je ob času bolezni m rekonvalescence. V solnčni Dalmaciji, ki jo imenujejo tujci »Deželo tisoč otokov« in »Deželo večne pomladi«, ima OUZD na otoku Rabu svoja lastno zdravilišče »Jadran« za bolne delavce, katerih zdravljertie zahteva morsko klimo in morsike kopeli. V pokrajini ob Savinji, katere topli in zdravilni vrelci so bili že starim Rimljanom dobro zmani, ima OLTZD zdravilišče »Radio Therma Laško* ca boke delavce, katerih zdravljenje s hteva klimato-, hvdro- in balneotherapajo. Lastnega delavskega zdravilišča • planinsko klimo OUZD žal še nima in mora zato rabiti zdravilišča, ki so v območju drugih OUZD, n. pr. Klenovnik. Po statistiki OUZD tujska industrija v dravski banovini lepo napreduje, kakor j® razvidno iz naslednjih števil: v letu 1927 j« bilo število zavarovancev v tujski industriji 2.757, 1928 2.976, 1929 3.164, 1930 3.301, 1931 3.521. »ZemBjevid tujske industrije« nam kaže Število oseb, zaposlenih v tujski industriji v območju posameznih ekspozitur OUZD in sicer absolutno ter relativno nasproti ostalim industrijam. Najbolj uspeva tujska industrija v območju ekspoziture na Jesenicah (Bled, Kranjska gora itd.) Nato sledi ekspozitura v Celju (Rogaška Slatina, Laško, Rimske Toplice ittd.). Naposled je predočena statistika obolenj po spolu in diagnozah oseb v tujski industriji. Pripomniti (je treba, da so zdravstvo-ne razmere v tujski industriji zelo povotj-ne. Povprečna morbiliteta (vštevši porodništvo) je znašala v letu 1929 samo 9.34 dni letno, dočim je znašala povprečna morbiliteta vseh industrij, zastopanih pri OUZD, 10.33 dni letno. Opravičen je optimizem, da se bo tujska industrija pri nas najbolj uspešno razvijala, saj nam to jamči lepota naših planin in našega morja. Tujska industrija je najlepSa industrija, ki ni na zunaj karakterizirana z množicami utrujenih delavcev v siromašnih življenjskih pogojih, temveč z vso cleganco m fineso človeške družbe. Iz življenja na deželi = Monopolski dohodki s« ugodno razvijajo. Dočim izkazujejo druge države letos ogromne primanjkljaje svojih dohodkov, se naše državne finance spričo gospodarske krize še dokaj ugodno razvijajo. To moramo ugotoviti tudi glede monopolskih dohodkov. Ti so znašali v prvem letošnjem polletju 1079.7 milijona Din nasproti 1109.4 v istem razdobju prst leta in 1051.2 v istem razdobju L 1920. Nasproti lanskemu le00< in >0« 270 — 280; »2« 250 do 260; »5« 230 — 240; >6« 210 - 220; >7< 170 — 180; >8« 120 — 125; slavonska >00< in >0« 255 — 265; »2« 235 — 245; »5< 220 do 230; »6« 210 — 220; »7« 165 — 175; >8« 120 — 125. Otrobi: baški 92.50-97.50. + Budiinpeštanska terminska borza (29. L m.). Tendenca slabša, promet tih. Pšenica: za december 10.43—10.45, za marc 11.73 do 11.75; rž: za december 10.62—10.65, za marc 11.72 do 11.75: koruza: za mai 12.10 do 12.16 Položaj na naših borzah Na ljubljanski borzi je bil devizni promet pretekli teden slab; znašal je le 11.6 milijona Din, nasproti 19.2, 19.7, 16.5 in 20.5 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Tečaji deviz se tekom tedna niso bistveno spremenili. Med efekti je prišlo do prometa v Kranjski industrijski družbi po 288. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda, ki je zadnji teden nenadoma popustila od 360 na 325 do 330, v minulem tednu zopet okrepila, in sicer na okrog 340; promet pa ni bil velik. Tudi dolarski papirji so se trgovali nekoliko višje, in sicer 7"/o Blairovo posojilo po 69.50 do 70 (zadnji teden 68.50 — 69), 8"/» Blairovo posojilo pa po 79 — 79.50. Na tržišču zasebnih vrednot ni prišlo do znatnejših sprememb. Cnrih. Beograd 9.06. Pariz 20.1325, London 24.9575, Newyork 513.50. Bruselj 71.60. Milan 26.86. Madrid 46.75. Amsterdam 207.10 Berlin 121.90, Dunaj 72.18, Sofija 3.72, Praga 15.20, Varšava 57.50, Budimpešta 90.0230, Bukarešta 3.06. Hmelj Žalec. Zaradi obilnih dovozov kupljenega blaga in prevzemanja je povpraševanje manjše. Cene so ostale nespremenjene. Tudi danes je bilo nekaj partij kupljenih po 10 Din kg. Hmeljarji zadržujejo blago, ker čakajo še malo boljših cen. Nakupljenega je že precej blaga. Žitni trg + Novosadska blagovna borza (29. t m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 4 vag. pšenice, 3 vag. ječmena, 18 vag. koruze, 3 vag. moke, 3 vag. otrobov in 1 vag. fižola. Pšenica: sremska, slav. nova, 78-79 kg 162 do 164; 79-80 kg 163-165; ladja Dunav 168 do 170. Oves: baški, sremski, slavonski 125 do 130. Ječmen: baški, sremski 63/64 kg 115 do 120, letni 67/68 kg 160—170. Koruza; baška 89 — 91; okolica Sombor ali Indji-ja 89 — 91; južnobanaška 85 — 87.50; Bat'a v Aziji in Afriki Število prodajalni«! tvrdke za obutev Bata znaša že sedaj nad 2000 na vsem svetu. Zanimivo je, da se Bata širi in da plasira svoje proizvode v času, ko je pritisnila gospodarska kriza v vseh državah. Medtem ko se ostala podjetja v večini primerov komaj vzdržujejo, širi Bata mrežo svojih podružnic tudi v najbolj zapuščenih krajih sveta. Nedavno je osnoval na otoku Javi v Aziji 4 podružnice, in to v mestih Ba-taviji, Sarabaji, Pelongu in S^merongu. Peto podružnico otvarja v Pendangu. Prav tako je na malajskem polotoku otvoril Bata dve lastni podružnici. Pred nekaj dnevi ie bil Batov zastopnik sprejet od habeškega kralja, ki se je zelo zanimal za produkcijo obutev pri Bafi. Tudi v krajih Centralne Afrike je Bata osnoval svoje prodaialnice. V Sudanu n. pr., ki ima 6 milijonov prebivalcev, nosi obutev zelo malo ljudi. Menda so edini, ki nosijo obutev, priseljenci iz Evrope, uradniki in oficirji. V kraju, ki ima 70—80 tisoč prebivalcev, kakor n. pr. v Omdurmanu, srečaš pogosto žene, tudi one iz bogatih rodbin, ki gredo bo mestu bose, v rokah pa nostio sandale. To zaradi tega, ker so sandale preveč drage. V teh krajih propagira Bata nošnio izpopolnjene obutve in s tem dopriraša malo žrtev napredku in civilizaciji. Zares lep uspeh čevljarja. 5 Lord in cirkuški jahač Listi obširno pišejo o finančnem propadu angleškega lorda Lonsdalea, nekdanjega imejitelja gradu Cas£e in lastnika velikanskih lovskih in gozdnih kompleksov v Cumberlandu. Prej je imel od svojih Imetij 120.000 funtov letnih dohodkov, ki so se nazadnje skrčili na borih 2000 funtov šterlingov. Lord Lonsdale, M Je bfl pred vojno Intimen prijatelj bivšega nemSkega cesarja Viljema n., s katerim sta se mnogo vozila po morju, je pobegnil kot 17-letni mladenič z doma ln se je pridružil nekemu potujočemu cirkusu, pri katerem je ostal poldrugo leto. Izučil se je za popolnega akrobata in krotilca živali. Doma je vedno imel 18 psov in njegov ljubljenec Pol-ly je moral sedeti za gospodarjevo mizo celo tedaj, ko je gostil na svojem imetju | angleškega kralja in kraljico. 1 BLED. 27. t. m. so položili k večnemu počitku gospo Ano Lebarjevo. Pokojni ca je bila blaga in spoštovana žena. Razen mnogoštevilnega občinstva se je udeležil pogreba tudi "oddelek blejskega Sokola v krojih, ockolsko pevsko društvo je v zadnje slovo zapelo dve žalostinkt. Pokojnid blag spe min, preostalim naše iskreno Božal je! — Novo šolsko poslopje na Gorju-šah bo v kratkem dograjeno ir. bo slovesna otvoritev ln blagoslovitev 8. septembra. Gorjušci se kaj pridno pripravljajo na tc redko s'avnost V primera slabega vre-mtrs se blagoslovitev preloži na nedeljo 13. septembra. VAČE. Naš Sokol je imel pret. nedeljo javni nastop. Radi slabega vremena so bila izvajanja prostih vaj omejena. Domače članice so nastopile z vajo »Valčkov ples« ter izzvale buren aplavz. Nastopile so go-jenke Sokola iz Lit:je in člani Zagorja, Trbovelj, Litije in Vač s praškimi vajami. Člani iz Trbovelj in Zagorja 60 poskusili tudi na drogu in bradlji, pa radi dežja ni bilo mogoče izvajati vaj, zato je ta točka odpadla. Vendar je nastop povsem zadovoljil. Obisk je bil velik, le škoda, da je dež pokvaril prireditev. Moralen uspeh pa je kljub vsemu zelo velik. To nas bodri k na» daljnjemu delu, brez ozira do nasprotni kov Sokolstva. - * t ■' ;"' ZIDANI MOST. — Veliko zanimanj© vlada za prvo javno telovadbo, ki jo bo priredilo Sokolsko društvo na Zidanem mo« stu v nedeljo 6. septembra ob 16. Sodelo« -vala bodo tudi sosedna sokolska društva. Kot posebna in posnemanja vredna točka •bo med drugim nastop starejše vrste Zi-danmoščanov s prostimi vajami na godbo. •Po telovadbi bo na prostoru pred kolodvorom velika ljudska veselica, 6rečolov z nad 5000 Din vrednimi dobitki, ples. Nudila se bo vsem po6etnikom izredna zabava, smeha bo za 6taro in milado. Poskrbljeno je z vsem, tudi za najbolj razvajene •rafiniraraoe. Z eno besedo: ako se ne boste smejali in zabavali, povrnejo prireditelji vstopnino, bi znaša 5 Din za osebo. Čisti dobiček bo predvsem za zgradbo Sokolske« ga doma. — V ponedeljek je imel g. Raz-potnik Srečko, prometni vodja postaje Zis dana most, v kolodvorski restavraciji poslovilni večer. Kako priljubljen in čislan je •bU pri vseh Zidanmoačanih, je pričalo veliko število prijateljev in tovarišev, ki so se zbrali. Izrečenih je bilo mnogo toplih in iskrenih napitnic. Veliko izgubo utrpi Zidani most, ko ga zapušča g. Razpotnik in njegova družina. V desetih letih bivanja si je stekel velike zasluge v družabnem, društvenem, kulturnem in službenem pogledu. Želimo mu na njegovem novem službenem mestu kot šefu postaje Rimske toplice vso 6rečo! RADEČE. Kiino »Jadran« (Radeče-Zidani most) bo pričel r, rednimi filmskimi predvajanji v nedeljo 6. septembra. Novi lastnik kina si je nabavil posebno ojačevalno aparaturo za ojačenie in prenos glasbe, tako da bo odslei ilustriral predvajanje filmov t najpopolnejšim ta bla tod on ©čira prenosom melodij. Otvoritveni fihn bo »Bel« sestra* krasna drama, ki ie dosegla povsod najlepše uspehe. Prebivalstvu Radeč. Zidanega mosta in bližnje okolice bo s tem kar najbolj ustreženo, ker si bo moglo odslej ogledati prvovrstne filme svetovnih kvalitet takorekoč doma. RADEČE. — Radeški šahovski klub je gostoval v nedeljo v Zagorju proti tamoš-njemu šahovskemu klubu in zmagal po napeti borbi v razmerju 6:2. S tem »e je naš k hib pošteno revanžiral za lanski poraz m pokazal v teku enega leta lep napredek. KRŠKO. Trgovino Hočevar v Krškem priporočamo za nakup šolskih knjig in potrebščin. Ima na razpolago vse potrebno po ugodnih cenah. MOKRONOG. Sokol, društvo priredi v nedeljo 4. oktobra veliko tombolo. Glavni dobitki: moško kolo, kuhinjska kredenca, plug, kos platna in železni štedilnik Poleg teh še mnogo manjših dobitkov: činkvini, kvater-ne in terne (žepn* ure, budilke itd.). Tom-bolske karte po 2 Din so v predprodaji od 1. septembra. KOZJE. 20. septembra priredi Sokolsko društvo Kozje svoj prvi telovadni nastop. Ker je to sploh prva prireditev mladega, še-le letos ustanovljenega, društva, se trdno nadejamo, da se bodo vsa sosednja društva odzvala našemu vabilu v častnem številu ter nam s tem dala pobude za nadaljnje uspešno delovanje. Ob enem prosimo vsa sokolska in druga društva v bližini, da na ta dan ne prirejajo svojih veselic. PARIŽLJE PRI BRASLOVČAH. — Kam pa v nedeljo 6. septembra? V Parižlje na tombolo, katero priredi Prost, gasilno dru« štvo ParižljesTopovlue ob 3. popoldne pri gasilskem domu v Parižljah. Kakšna pa bo tombola? Prav bogata. Oglej si dobitke v nedeljo 30. L m ko bodo razstavljeni v prostorih g. Maršiča v Braslovčah! Koliko pa 6tane ena tombolska tablica (srečka)? 3 Din im lahko dobiš za 3 Din kolo. železni plug, zofo, brzoklepalnik itd. Želeti bi blilo, da pridno segate po tombolskih sreč« kah, saj tudi gasilci žrtvujejo dan in noč, da 6o bližnjemu v pomoč. Na veselo svidenje 6. septembra v Parižljah. Na pomoč! BRASLOVČE. V Rokovljab se je namestila luč na vogalu Plaskanovega poslopja in bo prav lepo razsvetljevala klanec in cesto, ki se vije proti Gomilski. Z veseljem bi pozdravili, če bi se luč namestila tudi pri mostu pri kovaškem mojstru Urabniku. A najbolj potreben je razsvetljave ovinek za cesto, ki pelje proti Polzeli. Ovinek ob hiši posestnice Kodretove (Bovhove) je res eden najnevarnejših in marsikatera nesreča se bo preprečila, če se namesti na tem ovinku ena žarnica, za kar je ravno sedaj ugodno, ker je električni vod napeljan na sokolski prostor. — V naši okolici je sadje letos še priKčno obrodilo, a vendar slabo kaže, da bi spravili sadje še zrelo domov. Tatovi nam ne puste niti zelenega sadja v miru, lomijo veje in tresejo sadje kar pri belem dnevu. Odslej bo vsak tat brez usmiljenja ovaden orožništvu. R. Wright: Napad George je bil čisto drugačen kakor fantje v njegovih letih: zelo neizkušen v družbi mladih deklet. Kadar ga je pogledala lepa črnolaska, je bil že v zadregi. Usoda mu je bila pa naklonjena, ponujala mu je vse polno prilik, a njega je bilo strah in se jih ni upal izkoristiti. Nekoč, ko je šel iz trgovine proti domu, je srečal na primer zelo čedno dekle. Poznal jo je po imenu, pisala se je Phy-liš Dean. Tudi to je vedel, da je zaposlena v trgovini tik njegove prodajalne. Ona se je nasmehnila, se opravičila in stopila naprej. George pa je obstal sredi ceste, bil je ves rdeč v obraz in ni mogel spraviti besede iz grla. Nasmešek, ki mu ga je bila darovala lepotica, pa je hodil posihmal vedno z njim. Spremljal ga je na vseh ootih in zelo si je želel biti v njeni družbi. Zato je večkrat zbiral pogum, da bi jo ustavil in nagovoril kakor je navada med mladimi ljudmi. Naključja pa ni hotelo biti. Ko pa je šel po daljšem času čez travnike domov, jo je spet videl. Srce mu je močno utripalo, zakaj mrak se je delal, vas pa je bila še tri milje oddaljena od njega in Phylis je šla sama brez spremstva. Vsak drugi fant bi bil zahvalil Boga za takšno priliko in bi jo bil izrabil za to, da bi nagovoril dekle in se je ponudil, če jo sme spremiti. George pa ni imel poguma. Najprej je pohitel za njo, potem se ga ie lotil dvom in je spet ostal zadaj. Kaj bi n. pr. bilo. če bi za- . čela vpiti, da io hoče napasti? Saj to ne | gre! Ni še bilo dolgo tega, kar je bil • čital, kako je razbojnik napadel mlado dekle na samotni poti. Takšnih namer ni imel. Hotel je deklico samo ustaviti in jo nagovoriti, ker ji je imel nekaj povedati. Kmalu je zavila deklica okoli vogala in mu izginila izpred očL George je pospešil korake. Nenadoma pa se je ustavil in prisluhnil ušesa. Ženski glas? Da, tako je! Ženska kriči: »Nočem! Pustite me, da grem svojo pot! Pomagajte vendar!« Zdaj je napočil tudi zanj pravi trenutek. Spomnil ae je, da je nosila deklica s seboj ročno torbico. Najbrže je bila v banki. Zdaj jo je nekdo napadel, prav tako kakor tisto dekle, o katerem je bil čital v časopisu. Krik se je ponovil, samo da je bil zdaj bolj zaprt. Gotovo ji napadalec tlači roko v usta! George je od ogorčenja trepetal kakor šiba na vodi. Spustil se je v dir. Kri mu je vrela po žilah, silila mu je v glavo. Planil je naprej in zagledal dve postavi, ki sta se med seboj borili za neki predmet, ki je moral biti po njegovi sodbi najbrže torbica. Mož je bil zelo košat in širokih pleč. Skušal je dekletu iztrgati torbico, ona pa se je branila in ni hotela odnehati. George je urno slekel suknjo in jo vrgel kraj ceste ter krepko zaklel. Košati moški se je tega prestrašil in nenadoma izpustil deklico. Ta se je mahoma ozrla vanj, kakor da bi ga hotela pod-žgati, naj ne izgubi poguma. Čeprav je bil njegov nasprotnik mnogo jačji od njega, se George tega ni prav nič ustrašil. Krepko je šel nadenj s sršečimi očmi in stisnjenimi pestmi. Na boksanje se ni bogvekaj razumel, Lofaflto kolo mariborska Aavtmfc ki Je te-tovalo ba svojem običajnem prostoru v Malih Braslovčah, se je vrnilo v Maribor. Prav dobro so se okrepile v lepi Savinjski dolini in v bistri Savinji, ter nas zapustile v dobri nadi, da se drugo leto zopet vidimo. — Obiranje hmelja je končano. Obiranje kakor sušenju se je posvečala izredna pažnja, zato ima naša okolica res prvovrsten hmelj. GORNJA RADGONA. V torek je priredila obrtna nadaljevalna šola v spremstvu nekaterih mojstrov poučno potovanje v Maribor in na Falo. IzleA v tovornem avtomobilu g. Holzajpfla je vodil preko divnih Slovenskih goric in v Mariboru so si ogledali delavnico generalne direkcije državnih železnic, po obedu pa so odrinili proti F ali ter spotoma imeli priliko ogledati si tudi pogorišče zadnjega ruškega požara. Na Fali so bi2S v elektrarni sila prijazno sprejeti, enako kakor prej v Mariboru. Na povratku so si ogledali še tekstil, tvornice J. Hutter in drug na Me-Iju. Dalje so krenili z avtom preko Ipilja čez avstrijsko obmejno cono do Cmureka in domov. Vrnili so se s hvaležnim spominom na vse one, ki so pripomogli, da je ekskurzija tako lepo uspela. ŠOŠTANJ. V četrtek proti 9. mi zjutraj je naznanjala sirena škalskega premogovnika oddaljenejši požar. Rdeči petelin se je pojavil na hiši posestnika Krumpa, pn domače Lesjaka v Bevčah. Zidanemu pt> slopju je zgorela streha. Skoda je z zavarovalnino krita. Baje je nastal ogenj pri sušenju hmelja. — 26. t m. ponoči okrog 1. ure je zadel neznan avto v bližini Dež-manove gostilne ob kilometrski kamen. Zadeti je moral * vso silo, kar je bil precej visoki kamen popolnoma izruvan in vržen par metrov od svojega stojišča vstran. Potniki avtomobila so najbrž dobili pri nezgodi poškodbe, ker so iskali pri bližnM Štancarjevi domačiji vode. Po daljšem popravljanju avtomobila so nepoznani nočni potniki izginili v noč. — Namesto vence* na grob Franca Woocfenagga so darovali gasilnemu društvu Šoštanj - mesto: Tova-m* mila »Zla to rog« 100 Din, Hanke Hubert 100 Din, Licbtenegger Hubert 100 Din. Orel Hiibert 50 Dm, Ropan Josip 100 Dfo, S tiger Gustav 100 Din ta direktor Pačov*kv 300 Din. PRAGERSKO. V nedefte sentembra ori redi mlado, a kolikor toliko že dobro izvežbano pevsko društvo »Pohotie< m Pragerskem pevsko veselico z godbo na vrtu ln v sosednih prostorih svofega pevskega tovariša Bergleza Karla, ki je odstopil pevskemu društvo primeren lokal v brezplačno porabo. Izmed mnogih oe&nd zapoje zbor tudi mogočni »Na dan« r bar-tonskim solom hi »Pastir« s tenorskim rn baritonskim solom. Med drugimi točkami veselice bo tudi kerlianle na Jeoe dobitke. Vstopnine ne bo. pač pa se na-prošafo ude-ležniki. da čim globokele oosežeio v svoie polne žepe in tem temeliiteiše priskočim v pomoč ubozemu mlademu pevskemu društvo s nrostovolinimi prispevki. DRAVOGRAD. Pred par tedni m Je ustanovilo pri nas že dolgo pogrešano olepševalno in tujsko-prometno društvo, v čigaT odbor so bili izvoljeni agilni ljudje, na čelu jim priljubljeni zdravnik dr. Joško EraL Društvo je v nedeljo imelo prvo prireditev m je bil obisk za naše razmere prav rekorden. Prireditev je vrgla društvu celih 3.700 Din. Da pa je veselica tako dobro uspela, gre zahvala agilnemu odboru, darovalcem dobitkov, posebno pa požrtvovalnosti dam, ki so sodelovale. Naše društvo čakajo važne naloge, predvsem z organizacijo tujskega prometa, ki je nujno potrebna in za katero se pri nas vsa leta ni ničesar napravilo. Obžalovati je, da se med nami najdejo ljudje, ki ne stojijo samo ob strani, nego delo društva celo ovirajo, češ da društvo ni potrebno in da lahko vsak sam pomete pred svojo hišo pa je zadosti za olepšanje trga. Upamo, da take opazke požrtvovalnim delavcem v društvu ne bodo jemale veselja do dela in da bo odbor posvetil vse svoje moči izvedbi nalog, ki si jih ie zastavil, da dvigne trg Dravograd med tujsko prometne kraje. DOLNJA LENDAVA. Te dni je odšel v Makarsko v Dalmacijo na službovanje že drugi sodnik tukajšnjega sodišča g. Cepu-der Alfonz. V Lendavo je pa prišel g. sodnik Ludvik Levstek iz Maribora. — Na sejmišču pa ni bilo nobene živahnosti. Pokupilo se je malo živine in še ta po zelo nizkih cenah. Najlepše bike so plačali po 5 Din, slabše po 4 in 3 Din. Tellce so se prodajale tudi po 6 Din. Krave pa sploh niso imele cene. Temu je odgovarjal kra-marski sejem, kupcev Je bilo zelo malo. GOR. RADGONA. Vsem lastnikom tovornih avtomobilov je 'tukajšnja davčna uprava razposlala pismeno opozorilo glede stroge prepovedi prevažanja oseb na" veselice, izlete, romanja itd. na tovornih avtomobilih. Doslej se je namreč čestokrat dogajalo, da se pri prevažanju oseb na razne veselice primerile nesreče, ker navadno ni bilo za osebno varnost poskrbljeno. Ravno tako je tndi strogo prepovedano prevažati osebe na avtomobilih, ki nimajo številke pod pretvezo »poakušna vožnja«. zato pa je bil njegov udarec tem silovi-tejšL Parkrat so padle njegove pesti po napadalcu, ki je nazadnje zastokaL Ah, kako dobro se mu je zdelo, da je porazil nasprotnika. Rešil je deklico in že se je videl v zmagoslavju, ko je padla nasprotnikova pest po njegovi glavi, da se mu je stemnilo pred očmi. Dolgo ni vedel, kaj je z njim. Onesvestil se je. Ko je prišel zopet k sebi, je videl nad seboj dvoje zvezd. Sijale sta mu iz oči deklice, katero je bil rešil pred napadalcem. Kmalu nato je George začutil, kako ga krepča s snegom, ki mu ga je devala v ustnice in nosnice. »Dvignite roke i-višku«, ga je hrabrila, »tako se bodo stisnile žile«. Občutil je neizmerno srečo takšen, kakor je bil, z obrazom, polnim snega, ni mogel začeti ničesar. Položil je torej svojo roko okoli njenega pasu, in ko je čutil, da mu ne brani, se je občutek sreče še povečal. Na drugi strani ograje pa je stal napadalec. Bil je košat, visok in močan. Prežal je na rešeno žrtev in njenega rešitelja in je bil videti hudo zadovoljen, ko je videl, da se iz hvaležnosti poraja ljubezen, zakaj George je zdaj objemal deklico in jo poljubljal na čelo in ustnice. »Hvala Bogu, da se je zdramil in da je prišlo do tega«, je vzdihnil, videč, da se je George v svojo vlogo prav dobro zaživel. »Upam, da me aa svatbi ne bo spoznal. Saj mi je sestra vedno pravila, da je tako boječ, da ga bo treba z zvijačo prisiliti do izjave ljubezni. Njej na ljubo sem se podal v to pustolovščino, a drugič se ne bi lotil takega poizkusa, niti če bi me dve sestri prosili.« Original! v »skritem kotičku" Tipi, kakršnih je vsak dan manj Največji greh našega naroda Je, da tako rad pozablja svoje po duhu velike može in žene. Zato posvečam nekaj vrstic pozabljenim kotickarjem — velikanom in pritlikavcem vsaj po — telesu. Ne smemo vas vsi po vrsti pozabiti ne! Kaj bi bili brez vas v kraju, kjer ni zabav? Dovolj tragike, da oni, ki so biH originalni in dovtiipni, pri nas izumirajo. Kmalu bo ta del našega kotička strahotno zijal kakor požeta njiva. Letošnja tako mila zima nam Je vzela še Božaka, ki je kraljeval v lirastju pod Plešrvco. Niič več se ne oglaša Melhijor po hišah: »Mam plibo, imam žajfo. 'mam šnirce!« Nič več! Nešteto njegovih kljuset Je opešalo na skupni življenjski poti: Hrastje-Celje. On ie preživel vsa in ker je le uvided, da je ©no kakor drugo preoežne konstitucaSe, si je kupU koš in napregel lastna pleča. Š« mi njegovih, če se ne motim — več kakor sedmih križih — je bilo vsako soboto že zjutraj ob štirih čuti ritem njegovega koraka na cesti: V Ce — Ide, Ce — U«, Ce — Do... Frakcije to, frakeljc tam in zvečer Je b9a stopinja sicer mahedrava in opotekajoča, kar ni motilo korenjaka, da bi pod še težje naloženim košem ne prepeval svoje najljubše — svoje himne: Ni lepše ptičice na svet* ko je strniščna žaba* W dve oči, pa štiri noge. pa takist po štirih šoda! Da, da, Božak — sem pevec le ped Je ^se mi na sveti! Da! Prekosil si še Vovkovo Mimo, ki Je Dobila duhovitost in nam včasih pri njih v gostilni zapela (pela je zelo lepo!): Ni lepšega duha, kot je skleda mesa! <99. kitica one — vsem dobro znane: Za grabnom hodil — ribce lovi — mreže nastavil — dekle dobil). Ali Bod' moja — lešnikov dav — potolkla — z gajžlo nažgav. Ali: Moj fantič majhen — širok klobuk — veter potegne — odnese vse skup! Veste, ne? Seveda veste! Ampak dogovoriti se je treba! Melhijor, čeprav si se rad poštesnal, da »i bil večkrat v življenju pijan kakor trezen, vseeno: »Zakaj si nam zmrznil?! Ni dovolj, da je že Baslflrka tofifco let pod črno zemljo? Ona, ki je zagvišuo ozdravela vsakega ki je ni oviralo, da je Stvarnik v njenem abecedniku popolnoma pozabil črki »m« in »n«. Nadomeščala ju je s svojo začetnico in z enim samim receptom zdravila: glavobol, trganje, kurje oči in repetničke (kaj je slednje? Poglej v Pleteršnikov slovar!) Potem o priliki sam preizkusi ta slavni recept: »Stara bast, čisl (česen), bed, bela boka, tist vkup zbešat, hitr pobazat, pa bo kr pobagal!« Ko bi ta slavna zdravnica računala recept vsakemu le tri kovače, bi imela že na tem svetu kaj prida. Vse je delala za »bog lonaj« in je gotovo srečna v nebesih. Saimo, če le nima še več dela, ko pridejo na oni svet samo betežni tn nadložni ljudje?! Potem pa še tarnale vedno tako rad »bušek. .Ii.« Čisl je k sreči najboljši lek! Ali pa tastar Lokner? Nekega jasnega dne je »renčaje* smrčal v grmovja. Mimoidoči ga ie prebudil in pobaral: »Kaj delate tu, oče?« »O, gspud, kaj ne vejo, de rešitev (god) obhajam?!« Vedno mi je nekam žal, da se s tem možakarjem nisva nikdar pobliže seznanila. P-emalo me je še pač bilo v njegovih časih! Zapustil nas je že tudi Vranov Janez, siromak z neurejenim kolesjem. Bili je vse-ero prav družaben. Dva brata je imel ta starše. Vse mu )e pomrlo. Tragika, v katero se je zamislil malo-kedo... Povsod, kjerkoli je videl tri stvari — se Je domislil pokojnih bratov in hitro določil: »Jakče, Martinče ta jaz.« Otroci — vneti raziskovalci vsake znamenitosti in hrepeneči po zlati rudi —: smo nekoč iztaknili tudi njegovo kočo v Krivici. Idilično majhna, lesena igračka, ki bi jo Janez — orjak — prav lahko prenašal s sabo po svetu na svojih širokih plečih. 2e zunaj smo ugibali, kam Janez iztegne noge, ko leže spat na trda tla, kakor nas je bil že prej poučil?! Previdno smo ugotovili, da prijatelja res ni doma in si ogledali notranjost 2e zapah — njegov patent — ie bil svojevrsten. Naši radovednosti se na srečo ni zoperstav-ij al. Notranjost? Pravcati muzej, ki nas ie naravnost očaral Naučili smo se pri tej ekskurziji marsikaj predvsem — reda. V najlepši vrsti je imel okrog in okrog sten prav po vojaško postavljenih kancih petdeset parov punčehov, štafleten, čreb-Ijev in šlaip (ubovala). Skoda, da takrat še nismo znali vsi šteti! Eno steno je posvetil Janez samim starim hlačam, drugo rekelcem (suknjam) tretjo klobukom ta kapam. Vse to Je lastnoročno zakrpal s cunjami, ki jih le nabral po smetiščih — namesto sukanca je izkoriščal kožuhovtao. Da ta — za vrati Je imel butaro paRc. Res, hvala Bogu in vsem svetnikom, da nas Janez ta dan ni dobil v roke! Odšli smo ta Janeza še vse bolj spoštovali ter mu bili naklonjeni. Ko Je eden domačih dijakov dKai Se več let po latinščini in se je bavil že s Homerjem, se mu jc zazdel le približno dovolj učen. Stopil Je prav tesno k njema in z nenavadno prosečim, rthmn glasom pobaral: »Marbiit (mogoče) mi pa le vejo oni povedat, kako se bold prav reče: Parizoi, tnarela ali »Riegenschirm?« De se že res vta ne spoznam, ko mi vsak drgač pove in sem dozde na vso jezo rajši rekal »šteklača«. Popolnoma so se ngrešila najina pota samo s Korenovim Jak a tam ta res ne morem priseči ali je še živ ali ne. Ves svoj študijski čas je kvaril klopi v prvem razredu osnovne šole in sta se imela posebno rada s katehetom. »Moli šest resnic!« Jaka: »Mor šest 'snicl« »Bartl!« Jaka: »BotJ!« »Vsedi se salabolstel tepec«. Jaka: »Vsedi se ti prekleti tepec!« Kleti je znal bolje kakor katehet! lin potem je moral k spovedi Ni bilo treba prisluškovati. Jaka je imel to lepo navado, da je vedno in dosledno glasno govoril: »•Enkrat sem Julki žganke snedet enkrat sem pa šičeka (prašička) po rep' »pek* (udaril) in — basta. Večjih grehov Jaka ot imel Zato Je is- kra ve so prišle in se pasle ob ograjL Gospodu Trebušniku ni ostalo drugega, nego da čaka mraka in s 3 čreda sama odpravi v staje. »Da bi imel vsaj svoj nahrbtnik,« je vzdihnil in milo pogledal na prostor, kjer ga je bil pustil. Ali, joj, nove nesreče! V njegov nahrbtnik je z gobcem silila debela svinja. »Mrha, stran!« je zavpil gospod Trebušnik in zagnal kamen proti svinji. Ali namestu svinje, je zadel nahrbtnik. Reklo je »plerok« in črna tekočina je pritekla iz nahrbtnika. Svinja je renče začela srkati dobro vince. Ves divji je začel gospod Trebušnik metati kamenje vanjo. Ali se svinja ni zmenila za to. Šele ko se je napila, se je odzi-bala proti pastirskim kočam. Mrak je legel na planino in čreda z brkom je odšla proti stajam. Gospod Trebušnik je z »mahom« in »ohom« preplezal ograjo, zgrabil nahrbtnik in odšel proti planinski koči. Ko je dospel, je bila že tema. Po večerjal je in med jedjo zvedel, da bo spal v sobi, kjer počivata dve zakonski dvojici, ki obhajata, srebrno poroko, pa še en fantek in en učen profesor. Dobil je samo odejo, ker so bili v koči zadnji teden vse rjuhe porabili, in odšel v sobo iskat svoje ležišče. Luči ni imel, zaradi tega si je moral pomagati kako Je bflo res mogoče?! 14' Gregorčičev cerkovnik le W vendar mlad, lep. Ta?! Nfiti lep — niti mlad — niti sam. Včasih Bog res čudno Budi »vkup glfha« Mici ni bil odločen mežnat. Bila je tako varčna in gospodinjska. Postala bi lahko pravcati vzor zakonske ženice: »Zvesto srce in delavno ročico — za doto... Pa če človeku ni odločeno?! Prav nič ni prišla v zadrego, če se JI Je punčeh raztrgal Imela jih ie dva para. Delavne in nedeljske. Ko si je nekoč pri vsakdanjem zaželel pregrešni palec malo solnčmh poljubov, je Mica odločno protestirala. Raztrgan čevelj je nadomestila, z nedeljskim ta je odbrzela v Loko. Pra* l-po sta harmooirala amerikanski ki šimi pobratim že v tistih, kako bi še — te v današnjih nesimetričnih časih! V Loki so imeli tovarno kopit ki se K Je to še posebno obneslo. Vsak jo je — proti navadi — pogledal In lep, zastaven fant celo nagovoril: »Dekle, kdo je pa tebi čevlje »delal?« Mica »ni govorila z vsakim« in je štema-no drobila dalj Danes ima hišico, vrtec, v njem rožce, te — duha j9i sama. Mežnar? , I ; >________— Ni sam. DL 1 Kranjski Ahasver na štajerskem Ivanjkovci pod Ljutomerskimi goricami. Preden sem nastopil novo službo v Ptuju, sem se odločil, da porabim nekaj dni za popotovanje — po tej lepi vinogradni zeleni Štajerski. Lepega avgustovega popoldne sem te mahnil kar peš iz naše bele Ljubljane doli za bistro Savo v družbi vrlega Tržičana mizarskega mojstra Poljanška. « Koračila sva ob bistri naši Savi skozi Kresnice in Litijo. Prav pošteno naju je ogrevalo solnce, a vztrajni popotnik ne sme na to gledati. Prenočevala sva nedaleč od Litije pri nekem kmetu na dišečem senu. Tudi naslednje dni sva imela enako leffi-Šče. Tovariš Poljanšek, ki ni še nikdar hodil po teh lepih krajih, je venomer občudoval naravne krasote. Posebno pred Zagorjem ga kar nisem mogel spraviti dalje; tik pod nama je tekla bistra Sava, a nad nama ob mali stezici je bilo golo skalovje, ki je sem-intja kar viselo nad najinimi glavami Tod se je kar ustavljal pa venomer vzklikal: »Bil sem v Ameriki, Kanadi, v Švici, a lepšega sveta nisem videl nikjer!« Naslednje dni sva prišla zvečer v Lem-berg blizu Slov. Bistrice. Tamkaj sva našla Jako gostoljubnega gostitelja. SedeJi smo v prijazni utici, pa se med pogovori zalivali z njegovim izbornim vinom. »Vidita prijatelja — Kranjca, — tako je sedaj, da tega vina niti po 2 Din liter ne moremo prodati,« je tožil gostitelj. >Huda denarna kriza, ali ne?« Na Veliki Šmaren sva koračila skozi Slov. Bistrico in prišla sva na znano Dunajsko ali, kakor Jo sedaj imenujejo, Ljubljansko cesto. Ob cesti sem videl kitemeterakš kamen, pa sva vedela, da sva že 113 lan od naše bele Ljubljane, a midva sva jih naredila Se kakih 50 km več, ker sva šla naokrog. Ta dan nisva prišla daleč. Ustavila sva se na znanem »Dravskem polju«, pri nekem kmetu. Od njega sva izvedela, da jim plačujejo mesarji za krave od 1 do 1.50 Din za živo težo, za kg dobro pitanega vola le po 4 do 5 Din. A kar mora kmet kupiti v trgovini, je še vedno drago, če pojde tako naprej, ne bodo mogli kmeti niti štibre (davka) več plačati Tako je govoril kmet Nadaljevala sva pot proti starodavnemu mestu Ptuju — kjer sva kot vojaka od bivšega 17. slovenskega polka hodila po voja>-ških vežbah v lepem mesecu majniku 1915. Nehote so se zasolzile oči mojemu tovarišu Poljancu in otožno je spregovoril: »Tod, koder hodiva, je Hajdina! A kje so mnogoteri najini vojni tovariši? Krijejo jih bojne poljane gališke in kraji ob naši solnčni Gorici V cvetu svojih let so morali dati svoje življenje — za tujo vlado... Jaz pa sem se nehote domislil one pesmice od znanega vrlega štajerskega ljudskega pesnika Matije Bilca: Smrt je tukaj vladarica — sluga njen pa oster meč. Puške pevajoča ptica — top tovariš nje gro-meč... Počivajte sladko pa v miru vi mladi fantje — na tujih bojnih poljanah! — Od nas niste pozabljeni! Prišla sva v Ptuj. Tu sva se s prijateljem razšla. On Je Sel v Maribor, jaz sem se pa po službenih opravkih odpravil takoj v vinorodni Ljutomer. Pri našem vrlem pisatelju Gorenjcu, Cvetku Golarju sem se zamudil kar par dni. Bila sva skupaj v njegovi vinogradni hišici v Ilovci v bližini znanih vinskih goric — Jeruzalemskih, odkoder prihaja ono »Jeruzalemsko vino«, najboljša naša kapljica. Tudi po teh lepih vinskih holmičkih živijo z rokami. Prijel je za boso nogo. »Zasedeno!« se oglasi sopran ia noga se mu izmuzne iz rok. »Zasedeno — ni pravi izraz!« se zasmeje učen glas iz kota. »Bolje bi bilo: zaleženo ali zavzeto.« »Oprostite,« se opraviči gospod Trebušnik in se dotšplje do praznega ležišča. Nekaj časa je tfho in mirno. Le premetavanje teles in pritajeno vzdihovanje moti tišino. Nenadoma preseka tišino moški glas v basu: »Ni mogoče! Zaspan sem, pa ne morem spati!« »Tudi ti ne?« vpraša aH ob njegovi desni strani. »Mene po vsem telesu srbi!« »Ce niso bolhe?« poizveduje bas. »■Ne, bolhe skačejo, to pa leze. Če pa p rime m — ni nič!« »Gorska bolezen je to!« pravi učeni glas. »Kakšna bolezen?« »Gorska! Pritisk na krvna telesca je manjši, kot v dolini. Ustroj ni vajen, pa ne more človek spati.« Spat je pol ure vse tiho. Pa vzdihne na zgornjem ležišču tenor: »Uf, kako me zvija;« »Kaj je?« vpraša sopran. »Kislo mleko! —- Ne morem čakati do le oni pristni naši ljudje, ki Se nfoo pozabil stare slovanske gostoljubnosti. Zares, lepi so to kraji vsi obsajeni s vinsko trtico! Vsepovsod kamor vidiš, sami vinogradi Tu delajo in zadovoljno žive naši ljudje, vrli Štajerci! Vinski pridelek obeta letos najboljše ra vse najboljše želimo našim marljivim vinogradnikom. Iz zelene vinorodne Štajerske pozdravlja vse Kranjce in druge ljudi dobre volje Tone Stražar. Lov na jazbeca >Mrzli vetri so zaveli . . .« Jesen je pred durmi! Lovci vestno pregledujejo orožje, saj je prišel čas njihovega doživljanja v prosti naravi. Kakor se priroda pogreza' v daljše mirovanje, tako se oživlja lovčevo srce. Si bil že na jazbečevem lovu? Sicer boš nekaj dni prikrajšan v spanju, toda kaj je to v primeri z zanimivim doživetjem na takšnem lovu. Koruza je v najlepšem zorenju, kmetje se že pritožujejo, da jim hodi jazbec >v koruzo«. Pojdiva torej na pot — morda naletiva nanj. Vse je že tiho v vasi le tu pa tam se čuje zamolkel lajež psov, ki se jeze na bledo luno. Porogljivo se jim reži in razliva medlo svetlobo po okolici Vse že sladko počiva, ura gre na polnoč. »Sultan« veselo skaklja pred nama, veseleč se, da kaj kmalu napoči njegov čas. Ko prideva iz vasi, zavijeva po parobku gozda nad dolge njive, kamor prav rad zahaja jazbec na okusno mlečno koruzo. Preskočiva nekaj plotov in že se odpre pred nama bogato polje. Treba je previdno stopati, sicer tankosluM kocinar opazi nevarnost, ki mu preti ter ti jo pred nosom popiha. Skoro neslišno se pomikava korak za korakom v varstvu gozdne sence, pogled nama pa vedno uhaja tja doli na široko poljano, ki je razsvetljena kakor podnevi Pod pečmi, kjer je več sumljivih jam, zavijeva navzdol proti njivam. Toda stoj! Sredi njive se zamaje koruzno steblo. Lovska strast mi požene kri v glavo, srce pa prične razbijati, da ga kar slišim. Brez dvoma je v koruzi jazbec. >Sultan, išči!« Toda ni mu bilo treba ukazati. Pes, ki je doslej pokorno sledil korakom, je že sam zavohal svojega nasprotnika ter planil kot besen med koruzo. Midva sva mu napeto sledila. Hip nato začujeva kratek lajež, koruza se lomi in že opaziva, da se vali proti nama živ klobčič. Jazbec jo je hotel popihati nazaj v peči toda pes mu je preprečil nakano. Skočiva psu na pomoč. Toda tudi tega ni bilo treba. Kljub temu, da je bil jazbec precej životen, ni bil kos' orjaškemu psu, ki se mu je zagrizel v vrat pod glavo. Borba je bila precej neenaka in jazbec je bil skozinskoz v defenzivi Čim mu je pes pregrizel kožo in okusil jazbečevo Kri, je postal naravnost divji Močne zobe je vedno globlje zasekaval v vrat in niti za hip ni odnehat Pri vsakem močnejšem ugrizu je jazbe« milo zacvilil in sekal z gobcem na levo m desno. Posrečilo se mu je, da je dobil parkrat sovražnikovo taco med zobe, toda vedno hujši ugrizi mu niso dali da bi se tega veselil dolgo časa. Še par stresljajev — nato ga pes spusti na tla, jazbec pa obleži negiben kot mrtev. Misleč, da je že konec, stopiva s prijateljem bližje, da si ogledava plen, toda v tem hipu je jazbec na nogah in že jo reže proti grmovju. Gorje, če ga doseže; potem nama splava pečenka po vodi »Sultan!« V dveh skokih dohiti pes Jazbeca in se vrže nanj 8 podvojeno močjo, čuje se le še obupno sekanje jazbečevih sob, prejemajoče cviljenje in že je bilo po njem. Z veliko težavo sva spravila psa od mrtvega plen«, sicer bi ga bil popolnoma raztrgal Močni zobje so opravili svoje delo. Jazbečevo grlo je bilo pregrizeno in topla kri je namakala zemljo. _ _ Tovariš si Je naprtil plen in ureza la sva jo proti demu. Sultan je ves čas grizel mrtvega jazbeca in parkrat se mu je celo posrečilo, da ga je strgal tovarišu iz rok. Luna se je že daleč pomaknila, ko sva s tovarišem dospela domov, vesela, da najin pohod ni bil zaman. I- Besedotvorna uganka Jež rob pas > i 1 nav gnu ost- • ■ 1 klet panj jed « ■ ■ kol etan oder s 1 ■ eo lama ena * i > lim bet iez f ■ « ček uš mina s S . Črtaj pri vsa«.i besedi po eno črko, da' dobiš pri vsaki skupini treh besed novo besedo. Začetne in končne črke novih besed, čitane od zgoraj navzdol, dado imeni dveh slovenskih slikarjev. Rešitev zemljepisne dopol* njevalke Novi Iran. Kola. Oman, Lika, Arad. Tura. Etna, Stol, Lang. Arta: Nikola Tesla. Ali si že član Vodnikove družbe? i jutra.« In se tenor vzdigne z ležišča % vzdihom: »Kaj vraga silimo na planine, če nismo za to!« Ko se tenor vrne, zavlada spet tišina. AH ne za dolgo. Sopran začn-2 vzdihovati, se premetavati rn končno za-šklepeta: »Ivan!« Tenor s skrbjo v glasu: »Kaj pa je?« »Trese me! D o tipi ji se do moje torbice — tam najdeš veronal.« Tenor vzdihne, išče po sobi, se spotakne, parkrat pade, godrnja, ker je prepovedano prižigati sveče in končno najde veronal. asliši se cmakanje, vzdihovanje preneha m že je vsak prepričan, da bo zdaj zdaj zaspal. In je res premagal spanec najprej gospoda Trebušnika. Ali komaj zadremlje, že zasmrči, da se stene tresejo. »Nak, tako pa ne!« ga zbudi učenci glas. »Prijatelj, le zaprite svoje registre. To je hujše od orgel!« »Oprostite!« se je opravičil gospod Trebušnik in odprl oči, da ne bi zaspal. aP če b* tudi hotel, bi ni mogel. Kajti v sosedno sobo je prilmoastila družba mladi hljudi. Zapele so orglice, zaplesale bose noge in sme hin vpitje je trajalo do zore. Ob zori je tenor še dvakrat šel iz sobe in klel kislo mleko, sopran si je še enkrat pomagal z veronalom, zakonska ah to bas sta še'enkrat ugibala, _ _ . _ _ . - - <; MM „ J - •> > ' ^ S ' N ' ^ . c ■>< v • - * ' * ^ 'VV V silno mehke ta prijazne gube se mu je nabral voščen obraz, če mu je dobrotnik k večjim praznikom mesto repe in fižola serviral klobase ta potico, če se je kdo tako zelo zmotil da mu ie nazadnje namazal grlo še z vančkom rdečim je bil boli vesel, če dobiš ti od najlepšega dekleta nagelj ta je ves srečen napil: »Bog vas živ', deb' še bli dovg živ* in de bi trta velik mesa rodila!« Napitnica iz naroda in ne kakor tosta profinjena in o*b ruš en a: Bog živi nas te naših staršev otroke! Ali ona omledna, ki jo vsak pači po svoje: Bog živi ženina in nevesto, ki pod mizo štruklje jesta, na vilce jih napikata ta v usta jih pomikata! Ne takih — Janez se je rajši posluževal samoniklih, jedrnatih, ali kakor bi on rekel »zrnatih«. Saj so rekli ljudje, da je mož le toliko nor, kolikor je njemu prav. Vseeno smo žalovali, ko sta ga Jakče hi Martinče povabila k sebi. Ni škoda vseh teh? Se tastarega Gro-bina ie. Droben možiček ie gojil res le jezično gimnastiko brez zanimanja — a kaj hočeš! »Vsak po svoie«, je rekla tista baba. ki je kislo mleko na palci nosila (sedaj le v poletni sezoni bi se vseeno prileglo) ali oni, ki ie s svedrom kravo drl. Vsak do svoje! Vendar besedo ima Grobin. Častitijev starček, ki ie bil hedai podoben enemu svetniku v altarju, ni — Bog ne daj — nikoli beračil. Prihajal je le rad na obisk. Udobno je sedel k mizi, navadno vis — a vis štedilnika, se brez vsega zanimanja od časa do časa ozrl po piskru s kofetom ta ni prav nič motilo celotne do^-i-ne slike, če si diskretno postavil predenj šaloo posladkanega ta kos belega kruha. Se branil se ni tako kakor kmetska nevesta. Pri svoii pozornosti celo nikdar »i pozabil »komplimenta« kako od sile »žmahn« kruh peče gospodinja. Huiše je vedno sledilo. Spraševal je vsemogoče na svetu. Skoraj je včasih primanjkovalo časa, odgovarjati mu na vsako vprašanje. Z otroci oa principiielno n; govoril. It iz vljudnosti je bilo treba vztrajati. Po večurnem kramljaniu je očka Grobin vstal, se naslonil ob palico, tresoč se od starosti m pogledal s svojimi sinjimi očmi globoko izpod čela: »E, se me tak' vse to nič ne zanima, ker nisem ta radovedne vrste! Vprašujem sam en tolk, de vemo ke govort!« Resnično ga je zainteresiral v življenju en sam problem. Dolgo časa ni našel primernega človeka, ki bi mu presekal ta »gordiiski vozel«. tako tako veselo ta od srca prepeval na paši kot pristni planšar: Sraka ima dolgi rep (ne znam oelef) Tako bi nam ostal izmed vseh zanesljivo živa samo še Mica, ki se Je spoznala na »cvirn-gajst«. Osem let je bila naš zvest hišni patron. Opravljala je, če le ni bilo druge pomoči dvojno delo obenem. Na hrbtu je n- pr- nosila breoto (po vodo je bilo treba poleti daleč pod hrib), na rokah že precej veliko Micko. Vsak večer ji je odrinila samo malo kave zato. Mica je le obžalovala, da punca tako naglo raste... Tako-ie ob večereh. ko se Je prt Mici v kuhitaji — središče izobrazbe — zbirala vsa vaška mladež, si samo zapečka ni pustila vzeti Dalje so ji bili vsi deveta, briga! »Biksala« Je čevlje vsem rodbinskim članom, jih uredevala do velikosti in se zatopila svoje misli Le kam? Le kdo bi prodrl v globino njenih skrivnosti! Mfica je »biksala« in molčala. Včasih je bil »biks« presuh.... I — nu — saj je že vsak »bik-sal« čevlje ta ve, kako je Drijetno, če se zna človek izmazati iz zadrege! Imela je ta procesija poseben sijaj. Nu ta ko j« takole goreče vihtela krtačo, je obenem tudi včasih — dremala. Ko bi ne! To Da rečem: »Nikdar bi tako ne prišla v zobe tem grdim ljudem, ki si do nedolžnem včasih tako radi privoščijo svojega bližnjega.« Nikdar! Tako pa — Je! Nekega Drelestnega večera je spet »biksala« — dremala — kimala. Šlo je že kar troje. V globini srca je tlelo, prikrito, koprneče: »Rekord!« Poizkusila Je še — govoriti. Naenkrat Je obrnila vso našo pozornost nase: Eksperiment je uspel! »Petelin poje in — mežnar gre od cerkve!« O, seveda, zato so bile šipe na kuhinjskem oknu vedno najbolj svetle, zato??!! Le kaj vse bi nam še bila odkrila, da je ni prebudil krohot Že tega je bilo preveč. Fantje so tako škodoželjni in maščevalni! Zasvitalo se jim je ta MSca odšle! ni imela več božjega miru: »Zato nobenega ne pogledaš, zato?! Aha — dan na dan — v božji hram — mladega cerkovnika — srčno rada — zato, Mica! Prav za prav mi še danes noče v glavo. J. Ribičič: Na Veliki planini Veliki šmaren je padel na soboto. Pa se je gospod Trebušnik odločiol, da bo žrtvoval soboto in nedeljo ljubemu zdravju. Zadnje čase je namreč slabo spal in mu je bil zdravnik predpisal iz-premembo zraka. Nabaše tedaj nahrbtnik z vsem, kar je pravim turistom treba, ne pozabi tudi zelenke dahnatinca —- pa S3 odpelje na vse zgodaj proti Kamniškim planinam. Do Stranj je šlo vse gladko in brez truda, zakaj vlak je pomagal do Kamnika in avto do Stranj. Ali od tam naprej je bil gospod Trebušnik mnenja, da je njegovo ljubo zdravje več žrtvovalo nego pridobilo. Ko je srečno prisopihal do Sv. Primoža, je bil že tako zbit in betežen, da ga niso spravile v dobro voljo niti freske v cerkvi, ki kažejo, kaj vse so naši predniki delali s tem ubogim svetnikom. Raizgled je bil lep, ali kaj, ko se ti oči zapirajo od trudnosti. No, po dveh urah počitka se je opomogel in okrepčal s konzervo in kozarcem dalmatinca. Popoldne si je spet oprti! nahrbtnik in hajd proti Veliki planini. Vdan v usodo stopa navzgor, se izogiba kravjekov, se spotika ob korenine, se prekrižaj2 ob stezi, ki pelje po Prelazu mimo prepadu podobne strmine — in sopihajoč in ves rdeč v obraz pri-roma ob petih na Veliko planino. »Tak ne morem v kočo!« zamrmra in sede v travo, da pride spet k sapi in da se nato malo okrepča. Nahrbtnik mu služi za zglavje in brisača se nasrka njegovega potu, da bi jo lahko ožel kot gobo. Polagoma mu odleže. »Malo bom zadremal, nato si privoščim maKco,« si misli in trepalnice mu zlezejo na oči. Ali zdrami ga prečuden ropot. Kakor da bi se gnala tropa divjih jezdecev preko planine. Presenečen se skloni in pogleda. Toliko, da mu kri ne zastane v žilah. Preko pašnika dirja velikanski bik naravnost proti njemu. Glaivo ima sklonjeno k tlom in rep mu štrli pokonci kakor prst usode. Čreda krav na koncu pašnika pa gleda zvedavo, kaj bo. Kako je gospod Trebušnik skočil na noge in kako je zbežal in splezal čez žično ograjo, ki je napeta ob grebenih planine, da varuje živino prepadov, tega debeli gospod še danes ne ve. Ostalo mu je v spominu le to, da je obsedel na dragi strani ograje in buljil v bika, ki je ob ograji pihal vanj. Ko se je gospod Trebušnik opomogel, je vstal in se plazil ob ograji, da bi po ovinku prišel do svojega nahrbtnika, ali vsaj do koče. Ali bik tega ni dovolil. Spremljal ga je na drugi strani ograje, kamorkoli je šeL Pa še Švici v prid Po nojih tmjanJBi bo miiiiil^w> tndi moj« dosedanje stališče glede oživotvor-jenja železničarskega sanatorija na Gorenjskem. Zaradi mojega nasprotujočega stališča so me označili krivično kot pro-tivnika Gorenjske in kot prevnetega krajevnega domoljuba zelenega Pohorja. V istinl pa je moje stališče v tem vprašanju popolnoma utemeljeno in zato tudi pravično. Kajti vsako novo tuberkulozno zdravilišče na Gorenjskem ograža ob pomanjkanju sklenjenega skrbstva socialnih hib in nadlog, predvsem pa tuberkuloze, ne le domačine, marveč ves tujski promet v tem majhnem ozemlju. Zato je tudi dolžnost naših oblastev, da čuvajo našo gorenjsko Švico in me podpro v mojih stremljenjih ter poskrbijo za gradnjo tuberkuloznih na-selišč v krajih, ld ležijo v okoliših, kjer tujskega prometa absolutno ne morejo in ne bodo mogli ogražatL Slednjič si dovoljujem izreči Se nekaj besed glede našega železniškega prometa, ki naj bi se prilagodil ne le mednarodnemu obratu, marveč tudi mednarodnemu okusu, potrebam in zahtevam tujcev. Med slednje spada n. pr zahteva po lastnih bolniških vozovnih oddelkih za obolele, kašljajoče jetičnike itd. Nadalje bi bila umestna vidna označba potniških vozov in oddelkov, namenjenih za tujce, da slednjih po nepotrebnem ne spravljamo v nevarnost dotike z osebami, ki so za nas vse prej kakor reklama, železniškemu osobju naj se ukaže, da pazi najstrožje na higiensko ponašanje potnikov in to tudi v osebnih vlakih. V tem pogledu bi moral služiti kot zgled vzoren nastop železniškega osobja kakor sem ga videl v Švici in t nordijskih državah. V našem Interesa je tndi, da ss posebno v tujsko-prometnih krajih poostrijo predpisi glede pijančevanja, beračenja itd. ter se s tem onemogoči vsako nadlegovanje tujcev in prepreči vsaka kvarnost s te strani. Posebno stroge predpise zasluži naš cestni promet. Koliko ogorčenja, jeze in kletev na račun vsega prebivalstva Izzovejo pri tujcu lahkomiselnost, nepreudar-nost, zanikarnost ln nagajivost naših cestnih voznikov, kolesarjev itd. Za te Javne škodljivce nI nobena kazen pretežka! Glede kupov kamenja za posipanje cest pa sem s tujcem mnenja, da spadajo ti brezpogojno povsod, tudi na stranskih cestah, ne proti sredini ceste, marveč ob stran, na posebne pomolke. K sklepu bodi še pripomnjeno, da veljajo ta izvajanja v marsičem tudi za ostala slovenska, odnosno jugoslovenska letovišča in kopališča. Docent dr. Ivan Matko. [ VESTNIK s nenovko oluščeno zrnje ter n posušimo. O soji sami niše Krajčinovlč v zadnji številki »Arhiva za kemijo«: »Vrednost soje za ljudsko prehrano ie opravičena v v! soki meri hranilnih snovi, ki iih soia vsebuje. Ona nadkriliuie iz eospodarskeca gledišča vsa dosedaj znana hranila rastlinskega izvora. Sojino seme vsebuie naioo-trebneiše in najvažnejše hranilne sestavine: beliakovine. mast. rudninske soli. '»ci-tin (važen eradnik živčevja) in vitamine v zzoščeni obliki. Iz gospodarskih ozlrov se iznfača dolenje sole bolj kakor vsake drusre kulturne rastline, ker more soja zgraditi ▼ eni vegetacijski dobi na isti površini zemHe -al-večie količine najdragocenejših hranilnih snovi. Kot metuljnica izkorišča soia v obilni meri brezplačni zračni dušik in ga veže ter predela s pomočio solnca v beljakovine, ki so nenadomestljiva in naidražia hrana. Dokazano ie. da ie soia naiceneiša tovarna za izdelavo naiboli z*mo+"*i'h hranil. Miimo tesra na še bogati tlo z dušikom za sledeči posevek. Statistično ie ugotovlleno. da tvorilo del kmetov v pasivnih krajih naše države (Sem spada tudi dobršen del Slovenije! Op. nre-vaialca) ter delavski in druri bedni sta—-i zaradi slabe hrane. Iz siromaštva si ne more pri nas velik del državlianov privoščiti dovoli beliakovin in masti. Posledica teea ie maniša delavna moč in slabša odpornost proti boleznim ter čimdalie huiše poslabšanje rodu. V korist našesra skupnega narodneea napredka in narodove ž' vosti ie treba rešiti nadvse važno vprašanje. kako izboljšati obilno, toda puhlo ze-leniadno brano siromašnih stanov, da jih obvaruiemo ned o hrani eno s ti. Z gojenjem soie pridemo lahko do cenenih beliakovin. masti in drugih važnih uradnikov naše hrane. Ker fabricira soia že iz prve roke nadvse drasrocene sestavine, ki jih sicer dobivamo iz mnoeo dražje živalske hrane ie goienie soie nad vse vafno. Z vprašanjem eojenia in aklimatizacije nri-lagodivania soie na oodnebie) se baviio danes vse dežele, čijih talne in podnebne razmere nudijo izglede m vovoftao mirovanje te rastline. Lanskoletne ooizkušn«e setve soie so dale ori ob žetvi odlične ia naravnost nepričakovan- pridelke«. Tako oiše hrvatski strokovnjak. Večletne in posebno letoSnie setve soie so tudi pri nas pokazale, da ie soia kakor vstvariena za našo borno in plitvo slovensko ormco. Letošnjo sušo ie soia siiaino orestala. Dočim ie suša povsem uniela pritlični fižol, ki so ea nekateri naši eospodarii nalašč nasadili oolee soie. da vidiio razliko v ponosu — brez ozira na večio soiino hranilno vrednost — ie soia kljubovala naihuiši suši in ie danes kakor brinje polna zorečeea stročia. Poleg suše ie naivečii strah mašeča kmeta pomladna slana, ki lahko uniči še sredi maia fižol. Soia prenese brez škode pomladne slane, ker ie osrlina rastlina. Nerazumljivo se bo pač zdelo oo vsem tem znano sosrlasno odklonilno stališče naših strokovniakov. Pa vendar ni »rav nič čudneea na tem. če pomislimo, da so se delali poizkusi s kulturo soie z neaklimati-ziranimi sortami soie in to na naših kmetijskih šolah ki imaio vse ra soio kar naiboli nesrečno leso <» težko ilovnato zemlio Soia oa asneva le na lahkih in obsušenih tleh zato so morah propasti vsi poizkusi na naših kmetijskih šolah. Ker se ie že. kakor rečeno, onriielo nekai naših eosoodariev *oiine kulture z odličnim uspehom, bo treba, da tudi v naši banovin? pričnemo s široko zasnovanimi pokretooi za širi eni e te tako dragocene rastline. Zlasti za prihodnje leto bo nadvse važen pridelek soie. ker bo zaradi letošnie splošne suše oo vsei srednii Evropi zdeci-mirana (hudo zrečena) živina, kar bo imelo za posledico občutno podražitev mesa. da delavec in mali kmet kar ne bo mo«el niti misliti na mesno hrano. Že prihodnje leto more zato rešiti soia tisoče naših naibed-nelših Hudi »red pretečo nevarnostjo nedo-hranjenostl. Kilogram soie ie dokazano enakovreden 2 in pol kg naiboli šega mesa. stane pa že danes le tolifoo kakor do! kg mesa. Ko bodo na prihodnje ooletle oosko. čile živinske cene. bo ta razlika še večia tn potreba splošne voeliave soie na naša polla naravnost nujna. B. R. Komisijsko pregledovanje o učinkih garkona V torek 18. t m. je bilo v Konjicah pregledovanje sadovnjakov, ki so bili škroplje-ni z garkonom in sicer v sadovnjaku g. ar-hidijakona in g. sreskega poglavarja, vladnega svetnika Trstenjaka. Načelnik te komisije je bil sadjarski strokovnjak in kmetijski referent g. Kuret, udeležil se je tudi zastopnik Štajerske sadjarske zadruge iz Maribora in več drugih interesentov. Ob splošnem, temeljitem pregledovanju so se pokazali odlični učinki škropljenja z garkonom, ki so dokazali sijajne lastnosti tega izbomega preparata. Drevesa, škrop-Ijena z garkonom so lepo zelema, listje ni zgrbančeno, sadje ni razpokano, m hrapavo, niti pegasto ne, ampak gladko, nečrvi-vo in tako lepo zdravo, kakor ga pri na« skoraj ne vidimo. Take lastnosti so na sadju danes prvi pogoj, ako ga hočemo dobičkonosno unovčevati. Saj nam je dovolj znano, da slabo sadje nima cene ter da ga kupci, posebno tujci, ne marajo niti po sraimotno nizkih eenah. Gospa soproga »reškega poglavarja je pokazala več tridesetletnih jablan, ki so tako slabo rodile, da skoraj ne ve, kak sad je rastel na njih. Letos pa so jih škropili z garkonom in učinek je tak, da so na drevesih vsi zajeda vri poginili, zaradi česar so drevesa tako polna, da jih morajo še vedno podpirati. To so sigurni in nepobitnd dokazi, da je garkon najučinkovitejše — in po računanju — razmeroma najcenejše sredstvo za ohra-njenje našega sadnega drevja, ki naj nam rodi obilo lepega in zdravega sadja, ki lahko postane bogat vir našega narodnega gospodarstva. In do tega se gotovo po vzpnemo, ako se bomo pravilno posluževali s stva, ki nam jamS tako imenitne uspeae, kakršne vidimo v Konjicah. Kot posestnik, ki stremimi po napredku in boljših časih, zares ne morem drugače, kakor da to novo in že preizkušeno sredstvo proti sadnim in trsnim škodlivcem kar najtopleje priporočam. Očiridee. Iz nbiav Pri okrajnih sodiščih se bodo vršile naslednje dražbe nepremičnin: V Brežicah 17. sept. ob 10. url tri stav- bišča z dvema hišama, mesnico, ledenico, gospodarskim poslopjem in 10 zemljiških parcel, zemlj. knj. Pišece, vL št. 15 in 48 — 1 gozdna parcela zemlj. knj. Dedja vas vi. št. 150 — stavbišče, klet m pet zemljiških parcel zemlj. knj. Podgorje, vi. št. 72. Cenjeno 185.621 Din, najmanj 123.747 Din. — V Šmarju pri Jelšah 23. sept. ob 9. zemlj. KMETIJSKI VESTNIK Gorenjski V dopolnilo ln zaključek razmo- trivanj, ki jih Je pod naslovom »Nujne potrebe nafie Gorenjske« objavil naš Ust v zadnjem času, r še naslednje: Poleg vseh specialnih tuberkuloznih ustanov pa je treba misliti tudi na skrbstvo starčkov, revežev, onemoglih in otrok. Ta zahteva ne velja le za letoviščarska središča kot taka, marveč tudi za njihovo ožjo in širšo okolico. N. pr. ob izbruhu te ali one epidemije ne velja izvajati preventivne ukrepe le v okuženem kraju, marveč morajo ti segati daleč v okolico, ako hočemo doseči popoln uspeh. Vse naštete naprave so nujno potrebne in morejo iti roko v roki z ostalimi privlačnostmi za tujski promet. Zato je popolnoma pogrešana pot, ako se pri urejanju tujskega prometa postavlja v ospredje asfaltacija ta splošna ureditev cest ter gradnja razkošnih hotelov, igralnic, šetališč itd., dočim se na socialno-higiensko zaščito domačinov in istočasno na njih prosveto v tem pogledu ne polaga potrebna važnost. Na ta način se razvija med tema dvema činiteljema neka čudna neskladnost in poleg povsem moderno urejene ceste lahko srečamo hiše z nečednimi pročelji, z nehigiensko razporeditvijo gospodarskih poslopij, stranišč, smetišč in gnojišč, iz katerih se cedi v betoniran obcestni jarek umazana gnojnica in njen neznosni duh ne okužuje samo stanovanjskih hiš, marveč tujcu že od daleč neprijetno draži nos. Slično neprijetno dirne tujca tudi, ako vidi ob cesti umazano in raztrgano deco, ki se mu roga in se pači, kaže fige. kriči in vpije. Slednjič pa na naših cestah niso nič redkega razni pijanci in reveži, ki tik ob cesti ali celo na cesti molijo tujcu pod nos nesnažne rane ali pohabljene ude, štrleče iz umazanih, raztrganih krp. Moram reči, da sem imel priliko videti nedostatke tudi v drugih državah z izrazitim tujskim prometom, vendar pa brez te nesnažne »reklame«! Došlim tujcem se mora nuditi tudi jamstvo, da ne prihajajo le v klimatsko tako ugodne in božansko lepo ležeče kraje, marveč da bodo našli tu poleg vseh udobnosti tudi resnično higienske razmere, in sicer ne le glede stanovanja, marveč tudi glede prehrane same. Neoporečnost izvora živeža mora biti zajamčena! Prav neprijetno dirne človeka, ako poleg njega sedeči tujec naliva ocet na solato, da jo razkuži, ali pa pere sadje s ščetko, češ, da ne ve, iz kakšnih nesnažnih rok prihaja itd. Tujca je treba oprostiti vsakojake bojazni to sumnje v tem pogledu. Zato sem za absolutno odpravo ambulantne prodaje sadja ta drugih živil v jerbasih, košarah, culah, rutah itd. v letoviščarskih krajih. Tak način prodaje spada na sejem, ne pa v letovišče! Tudi v tem pogledu sem videl nekoč razmere, ki so nam bile prej v sramoto kakor v reklamo za naše dobro sadje ta za naše lepe kraje! Našim higienskim zavodom se pri urejanju razmer v letoviških ozemljih otvar-jajo široka polja praktičnega ta tudi plo-donosnega delovanja. Slična naloga čaka tudi naša prosvetna društva ta nič manj našo prekoristno Osrednjo protituberkuloz-no ligo v Ljubljani, v katere delokrog spada poleg organiziranja prebivalstva tudi oživotvarjanje samoobrambnih ta zaščitnih naprav, zlasti v eksponiranih krajih. Vendar pa morajo vsem obrambnim organizacijam prednjačiti domačini sami ta proračun vsake občine bi moral vsebovati iz-vestno postavko ne le za izboljšanje zdravstvenih razmer, marveč tudi za pobijanje socialnih nadlog, predvsem pa tuberkuloze. žal, pa ravno občine, ta sicer ne samo majhne, marveč tudi velike, občutno zaostajajo na tem polju, pri čemer ni moj namen, da bi se spuščal v podrobnosti očitkov! Zaradi tega zveni nekam čudno ugotovitev, da ravno znani letoviščarski kraji zaostajajo v borbi proti jetild, ki jih v toliki meri ograža v dohodkih, dočim bi jih morali najti na prvem mestu te borbe. Oni bi se morali prvi odzvati zadevnemu, svojčas izdanemu pozivu Osrednje lige v Ljubljani. Ti kraji se morajo sami vzdramiti, organizirati in prepreči s potrebnimi obrambnimi ta zaščitnimi ustanovami. V te kraje spada tudi ljudska univerza, ki bi našla n. pr. iz Kranja ven prav koristno polje za praktično udejstvo-vanje ta za praktično prosveto med prebivalstvom. Vendar bi se njen delokrog moral prilagoditi krajevnim razmeram, ker veljajo za Gorenjsko drugi pogoji ta načini kot za mesta. Dalje pripada tudi tuj-sko-prometni zvezi važna vloga v tem pogledu. Kajti v njeno okrilje spada poleg gradbenega .olepševalnega in reklamnega odseka tudi posebni socialno-higienski oddelek, seveda s primernim razumevanjem velikih zahtev za letoviščarska ozemlja. Slednjič bi se morali v takih krajih najstrožje izvajati gradbeni predpisi posebne oblike ter bi moral pouk o higieni v nauč-nem načrtu osnovnih ta drugih šol zavzemati doberšen dei. Učiteljstvo ta duhov- kakšne vrste živali so neki to, ki napadajo ljudi" ponoči na planinah, pa jih pod prstom nič ni, učeni glas je razdelM zadnje nauke na desno im levo — nato so zares vsi mirno zaspali. Preden pa ie gospod Trebušnik zaimežal, si je prisegel, da ne pojde nikoli več na planine. Prvi se ie zbudil mladi fantek. Ta je edini zdravo in mirno spal vso noč. Začuden je ob jutranjem svitu pogleda!! okoK sebe. Skoro da ga je obšla groza. Vsi odrasli v sobi so ležali vznak in s prekrižanimi rokami na prsih. Fantek je k vsakemu posebej nastavil uho. In ko se je prepričal, da še dihajo in živijo, je odšel iz koče, naužit se lepot solnčnega vzoda, - M. Zoščenko: Senčnik Pri nas doma se je nedavno razbil senčnik, ki je zasenčeval električno žarnico na hodniku. Kako je prišlo do tega? čisto po Človeško. Eden naših sostanovalcev je prišel vinjen domov in začel uganjati vsakovrstne šale. Metal je tudi pručieo v zrak, zadel senčnik in ga razbil. Senčnik je bil iz medlega porcelana. Zahtevali smo od njega, naj poravna škodo. Pa ni hotel nič vedeti o tem. Rajši se je izselil in šel drugam. Morali smo samo zbirati denar za nov senčnik, kopejko do kopejke. Po več Kina pa saj posvečata vse sile moralni tn etični vzgoji ter odgoji prebivalstva, predvsem mladine, da jih nauče vljudnega ln spodobnega obnašanja ter pomagata s tem ublaževati robatost in posirovelost, ki se marsikje še vedno opaža kot posledica voj-■ ne dobe. Kajti tujec, ki je samo enkrat okusil nevljudnost, sirovo ponašanje domačina, prisoja mnogokrat v svojem krogu, ako že ne javno ta v časopisu, celotnemu prebivalstvu opažene napake ta kulturne nedostatke. Dolžnost celotne inteligence je končno, da vpliva pomirjevalno, kjer se pojavijo nasprotstva med domačini, ki vodijo mnogokrat do izbruhov sovraštva do raznih nerazsodnih dejanj, ki so Gorenjski že mnogo škodovala. Moja izvajanja ta moje zahteve glede naše gorenjske Švice se bodo morda temu ali onemu zdele pretirane. Morda bodo v prizadetih gorenjskih krajih izzvale celo odpor. Ali poznavalec razmer mi bo moral priznati, da so upravičene, ker izvirajo iz opazovanj ta iz izkustev modernega zdravstva, slonijo pa na moji iskreni dobrohotnosti do Gorenjske ta njenega prebivalstva. Pri presoji gorenjskih razmer ne smemo nikdar ta nikjer pustiti z vidika dejstva, da naša Gorenjska ne predstavlja slično kakor Švica ali alpski del Francije ta Italije razsežnih pokrajin z več sto tisoč kvadratnih kilometrov obsegajočo površino, marveč v primeri z njimi le mahjen »pehar zemlje« s komaj približno 4.000 kvadratnimi kilometri površja ali da se s pesnikom Chamissom simbolično izrazim, je današnja okrnjena Gorenjska komaj tolikšna, da bi jo gospodična »Velikanka« z lahkoto pospravila v svojo razgrnjeno ruto. Zaradi majhnega obsega pa ravno zasluži naša gorenjska Švica več pozornosti kakor vsi ostali deli naše države ta nam mora biti vedno z vso skrbjo obdana punčica v narodno-gospodarskem, tujsko-prometnem ln sodatao-higienskem očesu« Ta košček blagoslovljene zemlje s tolikimi krasotami prirode moramo čuvati na eni strani kot izdaten vir za naše dohodke, na drugi strani pa kot vrelec telesne ta duševne okrepitve. Na Gorenjsko spadajo zatorej predvsem osebe, ki iščejo lz tega ali onega vzroka zrahljanemu zdravju okrepčanja, razvedrila ta novih energij. Sem spadajo počitniške kolonije, prosto-zračna taborišča skavtov itd. Tako bomo j tudi tujcem predstavili našo krepko mia- J dino ta z njo vso osnovo, na kateri gra- J dimo našo bodočnost! Predelava sirovega sojmega zrnja za ljudsko hrano Dočim se v naši banovini na vse k rinile odteipavamo soje. češ. da ie za nas n— trebna. se drugi e po svetu piolaga vedno večia pašni a kulturi te res čudovite rastline. Sosedna savska banovina se ie f-av posebno zavzeia za uvedbo te nove kulturne rastline, da pomaga siromašnim delom banovine predvsem sfaborodnemu Zasrorin do cenene hrane. Glavna ovira za uvedbo sole za ljudsko hrano le bil grenki uriokas zrnia. Imamo sicer nekai patentiranih načinov za raere-nievanie soie. vendar so licence in ?+roii za to zde dragi Zaradi tega ie naročiHa banska uprava savske banovine inž. dr. M. Kraičinoviču. profesorju organske kemijske tehnologije na zagrebški univerz', naj poišče oenen način, kako bi se da!*" sojino zrnie razgreniti. In res se ie posrečilo izdelati Krajčinoviču enostaven aparat. k» olušči in razgreni soio. Aparat obstoli iz kotla, ki ima vdelano mešalno vreteno. Sirova soia se nasuie v vrelo vodo. ki ii doda nekaj malega (0.025%) solne k1'sline i{j se meša 20 minut, da se soia do dobra "lušči. Večina grenčice ie namreč v luščin'. Nato se zrnje osuši in zmelje v moko. ki se dodaie navadni krušni moki in drusim voluminoznim (puhlim) jedim, da dvigne njihovo maflo hranilno vrednost Ker so tudi pri nas nekateri naprednejši posestniki že začeli v večii množini «aditi sojo in, uporabi i ati to dragoceno hranico le za tečno živinsko knao. ie važno da vedo. kalko se na enostaven način pripravi sojino zrnje za človeško hrano. Pri današnjih nizkih cenah živine namreč nikakor ne kaže tratiti soio za krmo. temveč io prav lahko uporabimo za človeško hrano, v navadnem sviniskem kotlu se pripravi 20 litrov vrele vode. ki se ii doda za kavino žličko (5 cm3) solne kisline ter 10 litrov soie. Med stalnim mešanjem se v 20 tah sodino zrnie olušči in razgreni. Luščin e. ki plavajo no vod« posnamemo in nolovimo mesecih smo zbrali potrebno vsoto. Tedaj so mi poverili nakup novega senčnika. In včeraj sem se napotil po mestu, da ga kupim. Stopil sem v prvo trgovino. Povedali so mi, da nimajo senčnikov. V drugi so mi dejali, da jih imajo a samo tak'3 za pocestne svetiljke. V tretji prodajalni mi je prodajalec pokazal čisto primeren senčnik, pripomnil ipa je, da ga mora postaviti v izložbeno okno, zaradi česar ni naprodaj. V naslednji trgovini mi je rekel prodajalec: »Tovariš, čemu pa vami bo senčnik? Kupite rajši kaj drugega, na primer kljuke za obleko. Te so iz masivnega lesa, in če pritisne skrajna sila, se nanje tudi lahko . . . Razklenil je palec io kazalec in zajel med nje vrat kakor med vilice. V naslednji prodajalni so me sprejeli acK) neprijazno. Povedali so mi, da se danes nič ne prodaja, ker delajo inv;n-tar. Treiba je namreč ugotoviti, koliko so pokradli v tem mesecu. Nadaljni ove trgovin ?:a bHi zaprti —• Jnkor je stalo zunaj listku — zaradi .nventure. Prttaval sem do trinajste prodajalne in začel:: »Tovariš, ali imate pri vas...« *Ne!« je jezno zabrusil v obraz upra- vitelj in si z rokavom obrisal nos. »Oprostite vendar,« sem rekel, »saj še nisem izrekel, kaj bi rad.« »Prav zato še enkrat izjavim in potrdim, da tega nimamo. Ali me imate za otroka? Ali za bebca?« Bilo mi je dovolj. Minila me je volja, da bi iskal še daJje, zato sem nameril korak naravnost v lesni trust na drugi strani ulice. Tam sem kupil za denar stojalo za palice. Prinesel sem ga domov in vsi sostanovalci so bili — zadovoljni. »Prav si storil,« so dejali. »Saj bi se utegnilo primeriti, da bi se tudi kdo od nas napil in začel uganjati burke s pručieo. Potem bi šel senčnik spet rakom žvižgat.« Povejte mi, ali ni imel prav? Zakaj, če človek natanko premisli, se mora prav res vprašati: čemu pa je človeku takšen-le senčnik? M. Zoščenko: Izkaznica Te dni sem imel opraviti v nekem uradu. V zasebni zadevi. Ne bom navajal posebej, da sem si najprej vlil v grlo poguma. Moral sem se dobro pripraviti, da dobim potrebni zalet. Prišel sam tja, kamor sem se bil namenil. Osnažil sem čevlje, otrl blato in krenil po stopnicah navzgor. Ko pa še nisem bil na polovici stopnic, me je nekdo poklical. Neki uradni organ mi je velel, naj se vrnem doli. Storil sem, kakor mi je bilo ukazano. »Kam si pa namenjen, butec?« me je vprašal. »Tja in tja,« sem mu razložil. »V zasebni stvari.« »In ne veš, da moraš imeti izkaznico, preden stopiš v urad? Ali se nisi ničesar naučil iz desetih let vladanja sovje-tov?« »Kje se pa dobi izkaznica?« sem vprašal. »Tam pri okencu,« Stopil sem k okencu in potikal na šipo. »Kaj bi rad?« je vprašal glas za steklom. »To in to,« sem mu rekel. »Izkaznico potrebujem." »Takoj.« šele zdaj sem mogel ugotoviti, da gre to pri nas zelo hitro. Drugod, n. pr. v inozemstvu, zahtevajo za takšno reč kopico listin, začenši z rojstnim listom in končavši s fotografijami. Tu pa ne vprašajo niti po imenu. Pomolijo ti skozi okence listek — pa je. Cez trenutek sem imel izkaznico v roki. Dobro, sem mislil, tako je treba ura-dovati. In pri teh razmerah se še najdejo ljudje, ki se pritožujejo, češ da so naši uradniki okorna krevseta. Še sanja knj. Ostrožrto, tL IL SI, eenjeno &129 Din, najmanj 2.339 Din. — Istotam 7. oktobra ob 9. zemlj. knj. Roginska Gorca, vL št. 149 ta 194 do polovice. Cenjeno 22.224 Din, najmanj 16.613 Din. — V Mariboru 7. okt ob 10. zemlj. knj k. o. Bresternica vL št. 7. Cenjeno 38.835 Din, najmanj 29.490 Din. — V Mokronogu 2. oktobra ob 9. zemlj. knj. k. o. Tržišče vi. št. 878, cenjeno 5.000 Din, najmanj 3.333 Din. — V Kočevju 17. oktobra ob 9. hiša št. 15 v Mali Gori z gospodarskimi poslopji ta zemljiščem do polovice zemlj. knj. Mala Gora polovica vL št. 20. Cenjeno 34.516 Din, najmanj 23.011 Din. — V škofji Loki 21. sept. ob 9. zemlj. knj. Gorenčice, vi. št. 102. Cenjeno 21.301 Din, najmanj 15.280 Din. — V Ormožu 26. sept. ob 8. zemlj. knj. Sv. Miklavž, vi. št. 4. Cenjeno 152.700 Din, najmanj 101.800 Din. — V Ložu 9. okt. ob 10. zemlj. knj. Zales vi. št. 28, 84 ta 92. Cenjeno 20.081 Din, najmanj 20.000 Din. — V Ptuju 25. sept. ob 9. zemlj. knj. d. o. Lancova vas, vL ŠL 76. Cenjeno 3.311 Din, najmanj 2.484 Din. — V Sevnici 28. avgusta ob pol 11. zemlj. knj. Zabukovje, vi. št. 67. Cenjeno 3.671 Din, najmanj 2.448 Din. — Istotam 4. sept. ob pol 11. zemlj. knj. Pre-sladol vL št. 70 ta 164. Cenjeno 20.857 Din, najmanj 13.094 Din. — Istotam 11. sept. ob Dol u. zemlj. knj. šedun, vi. št. 32. Cenjeno 25.272 Din, najmanj 16.848 Din. — V Kamniku 21. sept. ob pol 10. zemlj. knj. Homec, vi. št. 45 ta 289, zemlj. knj. Tična, vi. št. 93. Cenjeno 81.116 Din, najmanj 54.078 Din. Istotam 28. sept. ob pol 10. zemlj. knj. Mekinje, vL št 39. Cenjeno 15.000 Din, najmanj 7.500 Din. — V Ljubljani 22. sept ob 9. zemlj. knj. k. o. šujca, vL št 27. Cenjeno 161.025 Din, najmanj 107.350 Din. — Istotam 30. sept ob 10. zemlj. knj. k. a kapucinsko predmestje vL št. 61. Cenjeno 90.000 Din, najmanj 60.000 Din. — V Ptuju 22. sept ob 9. zemlj. knj. d. o. Zgornji breg vi. št 34. Cenjeno Dta 931.524, najmanj 600.000 Din. — V Krškem 9. okt ob 10. zemljišče s prostorom za žago zidan mlin ta zidana strojnica ter leža-rinski prostor zemlj. knj. k. o. Leskovec vi. št 788. Cenjeno 241.000 Din, najmanj Din 120.500. — LICITACIJE. Sresko načelstvo Maribor, levi breg, razpisuje prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 14. septembra ob 11. v svojih prostorih za zgradbo nove kanalizacija ter preureditve kopalnic ta klosetov v javni bolnici v Ptuju. Sresko načelstvo v Oelju razpisuje prvo Javno pismeno ofertno licitacijo na dan 18. septembra za oddajo zidarskih del pri popravi fasade ter kleparskih in pleskarskih del na glavnem poslopju javne bolnice ▼ Celju. Banska uprava razpisuje drugo javno pismeno ponudbeno, licitacijo na 5. sept. ob 11. za gradnjo novega mostu preko Krka v Žužemberku. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani razpisuje prvo pismeno ponudbeno licitacijo za zgradbo železobetonskega mostu čez inundacijski jarek šate v km 11.260 državne ceste št 50 na dan 9. sept ob 13., na dan 10. sept ob 11. pa enako licitacijo za zgradbo železobetonskega mostu čez Rovški potok pri km 17.790 iste državne ceste. V trgovinski register so vpisane na novo te-le tvrdke: Kolarič France, trgovina z lesom deželni pridelki ta izvoz sadja, v Bre-zini 72, Brežice. — Verstovšek Josip, trgovina z manufakturo, usnjem itd. v Brežicah. — Josip Kirbiš, trgovina ta eksport sadja, lesa, slame itd. v Celju. — šumer Martin, trgovina z mešanim blagom, sadjem itd. v Konjicah. — Kos Ernest, trgovina z mešanim blagom v Podsredi. — Gosnik Josip, trgovina s sadjem, Prevrat Konjice. — Oset France junior, trgovina z mešanim blagom itd. na Vranskem. — Peter šetina, trgovina z mešanim blagom ta deželnimi pridelki v Radečah pri Zidanem mostu. Izbrisana Je ts trgovinskega registra tvrdka Pukel to Verce d. z o. z. v Šoštanju. V zadružni register so vpisane na novo; Pašniška in gozdna zadruga, Gornji Obrež r. z. z o. z., Gozdna zadruga v Sodni vasi r. z. z o. z. ,Pašniška in gozdna zadruga v Jurkloštru r. z. z o. z., Pašniška in gozdna zadruga v Krški vasi, v Ribniku, v Komar-ni vasi, v Toplem vrhu, v Seču ta Novi Gori, v Koprivniku, v Crmošnjicah in Novem taboru, v Lazih, občina Crmošnjice, na Vidmu, v Drenskem rebru, v Stranicah, v Vitanju, v Sv. Petru pod Sv. Gorami, v Oplotnici, in Gozdna zadruga v Podlipi pri Ajdovcu, vse r. z. z o. z. ZA H, TEMNO TOALETO DAMA SAMO se jim ne o okornosti. Saj gre kakor po maslu. Tako sem prfkoracai s rvotfta tekazi-lom zopet do stopnic. »Nu, zdaj že lahko greš gori,« mi ie rekel oni, ki me je bil pokKcaJ nazaj. »Brez izkaznice pa ne gre. Ta bi bila lepa! Saj bi se lahko vsakdo vtihotapil v urad in ga pognal v zrak.« Gori sem vprašal po tovarišu Cu-kinu. VprašaB so me, če imam izkaznico. Pokazal sem jim jo. Premerili so me z nezaupljivimi pogledi od vrha do tal in rekli: »Govorite s tem tukaj.« Mož, kateremu so me izroSli, je prijazno dejal: »Tovariša Čukina ni, ker je na sefl. Pridite prihodnji teden. Ta teden ne pride v urad.« »Dobro,« sem rekel »Saj moija stvar ni zajec, ki bi ušel, če ga ne primež o pravem času.« Spet sem šel po stopnicah navzdol Tisti z uradno čepico, ki me je gori grede poklical nazaj, me je zopet ustavil: »Kam pa? Stoj!« »Domov, Ijubček,« sem mu odvrnil »Na ulico grem.« »Pokaži izkaznico!« Storil sem, kakor je zahteval, si kupil zemljo in jo pojedel... Potem sem s* napotfl naprej v drugi urad. >JUTRO< SL 199 11 =Ne3e1Ja., 58. TUt TBSt= KRALJESTVO MODE Za na promenado Najboljšo ilustracijo najnovejše mode nndl vselej ulica, zlasti v poznih dopoldanskih »rah in popoldne. Tu srečamo ono modo, ki jo je elegantna žena kot najvišja instanca izbrala in spoznala za pravo. Tu vidimo one apartne modne malenkosti, ki pomenijo višek elegance in dobrega okusa, razen tega pa. spoznamo nove ljubke krznene garniture in tu in tam male krznene jopice, ki jih je pripravila moda že sedaj za hladnejše vreme. Motreč elegantne žene na cesti si prav lahko ustvarimo novo modno sliko, ki jo še izpopolnjujejo izložbe z modnimi novostmi V začetku sezone pa so vse te stvari najbolj učinkovite, ker nas zaradi svoje nenavadnosti privlačujejo že na prvi pogled. Posebnost nove promenadne mode Je izogibanje izrazitega trotteursko športnega sloga. Velja načelo, da je treba vsak komad Hm najbolj izrabiti in zato so nove promenadne obleke nekaka mešanica trootteurske iin popoldanske mode, ki jih moremo nositi ob vsaki priložnosti. Zategadelj pridejo v poštev z£ nove jesenske obleke predvsem enobarvna tvoriva. Porozne tkanine prejšnjih sezon stopajo^ v ozadje ter zaenkrat prevladujejo gliadka'sukna. Cesto tudi opazimo lepe kombinacije Mapa v kontrastnih barvah. Priljubljene so zlasti naslednje sestave: rjavordeče z beige, zeleno s peščeno rumenim, črno — sivo in orno — slonokoščeno. Izvrstne učinke dosežemo s kombinacijo modrih tonov z motno belim. Na novih promenadnfb modeHh igrajo važne ulogo razne krznene opreme, ki so vselej jako elegantne. V to svrho uporabljamo dolgodlako krzno prav tako kakor kratko koži; hovino. Novo in zelo elegantno promenadne obleko vidimo na naši prvi skici Obleko si zamišljamo iz rjavega blaga, le »plastron«, obrobljen z ozkim kožuhovinastim trakom in rokavi pod komolcem so iz tvoriva v beigeu. Ti tndl atofian eksM trakt te moške spolne žleze za odstranjevanje cogrcev«. Baje učinkuje to sred« stvo neprimerno hitreje ln temeljiteje ne* go vsa dosedanja sredstva. Dospel je znanstveni tn najboljši hiromant in grafolog ki vsakemu z dlani prorokuje pr(H šlost sedanjost in bodočnost Obiske sprejema vsak dan od 8. do 12. in od 2. do 7. ure v hiši — Mestni trg štev. 5, H. nadstropje, v Ljubljani Ne zamudite prilike, ostane tn samo par dni! 10642 Ali ste že naročnik edine slovenske ilustrovane tedenske revije »življenje in svet44? N. A.: ^ Dve dami in trije kavalirji Trije prijatelji — recimo: Atos, Portos in Aramis, kakor jim je ime v Du-inasovem romanu, niso bili mušketirji, ampak slikarji. Prvi med njimi je imel manj sreče kakor njegova tovariša. Vsi trije pa so bili še zelo mladi, in nihče ni vedel, kakšna prihodnjo st jih čaka. Bili so na čaju v hotelu »Royal«. Kako pa, čaj je bil samo pretveza, da so šli flirtat, prav tako kakor je ples samo Pretveza ,da se ljudje lahko objemajo. iesišče je bilo nekakšen park, v katerem so godci svirali tango, one step in valček. Na nasprotni strani njihove mize sta sedeli dve lepi mladenki. Ena je imeia zlate, svetle lase, druga je bila rjavka. Njun! pogledi so se srečali z očrni treh prijateljev. Portos in Aramis sta vstala in ju pozvala na ples. Atos je obsedel za mizo. Ne le, da ni !mel s-eče pri takšnih podjetjih — bil je tudi krotkejši, bolj zamišljen ifl enostavnejši od njegovih tovarišev. Gledal je, kako piešeta z novima znankama, in čudno mu je bilo pri srcu. Prijatelja sta se kmalu vrnila k mizi 'ter mu predstavila soplesalki. Nasmeški in stiski rok. A vse skupaj je bilo tako hladno, tako narejeno, da ni Atosa niti najmanj ogrelo. Nikakor ni mogel razumeti, zakaj se dami nista vrnili k svoji mizi, zakaj niso ostali prijatelji sami zase. Zdaj mu je bilo še bolj čudno pri srcu. Ko je gong udaril sedein, so natakarji prinesli damama dva krznena plašča. Gosti so odšli. Svetlolaska je segla pod pazduho Portosu, rja vika Aramisu. Atos pa je ko racal za njimi. • Natariko tri leta po tem dogodku sta prejela Portos an Aramis iz Pariza brzojavko, da pride Atos. Vabil ju je, nag ga pričakujeta. »Hej, Atos Je postaj t Parizu slaven .. * »In bogat, in bogat...« x »Pa se vendar ni rodil gospod...« »... kdor se ne rodi, pa lahko postane .. .€ Žvižg in pisk lokomotive in vlak je gladko prispel na postajo. Portos in Aramis sta prekinila pomenek, ki ni bil prav nič v slogu starih vitezov, ki so nosili njih imena. 1 Izza gore kovčegov, ki so j®i nagrmadili na vozove hotelov z zvenečimi imeni, je prilezel Atos. Pozdravil se je s prijateljema. Monokel na očesu se mu ni premaknil niti za milimeter. »Vabim te, da bodi moj gost« »Ne, jaz te vabim, da bodi moj gost...« Besede pa niso našle odmeva. Pri izklice vanju hotelskih imen je Atos slišal enega m tega si ie dobro zapomnil: *Royal...« Rekel je torej: »Pojdimo v Roya3 — Vesrta, imel bom mnogo obiskov in bi nri bito nerodno stanovati zasebno ali fcakoikoli drugače ...« Odšh so v mesto. Spotoma so se pogovarjali »Ali se Se sponrinjaž tistega čaja t Royalu?« • M. »Spominjam se ga. VSdva ste plesala, jaz sem čumel. Ena je bila zlatolaska, druga rjavka...« »Obe sta zdaj najini ženi,« je dejal Portos in pripomnil: »Jaz sem vzel zlatolasko, Aramis rjavko. Svatovali smo skupaj.« Prišli so do hotela. »-Torej na svidenje jutri popoldne. Seveda tukaj. Vabim vas z ženama na čaj. Pozdravita doma.« In drugi dan so se v Royalu spet sešli stari prijatelji in znanci: dve nekdanji deklici, ki sta bili zdaj ženi Ato-sovih prijateljev. lAlos se je pokazal Parižana. Spoznal je gospe takoj na prvi pogled in je vsako pot pogodil, kaj svira godba. »Diven, sijajen dečko!« sta vzklikali dami. »Ah, pustimo te mamje, to hvalo, ki je brez cene!«, je rekel Atos. »Ah, vi gospa z rjavimi lasmi in vi, zlatolaska: če Portos ne ugovarja — ali ne bi poskusila foxa, kaj pravite?« »Nu...« Bil je zares tako svetski, da se nra nista mogli načuditi. Ko pa se je zavrtel, so vsi pogledi obstali na njem. To je tedaj tisti... tisti... To je bil napravil iz njega Pariz!« Atos ie plesal najprej z eno, potem z drugo. Potem je naročili po šanghajski modi Jamaica, čaj, oranže, tri kaplje ne vem česa in na koncu je prosil, naj mu dovolijo ,da odide v svoje sobe po kožuh. »Pozna se mu: ni se rodil gospod, ampak se je naredil,« je zlobno dejal Aramis. Njegova žena in njena prijateljica sta mu hoteli skočiti v oči. V vestibulu hotela, ki je bil podoben razkošnemu vrtu, sta Portos hi Aramis opazila hotelskega ravnatelja in sta ga vprašala: »Ali ostane gospod Altos dolgo pri vas?« »Monsieur le chevalier še ni nič rekel, njegov tajnik misli, da ostaneta mesec dni.« »Chevalier?« je zazijala zlatolaska, j. »Tajnik?« je zinila rjavka. »Oa,« je rekel hotelski ravnatelj, »oo je član Častne legije in ima tajnika dr. Rontognaca.« »Izreden talent,« je pripomnila zlatolaska. »Kdor zna, pa zna,« je dostavila rjavka. Kmalu nato so se odprla vrata. Skozs nj3 je izginilo na ulico pet ljudi: Zlatolaska in rjavka z Atosom v sredi in pod pazduho. Za njimi pa sta šla samotna Portos in Aramis. Penzionat za mlade deklice (Švicarski sistem) Imetniea: gospa konzulova Knoplelmacher Dunaj (Wien), XIII. Bez. Aubofstrasse 78a. V lastni vili Izvrstna vzgoja. Prvovrstno učiteljstvo. Pouk jezikov in glasbe. Tečaji za kuhanje in gospodinjstvo. Perfektno priačenje nemščine v govoru m pisavi v enem šolskem letu. 10210 Referente* ga. dr. Gosakova, Ptuj. ŠPORT ^Kolesarsko ki mototiklistično društvo »Sava« v Ljubljani bo priredilo na praznik 8. septembra ob 15. medklubske kolesarske dirke na športnem prostoru Ilirije v Ljubljani. Sodelovala bo godba Vič—Glince. Spored dirk bo naslednji: seniorska med-klubska dirka 3 krogi; skupina od 35 do 45 let, 3 darila; skupina od 45 let dalje 3 darila; juniorska dirka »Save« 5 krogov, L darilo prehodni pokal in kolajna, n., UL darilo, IV. kolajna. Obenem startajo dirkači koles, društev pododbora Ljubljana za društveno prvenstvo. Damska medklubska dirka 3 krogi, 3 darila. Juniorska medklubska dirka 10 krogov, L sreb. pozi. kolajna, IL, UL darilo, IV. kolajna. Glavna dirka »Save« 15 krogov, L prehodno dirkalno dvokolo in kolajna, IL UL darilo. Obenem startajo dirkači kolesarskih društev pododbora Ljubljana za društveno prvenstvo. Dirka v vreči s kolesi 1 krog, 4 darila. Glavna dirka pododbora Ljubljana 15 krogov, I. prehodno dirkalno dvokolo in kolajna, IL, UL darilo, IV. kolajna. Polževa dirka, 3 darila. Motorna dirka s »Sachs« motorji, 10 krogov, 3 kolajne. Glavna medklubska dirka 20 krogov, L dirkalno dvokolo, katero preide v takojšnjo last zmagovalca, IL, UL darila IV. kolajna. Darila se bodo razdelila zmagovalcem Istega večera ob 20. v restavraciji pri »Levu« na Gosposvetski cesti. Darila so razstavljena pri tvrdki »Tribuna« Fr. Bat jeL Ljubljana, Karlovška cesta 4. Prijave se sprejemajo v društveni pisarni na Karlovški cesti št 4 do 6. septembra. Prijavnina za vse točke 10 Din. Prijavljeni dirkači lahko trenirajo na športnem prostoru Ilirije od 2. septembra dalje vsak popoldan po 16. Evropsko plavalno prvenstvo Pariz, 23. avgusta Včeraj popoldne Je Hlo, lilo... Slabo je Izgledalo za danes, ko Je imelo pričeti prvenstvo Evrope v plavanju, skokih in waterpolu. Pariški župan Je včeraj popoldne sprejel ne tekmovalce v svečani avdijenci. V zlato knjigo mesta Pariza so se vpisali šefi vseh delegacij, govori in, seveda, obligat-na zakuska, jasno da s Šampanjcem. Danes dopoldne se Je pričelo tekmovanje prav za prav samo v waterpolo turnirju. Se ta pričetek je prinesel prvo veliko iz-itenadenje: poraz švedske reprezentance po Avstriji, ki Je zaigrala odlično ter z rezultatom 3:2 izgubila kot zmagovalec iz tekme. Popoldne se Je nebo nsmTHlo plavačev, nastopilo Je dokaj gorko vreme. Ob 14.30 je imela biti svečana otvoritev. Stadion Tou-relles, ki ima za 8000 gledalcev prostora, Je bil nabito poln! Po abecednem redu razvrščeni so vkorakali plavači vseh sodelujočih držav v stadion; pester pogled na krepke, miSičaste postave. ImponiraE so Nemci in Madžari a Številnimi reprezentanti, Francozi, naj-Stevilneje zastopani (34 !> v krasnih, novih, avetlomodrih trening-dreslh. M smo biH v sprevodu predzadnji, za nami Francozi kot domačini. Zabučal je stadion, ko Je naša red in beri troje ljudi bro ječa ekipa stopila vanj — toda menda zato, ker so nam sledili Francozi za modro-belo-rdečo trikoloro, ki jo je nosila rekorderka Tvonne Godardova! Z ogromnim navdušenjem pozdravlja publika svoje ljubljence: Godardovo, Padouja in Ta-zisa. Točno ob 15. prtčetete 100 m prosto dame. Nam pač sreča to pot ni bila naklonjena. Lampretova Je bila izžrebana v predtekmovanju s tremi velikimi favoritkami Godard, Cooper in Braun, starimi, izkušenimi intemadonaTkami, rekorderkami Evrope in brezštevilnokTatnimi državnimi reprezentantkami. Pol ag njih Siposeva (Madžarska) in Svitakova (ČSR). Poleg tega še to: ima Številko 1 in plava torej ob zidu, kar ji dela velike valove (v tem pogledu je plavališče prav pomanjkljivo konstruirano!) ter na drugem delu proge ne vidi proti vnic. Navdušeno vzpodbuja publika Godardovo na startu. — StreL — Lampretova zopet zamudi skoro pol sekunde na startu. Do 50 m ne zaostane mnogo, dasi je tempo vražji! V 32 sekundah obrne prva Cooper, tik za njo Godard in Braun, nato Sipos tn Lampretova. Prve tri se odtrgajo, pri 60 «n Godard prevzame vodstvo, ki ga obdrži do konca. Lampretova se trdovratno drži meter za Siposovo, vendar, videč, da je izgubljena, pred ciljem popusti. Rezultat: L Godard (Francija) 1:10.4, v času franc. rekorda, 2. Cooper (Anglija) 1:11.8, 3. Braun (Holandska) 1:12, 4. Sipos (Madžarska) 1:17, 5. Lampret (Jugoslavija) 1:18.8. V drugi grupi startajo samo 4 tekmovalke; Roje (Jugoslavija) sploh ni v Parizu, L6wy (Avstrija) pa raje opusti brezupni boj. Lenkey (Madžarska) je velika favoritka. Vodi takoj od starta in uravnava Bvoj tempo po protivnicah. Nje stil je vzoren — najopasnejše nasprotnice Den Ou- den (Holandska) se v spurtu sigurno otrese in je v 1:11.6 prva na cilju, 2. Den Duri en (Holandska) 1:12.2, 3. Mc Dowal (Anglija) 1:16.8, 4. Horrent (Francija) 1:17.6 Navidezni neuspeh Lampretove ni nikak neuspeh: plavala je prav za prav svoj običajni čas, kajti 1:17. v Ljubljani odgovarja 1:18. v Parizu, vsi tekmovalci, izvzem-ži Francozov, ki so pač doma, so dali za najmanj sekundo slabše rezultate, ker je voda jako težka in mrzla! (Barany 59.8 mesto 58.4, Schubert 1:04.2 mesto 1:02!), vendar — vsaj upala se je iti v borbo, dočim si Svitakova in Lowyjeva niti tega nista upali. Naslednja točka: 100 m prosto gospodje. V prvi grupi startajo le trije. Favorit Sze-kely (Madžarska) vodi vse od starta do cilja. Rezultat: 1. Szekely (Madžarska) 1:01., 2. Steiner (OSR) 1:02.6, 3. Peterson 1:03.4. V drugi grupi starta Barany. V sne ženske. Pa črnite mojo zgodbo... Bilo je pozno poleti. Klara je bffla na počitnicah pri svojem strica. Ničesar nisem imel proti temu, kajti Mirni je bila baš v deželi. Saj se spominjate, Mirni, ki je vedno zagnala takšen vrišč, če ji nišam kupil istih toalet, klobukov, čeveljčkov kakor svoji ženi, čeprav to ni povsem žensko. Toda Mirni ni hotela biti žena za rezervo in častihlepje jo je gnalo, da mora biti tudi na zunaj legitimna, pod čemer je razumela pač isto šiviljo, ki je delala za Klaro. Med nami povedano pa je bilo to dobro izvedena kupčija, kajti v drugič so me stali modeli za petdeset odstotkov manj. A čemu bi odpirali stare rane? Nadaljujem: Bilo je v soboto, zdi se mi, kakor da je bilo včeraj. Klara je nenadoma poslala brzojavko, da se vrne z večernim brzovlakom v Ljubljano. Ker je bila Mirni prejšnji večer odpotovala k neki bolni prijateljici, sem sklenil, da svojo ženo presenetim. Pr3d®tavijal sem si to reč zelo razburljivo: do Kranja bi se ji peljal naproti, tam bi vstopil v njen vlak im bi jo pozdravil s poljubom. To galantno dejanje bi ji moralo laskati in bi jo prepričalo o moji ljubezni in morda bi zaprlo oiko, če bi H pozneje prišle takšne in takšne govorice do ušes. Kakor sklenjeno, tako storjeno. Stal sem v Kranju na peronu m čakal Vsi poznate nestrpni občutek, kadar čakate na vlak in kakšno žensko, čeprav bi bila vaša lastna žena. Čutite se pol zaljubljenca in pol detektiva, častitate si za dobro domislico in v lastnih živcih čutite že v naprej presenečeno radost, ki jo pripravljate drugemu človeku. Čas tako hitro mine, če pripravljate dobro delo. Vlak je že pridrdral. Skočil sem v najbližji vagon prvsga razreda, ustavi sem se ob zaprtem polkupeju. Vedel sem, da daje moja žena takšnim kupe-jem prednost. Ali naj potrkam? Nu, čisto gotov nisem bil, kajti zastori so bili razgrnjeni in če bi potrkal, bi bil tudi najlepši del presenečenja proč. Tu mi je padel pogled skozi špranjo med zastori na dvojico masivnih moških čevljev. Hvala Bogu, da sem ju pravočasno zapazil, nič kaj prijetno bi ne bilo, če bi zmotil zaljubljeni tete-a tete. Ze sam hote! napre(j, ko se je v kupeju nekaj zganilo m poleg moških čevljev se je pojavila dvojica ženskih čevljev, čevljev — moje žene. O tem ni bilo dvoma. To so bili čevlji, ki jih je nosila na potovanjih, polnizke pete, sivo usnje z obrobki iz kačje kože. Nisem se mogel motiti. Najprvo sem občuti! bodečo bolečino, ▼ naslednjem trenutku nepopisno togo-to. Tako se mi je torej Klara zahvalila za moje zaupanje, za mojo ljubezen, mojo dobro voljo, da bi ji napravil veselo presenečenje! In že sem obdelava! kupejna vrata s pestmi, brez obzira, brez zavesti. Hotel sem ju udariti v obraz, nezvestnico in njega, moža, ki se je kljunakal v zaprtem kupsju z mojo ženo. TuKl sem od bolesti in jeze. Videl sem, da stopajo ljudje iz sosednih kupejev. A imel sem samo eno željo: da bi se vrata odprla. Os ne, bi jih podrl z brcami. Pa zasliškn Strm zapaha. Vrata so se odprla, zagledam se v tuj moški obraz s stisnjenimi obrvmi, Porinem moža stran in zagledam — Mirni. Mirni, ki je prebila meni odpovedani dan namesto pri svoji prijateljici pri nekem prijatelju in je irnsla na sebi istotakšne čevlje kakor moja žena. Saj sem dal tudi njej napraviti takšne čevlje. Mod prvi Spored »Kraljevega tedna" Dne 6. septembra ob pol 11. dopoldne bo v Ljubljani svečano odkritje spomenika kralju Petru L Osvoboditelju. Povodom te slavnosti se bodo vršile v Ljubljani naslednje prireditve: 5. septembra zvečer ob 8. uri: Fanfare na ljubljanskem Gradu. Izvaja nar. žeL glasb, društvo »Sloga«. Zvečer ob pol 9. bakljada, sprevod po mestu, petje ljubljanskih zborov pred ban-sko rpravo in pred magistratom Sodelujejo godbe »Zarja« in sokolska godba ter »Hubadova pevska župa«. Zvečer ob pol 10. (po sprevodu) zopet fanfare na ljubljanskem Gradu. 6. septembra ob pol 5. uri popoldne: Predstava »Gorenjski slavček« na vrtu hotela Tivoli; ob 8. uri zvečer: Monstre koncert godbe »Sloge« m »Drave« na Kongresnem trgu (100 godcev na pihala). Po koncertu vrtni koncerti ljubljanskih zborov v restavracijah in hotelih. 7. septembra ob 11. uri dopoldne: Cerkveni koncert v stolnici: izvajata mg. St. Premrl (orgle) in g. Kario Rupel j (violina), ob 7. uri zvečer: Predstava Hoffmanns-thalovega misterija »Slehernik« na Kongresnem trgu pred Nunsko cerkvijo. 8. septembra dopoldne ob 11. uri: Pro-menadna koncerta »Sloge« in »Zarje« v Zvezdi in v Tivoliju, ob 10. uri dopoldne: Otvoritev restavriranega magistratnega poslopja, ob pol 3. popoldne: Veliki koncert združenih pevskih zborov »Pevske zveze« pred Nunsko cerkvijo na Kongresnem trgu (2500 pevcev in pevk), ob pol 5. uri popoldne: »Opera »Gorenjski slavček« na vrtu hotela Tivoli. Od 29. avgusta do 8. septembra se bo predvajal v veliki dvorani hotela Uniooa prvi jugoslovanski alpmski film »V kraljestvu Zlatoroga«, delo T. K. Skale. Opozorilo društvom Odbor aa postavitev spomenika kralju Petra L Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani opozarja organizacije, društva ltd_ ki stro bo letos lepši kot pred dvema letoma, ker obdaja progo od dveh strani celina. Zaradi tekem bo v pristaniščih Spitheadu in Southamptonu na dan 12. septembra popoldne ustavljen ves promet s parniki. Tekmovalci za to veliko hitrostno preizkušnjo v zraku se zbirajo v Calshotu, kjer so za letala vsake države pripravljene posebne lope, ki so na zunaj označene z državnimi zastavami. Pred lopami stoje straže, ki nikomur — brez poveljnikovega dovoljenja — ne dajo vstopiti v hangarje. Angleži ao se za tekme dobro pripravili in upaja da bodo tudi letos odnesli zmago. Zal jih je že med treningom težko za« dela izguba odličnega letalca Brin tona. Se« daj so zopet pričeli trenirati in njihov po« veljnik — zadnji rekorder v hitrosti s nid-roplanom — Orlebar je trdno prepričan, da bo z novimi aparati lahko dosegel hitrost 627 km na uro. Letala so zgrajena samo za hitrostno vožnjo. Sedež za pilota je tako majhen, da se le a silo stisne vanj, vendar hna še dober pregled. Leta 1929, ko so se zadnjič vršile tekme za ta pokal, je zmagal Anglež Waghorn a hitrostjo 528.87 km na uro; kmalu po tekmi je postal žrtev svojega poklica. Par dni pozneje pa je njegov poveljnik Orlebar prekosil Waghornovo znamko in dosegel — čeprav na ravni progi — hitrost 575.65 km na uro. Strokovnjaki menijo, da bodo letošnje tekme prinesle nove rekorde. Glavni tekmeci Angležev bodo seveda Italijani, ki so prišli z 9 letali, odlično pripravljeni. Tudi oni so imeli že izgube pri treningih. Tretji udeleženec, Francija, ne daje o sebi nobenih podatkov. Dočim zatrjujejo, da so francoska letala že pri tre* ningih dosegla hitrost 650 km na uro, 6e slišijo zopet nasprotne ve6ti, po katerih 60 vsi poskusi manj uspeli in bo za Francijo startalo samo eno letalo. Do dneva starta je itak vse tajno! SK Itirija. Za plenarno seljo upravnega odbora 1. sept. ob 20. v kavarni Emona se naprošajo sekcije, da predlože poleg rednega mesečnega poročila tudi načelne predloge glede športnega programa proslave klu-bove dvajsetletnice v prihodnji zimski in poletni sezoni SK Javornik, Rakek. K današnjim tekmam proti SK Disku v Domžalah potujejo Škulj, Urbas, Žagar Janez, Vidrih Pepi Gerl, Mele Milan, Benčan Tone, Cerne, Stane Kovšca, Zvonko, Aleks, Janež Polde, Milček Susteršič, Anžlovar Karlo, Zgonc, Alič, Korbar, Skuk, Stroihsak, Šu-šteršič France, Brišček Ivan, Toplak, Bri-šček Ferdo, Hčulin. Odhod z Rakeka ob 12.12, odnosno iz Ljubljane gL kolodvor se udeleže odkritja spomenika dne 6. septembra, da za skupine v krojih, oziroma korporativne udeležbe niso potrebne posebne legitimacije. Poziv vsem organizacijam Narodne strokovne zveze. Izvrševalni odbor Narodno strokovne zveze poziva vse podružnice in ostala pri njej organizirana društva, da se v kar največjem številu udeleže odkritja spomenika kralju Petru v LjubljanL Odbori naj poskrbe pri županstvih za izkaznice za četrtinsko vožnjo. Podružnice, ki imajo prapore, naj jih vzamejo seboj. Zbirališče članstva NSZ in zunanjih delegatov v nedeljo 6. septembra ob pol 10. uri pred Delavsko zbornico v LjubljanL Vse bližnje podružnice naj skrbe za veliko udeležba Podružnice naj slede navodilom okrožnice, ki je bila te dni razposlana. — TajniStvo NSZ. Poziv slovenskemu gasilstvu! Predsedstvo JGZ v Ljubliani ie nreielo od odbora za oostavitev snomenika kraliu Petru L Velikemu Osvoboditelju v Ljubliani oova-bilo k sodelovanju ob odkritju dne 6. seo-tembra. Pozivamo s tem vse gasilske žvoe. da zberejo in odoošlieio čim večie število slovenskega gasilstva na ta veliki zgodovinski in Datriiotični oraznik. vršeč se ob' desetletnici viadania Ni. Vel. kralja Aleksandra I. — Gasilske žuoe v neposredni bližini Liubliane in ob železniških Drogah naj DTioelieio članstvo koroorativno t Ljubljano dočim nnčakuiemo o^ oddalie-nih zanesljivo demitaciie. Vožnja tja In nazaj Je četrtinska! Legitimacije Je naročati pri JGZ LJubljana takoi. a najkasneje do 31. L m. ter i a viti hkratu število udeležencev. Zbirališče gasilstva bo ored Mestnim domom na Krekovem trgu v nedelja 6. septembra, ob ool 9. zJutraL Podrobna pojasnila nretfme članstvo ori žuonlh načelnikih. * Za Jzvenljubljanske udeležence Je So« voljena na železnici četrtinska vožnja« Legitimacije dobite in podrobnosti 1» veste pri vseh občinah. ob 14.10. Vsi zanesljivo ia točno! Novo športno igrišče bo otvoril marfjivC ŽSK Hermes v Sp. Šiški 5. in 6. septembra. Ob tej priliki se bodo vršile zanimive tek-< me, ki se jih bodo udeležili Ilirija, Hermes, Hašk, Pnmopje itd. Podrobnosti bomo še priobčili. Juniorske pokalne tekme . (Službena)! Ker je Korotan II odpovedal udeležbo v turnirju za tolažilno darilo, je odpadla za včeraj določena tekma Ilirija ; Korotan H ter »e odigrajo današnje tekme naslednje: ob 8JO Mladika : Korotan, sodi g. Skalar, ob 9. Ilirija : Hermes (Skalar), ob 9J0 Slovan : Mladika (Zupan), ob 10. pokalni finale Reka : Ilirija II (Deržaj). ob 16. Slovan : Korotan (Mahkovec), ob 17. Hermes : Slovan (Betetto), ob 17.30 Ilirija : Korotan (Zupan). /1SK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 930 igrajo juniaitji proti SK Svoboda rez. Ob 16. morajo biti v garderobi; Jančigaj, Svetic, Jug II, Sinkule, Raum, P>-šek It Trajkovič, Vrhovnik, Svetic Vili, Jež, Peterim, Uršič, Senica, Sinkovic, Hasl, Pišek L Slamič, Sočan, Zemljak, Jug L Slapar, Čebohin. Opremo je prinesti s seboj. ___ Spomin! na Andreejevo odpravo V Tromso se je nedavno vrnila ekspedt-cijska ladja »Isbjom«, ki je v zadnjem času pod francoskim vodstvom obšla Gru-mante in se ustavila tudi pri Belem otoku. Tam je našla razne kose človeške obleke in opreme, fotografski aparat in čepico iz kožuhovine, predmete, ki so baje pripadali članom Andreejeve ekspedicije. Odprava je pripeljala s seboj tudi živega belega medveda, ki ga je bila vlovila x polarnem ozemlju. Ženski mornarji na Japonskem Iz Japonske poročajo, da je v zadnjem času vse polno žensk prešlo v službo trgovinske mornarice. Samo v Osaki je prestalo zadevne skušnje deset žensk, starih 25 do 30 let. Neka Japonka je celo napravila skušnjo za kapitana in ima pravico poveljevati ladjam do 30 ton. Več Japonk se je tudi habilitiralo za učiteljice na Šolah za mornarje, ena pa je celo napravila skušnjo za ladijskega inženjerja. Snežni vihar v Južni Afrfid Pri Mount-aux-Sourcesu v Natalu so našli 20 trupel domačinov, ki so pred Šestimi tedni delali v rudnikih in so se po dovršenem poslu odpravljali domov. Tik preden so odrinili proti domu, jih je zalotil snežni vihar in jih usmrtil do zadnjega. občutek je bik) neskončno olajšanje. Kakšna sreča! Torej ne Klara, temveč Mirni me je goljufala, Mimi, ki sem se je hotel jeseni itak odkrižati! Potem je bilo vendar vse dobro! Prosil sem skoraj s smehom za oprošč^nje in sem se hotel umakniti. Toda Mimin prijatelj je energično zahteval pojasnila in ker sem molčal, se je obrnil do Mirni: »Ali poznaš tega gospoda?« Mimi me je poznala. »To je vendar Pavel,« ja dejala pomirjujoče, »spomni se vendar — Patel, o katerem sem ti tolikokrat pripovedovala. Star, dober prijatelj.« »Toda, gospod,« je besnel mož, obrnjen proti meni, »čeprav je temu tako, kaj vas upravičuje ,da prirejate škandal pred vrati mojega kupeja? Ves vlak je alarmiran in jaz te predrznosti ne bom mirno prenesel.« Hotel sem odgovoriti, surovo — tu je padel moj pogled na hodnik, na potnike, ki so siKli iz kupejev. Tik ob meni je stala Klara, vsa bleda, v očeh solze. Bila je v sosednem oddelku in je vse slišala. Tmela je na svojih nogah čevlje iz kačje kože. Skočil sem k njej. Naj me rma moj tekmec za strahopetca, vsekako.sem se hotel izogniti dejanskemu spopadu. Klasa je bila važnejša. Kako naj ji pojas- nim? »Hote! sem te presenetiti ..sem zajec lj al. Žena je junaško zadržala solze. Vrgla je samo pogled na Mimi in na njene čeveljčke. Pogled, ki je več povedal nego cel roman. In ja menila suho: Presenetiti? To ti je tudi uspelo, Pavel!« Mesec pozneje sva bila ločena. Po moji krivdi, čeprav sem hotel svojo ženo samo presenetiti.« POZOR! Iznašel sem nov način kemičnega pranja ia barvanja vseh vrst oblek in primerno preuredil pralnico in barvalnico v svoji lastni hiši, zato sem v stanu izvrševati pranje tn barvanje po najnižjih cenah. Sr^nbnrsrova ulica 4 "168 ANTON BO C, Ljnbliana Poceni in vendar najboljša Je Severjeva otomana z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju. Velikost 185 X 78. Najboljši materijal. Cena! 550 do 850, po izbiri1 preobleke. Zahtevajte vzorce! 68 SEVER BUDOLF, Marijin trg štev. 2. Na blagoslovljeni zemlji Tostran In onostran Mure Po Murščaku črez Hrašenski vrh, Tur-tenski vrh. Gornji Kocljan in ti a na Kapelo. Kje je vse to? Takole ti povem. Na progi Ljutomer-Gornja Radgona izstopiš na postaji Bučečovci ali Hrastje-Mota in kreneš na levo navzgor, pa imaš tako čudovit in hvaležen izprehod kakor redkokje na slovenskih tleh. Kakor oo slemenu strehe se vije pot Avgustovo solnce žge na vso moč. A ni časa. da bi o tem razmi-šiljal. Komaj si od časa do časa obrišeš potno čelo. Pogled ti plove po vzorno obdelanih goricah, hram pri hramu, vmes gosposka, skoroda graščinska poslopja. Med zelenimi brajdami se od časa do časa zasveti bela kapelska cerkev, pa se zopet skrije. Med goricami sadovnjaki, veje se šibijo m lomijo pod težo izbranega sadja. Ej, ljubljanska deca. da bi te pustili do teh egiptovskih loncev! In gre pot naprej mimo vinotočev pod vejo kjer točijo ruino vince po deset dinarjev in še ceneje. Mikavno ie •tole in zapeljivo med Scilo in Karibdo. pa je še prezgodaj in prevroče. Menjavajo se slikoviti prizori kakor na olatnu v kino. V bistvu enaki, vendar v formi različni, novi. V daljavi kipe vitki topoli po vrhovih kakor strelovodi proti nebu. Prideš do križa, nad njim se vzpenja zeleni baldahin dveh smrek. Ustavim se pri vodnjaku, ki ga ravno popravljajo. Globooina ie precejšnja, in pravijo, da ie pitna in zelo hladna voda. Mar res v teh krajih pijejo tudi vodo? Mar se ne šalijo? Kaj ne rabijo tod vodo samo za kuho in oranje? Na odvaljeni cementni plošči vrezano čitam. da je napravil vodnjak župnik Bolkovič, ki je žuonikoval in iunačil nekje po Bi-zeljskem in tudi po teh krajih. Stari šaljivec govori v napisu tudi r>ekaj o abstinenci. Nu, sedaj se izprehaja že po nebeških vinogradih. Na desno ti kroži pogled dol na Mursko polje in tja čez Muro v Prekmurje. ki leži pred teboj kakor na dlani. Pa tja čez Tišino in Mursko Soboto in še dalje po Ravenskem, do vrhov Goričanskega. do Plečnikovega in Bašinega »prsta božjega« v Bogojini in zopet tja dol na Dolensko do skrajne vzhodne točke, do Dolnie Lendave. Vse to ti dam, ako čred me padeš in me moliš! Takšen si človek misli svet, ki ga je ■obljubljal vrag Sinu božjemu. Pri kapelski cerkvi mi tolmači dlvne, edinstvene razgledne točke šolski upravitelj Kvirin. Službena in starostna leta ga še niso vpognila, Priljubljena glasba in domači prleški humor mu slajšata življenje. Pa ima Kapela še neko posebnost Župnika, biseromašnika Meška. ki pri 86 letih še opravlja svojo službo in vsak dan čita in celo ooi-e mašo. — Na senčnatem gostilniškem vrtu pri rtorvatičku je prijetno. Kvirin in gospa iz Chrudima delata zabavno družbo. Pritiskata neznosna vročina ln soparica. Šentjanževec se zavleče, dokler resno ne ooorrni oddaljeni zamolkli grom na čas odhoda v Radince. Prve težke kaplje padajo, ko pribežim do kopališča. Nato oa se o-dvro zatvornice neba, blisk in tresk, močan naliv oa napaja žeino grudo do poznega večera. Konec pa s iih dni. V kopališču Radencih čuješ vse mogoče 'ezike. Pa so tam poleg Slovencev Hrvati, Srbi, Nemci. Madžari, iz vseh mogočih krajev obiskujejo gostje zdravilišče, iščejo le-ka svojim boleznim ter pijejo zdravilno slatino, pa tudi izvrstno vino ne škodi. Zvečer se zbere prijetna dražba pri Do-rnanjku. Tam sedi in jih razdira Loize, tisti. ki vsak večer pridno telovadi »Pri Sokolu« v Ljubljani. Tudi dr. Gregor možuie tam. pol resno pol šaljivo. Nekoliko težko se ločim prihodnji dan od priletne družbe in io mahnem proti Muri. V četrt ure sem iPri brodu, ki me predstavi na prekmursko stran. Na nasprotnem bregu so trije mlini na Muri in poleg njih prijetna kopel v reki. Topla ie voda. a silno deroča in kalna. Po bregu in v vodi gomazi neverjetno veli.-co število otrok iz bližnjih hiš. Ne. še ne bo konec sveta. Po osvežujoči kopeli oa naprej skozi Petance. kjer so imeli štajerski in kranjski orotestantovski predikanti po izgonu 1. 1598 bogoslužne shode. — Dne 14. julija 1601. poroča Hans "VValter, pridigar v Petancih. (po ljudskem govoru ->ra-vilno: na Petancih). da ie ob preteklih bin-koštnih praznikih prišlo zelo mnogo ljudi iz Koroške in Ljubljane k niegovim pridigam. (Cf. Gruden. ČZN 1914, s. 122.) Tišina. Tu je delo-val narodni budite!! hi »oče prekmurskih Slovencev« 1. 1913. umrli dekan m kanonik dr. Prane Ivanoczy. Tu je zbiral okoli sebe dijaštvo in ga navduševal za narodne ideale. Tu je ustanovil s svojim kaplanom Jožefom Kleklom in nedavno ter prerano umrlim splošno znanim župnikom v Bogojini, Ivanom Bašo prekmurski »Kalendar«. ki je postal -Tece-Ijive vrednosti za prekmurske Slovence. Velika in prostorna je tišinska žu^a -er-kev, a s' težavo sprejme ob nedeljah vernike iz dvanajstih občin. Sredi oarka kostanjevih drevoredov stoji, prijeten hlad veje okoli nje. Med mašo ie zunai cela raža koles, zakaj razdalje so velike in ceste zelo lepe. Tišino je imel grerf Seclv" Tomaž, ki ie bil začetnik luteranstva v Prek-rnurju. Poleg nje še Soboto in Gornjo Lendavo. Tišinska cerkev je eden najstareiših prekmurskih umetnostnih spomenikov. Ladja je zidana v romanske™ slogu 11. in 12. stoletja, svetišče in stolp oa sta bila zidana v gotskem slogu koncem 14. stol. na stroške soboške grofice Sechi Šare. Semkaj so romali prekmurski in štajerski Slovenci in no sporočilu prekmurskega rokopisa iz začetka 19. stol. so Prekmurci tukaj zvedeli od Štajercev za ajdo (1345) in jo odtlej gojili. — Marijino podobo so Turki no Niko-poljski bitki odnesli: ko so jo čez leta našli, so jo — no tradiciji — voli peljali v Lankovce nri Voitsbergu tn ne v Tišino, (narod pravi: na Tišino.) Danes je ena najbolj popularnih oseb v Tišini in gornjem prekmurju g. Evgen Antau&r Kdo je prav za prav to? Po poklicu šolski upravitelj, upravlja obenem obsežno in lepo urejeno posestvo. Načeluje domači hranilnici in posojilnici, ki se je baš rešila iz madžarskega objema v Budimpešti. Po maši se napolni posojilniška pisarna z domačimi kmeti. Izplačila, sama izplačila. Vse potrebuje gotovine, gospodarska kriza ie na višku. Pristopajo možje in podpisujejo, pa v resnici ni nobenega nepismenega med njimi. Nato nas vodi g. Antauer na svoje posestvo, v hleve, kjer nam razkazuje plemenske krave in konje, med niimi čistokrvnega arabca, pa zopet do velikega čebelnjaka 'n sadnega vrta. kjer se vse šibi najplemenitejših vrst različnega sadja. Kako zmore vse to. kdaj in kako si vzame čas? Pa pojasnjuje: delo in zopet delo, vidi se mu škoda časa celo za jed in spanje. In še ni konec njegove raznovrstne zaposlitve: oskrbuje cerkveno netie in orglanie ter pdše tudi strokovno šolsko literaturo. Severno gre pot v dobre pol ure oddaljeno vas Rankovci. Gj. blagoslovljena zemlja! Hodiš med plodnimi in prostranimi njivami, ki jim skoro ne vidiš do konca. Sama ravan in obdelano polje, kamor ti nese oko. V Rankovcih umno in pridno gospodari Franc Kuhar. Ponosen razkazuje lepo posestvo. Snaga in red vladata vsepovsod. V hlevih stoje lepo negovane krave in konji. Prašičem ne ve števila. Hišo si je postavil novo. zidano kmalu po prevratu. Za njim so si začeli postavljati nove hiše tudi drugi. Starih prekmurskih domov lesenih in nizkih, vidiš že malo. Dobro je to prekmursko ljudstvo, prijazno in gostoljubno. Kiiharjeva gospodinja nosi na mizo mesa, pogačo, belice (jajca), retaše (pečene štruklje) in vsega, kar premore hiša in more nuditi gostoljubno nrekmursko srce. Razvije so pogovor o tem in onem: obdelovanju polja, o letini, da bo srednja, da 'e pšenica obrodila slabo, žito (rž) nekolike boljše, sadna letina pa splošno zadovoljiva. Pripovedujejo o evangeličanih, ki so pomešani po vaseh in se strogo ravnajo po svoji veroizpovedi, še bolj kakor katolik. Prvi in drugi pa žive v prav dobrem medsebojnem razmerju. Prioovedujeio o slovenskem feziku, ki ni imel pod Madžari nobene pravice, niti v šoli, niti v urada, edino zatočišče ie imel v cerkvi. Zanimiv je prekmurski iezik, za tujca izprva neokliko težko razumljiv; kdor pa ie vajen prleškega narečja, temu se uho kmalu privadi. Pač so gotove posebnosti, tako n. pr. za: kateri, katera, katero = šteri štera, štero; nič je nikaj; še je ešče. Končnica »h« se izpireiminja v »j«: po dolinah je po dolinaj. Kazalni zaimek: ta. ta. to. ie eti, eta, eto. Vendar so to malenkostne razlike in je v splošnem prekmurščina prav dobro razumljiva. Zanimiva je govorica starih, v književni slovenščini nešo-lanih Prekmurcev. Tako si misliš staroslo-venščino. prvotni jezik naših panonskih pradedov. Nujna navodila za udeležence svečanosti ob odkritju spomenika kralja Petra Osvoboditelja Prepozno a «Ne, gospod!« Z vso sil-o se skuša Marija iztrgati rokam riemojstra Erdo-lyja, ki jo hoče objeti. Skozi dim v oficirski obednici se vsi pogledi upirajo vanjo. Pogovori so zastali. Samo mladi poročnik ob klavirju ni prenehal igrati. »Ne bodi pusta!« kolne honvedski častnik z obrazom ki je razgret od vina, in trdno drži dekle. »Ne, gospod!« Nje glas je preteč. To ni več ponižna hčerka grajskega oskrbnika, tiha strežnica ob častniških mizah V njenih očeh gori nekaj kakor ogenj junakov poljskih osvobodilnih vojn. A ritmojster noče priti k zavestL Melodija valčka se mahoma pretrže. Mladi poročnik je planil kvišku. »Gospod ritmojster, pozaoija.c, . .. nik!« S kletvico izpusti oni dekle. Skoraj st; zdi, da bo skočil na svojega nasprotnika. Toda ostali ga mirijo. »Gospod poročnik, midva se še pogovoriva!« — »Na razpolago sem vam, gospod ritmojster!«^ Poročnik Malberg sedi v svoji sobi. Na marmorni plošči mizice stoji roža, temna roža. Zdi se, da jo je čudež pričaral iz globoko zasnežene gališke zime. Ali pa jo je lepa Poljakinja prinesla iz hvaležnosti v dar....? • »Gospod polkovnik, ukazujete?« V po-zni noči je brigadni poveljnik pozval poročnika Malberga k sebi. Kakor ostro orisana silhueta se odraža visoka postava od okna temne sobe. S kretnjo roke pomigne poročniku k sebi in kaže na obzidje grajskega vrta, ki se beli v mesečini. »Vidite tam moža v senci vrtnih vrat? Vsako noč se shaja z osebo iz grada, ki jo od tu ni mogoče spoznati. Rad bi vedel, pa ne da bi kdo kaj opazil, kaj tiči za tem.« »Jutri se ponoči skrijem v parku.« »Napravite to, gospod poročnik!« • Srebmo siv je v mesečini zasneženi park. Polnoč je proč. leden mraz prehaja v ude. Poročnik Malberg preklinja polkovnikov strah pred vohuni. ^ Tu ... ali niso to koraki v parku? Ženska stopa proti vrtnim vratom. Marja. Ali naj bo prisluškovalec ljubezenske zgodbe? Ljubosumnost se dviga v njem. Mora se krotiti z vso silo, da ne stopi Lz zasneženega grmovja in jo postavi na odgovor. Marja je odrinila zapah oa vrtnih vratih. »Mihal! Ali si tu?« Neki moški vstopi. Poglasno šepečeta. Poročnik ne ume poljščine dobro in ujame le kakšen drobec. Ljubezenski pogovor to ni. Moški vprašuje, ali je prinesla načrte! Poročnik Malberg se skloni naprej, da bi bolje slišal. Tn se utrga z ropo-■rtrn breme z veje. Onadva se zdrzneta. Z enim samim skokom h oni planil do vrat. »Stoj!« Tudi častnik je skočili s pripravljeno pištolo naprej. Toda Marja je skočila vmes iin ga udarila po roki. Strel je zadel v lesena vrata, ki so se zaprla za beguncem. < »Pusti ga!« je zavpMa Marja v največjem strahu in se oklenila z rokami Prijetna in vesela je vožnja po gladkih in ravnih prekmurskih cestah. Gospodar ie zaipreged težko in kakor miza široko kobilo ija se peljemo na obisk k Šiftarjevim na Polano. Tu okrog so vasi: Vanča ves. Kud-šinci, Veščica, Grnalovci. Sama lepa stara slovenska krajevna imena, ki so prišla zopet do veljave po osvoboditvi Prekmurja. Ceste so ravne, kakor bi jih potegnil 7. ravnilom, ob robu visoke jagnedi. Svet visi proti jugovzhodu, vidi se daleč preko Murske Sobote. V pozni noči se vračamo, gosto zvezdnato nebo je globoko poveznjeno in obzorje tako obširno, da ne vidiš kmalu tako romantične slike. • Dobro Je to naše prekmursko ljudstvo, dobro kakor bel kruh. Na obeh bregovih Mure je enako plodna, blagoslovljena zemlja, tostran in onostran Mure leži isti. tudi v narečju jako soroden si narod. In vendar je razlika. Muropoljec je živahen, vesel, razgiban in živi nekako brezskrbno z dneva v dan, zlasti po vrhovih sosednjih Slovenskih goric, nač vpliv rujne kaplje. Ves drugačen je Prekmurec: resen, trezen in sila varčen. V njegovi naravi ie gotova primes otožnosti. melanholije. Mar posledica tisočletnega robstva pod Madžari? Težkega srca se ločim od priljubljene zemlje, od dobrega ljudstva. Povratek gre čez Ljutomer. Mesto raste in se razvija. Tam ima svoj Tuskulum pevec Sorškega. danes pa Murskega polja pisateli Cvetko Oolar. Zgodaj zjutraj trosi zrnja perutnini, se pogovarja z njo, kakor tudi s čebelami, potem pa piše, ako smem povedati, novo fiterarno delo. Tudi Caherla, enega najbolj marljivih kulturnih delavcev v zadnjih desetletjih na Murskem polju, obiščem. Ni še »te stari«! Četudi že več let v preranem pokoju, si ne da miru in ie še vedno vsestransko delaven, zlasti na glasbenem polju. Pa sedimo v vinotoču pod vejo zgorai pri Štamparju, srknemo v slovo sladko kanljo s Strmca in trkamo na zdravje in snidenje. _ R. D. Hranilna vrednost ovomaltine Blizu severnega vhoda na zagrebški velesejem, v levi vrsti samostojnih paviljonov je prva poizkušna točilnica, ki jo je otvorila znana tvrdka dr. Wander d. d. Zagreb za svoj preparat ovomaltino. Na človeka, ki pride v točilnico, napravi takoj najboljši vtis vzorna snaga in potem pa gotovo znanstveno obiležje vseh prostorov. Naše povojno intenzivnejše življenje zahteva racionalnejšo prehrano, da bi nadomestili vse enegije, ki jih človek izrabi s telesnim ali pa z duševnim delom. Teh energij se ne da nadomestiti z običajno dnevno hrano, ker ta ne odgovarja niti kvantitativno, ndti kvalitativno. Kvan-tativno, ker se ne hranimo dovolj kvalitativno, ker si hrane nismo izbrali po zahtevah znanosti, da bi vsa hranilna sredstva (beljakovine, mast in ogljikove hidrate) izkoristili 1 maksimalnim efetkom. Zaradi tega smo prisiljeni, da pomagamo telesu vsaj enkrat ali dvakrat na teden s tem, da mu damo hrano v čim racionalnejši obliki, to je da mu damo kako krepilno hrano. Ena od teh je ovomaltina dir. Wanderja. V točilnici dr. Wanderja d. d. smo našli spodbudo za nekaj misli v opozorilo čitate-ljev na važnost racionalne prehrane. Do tega so nas privedle tu zelo dobro predstavljene hranilne vrednosti najboljših jedil v primerjanju z ovomaltino. Dobili smo jasno sliko, v kako mah količini je pri ovomaltimi koncentrirana velika redilnost Tako vidimo, da ima 500 g ovomaltine isto hranilno vrednost kakor 3.4 kg zelenega graha, 1.9 kilograma govedine, 28 do 29 jajc itd. Druge silike kažejo še razne podobne primere. Nazorno smo tudi videli, da je ovomaltina pri-:ejena iz mleka, jajc, ječmen, slada in kakava in da so vse sestavine, ki tvorijo to hrano, velike vrednosti To so n. pr. lecitini, iipoidi, razne mineralne sestavine in nadvse važni vitamini. Vse ostane ▼ ovomaltini nerazkrojeno z istim svojim pozitivnim delovanjem. Tudi razmerje beljakovine (14.5 odstotkov) ogljikovih hidratov (70.6 odst) in masti (8.2 odst) je ravno tako, kakršno zahteva znanost Zelo dobro je uspelo tudi ponazorilo sladilnega procesa, ki bi krasilo mnoge znanstvene institute. Človek se lahko na licu mesta prepriča o nagli pripravi ovomaltine. V 1 minuti se žličiea ovomaltine raztopi v toplem mleku in pijača je gotova. Če vidi človek milo deco, ki je je vedno dosti v točilnici in ki tako slastno pije ovomaltino, mora tudi sam poseči po skodelici te pijače, da se prepriča o vseh prednostih te prej opisane okrepčilne brana ■ ■ .1 . ..m častnikovega vratu. S kletvico jo je sunil ob stran, toda ona ščiti vrata s svojim telesom. Zaman skuša, da bi jo odrinil proč. Ona se brani kakor obu-panka, s stisnjenimi zobmi se zvija pod njegovim prijemom, a ne popusti In vedno znova moleduje med borbo 3 s pretrganim glasom: Meni na ljubo ga ne ubij! Meni na ljubo!« »Prekleta mačka!« Ves besen jo je zalučal nazaj, da se je opotekla v sneg. Straža je priletela, strel jo je alarmiral. »Primite to žensko!« zapove kaprohi in ne da bi jo pogledal, se spravi z ostalimi na zasledovanje ubeglega nio- v za. Na mizi leže razprostrte karte, ki so jih našli pri aretiranki, in na njih so vrisani položaji. Marja je priznala, da jih je vzela v adjutantovi sobi. Polkovnik vodi preiskavo. »Povejte končno, kdo je moški?« 2e v tretjič jo vprašuje. »Ne smem!« Marja se še komaj drži na nogah. Tedaj mine brigadirja potrpežljivost. »Tu ni mesto za skrivalnice!« jo nahru-li. »Samo če poveste resnico, si rešite življenje!« Tu je Marja ponosno dvignila glavo: »Rajši umrem!« d€ s trdim glasom. Minute molka polže skozi prostor. Potem zapove brigadir: »Gospod poročnik. zaključite protokol!« Poročnik Malberg začuti mrzflo zono na svojem hrbtu. Njemu ie, kakor da je smrtna obsodba že izrečena. * Ledeno mrzel veter piha čez zalede- 1. Prijavite se Se takoj občini radi naročila legitimacij za četrtinsko vožnjo. 2. Občine javite odboru takoj, — lahko tudi brzojavno — število potrebnih železniških legitimacij za četrtinsko vožnjo. 3. Občine javite brezpogojno m čim-preje najbližji železniški postaji število udeležencev iz vaše občine, sicer ne more železniška uprava odrediti potrebno radi vlakov. 4. Vožnja je četrtinska na vseh železniških progah zapadno Zagreba in Kar-lovca. Pri nastopu vožnje kupite polovično vozovnico, ki velja tudi za brezplačen povratek. 5. Vsako legitimacijo za četrtinsko vožnjo mora žigosati občina, v kateri prebiva udeleženec. €. Legitimacije za znižano vožnjo je treba v Ljubljani predložiti v potrdilo, da se je vsakdo udeležil odkritja spomenika. To potrjevanje se bo vršilo na glavnem kolodvoru, na velesejmu in v veži »Kazine«, Kongresni trg št. 1. Na glavnem kolodvoru in na velesejmu bo to žigosanje v dneh 6., 7. in 8. septembra čez dan, v Kazini pa le dne 6. septembra od 7.30 do 20. ure. 7. Potujte s vlaki, ki bodo objavljeni za posamezne proge v časopisih ln vpošte-vajte, da bodete 6. septembra 1931 do 9. ure zjutraj v Ljubljani. 8. Iz Maribora bo vozil posebni vlak z odhodom (iz Maribora) ob ca. 1.40, ki prispe v Ljubljano ob ca. 6. zjutraj. Ce bo več udeležencev, bo vozil še drugi posebni vlak uro kasneje. Zato se vsi pravočasno prijavite občini, ki naj sporoči skupno število udeležencev železniški postaji. 9. Dostop na slavnostni prostor bo le Podtaknjena nevesta Mnogo ae je že slišalo o podtaknjenih otrokih, podtaknjena' nevesta pa je precej nova in senzacij omalna reč. Vendar jo beleži kriminalna kronika dunajske policije. 291etni posredovalec za sklepanje zak& nov Rudolf Collmann je speljal na ta način 251etaega trgovca Annolda Bobma, ki je želei spoznati p etično nevesto. Obljubil mu je bil gospodično Riegler, hčer premožnega posestnika iz Kiplitza pri Zieredorfu. S fingiranimi pismi je izvabil od zakonskega kandidata več denarja ki darov. Predstavil n» je bil plavolaso kmečko dekle s pripombo, da bo imela veliko doto. Bohmrv? m>g1ed nnliskega diiaka Kn VC+no! častnik. SP vrr avti a OO vnia^Vn »Kdo s+e?« — »Mihal Rarzykow«K ubežnik 13. pehotnega polka«. — »Kaj proti osebni izkaznici, ostali se zbirajo za sprevod po društvih in organizacijah na Vodnikovem trgu. Podrobnejša navodila za to grupacijo slede. 10. Izkaznice za slavnostni prostor se izdajajo le na imenske prijave: prošnjam za izročitev izkaznic brez navedbe imen ni mogoče ustreči, zato naj se nepravilno izvršene prijave takoj obnove. 11. Za sodelovanje pri sprevodu niso potrebne posebne Izkaznice. 12. Prenos izkaznic je nedopusten — izkaznice je vidno nositi. 13. Podroben program svečanosti ln razvrstitev udeležencev bo še objavljena na tem mestu. 14. Godbe — prijavite svoje sodelovanje pri svečanostih takoj odboru — Ljubljana, Kongresni trg 1/IL Zbirališče Vodnikov trg. 15. Odbor obvešča, da ne daje železniških legitimacij za četrtinsko vožnjo ▼ komisijsko prodajo. Zato ne bo vračal denarja za eventuelno vrnjene legitimacije. Naročene legitimacije se odpošljejo posameznikom ali društvom le proti povzetju stroškov za železniške legitimacije in poštnino. 16. Društvom, organizacijam tn posebnim skupinam, ki se s svojim članstvom udeleže sprevoda, se priporoča, da se preskrbe napisne tablice v velikosti 60X30 cm z napisom v črnih črkah na svetlem temelju, katere bodo nosili skavti pred dotičnim društvom itd. v sprevodu. Tablice naj bodo na 1.50 m dolgem drogu. Odbor n postavitev spomenika Kralja Petra I. Velikemu Osvoboditelja ▼ Ljubljani, Kongresni trg St 1TL Razkrinkani »misijonar« V Innsbrucku so vabili zadnje dni velikanski plakati na predavanje o kulturi Irdije. Kot predavatelj je bil naznanjem misionar Norbert Weisser s Ceylona. Zanimiva tema predavanja je privabila ▼ predavalnico dokaj občinstva, ki pa je takoj postalo nezaupljivo zaradi razkošno okrašene dvorane. Nezaupanje se je še povečalo, ko je po preludiju z orglami stopil na govorniško tribuno mlad fantč. Predavanje ni izpolnilo nad poslušalcev, zato se je dvorana čedalje boij praznila. Na koncu je predavatelj pozval poslušalce, naj čim mogoče več prispevajo za njegovo misijo. Ko je govor zaključil, sta vstala dva visokošolca in sta zahtevala od predavati cja nekaj pojasntL Pri tem se je predavatelj urezal in je moral priznati, da vob-če ni bil na Ceylonu. Zato so ga izročili policiji ,kjer je navedel, da je benediktinec Srca Jezusovega, česar pa ni mogel dokazati. Zato so ga pridržali pod ključem tn z njegovim potovanjem na Ceylon ne bo nič. Nesreča v jezu V jezu karseforske elektrarne pil La-holmu na južnem švedskem se je primerila strašna nesreča, ki je zahtevala tri človeške žrtve. Dve dami in en gospod so se spustili v ogromen, milijon litrov vode obsegajoč betonski kotel, da bi iz njega fotografirali velikansko električno napravo. Čuvaj, ki nadzoruje dotok in odtok vode, pa ni pogledal, če je trojica tudi zlezla iz kotla in je pred časom dvignil zatvornice ter spustil vodo. Nastal je poplah in mogočne množine vode, ki so naraščale z izredno brzino, so v nekaj trenutkih zalile nesrečno trojico v kotlu. Ko je bilo že prepozno, je čuvaj spoznal svojo pomoto. Zaprl je zopet vodo, a iz betonskega kotla so dvignili samo še tri mrliče. Napofi, tretje največje ftafijansko 'mesto Pri zadnjem ljudskem štetja ▼ Napolljo so našteli 841.000 prebivalcev, dočim so jih našteli pred tem štetjem 771.000. Poprej je bil Napoli v pogledu števila prebivalstva na boljšem, v zadnjih letih pa ga je izpodrinil Rim z drugega na tretje najob-Ijudenejše mesto Italije. hočete?« — »Moja sestra mi je v tisti noči prinesla živil k vrtnim vratom. To je vsa njena krivda!« »Ukradla je vojaške dokumente!« — »Hotel sem se prebiti do Karpatov in sem jo prosil, naj mi priskrbi karto. Nisem slutil, da bi radi tega lahko prišla v takšen sum.« — »Človek, je to res?« Častnik ga trese za ramena. »Ne lažeš, če s tem sam zaigraš svojo glavo!« odvrne Poljak temno. * Pol ure pozneje jezdi poročnik Malberg z vsemi potrebnimi pravicami skozi temno noč proti Przemyslanom. Neusmiljeno zabada valahu ostroge v telo. Od vsake minute zavisi Marjino življenje. Prešlo je že osem dni, od kar so jo oddali vojnemu sodišču. Redkokdaj traja proces dalj časa, vojno sodišče deluje brzo. Kdo ve, če že ni prepozno? Naprej! Naprej! Kakor strahovi.letijo mimo topoli ob cesti. Zaspan trenski vojak se na svojem vozu prekriža pred nočnim jezdecem, ki švigne mimo kakor divja plav. Ceste ni konec. Svetli pasovi že barvajo obzorje. Vedno znova spodbada konja. Mesto je še daleč in povelje za usmrtitev je morda že oddano. Svetel dan je že, ko skoči z oznoje-nega konja pred vojnim sodiščem. Av-ditor, ki ga spremlja vojnj kurat. je nravkar stopil skozi vrata jetnišnice. Poročnik Malberg se javi v svoji misiji. Avd Hor prebledi: »Marja Barzykowska...« ponavlja jecljave ime, »... pravkar so jo ustrelili!« » Razprodaja manufakture JOS. RAVNI KAP. Liubliana. Miklošičeva c. IKHBnnHKmmBiar BMIN —.-.--—■— , .—.._,, L P. Baije: Pogodba za HoIlywood Na vožnji iz Bremerhavna v Helgo-land sem s 2 seznanil z ljubko mladenko, ki me je mnogo bolj zanimala kakor morje. Že med vožnjo so se zbirali na nebu oblaki, in ko smo na Helgoiandu stopili z ladje na trdna tla, je nastala nevihta. Morali smo se zateči v restavracijo. Sedli smo za mizo, in ko je vsak izmed nas naročil prigrizek, nisem hotel zamuditi prilike in sem se ji predstavil. »Mene gotovo že poznate,« je dejala in se namuznila. »Poznam?« sem se začudil. - »Oprostite, mislila sem, da je moj obraz kakor tudi ime splošno znano pri vas — mogoče se motim. Pišem se Lund. Lia Lund.« Napenjal sem spomin — a nisem se mogel domisliti tega imena. »Po poklicu sem filmska igralka,« je nadaljevala ona. »Pred tednom dni sem podpisala filmsko pogodbo za Holly-wood^. Jutri odpotujem v Ameriko.« Začudeno sem jo gledal. Tako imenitna zvezdnica — pa da je ne poznam! Da, niti po imenu mi ni znana. Začel sem jecljati, da bi se opravičil. »O, jaz sem pa čisto vesela, da me še ne poznate,« je hitela ona. »Saj niste edini moški te vrste. Precej jih je, ki jih film ne zanima. In slednjič naj vam povem: lahko ste zadovoljni, da ne hodite v kino. Veste, biti slaven je strašna reč. Ah, človek se komaj iznebi sitnih muh, ki mu sledijo kakor senca. Komaj sem se jih otresla za danes.« Natakar je prinesel naročeno. Zatopila sva se bila v pogovor, tako globoko, da sva po prigrizku naročila še kosilo. Mene je pretreslo to, kar sem slišal iz njenih ust. Kakšno iznenadenje, sedeti za eno mizo s svetovno filmsko zvezdnico! In slišati iz njenih ust, da sem ji ... nu, recimo všeč... Lia je kazala, da ji film ni škodoval. Poznala ni blaziranosti ne predrznosti. Kakor otrok je uživala vse, kar je mogla dobiti na Helgoiandu. Na promenadi so vse oči gledale samo za njo. Med prijetnimi po m en k i na izpreho-du sva skoro pozabila, koliko je ura, ki je kazala že šest. Morala sva se podvizati, da sva dosegla še zadnjo ladjo za Bremerhaven. Kakor da se poznava že deset let, sva šla k blagajni in s2 vkrcala. V Bremerhavmu me je spremila na vlak. Ko sem moral vstopiti, se mi je iz-vil iz prsi vzdih: »Na svidenje, Lia.« V tistem trenutku sem začutil, kako sta se dve roki o vili mojega vratu. Nje-ne ustne so se srečale in ujele z mojimi. Za trenutek ... Potem je izginila. * Pripeljal sem se na cilj iu taval po ulicah, ves zamišljen v doživljaj minulega dneva. Neka temna sila me je gnala v kinematograf. Ko sem vstopil, je bilo temno. Kmalu pa se je prižgala luč, in ko sem stal tam na prehodu iz ene vrste v drugo, je pristopila k meni ženska, ki je obiskovalcem kina dodeljevala sedeže. »Želite spored?« me je vprašala. Pogledal sem ji v oči in obraz se mi je podaljšal. »Lia! Ti tukaj?« sem zajecljai. Ona pa je odvrnila: »O-prostite gospod, jaz nisem Lia, Luiza sem ...« Pri tem je spremenila barvo. »Kakopak,« sem rekel. »Zamenjal sem vas.« In sem plačal program. Ko sem spustil novec v njeno roko, sem čutil, da se trese. Pozneje mi je bilo zelo, zelo žal, da sem šel v kino. Razdrl mi je iluzijo. Iluzijo male prodajalke sporedov, ki vodi ljudi na sedeže, pri tem pa pustolovi, kadar je prosta, in pripoveduje naivnim moškim, da ima pogodbo za Hollywood. P. T. H.: Interesantno Menda ni na svetu interesantnejšega izraza od besede »interesanten«. Vsi kulturni jeziki io poznajo. V vseh je menda tujka. Koliko so si že ljudje prizadevali, da bi io odpravili iz svojega jezika! Zaman! Ostala je tam. kjer je brta — uporabljajo jo slej ko Dre i. Vse to je resnica. Saj ni moči tam+i, da ne bi imeli zanjo pet sto inačic. Morda celo več. A ene same besede, ki bi jo lahko nadomestka, nimamo. Nimamo izraza. ki bi pogodil stvar tako v živo kakor izraz »interesantno«. Ta beseda je svet zase. sv°t se vrti okoli nie. ona na okoli sveta. Svet in ona, ona in svet sta ner^ združljiva. Obrnimo svet rn sebe kakor hočemo, na koncu moramo priznati, samo to, kar je interesantno, živi. Kar ni interesantno — Bog bodi temu milostljiv! Ženska, ki ni interesantna, moški brez intere-santnega značaja, ki ni bil kjerkoli, kakorkoli in kadarkoli interesanten — ni interesanten. Naj torej kar poveže braš-no in vzame pot pod noge. Z njim bomo kratko opravili. Z Bogom! Da pa ne pozabimo glavnega: interesantnost ne leži vedno na vrhu. Spomnimo se samo Flaubertove povesti »Preprosto srce«. Interesantnost je treba časih poiskati, si jo takorekoč vzeti. Šele potem postane interesantna. Beseda »Interesanten« ima časih kar skrivnosten pomen. Ce se vprašamo, odkod prihaja, odkod jo izvajajo, se nam posveti, da rabijo že Latinci besedo »in-ter-esse« — vmes biti. Interesanten pomeni po tem takem »vmes bivajoč«. Ampak kje vmes? Kje vmes je n. pr. interesanten gospod? Kje vmes interesantna dama? Če je interesantno to. kar dela ljudi interesantne, potem ni to kar leži med njimi in jih dela interesantne, prav nič interesantno. Kje pa so meje, med katerimi je svet interesanten in onkrat katerih postane svet neinteresanten? Meje so — kdor ne verjame, se lahko prepriča — nebesa in pekel, Bog in hudič. S tem izgubi sfera, ki omejuje interesantnost, svojo lahkoto in postane težka. Resnosit in teža ji dasta popolnoma nov ton. Karti kaj bi pomenila beseda, da je Bog interesanten ' To bi bilo bogoikletstvo! Io hudič? Tudi on kot protiutež Boga, kot pojem zlega, ki ga slika Dante v hladnem podzemlju Luci-ferja, bi izgubil nekaj svoie interesant-nosti. Spričo tega bi občane gotovo minil strah za vso interesantnost. Interesantno je torej to, kar visi med nebom in zemljo. Kar med tema dvema skrajnima tečajnikoma diha in prede, nam lahko postane interesantno in nam tudi zares postane interesantno, kakor hitro stopi v domnevno zvezo s skrajnimi mejami našega nehanja. našega uničenja. Cim bolj posegajo središča življenja v stvari in bitja, tem interesantnejše postajajo. Tudi svetnik je lahko interesanten, vsekakor pa le dotlej, dokler ni popolnoma odrešen, dokler lepijo na njem ostanki zemeljskega življenja, teža njegove duš?. Zločinec je tem interesant nejši, čim bolj sega v demonijo, t. j. čim bolj je vozel njegovih činov zamotan, čim bolj so njegova dela v napetem nasprotju z dobrim. Sinovi zemlje visimo nenehoma med nebom in zemljo. Moramo se boriti, ru-vati biti se in stremeti, dokler živimo. Torej smo »interesantni«. Vse živo je v tem medkraljestvu. In samo tam, kjer življenje odreveni, preneha biti interesantno. Zakaj k interesantnosti spada vedno nekai visečega, gibljivega, nekaj kar narašča ali pada ali pa se razvija v podobi krivulje. Tolažba v današnjih dneh nam bodi, da nismo mrtvi, ampak vsai toliko inte-resantni. kakor ie bila kadarkoli katerakoli doba v življenju človeštva. Interesantno za nas vse je tudi to, kako se bo vse to razvilo! Pri materi Ivana Meštroviča Spomini na rojstni kraj davnega umetnika — Skromna mati stopa v 70. leto življenja Novo domovanje Meštrovičev, ki ga j« dai zgTaditi umetnik. družba >Deju< (Deutsch-jugoslaviscbe Han-delsgesellschaft A. G. s sedežem v Essenu). G. honorarni konzul je tudi v najprisrčnej-Sih zvezaih s kolonijo jugoslovenskih rudarjev ▼ Poruhrju in se posebno zavzema zanje s svojim uplivorn. Izredni občni zbor prosvetnega društva »Tabor« Ljubljana, 29. avgusta. V četrtek se je vršil izredni občni zbor prosvetnega društva »Tabor«, ki je prinesel važne spremembe za bodoče delovanje društva- Po soglasnem sklepu članstva se bo društvo v bodoče imenovalo: Delai'sko prosvetno in podporno društvo »Tabor« v Ljubljani. Z dodatkom naslova delavsko, se hoče tudi javno dokazati nadaljevanje dela naših narodnih delavskih društev v Primotiju, ki so delovala do razpusta in hila močan steber našega prosvetnega gibanja Delavstvo in kmetje so temelj in jedro našega naroda in države, delavstvo in kmetje so oni faktor, ki drže do zadnjega svoje postojanke in tvorijo tudi večino naše emigracije. S tem dodatkom se hoče tudi jasno poudariti, da bo društvo delalo trdo in žilavo, saj ima pred sabo ▼ vsem delu trdo ledino. Mlada emigracij« dokazuje, da ni med njo razlik in da so vsi delavci bodisi ročni ali duševni med seboj enaki in da so zvesti svojim očetnim delavcem in kmetom. Poslovnik, ki ureja notranje poslovanje društva je bil z malimi spremembami odobren. Sledila so poročila o delu odbora in odsekov. Društvo prireja redne tedenske sestanke s predavanji, recitacijami in de-klamacijami za člane; priredilo je proslavo 10-letnice vlade Nj. Vel. kralja, nešteto manjših in daljših izletov, udeležilo se je odkritja spomenika Vilharju in Levstiku, občnega zbora »Zarje« v Kranju in »Soče« na Jesenicah; priredilo veselico v Šiški, na kateri je prvič nastopil pevski zbor. Iz dohodkov prireditev izdaja podpore raznim emigrantom, tako se je polovico dohodkov zadnje prireditve določilo za podpore, ostalo pa za vzdrževanje prenočišča, katerega se namerava preskrbeti čez zimo. Društvo zbira ponošeno obleko, ki se bo razdelila med potrebne. To delo so prevzele članice. Naorošajo se rojaki in prijatelji, da v tem oziru priskočijo na pomoč. Čitalnico kakor tudi knjižnico se namerava izpopolniti in povečati. V bodoče se bo posvetilo gospodarskemu delu še več pažnije in moči. Ženski odsek je prevzel dobrodelno stran dela in bo pod-vzel primerne korake in akcije. Prosvetni in pevski odsek bosta priredila s sodelovanjem priznanih mladih literatov svečano akademijo 21. novembra v Unionu ob pro- Tekma v odbojki za prvenstvo Saveza SKJ Odbojka (vollev bali) je ena najlepših iger za doraščajočo mladino pa tudi za" odrasle, un sicer za oba spola. Četudi ni težka, vendar je treba za pravilno in dobro odbojko dolgotrajne vaje, da se igralci uživijo v igro, da dobijo dober stil in potrebno živahnost Tekme brez borbenega duha, živahnosoti, discipline in pravilne kombinacije so mrtve in nezanimive za igralce, še v večji meri za one gledalce, ki igro poznajo. Naše Sokolstvo že nekaj let soji odbojko. Posamezna društva so si že vzgojila prav dobre igralske skupine. Da se še bolj dvigne zanimanje za odbojko in za vzorno igro ter za pravilno tekmo, je razpisalo načeLni-štvo Saveza SKJ za letošnjo jesen sa vezni prvenstvene tekme v odbojki za člane, članice in za obojni naraščaj. K savezni prvenstveni tekmi pošljejo vse župe, ki so izvedle izbirne tekme, svoje najboljše skupine, da si izbojujejo prvenstvo v odbojki za letošnje leto. 7,a člane m moški naraščaj bodo prveeo- stvene tekme v Mariboru 13. septembra, za članice in ženski naraščaj pa 20. septembra v Zagrebu. Tekme začnejo v obeh krajih ob 6. zjutraj in se vršijo ves dan, do končne odločitve prvaka za vsako kategorijo. Tekmovalo se bo po izločilnem sistemu, meds*»-boine nasprotnike določi žreb. Zmagovalci dobijo naslov >prvak Jugoslavijo v odbojki« in prehodno darilo. Naslov in prehodno darilo obdrže do prihodnje aavezaie tekme. Zmagovalna skupina župe, ki dobi zaporedoma trikrat ali pretrgoma petkrat prehodno darilo, ga obd rži stalno v svoji posesti. Izid tekem se razglasi takoj po končanih tekmah. Vsi tekmovalci izven mesta, kjer se tekm* vršijo, morajo dospeti že na predvečer na kraj tekme in morajo biti zjutraj pol ure pred tekmo na igrišču. Obleka za tekmo ni predpisana, vendar morajo oiti tekmovalo" vsake skupine enako oblečeni. Vsak tekmovalec mora imeti s seboj sokolsko legitimacijo s sliko in potrdilo društvenega načelnika, da je reden telovadec. Župe lahko privedejo 8 seboj po enega pomožnega sodnika, ki pa mora točno poznati pravila v odbojki. Tudi svojo lastno žogo ima lahko vsaka župa, toda odsova rjaii mora točno predpisom, sicer je vodstvo tekme odkloni. Na vsakem igrišču bo na razpolago pravilna žoga. Višina mreže je določena za člane in naraščaj Da 224 cm, za članice in ženski naraščaj na 230 cm Tekme v odbojki vodi v Mariboru fei v Zagrebu član saveznega TO br. Mačus, razsodišče tvorijo bratje: Mačus, Jesih m Trček, ki razsojajo samo o pravilni interpretaciji pravil, sicer odloča o vsem glavni sodnik sam. Tekmuje se po pravilih, M so priobčena t knjigi Fr. Mačus: Odbojka, založila JugosL Sokolska Matica v Ljubljani, cena 12 Din. Ta pravila so za vse tekme v odbojki, ki 5» vršijo v območju Saveza SK"J, edino veljavna in potrjena od sa veznega načelništva, zato jih mora imeti vsako Sokolsko društvo in mora po njih vežbati odbojko. Savezno načelništvo je zaprosilo za udelež-nike tekem znižano vožnjo, ker po dosedanjem pravilniku, ki predpisuje, da mora potovati najmanj deset oseb skupaj, v posameznih župah ne bi imeli pravice do znižam ne vožnje, ako župa pošlje samo eno kategorijo k tekmi. Bratje m sestre, danes poseffroo šišenske Sokole ter se udeležimo velike prireditve >Dru5tva za zgradbo Sokolskega doma« v prostorih g. Stepiča. Sila vroč dan v avgustu. Komaj se je odmaknila jutranja zora, že je zasijalo solnce z vso svojo žgočo pripeko in z bolečim bleskom so odbijale gole skale prve žarke. Bil sem s tovarišem na potu od Visovačke-ga otoka na Krki proti Drnišu. Tedenski napori, ki sva jih prenašala skozi vse dni, so se nama poznali na telesu, kakor tudi na razpoloženju. Minila je vsa ona goreča volja prvih dni, ko se človek ničesar ne plaši, nič mu ni nemogoče — vse sveže in jasno. Nastopila je utrujenost telesa in duše. da skoraj otopelost. Vse razkošne slike dolgih dni po dalmatinskem obrežju, vsi lepi doživljaji so se spajali v negotovost s prestanimi mukami potovanja in pomanjkanja. Na peti sva se pridružila gruK seljakov, ki so šli na sejem v Drniš. V mestu je bil že na vse zgodaj vrvež, da sva se le s težavo prerivala in iskala šole, da se tam od-počiieva in shraniva nahrbtnike. Ob strani ceste je sedel v prahu star, napol slep gu-slar v krogu poslušalcev; na drugi strani je % vreščečim glasom vabil k nakupu zanemarjen sejmar. Orglice, piščalke, trobente, so odmevale od hiš in neprijetno dražile zrahljano živčevje. Klicanje in vpitje se je mešalo s sejmskim truščem. Bilo je že okrog poldne, ko sva se malo spočita pojavila na ulici in iskala kaj za pod zob. Šolo sva našla in slaranjače v razredu so nama bile v blažen odmor. I2 šolske terase je lep razgled po drniškem polju, ki leži od solnca ožgano in malo-roino daleč do skalovja na obzorju. Tam v oaljavi se vzpenjajo mali grički z revnimi kraškimi kočami. Okrog njih so olive in slive, le tu in tam kak kotiček skritega polja ali vinograda. Tam v daljavi, skrit za griči, leži tudi malo znan kraj. Tako malo je čuti njegovo ime, čeprav se je rodil tam človek svetovne slave. Kdo ne pozna Ivana Meštroviča? A malo jih je, ki vedo za njegov rojstni kraj in poznajo njegovo mater. Mislim, da sva s tovarišem hodila skoraj dve uri iz Drniša do Otavice. Ob cesti stoji na odprtem prostoru novi dom umetnika, ki si ga je postavil, da preživi od časa do časa par mirnih ur v družbi svojcev. Na zunaj preprost slog, ki ne moti kraškega okolja in ki da le tupatam čutiti višjo moč in sposobnost mojstra. V njem prebiva Meštrovičeva mati z družino. Čeprav nisva vedela natančno, katera hiša naj bi neki bila Meštrovičeva, sva se takoj zedinila, ko sva ugledala vso novo in od dru- Rojstna hiša Ivana Meštroviča na Otavici pri Drnišu. j gih zelo neenako hišo. Napis nad vrati nama je to potrdil. Vstopila sva. Naproti nama ie prišla poštama ženica z robcem na glavi, v platneni srajci iz domačega prediva, v volnenem jopiču brez rokavov in dolgem temnem krilu. Skrb in čas sta se močno zarila v gube na čelu in obrazu; glas ji ie bil mehak in prikupno zveneč. To je bila mati umetnika. Vprašala naju je, odkod prihajava in ko sva ji povedala, da sva Slovenca iz Maribora. je v negotovosti poizvedovala, kje je to. Začudila se je. ko sva ji raztolmačila, da sva doma skoraj na meji Jugoslavije — tam blizu Avstrije Po kratkem razgovoru, v katerem je bila zelo skromna, posebno glede sina Ivana, sva jo prosila, če jo smeva fotografirati. V začetku ji je bilo nekam nerodno, da bi se postavila pred aparat v delovni obleki — nato se je pa naglo odločila in sedla na klop. Z radovednostjo ie zrla hitre priprave. V par hipih je bilo opravljeno in na fotografiji se dobro vidijo njene oči, ki postrani gledajo v aparat, čeprav sva jo fotografirala bolj v profilu. Med nadaljnjim razgovorom sem vprašal po njeni starosti. Odgovorila mi je napol veselo z radostnim nasmeškom. Imela sva še dobro nro časa do odhoda nazaj v Drniš. In to sva hotela izrabiti Meštrovičeva rojstna hiša stoji na pustem griču« skoraj pol ure hoda od njegovega doma. Tja sva v naglici hitela. Spremljal naju Stanko Snoj, France Presetnik in Ivan Dobovšek Do nedavna so bili še ▼ treningu, zdaj pa že nastopajo, zares in javno, naši »akrobati z Jezice«, gg. Stanko Snoj, France Presetnik in Ivan Dobovšek. Bili so že v Kamniku in Kranju, prejšnjo nedeljo so se z izbranimi točkami pokazali tudi v domačem kraju, na Ježici, zdaj pa nastopajo v Ljubljani. Dosedanji javni nastopi so bili tehnično prav dobri, le da domači Kamnik ni pokazal večjega interesa, kar pa so nadomestili njegovi šievilni letoviščarji. Kranj je kljub temu, da so si akrobati prepozno oskrbeli reklamo in da še niso imeli godbe, ki bi pridržala publiko ob premorih, bil v masi prisoten in je priznalno spremljal izvajanja drznih fantov. O šolanju in težavah naših akrobatov je >Jutro« pisalo že lansko jesen. Od takrat pa so si ti podjetni fantje ne samo ogromno izpopolnili svoje znanie, temveč tudi toliko opremili svoj inštrumentarij, da jim ie zdaj dovoljeno tudi javno nastopanje. Prva in dragocena pridobitev ie bila močna žična vrv. dar podjetja inž. Dukiča. kateremu so fantje zato zelo hvaležni. Lovilno mrežo pa so kupili sami za 4500 Din. od teh jim je 1000 Din daroval 841etni Kolar iz Cerkelj z željo: >Le dobro delajte, le naj bo kaj iz vas!« . . . Ostanek kupnine pa je posojilo, ki se ga žele akrobati s pridnim nastopanjem in umevanjem publike čim prej rešiti. Še to jesen nameravajo izvesti turnejo po štajerskih mestih. Nu, zaenkrat so v Ljubljani in občinstvu priporočamo, da si jih ogledajMalygina« Polarna odprava ruskega ledolomilca »Malvgima«, ki se je 20. avgusta zaključila v Arhamgelsku, je trajala 33 dni. Ledolo-mHec je prevozil 5000 km pota, m sicer v (razmerah, ki so celo za arktično plovbo najnepovoljnejše. Tri četrtine vožnje si je morala ladja krčiti pot skozi led m gosto meglo. Kljub temu je vodstvo odprave dovršilo ogromno oceanografsko delo. Mapa, fci prikazuje polarne dežele, se je obogatila t novimi otoiki. Prof. Vize je ves čas vršil hidrološka in zemljepisna merjenya m opazovanja. Potniki in posadka se vračajo zdravi m prispejo v Moskvo konec avgusta. Nekaj številk o Leningradu M«tno podjetje za prevažanje oseb v Leningradu ra®oolaga danes s 1600 tramvajskimi vozmi. Tretjina med njimi je motornih. Poleg tega podpira promet 46 avtobusov, taksijev pa je na razpolago^ samo /0. Cez leningrajske reke in vode drzi 607 mostov. Med njimitje 518 lesenih. Projektirana je gradnja novega mostu čez Nevo, zveza, ki bo spajala viborški in petrograjski rajon. V zadnjih letih je vložila ruska vlada v dela za povzdig leningrajske luke 113 milijonov rabljev, za prihodnja leta pa je v načrta še 70 milijonov stroškov. uva listina Na švedskem so našK dokument ki_ potrjuje občo sodbo, da so imeh tam ze v srednjem veku dobro razvito zelezno to-pilno industrijo. Dokument je datiran z dnem 25. marca 1360 in izhaja od Olafa Torildsona, ki je imel topilno peč v Vik-manshvttami v Darlekarliji. Oblast je odredila genealoško preiskavo, če je navedb ni mož resnično živel, kar se je potrdilo. Peč ki se omenja v listini, pa je se danes v obratu. Potrjuje se tudi dejstvo, da je bila železna industrija v švedskih krajih že pred mnogo sto leti dobro razvita in da so že tedaj topili železo po metodi, ka je prišla drugod šele pozneje v prakso. Rim - detektiv Gospa Robotham Je obiskala kinematografsko predstavo v New Torku in je ugotovila na platnu, da je njen mož živ m zdrav, čeprav Jo Je zapustH in izginil brez sledu že pred 30 leti. Naznanila je to policiji ki je uvedla poizvedovanje in dognala, da živi iskani mož že dolgo v Hol-fvwoodu, kjer je za statista pri neki filmski družbi. Zena je vložila proti njemu tožbo in zahtevala, naj se vrne k njej. On pa ie izjavO pred sodiščem, da ne mara zanjo ker se je navadil drugih, boljših družic,' zaradi česar ga prav nič več ne vleče v staro zakonsko gnezdo, iz katerega je bil pobegnil kmalu po nepremišljeni poroki. S serviceom za kavo okolu sveta Dva češka natakaria iz Ustja sta sklenila stavo, da bosta prehodila svet s servioeon za kavo v rokah. Na pot odrineta 6. seotembra v fraku in belih rokavicah, startala bosta po predpisu s serviceom. Naiprei jo bosta mahnila čez Praso na Dunai, od tam poj-deta v Budimpešto in Carigrad in naprej v Afriko, ker hočeta prepotovati najprej črni kontinent Smola potapljača na »NaotHn* Wilkins poroča v svojih radiogramfh, da je poslal potapljača Crillyja v morje, da bi pregledal pokvarjeno nižinsko krmilo podmornice. Crilly se je potopil pod vodo ter izjavil, da ta reč ni tako neprijetna, kakor se vidi od zsoraj, da pa mu je potapljaška čelada popolncmoa zaprla razgled na vse strani. Šele zdaj so mu pojasnili, zakaj ni nič videL V trenutku, ko so ga spustili v vodo, se je zagnala proti podmornici velika plošča ledu, ki bi bila kmalu prodrla zaščitno steno »Nautila« in kajpada tudi ubila potapljača, ki so ga s skrajnim naporom rešili trije člani posadke, ki so pravočasno opazili grozečo nevarnost MIHIII lllll IIIl'l ■■lilHI ■lin lilllllBI —I— Krasno perilo za gospode in sploh vse modne potrebščine kupite znano najcenejše pri Drago Schwab, Ljubljana Žvepleni dež na Madžarskem Iz Dombcrvarja poročajo, da je padal ▼ ondotnih občinah Hetenv in Nak šest minut trajajoči žveplen dež. Prirodoslovci si prizadevajo pojasniti ta nenavaden pojav. Zoro voda proti sivim lasem! Ne barva, temveč vračat sivim lasem prejšnjo n»> ravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren ln trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Kadi če va (Duga) uL 32. Pošljemo po povzetju, m to samo na čitljfrf naslove. Vsak dan ena Gospa Obilna čita doma predavanje, ki ga bo imela v društvu za sprostitev žene o »Našem podjafrmljenju v lastmeir domu- ZA VAŠE OTROKE POTREBUJETE NOVIH ČEVLJEV! OTROŠKI ČEVLJI PRAKTIČNI ' RUJAVI, ČRNI IN IZ LAKA . . ". '. DEKLIŠKI ČEVLJI ZA ŠOLO RUJAVI IN IZ LAKA . • • « • ŠPORTNI ČEVLJI ZA ŠOLO IN IZLETE z okrašenim jezikom . ZA DIJAKE, ČEVLJI OKUSNE OBLIKE, TRAJNI IZ RUJAVEGA IN ČRNEGA BOKSA VISOKI ČEVLJI deKLIŠKI iN FANTOVSKI IZ KRAVINE Ia PODPLATI o • • • Din 55'-Din 85» Din 85- Din1 Din KUPUJTE SAMO DOMAČI IZDELEK ZAKAJ S TEM OMOGOČITE ZAPOSLENJE DOMAČIH DELOVNIH SIL OGLEJTE S! IZBOR ČEVLJEV V NAŠIH PODRUŽNICAH. PRESKRBITE SI PRIZNANO SOLIDEN IZDELEK PO ZMERNIH CENAH. tovarna čevljev tržič (DRAVSKA BANOVINA) Ljubljana, Beograd, Maribor, Murska Sobota, Skoplje, Zagreb, Karlovac, Novi Vrbas, Osijek, Sombor, Suboti-ca, Vršac, Vukovar, Sarajevo, Sušak, Split. Razpre TOVARNE €181 19 C ¥10 družba z. o. v likvidacij i 88 vrši v četrtek, dne S. septembra 1931 ob 10. uri v tovarniških prostorih v Gosposki ulici št. 16 naslednjih predmetov. 1. kompletni stroji v dobrem stanju za izdelavo rokavic ,gamaš itd. ter materijal za ad-jusciranje istih; 2. pribor, t j. gumbi, šnale, trakovi, šivanke L t. d.; 8. zaloga izgotovljenlh moških in ženskih ter otročjih rokavic letnih in zimskih gamaš itd. ter raznega blaga za izdelavo rokavic; 4. razen inventar; Navedeni predmeti se bodo izlicitirali »en bloc«, t j. kakor stoje in leže, in sicer za vsako pod gornjimi točkami omenjeno skupino posebej, torei važno za industrijce, ki bi se posvetili tej panogi ali jo priključili svojemu že obstoječemu podjetju. 10703 Zalivala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ln sožalja, ki smo jih prejeli povodom prerane smrti našega ljubeznivega sina v Albina Cerčeka teh. priv. drž. želez, v Osjeku kakor za poklonjene številne vence m krasno cvetje, m mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč, da počastijo spomin dragega pokojnika na zadnji poti, naša najiskrenejša zahvala. Ljubljana, dne 29. avgusta 1931. 10717 ŽALUJOČI OSTALL (Xv&trtj&&a tovarna jekla, podružnica v Zagrebu, IŠČE dobro vpeljanega in v stroki veščega POTNIKA. Ponudbe na Jugomosse, Zagreb, Jelačičev trg 5, pod »Čelik«. 10708 Mi bomo razširili, na željo in v korist naših članov v Sloveniji svoje tamošnje glavno zastopstvo odnosno bomo to preuredili v podružnico, zaradi česar Iščemo upravitelja podružnice s povprečnim mesečnim dohodkom pavšalno 3000 Din, provizijo to povračilom potrebnih stroškov tn dnevnicami. Vešč mora biti vodstva postov v pisarni, agilen ln ambicijozen v organizaciji. Ker je omenjeno mesto zvezano s manipulacijo blaga to denarja, zahtevamo odgovarjajočo kavcijo,. Nastop takojšen. Samo v Ljubljani ali Mariboru stanujoče, a ne preko 50 liet stare, z velikim poznanstvom razpolagajoče osebe naj pošljejo svoje lastnoročno pisane ponudbe a prilogo fotografije priporočeno. Le sprejete osebe pokličemo osebno v Osijek, da se predstavijo. Iščemo tudi sreske zastopnike proti visokemu pavšalu in proviziji. — Zadruga jugoslovenskih pletafia, Osijek. 10718 Grozdie prvovrstno, iz lastnih ljutomerskih goric, bo razpošiljal čim dozori, po Din 3.50 za kg franko postaja SredSšče, bruto za neto, vinogradnik R. KOŠAR, Sv. Bolfenk pri Središču. Naročite takoj! 267 INVENTURNA PRODAJA po globoko znižanih cenah. Ne zamudite te ugodne prilike! Damske srajce s čipko . . < ? i TUn D. hlačni kombine batist s čipko ,. ■ > D. svilen tricot kombine , > • ■ ■ > D. svilene hlačice > D. flor tricot hlačice «.■«■•> > D. Muza brez rok-, sur. sv. imlt. . « > D. bluza z rok., sur. sv. imit, » • > D. bluza, svilen tricot > n.— 25.— 43.— 19— 15— 35— 54— 105— D. letne obleke po lastni cesL Foulard svila vzorčasta m * Cržpe de chine m . . s » i Tenis pullover ...«■» D. pullover, najfinejša volne. , > 89.— > 59— > 89— > 69— D. pletena obleka D. bareti svileni . Usnjene torbice ■ Kovčki ■ ■ • , Din 198— a » e > od i IX— Za gospode; Kravate pletene g Sravate svilene . . Klobuki R g 9 ■ Srajce s t ovr. ■ Prodajamo ie kvalitetno blago! 10734 Beli zobje v treh dneh! Čudovita antiseptična pena KOLTNOSA odpravi zoprne rumene madeže z zob in jih napravi v treh dneh za tri tone bolj bele. Ona odstrani rumenkasto prevleko, ki jih kvari in očisti zobe tako, da se blesteče-bela zobna sklenina pokaže brez poškodbe. Ona na mah ugonobi nevarne klice na ustnah, ki napadajo zobe in izzovejo gnitje zob. Po suhi ščetki razmažite en centimeter — uporabljajte točno tri dni zjutraj in zvečer — in tedaj boste ugotovili razliko. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 14. septembra 1931 ob 11. uri nabavo: 250 m brezšivnih vodovodnih cevi 175 mm notr. premera z flanšami za 10 atmosfer nadpritiska, 250 m istih, 100 mm, notr. premera. — Pogoji se dobe pri podpisani 10722 Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje, 8465/n. za odeje in v tablah najboljša in najcenejša. Zahtevajte vzorce in cenik. TOVARNA VATE Maribor, Dravska 15 češke kamenina ste cevi CIHLAfi, Ljubljana, Dunajska cesta 69 na$naniCe otvoritve Cenj. damam vljudno naznanjamo, da se otvori t« dni nov salon damsldh klobukov Salon Mta" Ljubljana, Šelenburgova ufica 7/1. (V hiši Jadranske banke) kjer se dobe vse vrste damskfh klobukov ln slamnikov po najnovejših vzorcih. Sprejemajo ee vsakovrstna popravila, katera se izvršujejo točno. Gene zmerne! »Io soOdno! Velesejem paviljon F »CENTRA Velesejem paviljon F NAKAZNICA S to nakaznico imate pravico, dokler traja zaloga na en komad •N Prodaja se samo proti takojšnjemu plačilu ali po povzetju 10745 Samo nekaj dni! Kolesa so opremljena z zunanjimi oklepi (mufni), prvovrstno pneumatiko, torpedo prosti tek, sedež z dvojnimi peresi, torbico z orodjem, sesal ka, zvonec itd. HITITE! — Sletna garancija za okvir! »CENTRA«, Ljubljana, Masarykova eesta 12, pri kolodvoru. Velesejem paviljon F Maribor, S. Amen, Glavni trg 5 — Celje, J. Novak, Prešernova 24 — Kranj, Fr. Potočnik — Jesenice n. G., J. Pučko. Restavracija ..pri Levu" Gosposvetska cesta štev. 16 opozarja vse cenjene Obiskovalce velesejma na prvovrsten kraški teran, nanoškl sir in kraško šunko. Štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. Mrzla tn gorka jedila. 10738 SENČNAT VRT. SENČNAT VRT, Se vljudno priporočata 10738 POSTOJNA — ŠTOLFA 9 o&podinfafka lota ioC&kifi te&ier p £qqcn£c*gu pri fitadcu Georgigasse 84, zelo moderno opremljena, daje deklicam nad 14 let starim obsežen gospodinjski pouk za samostojno vodstvo gospodinjstva. Prvovrstna oskrba, zmerne cene za pen- 10719 zijon. Prospekte daje vodstvo. TRGOVSKA HIŠA na deželi, na dobri točki, železniška postaja, pošta, sodni ja, carinski urad, z jakim prometom, je NAPRODAJ zaradi visoke starosti. Oglasijo naj se samo spretni, kapitala zmožni reflek-tanti. Hiša je pripravna zlasti za trgovino s steklom, porcelanom in voznim blagom, ker ni konkurence. 2 trgovska lokala s skladiščem, kletjo in 3sobno stanovanje s pritiklinami takoj na razpolago. — Ponudbe pod »J. Sch. 3« na oglas. odd. Jutra. 10539 Prepričajte se o veliki izbiri ter o nizkih cenah vsakovrstnega manufakturnega blaga, ki je na ogled X novi hiši trgovca Antona Iflaenna v Mariboru, Gosposka ulica 10 ne le v izložbah ob ulici, temveč tudi v hodnika 10751 B. TOBER, LJUBLJANA, Ilirska 36, vhod pri gostilni Stržini, telef. 34-5« Tovarniško komisijska zaloga: AKC. SPOL. PRVNI CESKE SKLARNYKYJOR G. S. R. Na zalogi: med. steklo, kozarce za kumarce, kozarce za vkuhavanje »Hametic«, steklenice za Ether, kolonsko vodo, lončki za mast, brillantino, opletene demione, stavbno steklo, strešnike, bobrovce, plošče, sifonske steklenice, kraherlske in limonadne steklenice. 10657 Cene malim oglasom t Zenitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega aH posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina za itfro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2.— Din. PrU stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnic> v Liubiiani 11.842. — Telefor> Številka 2492. 3492 od^ooor 2 Din 9 BfiatnCali •Vos/ore malih oglasov dobite takoj po izida tista w podružnicah ,Jatra* v •Mariboru, 9 %Ze1fu, 9 $£ow>etn mestu, 9 Tsrheoljah tn na temenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in tnserate. Brivskega pomočnika »lajšega sprejme Jaki Al., Ljubljana, Kolodvorska 35 37592-1 Učenko in samostojno modistinjo •prejme takoj salon Mia, Selenburgova 7. 37616-1 Dekle - šiviljo reSčo prikr-ojevanja, prid-»o, poštene in zdravo, ki im* tudi veselje do gospodinjskega dela, sprejme boljša družina. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Izurjena šivilja*. 37594-1 4 samske osebe (uradniške) na deželi, iščejo dobro kuharico, staro nad 40 let, ki bi jim tudi gospodinjila. Nastop takoj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Notranjsko«. 37681-1 Črkoslik. pomočnika dobro izurjenega sprejme Fran« Ambrožič, črkosli-ka:-stvo T Mariboru. 37757-1 Kuharica •moCna, poštena in čedna, dobi takoj mesto pri fini obitelji. Ponudbe z navedbo plaže in dosedanjega službovanja na oglas, oddelek »Jutrac pod značko »Samostojna kuharica.. — Nastop takoj. 37780-1 Pletiljo za ploskoprešivalni stroj, izurjeno in mlado, sprejmem. Stanovanje in hrana v hiši, mesto stalno. Ponudbe z navelbo plače po slati na Stro-jno pletiono, Zagreb, Pantovčak broj 5 37952-1 Brivskega vajenca sprejme Hinko Dolenc, brivec, Ljubljana. 37975-1 Praktikantinjo za pisarniško delo iščem. Zaposlitev med 15. in 19. uro. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Za 1.« 37722-1 Ključavničarskega vajenca sprejme Ivan Schlamberger Zelena jama, Središka 8 — Moste pri Ljubljani. 37793-1 Pekovskega vajenca sprejme takoj pekarna Steiner, Radivoj, Slov. Ja-vornik 81. 37942-1 Fotogr. pomočnika (pomočnico) dobrega ia samostojnega delavca sprejmem. Foto Vilman, Jesenice, Ruardov trg 5. 37941-1 Katera gospa K misli opustiti knh-injo ali ki odpotuje, bi mi iz prijaznosti svetovala svojo pridno in pošteno kuharico Ponudbe na oglas, oddelek ».Tntra« pod značko »Nagrada 500«. 37785-1 Več pleskarskih po močnikov 4obr« kvalificiranih takoj »prejme J. Hlebš, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 33 37816-1 Pek. pomočnika in dva vajenca •prejmem takoj. Naslov •glasnem oddelku »Jutra« 37864-1 Dobro kuharico ki bi hodila kuhat samo kosilo in večerjo, za 3 mesece išče boljša rodbina v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro planilo«. 37880-1 2 kleparska vajenca z dežele, sprejme ta-koj Franc S p o r n; kleparski mojster, Trbovlje I. 37889-1 Učenko »prejmem t trgovino mešanega blaga Ljubljana VII Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vse v hiši«. 37896-1 Boljšo šiviljo »prejmem takoj za stalno del« na deželi. Prednost imajo mlade in izurjene šiviljo z daljšo prakso. — iTonudbe na podruž. Jutra v Celju pod šifro »Dobra bodočnost«. 37906-1 Slaščičarskega pomočnika prvovrstnega in vojaščine prostega sprejmem v stalno službo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrsten«. 37765-1 Sedlar, pomočnika mlajšega (prednost z dežele) sprejme ta-koj Jereb. Eodražica. 37771-1 Vod. instalaterja z večletno prakso, veščega tudi kleparskih del. sprejme takoi Jos. Bachal. klepar v Kamniku. Ponndbe ustmeno ali pismeno. Plaža po dogovoru. 374S7-1 Otroško varuhinjo simpatično gospodično, za nadzorovanje enega otroka Ju v pomoč gospodinji •prejmem. Nemščina in pomoč pri pouku pogoj. — Pojasnila v hotelu Tri?lav. Bohinjska Bistrica. 37437-1 Hotel »Triglav« ▼ Bohinjski Bistrici išče spretno kuharico za vse, natakarico in hišnega slugo. 37498-1 Ključavničarskega vajenca •prejme Anton Kremžar v ši. Vidu nad Ljubljano. 37636-1 5 dobrih fasaderjev za flahtni omet (Edelputz) takoj sprejme Kari Jezer-nik, mestni stavbenik v Celja. 37641-1 Kuharico •fednjih let — samostojno, eanesljivo in varčno, rmožno voditi tudi gospodinjstvo restavracije, ki je faletna točka Zagrebčanov — sprejmem v stalno službo. Restavracija Lavica, Samobor kraj Zagreba. _ 37657-1 Brivskega pom. ■Ujiega, ki zna onduli-j»ti, sprejmem. Pismene ponudbe n« ogi. oddelek Jutra pod »Brivec«. 37954-1 Postrežnico poSteno, gn*ino in delavno, vajen« v»«h hišnih del. «d V» 7.—10- ar« dopoldne spretni* s 1. septembrom Turk. Nnnska ulica št. 17 37660-1 Opekar za samostojno ročno izdelavo strešne, zidne opeke in pločnikov se sprejme. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Opekarski mojster«. 37946-1 Vajenko sprejmem takoj v prvovr-si.® damski salon. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 37957-1 Monterje za centralno kurjavo potrebujemo. Samo popolnoma samostojni pridejo v poštev. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve in zahtevki plače je poslati na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Zagreb«. 37770-1 Pletiljo (štrikarico), popolnoma sa m-ostoj.no želim za Zagreb. Hrana in stanovanje v hiši. Pismene ponudbe na šo-mek. Zagreb, Hočka ulica št. 8. 37763-1 Frizersko vajenko ki zna nekoliko frizirati, sprejmem takoj. Izve se v oglasnem oddelku Jutra. 37863-1 Učenko z zadostno šolsko izobrazbo, ki bi imela vso oskrbo pri starših, sprejme trgovec z mešanim blagom. Pismene ponudbe pod »Poštenost« na oglasni oddelek Jutra. 87894-1 Dekle ki je navajena preproste kuhe, pranja in drugih hišnih del sprejmem. Biti mora pridna, snažna, poštena, stara nad 20 let. Plača dobra. Naslov v ogl. odd. Jutra. 37893-1 Gospodično Nemko sprejmem za popoldneve. Ponudbe pod šifro »Nemška konverzacija« na ogl. oddelek Jutra. 37928-1 Krojaškega vajenca spreime Viktor Perpar, Dvorni trg 3. 37926-1 Mizarja neomenjenega, ki bi opravljal tudi druga dela pri trgovini, sprejme takoj Ivan Savnik, Kranj. 37937-1 Učenko sprejme damski m-odni atelje M. Kovačič, Ljubljana, Mestni trg 20. — Vhod iz Krojaške ulice štev. 1. 38012-1 Solidno natakarico ki zna . nemško, potrebuje posredovalnica Mrak v Ljubljani. 38077-1 Več pletilj sprejmem za stalno. Naslov oglasnem oddelku Jutra 38112-1 Vajenca s hrano in stanovanje« sprejme" Narodna kavarna. 38223-1 Učenko za trgovino — kakor tudi zlatar, vajenca sprejme A. Fuchs, Selen-burgova ulica 4. 38218-1 Dve pomočnici sprejme modistka. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Modistka«. 38216-1 Čevljar, pomočnika dobrega, za šivana dela sprejme Alfonz Zamik v Gajevi ulici št. 2. 38171-1 Mesar, vajenca pridnega, poštenega sprejme Franc Golob, mesar. Ljubliana VII, Jernejeva c. št. 47. 38129-1 Trg. pomočnika sprejme špecerijska trgovina v Ljub'jani. Ponudbe pod šifro .Trgovina 555« na oglasni oddelek »Jutra« 38152-1 Dekle pridno in pošteno, z® vsa hišna dela, iščem za Beograd. Pon-udbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Beograd«. 38161-1 Učenko v Ljubljani stanujoče sprejme modna trgovina Čadež G., Stritarjeva ulica. 38160-1 1500 Din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi stalno službo sluge ali kaj sličnega. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zmo-žen kavcije«. 37811-2 Šofer zmožen samostojnih popravil, z večletno prakso, spreten in zanesljiv vozač samski, želi nameščenje h kakršnemkoli vozu. Nastopi lahko takoj. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Brez-alkoholist«. 37897-2 Boljše dekle staro 19 let, zdrave in močne postave, z dvemi razr meščanske šole, še neusluž-beno, želi službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »82«. 37483-2 Pekovski pomočnik samski, vešč vsakega de la, išče službo. — Cesnik Leopold, Maribor-Pobrežje, Nasipna 35. 37516-2 Gospodična želi mesta k otrokom v boljši družini. Poleg slov. govori perfektno italijanski jezik. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Ven iz Ljubljane«. 37991-2 Pomočnico in vajenko sprejme modistka Tončka Nosan, Dalmatinova nI. 4. 38200-1 Učenko sprejme modistka. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 38147-1 Šiviljsko pomočnico prvovrstno in učenko sprejmeme na Sv. Petra cesti št. 52. 38139-1 Kmečko dekle staro 15—17 let, vajeno hišnih del, sprejmem takoj Ponudbe na podruž. Jutra v Trbovljah pod »Pridna«. 38209 1 Šivilja vajena na vseh strojih dobi trajno nameščenje. »Lana«, Linhartova ul. 35. 37630-1 Učenca za Špecerijsko trgovino, ki bi imel vso oskrbo doma, sprejme A. M. Klavžer, Cojzova cesta 1. 37138-1 Služkinjo samostojno, srednjih let, Iščem k enemu otroku za takoj. Povprašati na Dunajski cesti 62 (mitnica), pritličje, levo. 3850-1 Vajenko sprejmem takoj. — Na slov v oglas, oddelku »Jutra«. 38237-1 Šivilja ki je vajena prikrojeva-nja pletenin in kot voditeljica šivilj, dobi takoj stalno mesto. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38227-1 Dobro izurjena šivilja za konfekcijo dobi takoj stalno mesto z vso oskrbo. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 38228-1 Katero društvo sokolsko ali gasilsko, preskrbi kapelniku kakršnokoli službo, za kar bi eno leto brezplačno poučeval vse inštrumente na pihala. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37690-2 Strokovnjak v opekarski stroki, z večletno prakso, išče mesto delovodje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 37694-2 Klepar, učenca s hrano in stanovanjetn v hiši spreime takoj Zibre* Josip, Radeče pri Zidanem mostu S8026-1 Praktikanta mladega, za pisarniška in zunanja dela, proti začetni plači sprejmem. Ponndbe na Oglasni zavod Vorsič, Maribor. 38020-1 Brivskega pomočnika specialista za bnbi striženje, z znanjem nemščine, iščem za čimprej. V ofertu e navesti zadnja službena mesta. — Giud Aleksander, Ljubljana, Kongresni trg 6 38054-1 Brivskega pomočnika ki modulirati, sprejme v stalno slnžbo J. Simunae brivec v Kranju. 38024-1 Strejšega moža (event. tudi z ženo), zanesljivega, ki bi bil zmožen voditi kmetijo, sam pa bi opravljal domača dela pri hiši, sprejmemo. — Stanovanje in hrana ter plača po dogovoru. Ponudbe Je poslati na oglasni odd. »Jntra« pod šifro »Kamniška okolica«. 38068-1 Odvetniška uradnica z daljšo prakso, želi premeniti mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »V Ljubljano«. 37750-2 Strojnik zmožen tudi elektr. popravil, odslužil vojaščino — prosi za službo. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Strojnik«. 37775-2 Pošteno dekle želi službo kuharice pri boljši manjši družini. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zdrava«. 37792-2 Kuharica-gospodinja želi takoj k dvema osebama »!i starejšemu gospodu Ponudbe na »glas. oddelek »Jutra« pod »Poštena 30«. 37794-2 Šofer - avtomehanik z dolgoletno prakso in znanjem več jezikov, vajen vožnje v inozemstvu, abstinent, z večjo kavcijo v gotovini in garanciji, želi premeniti mesto. Ponndbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Abstinent«. 37801-2 Natakar-Jelonoša mlad In pošten, z dobrimi spričevali, sedaj v sezonski službi, išče stalno nameščenje. Naslov v oerlas. oddelku »Jutra«. 37810-9 Kuharica si želi mesta v Zagrebu. Dovršila je gospodinjsko šolo. K boljši družini. Ponudbe pod šifro »dobra gospodinja« na ogl. odd. J. 37995-2 Dekle M ieK mesta v Zagrebu. Zmožna vseh hišnih del. Gre k pošteni družini. Naslov v ogl. odd. Jutra. 37997-2 Šivilja gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 37680-2 Manufakturist želi premeniti sedanjo službo — najraje v kako veči-o ■trgovino v mestu. Cenjene ponudbe na o?las. oddelek »Jutra« pod šifro »lflletni« 37457-2 Mlad šofer trezen in zanesljiv, bi rad premenil službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izvežban«. 37646-2 Kmetsko dekle staro 17 let, pridno in pošteno, išče primerno službo pri poštenih ljudeh v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37696-2 Trg. sotrudnik manufakturne stroke, vojaščine prost, z znanjem slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, išče temu odgovarjajočo službo v mestu ali na deželi. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod šifro »Marljiv«. 37651-2 Absolvent trgovskega tečaja, z znanjem knjigovodstva, strojepisja, slov. in nemške stenografije ter vseh pisarniških del, išče službo. Gre tudi kot praktikant. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Absolvent«. 37828-2 Kroj. pomočnik mlad, želi službe za fine velike komade. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Vojaščine prost«. 37754-2 Trgovski pomočnik železninarske, specerijske, galanterijske in deloma manufakturne stro-ke iz veletrgovine podeželskega mesta, želi spremeniti mesto, najraje kam na Gorenjsko Nastop in drugo po dogovoru. Cenj. ponudbe na »Viribus unitis«. na ogl. oddelek Jutra. 37288-2 Starejši orožnik upokojen želi službe. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 37567-2 Pisarniška moč začetnica s perfekt. znanjem nemškega jezika ter slov. stenog. in strojepisja želi službe pri kaki boljši tvrdki. Ponudbe pod šifro »Pridna in zanesljiva« na ogl. oddelek Jutra. 37859-2 Mlad gospod mirnega in treznega značaja želi primerne službe. Razpolaga tudi s kolesom. Cenjene ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Takoj aH pozneje«. 38239-2 Kdo sprejme učenca za elektromontersko, so-boslikirsko ali kako podobna obrt, po možnosti z vso okrbo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »255«. 38250-2 Absolventinja 4 razredov mešč. šole ta trgovskega tečaja, išče primerno službo v pisarni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Začetnica - dobra računar-ka«. 38248-2 Katera šivilja bi vzeia v učenje 171etno deklico iz boljše hiše, najraje z vso oskrbo v hiši. Gre tudi za daljšo dobo. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 37884-2 Boljša gospa želi mesta gospodinj« v kaki gostilni ali pri kaki privatni družini. Vešča je vseh hišnih in kuharskih del. Naslov v podružnici Jutra v Celju. 37909-2 Šivilja za boljše obleke se priporoča. Za obleke, plašče in kostume, za dečke in deklice, perilo. Cene nizke. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 37895-2 Brivski pomočnik mlajši, dober delavec, išče službo. Ponudbe na naslov M. G ril, Ribnica, Dolenjsko 38191-3 Gospodična ki Je absolvirala 2 letnika trg. akademije, želi stalno nameščenje. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« pod šifro »Točna«. 38180-3 500 Din dobi tisti, ki pripomore mlademu, poštenemu in delavnemu uradniku, ki je prišel od vojakov, do stalne služ be. Zmožen je slov., srbo hrvatske in nemške kore-spodence, stenografije ter strojepisja. Ima prakso. — Ponudbe na Qglas. oddplek »Jntra« pod »Zaslužil bi rad«. . 38178-2 Samost. kuharica m gospodinja, želi službo pri boljši družini. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojna«. 38158-2 šivilja dobi« teurjena začeta ioa, išče službo ca takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Šivilja« 3S162-2 1000 Din dam tistemu, ki mi preskrbi stalno službo kakršnegakoli sluge, skladiščnika ali službo v tovarni. Naslov pove oglasni oddelek ».Tntra«. 38144-2 Pisarniška moč sposobna, perfektna v srbohrvaščini. slovenščini, nemščini, stenografiji, strojepisju in korespondenci, želi celo- ali poldnevno zaposlitev v Mariboru. Ponudbe pod »Najboljše reference« na podružnico Jutra v Ma riboru. 37925-2 Za pisarniško moč ali slngo grem od 8.—8 tire. Zmožen sem sloven skega in nemškega jezika ter strojepisja. Mesečna nlača fiftO—700 Din. Ponudbe pod šifro »Točnost« na nsrlasni oddelek Jutra. 379S1-5 Šofer z izpitom, izučen avtomehanik, išče primerno službo za takojšen nastop al tudi pozneje. Pismene ponudbe na Aloma Companjr Ljubliana, Aleksandrova c, pod šifro »R. C.« 38007-2 Prodajalka agilna ta prvovrstna, ki bi zastopala tudi šefa, želi mesta. Prevzame tudi podružnico. Ponndbe na podružnico »Jutra« v Celju Dod značko »Agilna moč«, 37752-2 Gostil, kunarica prvovrstna, samostojna — išče mesto v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gostilniška kuharica«. 38092-S Šivilja - začetnica išče službo pri boljši šivilji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 38081-2 Kontoristinja z dveletno prakso, zmožna vseh pisarniških del, strojepisja in stenografije — prosi primerno službo kjerkoli. Cenj. ponudbe pod »Dobra moč 115« na oglas, oddelek »Jutra«. 38116-2 171etni fant krepak, ki je obiskoval petrazredno osnovo šolo — se želi zučiti v trgovini mešanega blaga. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Imam veselje«. 38050-2 Žagar zmožen vseh popravil, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35521-2 Prodajalka z dveletno prakso v trgovini mešanega blaga želi premeniti službo. Gre tudi v delikateso ali slaščičarno. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Poštena prodajalka«. 37868-2 Strojnik strojni ključavničar trezen, zanesljiv, želi službe. Taškar, Loka-Zusem. 8790S-2 Učenka z enoletno učno praks« se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom še ostalo učno dobo. Mi vstopiti v podjetje, kjer bo imela hrano in stanovanje v hiši. Šolske izobrazbe ima 3 razrede meščanske šole in 1 razred trgovske nadaljevalne šole. Službo želi najraje v mestu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 37729-2 Za skladiščnika grem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 37921-2 Učenka s predizobrazbo želi mesta v večji trgovini, najraje na deželi. Naslov v oel. oddelku Jutra. 37913-2 Delavec pošten in priden, išče kakršnokoli delo v mestu ali na deželi. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Delavec«. 38038-2 Zaposlitev iščem za pridno in pošteno gospodično, vajeno vseh pisarniških del — kot bla gajničarko ali strojepisko. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zaposlitev«. 38018? Dobro nagrado dobi takoj tisti, ki ure-skrbi absolventinji Trgovske akademije, z dveletno prakso, pisarniško mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Ener gična 22«. 38017-2 Deklico staro 14 let, s primero« šolsko izobrazbo, oddam v trgovino kot nčenko. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod značko »520«. 38016-2 Mesto inkasanta skladiščnika ali kaj podobnega sprejmrm. Položim 20.000 Din kavcije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Absolutno za.nesljiv in zmožen«. 88031-2 Prodajalka meSane stroke, Jsji preme-niti službo s 1. ali 16. oktobrom, v mesto aH na deželo. Event. gre tudi v kakšno podružnic« — ker lahko položi primerno kav-cijo. — Ponudbe prosi na oclas. oddelek »Jutra« pod šifro »Zvesta in marljiv«« «8182-» Gozdni manipalant z večletno prakso išče službo. Dopiee pod štev. 1394 na podružnico »Ju tra« 88262-2 Trgovski pomočnik mlad, mešane stroke, želi premeniti mesto v trgovino z manu fakturnim ali meša nam blagom v večje mesto na deželi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 38028-2 Službo viničarja ali kaj sličnega Iščeta dva moža z družinami. Nastop po dogovoru. — Ponudbe na oglas. odd. »Jutra«. 38121-2 Tesarski polir z večletnimi »pričevali ta zmožen samostojnega vodstva, želi premeniti slnžbo — tudi s partijo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38214-2 Komercialist ek športni akademik, z S letno prakso v industriji, prvovrstna moč za organizacijo in knjigovodstvo, dober kalkulant in kore-spondent, iniciativen, želi premeniti dosedanje mesto in išče mesto poslovodje, pisarniškega vodje ali temu slično, z možnostjo samostojnega udejstvovanja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Iniciativna moč«. 38192-° 500 Din tedensko plačamo osebam, ki imajo mnogo poznanstva! Pers sons, Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovor! ' 257 Ročna dela file, umetno pletenje, belo vezenje, kvačkanje itd. delam po najnižjih cenah. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37313-3 Šivilja sprejme delo na dom — Marmontova 19. 38197-3 Dobra šivilja se priporoča cenj. damam na dom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 3S140-3 Koncesionirana ŠOFERSKA ŠOLA Gojiko Pipenbacher Ljubjjana, Gosposvetska 12. Zahtevajte informacije. 34780-4 Vpisovanje v francoski otroški vrtec pri Frančiškankah v Go-rupcevi ulici 17 je dne 1., 2. in 3. spetembra med 3. in 7. uro popoldne. Šolnina mesečno 55 Din. 87274-4 Krojači, šivilje In nešivilje! Noiv Jesenski tečaj prt-krojevanja se prične 16. septembra. Poučevali se bodo najmodernejši, kakor tudi enostavni kroji, po lahki praktični metodi, da se lahko vsak krojač, šivilja ln tudi nešivilja tekam tečaja popolnoma priuči. Poučevalo se bo tudi najnovejše kroje za sezono 1931—32, ki jih je prinesel vodja P. Potočnik iz inozemstva. Pouk o štedenju blaga pri krojenju. — Revnejšim snižano z ugodnimi plačilnimi pogoji. Vpisovanje od 1. septembra od 8. do 12. in od 2. do 5. tire. Pismene informacije brezplačne. Učenci dobijo oskrbo na željo v zavodu. — Krojno učill-šče ijubljana. Stari trg 19. 38105-4 Dipl. učiteljica poučuj« klavir, nemščino in francoščino. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 38186-4 Klavirski ponk da^em od 1. septembra dalja. Grem tudi na dom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37488-4 Fino posteljo S velike črn« okvirje prodam. Naslov v ogl. odd. J. 37969-6 Prostovoljna razprodaja mlekarske oprave v Ljubljani, Vidovdanska eesta 20 bo 1. septembra 1931 ob 10. dopoldne. 37992-6 Nove sode ia. hrastovega lesa, od 30 do 1400 litrov, ima naprodaj Franc Zoreč, sodarstvo — Breg pri Ptuju. 87640-6 Zajčji hlev k pločevine, praktično izdelan, s štiri velikimi oddelki, naprodaj na Tržaški cesti štev. 36 — Glince-Ljubljana. 37707-6 Mesarski pult in tehtnico decimalko ugodno prodam. Naslov pove ogl. oddelek Jutra. 37939-6 Volneno pletenino prvovrstno prodam po nizki ceni. Verhovc Rozina, ple-tarna, Zidani most. 37956-6 Ia belo apno Velika apnenica želi prodajne zastopnike in trgovce za vsa mesta ta kTaje bivše Štajerske. Ponudbe na oglasni oddelek Jntra pod šifro »takoj«. S7778-6 Instrukcije za nemščino, event tran-cc&čino daje inteligenten gospod proti brezplačnemu stanovanju. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »foanooščina«. 88211-4 Provizijske potnike za prodajo dobroidočih predmetov išče D. Marušič, Ljubljana, Sv. Petra e. 40. 37818-5 Državne itpokojence želi večja zavarovalna družba kot zastopnike proti visoki proviziji in fiksnimi. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro: zastopnik. 37855-5 Potnike obisk privatnih strank r svrho prodaj« manu fakturnega blaga na obročno ■odplačevanje, iščem za SSiovenjgradeo in daljno •okolico. Ponndbe na na-iflv: Štefan Novak. Slo v^njgradec, Cankarjeva ul. St. 12. 38006-5 Trgovski potnik 38118-17 želi premeniti službo. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Manu-.fakturist«. 38119-5 Trgovski potnik avtovozač. dobro vpeljan v Sloveniji, želi spremeniti službo. Avto pogoj. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »DO' ber prodajalec«. 38095-5 Učiteljicam klavirja nudim lep zaslužek. Pisrop ne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Št. 43« 38143-8 Camernikova šoferska šola LJubljana. Dunajska e. 36! (Jugo - Auto) telefon 2236. Prva oblast., koncesijonirsna Prospekt 15 zastonj — p! ■ Site ponj I 25] Fiksum in provizijo nudimo potnikom ta obisk privatnih strank za Ljub tjano to -okolico ter vso iravsko banovino. — Po -udbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum in orovizija«. 34982-5 Nemščino angleščino, francoščino, ita.-lijanščino in klavir poučujte dipl. učiteljica. Kolodvorska Tli. 11, pritličje. 37973-4 Za srbohrvaščino žel' SOletni Nemec strokovnega učitelja. Dopise oglasni oddelek Jutra pfid »Srbohrvaščina«. 37636-4 Prvovrsten potilk r klavirju daje izredno ugodno pianistka Požemel Jadviga, Mestni trg 17-11. 37S40-4 Nemščino ln klavir poučuj« drž. izprašana •rači-teljica, po 10 Din ura. — Marta K u d e r, Gosposka nlica 10/1. 37/803-4 Angleščino, francoščino, italijanščino In nemščino poflCoje diplomirana učiteljica Pavla Kovač. Miklošičeva eesta štev. 2?)'ITT. 3S3061-4 »Privatna nasfciva« (Privaten pouk) prej šola Hajdukovid, pripravlja za vse razrede gimnazije. — Penzijon. Pisati: Bleograd. Njeguševa 29. «5468-4 Puhasto perje čisto, ftohaoo, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din im čisti puh kg po 250 Dta raz pošilja po pošt. povzetju L. BROZOVJC. ZAGREB. Oica 82. 22-6 Tir tračnic s kip vozičkom in kretnico ter pocinkano žico proda F. Cvek v Kamniku. 37561-6 Sodarsko in mizarsko orodje Stali er Weiss — Augustin Fuchs, poceni, dokler zaloga traja proda: Koutny A., Ljnhljana VII. Medvedova 28. 37614-6 Premog, drva. koks prodaja Vtnko Podobnik. Tržaška eesta 16. Tel. 3313 Premog In drva orodaja Jezeršek. Vodms' 800 Štedilnik in železno peč amerikansko, proda Martin Mahkota, Celovška c. 44. S7S43-6 Železna blagajna (Wertheim) skoraj nova in skora] nova slamoreznica po ugodni ceni naprodaj na Rimski cesti štev. 19. 37851-6 Perje pur je ta kokošje, suh« čo-hano, drobno, po zelo nizki ceni, dokler zaloga traja razpošilja Marko Fuhr-mann, Sunja. 37766-6 Patent Bacchus pipo ki čuva vino proti škodljivim glivicam, ne moči, »e ne razsuši, je ni treba mazati ta je dolgotrajne vrednosti, kupite pri D. Marušič, Sv. Petra cesta 40. 37819-6 Štedilnik dobro ohranjen naprodaj v škofjl »lici 8/1. 38003-6 Zložljivo posteljo in mrežo, nov« prodam. — Naslov v oglasnem odd-elku »Jutra«. 37988-6 Otroški voziček na vzmetih, skoraj n« oddelek »Jutra« pod »Hrana«, 880&S-34 Otroka •prejmem v dobr* Naslov v oglasnem odd«Bni »Jutra«. 9d0m-Si Pohištvo razOftno. dobr« proda Sever, Keraoft« ulica SiTH. Vprašati od a septembra dnevno med DL. in 14. ur«. 88011-12 Hrastovo spalnico svetlo poli tiran«, moders* za 3500 Din proda« r Sodarski ulici 3 — nad sv. Florijanom. 87969-12 Nizko omaro « 4 predali poceni dam. Na ogled po 4. mi popoldr-e. Nasiov v ogiaa. oddelku »Jutra«. 87965-1S Novo spalnico ia mehkega lesa, oa hrastovo pleskano, prodam. Cena po dogovora. Cigole Mihael, Zg. Ga-meljne štev. 22, p. St. Vid nad LjubUano. _38076-13 Pohištvo Lepe spalnice 2600 Dtn. omare 500, postelje 250, kuhinjske oprave 1100. kuhinjske kredence 580 Din. Sprejemanje vsakovrstnih naročil tn popravil. Tudi na obrok«. Mizarstvo Sava, Kolodvorska 18. 88073-12 Opravo za spalnico p« strti prodam. Naslov v •gla? oddelku »Jutra«. 8819849 Bazno pohištvo prodam. Poizve se v Srn- dišču št. 11, pritličje de»-no št. 17, v popoldanski urah. 38146-1« Trgovina Marija Rogelj Ljubljana. Sv. Petra ©e»ta št. 26 nudi obleke ta plašč« pod lastno ceno. Ne zamudite ugodne prilike. 37868-18 Moško obleko dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38096-18 Brzojavne droge borove, smrekove ta jelkove, več tisoč komadov, od 6—10 m dolžine, za suks«-zivno do-bavo, proti takojšnjemu plačilu kupim. Ponudbe na naslov: Srebo*-njak, Sv. Peter v Savinjski dolini, poštni predal 4. 25« Cepanic bukovih ta gabrovih potrebujemo večjo mno®n« proti akreditivu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značk« »Akreditiv«. 37910-16 Družabnika (co) ali družabnioo za strojn« pletilnico v lastni hiši," ki ima strokovno znanje, telim. Stroji in endelstroj. Ponudbe na Somek, Zagreb, Hočka 8. 37764-1« Družabnik In potnik s 30—48 tisoč Dta se sprejme. Znati mora knjigovodstvo .ta takasiranje. Ponudbe pod šifro »Trgovski potnik« na oglasni oddelek Jutra. 37867-1« 10.000 Din posojila potrebujem za dobo 1 leta. Vrnem 12.000; garancija dobra. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod šifro »Sigurnost«. 38166-16 100—200.000 Din bi vložil v dobro idoč« industrijo ali trgovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubljana 68« nt&m 1 (♦MMMHMHM* ««4 4,000.000 I« ▼ »bi pisalnih strojev 17768 Zaloga: ker Je neprekosljiv ▼ trpežnosti, zato tudi naf cenejši LIIDV. BARAGA, §elenbnrgoTa ulica štev. G - Telefon štev. 29-80 10.000 Din Cavcije zmožna, pridu« bi oožt ena gospodična, išče iapostenje t d-elikatesi, pekami ali sliSno. Ponudbe na oglasili oddelek »Jutra« pod »Nastop lahko takoj«. 38071-3 Družabnika (eo) r-a. dobro ldoče sezonsko ln trajno poslovanje, z žlvežnim artiklom ln sadjem, z vsoto 12 do 16.000 Din, iščem. Nastop takoj. Garantiram dnevni zaslužek 700 do 1000 Din; vloga sasitjurana. Radi zamude časa, naj se ponudbe ne pošiljajo pismeno, temveč naj se resni refiektanti zglasijo osebno pri F. Delhunia — Zagreb, Bakačeva ulica St. 8-1. 38021-16 Za podpis posojila prosim poštenega obrtnika. Za proti uslugo sem na razpolago. Ponudbe na oglas, oddel. »Jutra«. 36167-16 Lokal « skladiščem in stanovanjem, na zelo prometnem kraju oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37675-19 4—5 oseb •prejmem na boljšo domačo hrano. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 87714-14 Mesarijo oddani a 1. septembrom t najem. Naslov pri pcdrui-oka »Jutra« v Celju. 37512-17 Trgovski lokal dobro vpeljan, na deželi oddam v najem pod ugodnimi pogoji. Zraven stanovanje Ln shrambe. Leži na dobri točki sreza Šmarje. Naslov pove podruž. Jutra v Celju. 37755-17 Klet v Ljubljani iščem t rajem Ponudbe na ogla*, oddele*-»Jatra.« »od šifro »Klet«. 38042-17 Štirlsobno hišo poleg Ljubljane, zaradi selitve oddam takoj v naj ena, oziroma ugodno prodam. Potrebna gotovina 50.000. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 38070-17 Trgovino na najprornetnejši točki na Bledu pod ugodnimi pogoji oddam za več let v najem. Ponudbe na oglas, oddel. »Jutra« pod »Trgovina t mešanim blagom«. 38215-17 Koncesijo sa gostilno oddam, odnosno vzamem gostilno tudi na račun. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stanovanle«. 38!41-17 Pozor! Pozor! Za komarjev« nedeljo nudim vsem mojim šiškarjem pristna dalmatinska vina sa ta dan po konkurenčni eeni — in to preko nlice — v gostilni »Dalmacija« vulgo pri »Anžo-ku«. Vodnikova, cesta 17. Sp. Šiška f™ viško . . po Din 12 Pno belo opolo po Din 10 črno namizno . po Din 10 rdeč opolo . . po Din 10 sladki prošek . po Din 28 pristen tropinovec po Din 35 vinski kis . . po Din 6 olivno olje . . po Din 20 Vsem želita h komarjevi kar največ zabave in se priporočata Ivan in Do-me-nik Lasan. 37836-18 Kam pa, kam Na komarjevo v Sp. Šiško v gostilno Valjavec, Ale-Sevčeva cesta 14, kjer dobite belo, rdeče in črno vino oez ulico po Din 10. ocvrte niške in kurjo obaro — priznano najboljše Priporoča se gostilna Va Ijavee. 37842-18 Na Strelišče pod Rožnik na pohane pt Ske iti dobro kapljico — vljudno vabi gostilničar. 37982-18 Na krvave hi mesene klobase vabi eenjene goste Prane Čeme, gostilničar pri Sed-mici v "Mostah. 37781-18 Gostilna »Visoko« ra Golovcu ima v nedeljo po 5. ari prašička na raž-na pečenega. 38055-18 Ljubitelji vin dobrih štajerskih in pristnih dolenjskih, so vabljeni na Komarjevo v gostilno »Zvezda« v Sp. Šiški. Na prijetno zabavo in dobro postrežbo vabi gostilničar. 38163-18 Trgovina t meSanim blagom. 10 min. te Maribora, v neposredni bližini velike tekstilne tovarne, z vsem inventarjem naprodaj radi družinskih razmer. Najemnina nizka. Vpraša »e v ma riborski • podružnici Jutra pod šifro «20.000«. 37514-19 Pisarniške prostore v neposredni bližini glavne poŠte takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 87693-19 Gostilno ali kaj sličnega na račun ali v najem išče za takoj gospodična. Ponndbe pod »750« na oglasni oddelek »Jutra«. 37712-18 Vinotoč na prometni točki prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37784-19 Klet v sredini mesta iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno rabim«. 87822-19 Lokal na prometni cesti t Mostah oddam. Najprimerneje »a mesarijo. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 87831-19 Lokal In skladišče odda Mahkota Martin. Celovška cesta 44. 37844-19 Branjarlja na telo prometni točki, radi bolezni naprodaj — proti majhni odstopnini. Pojasnila daje Franc Hoj-nik, Maribor, Koroška e. št. 43/L 37917-19 Pekarno novoridano, do-bro vpeljano takoj prodam. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Nova pekarna«. 37924-19 Lokal za pisarno, obrt aH trjfo-vino takoj oddam v Kolo dvorski ulici 8. Pojasnila v trafiki istotam. 37437-19 Avtogaraže proti ugodni najemnini odda Mestna zastavljalnica. 37701-19 Brivnlco In damski salon dobro -npeljan, na K&o prometnem kraju v Ljubljani, radi opustitve obrti prodam Pismene ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Brivnica«. 37591-19 2 delavnici za vsako obrt takoj oddam v Kolodvorski ulici št. 27, dvorišče. Natančne podatke da trgovina Lesjak, Selenburgova. 37874-19 Lokal na prometni točki s prodajo vseh alkoholnih pijač oddam takoj v najem ali oa prodam kaki ženski, upokojencu ali invalidu. Naslov v podružnici Jutra v Celju. 87905-19 Gostilno ali točilnico vzamem na račnn. Posedujem točilno pravico, sem zmožna kavcije. Pristopim tudi kot družabnica ali grem za gospodinjo. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »98«. 37898-19 Gospodična srednje starosti s točilno pravico in kavcijo vsame gostilno ali vinotoč na ra-?dh. Najraje v Ljubljani. Dopise na ogl. ojdelek J. pod »"gostilna«. 87878-19 Brivnlco na telo dobrem prostoru, radi bolezni oddam r najem ali prodam. Ponndbe pod »Industrija« na oglas, oddelek ».Tutra«. 37779-19 Pekarno prodam aH oddam za reč let v najem, radi prevzema domačije. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36633-19 Lokal oddam na prometnem kraju. Naslov: D. Rov-šek, Kolodvorska ul. 35. 37632-19 Gostilno vinotoč ali kaj sličnega vzamem v nalem ali na račun. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod ®lfro s-,"".* 37425-19 Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tehna« Ljubljana. Mestni trg 25.1 914-20 Lepo posestvo z bogato obloženim vinogradom in sadonosnikom. krasnim polnim gozdom in travniki itd., v izmeri 25 oralov, blizu avto postaje v Halozah ugodno prodam za 150.000 Din. Potreben kapital 100.000 Din. Pri 5-otovem plačilu popust. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37523-20 Parcelo 300—600 m' v mesta, ev. hišo aH vilo v centru mesta kuprm. — Ponndbe na oelas. oddelek »Jutra« pod »Resen kunec« 87570-20 Stanovanjsko hišo s pekarijo v Murski Soboti, Mala Ka-niža 6 oddam v najem ali prodam. Stanovanjska hiša ima 7 stanovanjskih sob, moderno urejeno pekarijo in vsa gospodarska poslopja. Pojasnila daje Jožef Hašaj, Murska Sobota. 37583-20 Poldograjeno hišo pripravno za veletrgovino z vinom, pivom, žganjem aH mineralnimi vodami — prodam ali oddam v najem Sprejmem tudi družabnika 3 100.000 Din. Na rarpolago so vsi obrtni listi. Obrt že vpeljana. Cenj. ponudbe pod »Dober okraj« na ogl. oddelek »Jutra«. 57749-20 Hišo v LJubljani ali periferiji kupim v ceni do 280.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina takoj«. 87767-20 Majhno parcelo za stavbo, v izmeri 200 m* v mestu takoj prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37832-20 ŠIVALNI Najboljši stroji m kolesa " _ ^Gritzner letilni stroji »u ---- FL"«bTPI INC - 13U&13ANA 30S. PETEllNv. «- ZA. VODO Telefon Štev- 291». Cek. ra&m VODO Ea fesa velesejma paviljon »H«. Kupim žago v Ljubljani ali ljubljanski okolici. Natančne ponudbe z opisom, ceno in kje se nahaja na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačilo v gotovini«. 87837-20 Majhno posestvo z vodo ia malim gozdom kupim v bližini avlo aH «e>znišk« nostaje, ne v vasi — najraje v okolici Medna aH Medvod. — Po-Dadbe na oglasni oddelek »Jetra« pod »Posestvo«. 87883-20 Hišo z dobro idočo gostilno hi malim vrtom, v bližini Radovljice po zelo nizki eeni Drodam radi selitve. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 37885-20 Hišo t velikim vrtom pocenil nrodam — Pobrežje, Gubčeva nlica 5. 37908-30 Enodružinska hiša novozidana, naprodaj — Pobrežje-Marfbor, Nova nI. St. lfi. 87920-20 Lepo hišo ki mesečno donaša 800 Din radi selitve naprodaj. Kapitala treba samo 27.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37519-20 Stavbne parcele za vile, na Mirju naprodaj proti odplačevanju na obroke. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stavbišče«. 37318-20 Enonadstropna vila z 10 sobami, elektriko, lepim vrtom, sadonosnikom in stavbiščem, dve minuti od železniške postaje v Savinjski dolini ugodno naprodaj. Pojasnila daje pisarna dr. Božiča v Celju «7374-20 Posestvo z dobro idočo gostilno, na križišču cest na deželi, 16 oralov sveta, z lepim poslopjem, vse zidano in t opeko krito, prodam z vsem inventarjem in letošnjim pridelkom, ali pa zamenjam za kako privatno hišo ali majhno posestvo. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod šifro »Takoj«. 87376-20 Lepo vinogradno posestvo z lepo hišo. tik farne cerkve in šole. pripravno ta vsako obrt, ker ni prav nobene konkurence, v hiSi je bila vedno gostilna — prodam z vsem gostilniškim inventarjem m lepo trgatvijo. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Takoj« 37377-20 Stavbne parcele sa vile, na Mirju na-prodaj proti odplačevanju na obroke. Prijave na oglasni oddel«k »Jutra« pod šifro »StavbiSče«. 37318-20 H|čo v Brežicah v sredini mesta, obstoječo iz 3 sob, kuhinje, 2 shramb, 1 kleti, 1 hleva za 6—8 glav goveje živine, svinjaki za 4 vel. svinje in dru-sre pritikline ter prostorno dvorišče in 1 zelenjadnl vrt. prodam. Vse v dobrem stanju. Hiša je pripravna za vsako obrt ali kmetijstvo. V hiSi je tudi vodovod in elektrika. Poiasnl la daje posestnik v BreM-čah h. St. 92. 87947-20 Hišo z 8000 kv. m zemlji?ča. pripravno za vsako obrt, na tudi za privatnika, tik Krke v eentru Nove?*" me sta prodam. Potreben i pital 260.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jnt.ra. 87945-20 Hišo visokopritlično prodam ▼ Zg. Šiški. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 88048-20 Hišo v Dravljah St. 112, skoraj novo. blizu srlavne ceste prodam. 87731-20 Pri Krškem ob glavni cesti, 1 min«*© iz mesta prodam hišo i posestvom. Cenilna vrednost okrog 80.000 Din. Vprašati na oglasni oddelek Jutra v Ljubljani. 87652-20 Hiša 2 sobi in kuhinja naprodaj za Din 35.000. Pobrežje pri Mariboru, Vrtna nI. 17. 37923-20 Lepo posestvo obstoječe i* nove hiše z obširnim stanovanjem, moderno urejenega gospodarskega poslopja ter ca 13 johov rodovitne zemlje prodam. 37899-20 ..POSESI" Realltetna pisarna družba z o. z. LJubljana, Miklošiče« e. 4 proda: Vilo, enonadstrop,. no-vozidano, 3 stanovanja po 2 sobi, kuhinja, pritikline, 1200 m1 vrta, krasna lega, Mir Je, 360.000 Din Vilo, enonadstrop.. no-vozldano, dva štiri-sobna komfortna stanovanja, eno dvosobno, 1100 m' vrta. Bežigrad, 480.000 Din. VUo, enodružinsko, šest sob, pritikline, kopalnica, centralna kurjava, 6000 m« ograjenega vrta, preko 200 sadnih dreves, trnovski okraj. 320.000 Din. Hišo, novozldano, dva trisobna stanovanja, eno dvosobno, lep vrt, Bežigrad. 290.000 Din. Hišo, novozldano, pod-kleteno, 2 stanovanja po 2 BObl, pritikline, lep vrt, Moste 150.000 Din. VUo, enonadstrop., dva trisobna stanovanja, krasen vrt, blizu Tobačne tovarne. 250.000 Din. Hišo, prltUčno, 2 BObl, kuhinja, pritikline, 800 m2 vrta, Hradec-kega vas, 86.000 Din. Hišo, novozldano, eno tri-, dva dvosobna stanovanja, 800 m2 vrta, blizu Martinove ceste, 280.000 Din. Hišo, novozldano, dva dvosobna stanovanja, 500 m? vrta, blizu Stadiona, 155.000 Din. Hišo, enonadstrop., pod-kleteno, tri- in dvosobna stanovanja, trgovski lokal. 800 m2 vrta, Šiška, 280.000 Din. Hišo, prltUčno, 2 sobi, kuhinja, pritikline ln vrt, pri Domžalah, 35.000 Din. Hišo, novozldano, b gostilno, 12 oralov posestva, 2 uri od LJubljane, 120.000 Din. Kavarno, moderno, novo urejeno, lepa novozidana hiša, veliko zemljišče, kompleten Inventar, v renoml-ranem letovišču Gorenjske, 480.000 Din. Kmečko posestvo, 19 oralov, zidana, z opeko krita hlSa, gospodarska poslopja, pri Rim. Toplicah, Din 60.000. Kmečko posestvo, 52 oralov, hiša, 4 sobe, hlev za 10 glav živine, polovica njiv in travnikov, ostalo lepi gozdovi, celjski okraj, 151.000 Din. Hišo, pritlično, 2 sobi, kuhinja, pritlkL, 4500 kvad. metrov zemljišča, pri Domžalah, 70.000 Din. Več krasno ležečih atav-bišč 600 do 650 m5. Podrožnik. 40 Din. Krasna parcela 900 m', pri bolnici, 80.000 Din. Poleg tega stavbne parcele blizu glavnega kolodvora, za Bežigradom, v centru mesta ln vseh ostalih predmestjih, v največji izberi in po najugodnejših cenah. Velika izbira trgovskih, gostilniških hiš, kmečkih poeestev itd. 38084-20 Na Primskovem pri Kranju prodam novo vlsokoprltllčno dvo-stanovanjsko hišo z vrtom, 10 let davka prosta, vodovod in elektrika v hiši. Poizve se pri Stanku čuku na Prim- Mak) posestvo obstoječe is hiše, polja, gozda in vinogradov prodam r Belokrajiai. Ponudbe na naslov: Ivan Skala, Sudji vrh, Semič. 87944-20 Stavbno parcelo v Gunelah prodam. Ponudbe pod »lepa lega« na ogl. odd. Jutra. 37963-20 Lepa domačija Vila 5 »ob, 2 kuhinji s pritiklinami, elektrika, vodovod in lep vrt. Zraven je 2000 do 7000 kv. m zemljišča, ki se nahaja ob Ljubljanici. Hiša in nekaj gospodarskega poslopja se proda skupaj ali posamezno. Poizve se ▼ oglasnem oddelku Jutra. 37806-20 Lep vinograd v Halozah z velikim sadovnjakom naprodaj. — Ponudbe pod »Weingut-besltz« na ogL oddelek »Jutra«. 36991-20 Prodaja hotela v Dubrovnika na najlepšem mestu kod glavnega morskega kopališča (radi družinskih razmer) lz proste roke, odUčno renomira-ni hotel - penzlon »Na-taUja« (14 sob, 27 postelj, 2100 kv. met. zemlje) z hipoteko od 450.000; gotovine Je potrebno 350 do 650 tisoč. Pisati posestniku na gornji naslov. 37055-20 2 majhni hišici z njivo, pet minut od kolodvora Šmartno ob Pakt pripravne za pen-zioniste, poceni naprodaj. Naslov: Mihelčič. Zagorje ob Savi._ 37201-20 Hišo ▼ Maribora pritlično, renovirano, t lokalom io stanovanjem, ki donaša mesečno 2000 Din, za najnižjo ceno 205.000 Din proda Matkovič. Zagreb. Hica 53 87276-20 Dvostanovanj. hišo davka prosto prodam. Stanovanje 3 sob bi kabineta na raipolago. — Pojasnila daje Krans v Zeleni jami, 8 Gregorčičeva ulica 1. »100-» Imam naprodaj več stanovanjskih ln trgovskih hiš, vil, gostil en ln parcel v mestu ln na periferiji. — Pojasnila daje Jančar. Sv. Petra cesta št. 27. 38150-20 Novo hišo prodam. Potreben kapital 80.000 Din. Rožna dolina. Cesta XV, St. 30. 38149-20 Vinogradsko posestvo z gospodarsko hišo, blizu Ljutomera, na glavni cesti LJutomer-Sre-dlšče (4 km od postaje Ljutomer, popolnoma opremljene 4 sobe ln kuhinja, veranda, stopnišče (Stelgengang). — Krasna razgledna leeta. samo žlahtno grozdje »Muskateler* ln drugo s trgatvijo, ki letos Izredno dobro kaže (posestvo le cca 6 plusrov — oralov) vlnoerada. sadovnjak, polle ln lep vsemi pritiklinami ta nekaj vrta, ▼ novi hiši, pripravne sa rp|0-kojenca, takoj oddam mirni stranki ▼ Zapužah — nasproti »Slepega Janeza« 87438-31 Stanovanje 3 Mb is pritiklin oddam takoj. Nova hiša. Zadaj za Koroičev* al., Moste. 87998-21 Sobo ht knblnjo tak«) oddam. Mala im 40 pri JežicL 87994-81 Stanovanje oddam v Zg. Šiški St. 316 nasproti Sole, 7 min. d« runise, v novi bili. Obstoji is 1 »obe, kabineta, kuhinje, predsobe, »hrambe, verande, pralnice io pritikline. Oddam mirni stranki. Poirve •e pn Kovačevič, Sp. šiška. Medvedova e. St. 33. 37809-31 2 stanovanji oddam takoj s 1 sobo ta kuhinjo, »hrambo, pritiklinami na CelovSki cesti pri novi remiri. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 87982-31 Stanovanje 9 sob, kuhinj« ta pritiklin popolnem« prenovljen« od dam s 1. septembrom ▼ Langnsorr! ulici Štev. 5/1, Mirje, ob tramvajskem križišču. 88009-91 Stanovanje 3 sob, kuhinj« ta pritiklin oddam s 1. novembrom ▼ novi vili bliiu tramvaja. Naslov v oglasnem oddelk« »Jutra«. 37804-31 Stanovanje »ob« ta knlitaj« oddan stranki b r « t otrok na KavSkovi cesti 5. 38190-31 Stanovanje s prostorno kuhinjo, veliko »obo in pritiklinami oddam v najem s 1. septembrom ali oktobrom v Savljah St. 60. 88098-31 Stanovanja scP"pet""?, s posel?, vhodom m elek- * ^ ^delek Jutra pod •Me<- 37SS6'24 ricno razsvetljavo v cen- žffro >soba ^ dTa<. trn mesta oddam. Naslov v I 37568-"3a oglasnem oddelku »Jutra«. ''"''" 38002-23 38065-25 Opremljeno sobo Mesečno sobo s separiranim vhodom, I v pritličju, ob električ- Dva pomorca osamljena, ker vedno na Oceanu, želita poznanstva i I |n=a ženitev«. dvema inteligentnin Gospodičnama nežnih čuvstev j Obrtnik bi takoj poročil gospodično z nekaj prihranki. Dopise s sliko na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Takoj 38030-25 15. septembrom. v centru mesta (Gledali- *;,J «?sv» v dobi od 18 do 25 let. po VUOVeC ška ulica 7/II) oddam s f-l P i* možnosti blondinki Cenie 36 let star, delovodja 38005-23 I Sibe z naved^ ce- I n-e. »dd | stalni službi. s SOOO Din ne pod »400« na oglas, odd. »Jutra«. 38199-23a Dva gospoda »PTejmem na hrano in stanovanje v lepo solnčno sobo, delku -V 2 solnčni sobi 37564-23 | s strogo posebnim vhodom, prosto uporabo kopalnice n vsem komfortom oddam dvema boljšima gospodoma Nagrado 100 Din Jutra pod šifro »S. O. S.«, mesečnimi prelemki, že-37900-24 j li spoznati pridno go spodično ali vdovo, naj- -I Dva mladeniča | ^3 pd^enk/a,lma svrho tako}5nje moži- se želita spoznati z dvema = ^ ________ mladenkama od 18—22 let. . . no s 1. septembrom. Vprašati: dobi kdor mi preskrbi so- Prednost imajo Gorenjke. „„. .T I »Rekord«, Aleksandrova 8. bo s štedilnikom v Mur- Ponudbe na podružnico J-n »Tirtra« rfflu ?? I 37987-23 Ui Soboti. Plačam pol le- La Jesenicah pod šifro »Jesenska sreča« u »jutra«. 3,68,-23 1---ta naprej. Komelj, Sp. Si- »Mladeniča«. armailva I 3 Sobo - lepo in čisto, s kopalnico Opremljeno sobo i uporabo kopalnice oddam I oddam po ugodni ceni. — ška, Kosova ul. 6. 38252-33a i 37940-24 38114-25 v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37692-23 | Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37990-23 Neodvisna gdč. lepe preteklosti in mirne narave, se želi tem potom Gospodični oddam opremljeno sobo z | stopnjic oddam v r'fktrično razsvetljavo, v Florijan&ki ulici štev. 22. 37717-23 Opremljeno sobo s separiranim vhodom iz | »Jutra«, Ciril- Metodovi ulici St. 19/1—1. 37966-23 Sobo čisto hi zračno, r bližini I seznaniti z glavnega kolodvora oddam I simpatičnim gospod Naslov v oglasnem oddelku nje starosti. Dopiso prosi 38107-23 I n3 oglasni oddelek jutra pod šifro »Prijateljstvo«. Opremljeno sobico 1 37960 24 x . .. Angleški gramofon značajmm u> prrovrsten agodno proda ospodom sred- | kino Nadišar v Tržiču. 37741-26 Sobo Opremljeno sobo s poseb. vhodom in elek- Klavirje in pianine svetovnih znamk kupite po globoko znižanih cenah pri opremljeno, s tremi I triko oddam 2 osebama v posteljami, za takoj išče centrn mesta.. Naslov pov« Vrvarna v Kolodvorski ul. I oglasni oddelek »Jutra«, it. 6. 37719-23/a 38046-23 v novi vili za Bežigradom . s 1. oktobrom odda Leo Samostojna gOSpa Susteršič, Ljubljana, Du- gedne ^nanjosti, išče ra- I »Musica«, Sv. Petra c. 40. najsia eesta 41. 38104-23 di osamljenosti poznanstvo Najceneje izposojuje, po- --z od 35 let naprej starim, pravlja in uglašuje! PraZHO serafen0 S°b?, I oddam z £!blrbo - » poseb. vhodom m elek- pri dn,žini v MTi S^P,™ Z "'Ii pod Rožnikom z vso 11 " o/137-^3 I oskrbo — najraje dijaku ... I I srednješolcu. Event. tudi Dve Čisti sobi I inštrukcij« na razpolago. s posebnim vhodom, v sto- gospodom. Dopise na ogl. dini mesta takoj oddam oddelek »Jutra« pod šifro bolišemii e-osrvodm ali m- I »Zaupanje«. 37961-24 | boljšemu gospodu ali gospodični. — Vorašati na Mestnem trga štev. 24/Hf. Sobo veliko in zračno, s kabi Marica 88101'23 I Danes 3. do 4. pri poŠti. Gusti. Harmonika (Lnbasova) po nizki eeni naprodaj v Ilirski ulici 22 pritličje, desno. 37669-26 38122-2* Maribor 24 Koncertni klavir znamke »Ehrbar«, križem strunan, železne konstruk- VK5U wui u^ij« u* net„ oddam takoi Na- n. « - T-----• i- „ strunan, železne konstruk- prazni aH. opremljeni od- ^ v oglasnem ^delku ^ £^ » ^ L,jei z mogočnim krasnim darn za pisarno ah sohd- aJutra"_.516a-23 I Jjutraf<> 3S041-22 ^^ 'i/ nhialnie ,vn g!a?f>m' vsled PO"»anjkanja nemu gospodu v oentru ----_ I razumel, w oDzaluje svo- pr(>stora zel0 ngodno na- me.Hta. Poseben vhod. Na-flov povo oglasni oddelek »Jutra«. 37786-23 Sobo I lepo opremljeno, g posebnim vhodom, v centru me Prazno sobo eventuelno s kuhinjo oddam eni ali dvema, oseba- Opremljeno sobo s posebnim vhodom in hra-tm> ali brez isto oddam v Sp. šiški, Černetova ul. 31 sta oddam boljšemu gospo- i .T , , [du. — Naslov v oglasnem i m?; TT Kallo7 T je nerazpoloženje. 38014 24 proda]-; Cenj. d"opise pl>d "I šifro »Ehrbar« na podruž Gorenjka 3 Dvignite pismo. 38023-34 nioo »Jutra« v Celju. 37379-26 oddelku »Jutra« 38156-23 oddelku »Jutra«. 38037-23 Kabinet oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37800-23 Opremljeno sobo \l velik! prazni sobi I nasproti glavne pošte od- ^^ ^^ , ---'N^ov^^nirttk; U ^ električno^ razsvet- | V duševno »Jutra«. 38159-23 "a70 in ^lkonom ta- ' koj poceni oddam 1 ali | x 2 osebama, najraje za Sreča I Klavir Dvignite takoj odgovor. dobro ohranien, prodam po 33Q=>3..74 I nizki ceni. Komenskepa ul. 10.-I. 37970-26 Ob Tivoliju ▼ vili oddam lepo balkon-Rko sobo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 37860-23 Podstrešno sobico oddam mirni gospodični blizu Tivolija. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37861-23 Opremljeno sobo ▼ vili na Mirju, blizu električne železnice oddam s 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37663-23 Dve sobi prazni, pripravni za pisarno oddam v pritličju. Ko-menskega ul. 10-1. 37971-23 Sobo majhno, odlam preprosti gospodični. Galjevica 44. 37972-23 Sobo opremljeno, z električno razsvetljavo v centru mesta. oddam s 1. septem brom boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem odd»'kn Jutra. 37974-23 Elegantno sobo z ali brez hrane, na Po- j otrok. Naslov v ogl. od lianski cesti oddam solid- | delku »Jutra«, "um jrospodu ali gospo-d;črii. Naslov v osrlasuem oddelku »Jutra«. 37829,23 Pianino razvedrilo Skoraj nov, krasen glas va^vnma. ua,IO - želim dopisovati z resnim I najnovejši sistem, ceno konskemiT' paru"''" brez I ™teligentom srednjih let prodam. Naslov v ogl. 1 Dopise na oglasni oddelek oddelku »Jutra«. »Jutra« pod »Pismo«. 38204-26 38010-24 38111-23 •' '/fk _. . .» \ v, iAtn j ■ - .t Opremljeno sobo lepo in zračno oddam Ženitve in poroke čez dan odsotnemu gospo- posreduje najbolj vestno in /4 »-, V n I A »r ~rr a /*T m e« v« am I i • , _ . _ dn. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra ■ta,*. 90 i d ' ® kI 6 1 ? 0 toncesijoni | tam Za^od za sklepanje laknnnv »Rezor« Zagreb, pošta 3. — Informacije in Gosoodično . , ..... i pre imeni na stanovanje po I'rospekte poeilja proti vpo-- -'• - — - ■ lc..... »ostni znamk' -- nizki ceni. Naslov v osrlas. oddelku »Jutra«. 38072-: Din. za 10 213-24 2 sobi za pisarno v palači Viktorla, Alek sandrova cesta, meza-nin, takoi oddam. — Vprašati: Poljanska cesta 18. Gospodično sprejmem kot sostanovalko k samostojni gospe. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 28079-23 Besnega znanja z osamljeno inteligentno gospodično ali gospo svobodnejših nazorov, zlasti v svrho skupnih izletov tn 38094-23 I "kav želi dobrodušen gospod srednjih let. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Iskrenost« 38251-24 Kmečki fant 35 let star, se želi poročiti z do 35 let staro gospodično, ki ima posestvo z gostilno, ali samo posest- Sobo lepo opremljeno, parket-ira- ______ _, __ ____ r_____ no» v I. nadstropju, s po- vo. Kapitala imam 25.000 «hmm vhodom, ne dTago. Din. Vdove brez otrok ni- onoam nasproti Galetove so izključene. Ponudbe na tiskarne v Rožni dolini, oglas, oddelek »Ju*a« pod cesta V/33a. 38253-23 1 šifro »Poroka«. 36994-24 Želim spoznati mehko globoko dušo. Do- Gramofon I skoraj nov s ploščami za 1300 Din. Ogledati se ga pise na oglasni oddelek mor»: Minka Kastelic, lopa »Jutra«, pod »Mozart« 11. Vodnikov trg. 37847-26 38029-24 T . - Kovčeg-gramofon »Jadran« I prima, dvojno pero, kup Spomin'ajoč se neštetokrat Ije.n pred 8 dnevi, za Din na prošlost! Poljublja Te — 2400 radi nastalih razm«' 38015-24 | prodam za polovično ceno. Za ogledati v vinotoču Mladenič znanla z gospo-1 dično staro od 18 do 24 let v svrho ženitve. Cenjene ponudbe s sliko je poslati na ogl. odd. [ »Jutra« pod šifro »želim sre*o«. 3S219-24 I Oadovi peči. Pražakova ul. št. 8. 37702-26 Poživljena volčja I 2 pletilna stroja f I žt. 8/60, eden nov, poceni „ , „ , naprodaj. Naslov v 3 krasne, 7 tednom _ stare oddelku »Jutra«. 37436-29 volčje psice po zmerni ceni proda Jožef Mihelčič, po- I A j , , « sestnik, Vavpčja vas št. 3, CUOO tehnike pošta Semič. Mati je prvo- Patentirana nnvn«tl vrstna čuvajka volčje pas V i ■ l ■ 7 me, oče pa udomačen divji P!"®111.1 atroJ> volk. 37fi.-U.27 I Pranja se vsak nauči * pol ure! Cena Din 5o0.—. Generalnega zastopnika nvo Ir^KJIJ I kapitalom sprejmemo. Po UVB KODIU nudbe na »Leda«, Zagreb, z vprego, skupno ali po- Ilica 5, 37951-29 samezno, prodam za polovično ceno. Naslov: E!ek- ■ ni , , trična žaga Selnica ob Dra- rletiml StTOj vi. 37769-27 | rabljen, št. 8 i 10 kupim Ponudbe na naslov: Med Nemški bokser |ved' ZagTeb' krasen eksemplar, čistokrven, 8 mesecev star, »el© i u j . dobro vzgojen, zaradi po- I BenCln-mOtOr manjkanja prostora napro- I za pogon, 4 HP, poceni daj. Kartoteka d. z o. z., I proda »OiienU, Dunajska Ljubljana, Šelenburgova I cesta 14. 381(fe-20 št. 6-1. 37500-27 Jazbečarje Terrazzobrus. stro ___ I z bencinskim motorjem pritlikavce ter brusilne stroje z fZwergdackel) mlade, rjave I elektromotorji za bru-pioda Koutny, Dunajska I šenje umetnega kamna, cesta 71. 37890-27 j marmorja Itd. Ima na zalogi Feliks Toman Psa volčjaka ali dobermana 6meeečnega ali enoletnega kupim. Ponudbe pod »enoleten« na oglasni oddelek Jutra. 37881-27 ml., LJubljana, Resljeva cesta št. 30. 38085-29 Stružnice in razne druge stroje, Vnlriatra Iže ^bljene v strojni OlCjana tovarni, so radi likvi- čistokrvnega mladiča telo dacije ugodno na pro-ugodno prod« Vesel, Mi- daj. Pojasnila daje Fe-klošičeva lfl. 38043-27 U]£s Toman ml., Ljub. - I ljana, Resljeva c. 30. Doberman I 38086-29 rjav, mlad, ki sliši na ime , _ »Roif«, se je izgubil. Naj-1 Bazni stroji ditelj naj ga proti nagradi Več razrLih strojev po vrne na naslov: Battelino zeio ugodni ceni na-Angelo, stavbenik, LjubJprodaJ. 1 pletllnl stroJ liana Vn, Aljaževa št 35 §3 malo ranjen, up0ra-S779B" *' hen za nogavice vel. 35-8; 2 pletilna stroja Vec parov golobov še malo rabljena vel. raznovrstnih proda Filip I 50"8- znamke Cleas; 1 Bohinc, Medvode. 38062-27 navij alni stroj za vol- 1 no ln 6 navljalk popol-t^„„„ t •• _ i nema nov, na nožni ln Kunce Belgijce električni pogon; 1 ap- stare, komad Din 130; I retur - stroj za noga-mladiče Belgijce komad vice popolnoma nov, Se Din 30 do 50; rekse, nerabljen, na 12 form z stare komad Din 5Ci ln Uečjo množino raznih zajčjo kletko s št rimi form 8troj je znamke lflinn ipr^nplft^ ^ SchUlZe * Kuhn. Ant. iKJljšlh pasem golobov j ®avnlk> Škof Ja Loka Za prodam. Josin Devetak. ^ velesejma se dobl-hišnik, šelenburgova 4, J° ^hko Inlormaclje v Ljubljana. 38093-27 Paviljonu H-30. 38224-29 Pletilni stroj Nemška doga pes, čistokrven, z ro- . . . dovnikom, 2 leti star z masivnim stojalom 8/100 naprodaj. Kral, Ljub- " vzročnim a-paratom Du ljana. Smartlnska ce- ble<|' " „gtl« t""* ,Dln sta 20. 38154-27 p"5dara. Naslov t oglas- nem oddelka »Jutra«. Mlado lovsko psičko1 (5 mesecev staro) »Grif- | . fon«, oče ln mati an- I H^^K v ' gležinja, prodam. — Vršič, Ljubljana, Gle- I AU-i dališka ulica 4-1. . v"". . _ 38206-27 I z3, rae®ano trgovino ln steklarstvo oddam. Dopise na T,... „,_ j, i oglas, oddelek »Jutra« pod Dva mlada konja |gifr0 »Dohodki«. 37562-30 lepa. močna, za prevoz s komati in j voza skoro i čevljarsko delavn. O Vn! prodam radi odhoda. Na-ponudbe pod sifro »2 ko- 1 d Jutra. ma« na oglas. odn»lptf I * ° vraon an Jutra«. 38265-27 Aparate I za trajno kodranj-e od 3500 i Din naprej! Zahtevajte prospekt! pepernik, Celje. 37912-30 En par rokavic rumenih, Jelenovih, moških, sem zgubil na kolodvoru pri brzovoznem | Plahte magacinu. Najditelj naj „ Dajn;žjih cenah dobav- 44V, n nia/I.H- 1 - - __T . *____... jih prinese v Gledališko ulico 4-1, Vršič. — Dobi dobro nagrado. 38207-28 Tja Mirko Mlakar, Ljubljana, Slomškova ulica 11. 38127-30 Brusilne kamne I v vseh velikostih in oblikah lz Ia amerikan-I skega silicium - carblda kupim. V zameno dam zelo I za brušenje terrazza, malo rabljeno moderno črno I pečnic, kamna Itd. ved-krede.nco iz hrastovine. Na- no najceneje razpošl-slov v oglasnem odd. J. lia Feliks Toman ml., 37993-29 I št. 30. 38087-30 Sesalke za gnojnico, iz pocinkane pločevine, v vsaki dolgosti od 550 Din naprej — tudi na obroke dobavlja »Veka« Ljutomer. 35062-30 Opeka zidna, strešna, mali tla-kovec se zopet dobi v poljubnih množinah po najnižji ceni. Se priporoča T. Jerko, opekarna, Črnuče. 37125-30 Prst (humus) za vrtove v vsaki množini dobavi gradbeno podjetje Anton Mavric, Dunajska cesta št. 38 v Ljubljani. 260-30 Brusilne pasove na platnu in papirju za vsakovrstne Industrije Ima vedno na zalogi Feliks Toman ml., LJubljana, Resljeva cesta 30. 38088-30 Gonilna jermena firme Gehrckens, v najboljši kvaliteti ima najceneje v prodaji Feliks Toman ml., Ljubljana, Resljeva cesta 30. 38089-30 Varilni aparat »Griesogen« ln vse raznovrstne potrebščine za avtogensko varen je, Ima vedno najceneje na zalogi Feliks Toman ml., Ljubljana, Resljeva cesta štev. 30. 38090-30 Posteljne mreže izdeluje najceneje samo Alojz Andlovic, Ko-menskega ulica 34 (nasproti šole na Ledini). Sprelemajo se vsa popravila. Takojšnla postrežba. 38203-30 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana, Ilirska ulica 36. vhod lz Vidovdanske ceste, pri gostilni Možlna. 70 Vsakovrstno zlato kopnje po najvišjih eenab Čeme — Juvelir Ljubljana, Woifova nlica 3-77 Zanesljive nasvete v gospodarskih, osebnih za devah, vprašanjih posojila, izbire poklica, vnovčevanja sad.ia, grozuja, nakupa, prodaje posestev, zidanja itd., daje Posvetovalnica »Marstan«, Maribor. (Priložiti 3.— znamke.) 37914-31 Izjava Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere b! napravil moj sin Damian. — Vahen Miha. 3S!17-31 Namiznih jabolk prvovrstnih razpošilja po najnižji ceni; lepe suhe gobe kupuje po najvišji ceni Peter Setina, Radeče-Zid. most. 231—34 Jabolka namizna, posebno cele vagone, kanad. zlatoparmen, boboveca, mošancke kupim — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Kanada«. 37753-34 Jabolka od Din 1—2, hruške od Din 2—2.50, grozdje od Din 8.50—4 kg, razpošilja Podkrajšek, Novo mesto. 37943-34 Suhe gobe kupuje vedno v vsaki množini ter plačuje po najvišji dnevni ceni firma: J. Ku-šlan, Kranj (Slovenija). 37857-33 Sadjevec zajamčeno samo pristni pohorski mošančkar proda R. Križnič, Maribor, Danjko-va 10. 37915-33 Sladko seno in deteljo IuC6rno proda Tome v Moravčah. 38039-33 Lepe, suhe gobe plača po najvišji ceni tvrdka Fr. Prijatelj, Tržišče, Dolenjsko. 3S082-34 Ako hočete dobiti pristno štajersko viDO in domač-ij slivovko, prosim, da se obrnete na filijalko Jelačin nasl., pri Šentjakobskem mostu. 38137-33 Pristen med cvetlični ali jelkov razpošiljam 5 kg za 95 Din franko. Franc Mar-kelj, Vrhnika. 38145-33 Pljuča! Zdravniški zavod dr. Pesnika za pljučne bolezni (Privat-Lungenanstalt), Se-čovo, pošta Rogalka Slatina. Zahtevajte prospekti 37762-40 Zahvala. Marija Sever, vdov* pO trg. zastopniku, se zahvaljuje Trg. dobrodelnem* društvu »Pomoč« v Ljubljani za takojšnje kulant-no izplačilo posmrtnine po pokojnem soprogu. Ljubljana, 30. avgusta 1931. 38010-37 Pihala (Blechinstrumente) izdeluje in popravlja strokovnjaško in ceno tvrdka 288 Alfonz Breznik, Aleksandrova c. 7. Preklic Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi naredila moja žena Marija gkufca. Vinko Skufca, Ljnbljana, Ižanska cesta 23. 37693-31 10750 »MANA«, tovarna kanditov, Ljubljana sprejme samostojno knjigovodinjo in pisarniško v Monter ko Pismene ponudbe poslati: Mana«, družba z o. z., Ljubljana. Edina slovenska tedenska revija »2ivljenfe in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. Polir ki ima dolgoletno prakso pri vodnih stavbah in dobre reference dobi takoj zaposlenje. Vprašati, tudi telefonično, na Elektrarno Mayr in drug, Kranj. 10748 Pisalni stroj NaSa dobra mama, stara mama ln teta, gospa Baje? Helena vdova jetniškega paznika so previden! s sv. zakramenti za umirajoče v 91. letu mirno umrli. Pogreb bo v ponedeljek 31. avgusta ob 5. url popoldne v Dravljah. Njih. dušni večni mir! V Dravljah, dne 29. avgusta 1931. BABNIK MARIJA, učiteljica, ha; dipl. tehnik, vnuk. 10749 VLADIMTR Učiteljica starejša, a prijetne zunanjosti. v samotni va«i, brez I poznanstva, z lastnim premoženjem, se želi spoznati | z resnim naobraženim gospodom. državnim nradni-kom. 40—50 let starim v 'vrho ženitve. Pod »J°spn j se bliža« na oglasni odd. let Jutra. 37948-25' Alfonz Breznik tvrdka klavirjev in glasbil se je preselil** v lastno palačo Aleksandrova eesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) ter se priporoča svojim odjemalcem Harry Sinclair Drago: Seviljski pevec »V opero?« je vprašal zmedeno gledaje Estebana. Zakad?« »Juan, dragi moj, aH si pozabil, da moraš nocoj peti Des 5rieuxa?« res!« je vzdilmS Juan, ki se ie vendar žs spomnil laskave Impresarijeve ponudbe. A kaj je bilo njemu noooj do madridske opere! »Veliki in pravi umetniki nikoE ne razočarajo svojega občinstva,« je vztrajal Esteban, da bi ga ohrabriL »Umetniki? Stric Esteban, motite se: jaz nisem umetnik! Nič nisem — nihče — kvečjemu Juam de Dios!« »Za to pa lahko postaneš velik umetnik!« Starec je prijel Juana za roko, ki je še vedno krčevito držala Marijino obleko, in ga jel vroče prositi: »Saj veš, Juan, da sem se zmerom truda zate! Boril sem se in epal, da vendarle prida dan, ko zasloviš. Juan, ali me boš pustil na cedilu?« Juan je vrnil Estebanu topli stisk njegove roke in se bolestno nasmehnil. »Stric Esteban,« je odvrnil, »vse to nima nrkaikega zmisla več. Ne morem peti in ne morem!« »Vsaj poizkusiti moraš!« ga je ofbupno zaklinjal starec. »Moraš, Juan! Vidiš, prej ti nisem hotel povedati, ali razmere so take, da moraš peti, če nočeš, da oba propadeva. Plačal sem hnpresariju, da ti ponudi še to poslednjo priliko. Dal sem mu ves svoj prihranjeni denar — vse, Juan, vse, kar sem imel!« Juan se je grenko zasmejal. »Tedaj ni niti to moja lastna zashiga!« je vzkliknili z divjim frrohotom, ki ga je hotel kar zadušiti. »Oh, kako smešno j3 vse to! Zame, ki sem navaden potepuh, si potrosil vse, kar si imel! Kako smešno, kako smešno!« Stric Esteban je stal pred njim in v svojem strahu ni mogel »odtrgati oči od mladega človeka. Zdelo se mu je, da mora nesrečnež vsak trenutek zblazneti. »Juan, Juan,« je prosil starec, »pomiri se! Nikar ne straši svojega starega prijatelja!« »Jaz da naj pojem!« je zakričal Juan. »A nazadnje — zakaj pa ne? Ha, ha, ha! Da, stric Esteban, psi bom! Pel bom Des Orietcn — po naročilu!..^c 18. POGLAVJE. Per aspera ad astra... Neki kritik, ki ga pozna ves svet, je rekel, ko se je nekoč raz- govarjal o operi: »Newyorška Metropolitanska opera ji znana zaradi svojih bogatih inscenacij in razkošnega občinstva; milanska Scala je zbirališče velikih umetnikov; ali, kar se tiče globokega in kritičnega poznanja glasbe, je madridska Kraljevska opira na prvem mestu.« V Madridu je več gledališč, ki jih imenujejo »Variedades< i.n »Kursaal«, in tudi mnogo kinematografov, kaikor povsod na svetu. Ali opera je ostala še vedno, kakor v starih časih, zbirališče najodličnejšega občinstva in najboljših pevcev. Madridski glasbeni krogi so na taiko visoki stopnji razvoja, da je skoraj sleherni obiskovalec opere obenem tudi vešč kritik. »Manon« je bila izmed najbolj znanih oper, dofcter je slovel Italijan Leonetti kot eden iz najboljših Des Grieuxov. Tisti večer se je bila celo kraljica pripeljala v opero, da bi slišala Leonettija v »Manoni«. V ostalih ložah je bil zbran cvet madridske in tuje aristokracije. Vojvodinja d'Alva je spet sedela v im-presarijevi loži, med tem ko se je on sam živčno izprehajal no hodniku. Zvonec je bil že prvikrat zazvonil, ko je stopil pred zastor gledališki tajnik in v kratkem govoru opravičil signorja Leonettija, da je nenadoma obolel. Ko je nato še povedal, da bo namestu Leonettija pel Des Grieuxevo partijo Juan de Dios, se je tajnak globoko priklonil proti kraljičini loži in izginil za zastor. V gledališču so jeli glasno razpravljati o tem naključju. N&tl t madridski operi ni bilo redkost, da je kak veffik pevec v zadnjem trenutku odpovedal, ali ljudje so se jezili zato, ker so take vloge navadno prevzemali neznani pevci, taiko da je bilo občinstvo prikrajšano za velik užitek. Ti neznani pevci so bili največkrat zelo slabi. Po vsem gledališču se je oglašalo nezadovoljno mrmranje. Tudi vojvodinja d'Alva, ki se je spomnila svoje afere z Juanom de Diosom, se je že pripravljala, da bi odšla, ko jo je impresario ustavil: »Ne bojte se, visdkost V moj! lož ste popolnoma varni. Sicer pa ta Juan de Dios menda nima zmerom mačke s seboj. Nadejam se, visokost, da boste noooj dovolj odškodovatm za njegov včerajšnji , nastop.« Vojvodinja se ie spet pomirila, a senjor Montadas je nadaljeval svoje opravičevanje: »Vidite, visokost, moral sem ga angažirati za nocojšnji večer, a nadejam se, da bo to zanj lekcija, ki si jo bo do smrti zapomnil. Verjemite mi, da ne bo nikoli več siM na oder!« Občinstvo se je po malem utolažilo iin vsak gledalec se je izkn-šai kar moči udobno vgnezditi na svojem stolu. Vsi prisotni so nehali biti občinstvo in so se izpremenili v stroge, neizprosne kritike. Pred njihovimi očmi se je po starem običaju odigravalo prvo dejanje »Manone«. A nocoj ni nihče pazil na znane pevce. Vsi so napeto pričakovali konca prvega dejanja, ko bo stopil na oder Des Grieux. In res se je pokazal Juan. Ličilo je spretno zakrivalo smrtno bledost njegovega obraza, tako da se je med poslušalci začulo odobravajoče mrmranje. »Na oko je lep, o tem ni dvoma,« je rekla vojvodinja d'Alva sama pri sebi, in senjor Montadas je zašepetal: »Videti je, da je njegova vnanjost damam po godu. A počakaj-mo, da začne peti. Nocoj bo v gledališču gotovo škandal.« A senjor Montadas se je uštel, kakor že mnogokrat v svojem življenju. Stric Esteban je izza kulis napeto spremljaj vsako J-uano-vo kretnjo. V njegovo veliko iznenadenje je bil Juan na odru popolnoma miren. In pel je, kakor še nikoli ne. 2e v začetku drugega dejanja je bilo vse občinstvo pod vplivom Juanovega petja. Nihče ni več mislil na to, da je ta mladenič, ki se s tolikšno sigurnostjo giblje na odru, samo neznan pevec, ki so ga najeli v nadomestilo za signorja Leonettida. Še več: nihče se ni niti spominjal, da je prav za prav sdgnor Leonettfi tisti, ki bi moral peti Des Grieuxa. Stari Esteban je stal za kulisami kakor kip. Nikakor mu ni So v glavo, kaj se godi z Juanom, da je mahoma postal tako zibran. Ko je pa videl, kako Juan pobožno poje svoji Manoni, se mu je zdajci zjasnilo. Esteban je uganil, da Juan ne vidi ne odra okoli sebe, ne občinstva, ki je s kritičnimi pogledi viselo na njem. On ni peli Manoni, ki je stala tu pred njim m ki jo je objemal: vse svoje arije je pel samo svoji Mariji! S telesom je bM mladenič na pozornici, ali z duhom je bil daleč od vseh teh ljudi. Samo zato je mogel peti s toliMm čuvstvom, ker je svojo pesem posvečal Ma-ri& Bilo je, kakor da bi iskal v tej operi podobnosti s svojim življenjem. Na koncu drugega dejantja je Juan z omahujočrmi koraki ocBel v svojo garderobo. Zunaj, v daljavi, se je čulo ploskanje občinstva, ki je klicalo mladega pevca pred zastor. šivalne sirote garancijo, kupiie ugodno tud tvi-Ms @§n* (Š3cŠs, £}uhl}atia, Vavčarfeva ul. 7 * za rodbino, obrf tn industrijo z večletno garancijo, kupite ugodno tudi na obroke ttafcispt* Ovalnih sfro/cv no uttamGe, tn Cc /e ^^ff / Poduk v vezenju brezplačen! tfCranf in »V©©© metlo Poduk r vezenju brezplačen! Ako se ne bojite čuti resnico, potem dovolite, da vam fo faz povem« Gotova dejstva iz vaše preteklosti in bodočnosti, financijelne neprilike in druge zaupne zadeve van odkrije astrologija, ta najstarejša zgodovinska veda. Vaše izglede v življenju o sreči v zakonu, vaše prijatelje in sovražnike, uspehe v vaših podjetjih in špekulacijah, dedščine in druga važna vprašanja vam za-more pojasniti velika veda astrologije. Dovolite mi, da vam svobodno prorokujem presenetljive dogodke, ki bodo spremenili vaš tek življenja in vam prinesli uspeh, srečo in napredovanje mesto obupa in zle usode, katera vam sedaj grozila. Vaše astrologično razlaganje bom spisal v priprostem jeziku in podrobno, vendar ne bo obsegalo več kot dve cele strani. Sporočite brezpogojno svoj rojstni datum z imenom in naslovom v razločni lastnoročni pisavi. Ako hočete, priložite 10 Din v bankovcih (nikak drobiž) za poštne in pisemske stroške. Naslovite svoje pismo na prof. Roxroy Dept. 3506 A. Em-mastraat 42 Den Haag (Holland). Pisemski porto. — Gospod prof. Roxroy ne razume jugoslovenskega jezika, zato obžaluje, da zamore odgovoriti samo v nemščini (oziroma francoščini ali angleščini, če je zaže-Ijeno). 10473 * mM. * - * i**:, -v irezane (Sperr) plošče Vactnim Lonrie & Co. — Wien ima na skladišču Adolf Glšick, 10624 LESNI TRGOVEC, CELJE EEEBBSHBHEElEllIlin Kodak — Agfa — Zeiss Ikon — kino aparati na zalogi pri tvrdki JANKO POGAČNIK, foto-materijal, Ljubljana, Dunajska 20, nasproti kavarne »Europe« — BLED, Vidovdanska 28. 10649 (Poceni m dobro kupite ure, zlatnino in srebrnino pri svetovno znani tvrdki .SuHtten Ljubljanaf Prešernova ulica 4 Razpošilja se na vse kraje.. Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije to Azije. Velika zaloga ur znamk, Glas-htltte, J. W. C. Schaffhausen Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Azo, itd. Lastna protokolirana tovarna ur ▼ Švici. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik od BL STJTTNER, LJUBLJANA 4, zastonj ta poštnine prosto. Mehanik Ivan Durkovič DUNAJSKA CESTA 36 sprejema vsakovrstna popravila avtomobilov, moto-ciklov, stab. motorjev in vsa druga mehaniki pripadajoča dela. — Delo strokovno in ustrezajoče po zmerni ceni. 10675 Lo H ^^SVJETSKE REKORDE U°^RAK _ 0RZ1 SVE SVJETSK E REKORDE U ZRAKVJ.NAVOOI l NA ZEMUft. JNDIAN\AAATCHLESS"M0T0CIKL1 . MICHEUN oUME.VARTA AKUMULATOR!. Otvotriev GOSTILNE Vljudno naznanjam, da sem otvoril v lastni hiši Vidovdanska cesta štev* 16 GOSTILNO. Postregel bom vedno ■ pristnimi vini po najnižjih cenah, gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Sprejemam tudi abonente na hrano. Za obilni obisk se priporočam 10696 Zupančič Jakob, gostilničar. Ležalne stole •aooooooooooooBooocooooooooooooeoooooocococoaoaoononoooooo« Kamenotiskarja ki je tudi zmožen samostojno izgotoviti enostavne litografije, IŠČE veliko industrijsko podjetje za takojšnji nastop trajne službe. Dopisi pod »AW 1931« na oglasni oddelek »Jutra«. 10665 Nemški dekliški dom (Dentsches TOchterhelm), Graz. Kloster-wiesgasse 34 10531 Najboljše reference. — Zmerne cene. Samo kdor v miru izbira, kapi dobro! 140, p« «» M« Spalne fotelje (inkv«, n« mrefe, telesa« po#telje ia tapetnKk« it-delk« ndi aajeeaeje Rudolf Radoraa tapetaft Mestes trg štev. 13 SPALNICE smrekove poljubno ples kane & Din 2900.— in hrastove spalnice polirane k Din 5700,— nudi v najsolidnejši izdelavi pohištveno mizarstvo Anton BJzo-vičar, Glince cesta H/1, postaja cestne železnice. 10175 Dučnici, .. Ako hitite od prodajalne do prodajalne tn si ogledujete blago, se vam lahko primeri, da se odločite ▼ stiski in naglici za nekaj, sa kar vam bo pocneje žal. ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA t Tu imate časa dovolj, da si ogledate vzorce komad za komadom po njihovi vrednosti, nikdo vas ne more nagovarjati za nekaj, kar vam ni po okusu. ZAHTEVAJTE ZATO NAŠO KOLEKCIJO materijala za brisače po metru ln vi dobite kolekcijo t par dneh, seveda brezplačno ln neobvezno. Potem sčdite, izbirajte ono, kar najbolje odgovarja vaši postavi, vašemu okusu. Ker dobavljamo blago naravnost lz tovarne in ga prodajamo naravnost vam, odpadejo razne provizije, vi torej kupite pri nas boljšo kvaliteto za manj denarja. 2e več kot pol stoletja postrezamo odjemalce v splošno zadovoljnost. Največja trgovska bi Izvozna tvrdka SAV AUTO PRIBOR 2agtzb* Ako 8e nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga! V nekoliko dneh ga imate brezplačno v rokah. 6750 •m ta taUJeo« vm* vrat Ur loto za embalažo; tek *edM T Mloc*! Mirko Mlakar j Ljublj asa j Somikova alica 11 1 TeM. a-c Kurja očesa Najboljše »redstro proti kurjim očesom »Clavdn« je ma»t DoMte ▼ lekarnah, *roe» rijah ali naravnoat fa tvor niče io plavnega skladišča Čuvajte ee ponarediti 261 M. Hrnjak lekarnar — Sisak Pristni naravni malinovec dobite pri L0VR0 SEBENIK kuhanje sadnih sokov LJUBLJANA, Knezova Ulica 28, 249 STAVBENO MIZARSKA DELA Izvršuje solidno in poceni TEODOR STUPICA stavbeno mizarstvo Št. Vid — Lukovica pri Domžalah POSESTVO V bližini Ljubljane, cca. 6 ha travnikov ln n#v, MSa z 9 ljenimi sobami, lastno kopališče, pripravno za letovišče DAM ali ODDAM za več let v NAJEM. _Pismene ponndbe na oglasni oddelek »Jntra« pod fifro »LETOVIŠČE«. 10547 Lesene predalčne zgradbe ieraklitne hiše cenejše kot masivne hiše Padanje lesnih cen nam prav posebo potrjuje rentabilnost predalčnih zgradb pred zidanimi. Tehnične napake pri starih čisto stavbah glede nezadostne ogrevalne možnosti, se dado povsem odpraviti, ako stene obijemo s heraklitnimi Izofirnimi ploščami za lahke stavbe ki so popolnoma ognjavarne in so že nad 10 let preizkušene kot neupogibne in nezlomljive. DR2I TOPLOTO. 10 cm debel zid iz heraklita je v toplotno-tehničnem ozira enak 100 cm opečnemu zidu iz opeke. PRIHRANEK PRI KURILNIH NAPRAVAH spričo 10 krat večje tolotne zaščite, kot pri enako močnem opečnem zi»*u. POCENITEV GRADBE vsled kratke gradbene dobe so manjši stroški, prevozi, mezde itd. PRIHRANEK NA KURJAVI: po debelosti herakHtnih sten do 80 %. PRIHRANEK NA TE2I: manjSi dovozni stroški, manjše dimenzije opor, podlog, nosilcev in tramov. PRIHRANEK NA PROSTORU, ki je vsled male konstrukcijske debeline heraklitnih plošč neprimerno večji, kakor pri ope&* nem zidovju, ter jam« za večjo uporabno prostornina ko ploskev. PRIHRANEK NA GRADBENEM ČASU IN OBRESTIH: Ker se heraklitne plošče velikih dimenzij, je delo jako uspešno. Tudi že obstoječe lesene hiše. se dajo zboljšati z malimi stroški, ako se naknadno znotraj in zunaj izolirajo s heraklitnimi ploščami. Prosimo, vprašajte nas, dali Vam bomo radevolje vsa pojasnila." Zahtevajte naše zanimive tiskovine. Pooblaščeni heraklit-zastopniki: „Material„^drnib- LJUBLJANA, Dunajska cesta 362 Telefon 87-16 Brzojav: Material. SKLADIŠČA: Tone Vovk, Bled; Fr. Berjak, Kranj; Fr. Hladnik Rakek; Josip Klemenčič, Novo mesto; štajersko, Prek-murje in Koroško: D. Rakusch, Celje, in njegova podružnica Kuhar & Zemljič v Mariboru; Cufer, Jesenice. SANA čokolado 233/1 /T > x BOTOT MILO ZA ZOBE eKor^mteen praktičen m dolgo trajan DOBER KVALITET JE PRIHRANEK Generalno zastopstvo in en gTOS skladišče Vlado Tnrk, Ljubljana, Streliška ulica 24. — Telefon 2304. STROJNO PODJETJE R.Wil(mann, Ljubljana Slomškova ulica štev. 3 Zatvornice, vodna kolesa in mlinske naprave, beneški jarmeniM, krožne žage, dvigala, transmisijski deli. 10655 cs Turisti Lovci Smučarji vedno bolj zahtevajo samo kvalitetne čevlje. Na višku so danes v kvaliteti in izdelavi »KAM O« gofzerji Zahtevajte cenik od »KARO« industr. Maribor, Koroška cesta 19 Za vse večje kraje oddamo komisijsko ali samoprodajo. Reoič Fran sodarsko podjetje LJUBLJANA, KOLEZIJSKA ULICA 18 Se priporoča obiskovalcem velesejma za ogled razstavljenih del v paviljonu E zunanje lope. 10688 Detajlna prodaja. Cenjeno občinstvo se opozarja na mojo prvo sprejemnico za barvanje in kemično snaženje pri krojaču A. PREZELJ, Vošnjakova uBca 4 (prej Cesta na gorenjski kolodvor). — V krojačnici se popravljajo vsake vrste sna- 10569 Cene solidne! A. WAGNER, barvar. žena in barvana oblačila. Postrežba točna! A. PREZELJ, krojač. Bele in barvaste PLOŠČICE ŠTEDILNIKE !n oblogo kopalnic, kuhinj, mesnic itd. dobavlja in izvršuje najceneje »MATERIAL« trg. dr. i o. s. LJUBLJANA, Dunajska c. TELEFON: 27—16. — BRZOJAV: MATERIJ AL Naval domačinov in tujcev na Ljubljano v bodočih dneh ne sme ostati od naže trgovine, industrije ter obrti neizkoriščen. Ni še bilo prilike, ki bi nudila producentom, trgovcem in drugim pridobitnim podjetjem toliko res uspešne časopisne reklame, kakor jo bodo nudili dnevi Kraljevega tedna, ki bo magnet največje sile in bo privlačeval vedno nove množice iz vse naše države in tudi iz inozemstva. Pogled cele države bo usmerjen na Ljubljano. Vse bo nestrpno pričakovalo poročil o poteku slavnostnih dni Ze zdaj prihajajo od prodajalcev časopisja iz vse države naročila na dnevno znatno višje število izvodov »Jutra«. Tudi vsi ljubljanski javni lokali so za slavnostne dneve naročili več izvodov »Jutra«, da bodo v stanu postreči svojim gostom. „Jutro" glavni dnevnik Dravske banovine bo zato izhajal v Kraljevem tednu ▼ rekordnih nakladah, ki bodo njegovo že itak priznano publikacijsko moč dvignile na izredno višino. Opozarjamo na to vse pridobitnike, trgovce, obrtnike, posestnike javnih lokalov in druge, zlasti pa razstavljale« na velesejmu in jih prosimo, da nam svoja cenjena naročila na oglase izroče vsaj dva dni pred objavo. OGLASNI ODDELEK »JUTRA« Šelenburgova ulica S — Telefon 5492 in 3392 Patenti v vseh državah sveta. Bočna higijenska mM s trakom se zamore s pomočjo navadne plošče postaviti na vsak vodnjak do 80 m globočine brez vsakih notranjih instalacij. ... trak lz roburija, kovine, ki ne oksidira. Pretvarja vsak tudi najbolj globok vodnjak v izda- ten vtr zdrave vode. Ne zamrzne niti ob najhujšem mrazu. Cene kompletnih ročnih sesalk za vodnjake naslednjih globočin: B met. 10 15 20 30 40 80 » » » > » as Din > » > > > > 3.276.-4.256.-5.236.-6.216.-7.680.-8.824.-13.440- Prospekte pošlje brezplačno glav. zastopnik CARuell£ ZAGREB Mbšinskoga ulica 36 Motorne sesal-ke do 200.000 litrov na uro. 10630 )R A ID H O^T IE U M A LN O KOPALIŠČE LAŠKO pri CELJU V jesenski seziji od 16. septembra dalje pension po Din 55.—. Prvovrstna kuhinja. Knjižnica izbranih najnovejših deL Kopališče in vse naprave na novo urejene. Milo podnebje, prijetna okolica. Radio-termalne zdravilne kopeli (37.0° C) v bazenu in kabinah. Zdravljenje revmatizma, živčnih bolezni, ženskih bolezni, arterioskleroze. 10598 ELERTROTfiBAPIJA! Prospekti in informacije pri upravi RADI0-THERMA. Laško. Pri boleznih ielodca, črevesa, slabe prebave in hemoroidov vzemite tudi vi FTGOL. FIGOL po-svežnje in čisti kri. FTGOL se dobiva v vsaki lekarni, a po pošti ga razpošilja proiz-ajalec: Lekarna dr. Semellč, Dubrovnik 2/43. Tri steklenice s poštnino 105 Din, osem steklenic 245 Din, 1 stekleni-ca 40 Din. MOKA priznana dobre kakovosti, iz Desider Forgasc-evega mlina Bačka Topola, zopet stalno na zalogi pri Gospodarski zvezi v Ljubljani 17001 PERJE kokošie, par je. gosje, naravno In s strojem čiščeno, dobavlja v vsaki množini E. VAJDA, CAKOVEC Telefon številka 59, 4, 3, 60 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za •V » . • . *._, Ant. Hud. LEGAT- Enoletni v TRGOVSKI TEČAJ MANBCR,VRAZOVA IM Izdelujejo se najnovejši modeli o-troških vozičkov, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvoboles ln otroških vozičkov, Ljubljana, Kariovška cesta štev. 4. Ženske «§« «|s ne togujte »io «ud isoetaae perioda! Ne Smejte sSra bul Pišite nam samo io mi vam pošljemo od 61904 dam stalno i veseljem in sigurnostjo uporabljani 178 Periodolln ui tekom ane are bo ste rešen; vseh skrb: in straha 1 Nikak« raz očara-nje — ko* mnogi tisoči drugih dam, t>o ste tudi vi tadovoljnl Overovljeno in tajam Seno neškodljivo nikdar odpovedujoče eredsiv« za 90 Din. ta močne natare in v zastarelih slučajih močnejSi pe riodolin u 150 tn 180 Din. Izključna raspo šiljatev po laboratoriju W. H. 0LXVIDT, Praga-Vršovice XIII. Euska 12. 7. PoŠt pred. 18. Sorosfl Ifovoctt Najnovela rhtSisska pa-letna železna telo praktična »ložljiva postelja s tapeciranim madracom — praEtična za vsaka biiu, hotele, za putujuče oso* be in nočne službe. Stane Din 390—. Razpoši. ljam postom in železni-com po povzetju^ Lesena služinska patentna zelo praktična slož-Ijiva postela s tapeciranim medracom. -- Stane Di» 29«_ PoRsk. patentna počela složliiv« praktična za touriste. vojake in za ferijalne kolonije. Stane Dia 350.—, Licgestuhl praktičan Za 'ezame in sedenje. Sta-oe Po tem imam čisto lo-hano perje kg po Dia — cisto belo goste k« po Din 136— in puh kg po Din 250__. L BROZOVIČ, ZAGREB Ilica 82. UL JLepota licema In lam SE VB AS1ATI0CB. Z »porab« tega, preparata dob.:j o izv&nredoo bojne, goste in dolge jbrvi in trepalnice, * 8 tem dobijo otl Uot: pikantni, dr»-žestni m priviačljivi pogled, tta 45. NOIR D' ORIENT ima isto svojstro kakor »Seve As'"a;.iqne«, sajjM) da tet njenost 10679 Franjo Zrnec, steklarstvo LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 5 □□□□□□□□□□□□□□□□□□[X]DUULIL1U1JJU IZREDNA PRILIKA! Do 10. septembra prodajam: kamgarne za moške obleke po Din 80.— ter razno drugo blago tudi pod tovarniško ceno. IVAN ŽELEZNIKAR Marijin trg 3 10668 inseratni del je odgovoren Alojz N»vak. Vsi v Ljubljani