List 39. -V, v Tečaj XXI spodarske ? obrtniške narodne r Iahajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 glđ. 80 kr za četrtleta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr Ljubljani v sredo 27. septembra 1871. O b s e g : Našim vincarjem Gospodarska skušnj Nektere misii o nasih šolskih zadevah. (Dalje.) Bivša parižka komuna in socijalizem. (Dalje.) Iz deželnih zborov Dop Novičar Gospodarske stvari. žakov za osip tako-le: On ima vrh svojih postatij do kolena globoke jame ) ki so malo druga od druge. Našim vincarjem. Spisal Blažé Pernišek. ki mu ga je Va-nje pomeče na dno malo klešcevja, dalo bližnje grmovje. Predelke med samoterimi jamami toliko poniža, da deževnica ali snežnica lahko teče iz trti Sopet nam je dano zreti po bogato obloženi vinski jame v jamo ter pokriva z nanosnino ono kleščevje, da se čuj vzlasti kimovca meseca, preprijetno segnjije do vélike kopí. Ako se pred veliko kopjó na-čvrčanje brezštevilnih vincarjev o topli noci, ko sveti polnijo te jame, odmeče iz njih blato, da se sopet iz- mila lunica LU il či luuiučv , sopet uaui vcocij« j^uottuiiujv "iwj m. »v» uuva yiciaxva va-ujc vuua} je pu lli ut* pute, jii jiu je bliža prevesela trgatev. Vže jamejo doneti sodi po go- umazal gnojni voz ali pa živina gredé na pašo ali nam selj poskakuje srce, ker se nova pretaka va-nje voda, ki je pomila pote, ki jih je ; nabijajo je mejaši pri zidanicah ter priprav • * t 1 • • V i i J v • ricah ljajo za novo vinsko kaplj trgatev dekleta in ukaj odmeva često po dolinah fantj > domů; kleščevja, ki je na dnu, ne izmeče pred veliko kopjó, da dobro sprhni. Ko mine vélika kop, osuje s da je kaj. Tudi strel to sodrgo svojo brajdo, po kteri ima lepo in umno raz- ornost"; vze pevajo v Kakor v vsakih počitnicah ali vakancah, tako tudi peljano trto, vzlasti črnino. Mi more kdo dokazati da to ni vrlo pravo, da ni vzorno? Proizvod njegovega letos hojevam med prijetnimi nogradi ter opazujem, umnega kmetovanja je pa tudi to, da visé jeseni po kako da je obdělal nograd ta ali uni mejaš UUiUV^W IkUJUUUIMUJW J V ^WUl y vil* ? AUV j VUVUll t brajdi zažeti in kakor canje veliki grozdi, na kterih se Kakor pa ima vsaka reč na svetu svojo svitlo in tiščé jagode, kakor duše v vicah na pratiki. Kaj ne? temno stran, tako sem opazil tudi tù vzorné in slabo obdelane nograde. Danes govorim zarad o sip an j drag vjncarj taki brajdi sme vincar ponosno peljati mu razkazuje prelepo in sladko grozdje. Ker imamo nograde pri nas na Dolenskem v str prijatelja, da pa ga veselí, ker je polna cela vrsta sodov presladkega vinca Še bolj ki ga piva o priložnosti sè svojimi prijatelji v minah, zato je čisto naravno, da se v velikej in malej bogati zidanici. Vrh tega mu patovornik tudi denarnik kóp emlj treba skrbeti za dostojen osip, aa more poganjati Ker še ni prišla doba, da bi znal pripravljat vzgornja trta živake ter piti ž njimi redilno tekočino kmetovalec tnalnino kot sodrgo za gnoj, svetujem veliko spravi od vrha. Tù je gotovo odebeli, da ga je kar vesel. do stoj osip da more poganjati Ker še ni prišla doba, da bi znal pripravljati iz zemlje. Mnogo je gospodarj naš naj slabo životarijo, vzlasti na vrhu m očno ^ - —------------ amvi/v»«iv/u luanumu evisu a uui^v am guujj o v cm jtUJ , uaj kojih nogradi kaj jo raji raztroša mej gnojne plasti na gnojišču, da se če videti brajda z napelj trto 9 koj hira trta. Tù je ondi v gnoj predela in s hlevskim gnojem podorje, w mladike so jako se še tù ali tam ni vse sprstenelo na gnojišču, kajti pod šibke z bledim perjem, od kterih visé namesti zaže- brazdo bode gotovo o pravém času še to godno. tega grozdj abrnkasti grozdiči Ako se malo ozreš P dobreg y videl bodeš, da tù manjka osipa Nekteri mislij že vse doděláno > ce počrné o y da je ograd kopači; če pa Za nograde, pa tudi za njive je zgoraj nasvetovani osip jako dober, ali pa druga prst. Svibnem 24. kimovca 1871. brajda brez osipa ostane, za to jim še mar ni ] a je sem bi pa radi imeli vse mokre čepe y toda „kakor si sejal, tako bodeš žel" # Šo pa tudi drugi, kteri mislij nograd ? pa je gotovo vse prav dobro ) da je Mnogi Gospodarske skušnje. Gospodarjem, ki pitaj o živino, profesor osut Beyer nasvetuje to-le: Ker se živina enega plemena ne pljejo dá spitati enako debelo, čeravno se jej daje enaka nograde namreč s tnalovino, a ti se po mojem prepn klaj a. Med tem, ko se ta hitro izredi, je z ono ravno čanji jako motijo, kajti oni mislijo, da je ta drzovina narobe. Ali je tedaj pripravnejše, prej poprodati ono prava čista sprstenina, ker je pri drzanji čisto črna živino, ki se hitreje pita > _ _ ostalo pa še dalje rediti, ali videti (ker je istočasno mokra). Ko pa solnee tnalovino pa se kaže narobe bolj prav? — Bolje je drugo. Tega se je prepričal nek gospodar tako-le: Prodal je vso pod brajdo vže dalj prepeka, vidi se, da to so večidel trske ne pa sprstenina. Vprašam te Je mogoče, da bi pili živaki redilno tekočino iz — suhih trsák? prepričan] em te zagotavljam, da nikakor ne. Proč živino sicer tedaj s to abotnostj Razen onih pa nahajam ne le na Jagnjenici pod Kumom, ampak vzlasti tudi v Šentjanskej župniji dru , kar je je ředil v hlevu, bližnjemu mesarju m s tem, da pride po vsako posebej ob gotovih dnevih. Mesar zaporedoma pride, pa vselej tistega vola prvega časom najmanj obredil. Ko ga Vam utegne vzame, ki se je med tem kmet praša, zakaj tako, pravi mu mesar: „ biti vse eno ruimom, ainpaK vziaau iuui v ^enijansi^ej zjupu&ji uru- uiw vdc cuu, kterega vola vzamem najprej, meni pa uv. gačne ptice, ki so onim v tem oziru čisto nasprotnega, Kajti do tje, da spet pridem, se bode veliko bolj izredil a pravega mnenja. V Grabrski gori skrbi nekdo mo- oni debelejši vol, kakor pa ta, ki ga danes odpeljemťť. Šolske stvari. izprasevanje na široko popisuje? Preskusnja je bila po- skupaj so pa dobna preskušnji, kakor jajce jajcu, vse Nektere misli o naših šolskih zadevah. bila prazna razkazovanja, zgolj komedija. Da to ni res Spisal Janez Bile. IL Solski izleti in Šolske preskušnje. (Dalje.) Bilo je leta 1863. Veličastno in mogočno se je razlegal véliki zvon farne cerkve po vsej dolini, ker je sem prej dokazal. Prašam tu ali more dobro pre i jJivj UUU.UIÍÍW1. a ictoaui tu , ail UJU1C UUUIU skušnjo, ki sem jo nalašč na drobno popisal, velj nadome8titi sprehod ali „izlet" z otroci. Vsakdo, kdor oči ima 9 vidi, da nikakor Resnica je, da so postale preskušnje mrtve in so ob vso velj bili Tam prišle 9 m do se je jih ko so duhovni iz šol izbacnj gubili (na Kranjskem manj) duhovnom vpliv do šol vzel, ali kj bil za mladino tisti lepi in častitljivi dan , kterega so se duhovni iz tega ali druzega vzroka nočejo šol vde leževati, se na kmetih ne more več ^slovesno izpraše Stal sem v nedelj o gospod župnik iz lece napovedali. po dovršenih šolah z mesta přišedši, na griču pod lipo vanje obhajati ; sej imamo dokaze! Če pa učitelj ter čakal ljube šolske mladine ki 1JUWO ouioau luiauiuo , tvx je luicio ». »t. iu«ai pilUV/ipU , IZ* DCUlUUCga JLl a 111CII » , I Najveći šolar z belo svilno zastavo s podobo izpraševanjem kljubujejo, jim velj imela sv. masi priti principio", iz sebičneg namena, zoper volj )9 duhovnov sv. Alojzija in brezmadežne kraljice stopa ponosno pred tovarši in tovaršicami; za njim dolga vrsta otrok gotovo jih je bilo 200 stopa za njim; spremljajo jo dva vrla učitelja. Sv. daritev se začne, orgije zadonijo in otroci, kakor iz enega grla, zapojejo masno pesem. Po masi zapojejo še „Hvala gospod Bogu", in se vr- Nehoté sem se jaz ravno nejo v najlepšem redu zopet v šolo. spomnil preteklih dni, dni, o kterih sem tudi po teh stopnicah kot učenec te sole v lepo božjo hišo korakal o dnevih šolskih preskušinj. Srečna mladina! In zdaj stojim kot novo posvečen mašnik po dovršenih šolah tukaj. Spomnil sem se preteklih časov in solza mi je v očeh zaigrala. Lepo je bila Šola okinčana in opletena. Krog podobe cesarjeve se je vil venec iz zimzelena spleten; podobe križanega in sv. Alojzija so obdajali venci najlepših cvetlic. Miza je bila pregrnjena z žalim pregrinjalom, na mizi zvezki polni koristnih spisnih vaj in računov in vezki lepopisja; smem reci, da tudi v mestnih šolah takih rokopisov nisem videl. Kako ne bi otroci lepo pisali, sej je bil učenik izvrsten in marljiv, ki jih je podučeval; on, ki je pred svojim odhodom v zlato Pra go zadnjikrat z otroci preskušnjo imel. Narodno gledišče ga je pridobilo, národna šola ga je izgubila. Zguba je bila velika! Otroci snažno oblečeni čakajo, težko čakajo začetka. Zdaj preplašeni zašumijo, pa kmalu se pomirijo in pozdravijo s krščan-skim pozdravom gosp. dekana, moža sivega, pa prijaznega in ljubl j enega, ki so ravno zdaj v šolo stopili. Po molitvi se začne izpraševanje ; najpopred iz krščan-skega nauka in potem iz druzih predmetov. Od 9. do 11. ure zali razred odgovarja, ko so mali šolarčki poka- i, kaj SO oc uuiit, uesa jLictrUvxAx, jjnuuju » • *« razreda v izpraševalno sobo. Kmalu se napolne soba se ■V • 1 • UClll česa naučili, pridejo veči in oČetov in mater, ki bi radi slišali, kaj njih otroci znajo Oče župan so med poslušalci, pri njem sedí krajni šolski oglednik; mnogo duhovnov je prišlo k preskušnji; tudi gosp. okrajni predstojnik stopi krog 11. ure v šol- sko izbo. In glej čuda! oblekel je danes suknjo zlatim zavratikom in svitlimi gumbi, kar se je z se dvakrat v letu zgodilo, in to je moz, uradnik iz stare šole, vsakikrat storil, kadarkoli je přišel k preskušnji. Po drugih naukih je prišla na vrsto tudi sadjerejna preskusnja: štirji dečki so bili vprašani in so morali so ter tudi praktično pokazati, kako znajo cepiti. Zapeli potem šolarji cesarsko in par druzih lepih pesem > se vrnili krog 1. ure popoldne, pridni z lepimi bukvi-cami in svetinjicami na prsih, leni s praznimi rokami na svoj dom. Gosp. dekan so vse veljavniše poslušalce prijazno pogostili: pri obedu se je posebno radostno napivalo gosp. katehetu in vrlima učenikoma, posebno prvemu, kteri se je imel čez nekaj dni v Prago pre- seliti in šoli slovó dati. Prebiraje te vrstice se bo on, ki je vesel, da se je otresel sitnega jarma, nasmejal ter mislil: kaj mi to smehujejo, s tem sebi in (Dalje prihodnjič.) vo odrekajo, se šol zeló škoduj ej o po Socijalno-politiške razprave Bivša parižka komuna in socijalizem. Socijalno-politiška študija. Spisal dr. V. Zarnik. VII. - y spolnih zvez, odgojevanje Skoraj vse komunistične sisteme, akoravno pri enojnem zakonu ostanejo, priporočajo lahko razvozljanje h otrok v javnih odgo-jevališčih in pa prenehanje vse privatne lastnine. Mislili so komunisti, da bi se s temi sredstvi najbolj dala enakost vsacega člověka doseći. Pozabili so pa pri vsem tem, da bi ravno s temi sredstvi stvar pospeše-vali, ki bi utegnila najbolj nevarna ustroju cele komu- nistične države postati, to : preobilno pomnoževanje človeštva. Naj se po postavi kjegod ustanovi — pravi je slavni Mirabeau beti da ne bo treba nikomur za to skr kako bo svoje otroke preživel in izredil in kaj jim bo po smrti zapustil, viděli bi potem, da bi se Ijudj pomnoževali kakor podg Posledica take pre obilnosti bi bila, da bi se v celi državi neizmerna rev- ščina vgnjezdila in da bi se po tem takem ideal ko munistov: enakost človeštva bili vsi državlj 9 v tem dosegel, da bi enaki siromaki. Nazadnje bi bili komunisti pri tacih odnošajih primorani pri sebi kitajski zakon vvesti, da bi se smelo nekoliko odstotkov novo-rojencev razpostaviti in tako vničiti, da bi se na ta način preobilnemu pomnoženju človeštva v okom prišlo. kratkem se dado vsi ugovori proti komunizmu s tem izraziti, da cika komunizem na zaničevanje individualnosti in na popolno vničenje vsake osebne posebnosti. Je razvitek raz Neomenjeni liberalizem sedanjega novrstnosti in individualnosti na stroške društvene ena kosti tako prekomerno pospeševal, da je na ta način neposredno društveno enakost, posredno pa pravo svobodo skoro popolnoma vničil druge strani pa hoče komunizem s pretiranjem društvene enakosti neposredno svobodo osebe vničiti, s čemur tudi ob enem posredno društveno enakost zanikuje. Marsikteri ljudjé, kterim ni o komunizmu razun besede same čisto znanega, misli jo, da dade cela stvar zmirom z nekterimi praznimi šalami odpraviti in z občenitimi frazami enkrat za vselej vbiti. *) Take fraze so na priliko: da je komunizem protiversk in da hoće svojo državo izključivo na podlagi Človeške pameti segraditi. Pa to ni res: Cabet na priliko je mo- noteist Nekteri ugovarjajo tudi > da komunizem % 196 Beri: Schàffles „Kapitalismus und Socialismus" stran 198. Pis. nekrščansk. Tudi to je krivo. Kolikor komunizma je v kteri vpraša: ali ne misli vlada tudi našemu zboru v praksi vresničilo, vresničilo se ga je na kršćanski predložiti českemu enak nacrt dske postave? poďlagi. Temelj idej društvene enakosti in pa po Nekaj debate je bilo o razpravljanji nekih občin glavitni namen komunistične odgoje: povsod ljubezen skih stvari. Ko se je po slovenski čitalo ali govorilo do bližnjega vcepljevati in razširjati je skoz in skoz bilo je vse mirno med zborniki in poslušalci krščansko podvzetje, gotovo bolj kršćansko, nego težnja važniša bo obravnava volitneg dnevni red, ni mogoče še vedeti reda Naj > Kedaj pride na m pa denarna za privilegijami nekdanjih „stanov komnost sedanje judovske aristokracije. In kar se je komunizma kterikrat v praksi izpeljalo, izpeljalo se ga Deželni zbor Porečki. *) je samo v prvih stoletjih kristjanstva. Spominjamo tukaj dogodbo z Ananijem in Safiro. Ker pa komunizem razvitek individualnosti popolnoma zameta, postane tudi vsled tega skoz in skoz protigospodarstven (antiekonomičen). Mario negospo-darstvenost komunizma tako-le opisuje Porečki zbor imel je lani izvan treh Slavenov samo talijansko iteligencijo (večidel odvetnike). — Bogovicevo ali talijanska Veglia) to se vé hrvaški in Feretiéevo volitev so bili ti gospodje zavrgli (Krk tem Naj vžitek za vsakega člověka tici ravno v da sme s svojo privatno lastnino samovolj raz- polagati. Ta vžitek se pa po komunizmu zevsema vniči ker vsakdo bi potegnil svoj živež iz javnih zaklad y Komunistična država bij tudi vžitek, kterega si clo vek s tem privošči, da si delo sam po svoji otočani kmetje so ta dva narodnjaka tudi letos izbrali. Slava jim! In tako imamo vendar letos pet narodnih zastop-nikov. Neki advokat dr. Madonizza je predlanskim in lani strastno govoril proti kloštrom, cerkvi in papežů., celó rekel je, da je bil Frančisk od Asisi norec; pa kaj se zgodí? Komaj je lani 24. avgusta dokončal svoj pekleni govor proti papežů, zruši se na V\i 1 a Mnrv\Aafi f AíYn in aoha Avy a^n îpvVknn v\ -í tla m ni ga iz- bere 7 med tem ko je pri komunizmu vsakdo k temu bilo. **) Namesti tega nesrečneža izbran je bil letos Zamarin, plovan v Izoli, pošten Talijan; al njegovo > ker ali onemu delu primoran in komandiran Po komunizmu se tudi produktivnost oslabi nikogar ne zanima, da bi si kaj prihranil in uglavničil (ali kapitaliziral). Delavna moč postane neprodukt ker lenuh ravno toliko dobi kakor marlj y 7 ker bni talenti vsako vrednost izgubijo, ker so umet niki navezani na tehnične napotk m předpise nespret nih auktoritet, vsled česa ravno umetnost potem neha umetnost biti. volitev je inteligencija zavrgla. Večidel občin se je na zbor s prošnjo obrnilo, da jih loči od velikih županij (koje imajo običajno v talijanskih gradičih svoj sedež) ter jim povrne prejšnjo samostalnost. Tukaj so velike županije Slavenu velike stroške prizadjale, šole potalijančile in revežu zadnjo kapljo svobodě vzele. Ako se starim županijam samostalnost povrne, bode zopet kaka slavenska šola oži- věla. Smešno je brati v učiteljskih natečajih da je v Mnogovrstne novice. Nemškutar je vendar od zlodja! vsaki šoli učni jezik talijanski, celó v občinah, kjer izvan kakega odsluženega vojaka redko redko kdo ta- lijansko besedico razume. V Sušnjevici je pa še to posebno: Ljudstvo je Rumunsko s pravim R... jezikom Ein- spielerjevem listu „Kárntner Blatt" pripoveduje Marka Zupanec z dvema pričama, „da po volitvi volilnih mož in kristijanski nauk hrvaški ovuuv • j-jjuuoiru JLVUUÍUUOCLU o plavim ív . • . jcamuui^ v cerkvi je temu narodiču sv. maša latinska, pridiga talijanska ! šola Zjupaueu Zi uveilia unuauia , ,,ua pu VUlltVl V U111J-U1J. 1UUů lu mioujauoai uaua m vaoaij OIMOI pa — bail jauoaa v Višpolji je rekel nemškutarsk liberaluh, da so ko- Srečni Sušnjeviški kmet! S 4 jezici bodeš se seznanil roški duhovni cesarju obljubili več tavžent goldinarjev, in gotovo Talijana prekosil, ki se še svojega jezika če bodo v deželni zbor voljeni; če se tedaj to zgodi popolnoma ne more naučiti! Deželni zbor kranjski. tretji seji dr. Costa svoj predlog: „naj se na bodo duhovni te tavžente od kmetov terjali in jih cesarju poslali; če pa duhovni ne bodo voljeni v deželni zbor, ne dobi cesar nič". — Vprašanje je zdaj le: ali je to in drugo enako blebetanje, o vpeljavi tlake in desetine itd. neumnost ali hudobija? ' * Preroki zgodnje zime. Iz Ceskega piše marljiv opazovalec natornih prikazni, da je ondi že vec znamenj, zarad kterih se je bati zgodnje zime ali vsaj zgodnjega mraza. On pravi, da letos, čeravno je Njegovo Veličanstvo naredi adresa", utemeljeva tako le: Slavni zbor! Nalog utemeljiti svoj predlog zarad adrese do presvitlega cesarja je tako lahek, da mi bode mogoče z malimi besedami opravičiti ta moj predlog. Lansko leto že je takrat še prav toplo bilo in za tiče dosti živeža, je ve- liko lastovic že večidel pred 5. dnevom t. m. v južne kraje se preselilo, največ pa jih je šio dne. Dalje pravi, da so senice že tje prišle, kar se sicer navadno le 3 tedne po odhodu lastovic zgodi. In poslednjič pravi, da zimska cvetlica „Anthemis", ki decembra in janua- sklenil deželni zbor preponižno adreso do Njih Veličanstva, v kteri je izrazil svoje mnenje o političnem položaji, in želje našega deželnega zbora, naše dežele, našega národa. Ta adresa se je večkrat omenjevala v naših in zunanjih časnikih in v tem trenutku, ko je šio za to ; ali imamo pravico biti rija meseca cvetè, že zdaj popke nastavlja. — Ali je to tudi pri nas že tako, tega mi mestjani ne vemo. v državnem zboru ali ne; ali je naša pogojna volitev v državni zbor zadostivna ali ne, slišali smo jo čitati v državnem zboru, in prav pažljivo sojo poslušali naši nasprotniki centralisti; kajti že od 1867. sem niso bile Naj nam povedó vnanji naši prijatelji, ki opazujejo na- federalistične misli tako izražene, kakor v tej adresi. tome prikazni. Iz Gorenskega se nam piše da Ta adresa je naša deklaracija, na kteri sto- tice preselivke so že začele jemati slovó od naših logov gorski ptici pa se pomikujejo v doline. } jimo in na ktere podlagi bodemo naprej delali, ta adresa je tudi letos podlaga našemu delovanju in nam bode zmirom naprej vzor, po kterem se bodemo vedeli deželnih zborov. Deželni zbor Goriski. m na kteri bodemo gledali. Ce smo tedaj lansko leto sklenili tako adreso, tem več je treba, da tudi letos stopimo pred prestol presvitlega cesarja, da tudi škofa seja 21. sept. Nazoči vsi poslanci ) razen nad- * Prelepa hvala! Prosimo pogostoma kaj. Přejeli smo } kteri tudi letos v zbor ne hodi. Přišel je tudi ravnokar drugo poročilo; al za današnji list prekasno že namestnik, baron Depretis. Volili so se 3 odseki za naprejšnje pretresovanje raznovrstnih predlogov. Dr. Lavrič je bral v slovenskem jeziku interpelacijo, je přišel po svoje Vred **) Poslanik R. je zavoljo tega ženi svoji pisal : Vrag u * letos izrečemo svoje mnenje o političnem položaji, svoje želje, svoje upanje in breme, ki nas tare. (Dobro!) Sedanje politično stanje je gotovo veliko bolj važno, kakor lansko leto. Bolj važno zato, ker imamo na eni strani ministerstvo, ki vživa naj veče zaupanje národov; in na uni strani pa vidimo sicer ne veliko ali vendar mo-gočno stranko, ki na vsaki način hoče spodbiti spravo med narodi, ktero napraviti je naročil pres vitli cesar sam svojemu ministerstvu. Danes je tedaj borba velika med federalisti in centralisti. Tista beseda „federalizem", ktera je poprej tako strašna bila, dajenoben člověk ni smel izgovoriti, je danes postala načelo našemu ministerstvu in federalizem se spoznava danes za edino resilo Avstrije. (Živahna pohvala.) Spoznava se tudi po vsem svetu, da federalizem ni razrušenje Avstrije, temveč, da bode Avstrija tem močnejša postala, kedar jo veže zvestoba zadovoljnih národov (živa pohvala), in ker federalizem nikakor ne odsuče centralistične moči, ktera je za obstanek Avstrije potrebna. (Živa pohvala.) Ta boj med federalizmom in centralizmom je pa tudi boj med svobodo in med absolutizmom. Prava svoboda ne bode nikdar drugače cvetela, kakor na pod-lagi federalizma in danes, ko še federalizem ni ustvar-jen, čuti se vendar svobodnejši duh in zrak, nego tisto-krat, kedar so „burgerministri" sedeli na ministerskih stolih, ko je ena velika kronovina zdihovala pod iz-jemnim stanom in ko smo imeli notranjo vojsko v Dalmaciji. (Dobro!) Centralisti pa nimajo nič druzega pred očmi, kakor svobodo, pa le za-se (živa pohvala), in silo za vse drugače misleče ljudi. (Dobro, dobro!) Današnji boj je tedaj resni boj med svobodoljub-nimi federalisti in pa srditimi centralisti. Nikdar ne smemo prezreti, da to ni boj med Nemci in Slovani; kajti tri dežele in to velike dežele, kakor Tirolska in Gornjeavstrijska ter Vorarlberška stojijo na ravno tej podlagi, kakor mi Slovenci, Cehi in Polj aki. Vsi národi, Nemci in Slovani, vsi hoćemo edino in sicer mogočno Avstrijo, na drugi strani pa svobodno-avtonomne dežele, kterim je mogoče osnovati se po svojih posebnih lastnostih in potrebah. Borba zoper ministerstvo je sicer huda, vendar mislim, da bode ministerstvo zmagalo. Kajti že v državnem zboru so hudó delali in prav zagrizeni bili zoper ministerstvo; ali to je šio naravno pot, ktero smo mi ponujali in zahtevali že od 1861. leta sem, pot, ktera bi nas bila rešila gotovo mnogo nadlog in nesreč, ako bi se je bila vlada pred poprijela. Ako je te nasprotnike zmagalo ministerstvo v državnem zboru, bode tudi — to trdno upam — zmagalo čez to liberalno centralistično stranko, tem več, ker so zastopniki te stranke generali brez armade (veselost) in ker so politična stranka, ki se ne more opirati na narod. Vsa opozicija je puhla, če se ne opira na narod. Je tedaj velik razloček med českimi in temi deklaranti, ki zdaj deklarirajo. Na kaj se ti sklicujejo? Majhna pešcica liberalcev, to je vse, kar imajo. Poglejmo naŠo deželo. Dva cesarska kraljeva uradnika: dr. vitez Kaltenegger in Kromer, edina sta se vdeležila preteklo nedeljo „nemškega političnega dneva" na Dunaji, kakor so naznanili dunajski časniki! Ni treba na tanko poznati okoliščine naše dežele, vendar bode vsak vedel, da Kromer in dr. pl. Kaltenegger v deželi nimata zaslombe, razun bi-rokratov, dav še 100 mož nimata za seboj. (Veselost; klici: istina.) Ce sta ta dva gospoda zastopala Kranjsko deželo v Beču, potem se lahko ministerstvo smeje in reče: taki oponenti mi ne bodo nic škodovali. (Veselost, živa pohvala.) Drugi vzrok pa, da imamo letos stopiti z adreso pred Njih Veličanstvo, leži v važnem reskriptu, kterega je pres vitli cesar blagovolil izročiti dati českemu deželnemu zboru. V tem važnem reskriptu je rečeno , da naj Cehi nasvetujejo tista sredstva, ktera bodo za deželo prav in da se deželna ustava vzajemno predela z našo državno ústavo. Kar je presvitli cesar dovolil českemu narodu, to je gotovo — na tem nikakor ne dvo-mim — tudi nam če tudi ne izrečno dovolj eno, in kakor je češki národ dobil svoje pravo, tako nikdar ne dvorním, da bode tudi naša dežela svoje pravice dobila. In nas, ki imamo nalog stopiti pred Njih Veličanstvo, veže tudi dolžnost izreci in prositi po naših okoliščinah za to in to, prositi za premembo deželne in državne ustave. To je treba izraziti v naši letošnji adresi in ker je silno važno, da se to dobro prevdari, da se politični položaj v obzir vzeme , da se utemelji na vse straní, in ker se ima ravno ta adresa naslanjati na lansko adreso, na drugi strani pa na sedanji politični položaj, se mi je treba zdelo, da koj zdaj prične odbor svoje delovanje in da o pravém času stopi pred si. zbor s predloženo adreso, ktero ima odbor nacrtati. Jaz tedaj nasvetujem, kakor že moj natisnjeni nasvet pové, naj si. deželni zbor sklene preponižno adreso do Nj ego vega Veličanstva in naj v ta namen voli odbor 7 udov, kteri bode adreso načrtal in pretresoval in ob svojem času poročal o nj ej slavnému zboru. (Živa pohvala.) Volitev nasvetovanega odseka je bila odložena na prihodnjo sejo 28. dne t. m. Potem je dr. Jan. Bleiweis predlagat v imenu deželnega odbora načrt reorganizacije (nove uredbe) bolnišnice deželne v Ljubljani, o kteri je že leta 1869. nalog dobil od deželnega zbora. Obširno poročilo je konečno izteklo na 20 predlogov, ki so bili za malima premembama, ki sta ju nasvetovala Sve tec in dr. Poklukar, tako-le sprejeti: Ravnateljstvo zdravstvenih zadev se loči od ravnateljstva upra vniš k ega ; — ravnateli zdravstvenih zadev se voli iz primarijev za trj leta tako, da zbor vseh primarijev in upravnika po većini glasov deželnemu odboru nasvetuje dva primarija, izmed kterih deželni odbor izvoli ravnatelja, kterega c. k. deželni vladi naznani; ker je pa dozdaj presvitli cesar imenoval vodjo bolnišnice, se naprosi po c. kr. ministerstvu notranjih oprav Njegovo Veličanstvo, da blagovoli dovoliti nasvetovano premembo ; — bolnišnica je razdeljena na štiri razrede: 1. v razred za no-tranje bolezni in za nore; 2. v razred za kirur-gične in očesne bolezni; 3. v razred za sifilitične in kronične kožne bolezni; 4. v razred porod-nišnični in za bolezni ženskih spolovi! (gina-ekologicni razred); — vsak razred ima enega primarija in enega sekundarija; — vsak primarij mora biti doktor medicine in kirurgije; isto veljá tudi pri sekun-darijih, vendar s to izjemo, da se služba sekundarija smé tudi podeliti doktorandom ali kirurgom, ako za službo ne prosi noben doktor. — Plače se vredijo tako-le: ravnatelj zdravstvenih zadev dobiva na leto remuneracije 315 gold.; — primarij i dobivajo na leto po 800 gold., pozneje pa pozadovoljivno dovršenih vsacih 10 letih službe 200 gold, desetnice (Decennalzulage) ; — primarij, ki začasno oskrbuje tudi podružnico za nore na Poljanah, dobiva na leto nagrade 150 gold.; — primarij, ki je ob enem c. k. profesor porodoslovja in za to plačan iz c. kr. učnega zaklada, dobiva na leto stalne plače po 300 gold., in kakor drugi primarij i desetnico z 200 gold. ; — s e-kundariji dobivajo remuneracije na leto po 400 gld., stanovanje in postrežbo , 5 sežnjev drv za kurjavo in za osvečavo 18 funto v sveč; — sekundarij, ki oskr- buje začasno podružnico za nore, dobiva nagrade za to 75 gold.: — sekundarij, ki je ob enem c. kr. asistent porodoslovja in za to iz c. kr. učnega zaklada plačan z 315 gold, in z 42 gold, za kurjavo in osve- čavo, dobi na leto remuneracije iz deželnega zaklada 85 gold, in poleg tega prosto stanovanje in postrežbo; — upravnik dobiva na leto stalne plače po 1000 gld., odškodnine za stanovanje in osvečavo 200 gold, in 10 sežnjev drv; — adjunkt dobiva na leto stalne plače po 800 gold., odškodnine za stanovanje in osvečavo 150 gold, in pa 6 sežnjev drv; — oficijal na leto stalne plače po 600 gold.; — nadnevnik (diurnista) na leto 365 gold.; — služabnik pisarniški na leto stalne plače 350 gold.; — služabnik pri sekcijah, ki je o potrebi pomoćni pisarniški služabnik, dobiva na leto plačila 200 gld.; — porodničarca (babica) dobiva stalne plače 200 gold., prosto stanovanje, za kurjavo 26 gold. 25 kr., za osvečavo 7 gold. 20 kr. — Službe primarijev in sekundarijev, upravnika, adjunkta, oficijala po izgledu organizaci) cesarskih služeb, in kakor je to zadnji čas tudi bilo z organizacijo c. kr. zdravnikov, se razpišejo, — razun službe primarija porodnišnice, kijeob enem c. k. profesor in ga imenuje cesar ter se iz državnega zaklada plačuje, in razun službe sekundarijavporodnišnici, kije ob enem c. k. asistent in večidel iz c. kr. učnega zaklada plačan, in pa babice, ki tudi deloma plačilo dobiva iz c. kr. učnega zaklada. — Deželni odbor je dobil dalje nalog, da za vse osobje v bolnišnici predela zastarele instrukcije po razmerah sedanje vredbe gledé na inštrukcije v druzih bolnišnicah, naši enako vredjenih, ravno tako se po novih razmerah predela hišni in službeni red od 1864. leta. — Po pravilu, ki veljá za vse osobje, ki je v službi deželnega za-stopa, razume se samo po sebi, da deželni odbor pri oddajanji služeb gleda na to, da vsi zdravniki in urad-niki so slovenskega jezika popolnoma zmožni. — Deželnemu odboru se je dal nalog, da za bolnike s kozami preskrbi dve sobi, eno za moške, drugo za ženske, v vsaki s prostorom za 6 do 8 bolnikov, na takem mestu, ki ni v nobeni dotiki s sobami druzih bolnikov. — Dokler se ne zida nova norišnica ali se kam drugam ne pospravijo nori, naj skrbi deželni odbor, da se, kolikor mogoče, dobi prostora za sprejem norih v tukajšnji bolnišnici ali podružnici na Poljanah. Dalje je dr. Bleiweis predlagal zboru nasvèt, naj tudi deželni zbor, kakor sta to — pa brez vspeha — storila že deželni odbor in deželni zdravstveni svèt, povzdigne svoj glas pri ministerstvu, da namesti 5 c. kr. okrajnih zdravnikov jih nastavi vlada spet 10, kakor jih je tudi do letošnjega leta bilo, da se ljudem na deželi ne jemlje potrebna zdrav-niška pomoč in se naši deželi ne delà krivica memo druzih dežel. — C. kr. deželni predsednik je iz lastne skušnje pritrdil odborovému poročilu in obljubil krepko podpirati to peticijo pri ministerstvu. Predlog je bil soglasno sprej et. Za tem je dr. Bleiweis predlagal zboru, naj prosi presvitlega cesarja dovoljenja, da najdenišnica (naprava, v ktero se nezakonski otroci za 10 let j emlj ej o na deželne stroške v rej o) se stano vi tno o dp ravi, ki je s 1. julijem letošnjega leta že začasno prestala. Predno pa je stavil dotične 3 predloge, je na kratko razložil velik dobiček, ki je deželi naši že v tem krátkém času došel iz tega, da se je odpravila naj-denšnica. Govoril je po stenografičnem zapisniku tako-le: ,,Vsled sporocila, ki mi je prišlo od upravni- štva, se je od 1. julija do 19. septembra 1871. leta — tedaj do vceraj — sprejelo 15 Kranjic v porodnišnico in te so čez 8 — 10 dni prav rade z otroci vred zapustile porodnišnico. Lánsko leto jih je bilo v tem času prišlo 28 v najdenišnico in blizo tako tudi v popřej šnj ih letih. Tedaj vidimo iz teh številk, da zdaj že veliko več žensk domá ostaja in da ne dohajajo več v porodnišnico. Lahko tedaj te številke vzamemo za merilo in dokaz, da bi bilo tudi letos okoli 13 žensk v tem času več prišlo v porodnišnico, ako bi ne bila nehala najdenišnica. Ce pa zdaj pomislimo, da vsak otrok stane dežel o skoz 10 let — toliko časa namreč je ostal v njeni oskrbi — blizo 300 gold., in če odračunimo potem 10% takih, ki v 10 letih umrjó, tedaj 3, ostaja jih še zmirom 25, in tako vidimo, da se je samo v 2 me- secih in pol prihranilo deželi okoli 7500 gold. Tedaj že v 2 mesecih in pol je deželni zaklad od te strani za blizo 8000 gold, na boljem — to pa kaže očividno, koliko je kořistil sklep deželnega zbora, da se odpravi najdenišnica — in njemu gré ta hvala — deželi v denar nem oziru; a gotovo je tudi, da toliko in morebiti še vec je vredna korist v oziru nravnosti moralitete ali (živa pohvala), da najdenišnica ne daje več potuhe lah-komiselnim ženskam, in da mnogokrat bogati očetje nezakonskih otrok se ne skrivaj o več, ampak da morajo zdaj plaćati oni namesti dežele stroške za otroka. In tako se je dežela znebila na eni strani sila velikih stroškov, na drugi strani pa je pridobila moraliteta! (Živa pohvala). Ko bi přišel čas, da bi naša dežela tudi ne plaćala več za otroke, ki se nesó v v nan je naj denišnice, znebimo se strašanskega bremena, ki je težilo dosehmal našo deželo vsako leto. (Dobro !) — Naj se to vsem tištim pové, ki ne vedó, kaj deželni zbor na korist deželi delà. Ker deželi na rame ne dohajajo več nezakonski otroci, se bode od tistega strašnega plačila, ki ga je dežela naša zdaj imela z blizo 60.000 gold, na leto, znebila popolnoma, kedar še tišti nezakonski otroci pridejo iz deželne oskrbe, ki jih ima od prejšnjih let še rediti in kedar povsod prestanejo naj denišnice, kar se že zdaj kaže, kajti tudi štajarska dežela bode letos stavila predlog v svojem deželnem zboru, da ondi neha najdenišnica, in tako bodo prišle kmalu vse druge dežele do tega prepričanja, kakoršnega ste Gornje-avstrijska in Kranjska že zdaj, ki ste si prve otresle to veliko breme. — Konečno je v tej seji dr. Costa v imenu deželnega odbora stavil predlog, naj deželni zbor prosi c. k. vlado dovoljenja, da v prihodnje dežela sama imenuje oskrbnika posilne delalnice. Predlog je bil soglasno sprejet. — V 4. seji je deželni glavar mnogo predlóg izročil deloma finančnemu, deloma peticijskemu odseku ter na-znanil, da g. Sve tec, zdaj c. k. notár v Idriji, stopi iz deželnega odbora. — Potem je bila volitev ustavnega odseka, v kterega so bili voljeni dr. J. Bleiweis, dr. Costa, Svetec, dr. Zarnik, grof Barbo, Pintar in Župan. Namesti pl. Wurzbacha, zdaj c. k. dežel. predsednika, jebildr. Razlag voljen v deželno komisijo zauravnavo zemljišnega davka, za njegovega namestnika pa Valentin Krisper. — Konečno so gospodje Pintar, Svetec in dr. Zarnik poročali o nekterih peticijah (prošnjab), ki so došle deželnemu zboru: prvi, da se prošnja Hrenovške in Knežaške županije za odpis zemljišnega davka gledé na silovite ondašnje nadloge prav toplo priporoči c. k. deželni vladi, — drugi, da se o prošnji zarad ribštva v Krki nekterih mejašev te jreke prestopi na dnevni red, — in tretji, da prošnja Crnomaljčanov, da se čr-nomaljskemu okrajů spet dá c. k. okrajni zdravnik, se s priporočilom izroči c. k. deželni vladi. Deželni zbor Koroški. Kako surovo se obnašajo nemčurski ustavoverei proti Slovencu, to se vidi spet zdaj nad g. Einspie- 1erjem, edinim Slovencem v tukajšnjem zboru. Njih časnik „Freie Stimmen'' v listu 98. piše iz deželnega zbora tako-le : „Poslanci so g. Einspielerja v zadnji seji za neki v Karnt. Blatt" (za kterega pa on ni črtice pisal) zasluženo kaznovali; Einspieler je spis kričalo po nemškutarskih časopisih, ako bi se kje na slovanski zemlji zapela „ruska himna"; spomiujam se se „monstreprocesa", ki je bil pred nekoliko leti v Ljubljani zarad ruske himne, ktero so peli osmošolci pri odhodnici v Siški. Ali nemškutar je v Avstriji gospod. Kar sme on prosto^ storiti, to se oštro prepo-veduje ubogim Slovanom. Še bolj pa kot „die Wacht samec sedel na svojem mestu ? ogibali so se ga vsi ka- kor gobovega; nihče ga še pogledal ni. Ce ne bi častí imel živeti med omikanim narodom v nemškem meBtu, vbili bi ga bili s njegovo politiko vřed". Res, strašno omikani morajo biti taki ljudjé, ki tako skoro tako kakor Kafri in Hotentoti v Afriki ! am Rhein" me je osupnil govor, se ve da humoristični. Akoravno se nemčurji vsake baže imenujejo „verfas-sungstreu", vendar je govornik rekel med drugim: Unsere Verfassung gehort der Katz". Na eni strani so toraj naši nemškutarji ustavoverni na drugi pišejo strani se pa hudujejo nad ravno to ústavo. Gorjé Slo , ki bi si upal kaj tacega izustiti. Pa kaj se vencu Dopisi. Trst 15. sept Zadnji dopis „Novic" iz Trsta enkrat poslal „illegalen hoče, Gradec je radikalno mesto. Kje je pač dosled-nost? Pa kaj bi prašal po doslednosti, saj kažejo Vaši ljubljanski nemčurji izvrstno, da doslednosti pri njih ni domá, kajti lanski „legalni" deželni zbor je letos na u je tudi naša pikelhaubarica, lažnjiva „Triesterica" přestavila v svoj list, al presukala ga je vse drugače f) Iz Vipave. tempora, o mores u dne t. m. smo imeli razun vsa koletnega, mnogoobiskovanega cerkvenega shoda v Logu po svoje. Da pa čitatelji „Novic" vedó, kdo je ta tudi še národno svečanost v vipavskem trgu. Naše sicer prestavljalec, naj Vam povem, da je tisti gospodin še mlado, a čedalje bolj rastoče društvo „Sokol", ki Martel anec, ki nič slovensčine ne zna, pa je bil bo že kmalo vse najboljše mládenče in možé vipavske vv /\ v> /I n m rrn A /i v\ i vi AffiP /I n i A lr n i rt 1 A V rt Hi 1 A ^ i i v> 111 Mil n ^ « /I w -T a- /J /% i ^ I ^ ^ — ^ — vendar vrednik nekdanje tukajšnje v Z arije in » J u rij a s pušo" doline med svoje ude štelo, napravilo nam je zopet Ker je denarni pijavki le za lastni žep, nikdar krasno veselico v naši čitalnici. Igrali ste se opereta pa zdaj za národno korist, si lahko mislite, za kaj da delà prestavljalca „Triesterici* t „Odvetnika", v kteri smo radostni poslušali krasno do varovalnici „Viktoriji", ima časa dovolj, da se dá Ker je pisač pri za- neči bariton, ki nam je bil toliko časa obmolknil v Oi * ftiujvx ,, » iiviv^i xj i , 1111« V4VTTV/1J, V.C* „v, W C* pO' L/C. ïoociyjgia „^u^sctu , v ivicii oo uckuj. jo puocuuy un rabiti za vse, bodi-si za narod ali proti narodu, samo kupilo ljubeznjivo obnašanje gospodičine Berte Župan a veseloigra y in upan a v kteri se nam je posebno pri da se mu keberček (sold) pokaže. Tako prestavlja čeve pa tudi vsi drugi igralci so zasluženo hvalo přejeli „Triesterici" članke iz vseh slovenskih časnikov in pre- da so nam napravili tako zanimiv večer. Al najlepsa vode daje vredniku Prusu, ki potem pripiše še kako pšenica je zmirom nekoliko smetna, in tako je tudi > psovko Slovencem. Mnogo bi labko še pisal o gosp. vrlo vipavsko ljudstvo nasmetjeno s peščico nemčurčkov Martel an eu, kteremu smo dokaj naročnine dali za ki, Čeravno jih je le mala peščica, hoteli so vendar časnike, ki niso zagledali belega dne, pa dozdaj ne še proti naši veselici demonstrirati. K njihovi sreči pa vo solda nazaj dobili; al naj zadostuje to „Juriju s puško", jaške godbe zavolj sedanjih vaj ni bilo moč iz Gorice v ktero brez dna se denar pobira. — Suša na Primor- dobiti, sicer bi bila njihova blamaža popolna. A ne le skem je grozovita; veliko časa ni kapljice dežja, zraven pri takih priložnostih, demonstrirati hočejo tudi perma-pa burja brije vsaki dan, da je vse posmodila; grozdje je kot grah drobno. Ne vemo, kaj bode. nentno in kar bi noben Vipavec ne uganil y izlegla se je v možganih neka misel in v njihovem vélikem svetu se je sklenilo osnovati „gasilno društvo" (Feuerscheu) Iz Trsta. (Poslednja „beseda" v Rojanski čitalnici) po ljubljanskem kopitu za vipavski okraj. Da bi pa Frickov Janez. bila je izvrstna. Visokošolec g. Rešič, okoličan y se društvo razun stotnika in še par častnikov in šaržev je odlikoval z govorom, ki je navdušil obilo zbrano tudi kaj prostakov, id est, „gutschlauchov" imelo lepo ubrano pel „tiho noć" y skle- 9 nili so velikodušno povabiti čitalnico in „Sokola* občinstvo. Pevski zbor je in potem so sledile deklamacije. Naposled govori prost vdeležbi. Parlamentêrja tedaj odpošljejo k poglavitnemu našemu možu gosp. Deperisu, mislé si, če si glavo kmet tako mično in jedernato „o okoličnih razmerah" y da so vsem srca veselja igrala. Zdaj pa se je na lično pridobimo, bode še marsikdo njegov izgled posnemal. napravljenem odru začela gledališčina igra „Vskok", Al bodi-si, da so imeli nemčurski smolo pri volitvi ki se je tudi z zasluženo pohvalo izvršila. In tako je parlamenterja, ali da poslednjemu Bog ni dodelil přebilo iz vsega očividno, da se je v čitalnici zopet pri- pričalne besede, vrli g. Deperis ga je spodobno od- pravil. Vendar ta nesrečni manevêr jih ni še ostrašil čelo živahnejše življenje, kajti ustanovila si je celó svoj dramatični odsek, ki šteje že 20 igralcev in igralk. Na ćelu marljivega odseka stoji čitalnični tajnik gosp «V.lt * * »"Vj. J --- O r , UMLUl WUV.HJV UWllUU^L, , i». V./ V» ~ ~ f V ^ 4_l Dolinar. Kakor se čuje, namerava društvo na občno dar odbor samec kakor celo društvo konstituiral, tedaj svoje limanice hočejo še drugej nastavljati, — lova mislim, si sami ne obetajo obilnega, ko bi se pa ven y y Čitaj Čitalnica r. željo omenjeno igro ponoviti Živela Rojanska čitalnica! Iz Gradca 17. sept. grešam dopisov iz Gradca, akoravno tudi tukaj biva dne oktobra. Dobro! svetoval bi jim za praktične vaje „podSkalo m e „Novice" po- , — pro-čeravno je že hladneja stora bodo imeli dovolj, jesen nastopila, vendar bode sem pa tje treba kaj mnogo Slovanov, in predrage „Novice" med njimi tudi Slovencev. Dovo gasiti. Izpod Nanosa. F. K. Kjer smo ravno šolsko lite tedaj, lega poročam *), „aus soboto y večer da Vam včasih kaj ma- leto dokončali in jeli zaželene počitnice vživati in kjer so ravno zdaj v našem okraji službe na štirih novih razpisane, krene va jo z mojim sosedom A. po der radikalsten Stadt Graz". 16. dne t. m. je imela tukajšnja družba šolah yy yy Typographia" v Schreinerjevi pivarni blizo kolodvora Pivki na ogled. Al žalibog! pobitega srca jo pripihava „Liedertafel". Pela se je demonstrativno „das deutsche čez tri dni nazaj , popolnoma prepričana, kako se še Lied" in „die Wacht am Rhein" , akoravno te pesmi v sedanji čas za učitelja, prvega dobrotnika človeštva, programu ništi bili navedeni. Koliko bi se pisarilo in skrbi. Ni mi namen popisovati šolskih poslopij, ki bi se bila lahko pripravnejša zidala*, čeravno slaba letina, * Jako drago! Vred. spomladanski vedni dež in sedanja strašna suša z dav- kom preobloženega Pivčana tako tlači, da bo kmalu slišijo naj se njihove želje kako in kje mislé da pvuni ui CUUlUùCUC^a iivbaua uaui , ua uu atuaiu oiioiju uaj oc ujiuuvc/ J 1 aatvu iu ivjc, luioic, u kakor sv. Jernej brez kože. Ravno tako nočem ske- nismo na Turškem, kjer paše vladajo, ampak v Av lečih ran o slabi plači svojih tovaršev na novo odkri-vati, vendar omenim naj , da plača učiteljeva na naj- striji kjer vendar še na višem me stu pravica veljá. Iz Kranja 20. sept. (Protest zoper nemčursko ro-boljšem městu teh služeb, kjer so srenjski možje vse govilstvo.) Kakor slepec o barvah, tako je naš mestni komaj 160 gld. odbor v svoji zadnji seji sodil o šolski postavi znaš a kote pomedli in na papir znesli Res! za umreti prevec, za živeti premalo. Ni tedaj kajti nihče naših „mestnih očetov" še postave bral ni čuda, da pravi ta pa uni, da o novem letu prestopimo proti kteri so protestovali ; vsaj ne moremo si misliti t ž a n d a r m e r i j i, kajti vsak prosták žandarmerije je dandanes bolje plačan kakor učitelj ljudskih soi. Da bi se pa kaj tacega ne zgodilo (kajti samo od „veselja da je i ■■■ nas mestni odbor tako strašansko neveden, da bi ne znal ločiti, kaj je učni jezik, kaj pa jezik, ki se uči kot predmet; a moral bi on tudi to vedeti da do stanů" člověk ne živi), prosimo sv. Duha, naj bi v 1. in 2. razredu tukajšnje ljudske šole je že zdaj gospodom (ki zdaj v Ljubljani bivaj o), ki v deželnem materni (slovenski) jezik učni jezik, kakor je to po ' ---~---Jv/ 7 . *--«----. . -T Jv""J' 7 —«•«■v«. jx, VV J^V zboru imajo naš blagor v rokah, razsvetlil, da skrbijo vsod, pri vseh narodih po celem svetu. Milovanja vre- za to, da se učitelju tudi kaj druzega, kakor le samo den je naš mestni odbor, da se je v nevednosti svoji nove postave, in vedno izobraževanje v vsakdanji živež voditi dal od slepe strasti lj ubij an skega konšt. polaga. Ševku.) Gorenskega 21. sept. (Solske zadeve na Vi- Ne bi bili verjeli, kako mogočni, kako trmasti društva, ki si je to demonštracijo za svoje namene tukaj nar o čil. Vemo sicer, da sklep mestnega odbora ničesa ne bo odločil, vendar-le smo napravili nasprotni svojeglavci so nekteri ljudje, ako ne bi gledali dogodbe, protest do si. ministerstva nauka, ki ga je podpisalo ktera se pred našimi očmi snuje. Zoper voljo velike mnogo mestjanov volilcev, da svet zvé , većine tukajšnjih selanov in druzih to reč zadevajo- grda laž Čih soseščanov so postavili danes temeljni kamen kar je trdil „Tagblatt" da Je da se vsi mestjani zi- skladajo s sklepom odborovim ! Sicer pa svetujemo danju šolskega poslopja na Viševku, ktero delo bo iz- našim mestnim očetom: naj se ne spuščajo v š o Is ka žemalo mnogo solz, spremljevalo obilno kletve , in Bog varuj, da ne še kaj hujega. Vsak razumen člověk po- naj pripuščajo to skrb postavodajalnemu zastopu in prašuje, zakaj ta nepotrebna zidarija? čemu tako šolskim možem, ki so osivéli pri podučevanji mladine ogromna potrata krvavo pridobljenega denarja, ker na in jim je tedaj iz lastne skušnje znano, na kteri pod- Viševku že stoji prav na ličnem městu z lepim, lagi se bode mladina več učila nego zdaj; ogibljejo naj za sadjerejo prostornim vrtom obdano srenjsko po- se vprihodnje nepotrebnih demonstracij , ki vnemajo le n] /\ <* AV\ ATtnM A «V» r/ n H 1 1 o i ( lr fnuA K llfVA "1 1 onw M.««. Z 1 Z mÍma «m V* .X Z n 1» /v X Z 1 ^ AM« A * vvn A Z vprašanja, pri kterih so to, kar zajec pri bobnu naj 7 m slopje, imenovano „mežnarija", ktero blizo 11 sež- pre pir, gojijo strast in rušijo občinsko življenje; vsaj njev v dolgosti in veliko čez 3 sežnje v širokosti meri je v mestu našem po vsehkotih za mestni zastop in bi se tedaj z malimi stroški dalo prezidati v prav delà dovolj, s kterim si bode postavil hvaležniši spomin primerno šolsko poslopje; misiil bi, da ljudstvo, ki bo kakor s tem, da tlako delà ljubljanskim konstitucijo-dajalo za zidanje potrebni denar, ima tudi pravico, kaj nalcem , kterim je za resnico in pravico toliko mar, zahtevati po svoji pametni želji; al vse prošnje ugovori in pametni razlogi, naj novemu poslopju ; 7 VS1 ako kakor za lanski sneg Radoljca 23. sept. n. * Strašna toča je ga že po vsakem načinu postaviti nameravajo, vsaj od- včeraj na Zgoši v Po li ča h mahoma pokončala vse ločijo pripravnejše mesto od tega pred cerkvijo ; kteri prostor bi vsi radi odprt in prost imeli; al vse je bilo sadje itd. TI 1 A t v • • • "I 1 # 1 TIT* I 1 I y if 1 • * sadeže na polji invvrtih: ajdo, turšico, repo, korenje nic ]im ni obveljalo. „Mi tako hočemo", Spomladi dež, poleti suša bob ob steno so sklenili in rekli naši paše; in če je še tako narobe, letos odpiše ves davek. fiz Loža 25. sept. 7 zdaj pa taka toča 7 7 ubogi kmetje! Tù pač pravica tirja, da se jim za vendar bode tako, kakor mi zahtevamo ; vi samo K veselici dne oktobra I VUWMl AVJ tu-nv y AAMUVI. f «> WM. g JUVLU • Ov^z W» U T VUUiiVl V4.j_i.v-» x • Vi^VVK/l skrbite zato, da boste za to vam naloženi veliki davek ktero se odpre Loška čitalnica, vabi vse rodoljube f\ MMATTrtm /in nil rklnnn liU Tv* Irn lr a5vi A h A n ATTA rl Ala Ir A A _ /v /] l\ / 7 S o pravém času plaćali". In kakošno bo novo šolsko po- odbor. slopje , aw/iv KfUKXKJ vrviua« u« v oviu buuivctuj j £ v ISIIJC^UI C. - » IûUlVUl>aDUU B F* a 1 eni odprti prostor pred cerkvijo poleg pota skozi vas, deželni šolski nadzornik dr. Anton Jare so podařil po kterem vedno vozarijo, blizo dveh gostilnic, v kterih ljudski šoli v Višnjigori obio zemljovida s slovenskimi ktero bodo vkidali na zdaj vsem tolikanj zaže- Iz Višnjegore Visokočastiti gosp. prošt nekteri domači in tuji pijanci se neprenehoma z žga- ímeni vsi vrtoglavi da bo gledé tega mladina v šoli dostikrat bégana in res lepo njem zalivajo vpi j ej o in preklinjajo 7 za kar se blagemu gospodu javno zahvalj kraj lsk t Iz Ljubljane. Velik dirndaj so imeli ljubljanski priliko imela, se marsikaj lepega dejansko ali praktično „konštitucijonalci" te dni v svoji zbornici. In kaj neki učiti? In ta mala, 6 sežnjev dolga in 5 sežnjev široka so imeli? Pritrkovali so onim trinajsterim prote gajbica, brez kleta, brez vrta, ne bode nič manj ko stantom, ki se morajo kujati, da ne pridejo v deželni 4735 gold. av. v. prizadela stroškov! Ker se zidanje zbor novega poslopja ni oznanilo županu, je on gledé 7 na del to je, m p „slovesno" so sklenili, 18. št. 10. obeinskih postav za zidanje, proglašene dr. Schaffe da so trinajsterci da ne hodijo v zbor. Oni gospodič ki Je v kazini bil „vortanzer", je v tem 17. februarija 1866. leta in veljavne za vojvodstvo shodu prve gosli godel, za njim so godli dr. Kalt Kranjsko, ktere memo druzega nakladajo županu dolž- gg C5 ^V/UVi J «t« Aij aajljl wv/ ^ ^viii. m v» x w v o-l in vsi drugi, ki nagajajo ministru Hohen wart u nost, „paziti na zidanje in ogenj, skrbeti , da se izpol- in nočejo mirne sprave. Ta gospoda je vajena že toliko nuje zidovanski red in dajati zidovanske privolitve" in blamaž, da si misli: eno več ali manj , je vse jedno opiraje se še na pritožbo in prošnjo velike većine po- da le boben poje. Vsaj so morali vedeti, da to nika sestnikov na Viševku, naj on nikar ne dovoli, staviti koršne veljave nima, ako p 7 , «.«.v, tišti,, ki se kujajo, novega poslopja na tako nepripravnem mestu, je župan napravijo shod in sami sebi pritrjujejo , da so pravo 13. dan t. m. sicer prepovedal zidanje, toda podvzet- zadeli. Dr. Kaltenegger je dr. Kalteneggerju kričal : nika brž ko ne opiraje se na vsemogočnost našega bravo! dr. Župan dr. Županu, Dežman Dežmanu okrajnega glavarja zidata na odločenem mestu neovr- in ko so dovršili komedijo, je svetu potem telegraf ijivo naprej. Marsikaj bi lahko še opomnili, pa zadosti nesel novico: „Konstitucijonalsko društvo je enogla naj bo: Kmet ti plačuj in pa molči! Dostaviti moram to 7 da Viševčanje se nikakor ne upirajo šoli 7 Smo morali skrajšati zarad prostora. Vred. odobrilo vedenje ustavovemih poslancev". Hohenwart pa, ki pozná svoje Pappenheimerje, seje smejal, rekši: velik oblak pa nič dežja! razstavi Tržaški) se nam poroča 9 da je o znal pomagati; poslal je spis gospôski zopet pa spo- ročil, da bo čakal teden dni; če se v enem tednu stvar on dotičnega uradnika, kako ima spolnovati svoje dolžnosti. In gospôska je storila, kar ne opravi, naučil bo kmetijstvu, vzlasti o mašinah in orodji kmetijskem, je Blagaj zahteval. Tako sredstvo bi se gotovo tudi zeló uboga. Ljudje tožijo, da vsi napisi povsod so samo v naših časih večkrat dobro sponeslo! — To crtico iz laški, kakor da bi Trst že domena kralja italijanskega življenja Riharda Blagaja zdi se nam primerno při- bil > tudi mrmrajo o vž elezni k prenap e in B eti vstopnini po 1 gold. prihodnjo spomlad cesarski žebec za pleme. Deželna ohinjsko Bistrico pride doben rajnemu Rihardu? občiti zdaj invprašati: koliko je Ljudevik Blagaj po Gosp. dekan Ed. Poljak v Leskovcu je ime komisija je potrebo štacije žebčarske v Železnikih no van za Častnega kanonika. in Bohinjski Bistrici mnogokrat krepko povdar- jala; zdaj je njeno prošnjo vslišala; tudi (Dramatično društvo) prične svojo letošnjo zim- se je potegovala; pa za zdaj ni bila še vslišana upati je, da se pozneje zgodi. za Vrhni ko sko saisono v nedeljo 1. oktobra. Predstavljala se bode ) al prvikrat burka s petjem v 3 dejanjih „Doktor in y V* M \J V A4 JUI VJ V/ M ^ Ví ViAV 13. dne t. m. je Matici došlo pismo (22. avg.) postrešček". Vsak mesec bodo 4 slovenske pred Kdor si želí za- stave, tako, da jih bode naj manj 24. našega rojaka mil. Ignacija Mraka, škofa market- gotoviti sedež za vse predstave ali v nájem vzeti kako skega v severni Ameriki, v kterem zahvalo izreka za ložo za slovenske predstave, naj se blagovoli oglasiti podarjene mu Matičine knjige ter se čudi velikemu na- pri blagajniku dramatičnega društva gosp. Žagarju. Več odkar je on zapustil domovino, slo- predku, ki ga je, venski narod storil v literaturi in jezikovi obleki. na tiskanih plakatih. (Za naloge Ijubovnikov) •v V isce podpisani odbor (Občni zbor učitelj skega društva za Kranjsko) je igralca z dobrimi pogoji in stalno mesečno plačo* danes 27. dne t. m. v Ljubljani. Dnevni red tega zbora Ponudbe naj se takoj naznanijo .1« ta-le : 1) Posvetovanje o učnih načrtih za 1, 2, odboru dram, društva. 3, 4 in večrazredne ljudske šole. 2) Učiteljsko društvo za Kranjsko naj bi tudi učitelje iz druzih si ove n- je želeti, da bi edini slovenski šolski list „Učiteljski skih deželá sprejemalo za svoje aružabnike. Novićar domaćih in ptujib dežei. )9 Ministerstvo Hohenwartovo že omahuje, ministers/la, __:x___j j • _ to je bil vriš poslednjih dni v Tovarš" bolj pogosto izhajal kakor do sedaj, in kako stvo bode padlo bi se to doseglo. merah ljudskih učiteljev_ in o napravljanji in vzdrže- to že navada v teh časnikih. Nekdanjo ekscelencijo Volitev novega Gis kro so ustavoverci v svoji hudi stiski poslali na Nasvéti k postavi o pravnih raz- ustavoverskih časnikih. In laž je drvila laž, kakor je vanji ljudskih šol na Kranjskem. odbora. Zborovati se začne ob 9. uri dopoldne v mestni dvorani. Zvečer ob 8. uri bode v Tavčarjevi gostil-nici učiteljska beseda z vojaško godbo in s petjem Ogersko v Pešt 9 da ondi Andrassy-u in Deak-u po tej-le vrsti: 4. godba (največ zbirka národnih razloži, da to, kar zdaj počenja Hohenwart, bivno ne samo za Nemca v Avstriji, temuč tudi je pogu za Ogersko 9 pesmi) 9 5. ogovor, 99 Tovarštvo" (bes. Praprotnikove, pomoč. Mislili so in da naj Magjare vse pokliče Nemcem na Nedvedov) 9 99 nap. vedov), 9« jjTftk (bes. Vodnikove Trstenjakove, napev Ipavčev) Moj dom" (bes. S. 9 nap Ned- to on, ki si ustavoverci, da Giskra je mož za „Lipa" (bes. Trstenjakove, napev Ipavčev), je krasna" (narodna), 10. „Mojim rojakom" nap. Bélarjev), 11. „Zvezdi" (bes. 12. „Sveta noč kunšt" iznajdel, v par letih milijone je ^ —j—, zgrabiti, bode tudi Magjare preveril, da gré res za nji- 9 9 U hovo kožo. In ko je ekscelenca Giskra prišla v Pešt brž so začeli dunajski in njim enaki časniki po svetu trobiti, da G i s k r a dobro mešetari, da Andrassy stoji na strani Nemcev, da ves državni zbor ogerski se zopet godba. Vstopnina 30 kr. Cisti dohodki name- bode potegnil za decembersko ustavo itd. Al vse to njeni so društvu v pomoč učiteljem, njihovim vdovám bilo je laž. Andrassy je ves prijazen Giskri v obraz (po Bethovenovi), 13. „Naglo, bratje"^(nap. Sturov), potem in sirotám na Kranjskem. Vse slovenske učitelje in tudi sploh šolske prijatelje rekel da temu zboru in prvi učiteljski besedi vljudno vabi odbor. tem zborom združena bode tudi v šolskih sobah c. k. vadnice razstava učnih pomočkov, ki se je od- Ogerska nima niti vzroka niti pravice se vtikati v Cislajtanske zadeve, dokler se te ne dotikajo razmer med Ogersko in Avstrijo. Deak pa je celó časniku oznanil, da še Giskre videl ni. Magjari svojem po na- prla predvčeranjem in traja še jutri in pojutranjem Neučitelji plačajo v razstavi 10 kr. vstopnine. Jutri. dobro vedó, da je vse pihujejo v dozdevno moč, in „z mrtvimi Magjari nočejo puhlo, kar nemški centralisti nič opraviti imeti". to je 28. dne t. m. ob 9. uri bode v c. kr. Giskrova ekscelenca iz Pešta v Beč nazaj dolgim nosom je tedaj odlazila pa je nji- • Brž bilo zdaj treba druge laži in sicer tako predrzne vadnici občni zbor društva v pomoč učiteljem, hovim vdovám in^sirotám, in potem ravno tù občni take le zagrizen nemčur skovati more; zbor 9 društva „Sole" kterema so vsi učitelji in namrec laž, da cesar izlegli da so šolski prijatelji vljudno povabljeni. ki se je predeleč spustil s tem kar je Cehom zagotovil in zdaj ne more več > » nazaj Ker so nemški ustavoverci iz vélicega posestva hoče odstopiti in nadomestovanje vlade, dokler ni si unidan kot svojega zastopnika v deželni zbor kranjski cesarjevic polnoleten, izročiti svojemu bratu. Vse take izvolili Ljudevika Blagaja, naj povemo sledeče: laži kažejo, kako silno je propadla že ona koterija, ki Stric mu je bil Ri hard že okoli 60 let star, ko so začele izhajati bil. nase „Novice", kterim je iskren prijatelj se 99 ustavoverska" imenuje, pa pod ustavo ne razume druzega kakor robstvo nenemških narodov. In vseh teh Pri vsi svoji starosti začel se je on pridno učiti lažnjivih litanij konec je, da Hohenwart še trdnejše kakor je stal, čeravno mu tudi B e u s t jamo koplje slovenski in bil je v svojem kraji prvi, ki je gospôski stojí giVV V^llOttA lil WH |V V W T VJVJuU AXi wji ^/i f 1J J v ^VUjyřV/WiAA WtVJi XXMXWl JV U lui y U > IIV JLUU. tuui -L/ L» U U I j U1UV iXV^lj^ izročeval slovenske spise. Dogodilo pa se je njemu, v ktero bode pa sam padel, kar bi razun Nemcev vsi kar se mnogim še dandanašnji večkrat pripeti, namreč drugi narodi raji danes kot jutri slišali. Dokler je da mu je gospôska prvi spis nazaj poslala, češ, da tega Beust pečatnik (kancelar) pri nas, tlačila bode Avstrijo ne more vknjižiti. Ali naš blagi rodoljub Blagaj si je zmirom moral Odgovorni vrednik: Janez Murnik Natiskar in založnik : Jožef Blaznik v Ljublj