URN_NBN_SI_DOC-AY2LGIMB

PREGLED ANGLEŠKIH BIBLIOTEKARSKIH REVIJ ZA LETO 1963 Oficialno glasilo angleške biblio­ tekarske zveze, mesečnik Library As­ sociation Record (Official Journal of the Library Association, London), skuša v poljudno strokovnem tonu zajeti kar najširše področje. Med dru­ gim obravnava take probleme, kot so šolanje bibliotekarskih kadrov, or­ ganizacija ljudskih knjižnic, katalogi­ zacija in klasifikacija, bibliografija in končno delo v mladinskih knjižnicah. Razen tega objavlja beležke, pisma bralcev in knjižne ocene. Posebej je treba opozoriti na 12. številko revije, ki je cela posvečena vprašanjem bibliotečne zgradbe in opreme (New Building Issue). Tu naj­ demo zanimive poglede na sodelova­ nje med arhitektom in bibliotekarjem ter razne koncepcije knjižnične zgrad­ be glede na njeno funkcijo. Tako poj­ muje eden izmed arhitektov biblioteč- no zgradbo kot zbirko manjših knjiž­ nic, drugi kot tržišče in tretji spet kot prostor, kjer naj ima bralec mož­ nost za introverzijo. Nedvomno bi tudi naši arhitekti lahko našli marsi­ kakšno praktično spodbudo v števil­ nih poročilih o novih knjižničnih zgradbah, saj so opremljena ne samo s podrobnimi opisi, ampak tudi z na­ črti in fotografijami. The Journal of Documentation. Devoted to recording, organization & dissemination of specialized know­ ledge (ASLIB, London; izhaja štiri­ krat letno) je gotovo nepogrešljiv predvsem za tehnične in specialne knjižnice, vendar pa bi tudi biblio­ tekarji drugih knjižnic v tej reviji morda našli temeljitejše članke o svo­ jih problemih kot v večini ostalih revij. Poleg člankov, ki govore o spe­ cialnih vprašanjih tehničnih in indu­ strijskih knjižnic, prinaša revija tudi dve obsežni poročili o mednarodni konferenci za principe katalogizacije, ki jo je v oktobru 1. 1961 priredila v Parizu International Federation of Library Associations. Prvo poročilo govori o organizaciji konference, dru­ go pa o njenih rezultatih. Avtorja pri­ kazujeta konferenco kot neke vrste sporazum med nemško in angloameri- ško bibliotekarsko tradicijo, pri če­ mer pa poglavitni zagovorniki nemške tradicije niso bili Nemci sami, saj je bil od 1. 1945 dalje vpliv ameriškega bibliotekarstva na nemško nenavadno močan, temveč Skandinavci in Jugo­ slovani. Večji del razpravljanj na kon­ ferenci je bil posvečen problemu av­ torstva; največ pričakovanj in zani­ manja je zbujala debata o korporativ