LUBLANSKE
N O V I Z
MARIE THERESIE EGERZE.
Sabbota, 13. d. \\ r^SSh, i Kimoviza, 1300,
Nro. & 37.
. —«iocm* \jr\M\Jsr%f%y%y o P**'—* Lublani
Ni mir, temuzh vojfka je. Tako nam osnani dvorna dunejfka zhafniza, natifne-na danef t?den na Duneji. Ona govori s* tem bef?dami:
Njih velizhaft zelarfka kral^va fo pre-vishani inu v' ferzi obzhutio , kakifhne j nadloge pernefe vojfka.
Nikol nifo vmaknili fvojo roko, kader fe je perftojui inu ftanovitni mir ponujal, kakorfhni mir bi njih kralfftva inu
podloshne varne fturil. Tudi fo oni sad-nizh puftlli fturiti take forte ftopne proti miru. Vuner je franzosko oblaft vanje odpovedalo zelo neprevidama inu bres usro-ka prenehanje od boja, katiro je im^lo biti blishna pot sa mir vpelati.
Je fizer mogozhe , inu upanje, de morebit vojfka nebode fe perzh?la, franzos je tolkikrat mir shelel ; per vfim tim upanji fo vuner njih zefarfka Svitloft fklenili od lidaj fe k'vojfki farni s' laftno tvojo perfono podati, de fkasheo, kako njim per ferzi leshi varnoft inu branenje fvojih podloshnih ; oni gr^deo s' fvojim bratam Vojvodam Joannes k' vojfki na Nemfhkim.	-	, V |
Njih zefarfka fvitloft fo sraven tig* vfelej terdno perpravleni fe vdati na vle mirne ponudbe, katire bi perjftne bile; inu febi voshio, de bi fkoro mogozhe bilo r?-fhiti sv?fte ludftva od dofidanjih neogibli-vih nadleg,	. .
Zefarfka Svitloft fo povifhali generala barona Lauer sa Feldzeugmajftra, grafa Bellegarde sa Kojnftva generala. Fiirfta Shvarzenberg inu grafa Meerfeld sa Feld-marfhalleutenante-
Druge pifma inu novize nam pov?o: franzoski vifhi general Moreau je na prejete pifma is Parisa vojfko napovedal 29. dan pr^dniga m^lza, de v' 12. dn?h miL' jjna mu de fe boj fp^t perzhne deftti dan
tiga m?fza kimovza ob peti uri popoldne, £o je pretezheno sadno frgda To na nemfkim.
Tudi fe sv?, de na lafhkim je franzos perzh^tik boja napovedal na danafhni dan, to je danef na 13. dan kimovza.
Ako fe bode sar?f bojvanje perzh?lo, bomo v' kratkim saflifhali kaj vezh od figa.
Pravio : Prinz Kari bo vodil vojfko na Pemfkim, P^mzi fo vfi perpravleni na boj, dunejzhani le na kojne vfpdajo inu s'Zefarjam gredeo, drugi pod oroshje fto-pajo. Na lafhkim fo nafhi fturili neprefto-plive sakope, grabne, terdnave, batterie, inu filne varne perprave. Tirolzi vfi gore, od shele fovrashnika popafli. Vezh kurier-jov je teklo na Ogerfko. Ogri bodo Hlno vojfko poflalio
D u n e
Od dofti deshelolubnih perhajajo do-brovolni davki sa vojfko. Pravio, de vfe po Duneji bo oroshje popadlo inu zhef fovrashnika na mejo fhlo.
A n g l i a.
Ireland inu Anglia fta sdaj sdrushena kral?ftva , sanaprej bo I? ena mofhna inu en parlement sa oba. Torej perpravlajo v'Londoni kralevim angleifkim m?fti ve-zhi hifhe inu moftovshe sa sbiralfho par*
lamentnih gofpodov, kir irelandfki sraven prideo.
Kakor kashe, anglejzi miflio franzose inu Shpanze narhnjfhi popafti vJ kednim morji, na Lafhkim, per Malthi, per Egipti, inu povfot na franzoskim morfkim br?gi kirkol bo mogozhe.
Rufovfke barke inu foldatfe fo fbli vfi is Anglie proti doma, vuner fe nizh sargf sv^diti nemore, fo ii perjatli med feboj Anglia inu Rul, al ne.
Parlamentni gofpodie fo fhli narasen, sbrali fe bodo fp^t ffdmi dan perhodniga m?fza kosaperfka ali Oktobra
ima Anglia 780. vojfkneh bark inu <lvanajft tavshent inornarjov. V' fedajni voj-fki fo franzosam vs?li 317 vojfkneh bark; Shpanzam 41, inu Hollenderjam 88. Skup fo pobrali fovralhnikam 446. dobreh bark sa vojfko. Po verhi tiga fo dobili 778 ro-parfkeh bark. Anglejzi pa fo li majhin? jggubo irn^li, katira ni nizh zhiflati proti t£m 1224. imenvanem doblenim barkam.
Tnrfki poflanik je is Londona domu fhel, je bit poklizan; namefti febe je pu-ftil fvejiga tolmazha eniga mladiga Gr?ka.
Franzia♦
Anglejzi fo ifkali en ofr^dek per fran-zoskim morfkim brfgi ,pod fvojo oblaft
j
fpaviti; al franzoski foldatje fo prevezh fe branili, inu Angtejz je drugam potegnil, Jc^i* bo bolfhi perloshnoft ftanzosam enosa uho dati
Pervi konsul Bonaparte je terdno. sa* povedal l?f sa barke perpraviti inu kupiti, denarje pa mifli dobiti is n^mfkiga, nam-rezh fh?fhnajft million liber, katire fo generali njegovi nan?mfkim od ludi istlazhili.
Pon^delk po S. Lorenzi fo tuii v' Pa-risi v' katolfhkeh zerkvah sa desh moliti sazheli. En t^den pr^d je bil en Shkof v-Parisi sh^gnan, kir je v'Ameriko namenjen, de pojde tiftim divjakam pridigvat, katiu fo v*ofr?dki St, Domingo.
P r a j f o v J k a.
Kari Prajfovfki inu kraliza fta po der shelah hodila v'pretezhenim poletji, foldate mufhtrala, m?fta ogledvala, tudi v1 rudne jame gledat hodila, inu na eno narvi^ fhi goro u?mfhkeh deshel j?sdila, de fta dalezh okoli fv?t vidiia.
Povfot fo jih s'zhaftio prejemali, ve-fele obhajali. Ona pa fta le s' darini hval^sh-na fkasvala.	«
S h v g d i a*
Sv?dfki kral je i. dan v?lki ferpana sdrav domu v5 ffdakhno m^fto Stokholm perfheL
Anglia je vs^te Iv^dfke barke fp?t rasaj dala, inu fe s'lepo poglihala. More-bit le bode tudi s' Danemarkam lepo fper-jasnila savolo v' poprejfhnira m^fzi vsgte barke na morji, kakor sv?mo is,
D a n e m a r k.
Danfki kral je puftii osnaniti, de An-gleifke barke fo eno danfko vs^le na pro-ftim morji. Anglifki admiral je otel danfko barko pregledati , de bi vid jI, al ona mo-rebit kaj prepov^danga vojfkniga blaga franzosam naprodaj nep^le. Danfki kapicau fe je brani', ni puftii fe visitirati, temuzh r^kel , de bo na anglejze ftr?lal , zhe mu bodo lilo delali. Oni nifo tfli jenati,"tedaj je ftrelal, vuner saftojn , sadnizh fe je snogel podati, Anglejz je bil mozhnifhi* Banfka barka je im?la od fvojiga krala povile, nobenimu nepuftiti, de bi njo preg-Ifdval, ali visitiral. Sdaj vj^ta ftoji v'an-glejfkim satoni Dovns.
Danfki kral fe lilno perpravla na voj-fko, fh^ft velikeh. pervoverftneh bark je sh? perpravleneh po morji iti , kakor hitro bo povele. Na morfkim br^gi je vfe s' foldatni obftavleno. Ta boj bode zhes anglejze, sato k?r njih vojfkne barke fo je perkasale v'danfkim morji. Tudi fh?ftnajft rufovfkeh bark fe prehaja po tim morji j kashe, de fo soper anglejze na ftrashi,
Med tim fo pifma femtertje tekle, de
fe bodo morebit bres bojvanja pomirili inu poravnali,
Pretezheno l?to je is Danfkiga kraleft-va vezh ku p^tdefet tavshent kojn vua pelanih bilo naprodaj.
T u r z h i a.
Franzoski vishi general v' Egipt! Kle-ber imenvan je bil vmorjeii na fkrivuim od eniga nesuaniga zhloveka; kdo je tiga kriv, fe nev£, inu sakaj ga je ta vmoril, fe tudi nemore safdaj povedati. Na njega m?fti je naftopil general Menou,
S'p a n i a.
Shpanfki kral II persad§ne vfe, de bi mirfturil med Portogalam inu med frauzosam.
Shvueiz.
Shvajzarfki oblaftniki fami nev?do, kj? jim glava Hoji; oni fi jo lomio, kako bi fp?t enkrat ludi k' pokoji Spravili, po tim, k?r fo vfe poftave inu ftare navade prekuznili, vfe sm?fhali Narejajo nove poftave, pa fo 1? saplate katire sablekajo, J pa nizh dobro ftauovitniga ne dodelajo.
N e m J h k o.
Frankonfka deshela na n^mfhkim, katl-
ra je sdaj pod franzofkim jarmara, more vojfkne dazie plazhati fh^ft millionov liber.
Franzos je pobral vfe pifrna is kanzlj ca tim kraji Rajne, katire pifma govor? od praviz na uni ftrani leshiozheh Bfmfh-keh desheU
Franzos je vfe fvoje foldate is una ftran »a to preftavil. Pravio , de na nemfhkim ima fto inu petde%t tavshent foldatov. General Moreau je perfhel nasaj is Strasburg v'Augsburg* Ta r?zh je prezej pomenila, de vojfkno hudo vreme fe blisha.
.Shvabfka desheja more tudi fh^ft millionov liber plazhati franzofam, to snefe vezh ku dva milliona nafhih goldinarjov.
H o l l a n d,
Hollendarji fo v' filnhn flrahi, okrog dvsjlet tavshent an^lejzov fo na barkah, shugajo v'deshelo Zeeland ftopiti. f£t bark anglejfheh fe na morji prehajajo« Hollendarji jeh vidio vezhkrat, pa nev?* do, kje fe bodo na kraj perblishale. Enkrat fo sh? fkufili na fuho ftopiti , pa nifo mogli.
Is Iafhkiga perhajejo bolni inu raster" gani franzoski foldatj? v'Holland, tam & v'morje kopat hodio, Hollandarji pa reo njim dajati nove luknje inu oblazhila Bamefti fterganih zap.