88 Pisma mlademu prijatelju. XVII. Dragi! tistih petdesetib letih se je porodilo še neko družtvo, ki je štejemo mej najlepže cvetke na slovenskem literarnem polji. Zaslužni vladika A. M. Slomšek je ustanovil naniref; 1861. 1. z nekatorimi slovenskirai rodoljnbi v Celovci ndra6tvo sv. Mohorja" , ki bi izdajalo tolikanj potrebne nabožne in poučne knjige za priprosti slovenski navod. In rea je razposlalo to društvo od 1852. do 1859. ]. nad dvajset dobrih slovenskih knjig razne nabožne in ukovite vsebine niej avoje ude. A od 800 udov prvega leta fže ni štelo dmštvo koncem te svoje prve dSbe niti 300 udov. Leta 1859. pa se je droštto prcstrojilo ia prestavilo na cerkvena tla (bratovšSina). Kot toka ^družba sv. Mohorja" deluje od 18(iO. 1. naprej še danes. In od tega leta dalje se je jafelo pravo življenje in vscstransko delovanjo te prekoristne družbe in ,je imelo čez osem let (1868) vže nad 10.000 udov, a danes jih šteje nad 30.000. Za boren zlat (goldinar) požilja vsako leto svojim udom po šest lepih kujig raznovrstne vscbine za boij priprosti narod: poučne koledarje, mikavne povesti (Slovenske večernice, 40. zvezek), ukovite knjige in sestavke a zgodovine, naravoslovja, kmetijstva, gospodarstva. sadjaretva, vinarstva, ži-vinarstra itd. in razue molitvenike pa tudi druga dela lepe pobožne vsebine. Ta družba je uplivala najbolje na izobrazbo, pouk in probujenje našega priprostega (kmetskega) naroda in Se upliva in kako priznanje uživa, prifia. nam najbolje ogromno število narofnikov. ,,Družba sy. Mohorja", ki se še Tedno bolje in lepše razcvita, je najkrcpkejšo in vseatransko najbolj razšir-jeno književno društvo sloveasko ter ponosno priča. kako napreduje in se ~ zaveda nadarjeno, a nekdaj tako zaaemarjeno in tlaeeno ljudstvo slovensko. Cel6 vžliki narodi so no morejo ponašati z družbo jednake vrste in jednakega pomona. Tako sva progledala površno vsestranski knjižerai preporod in razvoj alovenski v tistib burnih petdesetih Ictih. Toda to jo bila samo mala iskrica, ki se je unela v dobrih sloTenskih srcih rodoJjubnih mož, vzbudivših so po »Novioab" \n po tistem usodd polnem oseminštirideaotem letu. A tudi la iakrica, mala a moJna, ki je tako Idpo vzplaratela, morala je položili svojo mlado glavico tjii, kjer jo je imela prej, in spati nadaljo spanje dremajočega. Neprijazna politižna sapa vladnega absolutizraa je dušila tjii do žestdesetega Ieta vaestranski živolj sloveDski. Časopisi so zastali, kar jih jc porodilo 48. lcto, kakor vež; samo ,NoTice", ,I)anica" iu »Prijatelj" so pripravljali pot poznejšej d6bi. Tiidi .društTO sv. Mohorja" komaj ustanovljeno, jelo j« peSati, kakor sera zgoraj omenil. Pač je poskusi) Janežič zopet z izdavo loposlovnega lista (Glasnik slovg^ttjga slovstva 1854), a prišol jo samo prvi zvezek na dan. Toda iskriea, ki soj^ ukresali 1848.1. z mladostno navdušenostjo, ni ugasnila popolnoma; samo tlela je in ko se je zopet uuela, postala je iskra in iz iskre plamen. ki je objel in preporodil in šo preraja vsestranski razvoj slovenskega Baroda. In to je najnovejša duba aloveuake literarne, kulturae in politicn^ 84 zgodovine od 1860. leta sem, kar je zopet proglasil naž cpsar Fran Josip I. z oktobersko diplomo eesarstvo w ustavno državo. Ali o tem morda pozneje. Oglejva si poprej še npkoiiko delovanje moža, krog katerega so Buče vefi ali manje ves slovpnski književni svet od 1850. do 1870. leta. Anton Janežič jo zaglcdal luS sveta v Lesah v Rožnej dolini na Ko-roškem 1828. I. Hodil je v šolo v domačej župi sv. Jakoha, šel v Celovee v 3. razred, kjer dovr&i 1848. 1. oamo šolo ter začne učiti slov. jezika gimna-zijce, pa tudi nradnike in pravnike, pozneje pa tudi realce. Leta 1863. za6ne učiti na realki zgodovino in zcjmljcpisjp, slovonžfiuo in ncmščino, pozneje pa samo zadnja dva predmeta. na giranaziji pa slovenšiino od 1849. do 1866. 1. Umrl jc 16. scpterabra 1809. I. po prehudih duSnih iiajiorih. Vže 1849. I. izda kratko slovenslto slovniOico za Nemce (spisal jo je še kot gimnazijee), katcro pa jp vedno popravljal in popolnoval ter jo izšla 1854. 1. vsa predelana, uvela se je v Sole in je doživola 1875. I. vže deveti natis (Siovenisehos Sprach- und [Tebungsbueh). — 1854. I. je dal v de/.el tudi slovensko slovnieo (s kratkim pregledom slov. sWstva ter z malim ci-rilskim in glagolskim berilom), katero pa jo vso predelal in popvavil za drugo izdajo (1863) (er je doživola 1876. I. vže peti natis in je rabila kot ufna knjiga na srednjih šolah do zadnjih tasov. — JanežiS se je, mnogo trudil sam na tvorbi slovonsko slovnicc, znal pa si jc pridobiti tudi mnogo sotrudnikov, ki so ran pomagali zbirali in pripravljati obširno, a ne še kritično urejono gradivo. 1'rejžnji slovničarji slovonski so se oraejili zve6ine le na ožp kraje svojc domovinc in so pisali slovnicp le bolj po narečji svojega rodišSa. Janeži6 , pa zaalopa vaeslovpnsko stali.4Sc: njcgova slovcnšSina je posncta po najlppšej 1 narodnej govorici iz vaeh krajcv slovpnskih dežel. A ne samo vseh nareiij 1 slovenskih je upotrebljal, tudi starejših piscev slovenskih ni pozabil proučiti se in likal je slovcnšjino na podlagi staroslovonščine. A on ni samo napisal slovenake slovnicp, tudi pilil jp mnogo in dolgo fasa, da je bilo vse jedernato, lepo in poljudno. in vselej pa povsodi je umcl udariti pravo, arednjo stnino. Slovnica njegova ni niti presuhoparna, niti preačena, niti pofršno-globoko-umDa, ampak lahko umljiva, poljudna. polna živih primprov in je plod pet-najstih let. Janežiča res labko imennjemo oepta sedanje slovenskc pisave. S pomočjo ve(5 mladih rodoJjubor je sestavi! slovar. Nemsko-sfovenski del je prišel na dan 1850.1., 1851. 1. pa sloveusko-npmški del (Popolni ročni slovar slov. ia nemš. jezika), katerih prvi je drugtč izšpl zdatno pomnožen I 1867. )., drngi pa 1874. I. (popravljp.n po .T. pl. Kleinraevrji) ter se mu sedaj J priskrbnje tretji natis. — Janpžič je posvptil vso svoje najboljSe mo6i boga- I čenju in 6is?enjn slovenskega pismenega jezika. Ko se je zgodil 1848. 1. f prCTrat tadi na slorenskcm političnem kulturnem polji, troba je liilo vse potao novih besed in vzrazov za urade, novinaratvo, znanost in javnost. Torej je potreboval TanežiS t slovarji mnogo novih bcsed, katerih nekaj je zasaSil v narodu, nckaj pa si jih je moral izposoditi od bližnjih in ilaljnili sloranskih naroilov. Največjo pozornost jp obračal na iskanje in spoznanje nloveusk^ga besednega zaklada in neproatano zbiral in priporof'al zbirati narodno blago (bese^Ie, vzraze, izreke) po vseh kotih slovenske domoviue. Zato pa je tndi Janežičcv slovar ros slovensk, a ne samo kranjsk in po njena je dana podlaga jednotnemu jeziku aloveuskemu. JB^ Slovonskej mladini na srednjih šolah je skrbel tudi za 8tivo (berilo). lE^ta 1854. izda sloveDsko berilo za Nemee in 1861. 1. ,Oet slovenske poe-zije", ki obsega kratek nauk o pesniških izdelkih in na konci nekaj srbsko- M hrvatske poezije in prislovic s cirilsko azbuko. Leta 1865. izda »Cvetnik" I (I. del), berilo za slovensko mladino, kateremu jo sledU 1867. 1. II. del, ko I se je uvel v niže ginmazije in realko m šo rabi (pomnožen po dr. J. Sketu). H Za viSo gimnazijo in realko pa je seat&vil ,Cvetnik slovenske dovesnosti" (1868), M ki jo rabil kot učna knjiga do zadnjib časov. H Da bi pripravit slovenskoiau razumništvu več čitala in ga seznanil ? H provodih s klasičnimi deli, jame izdajati wCvetje" (iz domačih in tujih logov), ¦ ki je prihajalo v malih zvezkih (35) na svetlo od 1862. do 1867.1. in je pri- ¦ neslo mnogo raznih prevodov iz klasikov nemških, latinskih, grških in slovan- I skib, pa tudi izvorne povesti in zbirke pesnij ter jc tako s rCvetjem" zdatno ¦ obogatil loposlovje "id prevodno literaturo. Janežič je prevajal tudi od 1850. do 1863. 1. koroSki dežclni zakonik. prcvel s pomočjo vet vodoljubnih dnhovnikov BŠmidov zgodovinski katekizcm" (1853, 3 zvezke). lcta 1852. jc dal v (ležel knjižico ,Cvetje slovanskega naroda" (I. zvezck), malo zbirko krasnih slovenskih uarodnih pesnij, in za 1. 1858. in 1859. je izdal nSlovensko koledo", slovenskemn Ijudstvu na pouk in razve-seljevanj«. — Družbi sv. Moborja je bil ves čas tajnik od njenega poroda do svojc smrti in }f- urejeval kot duša družbi Koledarje, Veierniec, vabil pi- M satoljc in prcgledoval spise ter jc najvož priporaogel k njenemu CTetočemu 9 razvitku. — 0 poracnu njegovega nfilasnika" v slovenskej knjiieTnosti ti M povcm v bodočcm pismu. Omenim samo to,