Poštnina plačana v gotovini. ŠT*"' V LJUBLJANI iiofvtpv. n februarja 1928. Posamezna številka Din 1*-LETO V. -Un Izhaja vsak dan opoldne, Izvzemi! nedelje In praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani In po pošti: j Din 20'—, inozemstvo Din 80’—« Neodvlsan političen list . UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa, Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev, 18.633« Po demisiji vlade Še dolgo ni mogoče reči, da bi bilo delo vlade, ki je včeraj odstopila, idealno, toda v primeri z drugimi vladami more vendarle pokazati na znatne uspehe. Tako je predvsem povdariti prijateljsko pogodbo s Francijo, s čemur je bil naš zunanje političen položaj tako utrjen, da moremo iti v miru na delo za čim hitrejšo konsolidacijo države. Drugi veliki uspeh ravnokar odstopiv-še vlade je veliko zunanje posojilo, ki nam daje za konsolidacijo potrebna sredstva. Morda v resnici niso pogoji posojila razveseljivi, toda priznati je treba, da je bilo po pisarenju opozici-onalnega tiska sploh neverjetno, da pride do tega posojila, saj je še dan pozneje glavni govornik seljačke demokracije navajal kot en vzrok za odstop vlade »ponesrečeno« pot dr. Markoviča v London! Pa tudi v notranji politiki more zaznamovati Vukičevičeva vlada znatne uspehe. Predvsem treba povdariti, da so pod njo začele delovati oblastne skupščine. V pričetku delovanja oblastnih skupščin vidimo pričetek vse naše konsolidacije in tudi pričetek zboljšanja uprave. Naj bo delokrog oblastnih skupščin danes še tako nezadosten, vendar je jasno, da bo postajal tem večji, čim uspešnejše bo delo oblastnih odborov in skupščin. Da pa bo to delo res uspešno, smemo upati z vso pravico, ker čisto pod drugo kontrolo javnosti je delo oblastnih poslancev, ko pa delo narodnih. Oblastne skupščine pa so tudi najboljša politična šola za narod. Oblastna skupščina je narodu blizu in tu more volivec vse drugače presoditi, katera stranka zna samo govoriti, katera zna pa tudi delati. Silno bodo zavrle ob, lastne skupščine samo prazno obljubova-nje in že s tem bo velika njih zasluga. Bivša vlada pa nam je dala tudi novi davčni zakon. Od vsega početka smo povdarili, da ni pričakovati, da bi novi davčni zakon prinesel znižanja davkov in popolne enakopravnosti, ker pač funkcionirajo pri nas davčni uradi vse drugače, ko v južnih krajih. Toda z novim davčnim zakonom je vsaj storjen prvi korak k izboljšanju in sigurno je, da bodo sedaj tudi v Beogradu malo več plačevali davka ko preje. Zlasti pa še, ko bodo imeli besedo tudi zastopniki onih finančnih skupin, ki so nam dale novo posojilo. Pozitivne uspehe ima za seboj prejšnja vlada, dasi bi jih mogla imeti še mnogo večje. Zakaj vse naše glavne rane so ostale odprte kakor so bile. Ni še sledu, da bi se uprava zboljšala, ni še nobenih znakov, da bi povsodi v državni upravi zavladala poštenost in vrhu tega je tudi sedanja vlada zagrešila s čl. 44. tako nerodnost, da je morala biti revoltirana vsa Slovenija. Vse te glavne rane mora izlečiti nova vlada in ta naloga jo v resnici tako težka, da je razumljiv oni klic, da bi morali le najboljši med dobrimi priti na krmilo. Da se to zgodi, pa ni naloga vlade, temveč strank in volivcev. Zato je nujno, da more volivec med kandidati izbirati, ne pa da strankarska vodstva dekretirajo, katerega morajo volivci izvoliti. Dokler se to ne zgodi, dokler ne dodo že volivci poslali najsposobnejših med sposobnimi v skupščino, tako dolgo tudi ni pričakovati, da bi pri nas sprememba vlade prinesla tudi kardinalno zboljšanje razmer. Tako dolgo bomo mogli tudi v najboljšem slučaju od od-stopivše vlade konstatirati le to, da je saj v skromni meri storila svojo dolž- r adid dobil mandat za sestavo koncentracijske vlade. NAJPREJ DOBIL MANDAT VUKICEVIČ, KI GA JE VRNIL. - RADIČ GA VRNE DANES. - MALO UPANJA ZA KONCENTRACIJSKO VLADO. Beograd. 9. febr. Včeraj natančno ob 12. opoldne je podal predsednik vlade Vukičevič kralju ostavko vlade. Popoldne ob pol 4. je bil pri kralju v avdienci predsednik Narodne skupščine dr. Perič. Avdienca je trajala do 5.15. Perič je nasvetoval kralju, naj poveri mandat za sestavo širše koncentracijske v^de predsedniku Tadikalnega kluba Vel ji Vukičeviču. — Dr. Perič je to potrdil tudi novinarjem, — Potem je bil v avdienci Velja Vukičevič. Ko jfe odhajal z dvora, je izjavil novinarjem: Dobil sem mandat za sestavo širše koncentracijske vlade. Beograd, 9. febr. Mandat Vel je Vuki-čeviča za sestavo vlade je bil omejen na 24 ur. Ko je Vukičevič prišel v predsedstvo vlade, je poklical k sebi dr. Korošca in dr. Spaha, ki sta tudi takoj prišla. Konferenca je trajala pol ure. Dr. Korošec in dr. Spaho sta Vukičeviču obljubila v vsem sodelovanje. Pri odhodu sta Korošec in Spaho izjavila novinarjem, da bo Vukičevič nadaljeval razgovore z načelniki parlamentarnih skupin, v prvi vrsti z Davidovičem. Ko so ju vprašali, ali gre za sestavo širše koncentracijske vlade, je odvrnil Spaho: »Nadejamo se, da bo do take vlade tudi prišlo.« Ob 5. je Vukičevič poslal Davidoviču pismo in mu v njem sporočil, da mu je poverjen mandat za sestavo vlade. Prosil ga je za sestanek. Davidovič je istotako odgovoril, da sprejme sestanek. Prosil je Vuki-čtviča, naj pride v ministrsko sobo narodne skupščine. Ta sestanek se je začel ob 6. uri in je trajal več ko pol ure. — Po sestanku je Davidovič v spremstvu novinarjev odšel v demokratski klub. Pri tem se je razvil tale razgovor: »Ali Vam je, g. predsednik, Vukičevič ponudil vstop v koncentracijsko vlado?« »Mi koncentracijsko vlado načelno tudi sprejemamo. Prosim, da naglasite, da jo načelno sprejemamo. Ko sem vprašal Vukičeviča, kakšen je program njegove vlade, mi je odgovoril, da je program obsežen v pismu, ki ga je poslal kralju, ko je sestavil svojo vlado. Pristavil pa je, da se kaka stvar v tem pismu tudi lahko spremeni. To je vse, kar Vam morem povedati. Odgovoril sem Vukičeviču, da jemljem njegovo izjavo na znanje in da se grem posvetovat s svojimi prijatelji. Sedaj grem v klub. Potem bomo pa videli, kaj bomo napravili.« Davidovič je v klubu zbranim poslancem podal poročilo o svojem razgovoru z Vukičevičem. Vukičevič je po razgovoru z Davidovičem odšel v predsedstvo radikalnega kluba in tam navzočim poslancem naznanil, da je dobil mandat za sestavo koncentracijske vlade in da je povabil Davidoviču na razgovor. Dalje je za 7. uro povabil tudi Štefana Radiča. Vukičevič je izrazil še željo, naj bo klub zbran, ker ga hoče, kakor je obljubil, stalno obveščati. — Zanimivo je, da so bili v klubu mnogi pašičevci. — Vukičevič je izjavil tudi, da poteče njegov mandat danes ob 6. popoldne. VUKIČEVIČ VRNE MANDAT. Beograd, 9. febr. Ko je Velja Vukičevič prevzel mandat za sestavo širše kon- nost in tako dolgo bomo smeli od nove vlade pričakovati le skromno zboljšanje. Tako skromno zboljšanje pa je bivša vlada dala in samo želeti je, da bo uvidevnost sedanje opozicije omogočila vlado, ki bo mogla po svojem odstopu podati boljšo bilanco. centraoijske vlade, je poklical na sestanek Ljubo Davidoviča in Šteiana Radiča, ter jima ponudil vstop v vlado. Prvi in drugi pa je odklonil sodelovanje v vladi Vel je Vukičeviča. Vukičevič je nato zopet odšel na dvor. Sprva se je mislilo, da hoče kralju poročati o dosedanjih sestankih. Zato je bilo za politične kroge precejšnje izntnadenje, ko je Vukičevič, vr-nivši se z dvora, izjavil, da je vrnil mandat. liADIC PROTI VUKIČEVIČU. Beograd, 9. febr. Ob 7. zvečer je prišel v ministrsko sobo na sestanek z Ve-Ijo Vukičevičem Štefan Radič, ki je še prej novinarjem izjavil, da gre na ta sestanek na poziv Vel je Vukičeviča. — Sestanek med Radičem in Vukičevičem je trajal do 8. ure. Ko je Štefan Radič odhajal s tega sestanka, je izjavil novinarjem: »Mi ne moremo vstopiti v nobeno vlado, katere predsednik bi bil Velja Vukičevič in to tem manj, ker Vukičevič vabi v vlado samo HSS. On dobro ve, da kmečko-demokratska koalicija že tri in pol mesece obstoja, in sicer ne samo kot parlamentarna formacija, temveč kot organizacija stvarne narodne moči v oblasteh, tako v kmečkih kot v mestnih občinah z izrazitim obeležjem narodnega ujedinjenja za slučaj kakega nastopa proti Madjarski, ki je nemirna, in proti Italiji, ki je še bolj nemima. Vukičeviču sem dejal: Mislim, da je Vaša dolžnost kot kraljevega svetovalca in sedaj kot mandatorja razložiti Nj. Vel. kralju, da kmečko-demokratska koalicija ni kaka klubovalna formacija. Tudi ni pre-čanska fronta kaka nesmiselnost, ki bi bila naperjena proti Srbom in Srbijan-cem. Absurdno je govoriti, da je Kaj-makčalan, kakor je govoril a njem Pri-bičevič v Zagrebu, pravzaprav razlog, da se kmečko-demokratska koalicija ne vabi v vlado, če hkrati radikalski in demokratski ministri govore Pribičeviču: »Vstopi v demokratsko stranko, potem pa Kajmakčalan ne bo nič motil. Radič pa naj gre z Vami.« Vi delate sedaj prav isto, kakor sta svoj čas delala Pešta in Dunaj in kar je delal Franc Jožef. In hoteli bi, da tako dela tudi naš kralj, to je: da bi razdvojil Srbe in Hrvate v Hrvatski in Dalmaciji, kjer se sploh ne morejo razdvojiti. Res je. Mi srno se združili v opoziciji in smo nastopili kot borbena stranka v parlamentu. V tem nastopu so bile tudi ostrine, če hočete, tudi izpadi. Toda ml ne delujemo skupno samo v parlamentu, temveč tudi na terenu. V sremski oblasti imamo večino, prav tako tudi v primorsko-krajiiški in v osiješki oblasti. Povsod drugod pa ustvarjamo zadovoljstvo. Vukičevič mi je dejal: Mi ne zahtevamo, da ukinete koalicijo. Ni moja niti Vaša krivda, da ne more vsa kmečko-demokratska koalicija v vlado, najmanj pa je to moja krivda. Toda ne gre! Radič je, kakor sam pravi, dejal Vukičeviču: Prepričan sem, da nobena vlada pod Vašim predsedstvom ne more izvršiti programa, ki je obsežen v znanem pismu, naslovljenem na kralja. — Ker sem že naprej vedel, da pride do sestanka z Vukičevičem, sem že prej sklicai naš klub, kjer smo sklenili, da kmetsko-demokratska koalicija, vstopi v vlado samo kot celota. Če pa boste Vi na čelu. vlade, potem sploh ne vstopimo v vlado.« RADIČ DOBI MANDAT. Beograd, 9. febr. Natančno ob 9.20 je odšel na dvor — na poziv kralja — Štefan Radič. Šel je tja v spremstvu Pavla Radiča. Štefan Radič je dobil mandat za sestavo koncentracijske vlade in sicer prav tak mandat, kakor ga je imel Vukičevič. . Beograd, 9. febr. Štefan Radič je ostal na dvoru v avdienci do pol 1,1. zvečer. Ko je odhajal, so ga spraševali novinarji: »Ali ste dobili mandat?« -A »Sem — »Ali ste ga sprejeli?« — »Sem.« — »Ali se boste nocoj še razgovarjali z načelniki skupin?« — »Ne, temveč šele jutri. Greste lahko spat.« — »Kakšnega značaja je Vaš mandat?« — »Povedal sem Vam, da sem dobil mandat. Kakšen pa je mandat, tega Vam ne povem« Zatem je odšel Radič v klub, kjer ga je čakalo že nekaj poslancev. Radič jih je obvestil o prejetem mandatu. Nato je te-lefonično o tem obvestil tudi Pribičevi-ča in Davidoviča. Z Davidovičem se je dogovoril za sestanek danes ob pol 9. dopoldne. Nato se bo sešel s Pribičevičem. Ker je dr. Spaho sinoči odpotoval v Sarajevo, je Radič izjavil novinarjem, da bo danes dopoldne gotov. Iz tega sklepajo, da je njegov mandat vezan in da je prav tak, kakršnega je prejel Velja Vukičevič, t. j. za sestavo širše koncentracijske vlade. Danes dopoldne bi se moral Radič sestati tudi z Vel jo Vukičevičem kot predsednikom radikalnega kluba. Vukičevič bo odklonil sodelovanje z Radičem. Na ta način se misli, da bo Radič končal svojo misijo. Politični krogi mislijo, da bo potem dobil mandat za sestavo vlade Ljuba Davidovič. če tudi on ne bo uspel, bi dobil zopet mandat Velja Vukičevič, in sicer za sestavo delovne vlade. Vladni krogi zaradi Radičevega mandata niso iznenadeni, temveč pravijo, da so vedeli, da se bo položaj tako razvijal. MARINKOVIČ RESNO OBOLEL. Beograd, 9. febr. Zunanji minister dr. Voja Marinkovič je zbolel za vnetjem rebrne mrene. Telesna temperatura je znašala včeraj 39.2°. Osebni prijatelji Marinkovičevi so izjavili, da se Marinkovič že od zadnjega kongresa demokratske stranke ni dobro počutil. Čuval se je sicer, vendar se je prehladil. Marinkovič dolgo časa ne bo smel iz sobe. VIZUM MED JUGOSLAVIJO IN CEHO-SLOVAŠKO BO ODPRAVLJEN. Praga, 9. febr. V tukajšnjih krogih trde, da bo v kratkem odpravljen vizum za potovanja med Češkoslovaško in Jugoslavijo. TITULESCU NE PRIDE V BEOGRAD. Bukarešta, 9. febr. V političnih krogih trde, da Titulescu ne bo šel v Beograd. Te vesti so bile samo kombinacije beograjskih listov. D’ANNUNZIO NEVARNO BOLAN. Rim, 9. febr. Zdravstveno stanje D’ Annunzia se je zelo poslabšalo. Temperatura je poskočila. Sodijo, da je stanje nevarno in da lahko nastopi katastrofa. BERLINSKI TURNIR. Berlin, 9. febr. Četrto kolo šahovskega turnirja se je končalo s takimle rezultatom: Tartakower je premagal-Leon-hardta, partija Niemcovič-Bogoljubov je ostala remis, nedovršene pa so ostale partije Brinckmann - Johner, Steiner-Ahnes in Samisch-Helling. — Stanje po i. kolu je: Rčti 2% (1), Bogoljubov in Tartako\ver 2'A, Brinckmann in Niem-covič 1 'A, Stoltz, Johner in Leonhardt 1. Radič se preorientira? Potek politični!! dogodkov v zadnjih dveh tednik je jasno dokazal, da se politična situacija razvija v čisto drugi smeri, kakor, je napovedovala in si želela takoimenovana se-Ijačka demokracija, i redvseni se je pokazalo, da ije položaj g. Vukičeviča mnogo bolj trden, kakor pa se je mislilo, na drugi strani pa se je zopet izkazalo, da še dolgo mirna g. Davidovič one moči, da bi mogel instalirati svojo vlado. Le ta delen in reduciran uspeh je mogla zabeležiti opozicija, da je prodrla zahteva po razširjenju sedanje vladne koalicije, toda le v tej okrnjeni toliki, da se izvrši koncentracija na podlagi sedanje koalicije in brez Pribičeviča. Ali z drugimi besedami: Radiču je vstop v viaeo na široko odprt, Pri-biževiču pa zaprt z vsemi ključi. Iz tega sledi, da je koneentra.ijska vlada mogoča le za eeno razko.a v se.jački demokraciji. Če bo Radič pripravi en plačati tako ceno, .potem je koncentracijska vlada sklenjena stvar. V nasprotnem slučaju pa je skoraj sigurno, da ostane vse pri starem ali pa gremo na volitve. Situacija je zato v gotovi meri v Radičevih roka i in da morejo naši Čitatelji objektivno soditi, objavljamo dobesedno, kar piše Radičev »Narodni val« o politični situaciji. In ker objavlja »N. V.« vse to debelo tiskano, je s tem dokaz, da polaga Radič na vse to važnost. V članku »Važne polit fine vesti iz Beograda« piše »Narodni val« to-le: O AKCIJI ACE STANOJEVIČA. »Modrijan radikalne stranke Aca Stanojevič je bil nekaj dni v Beogradu in kolikor je le mogel, je utrdil položaj Vukičevičeve vtade. Kot prvo nalogo je smatral, da prepriča Vukičeviča, da mu je bil vedno zvest in udan ter da ni nikdar nič proti njemu podvzel, niti ne namerava podvzeti. Drugo najvažneje mu je bilo, da je ostro pozval k redu Marko Trifkoviča, podpredsednika gl. odbora radikalne stranke, predsednik tega odbora pa je Aca Stanojevič. Pokaral je Trifkoviča, ker je pozval k sebi takozvane pašičevce, da se oni sestajajo z Davidovičem in ker sporočajo opoziciji, da bodo pašičev-ci koncem proračunske razprave govorili in glasovali proti proračunu. Trifkoviča in pa-šičevce je to tako oplašilo, da so z Davidovičem pretrgali vse razgovore, a ravno tako tudi z opozicijo in samo še sporočili, da oni nikakor ne morejo in ne smejo razcepiti radikalne stranke ter da so še vedno za ustavo in parlamentarizem in zato na stališču, da se situacija prenese v parlament, če to izvojuje opozicija in če bo nosilec parlamentarne koncentracije eden od radikalnih prvakov. Iz vsega itega se vidi, da je Aca Stanojevič popolnoma izvršil svojo nalogo, da je namreč združil radikalni klub v odvisnosti od Vukičeviča in v skupnem nazoru, da je opozicija za radikale mnogo bolj nevarna ko za Davidovičeve demokrate, gotovo pa nevarnejša srbski, to je radikalni hegemoniji. Aca Stanojevič je rotil pašičevce, da naj .ne govore mnogo proti Davidovičevim demokratom niti proti onim, ki so z Marinkovičem, ker že sedaj pravi, da imajo Srbi brezpogojno za sebe i Slovence i muslimane in ko morejo z enim delom demokratov ostati ;na vladi najmanj še 20 let. Nato je Aca Stanojevič do skrajnosti razburil radikale proti Pribičcviču s tem, da jim je pripovedoval cele zgodbe .iz krogov isvon parlamenta, ki nočejo o Pribičeviču niti slišati. Vukičevič si lahko zadovoljno mane roke, ker mu je izvršiil Aca Stanojevič uslugo, katere nihče drugi ni mogel niti hotel izvršiti. Radič in Davidovič. V .istem članku piše nadalje »Narodni Val« pod naslovom: »Koga ste določili za mini-tra?« Tako so vpraševali Marinkovičev! in Davidovičevi demokrati hrvateke seljačke zastopnike po njihovem junaškem in mo- drem glasovanju za stotino paragrafov novega davčnega zakena, ki so obseženi v II. delu. Za ta zakon je glasoval znani intimni Davidoričev svctova.ee (jrol. Davidovič je v razgovoru na seji vodstva združene demokracije izjavil, da bo glasoval proti zakonu in da bo dal izjavo proti temu zakonu. Ravno tako je izjavil, da bo tudi prvak demokratske stranke Vaja Veljkovič glasoval proti temu zakonu. Od vsega tega ni bilo nič. Davidovič in Veljkovič ni>ta bila navzoča pri glasovanju, temveč so vsi demokrati, vseh okoli 50, g!a ovali za davčni zakon. Niti najmanje pa se ne sramujejo ali opravičujejo, temveč se nasproti še norčujejo iz zastopnikov seljačke demokracije, zlasti pa iz zastopnikov hrvatske seljačke stranke, ko jih vprašujejo, kdo od njih bo minister v .jutrajšnji vladi. — O vsem tem 'je bilo pogovora takoj po glasovanju na skupni seji seljafiko-demokralske koalicije ter je bilo na konou sklenjeno, da se določi definitivno stališče proti Davidoviču in demokratom na jutrajšnji seji. Kdo bo sestavil novo vlado. »Narodni Val« piše dalje: Ninčič ali Perič bi imela sestaviti novo vlado, ko poda Velja Vukičevič ostavko, kar bi se imelo zgoditi danes dne 7. februarja ali najkasnjeje jutri dne 8. februarja (kar se je zgodilo, op. ur.). Velja Vukičevič je bil prvotno siguren, da bo dr. Perič njega predložil za sestavo koncentracijske vlade na temelju demokratsko-radikalne koalicije, toda zadnji dan se je ■omajalo njegovo prepričanje in sedaj se je tudi on zbal, da pomeni ostavka konec njegove vlade in da bo vlado sestavil drug radikalni prvak. Marinkovič, Dav!dovič ali Radič. Širijo se vesti, da borF sestavili .kencen-traersko vlado, v ka‘er bi bili radikali, de-nv.krVt in seV^č’’^- 'em iratsika krapova ali Davidovič. a M Mvin' vič. ali Pad5'. ^ ve.ii Sirija zlasti rdi tiki. ki imajo dobre zvez« z n«?« f^r-n’-' 'F P' Toda iaklhTe-no le da bi Marinkovič v?’ed slabega zdrav-1« srre.el sestavo vlade. Dav-"*Wč tc^a tv ~v> t' v r (I -'-f — ■ - i p-rd . pa ne fv --p-ric’ »*>•>- a*a ra '.V- a vpap-ej ve da a r' ** -"'r| 'v-«-1’. ”r vat bi mr.° Xp' M -m-'ne seVačke v«**ine. per*."vVene iz .orettanskih. ko^iz šumadinrkih kmekrf-ih v-.prtneev.r Teka r^Zlsoa R pl i <*- f.ie.oprn v SV---1 s!bi. Jz *e nal-oe ie kf - ”:dn-. da -> Pa dtčevo znmvnre v Pa.vid.-.«dč.a dpepta r~«-jano, da je srvjsncl. da nenn-^TKcM -rdi. k F .v ne mor0 bk-i n Vi «»je, da se je Radič dolgo .in zaman trudil, da bi dosegel odobritev proračuna ■zagrebške oblasti. Sedaj, ko je bila vlada I red krizo dn ko je na zunaj boj med vlado in Radičem najostrejši, je bila odobritev gladko dosežena. Na vsak način podaja odgovor na to vprašanje tudi odgovor na vprašanje, če se je Radič .preorientiral. Politične vesti. = Vlada je demisionira’a. Po konferencah z radikalnimi in demokratskimi ministri ter z dr. Rcrošcem je odšel g. Vukiče-vič ob 10.43 na dvor, kjer je podal kralju demisijo vsega kabineta. Vukičevič je nato ostal v avdienci poldrugo uro. Po avdienci je odšel Vukičevič takoj v ministrsko predsedstvo, k/er so bili zbrani radikalni ministri. Po krajšem posvetovanju z njimi je poslal Vukičevič predsedniku Narodne skupščine, dr. Periču to-le pismo: Čast mi je sporočiti Vam, da sem danes podal Nj. Vel. kralju demisijo celokupne vlade ter Vas prosim, da o tem obvestite Narodno skupščino. Takoj, ko je prejel dr. Perič Vukiče-vičevo obvestilo, je zopet otvoril prekinjeno sejo skupščine in prečita! pismo Vukičeviča. Nato je opozoril, da so seje skupščine odgodene za nedoločen čas. = Po ostavki. Takoj po demisij-i vlade so oživele razne kombinacije o nadaljnjem razvoju političnih dogodkov. Gotovo je le to, da bo še danes sprejet v avdienci predsednik Narodne skupščine, da svetuje kralju, komu naj poveri sestavo vlade. Splošno se pričakuje, da bo dobil mandat Vukičevič in sicer z naročilom, da sestavi koncentracijsko vlado. Za slučaj, da se Vukičeviču ne bi posrečila sestava koncentracijske vlade, potem bi debil mandat za sestavo take vlade eden od voditeljev demokratske stranke ali pa St. Radič. Ker je koncentracijska vlada brez radikalov nemogoča, je čisto sigurno, da bi morali demokratski mandatarji ali St. Radič vrniti mandat. Tedaj bi bilo še to mogoče, da bi bila obnovljena sedanja vladna koalicija, toda z drugimi osebami. Mesto nove koalicije, bi dobili le močno reorganizirano vlado. Talka rešitev vladne krize je zlasti verjetna vsled tega, iker ni v državnem interesu, da bi kriza trajala dolgo. Za slučaj ra. da ne bi demokrati hoteli obnoviti k 'diciie ali da bi imel Davidovič trdno večin' v demokratskem klubu, ki bi bilo rr i bn"vi vladne koalicije, patem si v'li've e-Mti iz' od. Na vsak način oa je l - vaoja vojnega ministra in ’ diro1-’ • r;r. ki skušata vzeti .soc. dem. - ra«vi vsa rr!sr' še med vcjaiki in pol-icij- s r-ž’->:’ i. Zaradi tega je v soc. dem. --n,’-j rr-,- in -m.a zmagalo levo krilo in .-.'■adica .'ega 'e. da je opozicija pričela sa- - ira'i vsa v’"dpe predloge. Zato bo mo-vlada -re MožiM parlamentu le dvoane-sršni pr-cčunski mrovizortj, popolnoma ne-sir«->rn ra :e. ?e bo mrgel finančni cdbor -r-v-.*»«in-o d-.Vončati redni proračun. Ker wry.' 'pa rr~r~č'’n po daTšem presledku 7 ,-'e* up b- a.’’Mven, mislijo tudi vladni po-'itiki. da so v-IPve edina rešitev. Kakor se za1 r jure v uolkičnih krogih, pa bi v no-vih v >ii'v.a- n"s'o-ili kršč. sccialci samostojno, vsled fiasar nrHeio velenemci v skoraj ob-ureu .pol žaii. Večino sedanjih mandatov so d-bili n-mroč te vsled zveze us kršč. socialoi. Edina reširev za velenemce bi bila, da gredo s kmečko zvezo, ki pa zaenkrat še ne kaže'o ura v nobeneua veselja, da bi reševala vedno boli brezpomembne velenemce. Stališče nemških kmetijcev bi moglo prav dobro služiti v pouk tudi nekaterim našim kmelijcem. ki mislijo, da je njih glavna naloga reševali le od li.beralstva živeče, politično pa čisto breznačelne esdeesarije. = Agrarna reforma v Avstriji. V Avstriji postaja vedno večje gibanje za izvedbo agrarne reforme. Predvsem pa nameravajo izvesti agrarno reformo na Gradiščanskem, kjer imajo veleposestniki 170.000 jutrov zemlje, od katerih je last madjarskih plemičev 150.000. Samo grof Esaterhazy je lastnik ene dvanajstine vsega Gradiščanskega. Sedaj so sprejele vse gradiščanske stranke agrarno reformo na svoj program. Edino kršč. scc. stranka vsled svojih zvez z oficiel-no Mad- arsko še ni tega storila. Toda pod vedno večjim pritiskom javnosti se je morala udali tudi ona in sedaij zahteva agrarno reformo — po madjarskam vzoru. — »Ivapitulanti«. Tako imenuje sovjetski tisk Zinovjeva in Kamenjeva ter vse ostale člane opozicije, ki so pred Stalinom kapitulirali. V »i ravdi: sta -objavila Z-inovjev iu Kamenjev ipismo, v katerem pojasnjujeta in opravičujeta sveje -postopanje. Pravita, da je bila za n-ju samo ena alternativa: ali kapitulirata .pred stranko in priznata vse sklepe XV. kongresa -in ne ustanovita nove stranke, ali pa kapitulirata pred novo stranko in v veselje vseh kapitalistov razbijata komunistično stranko. Seveda sta raje kapitulirala -pred strankot G. Stalin ima pač preveč na-brušene argumente. = Nesoglasja na pa tameriški konferenci. Na sobotni seji panamerišlce konference v Havani je prišlo do ostrega nasprotja med malimi iu velikimi ameriškimi državami. Delegat države Peru je kot poročevalec predložil kongresu resolucijo o pravicah in dolžnostih držav, ki so članice panameriške unije. Resolucija je o vsem govorila le na splošno, kar je zlasti ugajalo zastopnikom wa-■shingtonske vlade. Ko so izprevideli zastopniki centralne Amerike, da ne morejo doseči formulacije, ki bi jih osigurpla pred možnostjo vmešavanja v njih notranje zadeve s strani Sev. Am. Združenih držav, je proti resoluciji nastopil z vso odločnostjo zastopnik Guatemale. Male države nimajo prav nobenega interesa, da bi razpravljale o praznih principih in zalo nimajo samo splošne izjave nobenega pomena. Če ima kongres samo ta namen, da filozofira, potem je pač vseeno, če razpravlja o desetih božjih zapovedih ali o pridigi na gori in imel bo isti uspeh, kakor če sklepa o taki vodeni resoluciji. Nicaraški slučaj pa je realen in zato mora tudi panameriški kongres razpravljati realno. KRATKE VESTI. Francoska vlada se je izjavila -proti vsaki reviziji vvashinglonskega dogovora o oeem-u-rniku. (Francija je ratificirala ta dogovor le pogojno, če ga ratificirate tudi Anglija in Nemčija.) Portugalska vlada dememt-ira vest o .umoru portugalskega predsednika. Zastopniki indijskih strank so odklonili vsako pogajanje z načelnikom angleške ustavne kom bije. Poljska vlada namerava najeti v Ameriki posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev za obnovo svojih železnic. Deterding, kralj angleško-holandske petrolejske družbe, -je izjavil, da gre sovjetska vlada k svojemu koncu, ker mora danes za posojila plačevati že 30 odstotkov obresti. Ker so madjar-.ki orožniki aretirali na avstrijskem ozemlju nekega delavca, so vložili avstrijski socialni demokratični .poslanci o-stro interpelacijo na zvermo vlado. Norveška delavska vlada, ki je komaj nastopila, bo morala odstopiti, ker je demokrati vsled njenega ekstremnega gospodarskega programa nočejo več podpirati. Grofici Karolyi, kateri je mad-jarska vlada iz .političnih vzrokov zaplenila vse premoženje, -noče ta lepa vlada sedaj -izstaviti niti ubožnega izpričevala. Defieitna madjarska trgovska bilanca. — Lansko leto je Madjarska uvozila blaga za 1153 miljonov pengb, izvozila pa samo za 799 milijonov. Petrogradski tekstilni trust je sklenil, da investira za nove tekstilne obrate v letošnjem letu 11,635.000 rubljev. IZ TAJNIŠTVA MESTNEGA ODBORA NARODNE RADIKALNE STRANKE. V petek, dne 10. februarja bo seja Mestnega odbora v tajniških prostorih ob 20. uri. Prosimo točne udeležbe. Narodno-radikalni -pozdrav! Tajništvo NRS. Ivan Hribar: 27 MOJI SPOMINI. Od 1853. do 1910. leta. Ko bi bil umrl, ostal bi bil namreč moj dolg iu moja rodbina bd ne bila od banke ničesar iprejela. V tej dobi se mi ije enkrat silno slabo godilo. Na zunaj ■moral sem pač svojemu socijalnemu položaju primemo živeti, a dostikrat nisem imel, s čemer bi si bil kupil najpotrebnejšega. Tudi je bilo treba uradnike vselej pravočasno plačati; generalno ravnateljstvo pa je semtertje zadrževalo režijska predplačila, češ, da saldo preveč naTašča. V takih slučajih moral sem iskati denarja na posodo in še danes sem vesel, da nisem tudi v največjih stiskah in težavah uredništvu niti en dan ostal plačila dolžan. — Po letu 1885. začel se je posel tako razvijati, da se je dolg pri banki »Slaviji« čedalje bolj krčil in leta 1892. sem si v prvič mirno oddahnil, ker je dolg popolnoma izginil. Od takrat se je posel normalno razvijal do današnjega dine. Na moje priporočilo je banka »Slavijac — če se ne motim, leta 1880. — ustanovila generalni zasl o p v Zagrebu. Kor se posel tamkaj ni razvijal kakor je bilo želeti, obrnilo se je Jeta 1884. generalno ravnateljstvo do mene z vprašanjem, bi le ne hotel zagrebški generalni zastop prevzeti v svojo režijo. Privolil sem v to itn sklenila se je pogodba, s katero sem 1. januarja 1885. prevzel generalni zastop zagrebški. Ta generalni zastop vodil sem leta 1885. in 1886. Naravno je, da sem moral biti skoraj vedno na poti med Ljubljano in Zagrebom; ali kljub temu v Zagrebu nisem mogel imeti tiste ingerence na posel, kakor sem jo imel že doma, kjer sem imel izvežbano uredništvo, ki je poslovalo po mojih inftencijah. Vsled tega sem leta 1886. generalno ravnateljstvo prosil, naj mi breme zagreb-šlkega generalnega zastopa odvzame. To se je zgodilo in leta 1887. izročil sem ta generalni zastop sedanjemu svojemu kolegi Josipu Hanušu. Leta 1886. nastaja je v Pragi kriza v vodstvu banke; upravni svet ni bil več zadovoljen z generalnim tajnikom Františkom Novškom. Dr. Josip Milde priporočal je takrat F r a n t i š k a V 1 a c h a za tajnika z namenom, da prevzame vodstvo banke po Novaku, katerega se je nameravalo upokojiti. Večina upravnega sveta pa z Vlachom, ki ni imel še nikake zavarovalne prakse, ni bila zadovoljna. Tedaj se je obrnil član ravnateljstva, kasnejši podpredsednik in naposled predsednik Karel P e t r K h e i 1, do mene s prošnjo, naj bi stopil kot tajnik v službo generalnega ravnateljstva z namenom, da prevzamem potem kot generalni tajnik vodstvo banke. Dasi je ta ponudba bila zame jako laskava, v gmotnem oziru celo sijajna, odklonil sem jo vendar. Spomnil sem se ob tej priliki namreč, kako hrepeneče sem želel tista leta, katera sem prebil v Pragi, priti zopet v svojo domovino in pred oči so mi stopili oni trenotki mladostnega navdušenja, v katerih sem sam pri sebi delal naklepe, kako bi zamogel izkušnje, ki sem si jih pridobil med naprednim češkim narodom, in narodno navdušenje, katero mi je prevevalo srce, porabiti v korist svojemu narodu in domovini, ko bi md zopet dano bilo vrniti se vanjo. V. Važnejši dogodki iz javnega udejstvovanja. 29./I. 1912. 1. Banka »Slovenija«. Prvo važno nalogo v našem javnem življenju imel sem po svoji preselitvi v Ljubljano izvršiti na željo dr. Janeza Bleivveisa. Banka »Slovenija«, ustanovljena leta 1872. z delniško glavnico pol milijona goldinarjev, stala je pred drugim doplačilom delničarjev. Ta banka, da-si je imela tako krasna pravila, da bi se bila pod spretnim vodstvom lahko razvila v pravo finančno velemoč, je namreč zato, ker nje vodstvo ni bilo poverjeno pravim rokam, prišla v denarne stiske. Delničarji, ki so vplačali že drugi obrok na svoje delnice, stali so pred vplačilom tretjega obroka. Med njimi ste bili dve struji: ena pod vodstvom poslanca Kluna za brezpogojno vplačilo; druga pod vodstvom dr. Janeza Bleiweisa pa še neodločna, kaj naj bi storila. Banka »Slavija« je svoje dni »Sloveniji« ponujala nekaj spretnih svojih uradnikov. Upravni svet »Slovenije« pa je to pomoč zato odklonil, ker je dr. Costa menil, da »Slavija« hoče v Slovenijino« gnezdo znesti kukavično jajce. — Ko je dr. Janez Bleiweis izvedel, da je banka »Slavija« preselila svoj generalni zastop iz Trsta zopet v Ljubljano, ter poverila vodstvo njegovo meni, poprosil me je, naj bi mu podal čisto nepristransko sodbo o bilanci banke »Slovenije« ter mu povedal, je-li kaj upanja, da se z novim vplačilom na delnice reši propada. Prevzel sem to nalogo in jo izvršil vseskozi nepristransko. V spomenici, ki sem jo izročil dr. Janezu Bleiweisu, sem dokazal, da je rešitev »Slovenije« po tedanjem stanju bilance nemogoča. To je odločilo. Dr. Janez Bleiweis je na občnem zboru oddal svoje glasove proti zopetnemu vplačilu in za likvidacijo. Izbral se je vsled tega likvidacijski odbor, kateremu je načeloval hišni posestnik Josip Debevec. (Dalje prihodnjič.) — Odlikovanje gc. Franje Tavčarjeve. Kralj je odlikoval go. Franjo Tavčarjevo povodom njene 60 leinice z redom sv. Save III. stopnje. — Češkoslovaško odlikovanje ge. Franje Tavčarjeve. Predsednik češkoslovaške republike Masaryk je odlikoval go. Franjo Tavčarjevo ob (priliki njene 60 leinice z redom Belega orla. — Odlikovanje zaslužnih šolnikov. Odlikovani so: z redom Belega Orla V. stopnje oblastni šolski nadzornik v Ljubljani Engel-bert G angl, z redom sv. Save IV. sto,pitje pa oblastno šolska nadzornika v p. Fran Gaberšek in Fortunal Lužar ter ravnatelj meščanske šole v Celju Josip Brinar. — Včerajšnji kliše v podlistku »Moji spomini« se je pomotoma zamenjal. Objavljena slika ni slika dr. Josefa Milde-a. — - Zakon o univerzah. V prosvetnem ministrstvu je začela zasedati (komisija, ki bo izdelala definitivno stilizacijo zakona o univerzah. Na prvi seji so podali delegati po-edinih univerz svoja mnenja. — Nov predsednik akademije znanosti v Beogradu. Za 'predsednika akademije znanosti v Beogradu je imenovan univerzitetni profesor Slobodan Jovanovič. — Krajevni ocibor društva Rdečega križa v Kranju ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 12. februarja 1928 ob pol 11. uri v uradni pisarni sreakega poglavarstvo v Kranju z običajnim dnevnim redom. Odbor vljudno vabi vse članstvo k polnoštevilni udeležbi. — Državni konzervatorij godbe v Pragi. Informacije o študiju na praškem državnem konservatoriju godbe poda vsakemu interesentu konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani, na podlagi nevega prospekta, ki se nahaja pri tukajšnjem uradu. — Z ljubljanske univerze. Dosedanji docent dr. Jenčič je imenovan za izrecnega profesorja organsko-kemijske tehnologije. — Promocija. Na dunajski univerzi je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva medicinec Vladimir Dolenc iz Stare Loke. Ma aryk p c d a a" za Nob ovo mirovno nagrado. KrA. poročajo iz Prage sta predlagala Ilelmuth von Cerlach in monnkovski univerzitetni profesor Anide predsednika če-hoslovaške republike Masaryka za Noblovo mirovno nagrado. — Rumunski pr:ue Nikolaj sc zanima za sporf. Rumunski princ Nikolaj je odpotoval te dni na neko športno prireditev v Sinaju, *<’d tam odpotuje v St. Moritz na zimsko olimpijado. — Najnovejša policijska kazen v Chicagu. V Chicagu so uvedli novo, originalno, za tamkajšnje razmere značilno policijsko kazen: Moškega, tki je napadel na ulici žensko, isme ženska, če more njegovo identiteto dokazati, v policijskem zaporu z »mačkom z devetimi repi« las'n o ročno pretepsti. Kot poročajo ameriški listi, se je ta novost, ki so jo v par slučajih za poizkušajo uporabili tako dobro obnesla, da jo bodo sedaj of-ici-elno uvedli. Za izvrševanje originalne policijske kazini bo določen poseben dan v tednu. — Smrt pod ruševinami lastne hiše. V neki vasi .pri Novem Sadu se je pripetila te dni nenavadna nesreča. Mesar Mladen Stre-čevič je demoliral s par prijatelji svoijo staro hišo z namenom, da si zgradi spomladi novo. Nenadoma se je zrušil obok in Stre-čevič je obležal mrtev pod ruševinami. — Lepar v Varšavi. V varšavskem predmestju Marti je izbruhnila epidemija legar-ja, ki se hitro širi. Doslej je prijavljenih 13 slučajev. Epidemijo je povzročila slaba voda. Zato je oblast vse vodnjake v predmestju zaprla, vsled česar morajo hoditi prebivalci sedaj pol kilometra daleč po vodo. — Umor in samomor radi slabega reda. V Vilni je izvršil 'te dni neki sedmošolec na profesprja Glembockega sredi ceste re-volverski atentat. Mladenič ije oddal na profesorja tri strele. Profesor je težko poškodovan. Povod za atentat je bila »dvojka«, ki jo je dobil leni in .nesposobni famt od profesorja v spričevalu. Ko so hoteli pasan-ti atentatorja prijeti, je obrnil revolver proti sebi, si pognal kroglo v glavo in obležal Tri priči mrtev. To je v Varšavi v zadnjem času že drugi atentat šolarja na profesorja. — Roparski napad, pri katerem je pog:ni-lo sedem ljudi. Pred na samoti stoječo k veliki .pristavi spadajočo hišico v bližini Lvova, v kateri stanuje upravitelj veleposestva, bivši kapetan, se je ustavil te dni, tb pozni večerni uri, avtomobil. Izstopili so štirje elegantno opravljeni gospodje, ki so poklicali upravitelja ter ga z izgovorom, da radi defekta pri avtomobilu ne morejo dalje, prosili za prenočišče. Upravitelj jih je prijazno in gostoljubno sprejel. Dva je vzel sam pod streho, dva je pa spremil k sosedu. Ponoči ga je zbudil sumljiv ropot. Nabasal je samokres in čakal, kaj bo. Čez par minut je zagledal, da se bližata njegovi postelji dva možakarja. Upravitelj je zaklical: »Roke kvišku!«. Lopova »ta odgovorila s tem, da sta potegnila samokrese; toda upravitelj je bil bolj uren. Oddal je dva strela in oba lopova sta obležala mrtva na tleh. Ko si ju je ogledal, je ugotovil, da sta njegova dva gosta. Nato je hitel k sosedu. Ko je stopil v sobo, mu je udaril v nos vonj po krvi. Posvetil je z električno žepno svetilko: Posestnik, njegova žena in njegova hčerka ,so ležali v mlaki krvi mrtvi. O gostih ni bilo ne duha ne sluha. Sumil je, da sta odšla v njegovo hiSo. Ni se zmotil. Splavil se je previdno k svoji hiši, kjer je naletel na lopova baš v trenutku, ko sta hotela udreti v hišo skozi okno. Oddal je dva strela in upihnil tudi tema dvema lopovoma luč živijen-a. — Poldrugi liter človeške krvi. V Budimpešti se (je vršila te dni zanimiva obravnava. Neki madjarski veleposestnik je dvoril mladi dami. Končno se je z njo zaročil. Poklonil je svoji nevesti več dragocenih daril. Dan e vesti. poroke je bil že določen, ko je dama nenadoma nevarno obolela. Zdravniki so ugotovili levkemijo ter izjavili, da more rešiti damo samo takojšnja transfuzija krvi. Ženin je predlagal, da naj o-dvizamejo kri njenim, nakar se je operacija 'takoj izvršila. Odvzeli so mu 1 in pot Ikra krvi. Operacija se je posrečila 'in deklica je ozdravila. Do poroke pa ni prišlo. Zaroka se je razdrla. Nato je zahteval veleposestnik, da imu njegova bivša nevesta darila vrne. Prišlo je do procesa. Veleposestnik ije predložil seznam daril. Zahteval je med drugim tudi 1 in pol litra krvi, ki so mu jo odvzeli, da so rešili 'toženki življenje. S to zahtevo je spravil sodišče v zadrego: sodnik ni vedel, kakšno sodbo bi izrekel. Zato je bila obravnava preložena, medtem je pa prišlo med strankama do poravnave. Ljubljana. 1— Deputacije pri gospe Franji Tavčarjevi. Včeraj dopoldne so se poklonile ge. Franji Tavčarjevi ob priliki rij e ne 60 -letnice mnogoštevilne deputacije kulturnih in drugih organizacij iz vse Slovenije. Med drugim so čestitali jubilantki tudi veliki župan dr. Vodopivec za ljubljansko oblast, župan dr. Dinko Punc s podžupanom Turkom in ma-gistra-tnim ravnateljem dr. Zarnikom za mestno občino ljubljansko, francoski konzul g. Riohard, češki konzul dr. Resi in danski častni konzul g. Knez. 1— Nadaljevanje prekinjene seje občinskega sveta z dne 7. t. m. ise vrši v četrtek, dne 9. februarja 1928 ob šestih zvečer v mestni dvorani. 1— Stanovanjske odpovedi v Ljubljani so se jele v zadnjem času zelo množi;,i. Doslej je vloženia že nad 1200 odpovedi. Uradni-štvo stanovanjskega odseka ljubljanskega okrajnega sodišča je z delom tako preobloženo, da mora delati čez ure zvečer. 1— Seznam za 1. maj 1928 odpovedanih stanovanj. Seznam za 1. maj 1988 odpovedanih stanovanj je z imeni i išnih gospodarjev in z navedbo stanovanjskih prostorov nabit na magistralni deski, nadalje v I. nadstropju hiše št. 2 Mesini trg (pred pisarno tajnika Heriberta Svetla). Strankam je s tem dana možnost, da se eno ali drugo odpovedanih stanovanj pobrigajo in s hišnimi lastnika dogovore glede najema. Pripominjamo, da mes’na občina odpovedanih stran.k s 1. majem 1928 ne bo mogla spraviti pod streho in je vsled tega potrebno, da se stranke same pobrigajo, da dobe pogrebno stanovanje na ravnokar navedeni način. 1— Dvo zanimivi predavanji priredi Geografsko društvo v Ljubljani. Predaval bo dr. Božo Škerlj, bivši učenec profes. Jindricha Maitiogka na Karlovi univerzi v Pragi in bivši asistent pri prof Vojtechu Sulku na Ma-sarykovi univerzi v Brnu. G. dr. B. Škerlj se je specializiral na študij au-tropologi;e in je za doktorsko disertacijo napravil študijo o »Autoprologiji Jugoslovanov«, ki je izšla v reviji »Authropologie« V., 1.—2. 1927 v Pragi. Prvo predavanje »človeške rase v pojmovanju moderne autropologije« se vrši v petek, 10. t. m. ob 18. uri v baloknski dvorani na univerzi, drugo predavanje »O rasah v naši državi« pa se vrši teden pozneje isto-iam in ob istem času. K tema zanimivima predavanjema vabimo k čim večji udeležbi. 1— Opozarjamo na dijaško predstavo, ki bo v ljubljanski drami v petek, dne 10. t. m. ob 15. uri popoldne. Vprizori se Calde-ronova drama »Sodnik Zalamejs-ki«. Na predstavo še prav posebno opozarjamo mladino izvenljubljanskih srednjih šol. Za predstavo veljajo znižane dramske cene. 1— Opozarjamo na nocojšnji koncert slavnega španskega čelista Caspara Cassado, ki se v-rši nocej v dvorani Filharmonične družbe (Kino Matica). Začetek točno ob 19. uri (ob 7. zvečer), -to pa zato, iker mora umetnik z brzovlakom isti večer od,potovati na Holandsko, kjer ima celo vrsto koncertov. Na programu so sledeče točke: Cassado: Sonata v starem španskem stilu; Beethoven: Sonata a-dur; Locatelli: Sonata d-dur; Bach: Adagio; Laserna: Tonadila; Davidov: La Source. Pri klavirju ga. Julija Mendelssohn. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 1— Gospodarski odsek Ljubljanskega .Sokola Narodni dom vabi vse prijatelje društva, ki so voljni sodelovati na 'pustni torek na 65. društveni mas/keradi »Karneval v Sevilji«, na sestanek v četrtek, dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer v društveni odborovi sobi. Pripravljalna dela v polnem tekfu. Od-zovke se v čim večjem številu. — Zdravo! 1— Atenska mladina se ije poklonila svoji zaslužni predsednici, častmi dvorni dami Franji Tavčarjevi, na čajanki v nedeljo, dne 5. t. m. popoldne v beli dvorani Uniona, na izredno prisrčen način. Jubila-ntko je nagovorila v izbranih besedah načelnica ga. Iv. Turkova, nekdanja njena sošolka. Navedla je neutrudljivo, vatrajno delovanje zaslužne slovenske žene, kateri mora bili hvaležna zlasti mladina. Govornici se je slavljenka ginjeno zahvalila, obujala je oživele spomine na »kuipno mladost ter se obrnila s prisrčno besedo do malčkov. Sestrici Potokarjevi sla v živahnem dialogu izrazili vročo željo otroka, da se poiklcni med prvimi svoji dobrotnici, kateri sta nato izročili cvetlični dar, preple-teu x belo-modr-im trakom. Spontane, iskrene ovacije so zadrnele po dvorani. V ljiukem plesu po narodnui narevi> sta sestrici Bahovec v narodnih nriSah, z rožmarinrm in nagepno-m izrazile svoj poklon. Vrstile so se še raane sporedne točke zrelejše mladine, ki je z veselim rajanjem zaključila iskreno slavje. Navdušena mladina se je, strnjena v gost špalir, s cvetjem in zelenjem poslovila od svoje priljubljene in spoštovano predsednice. 1— Sopranistka gdč. Jelka Ktamatovič si je izbrala zsr svoj ljubljanski koncert samospeve iz francoske in španske literaturo. Začne s pripres-to francosko narodno pesmico iz minule dobe ter prinaša polagoma najslavnejše zastopnike francoske pesmi do izrazito modernega skladatelja Maurica Ravela. Vmes pa nam poda tudi 6 španskih narodni i pesmi, katere je oblekel v koncertno obleko Manuel de Falla. Koncertni spored je z ozirom na to za Ljubljano povsem n sv in izredno interesanten. Umetnica pa uživa sloves izvrstne koncertne pevke 'in la sloves si je utrdila letošnjo jesen na svojem koncertu na praškem festivalu. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 1— Družabni večer priredi Mestni odbor Narodne radikalne stranke v Ljubljani o priliki krstne slave Narodno radikalne stranke v nedeljo, dne 12. februarja 1928 ob 20. uri zvečer v steklenem salonu restavracije pri Mikliču v Kolodvorski ulici. Spored: 1. Pozdrav. 2. Govor o pomenu krstne slave, govori gosp. Ljuba Jurkovič. 3. Solospevi s spremljevanjem glasovirja. 4. Čelverospev. 5. Radio koncert. 6. Humoristično predavanje. 7. Kolo. 8. Ples. — Po članih vpeljani družinski člani in gostje — dobrodošli. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo; čisti dobiček je namenjen za spomenik pokojnemu Nikoli Pašiču v Beogradu. 1— Atensko članstvo je proslavilo velikega pesnika Otona Zupančiča s prisrčno kulturno manifestacijo na svoji mladinski čajanki, v beli dvorani Uniona, dne 22. p. m. S poetičnim zanosom je ogovorila načelnica Turkova zbrano mladino in počastila velikega slovenskega genija. Dovršene reoitacije, pevske in glasbene točke naraščaja so pripomogle k sijajiu skromnega notranjega slavja. 1— Razstave češkoslovaške arhitekture. V drugi polovici meseca februarja se bode vršila v Jakopičevem paviljonu Narodne Galerije v LjubPani »Razstava češkoslovaške arhitekture«. Skrbne priprave so že končane in dan otvoritve bode naknadno objavljen. Razstava,.ki bode (interesentom nudila mnogo zanimivosti iz modernih smeri stavbene umetnosti, bode trajala samo en mesec. Pistni M 21. II. 1921 ..Kameni i Mlif 65. največja maskerada Mmtim Mola Kanili dom Maribor. m— Ljudska univerza v Mariboru (Slomškov trg 17). V petek 10. februarja ob 8. uri zvečer pričetek srbskega cikla s predavanjem g. prof. Baša »Srbska pokrajina« na 'jjodlagi leoih diapozitivov. V ipondeljek, dne 13. februarja »Srbska narodna pesem«. Spet je dana priložnost našemiu občinstvu, da spozna življenski 'in kulturni položaj naših bratov - tokrat junaških Srbov. Le duševno in kulturno zbližanje pomeni pravo zedinjenje! Narodna dolžnost je, da se vsak pravi Jugoslovan odzove temu vabilu. m— Občni zbor društva stanovanjskih najemnikov v Mariboru. V nedeljo, dne 29. januarja 1928 se je vršil redni občni abor najemniškega društva v dvorani Gospodarske banke. Uvodoma se je zahvalil predsednik vsem, ki so podpirali društvo pri njegovem socijalnem delu zlasti slovensko časopisje. Posebno zahvalo zaisluži postajenačel-nik g. Mohorko, ki je ponovno potoval kot društveni delegat v Zagreb in Beograd. Iz poročil odbornikov je razvidno, da je imelo društvo skoro dvatisoč plačuj,očih članov. Dohodkov je bilo okroglo 39.600 Din, izdatkov 00800 Din, ostanek znaša okroglo 8800 Din. Člani so se posluževali pridno društvene pisarne, za katero ima društvo od mestne občine brezplačen lokal. Društvena pisarna je dala pojasnila v 34485 primerih. Prejelo je društvo v minulem letu 100 dopisov, odposlalo pa 312 spisov, predstavk, brzojavk itd. Pri volitvah je bil z vzklikom izvoljen v celoti stari odbor. Savez stanara v Zagrebu izdaja od 1. januarja dalje lastno glasilo za vso državo »Glas stanara«, ki izhaja enkrat mesečno in ki ga dobivajo Člani v društveni pisarni po 1 Din za številko. Članki so v slovenskem in srbohrvaškem jeziku. PRIMORJE. Slovenske knjige. Odpravljene so vse slovenske šole pod Italijo, odgnani ali odslovljeni so slovenski učitelji. Na šolah pa se hranijo tu pa tam slovenske knjige, ki jih je prebivalstvo nabavilo z lastnim denarjem. Italijanski učitelji, ki so sedaj na mestu, ki bi šel po pravici slovenskemu učitelju, smatrajo za svojo dolžnost, da čistijo šolsko ozračje od zadnjega slovenskega spomina, spomina. Lotili so se seveda pred vsem slovenskih knjig, ki so jih našli na slovenskih šolah. Tako sta italijanski tajnik in učiteljica v Sknpnem na Krasu sežgala vse slovenske knjige, ki so 'bile v šolski knjižnici. Zgled, ki ga je dal že pred nekaj leti katehet v Morati Cerovljah ije pač našel veliko po-snemalcev. Organizacija Dopolavora, iki ije glavni povod, da so se razpustila slovanska prosvetna društva pod Italijo, razpolaga seda4 kot po. roča »Piccolo«, v Goriški pokrajini z devetimi komisarijaii. 1. Gorica z oddelki v Gorici, v Brunnerjevih tovarnah, v -Prvačini, Stran 3. mmmmmmmmmmmmmmm m — amammammmmmmammmm v Villesseiju, v Solkanu, Šempetru pri Gorici; 2. Ajdovščina z oddelkom v Ajdovščini in Vipavi; 3. Kormin z oddelkom v Kor-minu in v Sv. Lovrencu pri Moši; 4. Gradiška z oddelki v Gradiški, Fari, Marijanu, Morani, Zagrajeni; 5. Konten z oddelkom v Komnu in Slanjelu; 6. Kobarid z oddelki v Kobaridu in Bovcu; 7. Idrija z oddelki v Idriji in Cerknem; 8. Tolmin z oddelkom v Tolminu in Sv. Luciji; 9. Kanal z oddelki v Kanalu in Salomi. Ti oddelki štejejo skupno 1000 članov. — Ustanovitev Dopolavora je ravno tako obvezna kakor ustanovitev organizacije Ballil. Dočim mora bili odsek ballil v vsaki občini, mora imeti Dopcdavoro svojo organizacijo v vsakem večjem središču. Uspeh so plesi im plesi in komedije ob raznih obletnicah. — Slično je glede sindikalne organizacije. Tudi tu je vpis za skoro vse kategorije obvezen. Tudi oni, ki niso vpisani v svojo kategorijo morajo plačati irred-pisani prispevek, in sicer celo pri ir'cm uradu kakor davke. Tako prejemajo ravno te dni kmetje i.ržaške okolice nov seznani davkov, v katerih figurira poleg že kak visokih davkov tudi prispevek za sindikat. Radi tega je število članov k večjemu dokaz o pritisku, ki vlada v deželi. »Piccdo« poroča, da je sedaj vpisanih v vsej .pokrajinah 11.240 delavcev in sicer 7804 industrijskih, 177 poljedelskih, 10G4 trgovskih, 265 prometnih, 27 bančnih nastavljencev in 320 intelektualcev, h katerim se po zukonu prištevajo poleg zdravnikov, inženerjev in slično tudi babice. Pokrajinskih strokovnih sindikatov je 39, oddelkov pa krajevnih in občinskih 97 V goriški pokrajini je 62 miličarska legija »Soča«. Na čelu ji stoji konzul Vergano. Obsega kohorte v Gorici, Gradiški in Tolminu, od katerih ima vsaka po trd centurije. Ima razen tega poseben oddelek strojnih pušk, manipel kolesarjev. V kratkem bo imela še manipel arditov in centuriio viso-košolcev. Podrejena ji je tudi posebna obmejna kohorta, ki ima svoja poveljstva in moštvo razvrščeno ty> gorskem pasu od Bovca prek'' Tdrii'e do Ajdovščine. Legija š‘eje okoli 9'0 nr ž. Nji je poverjena tudi skrb za vojaš’"' ^redizobrazbo. V tekoči zimi prirejajo tako ?3 tečajev za 1200 udeležencev. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri »večer. Četrtek, 9. februarja: Zaprto. Petek, 10. februarja ob 15. uri popoldne: »Sodnik Zalamcjski«. Dijaška .predstava pri znažanih cenah. — Iziven. Sobota, 11. februarja: »Nedeljski oddih«, ipremijera. P-remajerski abonma. 'Nedelja, 12. februarja ob 15. uri popoldne: »Pepclka.« Mladinska predstava. — Izven. Opera. Začetek ob pol 20. uri avečer. Četrtek, 9. februarja: »Zaljubljen v tri oranže.« Gostovanje v Zagrebu. Petek, 10. feruarja: »Zmagovalka oceana.« - Red B. Sobota, 11. februarja: Zaprlo. Nedelja, 12. februanja ob 15. uri popoldne: »Prodana nevesta.« Ljudska predstava pri mižanih cenah. — Izven. Ljubljanska drama. »Nedeljski oddih.« V soboto, dne 11. februarja t. m. je v ljubljanski drami enajsta premijera letošnje sezone. Vprizori se komedija ameriškega pisatelja Nol Co\vard »Nedeljski oddih« (Weeek-end). Ta izvrstna veseloigra si je v resnici osvojila cel svet. Nahajamo jo na repento-toarju vbes gledališč v Evropi pa tudi izven kontinenta. Režija te veseloigre je v rokah profesorja g. Šesta. O zasedbi in delu *a-mem prihodnjič kaj več. Prva abonentska predstava hrvatske operete »Zmagovalka oceana« se vrši v običajni zasedbi v petek, dne 10. it. m. v ljubljanski operi in sicer za abonente reda B. OBČNI ZBOR GREMIJA TRGOVCEV ZA SREZ LJUBLJANA. Včeraj dopoldne se je vršil z zborovalnici Trgovske zbornice v Ljubljani redni letni občni zbor G remija 'trgovcev za srez Ljubljana, ki ga je otvoril in vodil načelnik Josip ftporn, trgovec na Ježici. Po uvodnem pozdravu vseh navzočih je predlagal za overovatelja zapisnika 'trgovca Belca in Javornika. Spomnil se je v preteklem letu umrlih Članov Frana Remica in Frana Robežnika, V svojih nadaljnih Izvajanjih je načelnik Šporn ugotovil, da je znaten del grsmijevih predlogov našel uvaževanje na merodajnih mestih, vendar je ostalo še mnogo vprašanj nerešenih. V teku poslovne dobe moremo zaznamovati stabilnost dinarja. Govora se, da 6e bo postavil na zlato podlago. Pomanjkanje gotovine povzroča dejstvo, da so nekateri trgovci eašli v plačilne .težkoče in bijejo oster boj za obstanek. Številni konkurzi in poravnave so resen opomin, da preživljamo v zadnjem času latentno gospodarsko krizo, 'iz katere za enkrat ne vidimo povoljnega izhoda. Obrestna mera, ki se do danes še ni znižala na tako izmero, 'katera bi omogočila ceneno nabavo kreditov, je kriva, da naša trgovina ne pride v oni razmah, kakor ga pričakujemo. Visoke davčne, ftocijalne lin avtonomne naklade narekujejo našemu trgovstvu veliko opreznost. Dohodki se vidno manjšajo, vsled česar je .potrebno skrajno štedenje. Velik -uspeh pomeni 'usSanovilev Državne obrtne banke, ki bo nudila našim obrtnikom možnost preskrbe cenenih kreditov. Dalje se je bavil načelnik Sponn z zakonom o pobijanju draginje, proti kateremu je nastopil ves 'trgovski stan. Za maše okoliške trgovce je zlasti važna ratifikacija trgovske pogodbe z Italirjo, ker moramo računati s tem, da se bo pojavila pri nas iin.tenai.vna delavnost italiijanslkega 'kapitala, s katerim 'bo ogroženo mansi;ka»ero podjetje ljubljanskega okoliša. Radi lega je nujna potreba, da ee ustanovi, oziroma skliče činiprejo gospodarski svet, naš gospodarski parlament, čegar vprašanje se že do daaes ni .premaknilo z .mrtve točke. Načelnik se 'je ba;vil še z vprašanji oblastnih skupščin in elementarnih nezgod ter priporočal polnoštevilno inaročbo članov na h: anovsko glasilo »Trgovski list«. Tajniško pomočilo je podal tonik Šmuc, ki je obravnaval stanje gremijalnega članstva, občutno gospodarsko krizo, vprašanje gremijalnih in obrtno nadaljevalnih šol, odpiranje in zapiranje trgovin in delovni ča„s pomtžnega ■csobja, obširnejše «e je tajnik pečal z davki, državnimi in oblastnimi, dalje z izenačenjem davkov v celii državi in z vprašanjem točilne .praivice v trgovskih lokalih. Skupno stanje gremijalnega članstva je znašalo ob novem letu 766 članov, med temi 56 protokoliranih, napram 777 v lanskem .letu, torej .padec za 10 obratov. Trgovskega pomožnega osoibja šteije okoliški gremij 83 in sicer 30 moški'i in 53 žensik (lani 56). Prirastek znaša 27 oseb. Trgovskih vajencev je bilo dne 31. decembra 1927 skupaj 142 obojega spola napraoi lanikoletn-einu številu 52 (prirastek 90 vajencev). Po prečrtanem računskem zaključku za leto 1927 .in odobrenem proračunu za tekoče leto so se vršile volitve novega odbora. Izvoljeni so ibdli: Načelnik Jo«. Šporn, Ježica; I. potlnačel-niik V. Jeločnik, Rožna Dolina; II. podna-e cinik Dav. Šetinc, Vrhnika; odborniki Iv. Rant, Dev. Mar. v Polju; Dora Kregar, Dravlje; Fr. Javornik, Glince; Fr. Velkavrh, Brezovica; Jos. Majaron, Borovnica; Leopold Hude, Grosuplje; Iv. Bahnč, Selo-.Mo-site, Lov. Hafner, Preska; Sr. Kobi, Borovnica in Anton Belec, Št. Vid. Namestniki: Josip Jernejčič, Vrhnika; Ant. Kandarc, Pijava Gorica; H. Bartl, Rožna dolina; Iv. Bermei, Vrhnika in Anton Novak, štepamja vas. Pregledovalca računov: Iga, Završnik, G.lince An V. Narat, Grosuplje. Sledilo je še nekaj samostojnih predlogov, iki ijih je občni zbor soglasno sprejel- Šport. iNovi letalski rekord v Uvajanju loopingov. Amerikanski dijak Gene Sliank je posiavjl v predvajanju loopingt>v s svojim aeropla-nom nl.'v svetovni rekord; napravil je 515 spiral v 258 minutah in potolkel dosedanji .francoski rekord za 200 .spiral. Ku.t Bchreas — umrl. Nemški plavalni sponi je zadela težka izguba. .Kurt E. Beh-rens, športni vodja S. K. Ilellas v Magdeburgu, je 4. t. m. nenadoma umrl. Behrens je bil pred leti sam izboren plavač in znan daleč čez meje svoje domovine; udeležil se je tudi svetovne vojske, kjer je bil ranjen in je moral radi posledic te rane opustiti plavalni šport. Pozno maščevanje. Pri letošnjih angleških nogometnih pokalnih tekmah se je zgodilo, da sta po 37 letih skupaj trčila Sheffield United in Mctts Couuty, takrat so Notting-! amci porazili svojega nasprotnika 9:1. Sedaj pa je Sheffieldu uspela revanža, čeravno je bil njegov uspeh dosti skromnejši, namreč samo 3:2. Toda County je tudi vsled tega sicer Častnega poraza zletel iz cupa. Ljubljanska porota. TATVINA. Obtožen je 83-10.«i Alojzij Zalar (izdajal se je tudi za Rudolfa Leciiner), čevljarski delovodja v Studencih .pri Mariboru, da je izvršil leta 1921 celo vrsto tatvin po Kranjskem in Štajerskem. Ze 21. sep^mbra 1927 bi se imela vršiti porotna obravnava, vendar .je bila preložena radi zaslišanja novih prič, ki jih je navedel obtoženec. Dne 31. marca 1921 je 'ukradel Andreju Grčarju, čevljarju v Kamniku pri Preserju iz nezaklenjene sobe nekaj obleke, dežnik, srebrno uro z zlato verižico ie nekaj starega denarja v skupni vrednosti 2176 dinarjev. i riča Grčar izpove, da se z obtožencem po-tz.ua še od vojakov. Koncem leta 1920 ga je Zalar dvakrat obiskal na njegovem domu in mu ob priliki drugega obiska izvabil 1 suknjo in 1 klobuk pod pretvezo, da tr enot n o nima pri sebi denarja, da pa ima v Kamni Gorici skladišče stare obleke 'in novega blaga. Naročil mu je, da naj pride po denar v Ljubljano na glavni kolodvor drugi dan. Če se pa tam ne bi dobila, .pa naj pride v skladišče v Kamni Gorici. V Kamni Gorici je Grčar zvedel, da je obtoženec navaden tat in goljuf. Nekaj tednov pozneje 'je prišel obtoženec k njemu, vendar se on ni hotel a njim raz-gcva.r\jati. Zato je obdolženec takoj izginil. Tisto noč pa je bilo vlomljeno pri njemu. Dne .21. junija istega leta je Zalar vlomil v stanovanje Friderika Irgoliča v Razvanjih pri Mariboru .in ukradel raznih predmetov v skupni vrednosti 1020 Din. Dne 7. julija 1921 je vlomil v hišo Fran- čiške Železnikar na Malem vrhu pri Šmarju in ji ukradel perila, čevljov itd. v skupni vrednosti 1135 Din. Dne 13. novembra j.1 vlomil v 3vcje.ii roj-f.liium kraju Žalna v hišo Neže Križman, medlem ko se je ona nahajala pri maši in ji odnesel raznega perila, obleke, čevljev, uro in več malenkosti v vrednosti 958 Din. V noči cd 22. do 23. novembra je prenočeval v Podlipoglavu pri posestniku Francu Smrekarju. Ponoči je ukradel več moške in ženske obleke, čevljev, srebrno uro itd. v skupni Vrednosti 2325 Din. Velik vlom je izvršil dne 22. februarja 1922 pri posestnici Jožefi Kožuh v Peržauu pri Št. Vidu nad Ljubljano. Tisti dan se je nahajala Kožuhova v ljunijaniSki bolnici pri svojem bolnem .možu. Razbil je ključavnico in odnesel različne obleke, .perila čevljev, zlatnine itd. v vrednosti 6757 Din. Dne 7. junija je vlomil v Spodnji Slivnici v hišo Franceta Habjana in ukradel raznih predmetov v skupni vrednosti 562 Din. V noči med 15. 'in 16. julijem 1923 je vlomil pri posestniku Jožetu Usniku na Rudniku pri Ljubljani in pokradel raznih oblačilnih predmetov in gotovine v vrednosti 1777 dinarjev. Zadnji vlom je izvršil, kolikor se ga je moglo cibdolžiti in mu dokazati, pri Jože.a Virantu v -ponovi vasi. Vrednost ukradenih predmetov je znašala 3065 Din. Zaslišanih je bilo 27 prič, ki so večinoma vse spoznale storilca in tatu -svoje lastnine v osebi obtoženega Zalarja. Zaiar vse očitane mu in deloma dokazane vlome in tatvine dosledno taji in skuša za ■vsak slučaj posebej najti verjeten zagovor, kar se uiu pa ne posreči vedno. Zlasti pri posameznik poskusih, da bi dokazal svoj alibi, zaide v protislovja. Zalar je zagrešil še razne druge prestopke in ga toži državni pravdnik: 1. hudodelstva tatvine, 2. prestopka poneverbe, 3. prestopka goljufije in 4. prestopka proti zglaševalnim predpisom. Senatu predseduje viš. s. sv. dr. Kaiser, vo-tanta sta dež. s. sv. dr. Štuhec in sodnik Goroean, zapisnikar je dr. Benedik, državno pravdništvo zastopa državni pravdnik Lavrenčak, obtoženca zagovarja dr. žužek. Porotnikom je bilo stavljenih 12 glavnih in 2 dodatni vprašanji in sicer: Deve1! glavnih vprašanj se nanaša na posamezne tatvine, deseto glavno vprašanje se tiče poneverbe, enajsto glavno vprašanje glede goljufije, dvanajsto glavno vprašanje glede prestopka proti zglaševalnim predpisom, eno eventualno vprašanje za slučaj, da se zanika tretje glavno vprašanje, glede razpečevanja ukradenega blaga in eno dodatno vprašanje, ali znaša skupna vrednost vseh ukradenih predmetov več kot 10.000 Din? Po obtožnici znaša skupna vrednost vseh ukradenih predmetov 19.475 Din. Porotniki so potrdili glede tatvine 7 vprašanj, 2 pa .zanikali, deseto vprašanje so potrdili, enajsto zanikali, dvanajsto pc-trdili, eventualno vprašanje je odpadlo, Jv.dftlno vprašanje pa so zopet potrdili. Alojzij Zalar .je bil nato obsojen na 5 let težke ječe s poostritvami. Všteje se mu v kazen preiskovalni zapor od 21. septembra 1927 do danes. Razprava ije trajala (z dvema krajšima odmoroma opoldne in zvečer) od 9. ure dopoldne do pol 3. ure danes zjutraj. SPEKULACIJE Z VALUTAMI V URADU ANGLEŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRSTVA. Foreigen Office je vžival vedno najboljši sloves. Z /začudenjem pa čuje svet sedaj nenadoma, da so bili trije prcim-inen.imi uradniki na vodilnih mestih črez noč suspendirani ter se bodo morali predvsem zagovarjati pred posebno komisijo. Ti tri možje so: znani državni podtajnik v angleškem zunanjem iniin-istrstvu Gregory, nič many znani 0’Malley in kc-mandant Maxse. In kaj so ti trije visoki državni funkcionarji zagrešili? Očita se jim, da so zlorabili svoj uradni položaj za riskantne borzne spekulacije, posebno za spekulacije z inozemskimi valutami. Glavni krivec je baje Gregcry, ki se je posluževal pri tem posrednice, gospe Al-minte Dyne, s veje medvoj-ne tajtnice. Gospo Dy-ne je tožila banka Iron-monger & Coanp. na plačilo 38.938 funtov šierlingov (nad 10,400.000 Din). Bila je Obsojena; plačati pa najbrže ne bo mogla, raz-ven če ji priskočijo na pomoč gori omenjeni visoki državni funkcionarji, da ne bo škandal še večji. Gospa Dyne je špekulirala že leta 1924 z francoskimi franki, pozneje je .špekulirala z dolarji, belgijskimi franki in pesetami. Dasi je pridobila včasih ogromne »vete, so se ji končno vendarle vse spekulacije ponesrečile, tako da dolguje danes banki Iron-monger 38.938 funtov sterlingcv. Ci> koncu procesa se je -izvedelo, da je »tal za gospo Dyne predvsem Gregory. Tedaj je bilo mahoma razumljivo, kako (je mogla otvoršti banka neznani ji dami, ki ni imela nikoli nobenega premoženja, tako visok -kredit v svr-ho spekulacij. Da je vzbudila afera — predvsem v angleški javnosti — ogromno senzacijo, je umljivo. Listi očitajo sedaj vsemu uradnistvu angleškega zunanjega ministrstva, da izkorišča dejstvo, da so mu znane vse skrivnosti budžeta v naprej ter špekulira in dela navadnim državljanom, ki ga plačujejo, nečedno konkurenco. HM VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana najfinejši in najokusnejši namizni kis is vinskega kisa. lahtavaJU ponudb«. •—» Telefon Ste v. 23S9. TahnlCno In hlglJeniCno nejmoderneje urejena klsarna v Jugoslaviji. Ptoanui Ljubija*«, Dunajske cesta It la, H. nedstr. Carinsko potrednllkl In ipedlcijikl bureau »GROM« LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 Naelov brsojevteems „OROM“. Telefon S4S4. Podrutnlce: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja vse v to stroko spadajoče posle nejhitreje In pod kutantnlml poseli. Zastopniki drulbe spolnih vos S. O. S. se ekspresno poIMfke. Drva - Čebin Wolfova l/II. - Telef. 2058 - - Širite - -»Narodni Dnevnik" Zahvala. Za vsestranske blagodejne dokaze toplega sočustvovanja o priliki smrti uaše nadvse ljubljene žene, matere, babice in prababice, gospe • s se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi izrečena čč. duhovščini cerkve sv. Jo-žela in župnije sv. Petra ter gg. zdravnikom za naklonjenost v bolezni in za častno spremstvo pri pogrebu pokojnice. Enako se zahvaljujemo zastopnikom raznih oblasti, društev in organizacij, trgovskim tovarišem kakor uslužbenstvu tovarne Medic - Zanki in Združenih Uljara za častno vdeležbo pri pogrebu, gg. pevcem za v srce segajoče žalostinke, darovalcem krasnih vencev in cvetja in konečno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so nepozabno nam pokojnico spremili na njeni poslednji poti. Vsem in vsakemu naša ponovna, najtoplejša zahvala. Ljubljana, dne 9. februarja 1928. Žalujoči ostali. KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM RaCun poltne hranilnice St. 14.237. reg. sadr. s neom. sev. Brsojevke« »KMETSKI DOM". Telef. St. 2847. V LJUBLJANI •• Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1, pritličje. -1.. ~:t6% | dovoljuje kredite v tekočem računu pod I večje stalne vloge in vloge v tek. računu I ** * ,*„««/ naluaodneJSiml ooaolk I po dogovoru. | Vsek delovnik od S. do 12.'/, in od 3. do e. /,. naju.om.ejs p g poob|aiJen| prodaJa|ec sretk državne razredne loterije. Izdajatelj: Aleksander Želninikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sorer. Vsi v Ljubljani.