ISSN 0350-5561 za kon9c tedna Za konec tedna sončno, možne so plohe. N 00 rv šteuilka 28 OdŠGipnili košcác Začetek gradnje avtoceste 2008? Nove odločbe o dohodnini spet 15. julija ^ četrtek, 13. julija 8006 Za Gorenjeve hladilnike, posute s Icristali, veliico zanimanja Oblikovalskim dosežkom namenjajo v Gorenju /aJnja leta veliko ptv zornosti, i njimi pa pravzaprav vedno znt^va presenečajo lucii sami sebe. Ko so ob svoji pctdcsetlelnici poslali na trg presîi/ne aparate Pi-ninfarlna. si nili slučajno niso predstavljali, kakšen velik prodajni uspeh bodo 7. njimi dosegli Nekaj podobnega pa se sedaj dogaja s prestižnimi hladilniki, posutimi s 3500 oziroma 7000 kristali Swarovski, Izdelali so le nekaj teh aparatov, ki so jih prodali v dobrodelne namene, enega pa so namenili prodaji v prestižni prt)dajaliii llarrods v Londonu. Zaninîanje zanj je preseglo vsa pričakovanja in številna naročila, tako da so se odločili, da b()dču. Včeraj pa so v Velenju tudi uradno ocprli pisarno za okoljskt^ sveti> vanje na Šaleški 19 a (nad loterijo), kjer v okviru Ministrstva /a okolje in prostor Ze poteka energetsko svetovanje. Okoljska svetovanje bo potekalo vsak dan od 9. do II. ure, ob sredah pa od 15. do 17. ure. namenjeno pa je najširši javnosti, torej predvsem občanom. Doslej je t(v vrstno svetovanje potekalo le enkrat tedensko, ■ bš »Dvigujemo glas in obsojamo zlo!« Velenje - V torek, v hudi vročini, seje na velenjskem lliovem trgu odvila prireditev, ki bi jo moralo videli in slišati veliko ljudi. Zal je oi. Mladi Bošnjaki so se z njo spomnili 11. obielnice Srebrenice, prisluhnil pa jim je tudi veleposlanik BIH v Slovenyi Izmir Talić. Zlo je obsodil tudi velenjski podžupan Bojan Kontic in poudarO. da se za lake zk> čine ni moč opravičiti, §e manj je moč Tazumcti. »V Srebreniškeni genocidu gre za iztrebljanje več kol 8000 ljudi, kar 527 otrok je izgubilo oba starša. Samo zain, ker so v tistem trenutku pripadali napačni kulturi, napačnim staršem. Mladi opozarjamo vas starejše in vas sprašujemo: »Ali ste vedeli? In če sle, zakaj niste storili ničesar. Mladi, ki smo v času genocida bili stari pet. deset let, ki takrat nismo mogli storiti prav ničesar, danes dvigujemo glas. Glas. s kaierim obsojamo zlo in grozodejstva. Upamo» da je bil ta genocid zadnji v Hvropi in svetu!« je bila na prireditvi, kj so jo s pesmijo obogatile pevke su-rijske glasbe iz Ljubljane, odločna predsednica Bošnjaškega mladinskega društva Velenje Jasmina Imši-ro>ić. Mlada Sanira Salkić je dodala: »Vsi smo opazovali kruta dejaiya nekaterih in nismo storili ničesar, medtem pa so umirali nedoUni ljudje. Oprostite, niso umirali. To je prelepa beseda. Crkovali so, bili zaklani, preklani, zadavljeni. Medtem, ko so mnogi sedeli na udobnih zofah in gledali na velikih barvniii televizijah, kaj se dogaja tam nekje, od koder so bili naši predniki...*. Mbš 300 SIT ■ 1,25 EUR KillHO wim. Zakaj ne maram modrih metuljev? Bojana ŠpegeS Ulos maja skupaj s s<)Jela\'cJ pnič po vojni v Bosni in Ilrece-}iovifii ohiakdfu Sarujew. /opet jKtílaJa lepo. čeprav sledovi vqne še zdaleč /tiso zabrisani, ljudje pa jih IkhIo v sebi nosili še gen-emdje. /agoioro ini bodo še dolgo v spominu ostale slike povsem porukrie?a čisut novefia doma za oslareíe, mimo katerega mo se peljali kar nekajknjf. Pravo grozo \vjne. ki sije sploh ne znam {)rav i>reds{uvliali. fa smo j>odotiveli ob obisku muzeja, ki šele naslaja ob umelu, kije mesio Sarajew in v nJem zaradi sialnega obstreljevanja ujele priibivalce med vqno oskrboval predvsem s hruifo^ Zradili so ga prelnvaki sami, z rokami. 7. oi)eh sirani - iz mesta proti vasi in obratno. Cmvrim o kilometrih. In imeli so veliico sreá), da so se nekje m sredini srečali. Ob ogledu dokume/itarne^^a filma me je stiskalo pri srcu. Prileina »bakica*' je tlsiim, ki so prihajali iz nmela. ločila vodo. Ko smo se odjyeljali od hiše, je slala na vof(alu. /.delo se mi Je, da Je ^e oblečena enako koi v filnm. Ljí da nam ni bilo vec ireha ixmuiati vode. Ker la sedaj itJ^'^ m' dragocena in uedo.\lopna. Podobne občulke sem imela v lorek na velenjskem 'fltovem tr^u. Bilje // julij Dan. ko so se v BIH in tudi pri nas .spominjali U. obleiniœ najve^^e^a genocida po drug/ .^vť-towi wjni - pokola dvilisiov, fwedxsem mu slina mov, v Sre-brenió^ Prav na la dan so îani r sponmi.sko grobnico r Pih ločariii poloifli po.s/nr{ne o.\ianke 50S aseb. ki so Jih izko-jHili i z .skupinskih grobišč in s pomočjo îestov DNK identificirali kol prebivalce Sreí)renice, V Velenju f)a so člani BoS/}ju^kega mladinskega kullurnega društva Velenje pripravili prlrediiev. s kuiero so teleli opozoriti na zlo in ga obsodi ti, V dn/sivu delujejo predvsem mladi Bošnjaki, ki so se rodili v Sloveniji, še vedno pa .\o preko slaršev in .uarih slaršer n/očno imezani z Bixsno. V dol)rem letu delovanja so jyripravdi te li'c dobrodelnih akcij, s katerimi p<> magajo tam, kjer so pomoči najbolj f>oirehni. Jakih področij pa je v BIH še veliko. Kar ve vsak. kije po vojni obiskal to lep(y deželo. Na j>rireiiilvi .so se spomnili, daje bila Srebrenica med vcjno v Bil! (1992-1995) l. i. varovano območje /.druzenih narodov, kamor se je zateklo skoraj .^0.000 Muslimanov, Meslo, ki so ga varovali ma-loSle\Hm' nizozemski pripadniki /nirovnih sil ZN, Je 9Julija Í995 napadla vojska bosanskih Srbov. Po padcu e/iklave IL Jtdya 1995 so srbske sile fta območju hladnokrvno ftobile okoli 8 tisoč Muslimanov. nekaleri pravijo, da celo 10 fisoč. /laaško sodišče Je la najhujši pokol med vojno v BiH označilo za gemx-id. Na območju Srebrenice so odkrili ie m': kot 60 mnoUčnih grobišč, doslej pa so identificirah okoU 2500 žrfev; 35()() izkopanih trtev srebreniškega masakra oslaja zaenkrat neidenlifidranih ... V Velettju so vso grozo vojne In genocida si/nbolično ponazorlh ludi r modrimi melulji - li se namreč hranijo z artemisijo, rastlino. ki najraje rasle na mnotičnih grobiščih, /ato jih s pomočjo metuljev ludi odkrivajo. Kako lep met u I/, sem si rekla. Simbolizira pa zlo. ki si ga lezko /tredsiavljanio. '/.h. ki se Je zgodilo predvsetn zalo. ker se njihov bog imenuje drugače. Zalo si teh lepih ntelul-jev ne telim videli v tivo. In, tal, nič ne bi imela proti, č^ bi iz-umrh. Kol bi že zdavnaj morala izumreti človekova bolestna ielja po j)revladi ene vere nad drugo, po večanju ozemlja, moči in vlada-tyu. A bojim se, da so lo le pohotne ieíje... 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 13 julija 2006 lokalne novice v ZSAM praznuje /dru/cn.e šoferjev In avto mehanikov Velenje prireja »Dan šoferjev«. S mn dnem bodo počasiili svoj stanovski pra/nik, in siccr bodo priredilev /ačeli s Ř^rniiranjem povorke pred APS-nm v soboto. 15. julija ob 16 h. Nato bodo nadalievali s formiranjem Hsa-Ionov, in sicer bode so tekmovale v petih rekreacijskih disciplinah, gledaln so seveda kol ponavadi lahko u/ivali v vlečenju vrvi, hokeju na iravi z metlami, prenašanju žogic v ustih in valjanju sodov. Prireditev je bila pri biv«m gasilskem domu. Pod Pustim gradom Nova pndobitev - parkirišče sredi mesta Pi>manjkanje parkirnili prostorov v središču mesta je ena vecjili težav ludi v Šoštanju. Rešila bi ga prenova Trga svobode. Id bi celosuio uredila večje število parkirišč, n^jverjciiieje na področju bivše rovarne usnja Šoštanj. Vendar pa bo na to treba še nekaj časa počakali. Vsaj deliu) pa je težavo razrešilo makadamsko parkirišče, ki ga je občina uredila ob Aškerčevi cesti, /adaj za trgovino Metra. Pobud(» /a ureditev so dali stanovalci Prešernovega trga in Aškerčeve ceste. Na približno 3D0 kvadrainih meirih je 20 parkirišč. Najbolj zadovoljni 50 zaradi njih okoliški stanovalci, pa ludi na Trgu svobode se zaradi ni'b najde kakšno parkirno mesio več. Prenova Zdravstvene postaje Šoštanj Občina So^ianj je objavila razpis /a prenovo Zdravstvene postaje Šoštanj. Gre za prenovo elektro-stnijnih instalacij v desnem delu objekta in za preureditev laboratorija. V občini so računali, da bi dela izvajali že v času počitnic. kt> so ki)lcktivni dopusti, a so morali žal počakali na rezultate državnega razpisa za invcsiicije v primarno zdravstvo. Iz državnega proračuna bo Občina Šoštanj prejela 14 milijonov tolarjev. preostala sredstva pa so zagotovljena v proračunu. Koliko bo predvidena prenova stala, pa bo znano šele, ko bo postopek razpisa končan v celoti. Zamenjava strehe na telovadnici v Topolšici /li leta 2001 je posebna komisija Občine Šoštarii opravila ogled vseh podružničnih šol v občini in izdelala seznam prednostnih del na teh šolah. Letos so v proračunu zagotovili sredstva za zamenjavo strehe na telovadnici podružnične iole v Topolšici. ki je/a zdaj še pokrit« z ekološko sporuo in zdravju škodljivo salonitno kritino. Dela bodo opravili med počitnicami, postopek javnega naročila pa je že v zaključni fazi. ■ mkp Kdo so letošnji občinski nagrajena? Med prispelimi predlogi za letošnje občinske nagrade je občinska komisija za priznanja izbrala šest imen, ki jih je potrdil tudi mestni svet Velenje • V velenjski občini vsako leto ob občinskem prazniku. 20. septembru, zaslužnim občanom in organizacijam podelijo najvišja občinska priznanja, grbe in plakete Mestne občine Velenje. Njiht)va imena smo že objavili, danes pa vam nagrajence predstavljamo tudi nekoliko podrobneje. Trije grbi MG Velenje Najvišja občinska priznanja MO Velenje bodo 20. septembra "iz rok župana Srečka Meha, verjetno že na riuťhe na račun velenjskega znj>ana. Tisii predv.sem. ki mu očitajo, da ni znal v Velenje pripeljali nobenega pravega trgpisovatyu nei^remič-nin, To je dokaz, da se bliza popis stafun-anj. od lu do davka na ne-premiùtine pa ni več dolg korak. Tega se seveda mnogi precej bojijo in ne verjamejo tolažbam, da vse skui>aj le ne bo tako Ivido. kol si neka leri predstavljajo. A ko poslušajo, kako drtavi na vsakem koraku mafi/ka denarja, znajo s^išleli ena in ena, lini še vedno menffo. da je država denarno >^i)odhranjena«. državljani /w imajo precej f)od palcem. Medlem ko naj U bila tu stwr kmalu ^končana^ mnogi še vedno čakajo. kdaj se bo razpletla zadeva z našimi volaškimi oklepniki in operacijskimi mizauii. in kako. Pri fyrvem Komšci še vedno upajo, da v nji how kori.n (pa č^eprav na škodo ludi Gorenja), pri drugem na rešitev seveda najbolj nestrpno čakalo bolniki. Ta zgodba se namreč že res i)re(iol^o vleče! ■ k nrr t J^n NAi ČAS l20i|a: te^ilstaolitiftaiia in Wikaxhj RTIitmai.UaMniJe. od MrWi. Csna posamêsieça izvoda je 300 SIT (1,25 €) odstopni DOV. 23 50 S(T C0.1 €j. cena izvodi Utz M)V 275.50 SfT (t,14 €)), Prf «ta^u )etn mrofmne 20%. pcisine 15 %. ćeutleiAd ^^%\fi mase^oe 7 % popust Urefettln: MoSek {direktor). Slaf>e Vovh (odgovorni urednik), Milena Krs«£>ftanific fpomo^rûo ur^jmhsf Janez Piknik. Tdtjsn^ PodgorMk. Bo|3ro ^pegei (novrarfi), Mira ZaKoiek lurednica lađ^), Janja Kolina-ip»^! (termina uredrica). T)n>až Geršak (oblikova^X Profaganti: Nina Jug (vod^ propa^nde). Sa§o Konefinik. Jure deričnčk (propagandista): mé iffttâtva la ifrnft 33^0 Mania mWi U. p. p. 202. isislon |0S| m 17».teltfll (0» 897 4643. TRR. Nova LB, Vétenje: 0242&^0201S38S4 Eflal: pra$$Sriâscas si mionnle fei ont. prtprwi: Kai ćas Ox).o. TIÉ: Tslorra SETdd. NaHadt: 3.400 (zvMov NKiaroàMlti folograll) Jn rokopBov t» mčírat Po iá(m o OOV je âs* uvràc^ med prot!voù» flfamativrrtga značapsa kaíete se tfaću^ davë< po 6.51)6 sicpnji, Letno izda $2 Stevdk AKTUALNO Začetek gradnje avtoceste 2008? Priprave na gradnjo avtoceste do Velenja in naprej do avstrijske meje tečejo po načrtih - Težava je lahko Alpska konvencija in »padanje« javnih razpisov B^jsM Špegel Velerye - Prejšnjo sredo po-polUnc je v sejni dvorani Mestne nhCine Velenje polekal UelovnI se-slanek, na kalerem sr> predstavniki mlnisirsiev in državnih slnv kovnih slazb župane i/ regije SAŠA 1er Koroške regije sezna-nllu kako daleC* so p in povezava z Avstrijo na mejnem prehodu Holmec. To je tako imenovana za- RADIO V€L£NJ6 Revizije tudi v prihodnje V občini Šmartno ob Paki »finiširajo« štiriletno delo - Kar precej projektov, ki bodo pripomogli k še hitrejšemu razvoju, je že v izdelavi Tatjana Podgoršek v občini Šmartno ob Paki so leto 2006 proglasili za leto jubilejev. Kar nekaj društev, klubov in organizacij praznuje 10,20, 30 let delovanja, med vsemi pa izstopata 75n-lelnica prve posredne omembe kraja in 100 let tamkajšnje kulturne dejavm^sti. Župan Alojz Podgoršek pravi, da so nekatere že, druge še bíHlo dostojno proslavili s prireditvami, nenazadnje pa tudi s pridobitvami, ki bodo v prihodnje precej pripomogle k nadaljnjemu razvoju okolja. Poleg prizidka k šoli so pred nedavnim končno pristopil) k načrtovani gradnji dveh stanovanjskih blokov v središču r)bčinc, se veselili na otvoritvi ob predaji male bio lo§ke čistilne naprave svojemu namenu v Slatinah, posodobili so nekaj cestnih odsekov, z nekaj pločniki poskitcli za večjo varnost v prometu, sanirali plazove. z aktivnostmi pripomogli k precej boijáí kakovosti pitne vode, kot je bila pred časom. »Veliko smo delali in rezultati so lakaj,« je zadovoljen ugotavljal Alojz Podgoršek iii nadaljeval: «Radi bi postorili še kaj več, a se vsega ne da uresničili v kratkem času. Ocenjujem, da zadeve, ki smo jih že uresničili, in lisie. ki se že izvajajo, potrjujejo moje napovedi in obljube. Delal sem na ob-činskotvornih zadevah - lorej listih, ki tako ali drugače služijo vsem občankam in občanom. Kijub temu uas veliko dela še čaka.» Na nekatera naša vprašanja pa je Podgoršek takole odgovoril: Od napoi'edanF izgradnje henrinskega servisa, f4rediive obrtne cone sele sedaj nektfiiko spn'tuinja podobo središče oth čine. Kje so bili ali so se ladtiki, da se tega nlsfe htifi se prej? »Predvsem pri bcacinskem servisu so se dogajale dokaj čudne stvari. Petrol je že leta 2003 od laslnice kupil zemljišče, kier naj hi ta objekt stal. lo z.cmljiščc jc bilo v prostorskih aklih iz leta 2001, precej pred nastopom moje funkcije, opredeljeno za izvedbo objekta. Torej so go lovo zlonamerne govorice, ki pravijo, da naj bi ta servis stal tam zaradi župano vega interesa prodaje zemljišča podjetju Petrol. Popolnoma mirno in odgovorno lahko zatrdim, da nisem prodal niti kvadratnega meira svojega zemljišča po djeiju. Drži pa, da so sc kasneje pojavile težjije za spremembo lokacije in celo posredovanja na usirezjiih organih, kar jc gotovo vsaj za nekaj časa /Jivrlo princes izgrađuje. Kot županu mi je bilo v bistvu viîecno, kje bi ali bo slal servis, samo da bo. Sam sem v začetku leta 2003 ponudil možnost za začetek pogovorov tudi vsaj eni gospt^darski organi-zaciji, vendar se pol leta ni nič premaknilo, zato bo investitor začel še letos zidati bencinski servis na tej l<ïkaciji, Precej zaplet(W je bilo tudi pri pridobivanju dokumentacije za iz.gradnjo centra, saj so se postopki vlekli nerazumno dolgo in namesto v lanskem letu se je pričela izgradnja šele letos. Vmes je prišlo še do kapitalskih povezav med dvema trgovskima podjetjema, kar je ludl pomenilo določen zamik. Vendar v so tem trenutku stvari dogovorjene, kar je vidno tudi na terenu.« Največja nahtha v ifišeni mandatu je hif prizidek k šoli. Vseh obveznosti menda naj še ne hi poravna íi. pa tudi izplačila javnemu zaivdu naj hi zamrsjala, »Vse obveznosti iz lega projekta bodo poplačane do 15. julija. Glede izplačil osnovni šoli pa loliko: proračunsko leto traja do 31. decembra 2006 in do takrat bodo poravnane ludi vse obveznosti. Drži, da je bilo predvsem v začetku leta nekaj težav z rednim Tmanciranjcm. pa ne samo pri šoli, ampak tudi drugje, kjer pa smo zadeve v glavnem reševali spora-zunino in strpntJ. Sicer pa je do 30. junija letos šola dobila 1L258.17 SIT, kar je možno preveriti v računovodstvu občine.« Aiojz Podgoršek: »Že začeti projekti bodo pripomogli k precejšnjemu razvoju okolja. Tisti, ki jih pripravljamo, pa še bolj,- Revizijsko poručilo o p/islovanju občine v letu 2004 je dv^nih kar precej prahu, oSam nimam tega občutka, je pa seveda to bilo sploh prvo njvizJjsko poročilo, odkar obstaja Občina Šmartno ob Paki. in lo na pf>budo župana. Zdelo se mi je zelo prav, da sinčka pove, kje delamo napake, in to je bilo tudi ugotovljeno. Sam /ogovarjam javnost dela. preglednost in nenazadnje mi ni potrebno nič skrivati, /aio sem se tudi odločil za ta korak, čeprav mi je bilo popolnoma jasno, da sem s tem pač dal nekaterim priložnost za kritiko dela. Revizije nameravamo imeli tudi v prihodnje. Se pa slrinjam, iii ta kritika je upravičena, da je bilo poročilo mogoče prepozjîo dano na občinski svet.« •V čim» mislite, bi zadovoljili potrebe in želje ohčantn', s kakšnimi vprašanji se obrnčajo na vas? »Potreb in želja občanov je gotovo to liki> kol njih samih. Vsem gotovo ni moč ustreči. Se pa zelo trudimo prisluhnili in pomagali vsakomur, ki se obrne name ali na občinsko upravo. Nikoli se nisem izmikal neprijetnim vprašanjem ali reakcijam, saj si vedno in v vsakem trenutku upam stopili pred vsakogar. Stiske ljudi so vedno večje, pa naj grc za maicrialna. stanovanjska vprašanja, medsosedske odnose, izgubo službe ... S teh področij so ludi vprašanja. Kol že rečeno, poskušamo pomagali oziroma vleči poteze v tako smer. da bi čim več ljudem čim bolj olajšali vsakdanjik.« Odpravljate se na dopust. Bo hrezskh hen, zaslužen? »Res si želim vsaj nekaj dui lega do pusta. Menim, da sem si ga zaslužil- Kakor ga ljudje privoščijo meni, ga tudi jaz njim. Kako bo brezskrben, bi težko rekel. Gotovo pa mi bo dolgčas po občanih in občini Šmarino ob OBJAVE 13 julija 2006 Si še predstavljate življenje bies Mobitela? BenQ Siemens E61 22.900 SIT** 95,56 EUR Nokia 6131 39.900 SIT** 166.50 EUR Sony Ericsson Z3ÛOi Z900SIT''* 32,97 EUR Samffung SGH-DS20 54.900 SIT** Siemens ME7S 9.900 SIT 41.31 EUR BenQ Siemens S66 fBTiiaidka 14,900817'''' 62,16 EUR Motorola U6 PEBL 59.900317"* SonyEiicsson ZS30i 14.900 SIT** 62.16 EUR 229.09 EUR 249»96 EUR Sony Ericsson W810i 59.900 SIT** 249,96 EUR UMTS UMTS Samsung SGH. Zapisali smo ludu da bi bili) usm tudi v prihodnost. Vendar v konceptu trajnostnega razvoja, da bi se kar se da najbolje ujela z drugimi ustvarjalniiiii dejavnostmi. Na prvi pogled se nam takšna naloga lahko dozdeva enostavna in preprosta. A Fran< SEVER Predsednik Mestnega odbora SDS Velenje ifi kandidot za župano Ko SŮ jé 2 nairtowùnittti oatoihami v energetiko tagofowila dodatna stabilnost iateskega gospodarstvo Itidi zo nosfednje generaiije, so se hkrati aa široko odprte možnosti za povsem nov, tretji gospodarski steber. vodenja občinske skupnosti. S prednostjo ustvarjanja lastne politične podobe in statusa pred ustvarjanjem razvoj* nih politik se učinkov za višjo kakovost življenja občank in občanov ne da dosegati. Prav tako se ne da dosegali s politično samovšcčnosijo, iz katere Izhaja zveličavnosl enega in edinega mnenja, vsa druga pa naj bi bila kritike in podtikanja. Oziroma naj bi bila sovražnosti, ki jih je treba zatretJ. AJi niso ti časi minili prav zaradi tega. ker so onemogočali razvoj in višjo kakovost življenja. Nesporno je, daje o razvoju smiselno sončiti številna mnenja, Nobeno se ne sme dojemati kol škodoželjno ali sovražno. Vsa so dobrodošla in težijo k napredku. Je pa res, da na številnih mnenj iJi pridobljeno razvojnsti čas. nekaj po njihovem okusu. Verjetno to ni vse. na čemer bi mestna tíbčina Veletije bolj pogumno kot doslej utetTieliila svoj turistični razvoj. Več in bolj temeljito bi ga morala opredeliti strokovna interdisciplinarna pn.yektna skupina, ki bi imela številna ekspertna znanja. S tem bi nekoč degrcdirana površina, í)bQ^očje ugrezjiin, pridobivala podobo nove kulturne krajine z natančno določeno osrednjo vrednostjo, ki bi postajala vedno bolj prepoznavna in mogoče enkrat v prihodnosti tudi poslala turistični stereotip. Podobnih primerov je veliko, kot na primer avstrijski »Irei zeii platz« (prostiir za prosti čas) pred Gradcem, kjer seje gramoznicam dalo novo podobo in novo osrednjo vredno su Pa tudi znano vulkansko otočje Kanarski otoki, ki se zelo uspešno turistično tržijo kot otočje večne pomladi in ne kot vulkansko otočje. Zanimivo pri vseh takšnih primerih je to, da je osredrýa vrednost dobro domišljena in trajnoslna. Pri gramoznicah jc to prosti čas. pri Kanarskih otokih pa večna pomlad. Turistično-rekrealivni œnter Jezer) še nima osrednje turistične vrednosti je pa vsega po malem. Zgodi se nam lahko, da bo prav to narekovalo osrednjo turistično vrcdnosi razvoja turizma v mestni občini Velenje, moralo pa bi biti ravno obratno. Osrednja turistična vrednost z možnostjo trajnostnega razvoja bi morala narekovati. kaj sodi zraven in kaj ne, da bi se dosegla prepoznavnost in turistična vabljivost za čim večje število ljudi. Upam. da se bo še pravi čas zmoglo do- volj intelektualnega napora in potrebnega soglasja, da bo do nje tudi prišlo, kajti najslabše bi bilo, če sc zaradi nezdružljivosti turističnih produktov do osredtije turistične vrednosti sploh ne bi moglo priti. S lem bi se nepopravljivo prizadela zlasti prihodnost, a tega si preprosto tie smemo in ne moremo privoščiti. vendar ne na način: tukaj ga imate in ga se naužijte. Nesporno je, da so naravno okolje in termalni vrelci osrednje turistične vrednosti a jc prav tako nespjjrno, da same ne zadoščajo, da bi turizem poslal potnembna gospodarska panoga v regijskem okoiju. llazvojni izziv je v razvoju možnosti za čedalje popolnejšo sprostitev z užitki iz narave. Užitki pa so številne dejavni>sii, ki jih osrednje turistične vrednosti omogočajo. Na tem mestu jih je nesmisehio naštevati, morale pa bi biti deležne, tako kol pri novi kulturni krajini in iitdusirijski dediščini, te-meljilega strokovnega razmisleka. Brez tega razmisleka oziroma s prepuščanjem turističnega razvoja spontanosti in samo-ra sini št vu ne bo pogumnejšega napredka- A tega si verjetno ne želimo, Nc v mesini občini Velenje in verjetno tudi ne v sosednjih občinskih okoljih. s POSLOVNO SKUPINO ZA TURIZEM DO GOSPODARSKE RASTI IN ZAPOSLOVANJA Prvo vprašanje, ki sc nam pri tem poraja, je, ali bi povezanost turističnili kapacitet v poslovno skupino za turizem letem u omog<íčila tiov razvojni izziv. Lahko se vprašamo tudi drugače, ali sedanja organiziranost omogoča la novi razvojni izziv. Kakiir koh si na ti vprašanji poskušamo odgovoriti, so odgí>vori vselej odvisni od naših pričakovanj. Višja pričakovanja zahtevajo bolj organiziran Vizije so res izzhr s Številnimi pomisleki, o so hkrati najboljša skrb zo prihodnost. Brez poguma so vizije neuresničene sanje, pogum po se praviloma obrestuje In sanje poslane jo stvarnost. Naravno okolje in termalni vrelci Ni nobeno odkritje, da življenje v sodobni družbi zaradi hitre minljivosti življenjskih dobrin teče hitreje, kot ga v različnih življenjskih obdobjih sploh lahko živimo. Zdi se nam, da nas prehiteva. a v resnici težko dohajamo hitrost minljivosti življenjskih dobrin. Ker si želimo isle hitrosti, namreč, ne radi zaostajamo, potrebujemo več kreposti, več življenjske moči. In sprostitev z užitki iz narave nam ravno to daje. krepost in dodatno življenjsko moč. Nekoč jc bila utrujenost in izčrpanost v pretežni meri poslcdica Tizičnega napora, Danes je tega vse manj. Utrujenost in izčrpanost nam povzročajo bolj kompleksni dejavniki, in sicer pogosli stresi in različne življenjske stiske. Samo počitek nam zaradi tega kaj dosti ne pomaga več, potrebuje se spr<5stitev. To pa lahko dosežemo le z užitki, ki nam godijo. Naravno okolje je naravnost idealno za lo. pristop, manjša enostavnejšega. Moja osebna pričakovanja in pričakovanja nn> jih kolegic ÍQ kolegov v mestnem odboru SDS Velenje so bistveno višja, kot so bili doseženi učinki turizma doslej- Za lo je tudi naša vizija razvoja turizma bolj pogumna, a zaradi tega ni nič manj premišljena in realna, kot če bi bila previdnejša in opoiekajoča. Poslovna skupina za turizem v regijskem oki)lju je prav listo, kar manjka, da bj podjetniške turistične dejavnosti prestopile v višjo fazo gospodarskega ustvarjanja. V fazo. ki bi turizmu zagotovila večje razvojne možnosti, nam vsem skupaj pa ustvarila več učinkov /a >išjo ka-k(M>sl življenja. In slednje so pričakovanja za danes in za jutri. Ce ste z nami v teh vročih poletnih dneh pri prebiranju tednika Naš čas. vam žeto obilo užitkov z željo, da ostanete še naprej z nami. Skupaj bomo zmogli vse razvojne izj'ive in nam bo še lepše. SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS SDS Nove odločbe o dohodnini spet 15. julija Zavezanci za odmero dohodnine za leto 2005 lahko odločbe pričakujejo spet 15. julija - Na davčnem uradu Velenje se je doslej zaradi odmere pritožilo »le« 50 zavezancev Mitena Krstić • Pianinc Velerye, Mozirje. 6. julija - Med /avczanci, ki so di)slej določbe žc prejeli, bilo pa jili je več kot 40 odsioikov. je 3.416 (pribii/iio 20 odslnlkov) lakih, ki bodo morali dohodnino doplačali, skupni znesek doplačil zuasa dobrih 88 Diili-jont)V. Kar 66 odstotkov ali 11,374 /avczancev. ki so odločbe že prejiili, pa je dobilo preveč vplačano akomacijo vrnjeno. Skupni znesek je kar precejšen, ^re preko 442 milijonov lolaijev. Drugi, 2,645 je lakih, pa državi ne dolgujejo nič in ludi ona njim nc dolguje nič. saj se zneski do plačil, ki so nižji od 500 tolarjev, odpitejo. Nanieslnica direkiorja Davčnega urada Velenje Marija Gregore, novo pošiljko odločb napoveduje po 15-juliju. »Nekateri po-dalki se se usklajujejo, primerjajo in nikakor ne drži irdilev, da je z napovedmi zavezancev, ki odločb še niso prejeli, nekaj narobe. Zaradi sieviinih novosti, ki veljajo pri napovedi dohodnino za ieto 2005, pa je lako na sirani zavezancev, ki so dolnxininske napovedi vložili, pa tudi na sirani delodajalcev in izplačevalcev, ki so podatke posredovali, nekaj napak. Te je potrebno odpraviti in podatke uskladiti, v določenih primerih bo potrebno tuči sodelovanje zavezancev. Ko bolo urejeno, bodo odločbe ludi izdane,« pravi (»regorčeva. Doslej le 50 pritožb na odmero / vročhvami odločb v polclnih mesecih pa zna nastati problem. Veliko ljudi bo najbrž v čisu. ko jih bodo na pošti čakale odločbo, na počitnicah. Tisti, ki vedo, da bodo odsotni dalj časa. si lahko »priskrbijo« pooblaščenca za vročitev odločbe. To mt)rajo pravcv časno uredili na svoji posti. »Po zakonu o splosnem uptavnem Marija Gragorc: 'Valika razítka mad napako in namerno utajo davka." postopku se šteje, če v petnajstih dneh po dnevu obvestila, ki ga jc v postni nabiralnik položil poštar, naslovnik ne dvigne odločbe, je la vročena. Po tem datumu pa prične teči pet najsi dnevni rok za m oreb il ne pritožbe.« Veliko je bilo v zadnjem času govora o lem, da so bile številne odločbe napačne. »Tudi nam se je sprva zdelo, da smo prejeli precej pritožb, izkazalo pa. da temu ni tako. Do 6. julija je prispelo 50 pritožb. C C lo število prinierjamo z izdanimi dohodnmskimi odločbami. ta delež ne znaša niti où-stolek. Res pa je. da se je vclik(i zavezancev osebno oglasilo na davčnem uradu ali izpostavi, pre-cgjih je klicalo tudi po telefonu, a seje bilo pri preverjanju podatkov ugotovljeno, da so posredi nejasnosti.« pravi namestnica direktorja Davčnega urada Velenje. Naivečkrat je do nesporazumov prihajalo zaradi pričakovanj zavezancev, da bodo dobili vrnjene več akonlacije dohodnine, kot pa so jo dejansko dobili, Internet ne pozna vseh okoliščin »Internet je letos ponujal kar precej varianl /a izračun dohodnine. vendar te niai nikoli stoodstotne. Program, kije bil na voljo na internetu ni mogel vedeti, ali bo pri zavezancu, ki je svoje po-daike vnesel v računalnik, kol vzdrževanega družinskega člana uvcijavlial še kdo, kar vpliva na priznanje splošne olajšave. Računalnik mu je v vsakem primeru splošnih olajšavtj upošteval in pth ten\ je bil kak izračun tak, daje zavezanca razveselil, pa čeprav ga ne bi smel. Največ nejasnosti je bilo tam. kjers<) ljudje pričakovali vračila, pa jih potem ni bilo,« Napake pa so bile. Tako ua strani davčneg?. organa kot na strani zavezancev In kol že rečeno tudi izplačevalcev, a sc po doslej vloženih priiožbah vidi. da jih jc večina na>4ala na strani zavezancev, »V veliki meri so pcjzab-îjaii na vzdrževane družinske člane, vpisovali napačna obdobja vzdrževanja družinskega člana, v nekaterih primerili so pri vzdrževanem družinskem članu navajali kolono, kjer se vpiše sredslva za preživljanje znesek lastnih sredstev in prišlo je do napačne obdavčitve. V nekaterih primerih so na pr\i strani zavezanci obkrožili, da so člani Hvropske unije, kar je bilo mišljeno le za liste zavezance. ki niso rezidenti Republike Slovenije. V teh primerih zavezancem niso bile pri/nane dve odstoine olajšave in zalo zdaj vlagajo pritožbe.« Napaka je nekaj drugega kot namerna utaja Círešlíi so tudi delodajalci. Glede îia to, da se je zakcmod^ia sprejemala pozno in so bili ludi programi dostavljeni pozno, so imeli delodajalci na voljo le malo časa za kontrolne podatke. Velike spre- membe pa so bile tudi napram preteklemu letu. «/a lelo 2005 so se prvič dajali kontnîlni podaiki o dtîhodkih. ki so neobdavčljivi, so pa pomembni pri ugotavljanju upravičenosti do olajšav vzdrževanih družinskih članov, kar je ludi ptwzjočilo nekaj te?.av.« Kakf> bodo ravnali v primerih, ko se konlrolni podatki in podatki, ki so jih davčni zavezanci vpisovali v napovedi, ne pokrivajo? »Kontrolni podaiki se preverjajo in primerjajo tudi s lis-timi. ki so jih delodajalci posredovali med lelom. Ce so ti podatki usklajeni, in če se ne bodo ujemali s podatki, ki so jih dali zavezanci, bomo le pozvali in skupaj preverili, zakaj je do napake prišlo. Dogaja se, da zavezanec zapiše kak podatek v napačno vrstico ali napiše skupni zjiesek podatkov ...« Te zavezance bodo na »usklajevanje* vabili proti koncu julija in v avgusiu. »Politika íňz-nova nj a pa bo glede na številne novtîsii in nejasnosti pri napovedi dohodnine za leto 2005 milejša. I.elos homo zelo strpni. Velika razlika je namreč med napako in namerno utajo davka. Ce nekdo ne odda dohodnine, pa ve, dá jo mora iddali, je lo povsem nekaj drugega kot, če nekdo napoved odda. pa se podatki ne ujemajo povsem, ker so napačno sešteti ali vpisani pod napačno oznako.« Zaključili tudi na Ljudski univerzi Šolsko leto 2005/06 je bilo za Ljudsko univerzo uspešno tako po količini kot kakovosti opravljenega dela - Kar nekaj izobraževalnih oblik je bilo občanom ponujenih brezplačno Mitana Krsiič - Planine Velenje. 7. julija - S svcčan{; podelitvijo spričeval poklicne maiure, zaključnih izpitov in p vali zjsanje 4.260 ur. Prvo leto delovanja pa je za Svetovalnim središčem Ve le nie. ki ga je v lem času obiskalo 614 Mirjam Šibane: "izpaljaii smo za petino izobraževainiii obiik već kot ieto pred tem.» takšno udeležbo zadíWíiIjna. »Je pa zanimivo, da je med tistimi, ki so se oglasili pri nas, kar 68 odstotkov žensk. Mhajajo tako mlajši kol starejši, po statusu pa je med našimi ohisko vald največ brezposelnih. Po stopnji i/obra/be je bil največji »dstoiek tisiih, ki imajo poklicno izobrazbo, sledijo listi s štiriletno strokovno, tehniško in splošno izobrazbo ter osnovno šolo.fl je povečala. Oktobra letos bodo na t.judski univerzi Velenje zaključili Pharov pro gram 2003 Izboljšanje računalniške pismenosti biezposeloih, kije m udeležence prav tako brezplačen, in projekt Z računalnik(mi do nijvih priložnosti. Alenka Moko ta r, koordinatorka dveh projektov Phare 2003 na Ljudski univerzi. je povedala, da je namen obeh programov povečati usposobljenost bre/posehiih oseb. njihovo prilagodljivost trgu dela, mobilnost in s tem večjo zaposlji-vost. »Konec februarja smo v 60-umo računalniško usposabljanje vključili 43 udeležencev, io sicer 21 v Nazarjah in 22 v Velenju. Udeleženci bodo svoje izobraževanje zaključili z opravljanjem izpitov in pridobitvijo spričeval z mednarodno veljavnim Evropskim računalniškim spričevalom 1-CDl..« pravi. V okviru sodelovanja s so v njihovem projektu Izboljšanje računalniške pismenosti brezposelnih prevzeli usposabljanje z.a preko 70 brezposelnih s področja /gornje Saviuiske doline. Biserka Piafiuta: ^V Svetovalno središče pribalajo predvsem žen^e," Aienka Mokotar: 'izobraževanje se zaktjuči z opravljanjem izpitov," Jože Miklavc: »izkataio se je^ daje motivacija za učenje pogojena $ finančno pomočjo,- letu 2005/2006 prvič izvajali ludi računalniške tečaje za odrasle na osnovni ravni. Pomemben delež sredstev za to je /agolovila Mestna čina Velenje, k: je krik kar devei tovrstnih tečajev. občina Nazarje pa še Štiri. »Tečajev se je udeležilo 126 i)bčanov Velenja iu 46 občanov Nazarij. Dva tečaja pod ugodnimi pogoji soil-nanciranja iz različnih virov pa smo izvedli tudi v S<)§lauju- Osnovnega se je udeležilo 14 slušateljev s področja kmetijstva in konfekcije. 12 slušateljev pa seje udeležili» posebnega usposabljanja za pripravo predstavitev powerpoint,« je povedal Jože .Miklavc in (»bljubil, da bodo jeseni skušali poiskati enake in še nove vire za organizacijo in izvedbo občanom dostopnih usposabljanj na področju računalništva. Znanje - ključ do uspešnega podjetja, je še eden od projektov, ki so jih letos izvajali na Ljudski univerzi Velenje in so bili za udeležence brezplačni. Namen pR> jekia je izboljšali kakt> vost človeških virov v procesu vseživlicnjskega učenja. Jasmina Fellci-jan je povedala, da jc bilo v projeto vključenih 37 malih in srednje velikih podielij iz savinjske regije. V času od februarja do maja so /n udeležence i/vedli štiri različne izobraževabie m(v dule, in sicer luii jezik, računalništvo in e-poslo-vanje, modul dsioikov vseh. Neobvezno članstvo v GZS Podjetja se bodo v prihodnje sama odločala o oblikah povezovanja Nov zakon je odpravil obvezno članstvo v Gospodarski zbornici Slovenije. Veljal: je začel 24. junija, prehodno obdobje pa bo trajalo najdlje do 24. septembra. Do takrat morajo gospodarski subjekli še plačevali članarino. V tem času pripravlja Gospodarska zbornica Slovenije seznam svojih članov in izračun deležev upravičenj vseh članov d(ï premtižeuja. Izhodišče za lo so vplačane članarine od L ian-uaija 1996 do 24. junija letos. Ta seznam bodo objavili na spletni sirani najkasneje do 24. septembra letos. Reprezentativne zbornice bodo imele sorazmerno z upravičenjem do premoženja ludi pravico do uporabe prosiomv Gospodarske zbornice Slovenije, hkrati s lem pa ludi obveznost o sorazmerni zaposlitvi delavccv G/S. ■ ljudi. Svetovalka v njem Biserisa Plahuta je s Na Ljudski univerzi Velenje pa so v šolskem Skok čez kožo v v Šentilju Športno rekreacijsko društvo IlOII iz Podkožlja v krajevni skupnosti Šentilj vsako leio ob rudarskem prazniku organizira Skok čez kožo. Čez kožo sicer ne skačejo »zelenci«, ki bi vstopili v rudarski stan, temveč eden od upokojenih rudarjev, ki jih je v Podkožlju kar precej. Letos je ta čast doletela Stankoia iz La^, Geslo, ki ga jc povedal ob skoku, je zelo aktualno: »Ni važna višina pokojnini, temveč kolikokrat jo bom prejel«. Udeleženci so ob lenj dogodku obujali spomine, kako so preJ desetletji tudi sami skočili v rudarski sian. /vrstile so se športne aktivnosti in prijelno druženje, manjkala pa tudi ni že tradicii'-nalna krača. ■ Jože Kandoif GOSPODARSTVO Premogovnik ustanavlja sklad za zapiralna dela Nadzorni svet Premogovnika Velenje v pripravah na skupščino družbe - V razvojnem načrtu Premogovnika predvidena ustanovitev posebnega sklada za zapiralna dela - S HSE podpisali pogodbo za dodatne količine premoga - V Holdingu Slovenske elektrarne pospešeno uresničujejo strategijo širjenja preko meja Slovenije M/fena Hrstič • Planine Velenje. Ljubljana • Nadzt^rni svci Premogovnika Velenje, ki mu predseduje tir. Milan Meiived. namestnik generalnega direktorja Holdinga Slovenske clekirarnejc na /adnji seji < ^ bra vn aval ii rad ivo in predloge sklepov /a skupscino družbe, kj bo 20. avgusia. Skupščini bo predlaga i. da sprejme in potrdi r a/voj ni iiaćrl Premogovnika Velenje /a obdobje 2006-2011. o/iroma 2015. Za Premogovnik Velenje pa je po membiio, da je v razyi>jnejn načrlu predvidena ludi usianovilev posebnega sklada za zapiralna dela. ludi /a jamo Skale, Doslej so v Prenvv govniku /a [a dela porabili že precej denarja, ves čas pa upali na p*H moč dr/ave pri tem. saj ta dela niso ravno poceni. Ustanoi'fjanje sklada z pa je, da je Premogovnik Velenje za zapiralna dela jame v jami i^kaie v zjïdnjem obdobju namenjal leino med 400 in 500 milijoni tolarjev. Nekaj podobnega pričakujemo tudi v prihodnje. Ne moremo pa reči. ali bo lo dovalj. Kljub temu moramo že sedaj zastavili dolgi in)čni prrýekt financiranja, po katerem bomo vsako leto na-nwnsko zbirali sredstva ne glede na to, koliko jih bomo v posameznem letu jiiUrebovali za posamezne aktivnosti.« Ste pa nadz/'nsiki na zadnji seji obravnavali ludi letno porfK'ilo zo lani. ki ho konec avgusta predlože ti o skupščini. Je rtpraw doseí^la cilje» ki so dolf!tmn'no pomembni za uspešno delovanje Premogovnika? »/e na eni prejšnjih sej smo posebno pozornost namenili samo temu poročilu. Tokrat je bilo sestavni del gradiva, ki ga nadzorni svet obravnava pred obravnavo na skupsčim. V celoti lahko rečem, da so bili cilji doseženi. Poslovanje je Premogovnik sicer končal z raiiiimalno izgubo, precej manjšo, kot je bilo načrtovano, vsi ostali cilji pa so bili do sei^.eni. Izpolnjen je bil /elo zahteven proizvodni načrt, v Tliš so bile dostavljene v pogodbi določene količine premoga, izvedene so bile vse investicijske aktivnosti. Velika pozornost je bila posvečena prestrukturiranju osn<>Jvnc dejavnosti, kar bo kmalu privedlo do končne priva-ti/acije hčerinskih družb. Ocenjujem, da so bili stroski v letu 2005 ustrezno obvladani in da se uspeî^no nadaljujejo aktivnosti /ja optimizacijo poslovanja. Vodstvo PrenK^govnika je v to vložilo veliko naporov in pri tem so bili uspešni. Še bt>(j pimîembno pa je dejstvo, daje kljub intenzivni prt ^i/vodnji nivo zagotavljanja vurslva pri delu ustrezen, da so trendi ugodni. Število nezgod pri delu še naprej upada, razmere so torej obvladljive, čeprav jih pri težkem rudarskem delu pod zemljo nikoli ni možno p pusti. Objavljenje bil v Delu. Ra/pisne pugoje smtj v celoti povzeli po statutu, ki ga ima Premogovnik Velenje.« Se v fISl: te pripravljate na letošnjo strateško konferenco? Te pri m.v običajno potekajo te septe/nhra. Vsaj lani je hilo tako? »Dejansko se nam september zdi najprimerneji^i čas za dogovor o smernicah poslovatya za naslednje leto. Družbam skupine nsn smo že poslali obvestilo, da bo tudi leios strateška konlerenca konec septembra. Na njej sc bomo pogovarjali o dveh glavnih temah: o dolgoročnih razvojnih usmeritvah, ki sc z novim razvojnim načrtom intenzivirajo, in o planskih osnovah za naslednje leto.« Razmere na energetskih trgih so dinamične Kaj pa poslovanje pm' polovice lefosnjef{a leta, !\'ajbrz vse številke še niso zbrane, pa rseeno? »Lahko ga ocenim kíH dobro in lo kljub zahtevnim razmerain. Kljub neugodni Uidn>logiji v začetku leta, nadaljnji rasti cen emisijskih kuptmov, ki se odražajo v končni ceni električne energije ter uvedbam avkcij na slovenskih mejah smo v prvi poUmci leta presegli zastavljene ciljc. Na splosno pa iahk kaj povezano z ustanavljanjem samostojne drutbe s sedežem v Bet)f;radu, o kateň ste govorili na lanski strateški konferenci? »To je zelo povezano. V začetku leta smo registrirali samostojno družbo Balkan l'.nergy s sedežem v Beogradu, ki je konec junija kol prva v Srbiji pridobila posebno energetsko licenco, /daj seveda pričakujemo tudi prve prave rezultate. To pa ni edina družba, ki smt) jo ustanovili v tujini. V HSL že od leta 200.^ kot samostojna družba deluje IISL Italija, pred dvema mesecema smo ustanovili družbo FISE Hungary na Madžarskem, lik pred začetkom delovanja je naše predstavnih IVO v Pragi in še nekaj želez imamo v ognju. S temi aktivnostmi se pohod IISL v mednarodne vode intenzivno nadaljuje.« USE je bil tudi med kandidati za odkup Termoelektrarne in rudnika Plevlja. Kako se je izšlo? »Glede na to, da se v okviru skupine ilSE že odvijajo vsi investicijski projekli, ki so sploh možni (priprave na gradnjo novega bloka 6 v Šoštanju, prenova /laloličja. črpalna elektrarna Avče, priprave na gradnjo črpalne elektrarne Ko/jak na Dravi, nadaljevanje i/gradnje na spodnji Savi, prvo elektrarno so prejšnji mesec odprli natančno na dan, ki je bil za lo predviden z investicijskim programom, v roku 42 mesecev in tudi v okviru finančnih sredstev, ki so bila predvidena), s2 ne nastajajo samo zaradi energeiike. Pomemben činitelj je tudi promeu ki nenehno narašča. V Sloveniji pa še posebej, ker je z novimi avtoces' tami v Slovenijo prišel tudi Iran/jini promeL Množice težkih tovornjakov uporabljajo nase avtoceste in ravno iakčajo emisije C02. Pa ludi vpliva industrije ne moremo prezreti. V energeliki menimo, da bi morali skupno količino dogovoijenih emisij C02 ustrezneje ra/deliti med iranspon, industrijo in energetiko.« fiesti blok Te}vuH'lektrarne Šoštanj, (iredo pripi'ave po načrtu? ftPovscm. Večkrat smo že poudarili, da je naložba v blok z mogo 600 MW prava in nujno potrebna Slovenijo, za njeno varno in stabilno os-krbiî z električno energijo. Zaradi slabih izkoristkov starih blokov v TLŠ je poraba velenjskega premoga v tem trenutku neracionalna, z-ato bi bilo pi)trebQo pnýekt modernizacije TEŠ čim prej izpeljati. Nov blok, ki bo zgrajen v skladu z najsodobnejšimi tehnološkimi dognanji in ho omogočal visoke izkoristke, bi bilo treba čim prej vključili v deliwanje tako z i)koliskcga kakor ludi etemcjniskega vidika. /. isto količino premoga bomo v Šaleški dtjlini pn^izvedli za pelintî več eleklrične energije. Premi^govnik Velenje ima na razpolago še dovolj premoga, tako da se bo udkopavanje nadaljevalo vse do leta 2i)40. /a Šaleško dolino in za mlade generacije, ki bodo ludi v prihodnosti potrebovale kakovtistna delovna mesta, je to zelo pomembno. Poudarjam, da bodo v teh načrtih izpolnjene vse okoljske z.ahleve, hkrati pa bo pnnzvodnja elektrike postala konkurenčna. Konkurenčno energijo pa bo Sli^vcnija tudi v prihodnje močno potrebovala.« m Od srede do torki • STet la doaoTlai Sreddi 5. julija Tri pt>djetja. ki niso hila i/hr«na na razpisu operacijske nnzc, s<ï začela pregledovali pcmudbe svojih konkurerlov na ra/pisu. Pri Sannlaborju o nepravi I nosi iii niso i^.eleli govorili, predstavnik MedicoengineeriiiiiH pa je dejal, da so pri vseh ponudbah našli ne-prdvilfiosii. vendar jih morajo šc preverili. Tudi predstavnik Molli-era je irdil, da je nasel napake pri ponudbah konkurentov, vendar ni razmišljal c> tem, da bi se priložil. Oh 15. obletnici sprejelja brionske deklaracije so na Minislrsivu /H /.unanje /adeve odkrili spominsko ploščo. Premier Janez Jaii^a je i/.posiavil dejstvo, da je Slovenija na brionskih pogajanjih postala subjeki mednarodnih od- aaj fe Sindikati so bUi presenečeni nad Ujavo Janeza Drobnica. nosov. Med slavnostnimi govorniki so bili §e Dimitrij Rupel, Milan Kučan, France Bučar in Lojze Peierlc, slovesnosti pa se od vseh, ki so se lakrai po^zajali na Briijnih, ni udeležil le predsednik države Janez Drnovšek. Minister za delo Janez Drobnic je dejal, da bi v pijgajanjih o za-ktmu o delovnih razmerjih lahJco sam zastopal delavce. Sindlkaii SÛ bili presenečeni, saj nameravajo interese delavcev zastopali ludi v prihodnje. Drobnic pa je pi^vedal, da si država ne more privoščiti devel let usklajevanja zakona o delovnih razmerjih, zato meni, da bi bilo v korist vseh delavcev, če b) se socialni partnerji zavzeli za hilro dokončanje usklajevanj in bi zares konstruktivno sodelovali pri tem. Četrtek, 6. julija Vlada je sprejela osnutek proračunskega memoranduma za leta 2007-2011 in določila proračunski priniaujkljaj za leti 2007 in 2008. Prvoino načrtovani proračunski primanjkljaj za prihodnje ieio se znižuje na en odstotek BDP. v letu 2008 pa bo znašal 0,9 odstotka BDR Odhodki proračuna bodo leia 2007 znašali 1975 milijard tolarjev, prilivov pa bo za skb-laščenke, da naj bj vedeli le za eno klinično raziskavo, in zanikali zlorabo javnih sredstev. Generalna direktorica Darinka Miki avčič je povedala, da razhajanj med številom ra/jskav, ki po podatkih vodstva potekajo v Kliničnem centru, in podalki Agenciie za zdravila ne more p<3jasnili, saj agencija dovoli izvedbo raziskave farmacevtskemu podjetju in ne Kliiučnemu cemru. Petek, 7. julija Kolegij predsednika državnega zbora je odločil da bo v komisiji DZ za nadzor proračuna in drugih javnih financ odslej tudi član SLS, s čimer bo koalicija v njej imela večino. Predsednik proračunske komisije Milan M. Cvikl je pt)iezo obžaloval in ostro obsodil. saj gre po njegovem za de-moniažo demokratičnega nadzora. Minister m javno upravo se je seslal s petimi sindikati, združenimi v konfederacijo sindikatov javnega sektorja, s katerimi so se pogovarjali predvsem o načinu pogajanj in sklepanju kolektivne pogodbe Zit javni sektor. Virant je napovedal, da kolektivne pogodbe za javni sektor ne bodo podpisali, če je ne podpiše konfederacija sindikatov. Ta se ni strinjala 7 novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki je začela veljali L julija, saj so menili, da bi morala bili predmet pogovorov le eskalacija, o drugih Spremembah. ki jih prinaša novela zakona, pa bi morali diibro premisliti. N^katerf so napovedali, da naj bi spori glede nuMearigovorieHega sklada za razgradnjo odpadkov. Ker se Slovenija s taksnim načinom kršitev mednarodnih pogodb ne strinja in ker to ni evropska praksa, želi Hrvaško na lo zelo jasno opozorili. Mnogi so napovedali, da bo Slovenija kmalu začela arbitražni postopek zoper Hrvaško. Nedelja, 9. julija v SLS so se odločili, da bodo v parlamentarno proceduro vložili resolucijo o meji med Slovenijo Irt Hrvaško, čeprav izkazane podpore zanjo ni bilo. Njihova rcs(v lucija temeljni na predpostavkah, da Piranski zaliv in naselja ob Dragonji pripadajo Sloveniji, da Slovenija pri predlogih za dr- Î^PM---- snû VAS KAKřM íZ-BKls 3Ê fcl L Huriftu IN PřIJPlZAti Enajst izbrisanih na Evropskem sodišču za človekove pravice toži Slovenijo. Trdijo^ da želijo doseči vsaj delno človeka dostojno življenje. Pravniki iz Slovenije in Italije so v imenu enajsdh izbrisanih na Evropskem sodišču za človekove pravice vložili ložbo zoper Republiko Slovenijo. V njej so navedli. da je bil t^sebam po osamosvojitvi Slovenije nezakonito In protiustavno odvzel vsakršni pravni status in so jim bile kratene temeljne človekove pravice in svoboščine. Tožniki naj bi bili izpostavljeni dokazljivim zlorabam in trpinčenju slovenske oblasti, .S tožbi» želijo, da bi se jim vsaj delno omogočilo človeka di> stoj no ŽJ v [je nje. Sobota, 8» julija Preatier Janez Janša je odpotoval na uradni obisk v /DA. V Novi Gorici je polekal šesti kongres Socialnih demokratov, na katerem so sprejeli nov program stranke za razvoj Slovenije. Poimenovali so ga *Sli)veiiija v vrhu sveta«, z njim pa želijo državi ponuditi vizijo gospodarskega in sociaLiega razvoja, ki naj bi ljudem prinesel večjo kakovost življenja in družbo, ki bi bila domača ter varna. V javnost je pricurljala informa- žavno mejo ni omejena, opredeljuje hrvaški zgi)dovinski dolg 1er se zavzema za pravično mejo v Istri, na morju in v Prekmuiju. Premier Janez Janša je dopiUo val v Washington, kjer si je ogledal muzej o holokavstu in tam po S/o venski premier je obiskal ZDA, kjer si je ogledal tudi prestolnico in se pripravil na srečanje s pre dsednikom. lozil venec, nato pa se je udeležil večerje z uspešnimi ameriškimi Slovenci, /e dan pred tem je Janša obiskal Cleveland, kjer živi veliko Slovencev, in poudaril, da ceni njihovo pomoč pri slovenskem osamosvajanju in ključno vlogo pri leni, da so Združene dr- Zoran Janković se lahko smeje, saj sodeč po namigih kar dve stranki razmišljata, da bi podprli njegovo župansko kandidaturo zave Amerike priznale takrat mlado državo. Ponedeljek, 10. julija v državnem zboru se je začelo tedensko zasedanje, na katerem pa so na vprašanja poslancev odgovarjali le ministri, saj je premier gostoval v /.DA. Prvi dan je bil najbolj na udaru minister za šolsivt) in šport Milan /ver, vendar ima seja 26 točk dnevnega reda in se končuje v petek. Vodje poslanskih skupin so lako napovedali več kol 50 ur razprav, V javnosti so se že začela ugibanja o no vem ljubljanskem županu. Svojo kandidaturo je potrdila Danica Simšič, vendar bo SD o podpori odločal jeseni - namiguje se, da bi njena stranka lahko podpria tudi /orana Janko-viča. O lem naj bi razmišljali tudi v LDS. Določena pa je cena vožnje za grajsko vzpenjačo v prestolnici, ki bo znašala 480 tolarjev (2 evra) za pcwratno oziroma 360 lolaijev (1,5 evra) /ji enosmerno vožííjo. V Ljubljani so se dogovorili tudi o ceni zemlje, kjer naj bi stala džamija. Približno 16 hektarjev zemljišč, ki bodo namenjena za po irebe islamskega kulturnover-skega centra, je ocenjenili na 500 milijonov tolarjev, kar znaša približno 30 tisoč tolarjev na kvadratni meter. Torek; 11. julija /a zasedanju Državnega zbora so veliko pozornosli namenili tudi noveli zakona o visokem šolstvu, ki po mnenju nekaterih uvaja vrsto nejasnosti pri primerljivosti starih in novih izobrazbenih stopenj. Kt^alicija seje očitkov otepala, kljub temu pa so državni svetniki velo utemeljevali z očitki, da uvaja novela p(»daljšan študij, posledično pa onemogoča reformo visokega šolstva. Nh minislrsivu za zdravje seje končal zadnji krog pogajanj o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Sindikati in minister Bruca n še niso našli dogiivora, so se mu pa približali pri kaznovanju tveganega življenja in bolniškega dopusta, katerega vzrok je alko hol. To nadomestilo bo znašalo 60 odstotkov. Minister za lokalno samoupravo Žagarje dejal, da je dinamika črpanja sredstev EIJ iz na*-Uîva kohezijske politike pozitivna. V njej si je Slovenija zagotovila 3,7 milijarde evrov, državni strateški referenčni okvir, ki ga morajo članice pripravid za črpanje evropskili sredstev, pa je že na Evropski komisiji. Pripravljeni so tudi osnutki operativnih prt)gra-mov. žabja perspektiva ^F0fliFASHl0N& murri EVROPSKA HIŠA MODE Prešernova cesfa la, Velenje (NASPROTI SODIŠČA). Bratje, enotni vsi Jure Trampus fCo/efik^ ki se Je nedavm) podala mi službeno pot v Velenje, se je vrnila zelo navdih .kna. Kako Je le/w. pa urejeno, pruv fajn, tako tnesiece za hišico ob robu %ozdu in \'€selje v njej !n Jmno. ljudje, kako so prijazni, odprli, koliko idej imalo, aslo dru}*aće kol tukaj v heionski Ijubljani, ki .se duši v poyzj)el' niški ambicioznosti, \falo me Je bilo srant. ko Je tako nekniicno hvallfii lefMie rtulne^a tni krnja, še bolj pa, ko mi Je zalyíčala, da naj !)om ixmoaen. ker %em Velenjian, ker pač prihajam iz tako vlzi-onar.ske^a nmta. Ponosen? A ona ni bila edinUy kije v zadnjem časn trkala na mi)lo \e.st 'm me opogumljala, naj se símixitijami zazrem îja dol, od koder so postale korenine. Še huj.w rahoio si je zadtile ima naini.^iUla nacionalna televizija. Ne samo ona. i^s državniški aparai. celotna proffu-fiwidna mašinerija, ixmrnnhni motje in ti.'îli, ki bi to radi postali, pa dvortn zgodovinarji, jokavi ponxevalci. v.'^a nacionalna /tateilka, državniško obredje, zelene lipe in hlugo2y(K'ne Premrlo\'e Zdravljice me opominji^o, da le dni mineva petnajsi let od udejanjenja tisočletnega sna Slovencev, />einajst let od velika zmaf,e. od trenutka enotnosti, ko Je na ru.ievlnali starejša, jxykvariene^a, prilega rdečega režima vstal krasni novi svet. 7.a vra%a, kakšnega lisoč\eine%a sna slovenski>%a ttaroda, če pred tisoč leti še nikjer ni Nh nobenih Slovencev'. In za vra^a kakšne enotnosti, če pa so Slovenci pred vojno. med njo in po njej prei^ravall različne politične, Mýaškc, diplomatske in še kakšne strategije. Morda enotno samo v odločnem ob-."iojajtju in ujxmt zoper Jugoslovanske generale, a hkrati zelo daleč od {H){)olne^a konsenza, ker hi nas ravno ta potisnil v enoumje, iz kateremu smo se spretno Izvili Nekoč so se politični voditelji te ne-vamosU dobro zavedali, danes se je monla manj A nazaj k ponwu, k Velenju in obletnici. Ofxmtinjanje na lo. da sem Velenjčan ali pa da živim v mladi slovenski državi, je nenavadno. Človekova identiteta Je večplastna, .sestavljena iz koncentričnih krofov, morda elips, ki se prekrivajo, si včasih na.'iprotiijejo. so i ivi organizem. Kot sem lahko hkrati ponosen na Velenje, ker se skozi oči tujca kaže v ní^iep.ši luči. sem lahko hkrati tudi žalosten, ker ta tujec Velenja nI poznal prej In kot sem lahko jfonosen na .'nifl državo, ki .sije r vojni izborila pravico do samoodločbe, se hkrati s studom obračam stran od pizdinih ixditlčnih povzpetnikov, ki bi .ii rudi príkrcyili zgodovino. A pri vsem skupaj me nasprotja ne motijo toliko, kot nte moti pridi-sanje o .sretll .ploven.ski identiteti. Ni mi Jasno, kako lahko v tretjem tfsočietju dria\ïi sviy'im prebivalcem m mesec prikazuje samo eno. že dirvno )eč ne ni^pomemhnejšo identitet no plast. J a. seveda smo Slovenci, a smo hkrati tudi veliko drugef^a. I/namo sv(^'e vrednostne .sisteme, individualno obarvane kulturne vzorce. Sum se verjetno bolje razumem s kakšnim Skotom, ki posluša podobno muziko, glede Mme,filme in bere iKxlohne knjtge, kot pa s kakšnim Slovencem, ki se mcvdušuje nad turbo folkom. Živimo v .svetu multikniturnosti, f)rekrivajočih se identitet, in če mi država ves mesec pridiga o tem. da moj lasten. lmprovizacij.ski. tnojt/a inovativen, gotovo tki subjektiven /x)gled potrebuje nekaj korekcije, .fť ustrašim. Ne, država ne pridiga o razliùiosti. o multlkuhurnosti, o tem. da drugačno.st združuje. Nasprotno, država pridiga o enotnosti ene populacije enega pogleda. O Slovencih in njihovi zmagi. Državne .úupnosti seveda potrebujejo obredja in ljudje potrebujemo sidrišča .'ivojih Identitet, a pametna država bi govorila o Shmnclh, a v isfl .sapi ometiila tudi vse druge, ki so tu doma In ki so del kulture tega prosii)ra. Ponosen bi bi! na državo, ki od svqlih prebivalcev lega po-nasna ne bi zahtevala. Tisti, ki .so se borili za mlado državo, se gotovo niso borili zato, da hi tod okoli živeli samo Slovenci. i)a nekaj osamosvqjit\'enih her<ýev in legendarnih brigadirjev. Borili so .^e za državo, ki bo dopuščala drugačna nmenja in ki bo to drugačnost tudi spodbujala. ID7.il MHz rUr^ SEZONSKA RAZPRODAJA D B A : I L od 10. do 28. julija KULTURA Kultura paše tudi poleti 22. poletne kulturne prireditve bodo tudi letos poskrbele za kulturno hrano vseh, ki poleti ostajamo doma - Več prizorišč kot lani, več zvrsti, večkrat v središču mesta Veleiije • Tiiko ktU že 21 pí^lclij Uositjj. so v Knjižnici Velenje ludi lcU)s poskrbeli, da bo v času poletnih počitnic vsak teden ra/gibal vsaj en kulmrni do godck. ponavadi pa jih bo več. Kol pravi vodja priredilev Marjan Vlarinsek. so lelos pripravili več ra/licnih /vrsii, še večkrat pa se bodo kulturne prireditve dogajale ludi na Cankaijevi ulici v središču mcsla. Da je to res dobra odločiiev. Je /.a^eolnvo do kaz več kol odličen snholni naslop pouličnega gledališča. Kulturno ilruš^o Priden možic je na ploščadi prod cenirom Nova izvedlo predstavo Dobro jutri), gnspod Fran/, v kateri je uživalo velika naključno mimoidočih iu zagotovo veliko lakili, ki so v center prišli ravno /aradi te predstave. A največji uŽIlek je bil Dpa/,cwali ljudi, ki so se resnično zabavali, pa jih je ustavilo le lo. da se »nekaj dogaja«. Sicer pa bo ludi lelos največ poletnih kulturnih priredilev v a i rij u Velenjskejîa gradu, citra rski lešti-val pa bo tokrat v Salckii. Prireditve so se začele v soboto. 1. julija, ko se je na ploščadi pred ceturotn Nova predstavila skupina Biser, ki goji predvsem ljudsko in ponarodelo glasbo. Končale pA se bodo 1 septembra. k'Ustavilo" prav dogajanje v centru mesta, kov. in to res ziininiivili, ne bo malo. Ce boste doma, jih nikar ne zamudite. Leios jih vsnj na gradu vreme ne bo mcnilt». saj je atrij dobil streho. Kakšen topel poletni večer ob dobri kulturni prireditvi pa tudi lepo popestri delovno poletje. ■ Bs Ansambel Spev spet navdušil Šaleška dolina • V Šieverianu v Italiji je letos že .V>. teto zapored potekal lestival narodnozabavne glasbe Steverjan 2006. Ansambel Spev, ki ga sestavljajo mladi fatitje iz vse !^aleškc doline, se je že irel-jič uvrstil v Onalni izbor festivala m tokrat dobil kot edini ansambel kar dve nagradi. Nagrado 7n najboljše besedilo jim je prinesel Branko /upanc » ki je uhesedilil valček z i!aslt>vojn Moja je sreča mladost. Pt)lcg tega scjeanf^ambcl Spev predstavil so s skladbo iz zakladnice slovenske narodnozabavne glasbe, in sicer Venčkom Siakovih uspešnic. /a izredno dobro izvedbi^ obeh skladb si je Spev prislužil še nagrado za najbolji^o izvedbo tria. Tako so znova dokazali. da sodijo v sam vrh slovenske narodnozabavne glasbe in da svojo kvaliteto poiriujejo na najvišji ravni. Ansambel Spev je pred slabim mesecem dni pri založbi Zlati zvoki izdal tudi svojo drugo zgoščenko z naslovom Reci. da boš moja. Na lîjej je 11 novih skladb, tudi vse lanske nagrajenke s festivalov. Mednje sodi ludlakiu-akia najlepša viia leta 2005 V klasju skrit je čas žanjic. Med zani- mivosti na sveži zgoščenki uvrščajo sodelovanje z legendo slovenske eslrade. citrarjem Miho Dovžanom. s katerim so postieli Slakovo Ne prižigaj lučL V prihodnje čaka ansambel Spev veliko nastopov po Sloveniji, v oktobru bodo obiskali ludi slovenske izseljence v Ameriki, natančneje v mestih PiLisbourgh in Cleveland. Drevi koncert na gradu Velenje- DrcvibovalrijuVelenjskega gradu potekal koncert slovenske narodne in a capella zabavDe glasbe, ki jo bo izvajal Šaleški študentski oktet. Oktet deluje že iri leta, tokrat pa se bo prvič predstavil s celovečernim programom, ki zajema tuje in domače skladbe, skupaj z nekaj lastnimi priredbami. Koncert se bo ZHčcl ob 21. uri, vstopnina je 500 Sri', pripravlja pa ga Knjižnica Velenje v okviru Poletnili kulturnih prireditev. Šd/eskf studentski oktet se bo prvič predstavil s celovečernim programom. Goterjevi učenci odlični v začetku meseca Jc bili> v Ualiji vmesiu Atiimis 12, evropsko prvenstvo v igranju na organele in dialonične harnn>nike. Na tekmovanje so se prijavili tekmovalci iz tistih drž^v, v katerih diatonično harmoniko poznajo in nanjo tudi igrajo. Med njimi sn bili nastopajoči pretežno iz Slovenije, Avstrije in Italije. Konkurenca je bila izredno močna, saj je tekmovalo kar sto haniiimikašev. Prav zaradi številčnosti prijav pa so organizatoiji prccej omejili tekmovalni čas, in sicer od predvidenih šest do osem minul na tri minute z.a posameznika. Vsakega posebej je ocenila ludi 4-članska strokovna komisija, kateri je predsedoval Zoran Lupine. Pri ocenjevanju so bili posebej pozorni najprej na izvedbo samo. interpretacijo, tehnično dovršenost, ritmično usklajenost in konec kimcev ludi na videz. Goterjevi varovanci so v Italiji poželi prave uspehe, saj je v kategoriji od 10-14 lei zmagal njegov učenec iz Avstrije, Martin Suschnig z Jazj'. polko Zorana Zorka. V naslednji starostni kategoriji, v kateri so preizkušali svoje znanje od 15 do 18 let stari mladostniki, je Nejc Pačnik iz Skal pri Velenju zjisedel odlično uvrstitev, saj je bil drugi, in sicer z Venčkom I.ipinčevih pesmi. V zadnji, najvišji starostni kalegoryi. torej nad IK let. pa je prav tako drugo mesto zasedel Maiej BanovšekizZcč pri Slovenskih Kj"^nilcah. Matej je igral Goterjevo pesem Nikoli sam, s katero jc Roben zmagal na svetovnem prvenstvu leta Í999. Takšni uspehi so gotovo prava motivacija za vnaprej, še posebej svetovno prvenstvo, ki bo v Italiji na Južnem Tirolskem. ■ v^ Dom kulture pod milim nebom V teh dneh naj bi končali obnovo strehe, notranjost pa že dobiva končno podobo - V dvorani bo 485 sedežev, od tega 10 za invalide Bojana Špa^»/_ Velenje • Obnova velenjskega doma kuliure je v ich poletnih dneh v polnem leku. Kako ludl ne, saj Je streha nad veliko dvcv rano In avlo ie vedno razkrila. V šaU hi lahko mirno rekli, da imamo v Velenju lelni kino. Šala pa bi se končala, čc nc hi imeli izvajalci prccejšnje sreře /. vremenom, saj prav veliko dežja k sreči v/adnjili lednih ni bilo. V peiek sta župan MO Velenje Srečko Meh in prokurisi podjetja Siol VI Kamnika Iztok Žemljic slavrosino p<ïdpisala po-^{idbo za zagoioviiev notranje opreme doma. To je bil se /adnji podpis poižodbe / izvajalci, izbranimi na razpisih, saj se obnova prevesi v sklepno obdobje. Skupna vrednost pogodbenih Uei s podjetjem Stol pa /naša dobrih .S4 milijonov tolarjev. Zupan je ob podpisu pogodbe povedal. da ravnatelj Knjižnice Velenje Vlado Vrbič dobro pelje investicijo, ki jo spremlja vse od prvega dne in jo bo ludl do oivch riive. Ker nas je zanimalo, kako njosi, zunanjost pa bo ob krepki obnovi ostala na prvi pogled enaka, zaslužni prav vsi svetniki MO Velenje, ki so obnovo soglasno pi)dprli. pred slavnosinim podpisom pogodbe s podjetjem Siol smo se dogovorili podrobnosti o notranji opremi doma kulture. Cire za obnovo vseh lesenih delov. nova vrata, predvsem pa za nove stole v dvorani. Posebej za to dvoranti izdelan siol smo Itneli dvakrat na preizkušnji in tako smo se dogovorili še za nekaj popravkov. Dokončen model je izdelan in gre v teli dneh v proizvodnjo. Dogovorili smo tudi o končni kapaciteti dvorane, ki bo Nđ oéru bo treba učvrstiti strop, do6if pa l»o tudi orkestrsko Jamo bil. In^el ho ludi jamo za orkester, pa dvižni most in se mariskaj, česar prej ni Imel. Montaža odrske lehnlke leče dobrt). Teški izvajalci so večino dela že končali, manjka še montaža orkestrske jame in del portfelja. «Maram reči, da češki l/vajalci zelo solidno opravljajo svoje delo,« di)da Vrbič, v kar se prepričani tudi sama med ogledom gradbišča. KI je res ^e pravo gradbišče. Ko se sprehodiva skozcjîj, opazim precej drugačno piîdobo maie dvorane, »Mala dvorana bo imela res vcc možnosil za samostojno delo. Vhod bo ločen, pred dvorauo bodo prostorne garderobe, starši, ki bodo pripeljali otroke, se ne bodo več stiskali v majhnem prostoru. V teh dneh po vsem domu kulture polagajo esirilie. s leni pa se pripravljajo finalna dela,« mi razlaga Vrbič. Nehvaležno je mtjjemu sogovorniku poslavljati vprašanje, kdaj naj bi bila obnova dtmia ki^nčana. Vsi pričakujejo, da ho v tijem že polekala svečana seja sveta ob letošnjem občinskem prazniku, ta pa bo 20. septembra. Vseeno vprašam. »To je res nehvaležno vprai^anje. Doslej je bilo že toliko zapletov pri tibnovi, da je težko napovedovali dokončanje del. Pík stavili smo si rok, ki je izvedljiv. lo pa je sredi septembra. Ireba pa je vedeti, da smo izvajalcem del z odločiivijti, da obnovim<ï ludi streho, kar je bila zagotovo dobra V teh dneh deiavd že končujejo 2 montažo no&itnih konstrukcij na stropu doma ustanova potrebuje,* je povedal Vrbič. Med ogledom dvorane pa je dodak da bodo invalidi odslej tudi lažje prišli na oder, saj natij z ene strani vodijo stopnice, z druge pa most. po katerem se lahko zapelje tudi invalidski voziček. V dvorani bo 485 stolov Kot žensko me zanima tudi ostali videz dvorane, recimo barve stolov. »Stoli v dvorani bodo nežno krem barve, podobni, kol so daleč je obnova, smo se po odgovore odpravili k njemu, saj smo želeli tudi sami videli, kako notranjost doma kulture dobiva novo podobo. In res se obrisi nove podobe hitro rišejo. Invalidom prijazna ustanova Pred začeikom pogovora je Vlado Vrbič še enkrat poudaril, da so za to, da bo kuliurnl spomenik dobil novo. sodobneji^o noira- Avia dobiva dokončno podobo imela maksimalno sedežev. Izkoriščena je cudi možnost balkona, omogočili smo precejšnje število dodatnih siolov, če se spremeni dimenzija odra. vsaka stranska vrsia ima dodatni sedež. Zelo veseli smo, da smo v zadnji vrsti omogočili 10 mest /a invalide. kar pomeni, da bo velenjski dom kuliure postal invalida prijazna ustanova. Seveda bomo imeli tudi dvigalo Iz pritličja do tretjega nadstropja, saj ga takšna Prostor pred vefiko dvorano je še povsem razkrit. Podoba prostora pA bo močno spremenjeni*. Kotlički za vodo v bodočih VVC-ji/i že stojijo, vse ostaio še menjke bili doslej, leseni deli pa bodo v barvi mahagonija, kot celoLna dvorana. « izvem. In še. da so večino najtežjih gradbenih orehov že sirli, tudi nosilne zidove v pritličju, ki jih je bilo potrebno dodatno okrepiti, so končali, »i Ikratl tečejo moniažj: vseh vrst instalacij od klima naprav do eleklro inštalacij. Zamenjali smo že pretežni del konstrukcij za streho in računamo, da bo do konca tega ledna dom kuhure končno spet pokrit.« Oder bo precej drugačen, ktU je in nujna odločitev, naredili kup tež^v, saj delajo tudi na drugili gradbiščih, planirajo pa delo seveda že veliko prej.« Skratka, no-iranjosl doma bo po mojem po končani obnovi mnoge presen^ tila. Tudi zalo, ker se bo bistveno spremenila ludi namembnost, saj ho možnosti za različne prireditve več. S kavarno ob vhodu, ki bo poleti imela tudi teraso, pa zna posiali zanimiva ludi čez dan. F-ETW KOLONA Zmešati pravo barvo Nataša Tajnik Pred slabim mesecem se je v Velenju, naianàieje na xeknjskem ^radu. zgodiîù koloni/a diploma?!lov Hubl/anske Akademije za likm'fio umeUiost v Ljuhljam, mer alikarstvo, ki jo te skoraj mara-umko organizira Galerijo Velenje. Na koloniji sodelovali bodoči u/neinlki. ki zakljuàijejo ^iudij $likanivo na omenjeni inslituciji. Kolonija je irudicionalna in poseka vaako leio ob priblitno isiem čmu. Na koloniji pa sla iokrai sodelovala ludi dva Velenjàuia^ To je za%oiovo rekord kar se tiče lokalne udeletbe mt koloniji te naj-pomendrnjk likome umeini^ke izobra^mlne usianose na Slovenskem, /adnja leia je pri,Uo iz namena okolja na akademijo kar nekaj študentov likovnih smeh. nio^o()e zalo, da se zapolni síirídesellefni priniafijk/jaj, k/ ^a je lokalna skupnost »(rpela^í na iem področju, ali /hi seje sprostil kreaiim poiencial takniov, zgodil ugoden čas in perspektivne materialne razmere za razni panose, ki je znak blagostanja in optimističnega čutenja dobre prihodnosti Eno od pravil in obveznosti mladih slikarjev je tudi ta. da po končani koloniji v zahvalo pustijo v Velenju eno svoje slikarsko delo. ki je m hnti Galerije Velettje. V vseh letih seje nabrala edith stvena slikarsko zbirka, ki je nacionalnega pomenu, saj pred' stavlja slikar:iko produkcijo zaàitnih del slikarjev zadnjih petnajst let, ki so na trs^u kasneie. ko slikarji ostarijo in postanejo >'dase*', intelektualno Ui fmančm vredna pogostokrat več kot trenutno pro d u key a. O tej zbirki se razen v (laleriji. kadar /Higovor natiese nanjo, ne go^wi kaj dosiije pač tu, nekje ffospra vijena v de^igu in čaka s)'()f dan D, da ugleda radovedne oči gledalcev. Na koloniji diplomantov, pred dobrimi devetimi leti (takrat sem bila generacija, zrela za kolonijo) je delo potekalo nekako takole: dobili smo slikarski material, v Galeriji so nas prenočili, nahranili in napolnili z ilobrimi upi na kwlitetne slikarske izdelke. Slikali .smo cei teden, zadnjič skupaj .sošolci in projesoi;!!, ki smo skupaj Mirali v.vt/ .šiiri leta čisto vsak dan. Različni in i>odobni J' tem. da .smo verjeli v čistost umetnosti in kreativnega ustvarjanja. Tisti, ki so nas opazovali, so rekli, da smo dohra generacija. No. pa saj to zdaj nt tako vaZtto. Vaino je to, da s?no takrat verjeti v umetnost v kontekstu drutbe. Danes so nas tivljenjske poti razmetale na različita področja in različne kona' Slovenije- Polovica »naše dobre generacije" se še ukvarja z umeinostjo in slikarstvotn. nekateri sto-procentno, dn^gi posredmi Vsako leio v mesecu juniju me prešine tnisel in spomini, ko oi)azu-jem mlade slikarje ali med samo kolonko ali pazovanjtf njihovih del na zakliučni razstavi kolonije, koliko truda se vedno znova vloii v »zmešati pram baryw. Prava barva je tista, ki drii likovno delo pokonci. In če hoče-^ zmetati praw barvo, moras po vsej verjetnosti verjeti v umetnost, kar /«/ je tukaj in zdaj tetko, fn hitro se zg(xii, da te f>ot zanese drugam, na druga iH>lja ustvarjanja in delo\'anja. Kolofifja Akademije za likovno umetnost r Galeriji Velenje je dtdavmst. kije izrednega posameziilkov. ki so se odločili, da hi bilo dobro, da bi takšna umetniška kokmija obstajala in trajala, temveč je prerez in vpogled v smernice prtlesionalnega likovnega usr^vrjanja slownskih likovnih }imetiukov zadnjega dvajsedetja. Mladi slikarji ki so enotedenski gostje nase doline, .k verjamejo v umetnost, ali bolje - v tmfvičnost galerijskega sistema in ^irk druibene angaiiranosti in ixMtike. Rtàttfjo se varne v okrilju ittstitucij in besediče/(j o :kJsliiinosti in twmenn umetnaul za dndbo. Iztržek kolonije so likovna dela, kijih prelagamo sem in tja. polnih ust o kvaliteti in sreči, da jih lahko imamo. Po drugi stmni pa seNčni, da jih nočemo deliti rriti z Ij t Melji likovne umeltuxsti, ki bi si jih radi ogledali. Ugodna klima, ki bi lahko t>ostaYila na ogled zbirko, je \erjetno odvisna od več dejavnikov in le-tl se nahaji^/o v kontekstu tukaj in zdaj vi so odvisni od angažiranosti in telje zunaj vrai Ga-lerlje Velenje, mogoče nekje daleč za dogovori lokalnih oblasti s kultnrtumi institucijami. Naslednje leto bodo v Velenje spet prišli mladi slikarji, polni upov in zanosa za umetnosi Zmešali bodo prave barve za prave komiK>zicije. Tudi mi bomo mešali barve, sicer politične in upam. da poiščemo tiste ta-prave. Pa lepo jKtletje telim. Spet kino predstave! Ob tem me zanitna, kako kaže po koitčani obnovi s kino projekcijami. Čeprav smo verjeltio prav vsi Velenjčaiíi krivi, da kina nimamo več, ker pač nismo dovol; pogosto obiskovali predsiav. Vrbič pravi: «V dvorani pred glavno zaveso bo kino platno, imeli pa bomo tudi manjši večnamenski prostor, v katerem bo okoli 30 sedežev. namenjen pa bti ludi kino predstavam, vendar z DVD tehniko. Seveda smo se komercialnim projekcijatn odrekli, lahko pa bomo punudili vsaj ai l piodukeijo.« 107,8 MHz R/ï\DUJQKI] IDO C/^S^POSDOI M^Z/^llE Glasbene novičke Srce Evrope utripa na Radiu Velenje tudi poleti Pnčhniška sezona se bli/a višku, v lejn tïkolju se /e nekako iraUidonalno začenja konec julija, ko imajo ludi vsa naša največja podjetja kolektivne dopuste. To velja med drugim /a Ciorcnje. Premogovnik in Vegrad, posredno pa kar za vse ostale, saj ga v Šaleški dolini skorajda ni. ki nc bi bil povezan s lemi kolektivi. Veliko iradicionalnih rubrik pošiljamo v poleinem času na dopust, saj je to čas» ko vas želimo še posebej sprostiti in razvedrili, vam čim bolj prijel no zapolniti vaj5e poči I niske dni. Vsekakor pa ostajamo In-formaiivni in uvrščamo tudi zdaj v program vse kar se /a ni-mivejza dogaja okoli nas. No tudi večina tega dodajanja je povezanega 7. /iibavo. veliko je različnili prireditev in srečanj. V programu pa <«tajajo vse oddaje iz serije Srce Evrope v katerih poročamo, kaj se zanimivega dogaja. V tem tednu je vsekakor v ospredju fiksiranje tečaja evra. Med najbolj želenimi pa so seveda sobotni kvizl. v katerili vsak mesec podelimo eno lepo nagrado, potovanje v eno izmed evropskih dr/av. Nagrada meseca julija bo i/lel na Češko. Za zdaj se za to nagrado potegujeta že dva lina-lista, to sla Celjanka Magdalena Novak in Mariborčan Robert Broz- Potegujte se za nagrado še vi. Bodite z nami že to soboto ob 17-ili. stane Vovk Je za mesec dni zamenjal uredniško mesto za lopato. Ta teden je izkopal gradbeno Jamo za svojo novo hiirco v Hrastovca, računa, da bo Čez mesec dni na njej že smrečica. otrokoma, saj Mlchacl naj menda sploh ne bi bil njun biološki oče. Ce hi imela otroka oba starša, bi imel slavni pevoc več možnosti, da ju obdrži, zato se je slavni pe-vcc pripravljen poročiti z varuško svojih otrok in se za vedno preseliti v Evropo. Švedski pop metalci se migajo Švedski pc^p metalci liumpc se pripravljajo na izdajo novega albuma. To bo po letu 2004. ko so se svedski rockeiji po Irinaj si letnem premoru ponovno zbrali in zaigrali skupaj, njihov drugi studijski album. Priljubljeni bend iz 80. je lela 2004 objavil album Start IVom llie Dark, ki je naletel na dober odziv občinstva, pripravili pa so tudi odmevno koncertno turnejo. eáfo ••• na kraflco ••• TERRAFOLK Skupina Terrafolk bo septembra objavila album Live at Queens Hall, ki je bil leta 2005 posnet v živo v Edinburgu. BULDOŽER Legendarna slovenska rock skupina Buldožer je po več kot desetih letih začela ponovno delovati. Zbrali so se v najsijajnejsi zasedbi, prvi koncert pa bodo odigrali v soboto, 23. septembra, v ljubljanskih Križankah. D-FACT Razpadla je skupina D-FACT. Izolski nu metalci bi morali nastopiti na letošnjem festivalu Lent, a so se razšli ie pred nastopom. WHITESNAKE 16. julija bo v ljubljanskih Križankah nastopila legendama heavy metal skupina iz osemdesetih let Whhes-nake s slowtim pevcem Davidom Coverdaleom. MMS 2006 Danes zvečer se s prvim poHinalnim večerom začenjajo letošnje Melodije morja in sonca. Festn/al bo trajal do sobote, ko bomo v finalnem večeru dobili letošnjega zmagovalca. AVE predstovilî album Igral bom za zobavo Minuli četrtek, 6. julija, je velenjska skupina AVII v atriju Velenjskega gradu pripravila uradno promocijo albuma z naslovom Igral bom /a zabavo. Di igo dek je bil rahlo nevsakdanii, saj je skupaj s promocijo ploščka potekala ludi simbolična podelitev štartnih številk smučarskim skakalcem, ki so se v peiek in soboto Qierili v lekmovanjil] za rudarsko svetilko in pokal Ciorenja. AVI« so za uvod odigrali nekoliko modificirano klasiko legendarnih taglesov Hotel California in z njo izrekli dobrodošlico smučar-skili skakalcem, nato pa je po go vorih in uradni ceremoniji sledila predstavitev skladb z albuma. V dveh delih so odigrali vse skladbe, vsakič pa zaključili z naslovno Igral bom za zabavo. Mod množico skladb, ki so nastajale skozi različna obdobja dobrih treh desetletij, smo lahko slisali ludi verjetno najbolj znano (in najboljšo) skladbo skupine Belo telo iz lela 1976. pa dolini posvečeno Srečno rudar, dva prepeva legendarnih Kaglesov - Kltíšar Vlado (Desperado) in Nebesko lep občutek (Peaceful easy feeling) 1er novejše skladbe, ki so nastale v zadnjem obdobju po ponovnem aktiviranju zasedbe. V njej je poleg starih članov nepogrešljiv člen odlični kitarisl in pevec (tudi kJaviaturist) Sergej Skofljanec, ki predstavlja veliko okrepitev skupine, ki vsaj po oe-pretencioznem nashivu albuma sodeč bolj sramežljivo stopa na domači diskografski trg. A ambicije in želje po uspehu je vendarle moč za/.uali - tudi v zadnjem ver/u nasl»Si slišal? Savinjćani in Šale-čani pravijo, da imajo obupno cesto. Mi imamo pa katastrofalno. Pa vseeno ne želim, da gre avtocesta čez Misiinjo. Naj se ji raje malo izogne, blizu naj bo pa vseeno,«< je misllnjski župan na delovnem sestanku o gradnji avtoceste potožil slovenjgraš-kemu županu Matjažu Zanoškarju. »Ce ti bo to uspelo, ne boš imel težav s prepričevanjem ljudi, naj prodajo zemljo za cesto. Mene pa to zagotovo čaka. In jaz komaj čakam. Vse za boljio povezavo Koroške s svetom!« je bil odločen slednji. Bo oli ne bo Tudi glede začetka izgradnje tretje razvojne osi je se veliko takih, ki verjamejo obljubam pre-mleia. Eni »pod njim« pa imajo za vsak primer pripravljene izgovore, če se to leta 2008 ne bi začelo. ^ Da so turizem ljudje, je znano že od nekdaj. Da to, da znas po* magati, veliko šteje in se tudi povrne, prav tako. Peter Radoja je v Šoštanju gonilna sila turistično olepševalnega društva in je vedno pripravljen za akcijo. To je dokazal tudi ob predstavah festivala pouličnega gledališča Ana Desetnica. Ko je akrobatka iz Nove Zelandije potrebovala pomoč štirih mož, ki so »utrdili« njen trapez, se je takoj javil. Videti je, kot da počiva, a ni tako. Pa čeprav mu je bilo na »povštru« kar udobno. Zadnje čase se pogosto vidijo. Direktorica velenjske občinske uprave Andreja Katič in župana dveh Zgornjesavinjskih občin Ciril Rosec in Ivan Purnat so se tokrat srečali v velenjski mestni hiši. Skupaj so predvsem zaradi Saše - ne dame, ampak regije - tem za pogovor tu nikoli ne zmanjka. Ob zadnjem obisku sta biia župana navdušena tudi nad osnutki čestitk, ki jih bo velenjski župan pošiljal ob rojstvu novih občanov. Bosta idejo uporabila tudi sama? golaža Skupina Skuter, ki velja s skladbo Na pomoč za favorita letošnjih Melodij morja in sonca, so na letošnji reviji skokov v Velenju navduševali občinstvo s svojimi uspešnicami, po nastopu pa so skočili k šanku s hrano in si privoščili nekaj na žlico. Katja, Roberto in Sammy so zatrdili, da boljšega golaža že dolgo niso jedli. "Ni je veselice brez čevapčičev...", Eden najbolj aktivnih upokojencev, ki se letom ne pustijo, je brez dvoma Toni Re-har, brez katerega si ne moremo predstavljati skorajda nobene prireditve, ki jim posoja svoj globok šarmanten glas. Da se Ibni ne da kar tako, pa še to: na stara leta, ko ga vabijo k borčevski organizaciji (da pomladijo članstvo, kot sam pravi), je v dar dobil tudi konja, s katerim se ukvarja vsak dan, čeprav se ga še boji (Toni konja, da ne bo pomote). Pred dnevi ga je konj ugriznil tudi v prst, kljub modrici pa Toni leta od prireditve do prireditve, in je naslov ene od glasbenih uspešnic. In ta trditev i) zares drži. Slovenci smo "lulčke", kot jih nekateri imenujejo, vzeli za svoje, saj si brez te kulinarične posebnosti res ne znamo predstavljati nobenega poletnega ljudskega rajanja. In kjer so ćevapčići, je ponavadi tudi Vili Po-znič s svojo ekipo, ki na veselicah poskrbi za lačne želodčke. Takole pa smo jih ujeli minulo soboto na gasilski veselici v Pesju, kjer so letos zabeležili rekorden obisk. Verjetno tudi zaradi dobrih čevapčičev! Zagožen za Jože Zagožen ne bo več nadzornik Petrola. Zanima me, če bo tudi za zgled drugim, ki tudi kopičijo mesta v različnih tovrstnih organih. Še potrebno Pripomba kar tako: je res se potrebno govoriti o ženskih kvotah zdaj, ko v enospolnih zakonih nekatere ženske prevzemajo vloge mož!? Novi stoli v velenjskem kulturnem domu bodo veliko udobnejši od d^ sedanjih. Mnoge bodo tako pred počitkom lahko motile le še preglasne predstave. Brez bojazni Letošnje poletje nam Hrvati menda ne morejo tako hudo očitati, da smo Slovenci okupirali njihovo ozemlje. Pozor Naše sive ceste so zaradi zelenih voznikov vse pogosteje rdeče. Razprodaje Začele so se razprodaje. Žal se premnogim Slovencem še vedno zdijo kot predrage prodaje. Zamenjava Po zamenjavi z občino naj bi bilo cerkveno zemljišče višje od ceste. To pa naj ne bi pomenilo, da bo tudi gradnja nove cerkve od Velenja še bolj oddaljena. Pravljica Načrti o ureditvi Velenjskega jezera, kot so ga predstavljali razni investitorji, so se mno^m v dolini zdeli kot pravljica. Da le ne bi pri tem tudi ostalo. Konkurenca Prireditev Noč ob jezeru je po dolžini in številu prireditev že prava konkurenca laškemu Pivu in cvetju. Le po popitem pivu menda ne. Zato bi v njihov sestav veljalo vključiti še skok čez kožo. 13. julija 2006 '«^JIS REPORTAŽA 13 » Pesje drsi proti jezeru « v KS Pesje so tudi letos zaznamovali krajevni praznik - Letos kar nekaj obnov, še vedno pa težave zaradi premikanja tal Velerýe • Prejšnji leden, od srede di) sobole, so v KS Pcsjc pra/iKwaii. Tudi Tokrai so pripravili bogat program prireditev, iak^^ so sc v balinanju in kegljanju med sabo spel pomerili obCani Šniarlnega oh Paki in krajani Pesja. V čeiriek so otroci in njihovi siarši -zbralo se jih je vei kol 50-v organizaciji Društva prijateljev mladine Pesje pripravili risanje po asfaliu. tokrat pred vricem. in imeli so se /elo »fajn«. V petek seje pohoda po mejah KS udeležilo kar 40 krajanov. V soboto so praznovanje zaključili z gasilskim tekmovanjem In pravo veselico, lokral pod solorom, saj jim je praznovanje zadnja leia vedno pokvaril dc?.. Ibkrat ga ni, ću pa !ie bi bilo šotora, hi hili spet mokri. Mi smo se v ca su praznovanja pogovarjal i s predsednikom sveia KS Pesje AjUonom Ko siijem, saj je čas praznovanja vedno tudi cas za inventuro, /aninialo nas je, ali so krajani s tem. kar bodo na infrastrukturne m področju pridobili letos, zadovoljni. Kraiek odgovor jc bil: »So m niso.« V nadaljevanju pa smo izvedeli »... delamo po planu, ki ga je sprejel svci KS v decembru. Najprej smo obre-zali \isokc ciprese ob Partizanski ce- ' Sli. da smo sporstili pei^poi in ktjie-sarsko siezt). Pt)ložiii snu? okoli 40 metrov kanalel na Spe-glovi ulici, s icm pa smo zajeli vodo. ki ob večjih deževjih priteče s hriba. Končan je projekt za ureditev Uriskove ulice, (zdelali so ; ga na Komunalnem pod- r * jetju Velenje, ravno sedaj ' lyy leće izbira izvajalca del.« V o.J -x'^!^; Pesju so računali, da bodo ' -i. obnovo Uriskove ulice zaceli že spomladi, a razumejo, da je ludi za pridobi- tev dovoljenj in soglasij potreben svoj čas. «»Oh obnovi zgornjega dela Uriskove ceste bomo obnovUi ludi kanalizacijo, saj je obsltv jeca v zelo slabem stanju, Cevi so namreč razmaknjene, verjetno pa ho treba na tej ulici zamenjati tudi glavni vodovod in priključke do hiš, in to predvsem zaradi premikanja tal. Hrib nad naseljem namreč leze. pravzaprav celo Pesje leze pnjti jezeru. To pa pomeni, da so vsi priključki pod zemljo tudi izpostavljeni premikom tal. cevi pa se zamikajo. Zalo bo investicija velika, saj je predračun okoli 70 milijonov to- ^^ lariev. Investicijo bo pomagala bo MO Velenje, nekaj sredstev pa bo prispevala ludi krajevna skupnost Pesje. Hranili smo jih za loplillkacijo Podgorja, sedaj pa jih bomo namenili tej obnovi.« Ob tem nas jc seveda zanimalo, kaj se dogaja v Podgoriu, kjer se je sprožiio nekaj največjih plazov na področju MO Velenje. »Prva druga in tretja faza obnove gredti h koticu. Zahodni del je že skoraj v celoti končan. Oeoh)gi pravijo, da ni več p(»sehnih nevarnosti plazenja, torej je treba le §e ko učilnico, kjer bo na voljo 10 računalnikov, povezanih v mrežo In s svetovnim spletom, ki vam bodo na voljo vsak dan od devele ure naprej. ŠSK.-jevci pripravljamo tudi taborjenje v Ribnem za vse člane kluba, to se bo pričelo v četrtek, X. 2006 in končalo v nedeljo. 6. H. 2006. Pričakijemo vaS obisk, saj smo vam ludi letos pripravili pester program. Npr.: kajak na divjih vodah. k NJI'., Akcija je projekt Šaleškega študentskega kluba v sodelovanju z vami j^tudemi, ki sle že pri koncu studija. Vsi se zavedamo tega. da je v domači dolini p sati zaposlovanje mladih v dolini in preprečiti «beg moz^ia-nov« drugam. Zavedamo se. da na mladih svet stoji, in se pridružujemo misli, da nam ni vseeno, kaj se bo /4sodilo s krajem naše mladosti. ■ Aco Mednarodno mladinsko srečanje med nami V Velenju se te dni mudi 60 mladih - Organizator srečanja je Mladinsko društvo pod Plešivcem - Udeležence sprejel tudi župan Srečko Meh Mojca Krajne V Velenju med 5. In IK. julijem poteka mednarodno mladinsko srečanje, ki ga t organizira Mladinsko društvo pod Plešivcem. *Naše društvo je majhno in ohsiaja komaj 15 let. smo pa v tem času organizirah deset mednarodnih mladinskih srečanj.« je pojasnil glavni organizator Silve- združiii mladino in spoznati tujo kulturo, mi pa obiskovalcem seveda pokažemo tudi Slovenijo,« je še dodal Verhov-nik. Mladi, ki so sicer nastanjeni v Dijaškem domu v Velenju, si bodo v okviru mladinskega srečanja tako ogledali Muzej premogovništva Slovenije, Velenjski grad. Šolski center Velenje, obiskali bodi> Topolšico. Velunjo. Drsijo goro. [,ogar- Udeleženci Mednarodnega mladinskega srečanja poslušajo velenjskega iupana. ster Veriiovnik. Mednarodna mladinska srečanja potekajo v sklopu sploSaega programa Šolskega centra Velenje, njihov namen pa je druženje med mladimi z vseh strani Fvrope, vzeljl, da bi se prek njih našij tudi i)drasli in morda celo gospodarstveniki. «Glavni namen je res sko dolino in Postojno. *Mcd temi ogledi pa imamo pripravljen obširen program, ki v glavnetn zajema diskusije o tematikah, kol so ksenofobija, toleranca, religiozna nestrpnost, težave zaradi preseljevanja v Moskvi, dotaknili pa se bomo tudi grožnje lerorizma.« je pripovedoval Verhovnik- í.eioštyega Mednarodnega mladinskega srečanja se udeležuje 60 mladih: 15 Iz Belorusije, 15 iz Ruske federacije, deset iz Nemčije. 12 iz Bosne in Hercegovine in nekaj Slovencev. Organi-/Mr>T}\ so pričakovali, da bo sporazumevanje potekalo predvsem v angleškem jeziku, vendar pa so kmalu ugotovili, da je prisotnih ludi nekaj Rus»Ker smo člani Evropske unije, lahko rečem, da se mi zdi povezovanje med narodi, sc posebej med mladimi, izjemno ptmiembno,« je povedal župan. Ob tej priložnosti smo tudi mi pc^kramljali z nekaterimi udeleženci. Jana Plesej: ^»Doslej sem sodelovala že pri več mednarodnih pro-jekiih, pri leni pa sem prvič. Zadolžena sem za koordiniranje srečanja. ki zaenkrat poteka kar dobro, mislim pa. da se bomf> organizirali še bolje. Načrt skupnih dni je predvsem medsebojno druženje m spoznavanje ^ludentov ter spoznavanje kulture in življenja držav, iz katerih ti prihajajo, torej Slovenije, Rusije, Belorusije, Nemčije in Bosne. Zaenkrat moram priznati, da imamo nekaj težav z jeziki, saj se precej razlikujejo, vsi pa ne znajo dobro angleško. Pričakujem, da bo vsak dan lažje.« Felbi Weiss: »Marca sem na svoj domači naslov v Nemčijo prejel Silvestrovo pismo, v katerem mc jc prosil, če hi prišel v Slovenijo na srečanje z drugimi mladimi. Ker rad sptîznavam nove prijatelje - lani decembra pa sem že bil v Velenju u) mi je bilo zelo všeč - sem se takoj odzval. Moj prvi vtis o Sloveniji je, da imate čudovito pokrajino. všeč so mi ludi ljudje in pa seveda hrana. Zaenkrat še nisem povsem Glavni organizator, ki mu tujci zaupajo, je Silvester Verhovnik. Felix Weiss iz Nemčije Jana Hešej prepričan, kaj vse nam hn lahko nudilo srečanje, sicer pa sem ludi prišel brez prevelikih pričakovanj. Verjamem pa. da bom dobil nove vlise o ljudeh in drŽavah ter da se bom naučil, kako pomembno je, da si ne ustvarianio sterei>lipov.« Olga Obukliova: »Prihajam iz Rusije, tukaj pa sem km učiteljica angleščine in sem semkaj prir>cljala svoje študente, za katere želim, da bi razširili svoje miselne meje in ptîsiali bolj svetovljanski. Za udeležbo na icm srečanju sem se odločila tudi zalo. ker sem nekega dne napisala povsem preprosto pesem: »Želim, da bi se vsi nariîdi združili in živeli v miru in da bi se vse vojne končale.« Že večkral sem bila v tujini s študenti in lahko rečem, da mije Slovenija zelo všeč. čeprav sem v tej čudoviti deželi prvič. Tudi moji šiudentjc so navdušeni nad Slo venijo. saj je tukaj ^elo prijetno, ptîscbej navdušeni pa smo bih tudi nad količino hrane, ki jo sirežete - pri nas v Rusiji je namreč pi)vsenî drugače. Tukaj se počutimo za res sproSčeno- Olga Obukhova je učiteljica angleškega jezika v Rusiji. '"H'JÎS Povej naprej! Župnija Šoštanj prošnji teden pripravila oratorij - Udeleženih prek 100 otrok in 30 mladih -Želja, da bi se srečali tudi prihodnje leto Mo/ca Krainc Ko 80 sc prejšnji leden /acelc p povabili tudi starše in sponzorje. Tako njcd otroki kol med odraslimi je odmevala ž-elja, da tudi prihodnje leto ne bi pozabili na to veselo te-denstoi druženje otrok. Na oratoriju se je pogosto slisala tud^ pesem. Mladi zapirajo vrata predsodkom V velenjskem MC-ju se pripravljajo na prvo mednarodno mladinsko izmenjavo - Prav danes pričakujejo vrstnike iz Nemčije \'elenje • V poletnih julijskih dneh v Mladinskem centru Velenje pričakujejo 12 mladih Iz Nemčije, od tega dva mladinska voditelja in 10 udeležencev i/jiienjave. V Velenje bodo prispeli danes, v četrtek. 1.^. julija, oslali pa bod-vnim naslovom »Zaprimo vrata predsi>dkom« pt>dpira Nacionalna agencija Mladina. Mladim iz Nemčije v Velenju Ziigotovo ne bo dolg čas, saj so jim prostovoljci Mladinskega centra Velenje pod mentorstvom l.olke Maric pripravili zanimiv in pesier urnik. Mladinska izmenjava je bilateralni projeki med Mladinskim cen-tnjm iz Kocina (Jugendzenirum Kocin) i/ Nemčije in Mladinskim centrom iz Velenja, ki ga podpira Nacionalna agencija Mladina. Temeljni namen mladinske izmeitjave, v kaicro je vključenih veliko prostovoljcev Mladinskega centra Velenje, je protnocija strpnega življenja in drugačnosti ter vzpostavljanje strpnega dialoga med mladimi iz različnih držav, različnih narodnosU in veroizpovedi. / različnimi akiiv-nosimi se bodo mladi iz Nemčije spoznali z lokalnim okoljem, predstavili se bodo javnosti, strokovno se bodo izobraževali in raziskali mesto Velenje. [deja za mladinsko Iznvenjavo se je rodila na večstranski mladinski izmenjavi v Avstriji, kjer so se Velenjčani srečali s skupino mladih iz Kocina. Beseda je dala besedo in naslalje nov mladinski projeki. ki začenja zgodbo pisati prav danes. ■ Pošteno zavihali rokave v zaselku Laze v krajevrn skupnosti Šentilj je za obnovo končno prišla na vrsto lokalna cesta proti Senliiju. Cesta »čez Peč* dobiva novbračati na glavo. Na avtobusnih ali železniškiii postajah je redno privabljala začudene poglede. ko je brala knjigo ali revijo. Ko pa je začela študirati na univerzi v llopwood llall college v Middletonu, so zanjo našli rešitev. Predavatelji so ugotovili, da barve pogosto olajšajo dislek-lične težave. Po mnogih testiranjih je Gemma našla pravo barvo zase. in sicer oranžno. Sedaj si pred besedilo enostavno postavi oranžno obarvan papir in lahko bere kot vsi ostali ljudje. Cîemma. bodoča učiteljica, sedaj upa, da bo lahko s pomočjo oranžnih očal naredila izpit za avto in tako pravilno videla prometne znake. Viagra dobiva resno konkurenco I'uiura Medical v sodelovaiýu s GlaxoSmithKIine razvija gel s kodnim imenom M1:D2002. ki bo po prič a kovanj ih razvijalcev poslal prvo zdravilo proti impotenci. poroča Times. V primeru uspešnega razvoja se bi) gel spopadel z majhnimi modrimi lablet-kami Viagra, kijih izdeluje PHzer. Gel bo v primeru uspešno opravljenih testov na voljo tudi v veli- kih trgovinskih centrih itî bo taki) bolj dostopen uporabnikom od tablet /JI spolno disfunkcijo, ki so na voljo v lekarnah. Produkt bazira na glicerin irini-tratu (CiTN), ki se ga 2e 40 lel uporablja za zdravljeitje angine. V treh kliničnih študijah gela MLD2002. ki se bodo začele pred koncem ieia. bo sodelovalo preko 1.500 moškiJi. Razvijalci kol 2."^ milijonov moških, ki iiuajo motnjo v erekciji. Našli prednika modernih ptic Znanstveniki so predstavili skupnega prednika modemih ptic, katerega fosil so našli v odmaki\ie-nem izsušenem jezeru na Kitajskem. Znanstveniki so pojasnili, da gre za ponirku podi)bno ptiw, ki (če hi živela še danes) od ostalih piic ne bi prav dosti izstopala. Mobilniki vplivajo na možgansko skorjo Negativni učinki aparatov sicer še niso potrjeni, poiijeno pa jc, da prenosni telefon vpliva na možgansko skorjo, ugotavljajo italijanski raziskovalci. Spoznanja so del raziskav, ki proučujejo morebitno povezanost med prenosnimi telefoni m bodo za celotni razvojni projekt porabili preko .^,65 milijona britanskih funtov ( 1.27 milijarde tolarjev). Viagro so sprva razvijali za srčne boliukc. vendar se je pt) kliničnih testih izkazalo, da ima zanimive stranske učinke. Od leta 1998, odkar so jo prvič predstavili javnosti, jo je uporabilo več Najdbo so označili za manjkajoč člen evolucije ptic. Gre /a ptico, kije pred okoli 10Q milijoni let živela na severozahodu Kitajske. iu prav tako za najzgodnejši primerek moderne ptice, ki jc poselila planet. Odkrili najstarejše kose nakita Znanstveniki so v kraeiu in Alžiriji odkrili najstarejše kose na- kita, ki naj bi bili stari med 90,000 in 100,000 leti. Dve školjki so našli vjami Skul na pobočju gore Camicl v Izraelu, tretjo pa so našli v alžirski Oued Džcbani. Vse tri imajo podobne luknjice, zaradi česar znansiveniki domnevajo, da so bile del ogriice ali zapestnice. Kemične analize so pokazjíle. da so školjke veliko starejše od vsega doslej najdenega nakita. Školjke so iz istega rodu morskih mehkužcev, nakit so jih izbrali zaradi primerne velikosti, preluknjali pa so jih z oslrim predmetom. rakom. Negativnih učinkov na možgansko skorjo raziskovalci sicer niso mogli potrdili, vendar dolgotrajna Izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju vseeno povzroča določene spodbude. Mobilno tehnologijo uporab-liata že skoraj dve milijardi ljudi, samo letos pa bodo prodali okoli 7.^0 milijonov novih naprav. V raziskavi je sodelovalo 15 mladih prostovoljcev. VI PIŠETE Mnenja in odmevi Kje so tiste stezice (odgovor)__ Ni na§ namen, da se odlašamo na pisma bralcev» ki jih objavljate v našem času. Dr/imo se pregovora, da kdor moloi. devetim odgovori. Vendar sc morama oglasili /aradi osiaiih bralcev, ki prebirajo časopis, Ker je veČina članov U() društva odsotnih, sc kol pristojen in odgovoren v društvu za tekmovalni program oglašam v imenu upravnega odbora. Bomo pa omenjen dopis in odgovor obravnavali na prvem rednem sestanku. Ne mislimo komentirati celotnega pisanja pisca, ker se to nas ne tiče. /ato so drugi pristojni in odgovorni. Odgovarjamo Ic na del, ki se nanaša na Društvo mo-delaijev »Modelar« Velenje. Društvo modelaijev »Modelar« /e vrsto let deluje v lej dolini in tudi vrsto tel organiziramo in izvajamo tekmovanja z modeli čolnov na daljinsko vodenje na Velenjskem je/eru. Začetki lebno-vanj segajo ^c v čas. ko je bila na obali jezera, sama divjina. Takrat smo bili primorani vsako leto poslavljali monla.^ni. začasni pomol itd. Res se je z leti obala uredila, lahko rečemo, da ludi z našo aktivnostjo. Seveda so zaslužni tudi vsi ostali, ki se ukvarjajo i vodnimi sponi, pa Premogovnik Velenje, Mesina občina Velenje in še verjetno marsikdo, pa se mu opravičujemo, če smo ga pozabili omeniti l eta 1995 je bilo organizirano v Velenju 2. evropsko prvenstvo v kategoriji RSR, leta 1996 10. svetovno prvenstvo 1-SR, tela 1997 pa 10. svetovno prvenstvo v kategorijah M. Leia 2000 je od 2. do 12. avgusta 2000 v Velenju potekalo 12. svetovno prvenstvo FSR. V 2004 je potekalo 14, svetovno prvenstvo I'SR in lo zopet v Velenju. Na prvenstvu jc bilo udeleženo 352 tekmovalcev iz 28 držav, ki bodo tekmovali v 11 članskjh razredih in 8 mladinskih razredih. Vseh udeležencev je bilo X45 (spremljevalci, uradne osebe Navige in družinski člani tekmovalcev), ki so bili v Velenju od 30. 7. do 12, 8. 2004. Od (akrat naprej ja ta košček Velenskega jezera zaživel in je namenjen rekreacijskemu in športnemu dogajanju. Skoda je edino ta, de se ne razvija s tako hitrostjo naprej, kot seje v prvih lellh. Ker je lo le en del Velenjskega jezera, ki ga poleg ostalih vodnih športov uporabljamo ludi mi, ostane ostalim rekreaiiv-cem še veliko prostora 7.a njihovo uporabo itd. Tudi z uprav-Ijalcein lega dela prostora. TRC Jezero, 1er ostalimi društvi in kiubi vodnih šptjrtov je dogovorjen in usklajen termin za tekmovanja. treninge ild. Tega se poskušamo držali in upoštevati navodila upravljal C a tega prostora. Seveda je drusivo odgovorno za tekmovanje, ki seje odvijalo 11. junija 2006. Moramo poudariti, da smo ludi mi morali na ta dan pred tekmovanjem počistiti precejšnjo nesnago, pa tudi po končanem tekmovanju smo prostor počistili za seboj. To pa sc ostale dni ne dogaja, kar vidimo tisti, ki smo večkrat tedensko ob jezeru. Obiskovalci pustijo veliko odpadkov v vodi in ob vodi- ludi nam lo ni všeč, ampak za to so odgovorni drugi. Kar se tiče članka pa samo tale odgovor: Dovoljenje za tekmovanje vsako leto dobimo na Upravni enoti Velenje, vlogo opremimo z vsemi potrebnimi soglasji in potrdili. Tekmovanje poteka po pravilih NAVKîA • Svetovne organizacije za ladijsko modelarstvo in ladijsko-modelarski špori. Pravila so objavljena na internetni strani svetovne zveze in sicer http://www.naviga.org in pod eDiikumenti« so tudi objavljeni NAVIGA - Competition Rules, k) se vsako leto doplnju-jejo. Pod točko 3.3. THCllNl-CAl. RULi-.S je ludi določilo o gorivu 3.3.2 Fuels. Modeli oz. motorji uporabljajo mešanico metilnega alkohola in olja (rici-nusovo olje), sintetičnih olj ne uporabljamo. Na pomolu, med tekmovanjem, nihče ne doliva gtjriva v rezervoar in posredno v vodo. Celotno tekmovanje nadzirajo vodja tekmovanja. s(^dnik in glavni sodnik, zopet v skladu s pravili. Pravila, v prevt^du. pa si lahko ogledate tudi osebno pri meni. In končno pisec, čc je to res videl oz. opazoval, kar pa ne vcijamem. bi lahko povprašal nas. ki izvajamo tekmovanje in bi mu z veseljem razložili in od-gc»vorlli. /a pojasnilo naj navedem, da v Navigi strogo spoštujejo vse okoljevarslene predpise, Če že nam ne verjamete, si poglejte zgoraj omenjeno stran in boste videli, da se tovrstna tekmovanja odvijajo vsako leto v iialiji. Avstriji, Nemčiji. Franciji, Belgiji. Nizozemski. Švedski. Norveški. Danski ter seveda tudi v vseh vzhodn{)evropskih državah Itd. Na Norveškem je letos avgusta Svetovno prvenstvo (www.rcboal2006,com). Zagotovo bi bila v vseh našlctih EU državah prepovedana tekmovanja in uporaba goriva, če ne bi spoštovali takšnih ali drugačnih predpisov. Društvu bo še naprej vsako leto organizirali in izvedlo tekmovanje z modeli čolnov na daljinsko vodenje v skladu s pravili NAVICJTL 1er ostalimi predpisi, ki so potrebni za pridobitev dovoljenja za organizacijo takšne prireditve. ■ Dnistvo "Modelar" Janez Me/anšek Žalostno, a vendar resnično Mestna občina Velenje ustanovi komisijo za oceno škode zaradi posledic rudarjenja, posledično zaradi tega sojo ustanovili ludi v Občini Šoštanj. Žalosti me, da jo usianavljajt) v Mestni občini Velenje tako imenovani rudarski strokovnjaki ali tisti, ki jim je v preteklosti Premogovnik zagotavljal zelo dohro plačana delovna mesta in vedo, daje odkopav a nje premoga na vzhodu doline zaključeno in sanirana degradirana površina. Komisijo pa sestavijo brez privolitve določenega člana tri mcscce pred lokalnimi v(»liivami. Zaradi tega in zaradi izjav župana Mestne občine Velenje g. Srečka Meha v V'I'V oddaji kol gost večera sem se i>d-ločil za ta članek. v sami oddaj: sem se oglasi po telefonu in pojasni določena dejstva, zato jih bom v nadaljevanju ponovil in argumentiral dejsiva oz. komentar župana Mestne občine Velenje na moja dejstva. Kot sem napisal zgoraj, se komisija ustanavlja tri mesece pred lokalnimi volitvami, pred nami je čas dopustov, v mesecu septembru pa sc prične odkriti boj za stolčke v občinah in komisije v lem sestavu ni več. V Mestni občini Velenje pa pozabljajo, kaj vse sc je zgradilo na račun premoga, To jc zelo jasno še enkrat povedal za tiste, ki imajo slab spomin. In za liste, ki svoje politične neuspehe sedaj mečejo na Prem og<5vnik Velenje, direktorja Premogovnika Velenje dr. Lvgen Dervarič v predhodni se tudi tedniku Naš čas za brezplačno objavo zahvale. ■ sledično TE Šoštanj, ki kuri la premog. Dokler bomo tako nevoščljivi eden drugemu, dokler bomo imeli takšne politike, ki zavajajo javnost, dokler ne bomo sprejemali pametnih odločitev in dvignili glas ob pravem času na pravem mestu, se nam lahko slabo piše. P.S. Moram na lem mestu p nedeljo v okviru svoje 24. vaške olimpijade že 12. zapovrstjo medse povabila tudi vse nas. ki smo sc bili pred skoraj pol stoletja zaradi posledic rudarjena primorani izseliti iz svojih rodnih Skal. V sodelovanju s tamkajšnjim kulturnim društvom so nam pripravih prisrčen program in nas nadvse toplt> sprejeli medse. Vse travme, ki smo jih doživljali ob nepriistovoljni izselitvi s svojih rodnih ognjišč, nam blago hotno teši spoznanje, da ludi po 50 letih šc nismo pozabljeni in da nas vsako drugo leio v okviru svoje tradicionalne vaško olimpijade prijazno povabijo medse. Hvala tudi Premogovniku Velenje, ki kot pokrovitelj že vrsto let sodeluje pri teh srečanjih. Dragi Skalčani. tudi mi ne bomo nikdar pozabili na vas in se bomo kot izs^ Ijene price vedno radi znova vračali v svojo rodno gnezdo. ^ ■ V Imenu preseljenih Škaleanov Jože Arlstovnlkj Rečica ob PaM TRGOViNA KOŠARICA OUE RASmNSKO OAMAIfT SL 99S,SO STK»? QJR] MOKA IZ QQMAÎÏfiA NUKA KfUUJlOKG efiaOQSrT|XS4&nj SOKA£(T110PiCVVEZU1,H. SAMai2Q,OO$rT{CtS0Bjfl] dOKGStADKDRZAQOmVIND IN LASTNI CM5 PfiASEXARia 12K6 MEHČALKtlNOR 2L 6NDJfL0K&N$0KIS 6NDJIL0ASEF21 KOSIlMICASnHLFS» CEMEKTSOKG SAMOSJSDSnitt.SlEin] 4.590,00 $ITn8.n El«] 839,00 SfT (9,78 EUni U99,OOSrT{S,42Sjn] 43 600.00 Sn{mS4 EHA] U98.00SfT {6.42 EUR] CMMWDMnonMti^ r*é9fon: 03/ 672 80 60 mup vKftmBMZA sms/rmpňmšAMPO/i/ZA SOK AU ''ŠIAfí/6fCÚ'VJilAŠ£MBfSTmja m/fOi pfíAžKiumaQjSTw/i^MsrtPWMsmíapfiJ ÚOU.07\^7IVÍ$KOS.OÚOSmUAŮiAúiUM\fíSČAfíAaPOmmi/>MAJČKA/ Pemovo, tBi^ 67zao BO. Pesja. uu 89i 9i 40. Gaberka.tat.; Mi 321Q www.trQovina^cosariM^.si, MIIMI: kostfica@voljB.not V znamenju jubilejev Dvajseta Rudarska svetilka Slovencu, deseti Pokal Gorenja Čehu Revija sinucarskili skokov v Velenju sod) med večje športne prireditve v Šaleški dolini ui dolgo-lelni iradiciji je bilo zadoščeno ludi letos, ko SI) smučarski skoki doživeli lepa jubileja. Prvi dan revije, TJulija.jc bita uspešno izpe^ Ijana tekma za dvajsclo Rudarsko svetilko, naslednji dan. julija, pa $e desela tekma z^ Pokal Gorenja. obe tekmi pa štejeta kot vsakoletni začeiek tekmíwanja za I-'1S poletni celinski pokal. Druženje smučarskih skakalcev iz develih držav pa nista zaznamovali sam;> lekmi, teniveč je bilo v minulem tednu živahno domala vsak dan. '/.t sreda je bila pomembna za slovensko nordijsko smučarsto rep reze nianco, saj je Gorenje ponovno podpisalo pogodbo o generalnem sponzorstvu slovenskih nordijskih repre-zenlanc. To je že čclrli podpis pogodbe za celolno olimpijsko obdobje Li po besedah mag, Drag« l^ahuna, ki ji podpisal pogodbo, želijo v CJorenju s tem nadaljevali koniinuileio partnerskega in ne zgolj promocijskega odnosa, ki ga začeli skjpno graditi že leta Izžrebane vstopnice na RSSV 2006: 1.030026 - glavna nagrada hladilnik. prevzel l9orLí)vríc 2.030097 • smučarska karta Gofte 3.03076- smučark karta Goite Slednji dve nista našli lastnika na prireditvi, vse karte pa so od sobotne tekme 23 pokal Gorenja. Imetniki lahko nagtade prevzamejo v roku 30 dni od žrebanja pri predsedniku SSKVelenie Algšu Oremlu. 1994. V čeiriek zvečer, dan pred nočno tekmo, so tekmovalcem razdelili startne šic\dlke v atriju na Velenjskem gradu. Slovensko zastopstvo je štelo kar 16 tekmovalcev, žal pa je Primožu Peterki dan pred tekmo nenadoma oteklo kolena in moral je na urgenco v Ljubljano. Rudarska svetilka V rokah Roka Benkoviča »Res je. da so bile priprave dolge in tudi naporne. Lani. ob zlatem jubileju SSK Velenje. smo doživeli ob lepih do godkih tudi manj lepe, vendar smo uspeli po požaru sodniškega stolpa zgradili novega. To je otnogočilo tudi letošnji tekmi in upam, da bomo lahko skupaj gledali lepe in dolge skoke,« je povedal predsednik organizacijskega odbora prireditve Franc Dolar. Nato je v imenu Premogovnika spregovoril tcbiučni direktor mag. Marjan Kolene in poudaril, da imala íp brC' in sem zmage seveda vesel.« je povedal v mikrofone zmagovalec. Drugi je bil Jan Mazoch iz (V Jan Mazoch $ pokalom Gorenja Naslednjega dne je gledalce, ki jih je bilo resda veliko manj kot na nociîi tekmi, greki nekaj časa tudi sonce, le nekaj kapljic dežja in mavrica nad Velenjem pa sla opominjala, da bi lahko bilo drugače. Vreme je vzdržalo, ludi fantje so imenitno opravili otvoritvene vožnje z zastavami držav udeleženk. odigrani sta bili himni, slavnostni govornik mag. Dragu Ba-hum, član CJprave (»orenja. d. d., je zaželel tekmovalcem dolge in varne ski)ke, gledalcem pa mnogo užitkov. Hkrati se je zahvalil organizatorjem za ime-niino pripravljeno tekmovanje za nja. je prejel Igor iz VelenjaBil je povsem ob tribuni, kol bi veJel. da bo zadel... Revija skokov je sklenjena, vendar je prireditev pod gradom nato trajala še dolgo v noč. Na nt)veni odru pod gradom so prepevali, igrali in nastopali Skupina AVK, Alomik harmonik, Fa-miname CRO. Pungarntilcov Korl.Monika Pučelj, Potepuhi, lanja Žagar, Baby twins, Skuier. Roben Coter... Jože Ograjenšek, vodja t ekmovanja. je bil zadovoljen. Pod<^biio ludi ostali, ki so vložili veliko ur v uresničitev jubilejnih tekem. Franc Dolar. Aleš Dremel. Bog. danPlaznik... in še večjih je, ki so vsak na svojem področju uresničili Pokal Gorenja je maice pomešai zmagovalce iz prve tekme. Za prijetno vzdušje so poskrbeli različni ansambli. Na sliki Atomik Harmonik. v Kranju, lani pa sem v Planici doskočil pri 190 m.« je povedal Luka in bil vesel plakete, ki so mu jo izročili predstavniki SSK Velenje takoj, ko je opravil svojo zadnjo vožnjo po doskočišču domače plastične skakalnice. Začelo seje /.ares in že kmalu, s startno številko 6. je skočil Rok Benkovič in pristal pri 92 m. To je bil rekordni skijk dneva. Ker je ski juîiak prvega večera pa je bil luu Primož Piki. član SSK Ljubno BTC. ki ga je uradni napovedovalec štel kar za domačina. Primožu sta skt>ka 89 in 88.5 m zadoščala za tretje mesto, Po podelitvi svetilk so se luči nad skakalnico ugasnile in nebo je zacel ozarjali velik ognjemet, ludi v tem pogledu je bilo tradiciji zadoščeno... celinski pokal, ki postaja iz leta v leto boljše. »Uživajmo skupaj in srečno,« je skleiîil svoj nagovt^r predstavnik Ciorenja. Tekma seje začela. Skoraj tako kot dan poprej. Po prvi seriji je znova vodil Ri)k Benktmč s sktv kom 91 m. Skoki v drugi seriji pa so Olan:co imamo v klubu namreč samo eiio, ki pa je iiiaiurantka, čakala jojemaiura in sprejemni izpili na fakulteto, zalo en mesec ni trenirala, tako da najverjetneje ona ne Vera Pandža: "Na državnem prvenstvu pričakujemo medalje in veliko uvrstitev v finale.- Danes se začne težko pričakovano državno prvenstvo, ia katerega so se se posebej pripravljali 14 dni v Kopru. >»Po pripravah smo imeli kratko izpuščanje, kar Sfcupjrra plavalk pred treningom čiti, saj ne sinejo bili lako utrujeni, kot so bili na pripravah, kjer smo irdo delali. Za državno prvenstvo morajo biti pripravljeni, nič jih ne sme boleti, v sebi morajo imeti željo in agresivnost, tekmovalnost, da hodo plavali čim hitreje,« je nekaj podrobm)sti bo dosegla svojega maksimuma, kadeti pa bi lahko presenetili,* je povedala trenerka. Od vseh plavalcev je posebej izpostavila Nino Drolc. ki je prijavljena na vse discipline v pmstem slogu, in sieer od SO dtJ 1500 m. Trenerka od nje pričakuje, da se bo uvrstila v vseh kategorijah nekje do tretjega mesia, V klubu imajo namreč zelo močro kadetsko skupino, ki jo seslavlja okrog 15 plavalcev. Vsi d< s segaj o odlične rezultate. saj so v tem letu trije zastopali barve Skivenije v dvoboju s Hrvaško. Tudi njihova skupina dečkov in deklic si^di med holji^ v Sloveniji, saj so se v ekipnem tekmovanju uvrstili na 6. mesto, mlajši dečki in deklice so bili skupno sedmi. j^Mislim. da delamo zelo dobro in tako se bomo irudih še uapre;,« je prepričana Vera v lepe uspehe ludi v prihodnje. V svoje vrste pa v Plavalnem klubu Velenje sprejemajo tudi ru)Ve člane, predvsem takrat, ko izvajajo tečaje plavanja za prve in druge razrede osnovnih šol. Tam trenerii in vaditelji pogledajo, kdo je tisti, ki bi lahko nadaljeval v plavanju in ima kakšne pose'^ne lasinosti oziroma sposobnosii, ki jih plavalec potrebuje. Ce si po» tem otroci želijo plavali, jih prijazno povabijo v svojo plavalno šolo. m Predsednik plavalnega kluba. Marko Primožič: »V prihodnosti si želimo, da bi bili naši najboljši tekmovalci še naprej uspešni, vendar ne samo v slovenskem merilu temveč lud širše. Imamo nekaj zelo perspektivnih plavalcev, ampak smo omejen:, ker poleti ni-tnamo možnosti trenirati v 50-meirskem bazenu. To pa je zelo velika poman i kiji vosi za naše plavalce. Problem poskušamo reševali tako. An se odpravimo z najboljšimi za kakšen teden, dva na priprave, kar pa je zelo drago in vse težje zmoremo takšne stroške. Upam, da bi)do v Mestni občini spozjiaji, da bazen ni samo za plavalni klub, ampak ga potrebujejo ljudje, mladina za rekreacijo. druženje in tako naprej. Po-& časi bi ga že lahko ^L dobili, saj bo kmalu že kar 10 ^^H let, odkar Velenje nima takega bazena. Letos so sicer volitve in vsi nekaj obljubljajo, kar pa vzemimo malo z rezervo in piKa-k^mo. bomo potem videli, kaj ho.« ■ SPORT IN REKREACIJA Odličen nastop mlajših mladincev na državnem prvenstvu v Ravnah iw Koroškem je v soboto jn nedeljo potekalo državno prvenstvo za mlajše mladinke in mladince. Podmladek v Atletskem klutiu kaže velikanske napredke iz sezone v sezono in pričakujemo lahko ludi nastope na evropskih in sveiiA/nih mladinskih in kasneje članskih prvenstvih v naslednjih sezonah. Komplet medalj so osvojili 1'rška Jelen z dvema drugima mestoma na 100 m in 200 m, Romana Tesovnik prav tako z dvema drugima mestoma na 800 in 1500 m. Mafic Lenari je postal dr/avni prvak / odličnih 49,7X s v teku na 400 m in tretjim mestom na 200 m. ter Dario Čivjč /. dvema drugima mestoma v skoku v daljino in iroskoku. Dr/avni naslov je pntekel ludi Rok Jovan v teku na 2000 m i ovirami in ženska štafeta 4 x 100 m v postavi Matija Part, Ur.ska Jelen, âpela Mardžetko, Víaja Mihalinec. Ostali rezultati: - ML mladinci: 4 X UM) m 2. (Jure Mcžnar, Klemen Sklevo itogdsfvom pridobijo nekaj dodatnega kf>šarkarskega znanja in svoj prosti čas preživijo med vrstniki. Giede na to, da se je na igrišču pri bazenu zbralo kar lepo število košarkarskih navdušencev, bodo v klubu s tabori najverjetneje nadaljevali. »Ob lej priložnosti se zahvaljujem treneijem. ki s prizadevnim delom fante učijo raznih košarkarskih spretnosti in skrivnosti, kar košarkarska igra nedvomno ima,« je povedal Drago Martinček, predsednik kluba, kije mladino na igrišče pri bazenu prišel ludi pogledat. Udciežence tabora je najprej čakalo ogrevanje, nato so se posvetili učenju osnovnih tehničnih prvin košarke in odkrivanju nekaterih taktičnih skrivnosti. »Posebej bi rad poudaril, da gre tu za igro v skupinskem duhu, igralci delujejo kol celota, kar pomeni, da morajti biti med seboj usklajeni,« je še doúz\ Marlinšek. Na koncu so odigrali tudi lekmo, na kateri so pokazali svoje /.nanje, sposobnosti in preizkusili §e kakšno novo zvijačo, ki so se jo naučili na taboru. Predsednik kluba pa je Našemu REKL.I sa Nino Jřkn, eden najobeiav-nejsih košarkarjev v klubu: •»Star sem 15 let, v klubu pa sem dve leti. V koi^arki uživam, saj je zame nekaj posebnega in /iito rad treniram. Treningi so večkrat tedensko in trajajo í>krog uro in pol. V tem času se najprej ogrejemo, naučimo kaj novega in zaključimo s tekmo. Letos smo se tudi na pravih in zahtevnih tekmovanjih dobro odrezali, saj smo prišli v prvo slovenskt^ ligo. kjer smo bili peti.« ■ času izdal ludi nekaj besed o načrtih. ki jih v klubu še imajo. V naslednji sezoni nameravajo namreč realizirati že dogovorjeno in ludi napisano sodelovanje s Košarkarskim klubom Llektra. »Ib pomeni, da si bomo razdelili pristojnosti in vloge v košarki v Šaleški dolinL Mi bomo skrbeli predvsem za košarkarje mlajše od 16 leL medtem ko bodo v Košarkarskem klubu lllekira. kjer imajo veliko več izkušenj in materialnih sredstev, skrbeli za to, da košarka tudi v mladinski in članski konkurenci v Velenju ne bo zamrla. Osebno si želim, da bi bila tudi na vrhunski ravni Goodyear lige ali pa morda čez kakštU) len) še kaj več,« je pogovor zaključil Marlinšek. Prvi teden športnih taborov poln vtisov Športni tabori za osnovnošolske otroke - Veliko športnih panog - Nova priložnost za udeležbo v avgustu Vesna GKnseA i>Leios smo pripravili športne tabore Zmaga Kv strina že četrtič zapored. In sicer na dveh lokacijah: ob bazenu in ob štadionu.« je pogovor začela Katarina Geršak. vodja taborov, jiamenjenili osnt)vnošol-skim otrokom. Le-ti st> se lahko v različnih športnih aktivnostih zabavali že prva dva ledna v juliju; tako se jutri zaključuje že drugi teden. Novo priložnost, da prijavijo svoje otroke, ijnajo starši še v mesecu avgustu, in sicer sta pripravljena oba labora zadnja dva ledna v mesecu. Na bazenu se otroci ukvarjajo s petimi različtiimi šporininii panogami, kajti učijo se prvin tenisa, odbojke. balinanja, streljanja in plavanja. Ob stadionu pa spoznavajo atlciiko. golf, nogomet in jadranje oziroma veslanje. »Cena za vse aktivnosti za ves teden znaša 5000 SI T, malico ijt pijačo pa otroci prinesejo s seboj,« je pojasnila Katarina. Posamezne športne panoge vodijo vaditelji, za mlajše otroke imajo organizirano tudi v/^gojiteljico, tako da je za varnost otrok poskrbyeno. »fe otroci ne žjilijo sode- lovati. se lahkt) malo spočijejo. tisti ob bazenu lahko gredi) r. vadiie(jico tia otroško igrišče, listi ob stadionu pa lahko noge namakajo v jezeru. Tako da se lahko zabavajo tudi po svoje, vendar pod budnim očesom naših vaditeljev.« je še dodala Katarina in nadaljevala: »Z odzivom smo zelo zadovoljni, saj starši že poznajo našc vaditelje in jim zaupajo, otroci pa so tudi navdušeni, saj se spozjîavajo z različnimi športnimi panogami.« *V prihodnosti bomo ta dva šporlJia tabtjra poskusili šc nadgrajevati in ponuditi otrokom tudi druge športne panoge ter poslušali njihove želje in želje slaršev. 'Jako bomo naredili oba tabora še boljša.« je obljubila oirokom še pestrejše poletni dni Katarina. Otroci so bili nad taborom povsetn navdušeni, saj so nekaj besed o taboru povedali kar sami: Aljaž Božič Rilitar: Star sem osem let in pol ter sem končal drugi razred osnovne šole. Na tabor sem prišel, ker mi je to predlagala mami in mi obljubila, da se bom tukaj imel lepi">- In res je tako. Tu imam sedaj veliktf prijateljev, s katerimi se družimo in igramo, najraje od vseh športov pa imam plavanje.« Maša Pećovriik: »Meni je za tabor povedala kar naša vadiieljjica Anita in ker na čem ptv dobne m šc nisem bila, sem se odločila, da pridem. Ni mi žal. saj se imamo super, se igramo, spoznavamo različne športe, na koncu večkrat odigramo Hatanna Geršak: "V prihodnosti bomo ta dva tabora še nadgradiii,» tudi kakšno tekmo. Najbolje oU vseh športov mi gre tenis, saj smo v eni tekmi igrali dve punci proti irem fantom in résultai jc bil Izenačen,« David Razbornik: »Tabora seje lani udeležil že moj bral in mi je povedal, kaj vse tukaj počnejo, da se zabavajo in družijo z drugimi otroki. Zato sva letos tu kar i)ba. Zelo rad se namreč ukvarjam s športom, posebej pa me je navdušilo plavanje, saj sem se naučil plavati kravi. Sem gotovo pridom tudi naslednje leto.« Neva Lorger: »Tudi jaz se zelo rada ukvarjam s športom, predvsem rada plavam, všeč pa mi je postalo ludi balinanje, saj sem na naši mali tekmi že zmagala. Vesela sem. da sem tu. saj doma ne bi imela kaj početi. Mogoče bi lahko peljala svojega kužka na sprehod, kar pa sedaj, ko sem na taboru, naredim popoldne. Tu vsekakor uživamo, imam že veliko novih prijateljev in sem pridem zopel avgusta.« 21. spominski pohod - Triglav 2006 Vcicrani vone /a Slovenija in častniki Območnih zdru/enj Velenje scževrsiolet udcle/ujejo spominskcgii pohoda na Triglav. Spominski pt^hod Je posvečen Ifjglavu • simbolu slovenstva, partizanskim patruljam, ki so scv boju za svobodo povzpele na vrli v letu 1944,65-lclnîcl ustanovitve 01'r 6()-ietnici priključitve Primorske in 15-leinici vojne za samostojni) Sliivcnijo. Pohod predstavlja eno od osrednjih vsakoletnih domovinskih prireditev v Sloveniji. 21. spominskejia pohoda borcev //B NOV, /veze veteranov vojne /a Slovenijo, vcterant>v Sever in slovenskih častnikov na I ri-^lav. kije potekal 7-in 8. julija 80 se pod vodstvom Matjaža Kle-mencića in Vojka Travnerja udeležili tudi pripadniki veteranske in časlni^ko Območne organizacije Velenje- L^kipi častnikov v sestavi Zdenko /ajc. Venčcslav Tajnik, Janez Mclansek in Anion /!izmond. ki se je na pohod podala že dan prej, je se isti dan uspelo osvojili vrh Triglava. l;kipi veteranov v sestavi Matjaž Kle-menčič. Irena Klemcnčič in Franc Kačičnik, kakor tudi večini 350 pohodnikov, pa je slabo vreme preprečilo petkov vzp^m na Trijilav. Pred Triglavskim domom na Kredarici so pohodniki zaznamovali pohod in njegovo zgodovinsko izročilo na proslavi s pozdravnim nagovorom in kulturnim programom. Pohod se je zaključil s prijetno in dobro obiskano iradicionaino zaključno slovesnostjo po hodnikov. kije vsob<»to. S.julija popoldan. potekala na Rudnem polju na Pokljuki, kjer se je zbralo več kol 4000 veteranov vtíjn. /brane pohodnike. Številne borce, veterane vojne za Slovenijo in častnike je ob lej priliki nagovoril slavnostni govijrnik dr. Matjaž Kmecl, za kulturni program pa so poskrbeli kulturni ustvarjalci iz Crorcnjske. ■ Zdenko Zaje Tomaž Mayer srebrn Strelci Mroža so se Idjub temu, da v Velenju nimajo m5)žnosii trenirati v 25- in 50-mctrskih disciplin z oro/jem malega kalibra (MK). minuli vikend udeležili lf>. državnega prvenstva v Ljubljani. /a presenečenje v velenjski ekipi je poskrbel kadet Tomaž Mayer, ki je v mladinski konkurenci v streljanju ?. MK pištolo na 25 metrov poslal državni pieA<{veniure$crf Shartôoy end Uvsgin In Mukl. niiKOVAMATINEjA 10:00 SO DIV]1ma (ni€WUVeč nasje. boljš' Kc 'mamo«, si vcijclno pravijo vodniki v Rib ne m. Kaj vse počnejo od jutra do večera, je mogoče nesmisehio ponavljati tudi tokrat, ampak recimo da bi jim vsakdo zavidal vsak dan tam v gozdu, na listi prelepi jasi. In kaj morale storiti? Konec avgusta bo za vse starse in njihove otroke ua volio tudi t.i. družinska izmena, kjer je vse bolj prilagojeno družinam in ne samo otrokom. Lani je bila organizirana prvič in odziv je bil odličen. Verjamemo, da bo tako tudi lelos. Več informacij do bile na mojca.vrckovnik^i^gu-est.arnes.si. V skrajnem primeru pa puskrbite za to. da bo tudi vas otrok drugo leto lahko postal del pravljice, i) kateri tako na velikih govorijo njegovi vrstniki. Vpišite ga k tabornikom! ■ Tektt: RavG, Foto: Sandfč KRONIKA, DRUŠTVA Pogojna kazen za Medaro Na celjskem Okrožnem sodišču se je končalo sojenje Sečirju Medari iz Velenja - Zaradi povzročitve lahkih poškodb nekdanji ženi pogojna kazen Celje, 7. Julija - VcMki scnai Okrožnega sodi^Ca v Celju je prejšnji icden na sojenju 5Mei-ncinu Secirju Medari iz Velenja izrekel pogojno kazen /aradi povzročitve lah kili pt>škodb njegovi /daj nekdanji ^eni Ani Čas. Obioi^riica ga je sprva bremenila. da je v noči na 2. Tchruar lelos v stanovanju v Saleku med spanjem skušal umorili svojo nekdanjo /£no. 1b naj bi storil s lopim ddom kladiva, ki ga je imel ovitega v kuhinjsko krpo. Senat pa je po predložitvi vseh dokazov» pričevanj, mnenja sod-nomcdicinskega izvedenca, spremenil obtožnico in jo pre-kvalinciral v kaznivo dejanje povzročitve la h kili telesnih p(v škodb. Obsodili so ga na leto in dva meseca pogojne kazni s preskusno dobo stirili let. Ob tem so mu tîdpraviii tudi pripor, nekdanji ženi pa mora plačati 500-000 tolaijev odškodnine za povzročene poškodbe. /z policistove beležke Alkohol pogost sopotnik Velenje • Kar dvema prtmiet-nima nesrečama, ki so se prejšnji leden pripetile na območju Velenja, k sreći pa ktničali le s poškodbami in zvito pločevino, je botroval alkohol. Ta je Se vedno vse prepogost sopotnik voznikov. V torek, 4. julija, so policisti na Šaleški cesti ustavili voznika osebnega avtomnbiJa in ga po po stopku pridržali. Vozil je pod vplivom alkohola, in to kljub lemu, da mu je bila nadaljnja vožnja prepovedana. Zaradi alkohola seveda. V soboto, 8. julUa. pi>noči so obravnavali pronietno nesrečo v l.azah. Voznica osebnega avKv mobila je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča in vožnje pod vplivom alkohola zapeljala z vozišča. V nesreči seje lažje poškodovala. Zdravniško pomoč je Iskala v dežurni ambulanti. V nedeljo. 9. julija dopoldan, se je nesreča pripetila na cesti Simona Blatnika pri Beli dvorani, Voznik osebnega avtomobila je zaradi nepravilnega prehitevanja in vožnje pod vplivom alkohola, trčil v drugo vozilo. V učenju se je povzročitelj telesno poškodoval. Z reševalnim v<5zilom so ga odpeljali na zdravljenje v bolnišnico Slovenj Ciradec- Bodo vsi grodîlî? Tatovi »obožujejo« baker - To. ali je v obliki odtočnih cevi ali električnih kablov, jim ni pomembno Velenje • Vlomilci vse pogosteje posegajo po gradbenih materialih, predvsem bakru ali orodju. Bi lahko po tem sklepali, da se bodo spreobrnili in lotili dela? Težko. Prej bi se lahko reklo, da jih bo večina nakradene surovine prodala naprej. Že v torek, 4. julya, je z lovskega doma na î.ubcli ne/nanec ukradel 42 nieirov bakrenih žlebov. V sredo, 5. julya dopoldne, je brez bakrenih žlebov in bakrene kritine ostala drvarnica pri ccrkvi sv. Martina v Skalah, pt^poldan brez bakrene plošče še cerkev v Skalah. Nista pa imela prave sreče mlajša moška, povratnika, ki sta istega dne s stavbe Cîalerije Velenje na Titovem trgu kradla žlebove. Policisti soju dobili na delu in ju za šest ur pridržali. V četrtek, 6. julya. Si) bili policisti obveščeni o vlomu v podjetje v Paki, od koder so neznanci iz ograjenega prostora odtujih več različnih vodnikov v skupni vrednosti okoli XOO.OOO tolariev. V soboto. 8. juiya, pa so policisti v Ilra-stovcu mlajšemu moškemu zasegli X0 metrov električnega kabla v kosih. Izvtir še ugoiavljajij. K(uiec tedna je brez bakrenih odločnih cevi ostalo nekaj stanovanjskih blokov na Jenkovi. V ponedeljek. 10. julija, so se »ljubiteljic bakra spet pojavili. Tokrat so obiskali solo Šalek. Storilec je z nje odnesel 5 metrov bakrenih žlebov in 8 metrov bakrenih okenskih polic. Prijavo po dveh dneh Veleiye, 10. julya - V ponedeljek so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki seje že dva dni prej pripetila v Cirktwcah. Voznik osebnega avtomobila je zaradi V sredo, 5. juHja. so se policisti ustavili v stan(v vanjskem bloku na Vojktivi v Velenju, kjer je mož med prepirom udaril ženo. V četrtek. 6. julya, je v lokal Tris v Pe,sju prišel vinjen moški, v njem pa razbil več steklovine. *** V petek, 7. juljja so se oglasili v enem od stanovanjskih blokov na fâdricevi, kjer je v stanovanju 42-letni možak vpričo dveh hčerk pretepal in brcal ženo, sinv. so tja predčasno »vrnili«. Pričakuje pa lahko tudi kazAinsko ovadbo, kljo bodo policisii spisali zaradi kazjiivega dejanja nasilništva. Pred Mladinskim centrom sta se prepirala in prerivala dva mlajša moška, dva - oba vinjena - pa sla se nespodobno vedla pred bistrojem Ćuk v Starem Veletyu. V soboto» 8. juiya. zvečer, je voznik t^sebnega avtomobila na Kidričevi udaril pešca in se odpeljal. Kaj ga je tako razbesnelo, bo pojasnil na oddelku /a prekrške. V lokalu v Šaleku je natakarica kršila nočni mir, Glasbo je navila preveč na glas. Na parkirnem prostoru pri zdravstvenem domu pa je spanje slantivalcem kratil voznik osebnega avlo mobila. Pred lokalom Max v Velenju si je v lase skočilo več mlajših moškdh, Policisti so ugotovili identiteto petih, od katerih je eden mladoleten. V ponedeljek, 10. julya. so posrediwali pred sta-nper njega bodo napisali kazensko ovadbo na državno tožilstvo. Žagal bo Polzela 7. julija - V noči ua I^etek je nezjianec na Polzeli vlo- mil v kombinirano vozilo citroen jumper. I/, vozila je odnesel električni žagi, kotno in vbodno, znamke Makiia, Lastnika je oškodoval za 200.000 tolarjev. Ne vzemi ve<, kot ti pripada Velenje. 6. julija - V četrtek di)-poldne je v poslovalnici NI.B v Nakupovalnem centru Velenje za zdaj še neznana ženska kupila 1.500 hrvaškili kun. Uslužbenka ji je poleg deviz vrnila še znesek v lolaijih. Ženska je vzela oba zneska. to pa pomeni, da je storila kaznivo dejajye utaje denarja. Zalomilo se mu je Velenje» 9. julija - Nekaj minut pred 5. uro so v nedeljcf policisti dobili prijavo o čudnem dogajanju pri Pikado klubu na Stantetovi. Policisti so odšli na kraj in tam zalotili 17-ielnega Velenj-čana, ki je vlomil v lokal. Odnesti mu ni uspelo ničesar, ostale podrobnosti pa bU^UU Utrip dela Planinskega društva Velenje Kar naenkrat smo zakorakali v počitnice in njihovo pričakovanje je bilo čutiti pri dejavnosti Planinskega društva Velenje. Sele z izpolnitvijo začrtanih planov si jih namreč «zaslužimo«. Tako je konec maja letos bil na MozJrski planini zadnji dan odprte planinske sole za odrasle, ki je vse od marca 06 potekala z različnimi predavanji v veliki sejni sobi Zdravstvenega doma Velenje. Pridobljeno znanje smo tečajniki praktično preizkusili na terenu, in sicer najprej na Veliki planini na temo orientacije. nato pa še ob vadbi samovarovanja ob vrvnih Planirani pohodi: - sobota, 8. 7. 06 MANGART PD Velenje, Sekcija Premogovnik: - nedelja, 9. 7. 06: UUBEU -ZELENICA PALEC PD Velenje, !>ckcija Bolnišnica Topolš. Vabilo v gore: -v nedeljo. 16. 7. 06 • skupna akcija šalei^kih vodnikov P/S: VELIKI VRH (Košuta) (ZZ) -organiziitor PD Velenje STEGOVMK (/-) • organizator PD Šoštanj in KOFCE (L). organizator PD Vinska Gora ograjah na omenjeni planini. Cilj in namen te šole je bil predvsem seznaniti udeležence z varno hojo v gorah in s tem preprečiti morebitne nesrečc. Isiočasno se ob tem razvijajo pristni medseb<\ini odnosi in vzbuja pravilen odnos do gorske narave. Mislim, da je vse to bilo s tem doseženo in sedaj je odvisno od nas samih, kako bomo pridobljeno znanje s pridom uporabljali. V/ačetkujunija jebil vsejni dvorani Mestne občine Velenje uspešno izveden občni zbor društ>'a. Na njem smo »pretresli« delo za leti 2004 in 2005, denih skupinah po različnih težavnostnih siopnjah. Akcija bo izvedena v nedeljo, 16. 7. 2006, v Karavankah. Na razpolago so tri varianto: • zelo zahtevna pot bo vodila na Veliki vrh (208X m) v organizaciji PD Velenje. - zahtevna pot bo potekala na Stegov-nik (1X^2 m) v organizaciji PD Šiv stanj in - lahka pi)t vas bo popcijala na Kofce ( \9C>1 m) v organizaciji PD Vinska Gora. Prijavite se v vaših društvih, kjer bo- kakorje to v navadi. Seveda je pot začrtana tudi v prihodnost tja do leta 200S. Pred Odborom za skupno akcijo planinskih društev Šaleške doline pa je še ena naloga. To je že petič organizirana akcija »Skupno varno v gore« z namenom, da ljudem predstavimo hojo po gorah v organiziranih in strokovno vo- PrijaMjstvo na Kofcah ste dobili podrobne informacije, te pa lahko dobile tudi na spletni strani PD Velenje: ht(p://pd.velenje.si. Koordinator akcije je Tone Žižniond, ki ga lahko dobile na tel. št. 041 458-729. • Prepustile skrbi drugim in uživajte v naravi! ■ Marija Lesjak Nostalgija za starim gasilskim domom še živi Ob 60-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Pesje slavnostna seja in obeležitev dneva gasilca - Društvo, ki ima člane po vsej dolini Velenje • V Pesju so v soboto popoldne obeležili <>0 let ustanovitve in delovanja prostovoljnega gasilskega društva. Nanjo so poleg članov društva, ki je ta dan praznovalo. prišli tudi predstavniki številnih drugih gasilskih društev, pridružil pa se jim je tudi župan Srečko Meh. Ta je v nagovoru polni dvorani doma krajanov v Pesju gasiJ-cem povedal, da delajo dobro. Predstavil je tudi Investicije, ki jih ima MO Velenje v planili še za letos. Med njimi je tudi nakup novega orodnega vozila za PGD Pesje, ki se ga v društvu že zelo veselijo. Prireditev je vtjdiJ podpredsednik društva Drago Glušič. po nekaj skladbah pevskega zbora iz Podkraja pa so besedo dali predsedniku društva Matjaž» Verbiču. Opisal je zanimivo zgodo^dno dokň} mladega društva, ki je v tej kratki zgodovini zgradilo že dva gasilska doma, oba s pomočjo Premogovnika. Prvi je žal potonil skupaj z Družmiijem, a se ga siarejši člani ^ vedno sfnmiinjajo z nostalgijo. Gasilci so se zaradi premikov tal razdelili po vsej dolini, mnogi pa se v Pesje ^e vračajo, al^hko mo pani0svQÍiive. IV rinavnik 13.7.1991 01.60 Šlalelanilaiirisd 02.36 Inlok^nal SL0VENUA2 06.3D \\Um\ 09.QQ ZRbflViii tnittel 11.3U Oiicćki inlokanal 12.30 /abaviii infokmial 13.60 litsmo povprečnega Slovenca. dukuni. ndilaia mO Píisliíinimn ušifu 15.16 Kalssarskailirkapolranciji. pr^GR 17.30 DenionskdQpica./nan.Qdriai» 18.30 Masifjvi 19.00 íííigaík3/lb 20.Q0 inylQvavujff8.2y0 21.^0 NořiíntF», 1/7 23.10 PMVQ(1pklQ.lra()C.lilni 00.^0 PEj)eCarvalíio,'l/4 02.?0 fuwrsnis. 13/lB 02.40 Dngvnik/airiHiske IV 03,06 Irinksnal 06.40 7A lir, pnnnviicv 07.40 Mnnk.nan. 08,30 Vihar liubmn^l 09.?6 PonisrjdR.nsd. 10.7D rvprna niiíinvfiosijtroslora iridovrtka. svi'lQvaitia oddaj d KlepE*i nakvadrai, pogovor Jure Bohi^. Vabimo k oglerhi Naj spol dneva Videosuani, obvesula SLOVENUA 1 06.20 Kullura 06.30 Urimnvi 07.00 /gridl)ei;Sknljkp 0/.4fl Porikinbukom 08.25 Kvi^naUonairjsogiapiiicjumor. l/i 09.15 KakžnBbarvsjenileko?, norviški lilm 10.45 PnMiklolj 12.00 Tfirhfk 13.00 PoíTiília. Spoil Vfemft 13.10 Sedma not osamosvoiiive iv dnnvmk 1b. 7.1991 13.35 KrFiŠ^ikamniilojtii, dokum. oiltlaia 13.55 Wi]liaminMary.4/i? 14.50 Polleka, mm. him 16.25 AJpe. Oooava. Jadran 17.00 Puroiila. IpofL vrenrn 17.15 Q;are 17,25 SnJiijs. w Maobor 18.10 Pnhaja Nodi, nssnka 19.00 Dnevnik.vremB.ipori 70.00 Sobolímusp^SniuesHuroilcm Pniruinm. any. film 21.25 Cu/pl»rikB. Albanija 2230 Pnmíifa. špnrL vrsma 23.0b Bahii^kfi, 5/10 23.55 Pauline napla^i,{ranrJiim 01.26 Sedma moč osamosvojiive iv dnevnik 16.7.1991 01.51] Dnevnik, vrem I!Jporl 0230 Civplarike.Albanija 03.30 infokanal SLOVENUA 2 06.30 Infokanal 08.00 Zabavni iiMan^l 12.10 Skwitas 12.20 SltJvaKivliahii 12,50 Dtyfnlk 13.20 SlNnogomuiu.Pnlj^a Fkvador. prisnsiek 16.10 S>vnogomBlii.SCG N^7o?s(nsk^ posneick 17JII Gorska lepotica, dokům, urirlaia 18.00 V spoimn Ali|ii Sûssu. posni; isk 20,00 Sti/godi.O.epi/oda 20.30 íilasbennpdelja, posneiek npfiJ? 21.25 UicAsïRdivainKl/B 22.30 KDniíri6pai:kCukur, ponrmiev 23.20 eo1hHvij$esu,p(snBiekSi[î Celje OIJO Dnevnik?am!![skoiv 0135 Infokanal NEDEUA, 16. julija PONEDEUEK, 17. julija TOREK, 18. julija SREDA, 19. julija TV 0730 Tv prodaja 08.00 Naš mali svBi 08.10 ffdtlL'p^ti pravljicdhralov Gnmm. ns, him 08.35 f^0|pr}jai2l| Roki. ns.serija 08.45 Mala Kiily. ns. seri[a 08.55 Harnldmvijoli^iavoS^oka. ris. sanja 09.25 Mali rdećiiraklnr. ris, sunja 0935 NinjaK>lve.n5.SBnia 10.00 iransIniiTinrji, ns.senjH 10.25 UslfM.ris.lilni 11-15 Toni in Jerry, ns, serija 11.25 Hakflia pod ko/olcem 12.25 f^BSiece /a vedno, nan, M Rwiiii^nisvBl 13.55 Fomiula I, prsiiostRkme 15.10 Hans ClirisíianAjirfersĚřn, 1/4 16.05 Gflc spo;najlí?svei. dokiim. dri data 17.10 24ur,vrRmR 17.15 Ljube^i^n na Ffondi. am^i. lilm 19,00 21 ur 20.00 Nespodobno povabilo, amer, film 22.05 Alias, nan. 23,00 Mo/je tasu. amer, film OîJb Kajnriva v/goja, amer, lilm 02.55 21 ur, ponovitev 03.55 Nočna panoi am a © 09.00 Miš ma^. otročka oddaja, ponovi lev 09.40 Vabimo k ogiBdu 09.45 Klepel na kvadrai, pogovor Jurs RobiC 10.40 Naj spol dneva 12.00 Videos irani. oiJvesufa 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Cas za nas. mladinska oddaja Prijaialjsivo 18.40 Najspaldimva 18.16 Ha/yíedovi^niB. dnkii morala ma octdaia 19,15 Virieosirani, obvesula 19.56 Vabimo k ogNu 20.00 Nuvil'1^ lega ledna. infiiNitalivna oridai^ 20.20 Naj^poidoeva 20.25 Parada lurmor]a 2006. posMcick 2.dtilapnredjLvev Maribnrtj 21.40 OdprialEma.pogovorvsiudiu 22,40 Skrbimo/a/dravjs.svolovafna orldaia Nadomssina kiniigija kolka in kolena 23.40 Nafiipoidneva 23.45 Viilfiosuanr nbvesuta SLOVENUA 1 07.30 ?iv>dv D9.55 Poganja. lO.tfcj 10.26 V^ivalstenivriu, 1/1/ 10.60 Pihalniork«stBrSvfia/agorjn 11.20 ti^arH 11.25 Ob/oi]arluh8 12.00 ljudje m/iimlja 13.00 Poročila. Spon vreii 10 13.10 Sedma mat osam(£vo|llv(^ iv itanikl6.7.1991 13.36 lako |B IQ. dtikum. film 14.00 Slovenski venčBk./3bavna glastja 15.05 Naša krajevna skupnosL nan, 16.00 lealer paradiM l/.OO IVočila, špnr!.vrMiiB 17.16 Vesun plotBVina. 6/7 1/.46 ŠlintekfiinpfigrDb.5/10 1Û30 ^ebanieioia 1B.4Q Kravica Kaika. n^anka 18.45 /akaf?, risanka 1B.55 Vreme 19.00 OnwMjk 19.25 Zri:ala ledna 19.40 Vrsnm 19.45 Špofi 20Xlfl ?ivlj8niH!ívťUnkov.2/2 2136 OruMe/yodbe 2230 Ponjčila, Spon vreme 22.50 Druga domovina. 7/13 nil,40 Sniiniamo^osamosvojiivit iv dnevnik 16.7.1991 01.06 Dnevnik. vrams.špOTl ni.60 Infokanal SLOVENUA 2 0630 Infokanal 1130 Skû/iCas 11.10 f^ladi viriuo;i 12,10 te/jilariks: Albanija 13.10 SP v noamneiu. Msbika (ran, posneiel 16Í10 SP v nogoineiu. Angola Porliiyabka, (wsneisk 17,00 Odbojka (Ml.svelovfia serija; 7DA Pnfjska. pusnKUfk 20.00 IriL^iciaciia v Alnki. dokum. oildajs 2{J.^ Uminnosi glasbe m plR!^ 21.66 Blai;kponl,3/6 23iin Pili do Maa.Sporini film 23.^ OnevinkMiefSke Lv 00.20 liifiikaiial 07.30 fvprodaja 08.00 Našmalisveins.serifa 08.10 Na |lep§e pravljice bra lov Cnmm. ris. lilm 0835 Mo) pnjaiclj Roki. ns. senja 08.45 f^alaKiliyns.SRnia 08.55 IMd m vijolična vráčenka. ris, serija 09.25 M3I1 rdď^i uakinr. ris. serija 0935 Nini3?8tvi^ns.SQ0ja 10.00 fraristormefiJ.nisenia 10.26 PowerRangers. nan. 10.60 Vo({uvnikuvavRSina.ns.senia 11.15 Vojna zvedli 11.36 Mela piid ko;nli;Bm 12.36 MRSl2r;e;ave(bo.rian. 13,30 fom^ufal.dokuni. oddaja 1835 Kuliinjska avaniura, dokuni, nrlrjaja I/.IO 24 ur vriane 17.16 Prv^ivciivUklaliomiDlyjii, aiiicr. film 19.00 24 ur 20,00 UcmimR.i^Rmamorei.amBr. 22.25 Vrhunci VNI rancije, oddaja o ri 22.40 Tajna mre;a.B/6 ?335 AirAmenca, amer, film 0136 24 ur. pnnoviiBV 0235 NoCna panorama © PfJNUVin:VOOOAJ lEOÍfy.SIWOA 09,00 Mli mai olnćka oddaja, ponovil ev 09.40 1477-VrVmaga^in,rçgiortalni inlorniaiivni pnipram 10.06 Kuliura. iiifomiauvita oridaja IfJ.lO Sporim twak.Stiorina infonnaiivna oodaja in,36 Oiibsr veiner, ynsp od predsednik, giJSidr.Jafe /anolun. generalni direklor Holdinga slovenske, elskuame iri pmiisedoik Nadzornega sveiâ Peuul 1136 V^lni dogodek ledna, mjjnriaza IJilO Vabimo k ugiRdii 12.05 fill PaLETJA?OOB, glasbena orldaja 13.20 Vidiiusirani. obvestila 19.00 Vabimo k ogliidu 1935 PopouiiškB razglednice. poinpisna oddaia Maroko 19.55 izarfiiv3VTV:60zvB/d/a otroke, posnetek 1. d?la mredilve; nasiopajo; R.B.I,, )uo Plaiin. Game Over. Sank Roi:k. Irena Vríkovnik 20.40 ARS20nB,iapuíia;a5 utega slovensksga iiisiolovskega lekomovania 'arada tiumoria 200B, posneiek2. drila pnrcditVGv ^anboni 22.20 VidRusianL nbviisula SLOVENUA 1 06.26 Uinp OB.IO AchIo tedna D/.00 Miadosinas(opnicah,2/B 0730 i'ravljii,t!i/luij(ani!vega vo^iiï;a. 7/10 07.60 ?;cla prvakov. 16/26 08.15 í)Bríin.9Bflín.8/39 08.40 IzpopGineLodjR 09.00 Uink bivali. 6/13 09.26 Galski vri i/škailiCB.21/?B 09.60 /aôarani go^. jilesiia pr:;ds(av3 10,30 Naša krajiivna skupnost, nan. 11.05 Vesun pločevina, 6// 11.35 leaisrParadiM 1230 ingíavski narodni park 13.00 Poroitila. Spon vreme 13.16 Sedma moC osamnsvoiilv& - Iv taikl7.7.1991 13.16 i^clB vrana, koiiceri M.ID Stin ženske m pogreb, 6/10 15.00 Poročila, promet 15.05 Dnberdan.Koroškd 15.10 lefebajsfu. 10/4b 16.06 Risanka 16.26 Noncu.3/12 16.35 Oissrgora. 14/1b 17.00 NoviniUpori vrentr. 17.4Q llnEviifk nekega naroda. 3/8 16.26 /rKbanjK3x3pliis6 1B.3Ô Pavlardočitisjačsk.risanks IB.Itl JokolMamoko! Íolol.ní^nka 19.00 IJncvnik.vremo, šport 20.00 ílradniaAirbusaASSfi, 1/3 21.00 Wil[iammMary,b/12 22.00 Odmevi, špori. vrema 22.60 mu. ?/7 00,26 S^diiia mo^osam(svo|iive • iv dnevnik 17.7.1991 00.66 OnKvnik, vrems. šport 01.bD OnBvni nekega naroda. 3/B 02.36 hifiAanal SLOVENUA 2 QB.3D Infriaiial 09.00 Zabavni iniokanal 11.30 Otroy;imlokanal 1230 /abavm intokanaf 14.46 lunstika lb.26 .Slovenci v Italiji 15.56 Mozartove novii:e IB.OO Mo/art na Ounaju l/.DIl linciacqavAlnki.iinkum.ndilaia 16.00 ÍGkma.debaina oddaja/a mlade 16.66 Pokvafjenarfekleta.l/IB 20.00 Jasnovidka. 1/16 20.16 Kraiki igram lilm 21,00 Studia Oty 22.00 Antniiia 72.36 Tuturaina, 14/16 23.00 Orane Hnnčd iz^a odra 00,26 Onevnik/amujskeiv 00.60 Intel D6.16 24 ur, ponovitev 07,46 Mnnk.nan. 06.36 Vihar ljubezni, nad. 09.30 Pot usode. nad. 10.26 Iv prodaja 10.66 Cisti) redoli^nosl nad. 11.45 Oarva greha, nad 12.10 Oslsla kaninnnv, dnknm, oddaja 13.16 Tv prodaja 14.16 Monk. nan. 15.10 OarvagriYíia, narL 16.06 Čista nedolžnost, nad. \m Poiusodï,iïad. I/.55 24 ur vrema 1B.00 Vihar ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Naša mala khniks, nan. 20.60 Sedmih nehcsa. nan. 21.46 Urgani;a, nan. 22.40 7akon m rfid: Fnoia za losubnbi prtmen: litnřili.nan. 00.26 Pnjaifilji.nan. 00.66 24 ur (11.55 Noiïna panorama 2330 © 21 09.00 OobrojUlminformaliviio razvednlna oddaja 10.011 Vabimo k oglsiiii 10.06 Skrtiimoza7dravjn,svriovalna oddaia Nadomcsina kimrgifa kolka m knleria 11.05 Najspnidneva 14.00 Vteuani, nbvs^lila 17.5S Vabimo k oglsdiJ 18.00 ias za nas. mladinska oddaja 18.10 Regionalne novice 1B.46 Rojstvo prastuliiice. dokumanima oddaja Gcnssis 19.15 Nai spot dneva 19.20 Vidmrani, obvesula 19.66 Vabimo k ogledu 20.00 I/oddaje Dobro Iuuo, jniof. ra/verlnlna uddaja 20.60 Regionalno novice 20.66 Nai spot ririBva 21.00 KakonajlipotizHlkofinliiiJ iimaiim. pr^ovor 22.00 Spurlrijilogudt'kti'diis, r^nrta^a 22.30 l?arhvaViV:H]zve?dz;^ oirokc. pnsn. 2. dela prirediive: 4 ASA. Pinocfiio. Šuksr, New Spring Uuartet. íaraom 23.20 Vabimo k ogledu 2376 Naj spot dneva 2330 VidBosuaiii, obvestila SLOVENUA 1 06,20 Kultura 06.30 Odmevi 07-00 Mladost na sirpiicab, 3/6 0/,3Q Pravljictiizluikarjsvega vtJzieka.8/10 07.50 Solapivakov. 17/26 08.16 &jrlin,0adin,9/i9 08.40 Radovedni Tai^ťk 09,00 Ilisanka 09.10 Nonii.3/12 09.20 Bisargora. 11/16 0936 /godbe IZ školjke 10.16 Sohlja. tv Mmbnr 1130 Sidvsnski veni^i^k./atiavna oddaja 12.3C1 V;iv3lskam vrtu. 1/17 13 il O Porodila. ^puiL vrume 13.16 Sedmanočosamosvojiive iv dnevnik 18.7.1991 13.bb Crz plankeiAlhamia 15.00 Poroi^la. promel 1bi)5 Mosinvi 15.10 NovcNapičmdogodivSi^ne, 17/26 16.05 UbBkvakvanjii,//17 16.10 flipďfinlnpaka.3/13 1635 .)B^usinJosa[inc.23/24 17.00 Novii;a.šporLvrema 1735 Sioji uCilna zidana, dokufn. oddaja 18.05 Kaku ^ivijo slov»iski gradovi 18.35 TrakinrTnm. nsanka 19.00 Dnevnik. vn!me,š{jQrL 20.00 Podtaieiom 20.66 Volikaimenanialeijaukfana 22.00 Udmm špori. vœme 2?.60 liosteinovihmB^dnkum.odd. 23.60 Sedma iriuč osaninsvoiiivp tv dnevnik 18.7.1991 00.15 Dnevnik, špnri, vrmiie 01.10 SlOji uùina zidana, dokom, oddaja 01.40 Kako7ivi|C;slovanskigradrjvi 02.20 Iniokanal SLOVENIJA 2 06,30 Iniokaiial 09.00 /abavni infokanal 1130 Otroški intukaital 1230 /abavni ininkarial 13.35 Aritmiia 14.15 Sluriiociiy 15.16 Kolesarska duka po franiiiji, prenos 17.46 Dp v plavanju, reportais 18.06 Masinvi 16.36 Alpii.Donava.Jadran 19.10 Dobnijudjs. 3. epizoda 20.00 Vizum ?apriliodnri$i. 3/30 20.60 Di4liniatvfopf).3/4 21.45 M9iuf|evje/ik,španski film 23.20 Dnevnik zamejske tv 23.16 Iniokaiial 06.45 24 ur. ponovitev 07.46 Mmik.naii. 0835 Vihar Ijitoii, nad. 09.30 Potusode.nad. 10.26 fv prodaja lO.bb Cista riedol^osi, nad, 11.46 Barva greha, nad, 12.40 Raiski svs t. dokum. oddaja 13.46 iv prodaja 14.1b Mmik.nan. 15.10 Barva greiia. nad. 16.05 Cista nednIznosi nad. 17.00 Potiisode.nad, 17.56 24 ur vreme 18J10 Vihar ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Naša mala klinika, naa 20.56 Preverjsno 21.40 Pomftana 8 tujcem, amar. Ill 23,20 /akoninred, naa 00.10 Na krajN ^o^na. nari. Ol.Ob Pnialciji. nan. 0135 24 ur. ponovitev 0236 Nočna panorama © 09.00 Dobro juiro, informauvrio razvednina nddaia 10,00 Vabimnkoglaiiu 10.05 Kako naju pol j/alkoholna oriame, puguvor 11.06 Najspoidnova 11.10 lzadnvaVTV:bOzvezd^3 cuoke, pcîsn.2. dela pnrBditve: 4 ASA, Pinochio. Stikar.Ncw Swinij Quartet, faiaom 14,00 Videos tram, obvestila 17.b6 Vabmiokoglnilu 18,00 Mala poiepania. otroška oriilaja. 3. TV mrpia 18.10 Najspoidneva 18.15 Vredno je stopiti noter, dc^uriiootarna oddaja Posavi;ki mu^ej 19.16 Vide ostnem, otjv&su la 19.66 Vabmiokogli^du 20.00 14/B.VfVmagazm, regionalni infonnaiivni program 20.26 Kubjra, infonoaiivna orldaja 20.30 §ponnitorek,^porina ininrmauvna oddaja 20.60 Šporini dogotle.k uidna. repor. 21.30 fairplay.športnaodilaja 22,00 Asova gibanica, mionnativna oddaja, 3.IVmro'a 22.30 Iz oddaje Oobro lutro 23.20 Vahmin k ogledu 23.2b Najspoidnava 23.30 Vidcosuam, obvestila SLOVENUA 1 06,2b Kidtura 0630 Odmevi fl7.00 Mlad/jsi na stopnicah, 4/6 0730 Pravij ICS IZ lulka rjavega vozička. 9/10 07.66 Šola prvakov. 18/26 08.16 Berlin, Badin. 10/39 08.40 01iiskvakvanja//17 08.46 HipHrmlii]iak4,3/13 09,10 2oganja, lA.del 119,40 JcziHmJos0finc.23/24 10.00 /aljubl|cni zn>a|. luúcovna prelistava 10.50 Ledena doba. znan. oddaja 11.10 Pn.lo^ovnuzNaialijO 13.00 Poroûla, šport vreme 13.16 Sedma nir^ osamosvojitve - tv dnevnik 19.7.1991 13.50 Nukaj m muli a rioniačo glasbo 14.06 I judiB m zsmlja 15J30 l^ftla. promet lb,Q6 Mosltivi 15.40 Soka prvakov. 7/26 16.00 Mm iki H. risanka 16.06 Malesivscclic&kviz 17.00 Novice, šporl vreme 17.10 /asebnn^vljeiije, dokum. 183D /rebai^eAsiramíoia 16.40 /oyii;a. nsanka 19.00 Diisvnik, vTBme. ^ort 20.00 Varuh duš, koprodukcijski him 2130 Kratki lilm 22.00 Odmevi, šport vra OB 22.66 OogvillH, tjanski film 01.60 Sedma nioč osamosvojitve - tv dnevnik 19.7.1991 02.7Q Dnevnik, vi^nte. šport 03.2U Ifiiokanai SLOVENUA 2 0630 Ifilokanal 09.00 /abavTii infokanal 11.10 Koncert 6packCukur. ponovitev 12.06 Braofi Bončel izza odra 1330 li^kma.rlebatna oddaja za mlade 11.26 Vizum^apnhodnQsl3/30 15J6 Kolesarska dirka po Franciji. I^ent^s 17.56 Dohtírdan.KoroSka 18.26 Mosiovi I9J10 Slačenje. 17/20 20.DO ligaprvaktivvnogoniûlu.Hii Goni:a linfiBid. prenos 22.00 Brfi/smrii/Rinljfl nikdarne postane domovina, dokuni. rtddaja 22.55 Slovenskajazzscena 00,70 Oiieviiik zamejske tv 00.45 Inlokanal 06.45 07.45 08.36 09.30 10.25 10.56 11.16 12.40 13.46 14.15 15.10 16.05 17,00 17.66 18.00 igj3o 20,m 20.50 22.25 23.16 00,10 00.40 01.40 09.00 10.00 10.05 10.20 10.56 11.00 24 ur, ponovitev Mniik. nan. Vihar ljubezni, nad. Pot usode. nad. IVprodaja Cista nerkil^nnsl nad. Barva gri>b3. nad. 7i belka hvljsnja, dnkiim. oddaja IV prodaja Monk. nan. Barva greha Cista nedolJnosL nad. Pot usode. nad. ^4 ur.vrBina Viharfjubwni, nad. 24 ur Naša mala klinika, nan. Die^voyn|ii. amer, lilm /akonin red: Enota za posebne pnmere, nan. Na kraju^fnčina. nan. Pniatclji, nan. 24 ur. ponovi tova Nofinti panorama © 14.00 17.56 18,40 18.45 igjio 19.30 1936 19.55 20.00 20.50 20,65 21.00 22,00 23.00 23,30 23.35 23.40 Dobrnjulro. iniormativno • razvB^inliia oddaja Vabintn k ogledu Sporini torek, informativna oddaja, ponovilev Športni dogodek tadna. repnr. Naj spol dnpva Vret^n je stopiti noter, rlokumen tarna oddaja Posavski muzej Videos Irani, obvestila Vabimokoijledu PolcijG nilailili, mladinska i)ddaja. 3. T V nirn^a Beg iona I ne novice Nsrteljskj ulel: Mangri. dokum untarna oddaja Asnva gibanica, ininr. oddaja N^j spol dneva Videos Irani, obviďtila Vabimo k oi^lcdu oddaje Oobro jiiiro Beg iona I no noviire Naj spol driava Orlaria wma. pogovor v studiu. 3. VmmJa Danšpona invalidov CECA, posnaisk 2. dala koncerta v Cel|u Fair piay. športna oildaja. ponovitev Vabmiu kogledu Naj spol dneva Videos Irani, obvestila PRIREDITVE Oven od 21« marco do 20* oprila ^ \ VateťivijenjesejepfoiivaSivûljizavrieiovdfugatnDsiieUoîsiepfK čsMLTudiletůšnjepoletieni čisto nićtakšno, kot steÍsI^l Kar bo ^ velialůtudizaflopustniškfřas. KsrverjetinebosieinoglLasedaijBvse W v va§ih rokati. Parita dobiienega zdiçanja vam drage osebe ne iz-^ gubire zaradi nspremišljenih besed. V Ijubemr se naprej vladalo mariée zatire, za kar pa ne boste veliko krivi Parmer rabi več (asa za premislek ir^ odločitev, kot ste SI rriEslili. Nikar ne silite vani. Ko bo pripravljen, bo ^ povedal. Bik od 21« pprtla do 21« malo ^^^^^ V teh dneh ùoste spoznali, da niř ni bolj pomembno kot zdravje in do- Vbro počutie, sai le. če imate tega. vse osiaio veliko lalje. Počasi vam bo šlo na bol]8 In kmalu l]oste laTiko i zadovoljstvom uresr^icevali tudr druge Ir^jenjsko pomembf« stvari. Predvsem drufina si řeli, da bi se ^^^^^^ vam na usta povrnil nekdanji nasmeh m dobra volja. Qa se vam it vrača, bodo lahko začutili fe ob koncu tedna, kajne? Nagradite se z darilom, ki si ga fe dolgo Mte. Dvoicko od 22. maja do 2t«. |uni|o ■ ^ Poleqe je tudi čas za družer^e. í^ič hudega, če ne bosie takoi uspeli s flh prijatelji navezati stil^ taka da boste zadovolim vi in oni Bo-^ftuP ste pa potem toliko bolj zadovoljni. Kako malo je v&asih t^âa. da člo-vek spDzna. kaj je sreća, kajne? Potrudite se. da ne bo ostalo le pn ^e-^ y Iji po več drufenja i ljudmi, ki vam imajo kaj povedati m ki jiti imate radi ^a ijubezenskem podmčju pa rte boste z^o zadovoiini. rato so lahko obujena prija-telts^a tudi zamenjava za to. Prav tako godijo. Rak od iuniia do 22« jylijo letošnjega poletja ste se doigo veselili in sedaj resnično uživate v njem. Čeprav veste, da vas č^a veliko dela, ga boste opravljali z velikim zadovoljstvom in elanom. Dobra veste, da le delo tudi privilegij, sploh, je tako, da vas resničrKi veseli. In va^e le. Tudi na ljubezerv skem področju so vam zvezde se naprei naklor^ene. Na vas pa je. da SI priznam, kaj si sploh !eiitein potem ludi ukrepate. Nasprotna stran čaka inje pripravljena ^a malo počakati. V nedogled pa ne. Lev od 23« |(ili|a do ovgusfa Kar dvakrat se boste morali v te^i dneh kr^ko ugrizniti v jezik. Ko boste izvedeli, kai se dogaja prifotelju. boste seveda želeli pomagan. A pri tem pazite! Včasih je lahko dobrohotna pomoč v tako kočljivih situacijah dvorezen meć. Čeprav vas ttodo vodili le dobri nameni. ^ lahko zgodi, da boste na koncu vi izpadli gtešni kozel. Zato krepko premislite, kako daleč ste pripravljeni iti in kaj vsa ste za ohranirev neke tujezs^e pripravljeni storiti. Uspeli bosie obnoviti zaloge energije, pomagala pa vam bosia ^ort in dobra družba. Devica od 24» avgusta do 22. septembra Zadovoljni boste, kotie dolgo ne. Prav nič v^ ne boste zaskrbljeni, kar ?se vaše prihodnosti iiče.Tudizato,karstevteh dneli spoznali, kakodo-bn^ ste naredili prad časom, ko r^iste sprejeli neke na videz zelo mamljive ponudbe. Prav vteh dn^ boste izvedeli, da bi se vam danesslabo ^^^^ pisalo, če h\ |o. Oobro bo. če še napiej ostanete zvesti svojim občutkom insvojim sposobnostim, kijih odlične poznate. To je prava pot do vaše sreče. Družina pa |e rako ali tako na lo že navajena in vam zelo stoji ob scani. Zabava bo odlična. Tehtnico od 23« septembra do 23« oktobra Tokrat ne boste odlašali. Takoj boste začeli z akcijo in se lotili nekaterih sl^'ih razvad, ki bi se jih radi znebili. Bodite trmasn. kar sicer ni ravno vaSa odlika. Tokrat se bo splačalo, saj je vaše telo največ kar imate. Će pa boste videli, da brez strokovne pomoči ne tn šlo. ne oklevajte m JO poiščite. Tudi kar se načrtov, povezanih z vašo družino tce, ne čakajte na boljše čase. ko boste imeli več časa. Tega imate ločno toliko kot si ga vzamete. ikorpijon od 24« oktobra do 22. novembra ^^^ ^ Novega piojektaste se lotili optir^isiično ^ tako jetudi prav. Koi kale, ^ se boste že kmalu veliko bolje počutili, naredbi pa boste tudi zelo ve-liko. S partnerjem se bosta veliko pogovarjata in ob tem oba spozna-^^hÇ vala. koliko si pravzaprav pomertiia, Sta kot dva pola, ki se neizmerno ^^^ prrviačita in težko živita drug brez drugega. Pa č^rav kdai tudi poči. Na delovnem mestu bo precej napeto, doma prijetno. Će pa ste na dopustu, vas bo motila le vročina. Vse osralo bo brez pripomb. Strelec od 23« novembra do 22, decembra ^^^^ Zdravje to tisto, ki vam ne bo pustilo, da bi v polni meri uživali v do-brih novicah. Te bodo kar deže/ale in resnično boste lahko ponosni JKi^ nase in na svoje delo. Res si niste mogli želeti lepšega in boljšega. Vse-kakor se pazite, saj si lahko, če ne boste previdni, zdravje še poslal ^^^^ šate. Se pač zgodi, da je tu in \m treba leči v posteljo m iztíopitt vse ostale obveznosti. Pa četudi se to zgodi poleti, ko je ćas za uživanje na [gostem. Ćas je. da se malce razvajate. Kosorog od 33« novembra do 22. decembra ^^^^ Zal bo tudi v teh poletnih dneh ostala vaša najbolj goreča želja še Vvetlno neizpolr^ena m čas le. da začnete intenzivno delan na lem. da se vam uresniči. Vsa kaže. da ste na dobri poti. pa tudi zvezde vam bodo stale ob strani. Predvsem pa se bo močno izboljšal odnos med ^^^^ vami m vašim parEnenem. saj bosra oba spoznala, kjesta v preteklosti delala največje napake, da je tu in tam počilo. Ni kaj. oba sta trmasta, včas^ pa seje dobro spustiti iz oblakov na trda tla. Cetudr je lahko pristanek precej boleč. Vodnar od 21. januarja do 18« februarja Bežni opazovalci bodo menili, da ste zelo srečni "m zadovoljni, v resnici J ft pa boste precej nemirni, celo nervozni. Tudi zato, ker se vse preveč k spuščate v razmišljanja, ki pa m r» morejo obrodili kaj dobrega. Če f boste znali razm'išljati bolj pozitivno, vam bo veliko fepše. Vsaj posku-^ ^ site. saj veste, kako pomembno je dobm počuqe. V dobro voljo vas bodo spravljali predvsem otroci, tako lastni kot tuji. Ob r^1h boste namreč poznali, kaj je to iskrenost To pa zadnje čase zelo pogrešate, Povsod. Ribi od 19« februarja do 20« marca Še vedno stepolnizaobliub.ki sijih date na pragu vsakega polena. Nekaj vročih tednov je že za vami. sprememb pa še m. Doslej ste se uspeli rešiti le malo razvad, ki veste, da vam prav nič ne koristqo. Sedaj pa boste res s polnim elanom začeli zotfstranjevanjem nesnage iz vašega živlienja. Imate več motivov m motivacije, zato ste na dobn poii. da vam uspe. Potrudite se, saj boste tako dokazali ne le sebi. ampak tudi partnerju, da znate držaii (Aljubo. V soboto bo veselo in to čisto n^ričakovanol Velenje Četrtek, 13. julija 17.00-21.00 KotalkališCe Velenje Poletje na kotalkališSu: Ernine ustvarjalne delavnice 21.00 Velenjski grad 22. Poletne kulturne prireditve Koncert: Šaleški študentski oktet X Mladinski center Velenje Odprímo vrata drugaí^ností (pričetek 10-dnevne mednarodne izmenjave) Petek; 14. julija 20 00 Mladinski center Velenje Plaža pod zvezdami 21.00 Velenjski grad 22. Poletne kulturne prireditve Koncert: Katrinas in Stop the band Sobota, 15. julija Kdaj - kje - kaj 9.00 Spodnja postaja nihalke (Golte) Gorsko kolesarski vTpon na Golte tl.OO Vrh Starih Stan Kolesarsko panoramski rally Stari Stan • koča na Smrekovcu'hotel Golte Prijave in dodatne informacije: info@golte.si. 03/839 12 00. www g Dite, si 10.00 Cankaiieva ulica. Velenje 22. Poletne kulturne prireditve Lutkovna predstava: O zmaju Andreji^ku 16.00 Zbor vozil pri APS, d.d.. Velenje 50. obletnica ZŠAM Velenje • regijska proslava Povorka motoriziranih vozil po velenjskih ulicah 2QM Mladinski center Velenje Poletna noi^ Ponedeljek^ 17« julija n.QQ-21.00 Kotalkališče Velenje Kgledar imen Poletje na kotalkafiši^u: Družabne igre in glasba Torek, 18. julija_ 1700-21.00 KoiaikaliS(5e Velenje Polete na kotalkatiši^u: Družabne igre In glasba Sreda, 19. julija_ 17.00»21.0Q KotalkališCeVelenje Poletje na kotalkališču: Ernine ustvarjalne delavnice Četrtek, 20« julija 17.00-21.00 Kotalkališče Velenje Poletje na kotalkališi^u: Ernine ustvarjalne delavnice 21.00 Velenjski grad 22. Poletne kulturne prireditve Dvorni plesi in glasba 2a dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turističn^in' formacij^i in promocijski center Mestne obi^ine Velenje (03/8961860). Vi in mi. DobrodoSU. Delavska hranilnica z veseljem Ves pričakujemo na Šaleški 20 v Velenju vsak delavnik od 6.00 do 17.00. Telefon: 03 8973007.8973CH38. E. posta: mandna.zamva^delavska^anilnica.si Občanke in občani šalešice regijel Ne prezrite najboijie ponudbe ne benčnem trgu: • V Delavski hranilnici d.d. Ljubljana od§tejete za plačilo položnice samo 150,00 SIT. • A veste, tla Vam osebni račun v hranilnici, strošek položnice zniža že na 80.00 SIT. • Še več, plaulo položnice preko trajnika Vas stane samo SO.OO SIT. • Ampak, plačilo položnice preko spletne banke DH^lus znaša samo 30,00 SIT. • Hranilnica Vam nudi najbolj donosno varčevanje v tolarjih in evrih. • Rentno varčevanje Vam omogoča zagotovitev dostojne dodatne pokojnine. • Ali poznate velik paket ugodnosti, ki jih prinaša Vas osebni račun v hranilnici? • Nikar ne zamudite brezobrestnega kredita za oddih v slovenskili zdravilisčili. • Imamo izjemno brezobrestiio kreditno ponudbo za nakup protivlomnih vrat. • Lahko dobite brezobrestni kredit za nakup računalniške opreme v družbi Liko Pris. • Ne prezrite ugodne kreditne ponudbe za letni oddih, s samo 4,00 % obrestno mero. • Imamo najugodnejše kredite do 36 mesecev, s samo 5,00 % obrestno mero. • Celo do 120 mesecev boste v hranilnici lahko najeli gotovinski kredit. • Absolutno smo v konkurenci tudi za Vaš stanovanjski hipotekami kredit do 30 let. InformathfTii izračun za 36 mesaSni kredit: Zfiassk Obrok Stroški zav. Stic^. odobritve Stroški vodanja EOM rooo.ooo.oo SIT 30.171,00 srr 16.292.00S)T 5,000,00 SIT 200,00 SIT 7.02% 4.712,92 € 125.90 € 67,99 € 20.86 € 0.83 € 7.01 H Ef^ctivna obrestna mereie abračunans na dan Q1.Q4.2Q06 in se aradi interkalamih obresti spreminia, odvisno od dnava naiema kredita. www.del8vska-hranilnica.si info@delavsica-hraniinica.sl julij/tnali srpan 13. Četrtek - Evgen, 14. petek'Just 15. sobotd'Henrik, Vladimir 16. nedelja • Marija 17. ponedeljek-Aleš, Vesna 18. torek - Kamil, Friderik (Miroslav) 19. sreda-Vincec, Arsen, Zlatka Lunine mene 17. julija, ponedeljek, zadnji krajec ob 21:13 Vremenski pregovor Če je Aleš suhoparen in suh, si napravi za zimo topel kožuh. Pregovori Kdor trezen misli, pijan pove. Pijanec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne. stoverfs/(3 ljudska pregovora Vino ne opije človeka, ampak se iilovek opije sam. kitajski prdgíTfír Zgodilo se je o • # od 14. do 20. julija nikoli sami 107.8: -14. julija 1993 so pričeli gradbena dela pri izgradnji čistilne naprave na ćeirtem bloku šošlanjske icrmoôlek-irarnc; -15. julua 1963 so v novih prostorih občine Velenje zaceli sprejemati prve stranke in Velenje je ludi formalno poslalo gospodarsko, itul-turno in upravno politično sredisce Šaleške doline; s pre-siaviivijo občine v Velenje je bil ukinjen Krajevni urad Velenje. ustanovljen pa je bil Krajevni urad SoSianj; • 15. julija 1975 jc bil v prostorih dnj/bene prehrane Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje i/bor /a najlepšo Slovenko leta 1975; • 16. juDjfl 1978 so se druzmir-ski gasilci ob praznovanju 70. obletnice dnišrva zadnjič zbrali pred svojim gasilskim domom v Druzmiiju. saj so dom kmalu po slovesnosti zaradi ugrezanja tal podrli; 16. julija 19S1 ob 10. un je na Andrejevem domu na Slemenu in še na dveh kmetijah v Šentvidu nad /avodnjami zasveiila električna luč; 17, julija 1990 so na skupnem zasedanju zbori velenjske skupsčine razveljavili sklep u leta 1981 o preimenovanju Velenja v Tiiovo Velenje in Velenje je spet postalo le Velenje; • v programu Kuha Ini aparati Gorenja (îA so 17. julija 1997 prvič izdelaii vgradno pečico in vgradni štedilnik linije Simple and logical; • 17. julija 1998 je v velenjskem hotelu Paka potekala prva skupščina delničarjev Gorenja; . 17. julija 1999 Sla Katarina Sreboinik in Tina Križan zmagali v igri dvojic na teni- škem turnirju WTA v Palermu; -19. julija 1981 je velenjski atlet Stane Miklav^ina v Subtv tiči zmagal na atletskem državnem prvensivu v teku na 5000 metrov; na isiem prvenstvu je Miklavžina oswyil tudi bronasto medaljo v leku na 10.000 meirov; • 20. julija 1959 so v Šoštanju ob 100. ob let nic i gasilstva od-prii nov gasilski dom. ■ Pripravlja Damijan KUajlč «HiiLbKiu^ -DRUZMIR. ^ i Slovesnost ob 70-letnlcl GD Družmlrj^ (arhiv Muzej Velenje) Nagradna križanka »Matrica« @ 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo! Najboljše razprodaje! Privoščile 5Í najboljše že sredi poletja. Zagotovite si vrota sezonska oblačila in obutev najboljših blagovnih :namk po ndiniljih cenah. Od lo. do30. julija v Citycentru. Na razprodajah, seveda! Neveste kaj boste izbrali? cíĚy/i center MtUpOM 'ino vse aHa ttofMíše Računalniška trgovina MATRICA Kajuhova 9. ŠGŠlanj {pri Avtobusni postaji} Tel.: 89116 66 Del. čas: pon. • pet. 9.h • 19,li. scb. 9. h • 13.h http://www, matrica si NOVOSTI!! Pooblaščeni pmdajalec »Mobitel dJ.« Ak:ija' GSM aparati od 4.900 SIT dalje {v primeru enoletnega podaljšanja naročniškega razmerja pri Mobitel d.d. možnost nakupa G9V1-â na obroke brez obresti) ODUČNA ponudba -SUPER ugodno!!! - Računalniki, raČunainiika oprema in servts -OVD DivX predvaja lni ki {Slo podnapisi) • digitalni fotoaparati • GSM oprema (polnilci, slušalke...) -Servisza 6SM in PC Možnost plačila tudi na trajni k na 24 obrokov! Izžrebali bomo 3 nagrade: lPakei250VD-jev 2. Torbica id COje 3. Paket lOCD-jev Rešeno kiizanko pošljite najkasneje do 24.7.2006 na naslov: Naš čas d.0.0., Kidričeva 2/a, 332D Velenje, s pripisom »Matrica«. IVagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti. UniKil d.ixo. Polzela Nagrajena nagradne križanke Pentlja, objovljene v tedniku Nas (OS 29.iuni[a, $0: 1. nagrada: Nakup v vrednosti 5.OOG SIT prejme Bojan Knez.Tcmši-csva 55.332D Velenje 2. nagrado: Nakup v vrednosti 4.000 SIT prejme Ana Pirečnik, Skorno 43 a, 3327 Šmartno ob Paki 3. nagrado: Nakup v vrednosti 3000 SIT prejme Karmen Fras, Kaju* hovs 14.3320 Velenje Nagrade dvignete osebno v trgovini Pentlja na Cankarievi 1 d (inestnitr^-nid ) v Velenju z osebno izkaznicol ČestHdmo! A IM O V L K k\ J 1: ĆETRTEKJ3. juli]: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.46 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.1S Cestne informacije- poročdo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kulturri utrip; 8.00 Policijski nasveti; 6 30 Poročila; 8.45 Policijska kronika: 9.00 V srcu Evrope (ponovitev;; 9.30 Poročila: Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na s'/idenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope: 15.00 Aktualno; 15.30 PoroSila; 16 00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Potočila; 17.00 Na srcu Evrope; 1Z30 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz;18.3a Poročila; laOO Na svidenje. PITIK. U.iulij: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poro* čila in iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kultiird utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.3D Poročila; lO OD Na svidenje. 14.00 Pozdrav ; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope.' 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 15.45V srcu Evrope: 15.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila, 1700 Glasbene novosti: 18.00 Mladinski boom; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. S080TAJS. iulii: S.OO Dobro jutro in veselo v nov dan: 6.30 Poročila in \i srca Evrope: 6.45 Na današnji dan; 7.Q0 Horoskop: 715 Cestne informacije-poročilo Avtomoto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utnp; 8,00 Polepsajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope; 9,30 Por^iia; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Ma današnji dan; 14.30 Poroala in V srcu Evrope; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila: 16 00 Kdaj. kje, kaj: 18.30 Vimenu Sose; 17.00 Vsrce Evrope; 18.00 Rock šok 19i30 Na svidenje. NEDEUAJ6. jI 6.00 Oohro jutro in veselo v nov dan; 6.3Û Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.16 Cestne informacije - poročilo Al/to moto zveze Slovenije;; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poro* ola. 8.45 Današnji kulturni utrip: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan, Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila 17.00 Minule z domaânti ansambli: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 1;. 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; &3G Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije- poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Gospodarski utrip; 8.30 Poroaia: 8.45 Policijska kionika; 9.00 107,8 Avto moto hercov: 9 30 Poročila: 10 00 Na svidenje; U 00 Pozdrav: HlO Na današnji da a 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Porodila; 16.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16 30 Poročila: 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18-30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 18. julii 6,00 Dobi o juiro in veselo v nov dan: 6.30 Poročila in Iz srca Evrope: 7.00 Horoskop; 7.15 í^stne informacije Avto moto zveze Slovenije: 730 Poiočila: 7.45 Današnji kutturni utrip; 8.00 Ka dogaja (vodi Sebastian Volavc); 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope in vrtnarski nasveti. 9.30 Poročili; 10.00 Na svidenie. 14.00 Pozdrav; 14.ID Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.0D Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdai, kje, kaj: 17 00 Na sicu Evrope, 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenie. SRtDAJ9. julij: 6,00 Dobro jutro In veselo v nov dan; 7.45 Oanainji kulturni utcip; 6.30 PoroSfa in Iz srca Evrope: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne mformaoje Avto moto zveze Sloveniie: 7.30 Poročila; 8.00 Tekava je vaša. rešttev je naša; 8.30 Porodila; 9.00 Na srcu Evi ope (ponovitev); 9.30 Poročila: 10.00 Nb svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in !z srca Evrope; 15.00 Aktualno: 15.30 Šport: 15.45 Na scu Evrope; 16.00 Kdaj. kje. kaj: 1700 Vi in mi; 19.00 Na svidenje. gorenje Vprodaidni kOTrni6iihplo?řlc tovamcGťwníeKmmika v EcllllO pHlVO ITlCStO Z3 wmanoi.i-.tívx^tedaiprif-kuicmos^.«.^^^« keramičiiih ploščic VovoAt! PioSčicv 7^1 l>a]lconi: in terase, odponic iiđ eksrrvmuv zimske pogoj«, bitciiii kak<»vo&tiia otiJvld\-â površne omogoča vamo hojo rudi v ilcý^vnem vremenu. GoreoK ^'«nnuka -(wesie lb * ii27 Šnunjoob Pab * td: t)3 27 www.goren|e.$( OBVESCEVALEC mali OGLASI DEŽURSTVA APARATI IN STROJI DEŽURNI telefon 2d pomoč anonimnim aik^olikom 031/443-365. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA poscedovainica ZAUPAM » vse st&rosii, brezplačno za mlade řenske. Gsm: D31/50W95, Q31/836-37atel.lníaks: 5726-319. DEKLE, če lesne zveze si žalil, po življenju v dvoje hrepeniš, pokliči na Gsm: 031/836-378. NEPREMIČNINE VIKEND v Zahukovici prodamo. Voda. elaktrika. zemljišče 1730 m2. Tal. 031/624.778, GRADBENO PARCEia 430[}m2. v Malem Vrhu (nad mowo lolo) prodam. Tel. 041/299-912. ZAZIDLJIVE PARCELE v okolid Topol-§ice. na lepi sonôii legi. prodam, [^na po dogovoru. Tel. 040/530-770. ZAZIDUrVO PARCELO, a900 m2 v Velř nju. prodam. Parcela je obdana z gozdom in zagotavlja veliko diski etnosi bivanja. Cen3 je 15 mio SÍT plus stroški davka in preptsa. Inf. na tel, 041/621-861. GRADBENO PARCIELO. 750 m2 na odlici lokaciji na Polzeli, prodam za 40 eufza m2.TBl. D40/a7&533. DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, 64 m2. nad zdravstveno postajo v Šmartnem ob Paki, prodam za 11.20D.0DD.DD sit. Tei. 041/299-319. ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE, cca 1000 m2 v Zgornjih Bevčah, prodam. TeL 040/87&a33. MANJŠO STANOVANJSKO HIŠO. 120 m2, v centru Braslovč. prodam. Tel. 041/299-919. ODDAM SAMSKI ŽEMSKI oddam v najem opremljeno garsonjero na Gorici. Tel. 040/205-511. V LJUBLJANI oddam stanovanje. TeL 5870^46 po 20. uti RAZNO GOSPODINJSKI ŠIVALNI STROJ overlook ( štiri niti | Privileg in Toyota, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 041/239-874in 5722-404. TRAKTORSKO prikolico in konjske šire prodam. TeL 031/539<]61. INŠTBUIRAM matematiko in fiziko za osnovno in srednje sole, pripravljam za izpile in maturo. Tel. 040/226419 ali 040/977-474. Gržinic Armando, izobraževanje J one (a. KMEČKI VOZ (gumiiadelj ) prodam. Cena po dogovoru. Tel. 58S2-Q45. DELO DOBI IŠČEMO PRIJAZMD NATAKARICO sli natakarja za lokal v Šalelki dolini, lahko tudi začetnika z končano gostinsko lolo. Vsa ostalo po osebnem dogovoru. Vabimo vas. da se javite na naslov. Uprava - gostišč Štorman. Rimska cesta 10.3311 Šempeter. VOZILA MAZDA 323. letnik 90. dobro ohranjena. prodam. Cena 120,000.00 Sit. Tel. 031/681-040. ilVALI NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom in zlate prina^atce brez rodovnika za oddajo po 5. avgustu. Tei. 5859-299 in 041/996-252. TELIČKO, težko 120 kg,belgijski plav-ček prodam. TeL 5895-108. TEUCO.SIMENTALKO, težko 150 kg. vajeno paše. prodam. TeL Q3V83Q-798. PRODAJA NESNIC v nedeljo 16. ji^ija od B,00 do 8.30 v Šaleku. Tel. 02/87-61-201 PRIDELKI JA60LCNIK in žgane pijace iz medu. borovnic, hrušk, češpelj. jabolk aH iz mešanega sadja in borovnice v žganju prodam. Gsm: 041/344883. VINO barhera. heli pinot. souvígnon (klet Cehovin Bogdan-štanjel). prodam Koňovo, Malgajeva 3. Gsm: 031/74&671. \nŠNJE prodam. Možna dostava. Tel. 041/37&€85 Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo rrujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH ko jezaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje In je potrebno takoj§nje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informadje v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 899G-478. de-žurru službo pâ na 8895445. Lelcarmi v Velenju: Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na re- cepte. predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za koslo od 13.00 do 14.00. telefon 898-1580. Zobozdrovniki: 16.in n.julija-MajdaBudna, dr,dent med., v dežurni zobni ambulant. Vodnikova 1. ZD Velenje (od 8. do 12. ure). Veitrinarski postali {ostmi ! Od 14. do 16. julija-SimonMiklavžin, dr. vel med., gsm: 041/633'676. Od 17. do 20. julija - Franc Blatnik, dr. vet. med., gsm; 041/618-117. Delovni Čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil > ponedeljek, sr^da in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure. h 131 n: mm ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 3. julija 2006 do 9. julija 2008 niso povprečne dnevne koncentiacije S02. izmer]erie v avtomatskih postajah (AMP) na obmo^u mestne občirte Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24urne koncentracije 125 inikro-g S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VHLENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 3.jdlja 2006 do 9. julija 2006 (v mikron S02/(n3zrakal mejna vrednost: 350 mikrt>^ SD2/m3 zraka POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939 POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI I UREDITEV DOKUMENTACIJE ' NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA NA VEC OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO GIBANJE PREBIVALSTVA Upravno enofa Velenje Pprok« Jurkovnik Hermina. Ravne 96 b in Ms-lanšek Matjaž. Skorr^o pri Šoltarju 7. Jereb SiiTiDna. Logatec. Rovta 33 in Zupane Uroi. Mislinja. Šolska c. 36, Dzakulić Selvira. Velenje, Šalek 93 in Huskfć Rifat. Celje. Gosposka ul. 4.50. letnico skupnega zakonskega svijanja sta praznovala zakonca FORŠTNER Cirila in Jožef iz Hrastovca 24. Velenje Smrti: Vrenču Boris roj. t953, Škale 164. Hribar Jožef roj. 1935. Velenje. Šlandrova a 14. Lednek Franc roj. 1944. Šerceijeva c, 8. Skubic David roj, 1S72. Lcžnica pri Žalcu 3/c, Mrak Angela roj. 1916.2a-çorje ob Savt. Prešernova 44. KirbiŠ Kri* stina roj. 1944. Log 1, Hrastnik. Kosec Maiija roj. 1906.Vrbje tS, Zapusek Vincenc roj, 1938. Uznica pri Žalcu 12. Hrastnik Mihael roj. 1920. lepa njiva 5. Pušnik Ana roj. 1917, Vuhred 80. Ovorjak Frančiška roj. 1921. Mi$lin$ka Dobrava 5Z Polianšek Frančiška roj. 1921. Ooble-tina 17, Derfan Ana roj. 1930. Štore. Udarnika uL 5. Špital Ivan roj. 1921. To-pollicd 208. Sitar Frančiška roj. 1921, â(ale 11. Moličnik Marija roj. 1914, Pod* veža42,ZevnikJurijroj. 1913. Ljubljana. Medena c. 54.Zlobko Kristina roj. 1922, Velenja. Kardeljev trg 6, česnik Ida toj. 1936.Vel^je.CestavBevče27 KOMUHAINO PODJETJE VELEIIJE d.0.0. Pogrebno pokopallika dejavnoit Konuška cesta 37 b, Velenje * P06REBNE IN POKOPALilKE STORITVE -PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA - UREDITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV - UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/691 91 53.6SM 031/390138; O41/3S013B; 031/375 041; DDsegl]tvi smo 24 ur na dan. Ùâ Vi/ bomo enkrál zaspali, v iriini poCivâli vsr, delozà vsele/končáli. v hišo §h'. (Aiiton M. Shinšek) Ob bolcći i/gubi dragega moža. očcia, dedka in pradcdka ALOJZA MEŽNARJA 3L5J922 - 29,6.2006 Sc iskreno zahvaljujetno vsem sorodnikom, prijaieljem, sosedom in znanccm za izrečeno sožalje, darovano cv^ijc in sveče in za poslednji po/drav ob spremstvu k njegovemu zadnjemu počitku v Podkraj. Hvala gospodu dekanu Jožetu Pribožicu za darovano sveto mašo, govorniku Filipu Vrabiću. hišnemu zdravniku dr. Valterju Pinovšku. pcvcem MP/ Svoboda Šoštanj in pogrebni službi Usar. italujoa: vsi njegovi ifližnji PDMOC FIAMAM. PODJETNI KOM. rciínín osabím: smo sj^ciitizlrini » reisvanjo nelTEtih stortt«v. Kr$dHi - za mvBstic^ v Reom^inosti vam posreduleno. Če vim griK IZVR^ DRAŽBA )fi IMAU OQLÍNIKL Za pomoć pri ra2reÍ8V8n|ii vam nudi Podjetniško poslovno svetovinjd Zonn Jo}ef. s.p., Cafova 6, 2ÛOO Maribor, 6SMt OSI/213-273 TeL: OS / 697 00 02, 6SM: 041 / 6S2 369 ^ - Uffodn poMdli cffUlHili ireiônijfv. dntm bruTilrfni -fmasMtsvfrobnHiBmirvirtitRi •CMinrtll0eoreMlittomiv,do|iMll»1LOMIrtt USIâ •Prmzlliti|lM.tfoplieiiiSSJ)OOtfl RTipvvppvn Ef etikova 61. Vstanjs OSMa 031 672175 VdI PRIZNANA VmSOVUKA ■i JASNOVPKA Ni srni tislo. kur /rds loči. In žMjenje ni, kàr dnizi nas. So werj mr^fcnejše. biez pomf.Oà zav.je so larú&lje. kraj in čas. (Mih Ksčić) ZAHVALA Tiho jc odšel naš Dedi Vito VITOMIR KOLŠEK Pokopali smoga V sredo. 1107.2006 1/ srca hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poli. Hvala za darovano cvetje, sveče in dobre misli v slovo. Zahvaljujemo se dr. Tomažu Slavicu in dr. Ralaelu Skaletu za pomoč in lolažbo v dneh, ko seje poslavljal. V žalosti Bihijana, \farko, Vita, Katra, Tim, D/tska irt ilruzi/ta JimiJ ZAHVALA Ob boleči izgubi mame, stare mame, sesire FRANČIŠKE SITAR rojene KORHN 21.02.1921-05,07.2006 sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja. darovano cvetje in sveie mase. Posebna zahvala duhovniku, govornikoma, pevccm. Izvajalcu 1 išine. pogrebni službi Usar in vsem, ki sle jo pospremili na njeni zadnji poli. Vsi njeni Čepr^n- kai precej lei naklonil li js, Se prehitro bolezen polrkai^ je. V Irpljevin smo. rjûven sUli. s slakom rok li pomaS'iii, Želimo, da tiuia poliče svo/ ra/. v mini počivhf sedâj, ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega mo/a, očeta in dedija IVANA ŠPITALA 28.2.1921^6.7.2006 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znanccm in prijateljem, ki sie nam kakorkoli pomagali ler nam izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete mase. Zahvaljujemo se osebju Bolnišnice Topolšica ler dr. Rožiču za tolaiilne zadnje besede, osebnemu zdravniku dr. Urbancu, PGD Gaberke, KS Topolšica. govorniku, pevcem, duhovnikoma dekanu Pribožiču in gospodu Vetrniku ter pogrebni službi LIsar. Žalujoči: zeta Marija, sinoiHt Branko in Dani icr hčerka ^lasia z družinami. Odščipnili košček Ane Desetnice Soštarý- Prejšnji podaljšanj ko iiec ledna je v ljuhljani ptuekal festival pouličnega gledališča Alla Deseiiiica. Tudi letos je pro-gmin In dogajanje, ki je razkropljeno po vsem meslnem jedru, navdušilo obiskovalce. In ludi le-los seje v ljuhljani med drugimi uspešno predstavil Burcktealer, kj ga vodi Kajeian Cnp. Odkar je Oop direklor Zavoda /a kulturo Šoštanj, pa vsako (eto poskrbi, da delček N^gatega programa Icsli-vala vidijt^ ludi v Šoštanju. In ludi letos jc bilo iaki>. Na irgu pred občinsko hišo so se v sredo popoldne prvi predstavili odlični anisli Salliinbanco, in to na visokih hoduljah- Kostumi so bili izdelani do potankosti, prav nič pa ne preliravamo» če pri/namo, da so bili lepi, Poleni je t)lrokc, njih. saj se je tik pred predvidenim začeikoní veselice dobesedno ulilo kol iz škafa. Vendar se jc k sreči vreme hiiro obrnilo na bolje, organizatorji so si oddahnili, ljudje so se počasi začeli zbirali... Najprej je bil na vrsti kulturni program, s katerim so počastili preseljene Skalčanc, ki so morali zapuslili svoje d