p Posamezna številka Din 1. St. 210. V Ljubljani, v četrtek 18. septembra 1924. PoStnlna v gotovini. Leto I« c4i'*nl««|ufM|>[ Neodvisen političen list. 'NEVNIli [^••NlNlNtlllHtlllnllllNllVlMlHlUfMailllllNlHlHlMlNlMlHlHU | Izhaja vsak dan popoldne. | Mesečna naročnina: s I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 1 Uredništvo in upravni&tvo: Wolfova ulica št. X /1. a-™—*----- ........~..q Telefon 213. -n- Inteligenca in politika. Tisočkrat res je, da je že poslednji *as> da postane tudi inteligenca komponenta v izravnavanju borečih se političnih interesov. Vsa usoda naše demokracije je odvisna od dostatnega Petično nenevtralnih razumni-s&ih krogov, toda zdi se nam močno, da z učinkovitim sodelovanjem inteligence v politiki ne smemo še kmalu računati. Neverjetno je, da bi se v dogledni dobi vrnile one politične razmere, ki so sodelovanje inteligence nujno Potrebovale in ki so to sodelovanje tudi omogočale. Vsi znaki kažejo nasprotno, da razvoj socialnih ravnovesij temu sodelovanju ni ugoden, marveč da rastejo sile, ki potiskajo središča socijal-ae in politične moči v območja povsem irugih slojev. Povojna notranja politika ne navezuje na julij 1. 1914. Ta mesec ne po-menja velikanske cezure le v odnošajih meddržavne, temveč tudi notranje državne politike. Kakor so se državam potegnile nove meje in kakor ni današnja evropska politična konfiguracija prav nič podobna predvojnemu »evropskemu ravnovesju«, tako se je tudi korenito prevrgla hierarhija socialnih razredov. To dokazovati bi bilo odveč, ker Čuti to posameznik dnevno na sebi. V politični razporednosti, kakor je veljala pred desetimi leti, je zavzemala inteligenca drugo ali tretje mesto. To je bilo odvisno od tega, da li je šlo za parlamentarno ali samo ustavno državo. Razumniški krogi so se prištevali tedaj k buržoaziji (v širšem pomenu), in so bili gospodarsko podprti dovolj, da jim je ostalo energije, časa in volje za politično udejstvovanje. V tedanji politiki je bilo v splošnem vzeto še dosti idealnih, humanističnih momentov, napram katerim oni niso mogli ostati brezbrižni in tudi tehnika demokratične vlade ie puščala posamezniku še široko polje za svobodno njegovo inicijativo. Oba pogoja sta danes odpadla in ne vidimo dobrih znamenj na polit, obzorju, iz katerih bi se dalo razbrati upanje v povratek tega, kar je bilo. Ogromno večino razumništva tvorijo danes uradniki, profesorji, administrativno osobje vseh večjih zasebnih in javnih naprav, umetniki in svobodni poklici. Le 5 odstotkov tega sloja živi danes v razmerah, ki se gospodarsko približujejo predvojnemu standardu, vse drugo je padlo globoko, globoko na socijalni lestvici in se pomešalo med ono veliko anonimno maso, ki se politično ne opredeljuje, temveč je le opredeljevana. Tudi o tem je vsaka beseda odveč in dejstvo samo Priznavamo dnevno kot bagatelno samoumevnost. Ako neki slovenski dnevnik prišteva n. pr. uradništvo konse-kvehtno k onemu družabnemu razredu, b kateremu prišteva siromake, ročno delavstvo, drobne poljedelce in proletarce (y okcidentalnem pomenu besede, Pa v zmislu boljševiške družabne je t0 suha ugotovitev dejanega stanja. momenta torej, namreč presun rij' teftšča iz splošno in kulturne-mii« - ^ na gospodarsko tehnično ,v"3 ^ Pa socijalna degradacija inte-!r l.T«xSta razumništvo iztisnile iz ož-LE arene ter ga uvrstila med ha 5,'rJiVi ?^sivne elemente. Vsaka bor-bitev iJ2,figen!SDlh krogov za prido-ko ere stali5ža i® danes, nuien Drimn^njelnim P°trebam Politike mr> Pr,e<^ vsemi drugimi, je ilu- , ono bi bilo naper- !iSiip1VUn te^encam, ki usmerjalo današnje socialno in polit, dogajanje. To so razumeli širši razumniški krogi že davno napravili obračun ter so duševno že izstopili l2 širgih vodiInih slojev, ki so bili pogoj predvojne demokracije. Da, radi gospodarske capitis deminutio izstopa čimdalje večje število inteligentov duševno sploh iz inteligentnih krogov. Da bi pri našik razmerah (in podobno je v drugih državah) bilo upati na takšno gmotno zboljšanje, da trt šolani Človek ne bil le kolesce v kak-Snem administrativnem ustroju (tudi privatnem), temveč da bi mu sredstva dovoljevala korakati « časom, smatra. Sporazum med vlado in radUevci dosežen. Radičeve! dobe 4 ministre. Beograd, 17. septembra. Danes dopoldne se je vršila konferenca šefov vladnega bloka, ki je bila končana ob 13.15. Na konferenci so bili Nastas Petrovič, Spaho, Korošec, Davidovič, Maček in Predavec, Po končani konferenci so vsi ministri izjavili, da je sporazum za vstop radičevcev v vlado sklenjen in da bo o njem razpravljal še ministrski svet. Vašemu dopisniku je uspelo doznati iz merodajnih krogov, da je utrjena sledeča kombinacija za vstop radičevcev v vlado: Predavec dobi ministrstvo agrarne reforme, ing. Košutič ministrstvo šum in rud, Kmje-vič ministrstvo socijalne politike in Maček ministrstvo za konstituanto. To je definitivna kombinacija, ki se bo mogla spremeniti samo v toliko, ako bodo demokrati pripravljeni odstopiti ministrstvo šum in rud in ako se bo ugodilo želji klerikalcev, da dobijo mesto ministrstva za agrarno reformo drugo mini- strstvo. Skoraj gotovo pa je, da se bo Jugoslovanski klub zadovoljil s tremi ministrstvi. O tej konferenci je vlada izdala sledeči komunike: Danes sta g. Maček in Predavec konferirala z Davidovičem, Korošcem, Spahom, Nastasom Petrovičem in Marinkovičem o političnem položaju. G. Maček in Predavec sta kot polnomočna zastopnika HRSS izjavila, da je njihova stranka v interesu dalj-njegaizvajanja vladne politike pripravljena neposredno vstopiti v vlado po svojih zastopnikih. Davidovič je z zadovoljstvom sprejel na znanje to poročilo, ki je prvi korak k skupnemu delu in ki ga bo odobril še min. svet radi nadaljnje izvedbeJDalje so izmenjali na konferenci svoje misli o glavnih konturah definitivnega sporazuma, o načinu in času, kedaj bo stopil sporazum v veljavo. Spoznanje priliala. Pašič in njegovi ožji pristaši krivi neuspeha radikalov. Beograd, 17. septembra. Sinočnja »Smotra ^objavlja zelo zanimiv članek »Kdo so krivci«? Članek je velikega zgodovinskega pomena in se tiče pro-šle krize. »Smotra« pravi, da Pašič sedaj popravlja svoje pogreške, in da so prejšnjo krizo povzročili prijatelji g. Jovanoviča. Razvoj krize v prejšnjem mesecu pomeni velik fiasko za Pašiča, ki je branil tedaj svoje težnje in nazival vse one, ki so njegovim težnjam nasprotovali, »magarce« in neprijatelje. Seveda je pri tem Pašič zanemaril stranko in državo. Pašičev eksponent je bil Krsta Miletič, ki je vedno priganjal Pašiča na volitve in je bil tudi določen za notranjega ministra. Tudi zborovanje glavnega odbora se je vršilo na Miletičevo zahtevo. Pri vsem tem pa je imel na Pašiča največji vpliv Pribičevič in njegova kampanija, od radikalnih poslancev pa Laza Markovič, Velizar Jankovič in Kojič« MNENJE V RADIKALNI STRANKI DELJENO. Beograd, 17. septembra. Danes se je vršila seja radikalnega kluba. Seji so prisostvovali vsi bivši ministri in poslanci iz notranjosti. Pri radikalih sta dve struji, ena z g. Jovanovičem }e zato, da HRSS vstopi v vlado, druga misli še vedno na skorajšnji padec vlade in zato noče odstopiti od svoje politične linije. PAŠIČ ODLOŽI VODSTVO RADIKALNE STRANKE? Beograd, 17. septembra. V Beogradu so se razširile neke vesti, da bo Pašič odložil vodstvo radikalne stranke in bo stopil na njegovo mesto gosp. Ljuba Jovanovič. Te vesti pa so bile sprejete z veliko rezervo, ker iz Pašiče-ve okolice še ni bilo o tem nobenega obvestila. PO DOGODKIH V JAJCU. Beograd, 17. septembra. Muslimanski klub je prejel včeraj iz Jajca poročilo, da je o priliki predvčerajšnjega Zborovanja radikalov bilo pet muslimanov težko ranjenih in dva mrtva. Hras-nica je izjavil, da so očividno radikali prvi napadli muslimane in da bo pod-vzel vse potrebne korake, da se bodo v bodoče taki incidenti preprečili. MANJŠINSKI BLOK VLADI PRIJAZNIH STRANK. Beograd, 17. sept. Na intervencijo zemljoradniškega poslanskega kluba se bo danes pop. ob 3. vršila v nemškem klubu konferenca zastopnikov Nemcev, nevtralcev, zemljoradnikov in džemijeta. Na tej konferenci bodo sklepali o ustanovitvi ožjega in manjšinskega parlamentarnega bloka za vzajemno podporo vlade v parlamentu. Manjšinska skupina v parlamentu je namreč sklenila ustvariti tehnični parlamentarni blok, da bi imela tem večji vpliv na današnjo vlado in na tok dogodkov v parlamentu. NOVI KO^aTT~~ Beograd, 17. septembra. Vlada pripravlja velike spremembe v diplomatski službi in je sklenila, da se ustanove novi konzulati na Portugalskem, Švedskem, Argentiniji, Danskem in' Braziliji. Imena diplomatov še niso določena. Vlada je namreč uvidela, da ni nič s častnimi konzulati. SOVJETI HVALIJO RADIČA. Beograd, 17. sept. Sovjetski tisk preko berlinskega hvali Radiča, da je on pravi komunistični bard na Balkanu in da od njega pričakuje izvršitve vsega, kar je obljubil. menda vendar že vsak razumnik, ako mu od druge strani ni sreča milejša, za iluzijo. Da bi pa gospodarsko bedno in zato intelektualno propadajoče razumništvo moglo igrati kakšno važno polit, vlogo, da bi sploh hotelo jo igrati in imelo zmisel za polit, dogajanje, je stvar, ki bi jo morali imenovati psiholo-gičen čudež. In naposled, če bi ta inteligenca se tudi hotela uveljavljati v politiki, ji je danes tehnično nemogoče. Danes, ko težišče človeške organizacije počasi prehaja od države na stranko in je država sama z uvedbo proporca ter vezanih list notranjo politiko izročila na milost in nemilost strankarskim oligarhijam, je postala polit, svoboda posameznika skoraj že le pobožna legenda. Kakor danes pravzaprav ni več volilca, temveč so le še volilno - statistične mase, tudi ni več polit, inicijatorjev, ne idealistov, ne pobornikov višje-razvoj-nih idej. So sicer ljudje s takšnimi ambicijami toda ako niso slučajno Sani strankinega kavkusa, je njih klic zaman, ako pa se nahajajo v njem, ostane ta klic kvečjemu njih zasebna zadeva, dokler ga smatra partija za neškod-nega njenim intencijam. Razven tega pa so danes stranke zasužnjene bodisi finančnemu ter podjetniškemu kapitalu, bodisi izvestnim gospodarskim poklicem, ki določajo ter narekujejo politikom svojo suvereno, voljo, tako da so splošni, celodržavni vidiki zabledeli pred lokavo borbo za gospodarske interese, ki se bojuje v oblikah prevzetih ustavnopravnih formul, a je v istini le borba za politično sredstvo v gospodarske namene, za polastitev se vlade v dosego tkonomske koristi Ogromni večini inteligence je že ne-dogledno dobo udeležba v javnem življenju onemogočena. Interes celote pa zahteva, da postane inteligenca komponenta v politiki in zato je naloga političnih strank, da v tej smeri delujejo. Ce pa so stranke danes na tej višini, ie žal Mio TtiSco vprašani«, l Rokopisi se ne vračajo! — Oglasi po tarlfu. | j Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. | j Račun pri poštnem ček. uradu St 13.633. i Boli na Bolgarskem se nadaUuiaio. Beograd, 17. sept. Po vesteh iz Bolgarske se bije na ozemlju med Petričem, Džumajo in našo mejo zadnje 3 dni velika bitka med pristaši Aleksandrova in Protogerova na eni strani in med pristaši polkov. Atanasova in Va-siljeva na drugi strani. Vladne čete so se pridružile pristašem Protogerova. MACEDONSKI AVTONOMISTI POZIVAJO NA UMOR. Sofija, 17. sept. Makedonska organizacija je razglasila, da mora vsakdo ubiti Petra Čauleva, ki se sedaj nahaja na Dunaju, kjerkoli ga najde. Dalje je proglašen umor še nad nekoliko pristaši Vasil jeva in Atanasova. MINISTER VODIL UMORE. Sofija. 17. septembra. Umor Ale-ka paše in podpolkovnika Atanasova je vodil minister Stojančev ki je bil Aleksandrov zaupnik v vladi Cankova. Vsi umori zemljedelskih poslancev so izvršeni s pomočjo vlade. Tudi car Boris je zapleten v umore. Boji okoli Džu-maje še niso končani. Dosedaj je padlo v teh bojih 20 voditeljev macedonskih četašev. Med padlimi je tudi Zankov, bivši predsednik ilindenske organizacije. Splošno se sodi, da je Bolgarska na pragu novih dogodkov, ker zemljorad-niki ne bodo odnehali od boja, temveč se bo boj še stopnjeval Morda ni več daleč ura, ko bo moral Boris oditi 2a očetom. NOVI UMORI ZEMLJEDELCEV NA BOLGARSKEM. Sofija, 17. septembra. Poleg že objavljenih žrtev so bili tekom zadnjih dveh dni ubiti še sledeči zemljoradniški voditelji. Imov, Danev. Vasil Daljev, Dečko Valjčev in Kos ta Manče v. Zem-ljoradniki se zapirajo en masse. V zaporih pa pretepajo zemljedelce dij mrtvega. Po vsej državi, zlasti pa pd Sofiji krožijo oboroženi vladni ljudje ki ubijajo neljube jim osebe. Notra minister je odbil sprejem novinarjev, so ga prosili za informacije o stanju v deželi. V okolici Sofije se čuje strelja* nje. Tudi iz notranjosti dežele prihajaj^ vesti o strelbah. BREZUSPEŠEN APEL CANKOVA. . Sofija, 17. sept. Predsednik bol-« garske vlade Cankov je imel na zbrani Makedonce v prostorih »Hindana« dolg govor, v katerem jih je prosil, naj postanejo mirni in naj ne izvajajo umorov. Njegov govor ni napravil na Makedon. ce nobenega utiša. Predsednik oblastnega odbora Orjune v Slovenili aretiran. Ljubljana, 17. sept. Danes ob pol dvanajsti uri dopoldne je bil v uradu na carinarnici od dveh policijskili agentov. prijet ing. Marko Kranjec. Agenta sta ga odpeljala na policija, kjer je bil zaslišan in nato opoldne odveden v Celje, Očividno je ta aretacija odmev trboveljskih dogodkov. OKOLI DVIGA DINARJA. Beograd, 17. septembra. V finančnem ministrstvu »e včeraj vzbudil veliko pozornost nagel skok dinarja. Dinar je bil včeraj opoldne na curiškl borzi 7.2725, ob 13. uri 7.33 in ob zaključku borze po 16. url 7.45 do 7.5£ V finančnem ministrstvu bodo delan na to, da dinar ne bo tako skakal, ket lahko s tem nastopi velika katastrofa v naših trgovskih, industrijskih in obrtnih krogih. Borzna poroilla. Ljubljanska borza, dne 17, septembra. Vrednote: Delnice: a) Denarni zavodi: Celjska posojilnica denar 210. Ljubil, kreditna banka denar 225, blago 240, Merkantilna banka blago 123, 1. firvatska štedionica denat 917, Slav. banka denar 100, blago 102. b) Podjetja: Strojne tov. in livarne denar 150, blago 152, Trbov. prem. družba blago 485. Združene papirnice denar 123. blago 130. Založnice itd.: 4 In pol odst. kom. zad. dež. banke blago 91. Produkti: RemeljnI redne mere 68/68, 58/58, 78/78, 98/98, 118/118. 4 m doli. 68/68, 78/78, 98/98, 118/118, 5 m doli. frko Sušak denar 660, re-raeljni polov. 38/78, 34/68. 4 m doli. frko Sušak denar 650, deske od 16 cm šir. napr. 20, 25, 30 mm I., II. In III. frko meja blago 635. frlsi hrastovi 5, 6, 7, in 8 frko meja blago 1560, hrastovi plohi 2.90 dolž. 54 mm 16 do 30 šir. frko meja blago 1400, čreslo suho zmleto* frko naklad, post. Slovenije za 100 kg blago 64, drva suha bukova 1 m dolž. frko naklad, post. kol. 5 vag. denar 26, blago 28, zaklj. pšenica domača frko L}, denar 375, pšenica bačka frko bačka post. blago 350, koruza bačka frko bačka post. blago 290, koruza umetno sušena par. $lo». post. dobava okt. — nov. blago 290, oves umetno sušen par. slov. post. blago 260, «*» he gobe srednje frko Lj. denar 46 do M. laneno seme par. L], denar 675, konoplja rrandžurska frko Lj. brutto za netto blage 880, fižol ribničan Izbran frko Lj. denar 650, fižol prepeličar Izbran frko Lj. denar 600, fižol mandalonf izbran frko LJ. dentt 450, mast svinjska I. frko sod frko Lj. blago 330, zabolka obrana zimska I, frko naklad, pest. blago 130, seno I. sladko prešano frko Lj. denar 75, vino belo dolenj. štajer. hrvat. po vz. frko naklad, post. denar 715, blago 800. Beograd, 17. septembra. Dunaj 10.25, Italija 318—319, London 322.50, New York 72—7225, Praga 214—215, Curih 13.65. Zagreb, 17. septembra. Dunaj 1017 —10.37, Italija 316—319, London 324-337, Pariz 387—392.50, New York 72—73, Praga 217.30—220.50, Curih 13.65-13.75. Trst, 17. septembra. (Predborza.) Beograd 31.40-31.60, Dunaj 321—325, London 101.85-101.95, New York 22.75—22.85, Pariz 121.50—122.50. Praga 6S.30—6Si». Curih 429—131. Curih, 17. septembra. Beograd 7.30, London 23.69, Pariz 28.30, New York 5.305. Milan 23.25, Praga 15.90, Berlin 1.25 Dunaj 0.00749. Ljubljanska porota. Današnja razprava. Ivana Knific, potovka Izpove: Da se je peljala s pokojnico v Ljubljano. Na kolodvoru v Medvodah je opazila, da je Zevnikova razburjena ' \ da nekoga pričakuje. Ko so stali pri oknu. je prišel od zunaj Kristan, ki jih je smeje pozdravil. Zevnikova je šla takoj ven ln je rekla, da mu ima nekaj izročiti. Takoj mu je dala 25.000 K. V sredo po umoru je vprašal obtoženec pričo: »Kje pa je Franculja?« (Zevnikova.) Priča: »Ne vem.« Obtoženec: »Ona pravi, da bo šla v Ameriko, pa ne bo šla, se bo pred toko« (pokaže s prstom čez vrat.) Priča: »O, pa že ne. Je preveč rada na svet.« Priča mati Zevnikove izpove, da je svojo hčer svarila, češ, da naj ne bo talka neumna in naj ne išče »fovš pravice« od Kristana, ker jo bo opeharil. Hči je odgovorila: »Oh se ne bojim; zdaj itak hišo zida.« Marija Jelenčeva: Pezna Kristana. V torek okrog pol 10. zvečer je prišla domov njena sestra, ki so jo čakali. Ko so se spravljali spat, je slišala ua cesti govorjenje. Rekla je: »Zdaj gredo ata domu.« (Oče je bil v Županovi gostilni.) Ker je šlo govorjenje mimo hiše, je stopila ven in pogledala, kdo je. Razločila je pod Klančkom moškega in žensko, ki sta na glas govorila. Spoznala jih ni. Nato so šli spat. Predno so zaspali. Je prišel oče in priča ga je vpTašala, »če Je kota srečal. Qa ia te aaBiitai. Hz tega je jasno. da sta obtoženec ln Zevnikova morala med potjo zaviti v gozd. Ležala je pri odprtem oknu. Kmalu nato je začula tri strele. Po »r-vem sta dva hitro drug za drugim sledila. Pozorna Je čakala, kdo pride po cesti, a ni bilo nikogar. Tudi oče Je čul strele in vstal, ter šel na cesto sdedat, kdo strelja. — Vsi trije streli so padli v teku petih minut. Ta« koj potem je bila uta v Pirničah pol 24. . Oče priče potrdi izpoved v poltiein ob-’ segu. Lojze Trojanšek je slišal »strel pa Jtimo, kot bi biv kašno žvav ustrelu,« nato pa dva strela drug za drugim, nakar je bilo vse tiho. Notar Hafner izpove: Da se mu je obtoženec, ko ie prišel radi nekega prepisa, v zemljiški knjigi k njemu, predstavil za bra* ta, Franceta Kristana. Gostilničar Toni Izpove, da Je sedel Matevž Zevnik v torek ob kritičnem času v njegovi gostilni. Spominja se tega prav natančno, radi tega, ker je bii Zevnik drugi dan umora svoje žene osumljen, areto-van In so se o tem razgovarjall češ: »Lejte, lejte, takrat je sedel vendar pri nas.« Matev* ža Zevnika ima priča za pravičnega človeka, ki ni zmožen kakega umora. Tudi druge priče izpovedo za alibi Ma» tevia Zevnika ugodno, specljelno trgovec Donlč, ki Je bU v kritičnem času v nietotl dražbi, radi nakapa sakih hrastov. Celjske volitve. Ker se širi iz okolice dr. Ogrizka neresnična trditev* da je bila stranka dr. Ogrizka pripravljena skleniti kompromis za občinske volitve z vsemi drugimi slovenskimi strankami, da so pa napredne stranke {a kompromis odklonile in ker se dalje trdi, da so napredne stranke končno ponudile SLS samo tri mandate, je potrebno, da se javnosti poda resnična slika. 2e dne 27. 2.1924 se je vršil prvi sestanek med zastopniki JDS in NSS, na katerem sta hoteli ti dve stranki, ki sta do tedaj sodelovali v celjskem občinskem odboru ugotoviti, ali in pod kakimi pogoji bi bilo mogoče skleniti koalicijo slovenskih strank za bodoče občinske volitve. Na tem sestanku pa je bilo sklenjeno, da se stopi v stik z NRS in SLS radi skupne liste. 2e par dni nato sta govorila predsednik JDS dr. Kalan in predsednik SLS dr. Ogrizek in se zedinila, da se v kratkem vrši med njima sestanek, na katerem bi se to vprašanje razpravljalo. Dr. Ogrizka pa na dogovorjeni in večkrat preloženi sestanek nikdar ni bilo. Končno je javil dr. Kalanu, da z ozirom na politične izpre-nierabe v Beogradu cela stvar nima več pomena. Dr. Ogrizek je tedaj bil na stališču, da sklene kompromis s slovenskimi strankami samo v slučaju, ako ne bi na noben drug način mogel priti do izpolnitev svojih aspiracij. Na seji, ki se je vršila 15. 5. 1924 med zastopniki vseh treh naprednih strank, je poročal predsednik NRS, da je njemu dr. Ogrizek izjavil, da hoče SLS na vsak način Čakati na rešitev vladne krize. Delegati so tedaj označili glasom zapisnika kot nemoralno, da hoče ena stranka pristati ha koalicijo samo, če bi na drug način ne mogla priti do več moči. Ker se dr. Ogrizek za vprašanje kompromisa z ostalimi slovenskimi strankami ni hotel več brigati in je vse tozadevne razgovore kratkomalo odklonil, se je v sejah delegatov naprednih strank dne 20. 5. in 22. 5. ugotovilo, da se SLS ne more staviti nobena nova ponudba, ker po končani vladni krizi ni izjavila, da pristane na koalicijo, čeprav je preje obljubila, da javi svojo odločbo, čim bo končana vladna kriza. Napredne stranke so zato same sklenile kompromis in sicer šele 17. 7., poiem, ko so do tega dne čakale, da pride od SLS še kaka pritrdilna izjava. Šele v drugi polovici avgusta je SLS/izjavila predsedniku JDS, da je pripravljena vstopiti v pogajanja radi občinskih volitev, toda na podlagi pritegnitve vseh strank, torej tudi Nemcev in socijalistov. Tako se je glasil ofi-cijelni predlog in samo neoficijelno se je dodalo, da bi za slučaj, ako bi napredne stranke takega kompromisa ne hotele, bilo možno govoriti tudi o kompromisu med slovenskimi strankami. Narodni blok je seveda kompromis, pri katerem bi bili udeleženi tudi Nemci, brez debate odklonil, pooblastil je pa svoje delegate, da se z zastopniki SLS razgovarjajo o kompromisu med slovenskimi strankami Vpoštevati je treba, da je bilo to 20. 8., toraj 6 dni po končanem reklamacijskem roku in v času, ko je bilo vsak čas pričakovati, da postane volilni imenik pravomočen in s tem dana možnost za vlaganje kandidatne liste. Narodni blok je bil že davno govoril in imel veliko interesa na tem, da mora biti njegova lista prva, zato ni mogel pričeti dolgotrajnih pogajanj, ki bi utegnila zavleči vložitev liste. Lista je bila tedaj tudi že sestavljena in podpisana. Zato so delegati Narodnega bloka po naročilu predložili zastopnikom SLS razmerje: JDS 13, SLS 4, NSS 5, NRS 4 /obč. zastopnikov in sporočili, da je ta predlog definitiven ter da morajo biti pogajanja do 22. 8. opoldne končana. Na sestanku med delegati Narodnega bloka in SLS dne 21. 8. zvečer je SLS stavila predlog, da naj dobi JDS 9 do 10 mandatov, SLS 7 do 8, NSS 5, NRS 2. 2e iz številk tega predloga (JDS ima v sedanjem občinskem odboru 12 mandatov, SLS 4, NSS 6) se vidi, da ni bil predlog SLS resno mišljen. Zastopniki Narodnega bloka so izjavili da je njihov mandat terminiran in da za kaka nadaljna pogajanja nimajo pooblastila. Nato so izjavili zastopniki SLS, da se ne morejo več dalje pogajati Vsa gori navedena dejstva so ugotovljena v zapisnikih. Ta dejstva so jasna in jih ne ovrže noben izgovor. Po umoru Aleksandrova. Kakor je bilo pričakovati, tako se je tudi zgodilo. Nasilna vlada Cankova le začela preganjati zeraljedelce in umor Aleksandrova ter drugih macedonskih voditeljev naj upraviči to njeno najnovejše nasilje. Ve sicer vsa Sofija — in tudi Cankov sam je to priznal — da nimajo zemljedelci prav nič opraviti z zadnjimi umori toda stranka Stambolij-skega raste, silno raste in zato je dober prav vsak izgovor, samo da, bi se moglo s krvjo udušiti za vlado nevarno zemljedelsko gibanje. Najnovejše preganjanje zemliedelcev na Bolgarskem je dokaz njihove rastoče sile in medsebojni boji macedonskih četašev bodo zmago zemljedelcev samo pospešili. Poboji in umori se nadaljujejo. Med drugim so bili ubiti zemljedelski voditelji Imov, Izmajlov in Mirkov. Umori so bili izvršeni sredi sofijskih ulic in vendar ni bil prijet niti en morilec. Ubitih je bilo tildi mnogo uradnikov in policistov. Podrobnih poročil pa ni, ker vlada silno stroga cenzura, ki se razteza tudi na brezžične postaje. Vlada je proglasila preki sod po vsej državi. Uvedena je popolna vojaška diktatura in je v ta namen razdeljena dT-žava v vojaške okraje. Za najmanjši prestopek je določena smrtna kazen. Vladni agenti skušajo izzvati nemire, da bi imeli tako priliko obračunati z vsemi voditelji zemljedelcev. V Sofiji so se izvršile številne aretacije zemljedelcev. Prevladuje splošno prepričanje, da je Bolgarska na pragu nove revolucije. Vlada to sama čuti in zato stopnjuje teror do nemogočnosti. Na vsak način pa se je vsled smrti Aleksandrova stališče vlade poslabšalo, zlasti še, ker je razkol med makedonstvujuščimi popolen. Mesto Aleksandrova je prevzel vodstvo makedonstvujuščih Protogerov, ki napoveduje strašno osveto za umor Aleksandrova. Za Jugoslavijo so pogoji med makedonstvujuščimi samo pridobitev. Zato more Jugoslavija z vsem mirom motriti razvoj dogodkov na Bolgarskem. Kitaiske homatiie. Zadnji dogodki na Kitajskem obračajo nase pozornost vsega sveta. Poročila govore o bojih okoli Žangaja, ki so sicer prav malo slični bojem v svetovni vojni. Dejstvo pa, da svetovno časopisje pazno zasleduje razvoj teh dogodkov ter jih ne beleži samo kot dnevno kroniko, spričuje dovolj jasno, da je ozadje teh kitajskih rabuk le večje. kot bi sicer mislili. Nevarnost, da se ti boji raztegnejo tudi na samo mesto Šangaj s svojimi velikimi belimi kolonijami in skladišči je napotila zainteresirane države, predvsem Francijo, Japonsko, Ameriko in Anglijo, da so poslale tjakaj v varstvo svojih interesov svoja bro-dovia. Posledice tega koraka so zaenkrat še nepregledne. Kitajski nemiri, ki že 13 let skoro nepretrgoma pretresajo temelje štirltisočletne-ga ekscarstva, predajajo državo v izkoriščanje pohlepnih zainteresirancev. Nemalo vlogo igrajo v teh sedanjih nemirih Japonska in evropske države, predvsem Rusija. Medtem, ko se je slednja očito postavila na stran pekinške stranke, so ostale države bolj »trdovratne« ter kot vešči trgovci zalagajo primerno vse stranke z OTOžjem in ma-terijalom, brez ozira na vse sklenjene dogovore o omejitvi produkcije orožja. Boji med vojaškimi mogotci so v nebeški republiki zopet na dnevnem redu. Izza 1. 1911, ko je dr. Sunjantsen, voditelj revolucijske stranke Kuomingtan vrgel dinastijo Mandžnm ter spremenil carstvo v ustavno republiko, divjajo v deželi skoro nepretrgoma revolte in krvavi boji med Strankami in grupami. Trenutno je razcepljena Kitajska v tri močne partije. V Mukdenu vlada vojaški guverner Tčangsolln. Njegov največji rival je guverner Čilija, general Wupeiia. a kot tretji, toda bistveno sflnejši mogotec pride vpoštev bivši voditelj revolucije dr. Sun- entsen v Kantonu. Centralna vlada v Pe-ngu, pod vodstvom predsednika Tsaoku-na. nima posebno velike besede. V letu 1922, ko je bil sedanji predsednik republike Je guverner v Tienczinu, je prišlo do hudih bojev med Tčangsolinom in Wupeifujem. Tčangsolln je bil poražen in posledica tega Je bila, da se je proglasil v Mukdenu neodvisnim. Nepojasnjeni so odnošaji, ki vladajo od tedaj med Mukdenom In Pekingom. Sedanje boje okoli Sangaja je povzročil spor med guvernerjem Nankinga Cili-sijednotn pristašem Čili stranke in guvernerjem, od tu južno zapadno ležeče province Tčekiang, generalom Lujunghsiangom, ki je pristaš Mukdena. Tako je nastal posredno tudi konflikt med Tčangsolinom in Wupei-fujem, torej zopet med mukdensko in čili-partiio. Stara rivala sta zopet na površju. Tčangsolln poskuša sedaj popraviti poraz iz leta 1922 in pri tem ga podpirajo Japonci, morda tudi druge države, kar se pa nikakor ne da dokazati. Rusiia se je obratno čisto odkrito postavila na stran Čili. K čilijanski provinci Nanking spada Šangaj, ki je še vedno v rokah pristašev Mukdena. Tčangsolin v Mukdenu je odločen pomagati svojemu pristašu. Ker pa tega ne more direktno, je že začel prodirati v južnovzhodni smeri proti provinci Cili z glavnim . mestom Pekingom. Železnice mu zelo olajšujejo prodiranje proti Pekingu, medtem ko je čilistranki podpora glavnemu mestu silno otežkočena radi umetnih poplav pokrajine vsled riževe žetve. S tem je dana možnost, da ne ostane konflikt lokaliziran, ampak da se spomladi raztegne čez vso Kitajsko. Sedanji položaj kompliciraio predvsem dve dejstvi: vprašanje tujcev in pa Rusija. Kina je danes zelo nacljonalistična država, ki le težko prenaša stare pogodbe, ki jamčijo tujcem posebne pravice In svoboščine. Ta nacijonalizem izvira predvsem iz plemenske mržnje, ki je v fanatični množici ukoreninjena že zdavnaj. To nacijonalno občutljivost spričujejo skoro dan na dan razni incidenti in bojkoti napram tujerod-cem širom cele države. ■; Drugi vzrok vznemirjenja je Rusija. Ze dolgo je, kar povdarja Rusija svoje prijateljstvo za novo Kitajsko ter izigrava brezobzirno nacijonalna čustva Kitajcev proti tujcem. To prijateljstvo Je rodilo sad: pogodbo s Pekingom v eksploataciji vzhodno-kitajskih železnic. Posledica je bila seveda protest velevlasti. Pogodba se sicer še ni izvedla v polnem obsegu, ker ni 90glašal ž njo Tčangsolin, gospodar province, v kateri teče velik del teh prog. Rusko na-sprotstvo proti mukdenski stranki izvira tudi iz tega, ker ima Sujinghsiang, gospodar Sangaja v svoji armadi množico ruskih pro-tiTevolucijonainih oficirjev. Rusiia se je vsled tega zavzela za centralno vlado v Pekingu ter za Tčllistranko. Ruski poslanik Karahan v Pekingu je z naravnost dovTše-no diplomatsko virtuoznostjo vzdrževal istočasno stike s pekingsko vlado in dT. Su-njatsenom v Kantonu. Brezdvomno Je baš on veliko pripomogel k temu, da se je Su-njatsen izjavil sedaj za centralno vlado v Pekingu. Rusija je brez obzira na .velesile izjavila, da pomeni sedanja intervencija velesil v šangaju početek razdelovanja Kine v interesne sfere, kar ne bi nikakor mogla trpeti mirno. To svojo izjavo je že podkrepila z vsemi sredstvi svoje propagande. Komunistična Internacijonala Je spustila v svet proglase proti angleškemu, francoskemu in amerikanskemu imperijalizmu. V tem je torej jedro homatij na Daljnem vzhodu. Samozavest, ne samo Kitajske, ampak tudi ostalih azijatskih narodov — in k tem lahko prištevamo v tem slučaju tudi Rusijo — ne trpi več vmešavanja tujih sil, zlasti še, če ne velja to strogo samo zaščiti tujih podanikov. Razumljivo je seveda, da velevlasti nimajo interesa vsled lastnega koristolovstva na lokalizacijo teh nemirov, in tako je v bližnji bodočnosti pričakovati dogodkov, kojih pomen si danes še ne moremo predstavljati. —m—m—. Politične vesti. = Sklep vodstva HRSS. Predsedništvo HRSS je imelo v torek popoldne sejo, na kateri je bilo sklenjeno sledeče: V Beograd odideta dr. Maček in Predavec, da se pogajata z vlado. Najvrej morata poskusiti pridobiti vlado za ustanovitev minfstrstva za Hrvatsko. Ce to ne bi šlo. potem vstopi HRSS v vlado in zahteva za sebe štiri ministrstva. Ne zahteva pa nobene rekonstrukcije kabineta, ker noče povzročiti nobenih težkoč. Edino minister Vesenjak, ki je itak bolan, bi moral odložiti svoje mesto. HRSS bi dobila sledeča ministrstva: ministrstvo agrarne reforme (Predavec), ministrstvo za Izenačenje zakonov (dr. Maček), socijalno politiko (dr. Krnjevič) in ministrstvo za šume in rude (inž. Košutič). — Zborovanje krščanskih socijalcev v Celju. V nedeljo 7. t. m. istočasno, ko se je vršil v Ljubljani Marijanski kongres, so zborovali v Celju delegati dr. Gosarjevih krščanskih socijalcev. Zborovanje je,vodil dr. Gosar, vdeležlli pa so se ga zaupniki iz Ljubljane, Maribora, Celja, Trbovelj in od drugod. Zborovanje Je ostalo neopaženo, noben naš list ni ničesar ppročal o njem, dasiravno je bilo v marsikaterem oziru prav zanimivo. V prvi vrsti je karakteristično nezadovoljstvo krščanskih socijalcev s politiko oficijelnega vodstva SLS, katero so naglašali vsi govorniki. Očitali so temu vodstvu, da je zašlo popolnoma v kapitalistične vode in da se radi tega SLS čisto nič ne briga za socijalna vprašanja. Resort so-cijalnega skrbstva je pod sedanjo vlado, v kateri sede tudi zastopniki SLS potisnjen v kot. Radi tega so krščanski soctjalci sklenili podvzeti vse možne korake, da se politika SLS spremeni in da pri .prihodnjih volitvah Glavnega odbora pridejo na površje možje, ki bodo imeli Več smisla za socijalna vprašanja in ki ne bodo delavskih slojev le pitali z obljubami, sicer pa izrabljali. Celoten vtis, ki ga je nudilo zborovanje opravičuje domnevo, da so krščanski soci-jalci pripravljeni v slučaju, da jim akcija v okrilju SLS ne uspe, nastopiti samostojno politično pot. Dr. Gosar stopa torej iz rezerve in utegne se zgoditi, da doživimo tudi razkol SLS, kakoT smo ga doživeli pri raznih drugih strankah. = Vandervelde o bolgarski vladi. Znani socijalistični voditelj Vandervelde se je te dni izjavil po svojem obisku Beograda in Sofije o odnošajih med Bolgarsko in Jugoslavijo sledeče: »Četudi bi ne šel v Sofijo, bi vedel za v2rok slabih odnošaiev med Jugoslavijo in Bolgarsko. Ta vzrok je — boJ-gatska vlada.« ** Franclja proti finančnemu načrtu Hurleya. Poročali smo o načrtu Hurleya za odplačevanje francoskih dolgov Ameriki. Proti tem načrtu so Francozi ostro nastopili, predvsem vsled tega, ker bi po tem načrtu dobili Amerikanci prevelik upliv na francosko industrijo. Francozi se dalje boje, da bi Prisesa« (Iz francoščine.) Gospod in gospa Coquignot sta bila že sedem let poročena. Njiju zakon ni bil niti dober niti slab, podoben je bil pač tisočerim drugim: kajti enoženstvo je primoralo ljudi, da se hlinijo. — Toda on jo je varal z največjo obzirnostjo in delikatnostjo. Kadarkoli ie storil greh, ga je silno zapekla vest. In da bi pomiril svojo vest, je bil ob takih prilikah neskončno ljubezniv in nežen napram svoji ženi. Gospa Coquignot je prav dobro poznala te lastnosti svojega moža. Toda bila je pametna žena in razumela je življenje in. ljudi. Včasih se je zaupala svoli nalboljši prijateljici gospe Mont-Bistrel ter ji govorila smeje: — Henrljeta, sporočiti tl moram, da me je moj mož preteklo nedeljo prevarll. — Ah, Leonija... Pa vendar nisi našla kakega pisma v njegovi suknji? Alf pa lepo tilo na njegovem telovniku? — Ne, ne, Je odgovorila gospa CoquI-gnot veselo. Veš, na čem spoznam, da me je mož prevaril... Tu poglej... In pokazala je prijateljici svoje polno , zapestje, na katerem je bila pritrjena kras-na, znala, z briljanti posejana ura. ’ — Ah, to je nekaj novega, je vzkliknila vsa vzhičena gospa Mont-Bistrel. — Krasen nakit! ! — Kajneda? Vidiš, to je poslednja Tan- kredova pokora. Prošlo nedeljo se je pregrešil, v ponedeljek popoldne pa me je peljal v prodajalno k Juvellrlu in mi kupil to arloo - Snloh le vse, kar imam na sebi, sama pokora mojega moža... Za ono Jui-mo iz Palasa mi je kupil ta.kolje in za našo prijateljico, gospo Lecourge, mi je poklonil ta prstan s safirjem... Za ono malo budilko v slogu Ludviga XIV. moram biti hvaležna sobarici iz hotela v Vichy, za srebrno skodelico z mojima začetnicama — ženi njegovega blagajnika, in za klobuk z briljantnim okraskom njegovi bivši daktilogra-finji, gospodični Poiletovi... Pravzaprav bi bila res neumna, če bi se borila zoper usodo in grajala Tankreda za njegovo nezvestobo, ki mi dongša marsikatero dragoceno stvar... • ■ i ■ Gospod iti gospa Goquignot sta odpotovala, da preživita poletje v Aix-le-Bainu. Gospa Coquignot je bila nekoliko revmatična in le hodila vedno k maserki gospod Coquignot pa je medtem brodil po Potigneri okrog kioska, kjer je svirala godba in ob trgovinah, iz katerih Je prihajal vonj ciklam. Barometer njunega duševnega razpoloženja je stalno kazal na »prav lepo«. Ko je gospa Coquignot nekega jutra prihajala iz kopališča, je srečala v kazinskem parku svojo prijateljico, gospo Mont-Bistre-lovo in ji rekla žalostno: — Henrljeta, 2elo slabo sem razpoložena. Predno sva odpotovala, ml je Tankred svečano prisegel, da mi bo zvest. In dostavil je: »Leonija, raje umrem, kot da bi te še enkrat prevaril!« — Pa to je krasno! — Prav nič ni Jcrasno, Henrijeta, zelo žalostno le to. Odkar je prisegel, mi ni kupil moj mož še ničesar. .. Včeraj sem videla pri krznarju čudovit plašč, ki ga moram in moram dobiti... Ali me razumeš? — Ce te prav umejem, bi ti želela, da te Tankred prevari in da ti kupi plašč? — Tako je. — — To je težko, ker ti je prisegel. — Ni tako težko, draga moja... Nasprotno, nič ni lažjega od tega... Opazila sem v igralnici neko rdečelaso ženo z zelenimi očmi In zafrknjenim noskom. To je tip žensk, za katerimi moj mož nori... Računam nate, Henrljeta, ti moraš Tankreda vpeljati v skušnjavo... — Kaj vendar govoriš, Leonija! — — Stvar je prav prlprosta- Ti pojdeš k tisti ženski, ki oči,v!dno ni bogvekako moralna in ji boš rekla po priliki takole: »Gospodična, dobili boste petsto frankov, če zapeljete v greh onega gospoda, ki sedi tamle...« Prepričana sem, da se ji Tankred ne bo mogel upirati niti osem dni... 12-podrsnil bo in prihodnji dan bom imela svoj plašč... — Leonija, tl torej v resnici nameravaš dati tej deklici petsto frankov? To le velika vsota, petsto frankov... — Tebi se zdi mnogo, če dam petsto frankov in dobim zato stvar, ki Je vredna dvajset tisoč? — Uboga mpja Henrijeta, ti ne razumeš trgovskih poslov! Bilo je ob sedmih zvečer. Gospa Coqui-gnot je pilila ob oknu nohte in gledala planine. Nekdo je potrkal in v sobo je vstopila gospa Mont-Bistrel. Lice ji je žarelo v zadovoljstvu. — Vse gotovo, draga moja, Je vzkliknila. Nagovorila sem ono rdečelasko. Ime ti ie Rozina Lelot, iz Pariza je. Pristala je na to. da vjame tvojega moža. — Hvala Bogu. — — Zdi se mi, da je dobra deklica in da razume življenje. Obljubila mi je, da bo že drevi dovršila svoj posel ln je zahtevala, da ji v naprej izplačam dogovorjeno vsoto. Ali sem prav storila, da sem pristala na to? — Seveda... Ali se je začudila tvoji zahtevi? — Niti najmanj... Rekla ml je:.»Gospa, ne vprašam vas, zakaj to zahtevate od mene... Storila bom po vaši volji.« — Veseli se, draga Leonija, v dveh dnevih dobiš svoj plašči... Pa še nekaj ti svetujem... Pusti Tankreda, naj drevi odide sam. Reci mu, da te boli glava in ostani doma. — Prav imaš, Henrijeta... Drugi dan dopoldne ob enajstih je prišla gospa Coquignot iz kopališča. Bila ie nemirna. Mož se že od sinoči ni prikazal. Odšla Je v svojo sobo in potrkala na vrata, ki so vodila v njegovo. — Ali sl tu, dragec? Vse tiho. Vstopila je v njegovo sobo in se začudila, ker ni opazila popotne torbe svojega moža. Vsa vznemirjena je stekla skozi sobo k pisalni mizi. Tu je opazila pismo, naslovljeno nanjo. Z mrzlično naglico je strgala ovitek in čitala sledeče vrstice: »Leonija, to pismo ti piše nesrečen človek, ki tebe ni vreden. Svečano sem ti prisegel, da te ne bom nikdar več prevaril. S častno besedo sem se zavezal, da raje umrem nego da storim greh. Toda podlegel sem čarom neke krasne žene in nimam poguma, da si vzamem življenje. Ne smem ti več priti pred oči, zato sem se odločil, da odidem ž njo. Z Bogom. Leonija! Tvoj ne-,r8finl Tankred.« Angleži zahtevali isto ko Amerikanci in da bi potemtakem morala plačati Francija letno eno milijardo zlatih frankov za od?'a”‘* dolgov. Ker bi Francijo veljala obnovitvena dela v porušenih pokrajinah tudi eno nuh* jardo, bi bil francoski proračun skozi 60 žensko. Neki Sulejman racal w wra&v?rnI musliman, je ko-p^pn* uUcah' Nenadoma za- te je očJvidno a^®®^50 gensko, kateri njegova žena. P0SD,W°c M^‘ lc* df vedno bolj preprlkorak P«ta]»l le«, je zamrmral ta*^, 'h* Fatima, z menoj domovii ! . ’ pa se niti o*rU °?a .Bolje bo, da me uho®* *£, Sulejman, kajti ženina nčrlti r ^ ^ itraino razjezila. kaj. Je začela bežati, « Šutehifi^f Kmalu sta bila skupaj. »vsa %bra t? boni polomil«, je zavpil Sulejman in ®ačel neusmi Ueno udrihati po ženi. Nabralo «e le vse polno ljudi, ki so opazovali nenaden ulttirt Prizor. Prišla je tudi policija, ki je 2 veliko težavo pripravila razkačenega Sulelmana da le nehal mlatiti po ubogi ženi. Tedaj pa' !• Sulejman Izbuljil oči in uvidel, da j« tepel neko popolnoma neznano žensko, ki ji je bilo Ime Hiba SobovIČ, a ne Fatima. — Aretiran kralj vlomilcev. Te dni je M prijet v Ottawi od policijskih oblasti .vseh djčžav mednarodni tat ln vlomu Ljubljana, 17. septemba. lec Murphy, ki je 30 let vodil policijo za nos. Bil je aretiran v nekem hotelu v trenutku, ko jo je hotel popihati z 20 milijoni funtov šterlingov. Murphy je začel svojo »karijero« 1. 1894 v Londonu, kjer je goljufal pri igranju kart in si na ta način pridobil neverjetno premoženje. Živel je naravno zelo razkošno. Slednjič pa ga je doletela roka pravice, ki mu bo za vedno prekrižala račune. — Klub ljubiteljev ptičarjev obvešča vse, ki se zanimajo za letošnjo ljubljansko jesensko vzrejeno in uporabnostno tekmo psov frmačev in spanijelov, da je tekma vsled tehtnih razlogov preložena s 4 in 5. na 11. in 12. oktobra t. 1. Prijave psov je vposlati najkasneje do 5. oktobra t. 1. Prijavnina znaša za člane 15 Din, za nečlane 30 Din, za poklicne lovce polovico. Prosveta. Ljubljana. 1— Umrli so v Ljubljani v prvi polovici tega tedna: Bouoon Andrej, 67 letni tovarnar, Sredina 18; Kumelj Adolf, 18letni urarski vajenec, Na Stolbi 4; Sežun Alojzij, 15 letni sin posestnika, Zaloška c. 2; Slano-vlc Edvard, polletni sin ključavničarja, Krakovska ul. 11; Žnidaršič Pavla, 14 letna hčerka pismonoše, Linhartova til. 14; Merlak Alojzi!, 67 letni hranilnlčni uradnik, Qo-sposvetska c. 10. 1— Ravnateljstvo mestnega dohodar* stvenega urada ne uraduje — radi poprave peči in snaženja uradnih prostorov — dne 19. in 20. septembre t. 1. 1— Tekmovano streljanj« na dobitka priredi strelski klub »Griček* pri Tičku na Gričku za Gradom v soboto 20. t. m. od 14. ure naprej ta v nedeljo 21. t. m. od 8. do 12. ure. Vabljeni vsi strelcL V nedeljo ob 15. url istotam vinska trgatev z godbo In plesom. Vstop prost Maribor Prometni minister g Sušnik prispe v četrtek 18. t. m. službeno v Maribor, da sl ogleda železniške urade in delavnice. Davldovlčevl demokrati nameravajo v prihodniih dneh pričeti z delom za osnovanje svoje lastne organizacije. Izdajati nameravajo tudi svoj lasten tednik. Nemška agitacija za občinske volitve postaja vedno bolj predrzna. V »Cillier Zei-tung< dne 14. t. m. so izdali kot prilogo poseben proglas z naslovom: »Wahler der Stadt Maribor, auf ein emstes Wort!« katero so razposlali stotinam mariborskih vo-lllcev v zaprtih kuvertah. To pa jim še ni bilo dovolj. Včeraj so najeli par nezavednih postreščkov, ki so proti plačilu delili te proglase pasantom po Aleksandrovi ulici ln drugod. Zanimivo je, da je nek postrešček delil te proglase ravno pred pisarno G6tz-ove pivovarne, skozi okno pa ga je nadziral nek uradnik te pivovarne. S tem je G8tz-ova pivovarna sama dokazala, da se udeležuje borbe za nemško listo in da torej ne reflektira več na slovenske odjemalce piva. Nemški sestanki v Radvanju. Kadar hočejo mariborski Nemci, oziroma nemčurjl zborovati neopaženo, takrat jo mahnejo zvečer v Radvanje v gostilno Laufer. Tako zborujejo tudi sedaj često v Radvanju in kujejo načrte, kako bi izvedli v nedeljo 21. t. m. v Mariboru »nemški plebiscit«. Volilni shod SLS se je vršil v ponde-ljek zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke. Obisk je bil precej dober. Govorili so razni govorniki. Deložacija. Zaslužnega borca za osvo-bojenje, dimnikarskega mojstra g. Puclja je hotel stanovanjski urad zopet deložirati, ker pa g. Pucelj ni hotel zapustiti stanovanja, so pozvali policijo. Policija je res prišla, ko pa so organi stanovanjskega urada predlagali, na; bi policija s silo odprla zaklenjena vrata, so policijski stražniki to odklonili In g. Pucelj je še vedno v stanovanju. Bil bi že skrajni čas, da stanovanjski urad preneha s svojo brezobzirnostjo napram zaslužnim osebam. Policijska kronika. Včeraj je policija prejeda 10 prijav ter aretirala 4 osebe ln sicer: 1 radi poškodbe tuje lastnine, 2 radi pijanosti in razgrajanja ln 1 radi tajne prostitucije. Tatvine kokoši se zelo množe v Mariboru in okolici, železniškemu nadzorniku Alojziju V. stanujočemu na Frankopanski c. Je nekdo ukradel kokoš In petelina, želimo mu dober tek! — V noči od 7. na 8. t. m. Je neznanec vlomil v hlev posestnika Fr. Hladeja pri sv. Križu nad Mariborom in odnesel 9 kokoši. Celje. PROTESTNA SKUPŠČINA INVALIDOV V CELJU. Preteklo nedeljo so zborovali v Celju vojni Invalidi. Skupščine, katero so sklicale podružnice Udruženja invalidov v Celju, Braslovčah, Sv. Peter v Sav. dolini in Šmarje pri Jelšah, se je udeležilo nad 500 zborovalcev. Predsednik celjske podružnice je pozdravil vse navzoče, nakar je podal besedo dr. Mravljaku, ki je shodu predsedoval. V lepem govoru je slikal obupni položaj vojnih žrtev, ki navzlic brezsrčnosti od strani države, vendar Čutijo veliko ljubezen do domovine, za katero so trpeli. Invalidski zakon se izdeluje že polnih 6 let, a še vedno ga nimamo. Invalidi, vdove in sirote pa umirajo v pomanjkanju in bedi. Kdaj že je zahtevalo Udruženje invalidov, da vlada sporazumno z njimi izdela načrt za Invalidski zakoni Merodajni činiteljl v vladi pa so z neprestanimi vladnimi krizami onemogoče-vali rešitev Invalidskega vprašanja. — Imenom sušlčnih tovarišev je spregovoril Invalid Samec, ki Je pozival na skupno in Vztrajno delo. Invalid FrOlih je opisoval skrajno mizerni položaj vdov In sirot In omenil, da prejemajo vdove od države mesečno 2.5 dinarjev, a vojni Invalidi 22 dinarjev podpore. Invalid Jenko se s hvaležnostjo spominja vseh, ki sodelujejo pri Izboljševanju stanja invalidov. Dr. Ježu, ki je Izdelal osnutek za novi zakon, se odpošlje pismena zahvala. Zborovalcem pa, ki so se pred kratkim zbrali na Brezjah, se izreče javna zahvala. — Koncem zborovanja je bila prečitana resolucija, v kateri je Izražena utemeljena zahteva za takojšnje sklicanje narodne skupščine, ki mora kot prvo točko dnevnega reda obravnavati invalidski zakon. Resoluciji je priložena spomenica s podrobnejšimi zahtevami vojnih Invalidov. Resolucija ln spomenica se naslovi na kabinetno pisarno Nj. Vel. kralja In predsedni-štvu Nar. skupščine. Za tem je sledil obhod po mestu. Posebna delegacija je izročila srezkemu poglavarju dr. Žužeku resolucijo na ministrstvo socljalne politike. Zborovanj« j« ulo lepo uspelo. Gospodarstvo. Dr. V. P. flzseljeniiki problem v Italiji. Izmed najvažnejših problemov, ki zanimajo sedanje italijansko gospodarstvo, je gotovo izseljeniško vprašanje. Svetovna vojna je povzročila povratek številnih izseljencev, ki se pa, vsled raznih zapornih odredb Amerike, niso mogli vrniti v Ameriko in na ta način se je zelo poostrilo demografično vprašanje v Italiji. Po statistiki se je pomnožilo prebivalstvo Italije od leta 1920 letno za 500.000 duš. Ta prirastek je, vzlic posledicam svetovne vojne, za skoraj 1 odstotek večji od predvojnega. Da se prehrani tolika množica ljudi, je potreben predvsem razvoj poljedelstva, industrije in trgovine. Kar se tiče poljedelstva, ne more Italija mnogo pričakovati. Od celokupne površine Italije, ki znaša 314.000 kvadratnih kilometrov, je obdelano nič manje kakor 92 odstotkov, drugo tvorijo jezera, močvirja in gore. Ako hoče Italija rešiti svoj demografski problem, je ne preostaja drugega, kakor izseljevanje in razvoj industrije. Leta 1913 se je izselilo iz Italije nič manje kakor 873.000 ljudi. Domača trgovska mornarica ni mogla premagati to velikansko število in bila je prisiljena pritegniti še 140.000 ton tujih ladij. Izseljevali so se ljudje večinoma v kraje, ki so bili klimatičnim in gospodarskim razmeram Italije najbolj slični, kakor n. pr. Južna Amerika. Zanimivo je, da se italijanski izseljenec nikdar ne loči popolnoma od domovine. Z dopošiljanjem svojih prihrankov v staro domovino tvorijo italijanski izseljenci v trgovinski bilanci jako važno postavko. Tako n. pr. je znašal 1. 1913 italijanski uvoz blaga 3.645 milijonov zlatih lir, izvoz pa 2.511 milijonov, diferenco od 1.134 milijonov zlafh lir, so krili večinoma s svojimi doneski izseljenci, manjši del je pa poravnal dobiček tujskega prometa. Prihranki izseljencev so vir dohodkov. ki je jako problematične naravi. Radi težav na svetovnem delovnem trgu in raznih zapornih odredb Amerike, se je znižalo število italijanskih izseljencev v letu 1919 na 56.000 duš, napram 873.000 v letu 1913. Le s pomočjo velikih naporov italijanske vlade, se Je dvignilo to število v letu 1923 na okroglo 400.000 duš. Večji del teh izseljencev se pa n! podal v prekomorske dežele, ampak v razne evropejske države, posebno v Francijo .To izseljevanje je popolnoma prehodnega značaja in prej ali slej se bodo te množice zopet vrnile v breme domovine. Italijanska vlada se tega dobro zaveda in skuša z industrializacijo države z velikanskimi gradbami vodovodov in električnih naprav, odpomoči gornji nevarnosti Da omenim ole eno takih zgradbo. V zadnjem času je zgradila Italija vodovod, takozvani Acquedotto Pugliese. Acquedotto Pugliese preskrbuje nič manje kakor pet pokrajin z vodo. Glavni vodovod je 258 km dolg in se zviša ta dolžina s postranskimi napravami na celih 1800 km. Štirideset kilometrov so dolgi samo predori, ki vodijo skozi apeninske hribe. Ta vodovod je največji na svetu in vreden dela starih Rimljanov. Končane so skoraj velikanske električne naprave v Sardiniji, ki so spremenile močvirna tla te pokrajine v plodna polju in preskrbela vrhu tega vso deželo z elektriko. Težka ovira na potu razvoja industrije je pomanjkanje premoga in surovin, Italija je v tem vprašanju skoraj popolnoma odvisna od inozemstva. Z elektrifikacijo Italije se bo kriza goriva ublažila, toda vzlic temu bo italijanska industrija težko konkurirala na svetovnem trgu. Lep vir italijanskih dohodkov je še vedno tujski promet, ki je zadnje leto vzlic notranjim razmeram, izredno oživel. Sedanjo gospodarsko situacijo in temu primerno miselnost italijanskih krogov, osvetljuje najbolj stavek v predgovoru knjige »Dizionarazio indu-striale italiano« za leto 1923: »Narod 40 milijonov duS, ki se vsako leto neprestano množi in je industrijalno in vojaško neodvisen, bi moral vzbujati t«fke pomisleke tudi našim prijateljem., od včeraj I« Uublianska porota. Roparski umor v Sp. Pirničah. Včeraj dopoldne je pričela obravnava zoper Janeza Kristana. Predsednik senata je višji sodsi svetnik dr. Kaiser, votanta 9odni svetnik dr. Mohorič ln dr. Peterln, obtožbo zastopa prvi državni pravnik Doni enico. Janez Kristan, po domače Tomažin, rojen L 1S91 v občini Vodice, oženjen, delavec v Sp. Pirničah je obtožen: 1. da je 24. februarja M. Zevnikovi Izvabil 35.000 K pod pretvezo, da ji poskrbi potni listek za Ameriko ln Z, da je v noči na 14. aprila v Ska-ručenskem gozdu na Senožeti ustreli M. Zevnikovo dvakrat iz neposredne bližine skozi glavo z namenom, da jo usmrti in oropa zlate zapestnice in ure. S tem je zakrivil hud. goljufije po § 197 in 200 k. z. in hudodelstvo roparskega umora po § 134 in 135 kazenskega zakona. RAZLOČIL Obtoženec je na slabem glasu. Ljudje se ga boje. Pred vojno je bil hlapec pri stricu Rozmanu. Zapeljal je ženo, ter imel otroka ž njo. Žena se mu je slednjič uprla. Da izsili od nje nadaljno udanost, ji je grozil, da bo ubfl njo in otroka, nakar se bo obesil. Svojo grožnjo je poskušal 2 krat Izvršiti, a žena se je obakrat rešila. Oženil se je pozneje z drugo, vendaT Rozmanove kljub temu še ni pustil v miru. Nlen mož je bfl takrat v vjetništvu. Nekoč JI Je ukradel 1000 srebrnih kron. L. 1917 se je oženil, gospodaril je slabo, še svekovo premoženje je zapravil. Ko Je njegov svak to rvedel, je pobegnil M ujetništva in prišel domov, toda zbal se je divjega svaka ta udal se je v svojo U9odo. S svojo ženo )e vobče prav po živinsko ravnaL Izrazil se je, »da bo hudiča ubil, 3 leta bo prestal pa bo dobro.« Nekoč 1. 1S>18 JI Je grozil s puško. Ona je zgrabila za pušbo, ki se Je sprožila In je šel strel v zid tik zibelke 6 mesečnega otroka. Drugikrat je skril puško v posteljo, žena jo Je našla In pobegnila. Da Jo Je pridno pretepal se razume samo po seb'. Zaradi svojega sirovega postopanja Je Etnel opravka s sodrujo. Žena se ni več vrnila k njemu. Tudi tihotapil je in ie radi tega sedel 11 mesecev v tržaških zaporih, odkoder se Je vrati 7, jan 1924. Predkaznovan Je trinajstkrat radi uboja, tatvine in drugih nasilstev. S tem človekom je prišla torej Zevnikova v dotiko. Zevnl kova je bila v drugič poročena, prepisala je posestvo na svojega drugega moža Matevža, ki pa je slabo gospodaril in naposled posestvo prodal. Kupila je posestvo Ivana Kopačeva na dražbi. Zevnik Je vzel otroke seboj In se preselil v Mavčiče, ona pa je šla k svoji tašči. Zevnik Je prišel večkrat ponjo, a ona ni hotela iti ž niim. Lansko leto se Je seznanila s fantom V. Rozmanom, ki Je bil v isti fari doma, kakor ona. Domenila sta se, da gresta skupaj v Ameriko. Ker pa je dandanes radi omejenega števila v Ameriko težko priti, si n! vedela pomagati. V tej stiski se Je spomnila Janeza Kristana, ki je bil takrat v Trstu v zaporu. Ko se je vrnil sta se sestala 22. Jan. v Kranju. Povedala mu Je, da bi se rada v Ameriko "izselila. On Je bil takoj pripravljen, da JI preskrbi listek. Zahteval je 25.000 K v svrho, da JI preskrbi ponarejene dokumente. Zevnikova je šla k Krmetski, kjer je imela 100.000 K shranjenih, ki jih Je na skrivnem kasirala pri prodaj! posestva. In vzela 40.000 K, po ostanek 60.000 K ie prišla pozneje. DenaT je nesla k Mariji Konjarjev! v Smlednik. Nato se je napotila v Ljubljano. V Medvodah se je se-šla z obtožencem, ki mu je izročila 25.000 K, v Ljubljani sta se zopet ločila. Kristan pa listka ni prinesel, pač pa ie zahteval pozneje še 10.000 K. Pri tej priliki mu Je povedala, da Ima brovvnlng. ki ga Je prinese! iz vojne njen mož. Obljubila Je, da mu ga da, ako Ji preslabi listek in dala mu ga je. Na velikonočni pemdeljek je šla umorjena s svojim možem na Šmarno goro. Tja je prišel tudi obtoženec; C«z nekaj časa je dobila Zevnikova fingirano pismo Iz Zagreba, v katerem se Ji p'še, da mora priti s Kristanom tja, ako hoče dobiti listek. Zevnikova pa ni hotela potovat! v Zagreb, dejala Je: »Ti le meni Kstek preskrbi In dala ti bom Ion.« Ona namreč ni vedela, da hoče iti tudi Kristan ž njo v Ameriko. Sploh ga ona ni marala, pač pa je dopteovala še vedno z Rozmanom, ki Je bil pri vojakih. Hotela Je od Kristana le listek ali pa denar. Kristan Je denar zapravil, zato ie sklenil, da Jo umori Lagal pa ji Je, da ima dovolj denaTja, ponujal ji Je celo denar na posodo. Ker je zidal v onem času hišo, mu je naposled res verjela. Dvakrat se Je Zevnikova preselila v Ljubljano. Ko Je prišla zopet enkrat k njemu na dom, Jo Je spravil na pod ln hotel ž njo spolno občevati ona pa ni hotela in je rekla, da mu podari onih 35.000 K. kakor pa da bi ž njim spolno občevala, šla sta nato skupaj v zalog. Pri odhodu Ji je posodil dežnik. Dne 13. aprfla pa se Je vseeno podala na pot v Zagreb, vzela je seboj 3 fotografije, ves denar, kar ga je še imela (75.000) in nakit: uro In zapestnico. Sla je h Kristanu, ter mu vrnila dežnik. Pri tej priliki Jo je Kristan zopet nagovarjal k spolnemu občevanju. Zevnikova Je zopet odklonila, rekoč, da ima smolo, kamor se obrne, je »kašn’ hudič neumen za njo«. Ce pa bi se udala, bi se udala fantu, ki je greha vreden. Kristan Jo je nagovarjal naj se vrne drugi večer in sama. »Da ue pripelješ kakega hudiča seboj!« je dejal De-»hudič, da te botn, predno bova odšla.« Smoletova io Je spremila do kovačije ter se poslovila. Zevnikova pa je hotela ta dan odpotovati. Zevnikova J! Je naročila, da naj jo počaka pri zadnji hiši, češ, < £a ne bo- se vrnem. Kristan je prišel m sla sta na Selo k njegovemu bratu, da Jih odpelje na vlak. Na tej poti se je zgodilo, kako, v£ le on. Preden jo Je ustrelil Jo Je hotel še posiliti. >Na vratu so se našle krvne podplutbe. Uspeha ni Imel kakor »o ugotovili izvedenci. Oropane predmete Je zakopal Kristan doma pod velik kamen, le zlato uro je shranil v umivalnik. Denarja ni dobil, ker ga je Imela Zevnikova slcritega v nedrijih, dočim je on mislil, da ga ima v torbici. Iz revolverja so manjkali trije naboji. Zadnje 14 dni PTed umorom je hod JI obtoženec na pod spat. da bi nihče ne mogel kontrolirati njegovih nočnih potov. Pred odhodom Je imela Zevnikova zle slutnje, tožila Je, da gre Nekaj zastonjl Za 2 Din je mogoče dobiti dragoceno sobno opravo ali druge krasne stvari. Kupiti pa morate taDlice za tombolo, ki bo v nedeljo, 21. t m. na Kongresnem trgu. silno težko v Zagreb In da jo nekaj notri boli. — Kako se je umor izvršil, je docela nepojasnjeno. Vendar govore vse lndldje zoper obtoženca. Priče so videle obtoženca na bližnjici v gozdu proti Skaručni. Na Gmajni so slišale tri strele in obupen krik. Obdolženec zanika vsako krivdo, tako glede goljufije tn umora ta pravi, da od 4. maja dalje Zevnikove sploh več videl ni ZASLIŠANJE OBTOŽENCA: Prizna le nebistvene postranske okol> nostl kakor n. pr. da je svojo ženo pretepal, tihotapil itd. Kadar gre za važne stvari, odgovarja, da se ne spominja, ker ima slab spomin, odkaT Je nekoč kot -otrok na glavo padel. Obdolženec zanika odločno, da bi mu bila dala Zevnikova 35000 K in tudi nasprotno, da Je meseca aprila enkrat Zevnikova njega pros-ila za posojilo 10.000 K. Kritičnega dne ni bila pri njem. Dežnik Je našel pred viatmi. Na vprašanje, zakaj je hodil zadnje čase pred umorom na pod spat, obtoženec ne ve odgovora, tudi ne more pojasniti, kako je prišla torbica ln bro\vnlng v njegovo hišo. Ob 13. uri prekine predsednik obravnavo, ki se nadaljuje ob 16. uri. Nadaljevanje prične z zaslišanjem sodnih Izvedencev. Izvedenca sta ugotovil* dve strelni poškodbi od katerih Je bila vsaka smrtna. Pri en! sta ugotovila vstrel in izstTel in se Je tudi ena krogla dobila, t>rl drugi pa sta ugotovila samo vstrel krogla Je nafbrže zdrknila v tilnik ter ostala v truplu, ko so glavo, ki leži preparirana na mizi za »corpora delicti«, odrezali. U poeidje, v kateri je Mio mrtvo truplo najdeno in i* krvnih podplutb, šklepeta l2V«dtn