^Jštno tckoči račun št. 24. - Conto corrente con la posta. na številka 20 stotink. Izhaja : vsQko sredo popoldnc W soboto zjutraj. *t(tn? za & niorcbiii pridejo na pot. obhSllr°Va ™ ^ru^a tnisclnost pa ne- ?0>!10 z°ži človekovo umstveno ob- nsie ln Zlfwnjšfi njcgovo moč spozna- <'Ql Plt stra$t postanc njegova gi- 1 lnd sila in okostenela pruvovernost iijpar ZVcnečih "l nianüiivih obVmb J-gov dušcvni zaktnd. Njemu sc nc *«*yecpotrebno, da In se poglahlHd I v!}''ušanja vsakdanjegu zivljcnja ¦ »roučevul sneiahw, politične in nt*^j i^vne zadeve. Kot trmoglav °k tišči vedno v ospredjc svoj kr- .0*7 cvangelii: ravolucija. diktatura. jjy.Or uoče slediti temu ncplodncmu nc? *n s^u^(l s ftezno besedq spa- ^ wvtid in pomiriti kratkovidnega WoKlaveza, ta ic: izdajalec. proda- ^' kupitolist, izkoriščevalec in ka- kor se še ttlusijo razv.i Uubeznivi na- slovi v komunistidwm slovariu. Po- slcdice to zitresetw poHtihe sc kaže- jo v stranki Iwt ecloti in pri posa- meznih njenih prisiuših. Skoro brcz izjeme v vseh državah jc kamunl- stična stranka povsem osuiuljcna. Tudi nujširokogrudnejsi, naigloboke'i- ši in najncsebičncjši socialni delavci, pomislimo na Ntestnim zborovanjem. voditelji elavstva se shajajo vsako uro na sc- n-?n^c. Iz visokih tovarniškov dim- Kov se ne kadijo več gosti oblaki •nia, agitatorji in voditelji raznili l'»"Cz Se prcrivajo med nmožicami iz- ^ad-anih ijudi, ki vpijejo: Zvišajte v.^rn mez'de, da oliranimo scbe in dru- 'lne Pri življenju! Gospodarski vzroki stavke. , Pretekli tedfen je sto-pilo v stav- *l uad 100.000 dciavcev, pred- j.?.eiV,kovinarjev, ix> oeli gornji Ita- I1- raka velika stavka nc more iz- 'rati le iz političnih vrclccv, zh-sti v eQanjih razmerah. V tek io more Praviti predvsem ono mogocno gi- aio vseh socialnih pokretov: nagon saino<>hrane. V časopisih, v zbornici, pri različ- 1Ji Predavanjih, ixwsod se ic že raz- lraylja!o. o diraginji, kruSncm vpra- vaniu, naraščajoči brezposdnosti, fi- 'lai1čnih težkočah v deželi, a resilnili ^eriiic ni še nihče pokazal. Delav- ; tv°v Pa hoče prisiliti. da jili dmžba ^nčno najde. V rokali delavstva jc ¦ uno oro/Je, stavka. To orožje sme "^orüsiti, ko uvidi, da more Ic tem L°tom closeči izlx)ljšanjc svojega nednega položaja. , L- 1923. je skozi celo leto stavkalo [^•OOO delavcev. Lansko leto je stopi- y v vrste stavkujočih že 80.000 de- avcev. Letos je to število precej na- raistlo. l;i to so uradni podatki. Te žtuvilkc daio misliti narodnim go- ^spodarjein. Ugotovljeno je, da so bi- * le cciic za stanovanic, obleko in ži- vež začetkom tekočega lota skoraj šcstkrat toliksnc kot so bile 1. 1914. Poglejmo zdaij, kako je pa z zviša- njem mezd. Le malokje se dobijo ta- ko globoko s socialnim čutom preže- ti delodajalci, da bi vsakega prvega stopili k delavcu, morda očetu šte- vilne družine in inn dejali: »Ta mesec so se cene zvečale za 10 ali 20 od- stolkov, zato dobiš tudi ti mezdni povišek 10 ali 20%.« Resnicp., bridka rcsnica za vse delovne sloje je pa, da so se od 1. 1914. do začetka 1. 1924. zvišale mezdie še ne za> pet od- siovkov. Med mezdami in potrebnim za življenje je torej razlika poldrugc- golitično' nadvladovanje ene iznred mnogoterih strank. Ta borba bo tudi šo dalje o- stala taka kot je, ker sedanja druz- ba v vedno naraščajoči indmstriaii- zaciji ni več stauovska. Vse današnje življenje se odigrava v organiza- ciit.b, v strankah, v kat-erih so včla- njeni različui stanovi, razno-vrsfni roklid. Večiiia velikih stavk ima v danasnjili razmerah tudi politično o- zndje. S tcga stališča jc tudi treba rnotriti iwtek sed'anje velike stavke kovinnrjev v. gornji Italiji, ki se je mzširila že na Trst in ladjedelflice v Tržiču. Začetek in potek stavke. F.-išiisiovska stranka je z hist rim o6.\som o.paziln takoj, ko ic prišla do vrhunca svoje moči, da ii nekaj miMijkt». Soci"listične stranke vseh kovov so inicte za seboj skoro vse tvornisko delavstvo; Ako ie hotel Mussolini di'ti svojim besedam, da je fašzem za vse stanove cnako ix>tre- bei\ t"di resničnega živl.icnia, jc mo- ral misliti rudi na to. kako bi svojo stranko zasidra-! tudi med delavstvoni. Ce tega ne stori bo vedno imel proti sebi po Stevihi Se zelo jake sociali- stične stranke. Zato je bilo treba mi- sliti na ustanovitev fnšlstovskHi de- i hvskih sindikatov. V ra-zmeroma i kratkem času je imel fasizem že pre- ccj delavstva za seboj. Zd'ai je bilo pa treba delavstvu tudi nekai nuditi, las je kruh m zonct ;le kruh tisto. kar v prvi vrsti zlasti v sedanjih ča- sih budi od'por ali pa vstvaria pokor- ščino. Scdaipc težko stanje delavstva ie povzroČilo, da so se fašistovski sind'kati potcgnili za delavce proti la'Stnikom tov^rcn. Stavkati so začeli najprej v Brežiji. Se isti dan 13. t. m. so sklenile tudi socialistične orgam'- zncije, d:i pozovejo svoje člane naj se pridruzüo že stavkuiočim delav- skim sotovarišem. Z vstoiwm velike kovinarske delavske orgatiizacije »Fiom« (Federazionc italiana operai metallurgici) v st-ivko, je prenehalo delo v vsej gornji Italiji. Tako se je pripetMo nrvic ix> dveh in nol letih, da so se vsi kovinarski delavci brez raz- likc strank ramoob nuno borili za iz- bolisanie svoicga noložaja. Do izgredov ni prišlo skoro nikjer. V tem se kaže tudi rcsnost stavke. Pogajanja med delavci in gospo- darji. Zveza italijanskih industrijeev se I je zbala velike nevarnosti združencga | delavstva in sklicala posvetovanja. Najprej so sklenili, da se bodo odloč- no posta.vili delavstvu po robu. A vo- ditelji fršistovskih sindikatov so tudi kazali skrajno nepopnstljivost. Celo ge-neralni tajuik f-išistovske stranke Farinacci je nastopii proti industrij- cem in doscgel s svojim nastopom, da jc prišlo v pondeljek do sporazu- nla med de'odajalci in fašistovisko cicb.'vsko zvczo. PogodMi so sc, da bodo Uistnikl tovarn zvišali dtlav- stvu dnevni povišek o<\ 1.20 L na 2.20. To velja že od prvega marca da'ljo. Od časa do časa pa sc bodo mezde in cene življenjskih potrebščin pretehtaJe in zoj^et vzpostiavilo pra- vilno sorazmerje. Vsa dtuga še ne- rešena sporna vprašanja pa se bodo prctresala na posebnem scstanku, ki ga skliče ministerski predscdnik. To je v glavnem vscbina sporazurna. Takoj nnto so dali fašistovski vo- ditela'i stavke povelje, naj gredo de- lavci zopet na delo. To se je tudi iz- nolnilo že v pondeJjek 16. t. m. Po dokončanih pogajanjih je izja- \\\ Farinacci novinarjem sledcče: -»Sem zelo zadovoljen, da je fašizsin tako sijajno izvojeval prvo bitko na sospodarskom polju. Zmagali smo iniT izključno Ie mi. SociaJistična in •komunistična .zveza kovinariev se je siccr borila za isto zmago kot mi, a če bi se ona pogaiala, bi bila zniaga neprimerno šibkejša kot je nnša.« Ko so ga povinarii opomnili, da n-'me- ravajo soci-rlisti in komunisti še na- prej stavkati, je odvrnil: »Mi trdi- mo, da1 bi vsako nadaljev^nie stav- ke ne imdo več gospodnrskega zna- čuja. B'la bi to zgolj politična stov- ka, ki jo bomo mi z vsemi silami zatrli.« Novi vodje stavke. PaSistovski vykIj'c stavke, med te- mi zk'isti dr. Raza in poislanec Av- gnst Turati, so izdali edslo: Zmaga dobljctia- vsi na delo! Fioni pa je še bila drugačnega mnemja. Na tajnih se- stankih so njeni načelniki sklenili, ida se mora še dalje stavkati, da doseže delavstvo ne le malcnkostno izbolj- ^t'lijc mezd, ampak celotno urejeno dclovno p'jtj-o'dlho. Oblastva oa so proglasoni, v katerem pravijo, da so med tem pojačila vamostnc oddelke, da bi delavci Inhko ncmoteno 7,&[jet prijeli za delo. Razen lx^id^ugega ti- soča kr. or(>/nikov, ie bilo niobilizi- ranih tudi 500 miličnikov, ki so skup- na z orožniki straržili vhode v delav- nice in razganjali stavkujoče. Vse je knzalo, da bo niorala Fiom odjeniati. Senator Corraxiini je napisal v glav- no fasistovsko glasilo »Popolo d'l- talia«: »Fasizem je izvil socializmu iz rok lastni&tvo nad takozvanim proletariatom. Fašizomi je strl socia- lizem, a bo izrabil njegove dobre sa- dove. Fošisti hočejo, kadar se poka- že jx)treba, votliti tud'i razredno bor- bo, a pri vsom tem strogo pazijo na sodelovanje vseh stanov, ki so po- trebni za prospeh naroda.« Konec drugega dela stavke. V sredo ponoči so se zopet zbraili voditelji »Fioma« in njej sorodnih zvez na posvet. Na praznik sv. Jo- ! žefa so pa že iznenadili svet z novim člani zveze pokazali trdno d'isciplino in dokazali, da se nc da s-jmouprava sindikatov odstraniti; da si niso sli- kali nikakih lepih slik o zmagi, ker so hotel vscjati le seme, da vzklije iz njega jmogočno d«evo. Na koncu pozivlje vse člane, da gredo zopet na dclo, a naj se pri torn zavedajo, da v Turinu tov.-:riši še dalje stavka jo. v Trstu pa da so pravkar začeli. Bržkone se bo pa tudi ta zadn.ii od- incv inogocno započctega in obšinio zasnovanega stavkovnega gibanja kmalu izgubil. DNEVNE VESTI. Zlat nauk. | Iz l-'ojane iia-ni pišejo: Tudi pri nas | jc bilo živo politično vrvenjc, a to po zaslugi par nczavednih snoparjev. Te dnTpa jim je namva sarmv da la pre- tresljiv zglcd, do' kje sme segaä sme- lost. Ubogemu Zamar-ju .ložefu sc jc nenadoma zinračil umi in v tem sta- nju je revež tožil, kaj je on delail, ko jc i'zdajal svoje sovaščane v Drnovku, da ie tepel ljudi itd. Ko ga je naš preč. g. vikar stavil v sv. olje, mu je odte- gnil desno roko, češr. ni vredna, da bi jo mazilil, kajti ž njo siein tepel uboge, Strap 2. *ÜORISKA STRATA« ncdolžne Ijudir. Svojega tovariša Kek- ča je prosil: Spreobrni se; kaj sino veil dar mi deladi? itd. Pripovedoval ie sam mnogim, da ga vest radi tega najbol.j grize, ker je on tepcl sloven- < ske brate, in nikdo mu udarcev ni po- vrnil. Scdaj je v Vidmu. Ko je zno- rel, so ga obiskaii tudi D'Ottone in učitelj Šfiligoj in dhigi njiliovi tovari- &. Ko jih je zaglcdial, je zaitrepetal na oelem svojem telesu in vzkliknil: Sc- daj gredo tisti, ki so zakrivili niojo | nesrečo. Kljub temu, da je hi'l v strali ' vscm v,': sea noun, ns's je dogodek pre- sunil in smili sc nani je revež. Nank: j Ne s silo, tcinvce z ljubczni.io vzgojui- rno se! Man] bankovcev. Finanöno ministerslvo je sklenilo, dn bo zimnjšalo obi ok bankovcev z:i 127 milijonov il'ir. 7A',\] homo pa nai- brž cokine dobili. Beigijci so že obnovili porušene kraje. Fimničiii minister je v-belgijskem scnatu poročal, da so žc skoraj vsi belgijski porušeni kriaji zopet vzpo- stavljeni. Od 1300 rorušenih javnili poslopij jih je treba le še 69 pozidati. Zasebnih liig je bilo razrusenih preko 100.000; sezidati jih je trebai le se 2500. Kdaj se bodo pa v naši deželi zaoelilc vse rane, ki jih je zadala svetovna vojna? Posl. Besednjak za naše Šolstvo! Due 17. t. m. je prcdložil posl. Be- sednjrk v rimski zbornici dnevni red1, ki bo prišetl: v razpravo pri d-ebati o proračunu zai naučno ministrstvo in ga bo poslanec tirkrat vtemeljeval. Dnevni red zahteva, da naj bo učni jezik v šolah, kjer so naroc'fie imanj- šine, njihov materni jezik. Voina na Turškem. Predsedni'k niladb turške republi- ke K-email pašai ne more kar tako strc- ti mpora pobnnjcnih Knrdov, naroda, ki prebiva na severu državc, kot si je pretllstavljaL Baje mm urorni šeik Said dt> 2 milijona. mož, ki so dobro ofpremljeni z orozjem iz raznih aii- gleiških tovaren. Angonska vlada je moral a pozvaiti pod orožje vse moške od 24. c!b 38. bta. NasHje rodi pač ix>vsod odpor. Tržne cene v Gorici. Cesnik kg L 10.00—12.00; karfjol L 1.40—1.80; čebula L 1.00—1.20; fižol L 2.20—2 CO; koks L 3.00—3.20; kroinpir L 0.80—1.00; redič zelen L 4.00—6.00; redič rdeč L L 2.00—3.00; Špfoiača L 1.20—1.40; limoni kos L 0.15—0.20; jaibolka kg L 1.20—3.00; češplje snlie L 5.00—6.00; maslo L 15.00—17.00; mlekoJ L 1.00—1.20. Telovadkinje Telovadkinje, ki pridete k telo- vadncrnu tečaju, se zglasitc v nede- Ijo due 22. inarca ob 8. uri zjutraj v prostorih Prosvetne zveze, Corso Verdi 37, Gorica. Točno in številno! — Odbor Dekliškega oddelka. Kje je bil prvi raj ? Nemški učenjaki so si vtepli v gla- vo, da morajo to dognati. V svojem prevelikem domoljubju je nek tak znanstvenik dokazal, dai sta prva dva človeka živela v severni Nemči- ji; kjer se razpjostira zvezna drža- vica Merklenburg - Schwerin ie bil pa pa radiž. Pa ti vstane tlruga nčena glava in dokaže, da ni bilo drevo spoznanja dobrega in lindtega jablana, iunpaik — banana. Ta pa ne raste na severu, temvec le v gorki'h afriških k raj Hi. In tako iščejo učenjaki še naprej, kje je bil paradiž. Nenavadna slovesnost. Pred nekaj drievi so praznovali v nekem beigijskeirn mestecu s;loves- nost, ki ni vsak *d!an na dnevnem re- j dti. Osernnajst parov je cvbhajalo svo- J jo z!ato poroko. Slavljenci, vsi iz srednjih slojev, so se zbrali v niestni hisi, spremljali so jih sinovi in vnuki, mesitni žnpatn je pa imel svečan na- \ govor. To so zdrave Ivorcnine! | Pokoinina Ebertove soproge. Soproga pred kratkiim ninrlega pr- vega predsednika nenÄe repnblike ima p<) zakonu pravico do pokojnine. Ta pa ni velika. Mescčno bo doöi- vaila ix> 592 mark, z odibitkom djav- kov ji ostane čhtili 550 mark. Zdaj pa priinerjajte, koliko so sta-li nem- ški in avstrijski dvori s svojimi prin- ci in nadivojvodi. . Veseio oznanilo. Za ljubitolje glasbe prinašamo vc- sclo vest, da, lx)do na jesen zopet za- čeli izhajati »Novi akordi«. Taki gla- sovi pnliajajo seoaj iz L.iubljane. Vsak, ki se zanima zai leixj skladbe bo z veseljein s^rejel to novico. Saj so bili »Novi akordi« pod veščo roko scdanjega vseučHiščnega proifesorjai drja (jojinira Kreka ena izmed naj- boljših gLasbenih revij na slovanskein jugu. 2al, da so morali med svetovno vojuo preneliati. Upajmo, da nasled- niki ne bodo zaustajali za predniki. „V vodnjaku". (K predstavi opere »I7 vodnjaku«), Ta znana opera je delo češkega sklaclatelja Viljema Blodeka, ki je bil rojen 1. 1834. v Pragi. Vstopil je že kot dva.najstleten d;eček na pražki konservatorij, ki ga je dovršil z 18. letom. Služboval je najprej na Polj- skem pri groin Zielinskein; v Prago se je vrnil 1l I860., ko je biUmenovan profeBorjeiiT iia pražkem kotiservato- riju, kjcr je deloval do svoje obolelo- sti. Leta 1870. je narnreč obolel. n« um.li m je umrl leta 1874. v pražki u- mobolnici. KoinpuniratJ je Dričel jako zgodaj. 6e leta 1847. je napisal sekstet za liavto, dvoje gosli, öiboo, rog in pozavjio; 1. 1850. uverturo C-dur za> orkesfcer in .1. 1852. uverturo D-mol; leto kasneje slavnostno mašo v D-dur za tri glasove in orgle. Napisal je dve skladbi k živim slikain, ki so se pred>- stavljalc v Narodncm gleciaJišču v Pragi in zelo tnnogo zborov, posvet- nih in cerkvenih ter mnogo klavirskih skladlb. Najznaiinenitejše. njegovo delo pa je opera »V vodnjaku«, ki je doži- vela velik uspeli in ki je na repertoair- ju raznih oipernih gledališč še danes. I.)©!.. J je še na dvoh drugih operah, ki jih pa ni mogel dokončati. — Pevsko in glasbeno druištvo v üorici je spre- jclo v program svojih lctošnjih prirc- diitev tudi opero »V vodnjaku«, ki jo naimerava vprizoriti 4. in 5. aprila t. 1. Poziv. Korečič Anton, pok. Mihaela, pred vojno stanujoč v Gor. Vrtojni st. 18. — se pozivlja, da sc čimprej zglasi v obč. pisarni v Vrtojbi, v svrho neke- ga zanj prav važnega sporočila. Županstvo v Vrtojbi. GOSPODARSTVO. Vojna odskodnina in vojne rekvizicije. (Iz tajni§tva Knstsko-dilavske zveze. Pi^e dr. Bitežnik,) (Konee.) Kaj sledi iz na^ega stališča? Radi večje jasnosti delini vse voj- ne oškodovance v dve skupini. V prvo skupino štejem vojne odškodovance, ki sploh niso se prijavili vojne škode italijan- skim vojnoodskodnin'skim uradom. Ta skupina tudi ne mo>re več prijaviti j svoje škode italijanski financi in tudi I ne more več zahtcvati od Italije iz- pl?čila. vojne odškodfnine. Rok za vla- ganje vojnoodKkodninskih prošenj je namreč že davno pretekcl. Zato .sku- pino vojnih ošikodov. je ostala- edino še Avstrija. Samo od Avstrije pa bo- do ti vojni oškodovanci mogoče vsaj nekaj dobili, če prijavijo svoio škodo s potrebninii dokinnenti (domovjiica ! in Atto di notorieta) do 24. aprila fi- nančni intendanci1 v Trstu. Zato naj prijavijo ti voini o^ikodovanci svo jo škodo nasprati Avstriji čimprej. V drugo skupino pa štejem vojne oškodovance. ki so žc prijavili svojo škodo italiia.Tiski fi- nanci in zahtevali od nje izplaeilo vojne odSkodnine. Mrujigim od ten o- škodovanccv je že bila izplačana vojna škoda, večina je že s'klenila konkordate, oziro.ma ji je bila pri- znana vojna od&kodnina potom sen- tenc, lepo število vojnoodškodninskili prošenj pa je še vodino nerešenih. Za to skupino gre vsa naša borba in samo za to skupino nudi.io prijave morehitho nevarnost, ki jo bo odstra- nila, kakor upam, uradna izjava H- nančnega ministcrstva. Zakaj? Za to skupino sta v veljavi dva zakona: to je merodajni vojnood&kodninski za- koni — ter dogovor med Italijo in Avstrijo. Ta skupina vojnili cšk priznala ital. fi- nanca v nobencTH slucaiu. Zato laliko brez vsaike skrbi prijavljajo prizadeti činiprej rekvizicije finandii intendanci z vsemi potTebninni dokinnenti. Kak- šna škoda spacia brez vsakega dvo- ma pod1 rekviziciie sern že poročal v 20. štev. »Gor. Straže«. Izven rekvi- zicij pa se bo moral boriti vojni oško- dovanec te skupine v pr\7i vrsti za svojo vojnoodškodninsko pnavico na- sproti lastni državi. Kako in zakaj? Vojnoodšikodniniski zakon mu daje to pravico. Tudi je nepriiTicrno bolj sigurno, da bo italijanska: vlada zve- sta ostala svojemu vojnoadškodmin- skeimu zakonu. kot pa je siguren u- speh prijav nasproti Avstriji. Naša na- rodn,a prislovica nas uči: I3oljše, drži ga, ko ga loviti. Dogovor med Avstri- jo in Italijo določuje predvsein posto- panje pri ugotovitvi terjatev nasproti Avstriji, ko pa pravo in sigurno ob- veznost Avstrije, da bo plačala te ter- jatve. KolikoT ne bo že saim italijanski pristojni uradi zavrnil prijav, jih bo lahko zavrnil v smislu dogovora av- strijski ugotovitveni urad. Proti tej zavrnitvi je mogoč rekurz na mešano italijainsko, av&trijsko, oziroma ogr- sko kornisijo. Če se tu ne dbseže spo- razum, bo koneno nastoi|>i'la kot raz- sodnik Svica. Za izplaeilo terjatev Pa ni merodajen v smislu dogovora s^' megai resnični dbstoj terjatev, teinve^ ----- tako dogovor izrecno določuje — »finančni in gospodarski ix>ložaj« Av- stiije, oziroma Ogrske. Danes ni to- rej še gotovo-, če, koliko in .kdnj bo Avstrija izplačala- pri ja vl jene tcrfatve. Iz tega sledi, da je za vojne oSkodo- vauce s tern dogovoroin zelo slabo priskrbljenoi. Praktični nasveti. Danes ]X)šilja fmnnčna intendanc^ I vojnim oškodbvancem te druge skH' I ])inc sledcče ix>zive: »Dal'l'esame dc- nuiicia prcsentata da V. S. e risuKato chc il danno 'dšv7ročil niihovo ?kodo- Ce so jo povzročili itali'aniski vojnki ko n. pr. v Solkanu skoro v vseh slu- caji'h, nai vložiio takol rekurz na fl' irmčino inteiidhnco s prilozc^im atto di notorieta (to je od: županstva notr- jeno izjavo štirih prič, ki izj.avl.iajo, & so škodo povzročili italü-inski vojaki.) To ie ena vrsta reiktirzov. Za vse drnge skičaje pa, ko so ško- do povzročili siceir avstrijski voiaki- j jc po mojem plotiokem pfpipričanj^ ravno f'ko nuino potro^en rekurz. Se- veda mora biti ta rekurz drugače se- stavHcM. V nrihodnji »Oor. Strnži« bom prio^čil dva vzorca rekurzov, kf bostn sh'zila za eno in drwo vrsto teh slnčajev. Na ta način m'jslim, da si bodo voini osko'dtov-nici vsai foi*'r nvlno dovoljTio krili hrbet n^snroti 1'istni držnvi. Borbo za stviarni irsipeh bo pn momla voditi nd&\ orjraniz-icija s pos'-vrci in čnsopisiem lnogoče rne- sene in leta. Ne smomo s;f niti bati l>ori.ti se za vs-ik posamezen in kon- kreten slučaj. Tu bo morn la nnša or- gan izaci ja pokazati vstrajnost in že- lezno energijo. Nnsprati Instni drzaivi nas čaka najbrže težka in dolgotrajna borba, di se ho spoštoval in izvrševal vojuo^dšVodnirski zakon v vseni svo- jem obsegu. Nasproti Avstriii pa nam ostane samo pot prijave, ko homo po odgovoru fi.nnncne.irai ¦mini- strstva siploh zvedeli, kaj je treba pri- javiti. V svoii bmrbi za voinoodškod- rnnskc pravice nasproti vladi lastne države pa bomo smeli popMStiti s'imo v toliko, v kolikor bo naše interese in liase terjatve krila Avstrija. Borba za pravico pa rnora bit! na- šcmn l.iudstvu sveta na vsa^kem tori- šču javnega in zasiebnega življenja. Krivice nc smomo trpeti nikdar in ni- ¦kjer. Kdor krivico trpi, je sam krivi- čen, četudi proti samemu sebi. Kaj je novega na deželi? Grozna nesreča v Volčjidragi. Trije mrtvi, eden smrtno nevarno, sedem bolj in manj ranjenih. Z grozo se je razširila v sredo proti vcčeru ix> Oorici in okolici pretreslji- va vest: v Volčjidragi se je prigodilu straliovita nc^rcca, ki je zahtevala več človeškiili žrtev. NaS urediiik jc pohitel tja in do- Kiial slcdeče: Kje se je zgodila nesreča? Ne daleč od postaje Volčjadraga lc- ži na desni stra.ni ceste, ki gre proti Prvačini, opekarna pose^tnika Kuglo- ta iz vrtojbe, Upravlja jo njegov sin Aleksij Kuglo't. Par sto korakov od opekarne na zgornjem kraiu ceste tik ob železiiični progi so večja ležišča llovice, katero g. Kuglot koplje in vporablja za svoje izdelke. Prostor označujojo razne z vodo na poln jene jpme in v bližini njih stoječe skladi- šče: K;"knr zn'uio je sedaj čas. dai se na- koplje ilovica, ki se potrebuje za pole- tje, ko se izdi4uje o^eka. Zato so tudi na tern ležišču pridno delali. Zadtijo sredo je bilo zaposlenih 24 delaveev- opekairjev, po domače bias rjev. Tik stnrih, že izrabljenih jam (grap), so začeli letos kopati in spravl'ati na vrh dragoceno ilovico. Prišli so že globoko v tla. Orapa, v kateri so de- lali, jc obstojala iz dveh oddelkov, ki sta bila ločena po približno 3 m visokt »GORISKA STRA2A« Stran 3. üovnati steni (parapetu), ki je bila spodaij širokai kake 3 m, v višini pa 1 m. Orapa mejii na enem koncu na sta- ro, žc opnsceno janio, drugi konec gre v celino ležišča. Vsledi zadiijili nalivov so bile stare jame, seveda fcudi tista ofo novi, napohijene z vodo. V onem predelu nave grape, ki se je držal stare, so začetkoin tedna prišli delavci db do- ločcne globočinc. Kcr je pole*; tega začela v ta predel siliti voda iz opu- ščene tfrape, so §li delat v d'rugi pre- del. Ob stem eeline je bil ta že riad 3 m globok. V srcdo so bili vsi de- lavci zc*.poslcni pri tern oddelku: eni so kopali v fflobočini, driißi so meta- li ilovieo na vrli. Vodia v sosednem predelu je bila precej visoka. toda to jili n.i nič niotilo. Niti za liro niso dvo- mili, db) bi üovnata stena. ki jib je ločil'-i, ne bilti dovoilj močna. Kakor so mi pripovedovali ljudje, se je neki ranjciiüc. ko so ga sprnvlj-vli v Oori- co izrazil, da se je čutil tako varne- La, da bi bi! šel v grapo spat Nesreca. Bülo je v sredo proti četrti uri po- pol-dne. Malo poprej so se bili dome- nil i, da bodb debli dve uri čez urnik —; navadno končajo z delorn ob šti- rib — in prvi delavee Saksida Lud- vik je že razdeljeval kruh in kar so si nekateri naročilii za južino. Sta-1 je na vrbu ob robu jame. V hipu ga pre- trese srroza. Vidi kako se ilovnata stena zniaje in zgrne čez ozk.i, neko- liko več ko dva metra Siroki predeU vidi, kako je težka plast pokopala Pod seiboj in pritisnila ob steno nič hudega shitece dclavcc, vidii kako d'ere v predel voda in je od strahovi- tega prizora tako presunjen, da mu Pade kruh iz rok v nesrečno jarno. Tudi ostaili, delavci, ki so bili na vrhu so prestrašeni in pretreseni do moz- ?a. V trcnntkn skoro ne v-ado kaj bi, a že so zoipet pri pol.ni znvesti in bite svojim tovarišem na pomoč. Na opol- zkili üovnatür tlcb je pa reševanje zelo otežkočeno. Strabotna vest se bliskovito razširi po okolici. Od vseh strani prilete ljudje, da bi pomag'.'lj p-inesrečen- cern. Dogode se pretreslüvi prizori. Tctjn, steguje nekdo kv-töku roke, vr- žejo mu vrv, a je ne more več priieti, ker so- ga že zapustile moči. Drugi se zažene z nadčlovcsko močio proti vrhu, a zdrknc zopet nazaj. Oregorič Jožef, star 34 let. iz Vogi, totd'a ni hotel iti v bolnišnico. Mrtvi in ranien«. Razun donrnčinov so prihiteli na ^ni licsrcče tudi goriški ognieg'isci, goriški »7eleni kriz« ter neknteri o- rožniki in finanei. Encga mrtvcc-i in ranj?""c so spravili iz usodne grape dsMrv'cini. ostaMli dvdi mrtv?cev p' ni bjlo mogoče dobiti ven na dnie nri- čin k'~,kor da so ogniede je vse tri zadušil in zlasti prva dva, katera so spravili iz grape og- njegasci, skoro naravnost pretrgal Tcžko ranjen je Jožef Martelanc, star 22 let. Njegovo stanje ie zelo o- pasno, ker je vsledi pritiska hudo po- škodovan v spodnjeni dielu telesa. Bolj ali manj tcžko ranjeni so: Sak- sida Franc, 32 let, Remškar Franc, 27 let, Oregorič Jožef, 26 let, Marvin Anton, 24 let, Brankovič Anton 23 let, Krpiin Anton, 35 let, Abramič An- ton 45 let. Razun zadnjega so vsi ra- njenci neoženjeni. Vsi se zdravijo v gorišiki boliiišnici, kamor jib je pre- pcljail »Zeleni križ«. Kdaj bo ]x>greb nesrečnih žrtev, do trenutke še ni znano. Sodue komisije v četrtek due 19. t. m. zvečer še ni bilo na lieu mesta in lcže mrtveci v hiši. ki stoji v bližini kraja nesreče, kamor so bili prvi večer prenošcni. Tam iočejo o- bupane vdovc in z-ipuščene sirotc cft> mrtvih truplih svojiJi dragih. V četrtek na Jozefovo sc ie vrsilo l)iavcato pobožno- romanje na Volčjo drago. Qd' vsch strani so prihajali ljudje gledat strašni krai nesreče in vsi razgovori so se stikali okrog tega prctrcsljivega dotgodka. Domačini pa- so takoi izbrali od- bor, ki naj jwskrbi za primeren do- stoi-en pogreb in nudi pomoč tudiosi- rotelim otročičem, ki niso izgubiili s^- mo svojih telesnih, temveč tudi svoje krušne očete. V ta namen so nabrali že pr\i dan po domači in bližnjih va- seli /. 1332.40. Poziv usmil'jenim sreem! Obračamo su do vseh usmiljenib sre in jib, prosimo, naj priskočijo na pomoč tako kruto prizadttim dmiži- nain, ki so bile uavezane na trdo delo snirtno |X)nesrečenih opekarjev v Volčjidragi. Six>mnite se zlasti osine- rice zapirščenili otrok. Vsak dar se hvaležno sprejme. Sprcjemai jib u- praviiištvo »Ooriškc Straže«. ki jib bo tudi objaviilo. Odbor. Cerovo. jMinulo nedeljo so v Cerovem za- kljuoi'li kmctijsko-izobraževalni tečaj, ki ga je vodil tukajšnii šolski voditelj g. Hrezavšček. UdeJežcvalo se ga je U) mladetiičev. Na koncu so se udele- ženci rfnli fotografiraiti za s'X>min na lepe dncve tega tečaja. O.b znkljnčku so v veseli drnžbi s svojirn voditeljein iiübrali za »Slovcnsko sirotišče« 15 L 20 st. in za »Naš Dom« 4 L. Denar je izročil g. A. Terčič iz Števerjana, Listnica uredništva. /•'. J.. Ajba: Popis imin je nerazumljiv; po- jasiiitc nnm zadevo bolj natančno ali pa sc osebno zfflasitc prl nas. K. /., Planina: Upamo, da .ic zadcva i /.adnjimi dopisi zadostno pojasnjcna, zato sin«) Vae sporočilo za enkrat odložili. Darovi. 7.u Alojzijcviščc: (iospodurska zadrupa v Idriji intsto cvetja na prob pok. drja A. Ore- Koro.ča 20 L; vIčk. Kos Josip, kurat v Ota- lc/.u, 25 L. Srčna hvala! Za Slovensko sirotišče: Čislano županstvo v Vrtojbi 100 L, na svatbi g. Ivana in Mimicc Ukmar v üorenji Branici 32 L, g. Nežka Ko- vačič 100 L. — Bok poplačaj stotcro! Fozdpaoi fantov - vojahov in naših izseljencev. , Iz Saluzza. Slovcnski lantjc. ki služimo pri drujiem oddelku norskL»a lopir'Stva v SaJuzzu po- šiljiimo pozdrave staršctn, znanccm, pri.ia- tcljcin, dekktom, ki nam sicer redko odjjo- varjajo tcr želimo, da nain kmalu pride Ča.s rešitve: sv. congcdo. l^ozdravc tudi »Cior. Straži«. h"a!etič ^ranc iz Livka, Tro- bcc Vladimir iz Vclikc^a dola na Krasu, Dakskobler Franc iz' Pctrovejja brda, Kau- čič Vladimir iz Lipc na Krasu. Iz Conegljana. • SrCne pozdrave staršem, bratom, scstram, fantom in deklctom, ohencm tudi »Qoriski Slraži«, ki natn olaj.ša ma.rsika.ko tužno uro, posiljamo slovenski fantjc, ki služimo pri 2. polku gorskih topničarjev v Coneglianu. Po- sebno sc spominjamo letuika 1905 in mu kli- čcnio: Na svidenje! Voščimo.vam §e veselc vclikonočnc praznikc in potcm srcčno pot do uus driiKili, ki Vas težko pričakujcmo. Stergar Ivan, Staroselo pri Kobaridu, Valen- tinčič Bernard, Plave, Maurič Srečko, Ko- stanjevica, Sesalla Stanko, Kanal, Kante Cl- rii, Smarje, Berlot Anton, Doblar. * * * Iz črnega dela sveta. Naši izseljenci piišcjo: Draga »GoriSka,- Straža«! Ker nam zvesto prinašaš novice iz našc ožjc domovine, želimo, da bi tudi objavila par naLšib vrst. Nahajaino se v Afriki v mestu Saida, Ore lumi prav dobro. Ob prostiii urah pa ne pozabimo na naše slovenske pcsmL ki nam delajo krat.ek čas. Tu šele vemo, kaj pome- ui, če je človek svoboden in ga nobe- den ne zatira1. Zelo mus žallosti. ker vi- ¦diimo, da tudi v naših krajih ni vse ta- ko, kot bi niioralo blti. Sled,njič pošiljamo iskrene ix>zdra- ve vsem bravcem »Ooriške Straže«, starišem, bratom, sestram, sorodni- kom, znancem, prijatcljem, vsem fan- tom in diekletom, gosix)dom uredni- kom, posebno pa boriteljem za na.še slovenske pravice v domovini. Josi]) Peršič iz boinpasa pri Ooricj, Franc Rupnik iz Iddje, Srečko Ouzelj i/. 1- drije. Iz južne Amerike. Naiš rojaik nam piše iz Buenos Aire- sa v Braziliji: Proslm Vas. cenjeni g. urednik, da bi priobčili tole pisino v »Oor. Straži« v opomin vsem onim, ki brezmisemo silijo iz domovine v takozvano obljubljeno deželo južno Amenko. 2c davno sem se na-menil. da opi- sem tukajšnje razniere izseljencev. Zdiaj me je pa k teinu prisilil nek slu- čaj, ki sem ga sarn doživel v tukajš- njem mestu. Srečal sem se po naklju- čju z nekim rojakom Slovemcem, ki je postaval po pristanišču. ToŽrl mi je, db je že poldrugi mesec tukaj, a ne more še dobiti dela. Denar, ki ga je prinesel s seboj, jc že porabiil, zdaj ne ve, kako se bo preživljal. Jaz se mu pa nisem nič cudi'l, da je brezpo- seln, ko ne pozna razeu slovenščinc nikakegai drugega jezika in povrhu iega, tudi ni izuoen v kaki obrti. Začu- dil sem se pa, ko mi je pripovodoval, da- so v Julijski krajini mnenja, da sc tu prav dobro živi, ker je dosti 'dlela. Naj tu povem, kako je: mizarji, ko- vaä, mehaniki, kuharji in izborni cvetličarji zaslužijo še precej, a ni- majo skoro nikjer za daljšo dobo stai- nega rnesta. Dru^e vrste rokodelcov: zidla-rji, čevljarji, koilarji in priproosti delavci-dninarji naj pa nikar ne ho- dijo sem. Dotični SLovenec m:i je Urdi pripovedoval, dti mislijo naSi roiaJti v starem svetu, da v pristanišcu kar ci'kajo agenti vdi-kih podjetij na de- lUflti HflClH - Gorica Piazza N. Tomaseo (Placuta 29) Tovaina cerkvenih orgelj, pnuu- matičen in mehaničen sistcm, harmo- nijev po ameriškem in evropskem si- stcmu od 800 lir naprej, glasowir- jev. Velika zaloga gosli, kitar, man- dolin, strune vseh vrst. Kupuje in zamenjuje v vsakeni stanu glasovirje. harmonije, gosli itd. UglasujB In popravlja vsa omenjEna glazbila! Za vsako delo se jamči. Nove poštne pristojbine. Od 16. t. m. t. j. od pondeljkn dalje veljajo nastopne poštne pristojbine: 1 Pristojbine za Ita-lijo, republiko San Vrsta Marino, Koloniie, Pristojbine za inozemstvo Dodekancz in Al-banijö Navadna pisma do 15 gr.....«. ^60 c. do 20 gr. 1CKJ stot. *) glej opomba za aktivne vojake za nadaljnüi 20 j razen častnikov. . -30 , gr. . . . . ' 50 „ Dopisnice navadne —"40 „ 60 „ za aktivne vojakc razen častnikov. . '20 „ ! • v istem poštnem \ okolišu...... — 20 n '. Razglednice a) samo s podpisom in datumom —10 „ 20 -b) s 5 besedami —'20 „ gQ c) z veC besedami "40 „ ^ v istem poStnem " okolisn....... — '20 „ Posetnice s 5 besedami "20 „ 20 „ Naznanila o smrti, rojstvu, poroki in po-dobnein ^20 „ 20 „ Rokopisi do 200 gr..... W „ do 250 gr. . . 100 „ j za vsakih nadalj- za vsakih na-nih 50 gr. še . . . 20 „ daljnih50gr.še 20 „ Trgovski raČuni do 15 gr...... — 30 „ VzorcJ brez vrednosti do 100 gr..... - "40 „ do 100 gr . . . 40 „ za vsakih nadalj- za vsakih na-nih 50gr. še . . . 1 —'20 „ daljnih5()gr.še 20 „ Express j poleg navadne poleg navadne ! pristojbine je tre- pristojbine je ; ba plačati še . . . —70 „ treba piačati še 2. „ PriporoČeno poleg navadne poleg navadne pristojbine je tre- pristojbine je ba placati še . . . -.60 „ treba plačati še 1.— „ Poštni zavojl navadni do 1 kg...... 2 50 „ od 1 do A kr . . ] 5 - „ 1 » 3 . 5 „ . . | 8- „ 1 „ 5 ,. 10 „ . I 13- „ Poštni zavoji z nazna-čeno vrudnostjo, poleg »^, navadne postne pristoj- ,. 2 O» P-bine, ce 200 lir vrednosti ; » ts J3< za vsakih nadalj- St ja ^ nih KJO lir .... - 50 3 < » I 0 ° ** Poštne nakaznice do 25 lir..... -40 „ © poleg pristojbine od 25 do 50 lir . —'80 „ za nakaznico 10 stotink od 50 do 100 lir 120 _ od 100 do kOO lir 2- „ za vsakih nadalj-100 lir....... „-so n za vojake do 25 lir.....i ---20 „ Opombe: ¦) Poštna pristojbina za navadna pisma do 20 gr. v Avstriji Za Cesko, Ogrsko, in Rumunijo je 75 st.; za vsakih nadaljnih 20 gr. še 50 st. Stran 4. »ÜORISKA SJRA2A« tavce. Puvcm vsem, da jc to čisto naivadlina laž raznili agentov pano- plovnih družb, ki imajo tern več od1- statkov, čiiin več ljudi spravijo na pamik. Brezposclnost je tit skoraj ta- ku k- bre skižbe sivi'lije, kuliaricc in tudi na- A'adnc sluzkinjc. Takiai.je" resnica o tej obijujbäjeiii deželi«. Valuta. Dne 18. marca si dobil : za. I(X) franc, frankov 126. do 120.51} Lir za 100 belg. frankov 123.- do 125. Lir za 100 švic. frankov 472.— do 475.— Lir za 100 češ.-slov. kron 72.60 do 73. Lir za 100 dinarjev 39.50 do 39.60 Lir za 1 sterling 117.10 do 117.:«) Lir za 1 dolar 24.42 do 24.52 Lir za I ziato marko 5.80 do 5.90 Lir za 100 avst. kron 0.0342 do 0.0350 Lir Beneške obligacije. Dne 1H. marca: Srednji kurs L. 80.52, v Trstu 80.25; v Milanu 81. , v Rimu 80 50 L. Zaloga za stavbarstuo y Gorici. Via Carducci - - Telefon 240 Prva goriška zaloga stavbnega in sorodnega materijala. Zastopstvo domačih in inozemskih tvrdk. Cement, apno, vsakovrstna opeka, ce- inentni kvadrati za podove, enaki iz ce- ramike, marmorja in beneškega kamna, marmornate ploščice, litosil, parket, ža- luzijena ovoj tvrdke KOMAREK iz Mo- nakovega. — ------- Cevi iz litega in kovanega železa, so- lidne potrebščine za vsakoršno indu- strijo in pečarje, ploščice za oblogo sten domače in inozemskc, prcdmeti za hi- gijeničnc naprave v ceramiki in v por- celanjencm železju, katramirana le- penka KOMEROFING, lesni cement, as- fa!t, nepremočljivi predmeti, žične mreže. Lastna izdelava vsakovrstnih u- nietnih marmorjev, belih in pisa- nih, kocke za mozaike, mlinski kamni • domači in inozemski. = CENE BREZ KONKURENCE KUP1M I5ARAKK, ki slir/i.io za stanovatija. Plačam visoke cene. liravin Luigi - F^odjjora-tCiorica). NA PRODA.J JK mala hiši-ca za svoto c.a 25.(K)0 L v bližini Corso Vitt. Eni. III. v Ciorici. Informacije daje uprava lista. DVA CEVLJARSKA UCENCA, katera iinata res vcselje, spre.imc ta- koj Antpn Jakelj, čcvijarski mojster v Logu pad Mangartoni. - Hrana in stanovanjc v hiši. Röntgenologicni zavod za zdravljenje in diagnostiko ppimarijaQü. 9.DEFI0RI 9 GORICI, CORSO VITT. EM. III. St. N SFRE3EMA OD 9 - IZ IN Z - * Lloyd Sabaudo. Priluxlnje vožnje: v Severno Ameriko »Conte Verde« 30. april 1925. Iz Qenove v Njujork v 9 dneli. v Južno Ameriko 'Principcssa Giovanni!«- 16. april 1925 »Tomaso di Savoiu« 20. III. 1925. Iz Oenove v Buones Aires 19 dni. Izvanredna vožnja: »Conte Rosso« 9. aprila!925. ! Iz (lenove v Buoncs Aires v 13Vii 'Ineh. v Avstralijo »lie d Italia« 25. april 1925. Informacije daje in sprejema pred- liciročila na vozne listke zastopnik /'. Rosich. Gorica, Via Contuvalle St. 4. TVORNICA MIANI VIDEM - CERVINJAN DROŽJA Zaloga in prodajalna prl pekovskem sindlkatu Gorica, Piazza dlella Vltlorlai 1O# znotraj. PODRUZNICA Ljuhljanshe hreditne bnnhe y Eopici Corso Verdi „Trgovski Dom" Telefon št. 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavniea in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva S H S Din. 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje: na vložne knjižice po čistih 4°/(1 (davclc plača' banka sama). Na tekoči račun ter proti odpovedi najbolje po dogovoru. Sprejema tudi dinarske vioge in jih obrestuje najugodneje. -------- Izvršuje denarna nakazila na tu in inozemstvo. Nakupuje in prodaja svakovrstne valute, vrednoslne papirje in srcčke. Plača vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice vojne odškodnine (bone). Izvršnje sploh vse v bančno stroko spadajočc posle najkulantneje. Na drobnoT Andrej Mavrič Via Carducci 3 — GQRICA — Via Carducci 3 Velika zaloga moškega in ženskega sukna, hlačevine, zefirja, perkala. Velika izbera Ičeškega platna in raznega perila, kakor tudi graclla za postelje, volne, žime, bombaža, izgotovljene postelje in vzmeti. NojvBčja izbera izyotovljenih obleh za moshe in (jpčke. 1^^ Lastna krojačnica, katera sprejme vsako naročilo, ga izvrši točno in po zmernih cenah. Za obilen obisk se najtopleje priporoča udani ANDREJ MAVRIC. Blago solidno! Na ei e b e 1 o! Cene zmerne!