DELEGATSKI ŽAROMET
Gospodarska gibanja v prvem polletju 1984
Izvoz večji, izgube manjše
V prvem polletju doseženi gospodarski rezultati presegajo predvidene učinke in napo-vedane rezultate — kljub stalnemu pomanjkanju materialov, težavam z likvidnostjo, vi-sokim obrestim in administrativnemu urejanju cenovnega in zunanjetrgovinskega po-dročja.
Dohodek je nominalno porasel hitreje kot družbeni proizvod zaradi zaostajanja obraču-nane amortizacije in hitreje kot celotni priho-dek. V strukturi razporeditve dohodka se je znižal delež prispevkov za skupno in splošno porabo, delež za čiste osebne dohodke in skupno porabo delavcev, povečala pa sta se deleža za obveznosti za obresti in stroške skupnih služb ter akumulacije.
Močno je narasla (indeks 228) neplačana realizacija, ki predstavlja 10,2% celotnega prihodka in je znašala 8,1 milijarde din (razpo-rejena sredstva za čiste osebne dohodke so v tem obdobju znašala 6,5 milijarde din). Na vsak dinar prihodkov od obresti so morale OZD plačati 2,27 din za obresti, kar pomeni, da ima gospodarstvo preveč pod slabimi pogoji izposojenih sredstev. Ob koncu polletja so imele OZD 21,5% manj sredstev na žiro raču-nih kot ob istem času lani, dolgoročni krediti pa predstavljajo le 11 % vseh kreditnih sredstev. Ker so močno porasle tudi nekatere terjatve (indeks 196). se bo vprašanje likvidnosti še na-prej zaostrovalo in se odražalo verjetno tudi ob izplačilu osebnih dohodkov.
Izgube gospodarskih organizacij združe-nega dela v občini Šiška predstavljajo 21 od-stotkov vseh izgub v Ljubljani, število zaposle-nih delavcev v teh organizacijah pa 26% za-poslenih v Ijubljanskih organizacijah, ki so po-slovale z izgubo ter kar 4,4 % vseh zaposle-nih v gospodarstvu občine. Izgube v gospo-darstvu so znašale 144,8 milijona din (kar je precej manj kot v letu 1983 (indeks je le 15) in manj kot ob koncu prvega trimesečja. Izgube so imele naslednje organizacije: Unitas (30,6 milijona din), Iskra Zmaj TOZD Baterije (20,3), Gorenje-Tiki (38,6). Vegrad TOZD Gorenje (12,3) in Energetika TOZD Kel (43 milijonov din).
V  družbenih dejavnostih sta imeli izgubo temeljni organizaciji Univerzitetnega klinič-nega centra Interna bolnišnica dr. P. Deržaja in Specialistično hospitalni oddelek Emona v višini 12,8 milijona din (6,1 % izgub družbenih dejavnosti v Ljubljani in 3,5% zaposlenih v Ijubljanskih OZD družbenih dejavnosti, ki po-slujejo z izgubo).
V obdobju januar—junij je bilo v gospodar-stvu povprečno zaposlenih 32.017 delavcev,
kar je 275 delavcev več (oziroma 1 % več) kot v enakem lanskem obdobju po organizacij-skem načelu, medtem ko znaša povečanje zaposlenih v gospodarstvu po teritorialnem načelu 2,8%.
V  občini je bilo 30. junija 1984 274 neza-poslenih,   kar  predstavlja   19,5%   nezapo-slenih v Ljubljani in 80 nezaposlenih manj, kot pa jih je bilo povprečno v letu 1983. V pov-prečju je vsak zaposleni prejemal 25.428 din, kar je 44% več kot v obdobju januar—junij 1983. V globalu so sredstva za osebne do-hodke naraščala za 36,3% počasneje kot do-hodek in so se povečala za 26,8 % v primerjavi s povprečno razporejenimi sredstvi za osebne dohodke v letu 1983. V celoti ocenjujemo, da so organizacije spoštovale določila dogovora o razporejanju dohodka za osebne dohodke, skupno porabo in akumulacijo.
V obdobji januar—julij 1984 je bil obseg in-dustrijske proizvodnje za 8,8 % višji kot v istem obdobju leta 1983, k čemur so največ prispe-vale proizvodnja tekstilnih izdelkov, strojna in elektroindustrija ter proizvodnja preje in tka-nin.
Izvoz na konvertibilno področje je v obdobju sedmih mesecev dosegel 63,1 milijona dolar-jev in je za 7,2% višji kot v primerjalnem ob-dobju. Delež izvoza na konvertibilno področje znaša 63%, skupen uvoz blaga je dosegel 80,2% uvoza v 7 mesecih leta 1983, uvoz s konvertibilnega področja pa je višji za 25,8% in znaša 56,8% milijona dolarjev. Skupčn saldo zunanjetrgovinske blagovne menjave je negativen (3,1 milijona din),če ne upoštevamo uvoza zemeljskega plina, pa pozitiven in znaša 4,3 milijona din. V prvem primeru je po-kritje uvoza z izvozom 80-odstotno, brez uvoza zemeljskega plina pa je 153-odstotno. Na konvertibilnem področju je saldo pozitiven za 6,3 milijona dolarjev, pokritje pa znaša 1,11 dolarja izvoza na 1 dolar uvoza.
Z izvozom so organizacije združenega dela ustvarile v šestih mesecih 15,6% celotnega prihodka.
Skupni devizni prilivi so v obdobju sedmih mesecev leta 1984 večji za 7,8 % glede na isto obdobje leta 1983, na konvertibilnem področiu
Nadaljevanje na S.strani
za5,2% (pfvič vletu 1984 je indeks nad 100), na klirinškem področju pa so višji za 6,6%. Skupni odlivi so biH višji za 8,5%, na konverti-bilnem področju za 25,9% in na klirinškem področju za 2,7 odstotka nižji.
Pomembno je, da je gospodarstvo doseglo pozitiven saldo v trgovinski bilanci s konverti-bilnim področjem za 3,2 milijona dolarjev (v šestih mesecih 1,5). Gospodarstvo je vrnilo 6,2 milijona dolarjev kreditov (ob polletju 5,6) in najelo nove kredite v višini 2,3 milijona do-larjev. Skupni saldo devizne bilance na kon-vertibilnem področju je negativen za 665 tisoč dolarjev (ob polletju 1,8 milijona dolarjev).
Rezultate gospodarjenja ocenjujejmo kot dobre in kot plod prizadevanja vseh delavcev, ne smejo pa pomeniti odstopanja od prizade-vanj za uspešnejše vključevanje v medna-rodno delitev dela, kvalitetnejše gospodarje-nje in krepitev materialne osnove združenega dela, kajti le na tak način bomo lahko dosegli zastavljene cilje.