http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik 1210 ČETRTEK, 6.JULIJ 2017 / ŠTEVILKA 1210, LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA/ CENA: 1,50 EUR Ve rti TOPLE MALICE IN KOBILA tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com NAROCNfNAlN REKLAMACIJE 040/211-434 Kako smo lahko preživeli brez delavnic? Prišlo je poletje in z njim počitnice, s počitnicami pa cela vrsta ustvarjalnih in manj delavnic na katere vabijo najrazličnejše inštitucije, od društev prijateljev mladine in župnišč, do knjižnic in muzejev. Otrokom danes, niti na počitnicah, ni lahko. (Mef) Naše počitnice so bile drugačne. Vedeli smo, da bomo šli za teden dni s starši nekam na morje in morda za dva tedna k tabornikom. Vse ostale dobrobiti pa so nas čakale pred hišo, na ulici, na sosednjem travniku ali igrišču. Tam so bili tudi prijatelji, vrstniki, pa tudi kakšni starejši, od katerih smo nabirali izkušnje vseh vrst pa tudi kakšni mlajši, ki so nam šli v glavnem na živce. Mi pa, verjetno, njim. Kaj smo tam ustvarjalnega počeli? Vse živo. Ustvarjalno smo nabijali žogo, se lovili, skrivali in pretepali, če je bilo treba. Iz tistih neorganiziranih ustvarjalnih delavnic smo vsi odnesli nekaj dobrega in nekateri so kasneje postali pomembni člani naše skupnosti. Spomnim se bratranca Mirana Bizjaka, ki je bil prvi Jugoslovan s preskočenimi petimi metri v skoku s palico. Darko Bizjak je postal svetovni prvak v kegljanju. Stane Natlačen je bil vrhunski lokostrelec, Drago Dellabernardina je bil dvakrat izbran za jugoslovanskega naj - kitarista, Vilko Filač je posnel večino filmov Emirja Kusturice, Rado Likon predava kamero na AGRFT, jaz sem dobro igral nogomet itd. Starši so vedeli, da smo nekje v bližini in da nekaj počnemo, vendar jih ni posebej zanimalo, kaj počnemo, le da pazimo nase in ne počnemo kakšne neumnosti. Mi pa smo vsak počitniški dan začeli z vprašanjem: Kaj bomo delali danes? In smo si izmišljali najrazličnejše stvari, od tega, da smo se lotili izdelave lesenega splava in z njim na pol pluli po reki Pivki, do izdelave posebnih palic z glinenimi kroglami, ki smo jih potem uporabili v bitki z vrstniki iz drugega konca mesta. Če ne veste o čem govorim preberite Dečke iz Pavlove ulice. Tistim, ki so danes stari toliko, kot smo bili stari mi, vsega tega ni treba početi. Ni si treba izmišljati s čim bi zapolnili dan. O tem razmišljajo drugi, seveda, tisti iz druge generacije. Organizirajo slikarske delavnice, obiske muzejev, si izmišljajo igre na plaži, hodijo v kino, v gledališke delavnice in podobno. Vse to se dogaja v želji, da imajo straši zagotovljeno varstvo, družba pa ustvarja ljudi, ki jim ni treba razmišljati, kaj naj počnejo s svojim vsakdanom. Ne vem, če je to dobra zamenjava za tisto: Kaj bomo delali danes? nnn INTES4 SNNMOUO BANK OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. A ŽIVUENJE TEČE NAPREJ Vsi so prepevali in ploskali, vse je bilo tako, kakor mora biti na koncertu -dostojanstveno, pelo se je sede in po potrebi tudi stoje, vse pod znakom rdeče petokrake zvezde, partizanske, pod in za katero se je umiralo in osvobajalo. Zaradi te petokrake na titovkah Prve proletarske brigade, je Stalin zahteval, da jo umaknejo s partizanskih uniform in Tita obtožil, da mu je »zabil nož v hrbet,« kar je ponovil dve leti kasneje, po drugem zasedanju AVNOJ-a. Pa se je tega večera, ko je govorila in prepevala Svetlana Makarovič, ko je Pia Cah s Pinkoti tisoče zbranih ljudi, od dedkov in babic, do očetov in mamic, vnučkov in vnučk dvigovala na noge in, vsake toliko tudi s solzami v očeh, našla skupinica, pa res samo skupinica, ki ji ni bilo prav, da se to dogaja. Pa so žvižgali, piskali, vreščali, najbolj glasen je bil znani vodja Vili Kovačič, ki je pod geslom »davkoplačevalci se ne damo«, prav te dni obremenil davkoplačevalce, kar pomeni nas, za njegov že vnaprej propadli referendum, za katerega moramo mi plačati več kot štiri milijone evrov. Pa se je spravil tudi na rdečo zvezdo, na antifašizem in na Tita. On in njegovi patroni, pa pisci govora in politikanski mentorji ali ne vedo, ali se delajo neumne, ko pravijo, da je osvoboditev Slovenije in Jugoslavije njihovo delo, da so, prašni in umazani gazili po Krasu in istrski rdeči zemlji in se borili in osvobajali in umirali, utrujeni, misleč samo na osvoboditev države in svobodnega človeka. In naredili so iz nas gospodarje v svoji državi. Ta država je vojaško in politično nadaljevanje partizanske antifašistične borbe, pod rdečo petokrako in pod vodstvom Josipa Broza Tita. In morali bi se vprašati, tako oni kot tudi mi sami - če ste se odpovedali rdeči zvezdi, če ste se odpovedali antifašizmu, če ste se odpovedali Titu, zakaj se ne bi odpovedali tudi njihovi dediščini? Ni vas sram, da se preiprate glede nečesa, česar ne bi imeli, če ne bi bilo tega zločinca? Glede Istre, Piranske vale, op.., oprostite, Savudrijskega zaliva, ki bi mirno, tako kot cela Dalmacija, otoki, Kvarner, Reka, Postojna, Koper, Piran, Maribor, Ptuj, Prlekija in Prekmurje, bili od nekoga tretjega. Če so bili Tito in ostali zločinci, potem ne moremo niti govoriti, da so Savudrijski zaliv in Piranska vala kot tudi drugi deli države, v bistvu naši. Ta sadistični zločinec in njegovi partizanski morilci so, samo od aprila meseca 1945, osvobodili dvatisoč osemsto (2.800) kvadratnih kilometrov Istre in še nekaj drobiža Kvarnera, Zadra in otokov. Vse do Trsta. Pa jih taki klovni, kot vsi Viliji Kovačiči in njegovi Janšistični mentorji in njim podobni razglašajo za zločince? A vsi, ki so pomagali, da to ne bo naše, pa so borci za nacionalno dobro, ki so to nacionalno dobro razdajali kot, da jim je to ostalo od ujca ali strica? Iz Rima, ali Berlina. Od kod danes prihajajo take čudne izjave, da je pravo temelj družbene kohezije, ker nespoštovanje prava vodi v anarhijo. In da obe prizadeti sosedi morata spoštovati pravno mnenje in sodbo, ki jo je izpisalo arbitražno sodišče. Kar ne bo ne lahek, ne kratek proces. Malo zaradi arogance in nesramnosti, zakaj ne bi tega povedali na glas, s strani prijateljske sosede, malo zaradi neznanja, nekompetence, s strani druge prijateljske sosede, ki ju je sodba dočakala nepripravljeni, ker ne ena, ne druga, nista pomislila na ljudi, ampak samo na državo. A država brez ljudi ne obstaja. Kot obstajajo ljudje, ki živijo brez države, tako danes obstajajo ljudje, ki živijo v dveh državah - tako v Istri, kot v hrvaškem Zagorju, na Dolenjskem ali Prekmurju. Bolje povedano, ne živijo. To bi morala biti temeljna naloga, brez velikega govorjenja o strinjanju ali nestrinjanju z arbitražo - rešiti življenjska vprašanja teh družin in njihovih domačij, hlevov, vinogradov, sadovnjakov. Šol in otrok, zdravnikov in davkov. In če sta potrpežljivost in neizzivanje provokacij nekaj pametnega in dobrega, kar moramo, vsaj ko se slovenske politike tiče, pozdraviti, potem slovenska politika mora narediti vsaj prvi korak, da to dokaže. Da začne odstranjevati žico, kjerkoli jo je postavila in, če že ne more reševati problem slovenskih družin, ki so ostale na hrvaški strani meje, lahko reši ali pomaga rešiti probleme hrvaških družin, ki so ostale na slovenski strani meje. Pa da pusti domov tiste vojake, ki čepijo na Trdinovi Sveti G eri, od tam pobere prisluškovalno in drugo kramo in jo spravi v kakšen vojaški muzej, v Logatec ali Pivko, v katerikoli muzej, ali na odpad, za vsak slučaj. Ljudje brez tega lahko živijo. Ubi bene, ibi patria (Domovina je tam, kjer mi je dobro), je stari rimski rek. Velja tudi danes. Življenje teče naprej. Nekaj besed o arbitraži Rad bi povedal par besed o arbitraži in dogajanju okoli tega v zadnjih dneh. Razsodba je takšna kot je. Je razsodba kompromisov. Nekje dobiš, nekje izgubiš in potrebno se bo čim prej sprijazniti s tem, pa če nam je prav ali pa ne. Osebno mislim, da smo jo v celoti gledano kar dobro odnesli. Kar se tiče Joška Jorasa in vsega direndaja okoli njega pa si mislim sledeče. Verjamem, da je velik domoljub, ni pa ravno strpen, še manj pa samokritičen. Joško Joras in vsi njegovi politični priskledniki so delali velik kraval v obdobju, ko meja še ni bila določena. To je videla vsa Evropa, sedaj pa se počutijo izdane, izigrane, krivi so vsi, le oni ne. Rad bi vprašal njega in njegove prisklednike: »Koliko ste pa vi sami prispevali k temu, da ozemlje, za katero ste se borili na svoj način, ni slovensko?« Morda so se pa ugledni evropski sodniki ravno zaradi vaših izpadov odločili tako, kot so se. V primeru, da bi se odločili drugače, bi morda že včeraj prišlo do incidentov na meji. Ne glede na vse izrečeno želim Jošku Jorasu vse dobro in verjamem, da mu bo država priskočila na pomoč, kot verjamem, da bo tudi vsem ostalim prizadetim. vlado iz Izole OBČINA IZOLA - CO] URAD ZA UPRAVLJANJE Z OBČINSKIM PREMOŽENJEM UFFICIO GESTIONE PATRIMONIO DEL COMUNE Sončno nabrežje 8 - Riva del Sole 8 / 6310 Izola - Isola JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM Vse zainteresirane obveščamo, da bo v Uradnem listu RS št. 31/2017 z dne 23.08.2017, na spletni strani Občine Izola (www.izo-la.si) (pod rubriko za občana - razpisi) ter na oglasni deski Občine Izola objavljen javni razpis za oddajo poslovnih prostorov v lasti Občine Izola. CONCORSO PUBBLICO PER UASSEGNAZIONE IN AFFITTO Dl LOCALI D’ESERCIZIO Si informa il pubblico interessato che sulla Gazetta Ufficiale della Rs n. 31/2017 del 23.01.2017, sul sito web ufficiale del Comune di Isola (www.izola.si) (nel riguardo Per il cittadino - Concorsi Pubblici) e sulfAlbo pretorio e stato pubblicato il bando di concorso per Tas-segnazione in affitto di locali d'esercizio di proprieta del Comune di Isola. V________________________________________________/ MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T UNE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Ne ribe ne oljke, ampak les Izolski občinski svetniki bodo na današnji seji obravnavali pobudo za umestitev gradnje Centra odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja na območje Univerzitetnega kampusa Livade v Izoli. Pobuda je prišla na svetniške klopi dokaj nepričakovano, saj ob nedavnem dogovarjanju med občino Izola in Univerzo na Primorskem glede vračanja nekdanjega vrtca občini in nadaljevanja gradenj kampusa v Livadah, o takšni pobudi še ni bilo slišati. Zdaj pa lahko že beremo o tem, da je Center odličnosti z nemogočim imenom InnoRenevv CoE že razpisal prva delovna mesta, dobil denar iz Evrope in predlaga umestitev Centra na območje univerzitetnega kampusa v Livadah. Center odličnosti, InnoRenew CoE, je bil kot zasebni zavod, ustanovljen sredi februarja in je registriran za opravljanje dejavnosti, ki preprostemu bralcu morda ne bodo povsem razumljive, očitno pa so zadovoljile financerje. V Centru odličnosti bodo opravljali temeljne raziskave, aplikativne raziskave in eksperimentalni razvoj, dejavnosti v podporo prenosu znanj, dejavnosti, vezane na razvoj in upravljanje intelektualne lastnine ter usposabljanje in izobraževanje na področju raziskovalnih, razvojnih in inovacijskih dejavnosti v sodelovanju z nacionalnimi in mednarodnimi visokošolskimi ustanovami. Drugi objekt kampusa? Financiranje Centra je potrdila Evropska Komisija v okvirnem programu za raziskave in razvoj, Zavod pa mora zagotoviti prostore za svoje delovanje in v nadaljevanju tudi z investicijami v vrhunsko raziskovalno opremo vzpostaviti Center. Sam objekt bi bil zasnovan iz obnovljivih in okolju prijaznih materialov in je okvirne tlorisne površine 4.200 m2, višinskega gabarita pa K+P+2N. Stavbo želijo umestiti ob Parencani na skrajnem na jugo-zahodnem delu stavbnega zemljišča, kjer ima Univerza na Primorskem stavbno pravico za 99 let. Glede na to, da je Zavod zasebna neprofitna družba predlagajo, da Občina Izola poda soglasje k prenosu stavbne pravice na Inno-renew CoE in da se za ta namen sklene tripartitna pogodba, saj je univerza tudi vodilni soustanovitelj Centra odličnosti. Lesena gradnja Zgradba Centra bo že med gradnjo in po njej ponazarjala in nakazovala možnost uporabe okolju prijaznih in obnovljivih gradbenih materialov. Po enakem principu bo zasnovana tudi notranja oprema. V sklopu Centra se načrtujejo prostori, ki so nujno potrebni za namestitev raziskovalcev, tehnikov in administrativnega osebja za okvirno 60 zaposlenih z vsemi potrebnimi pomožnimi prostori ter predavalnicami, sejnimi in konferenčnimi prostori. Center bo podpirala visokotehnološka raziskovalna infrastruktura, ki bo nameščena v različnih laboratorijih in delavnicah. Za delovanje Centra bi potrebovali tudi 70 parkirnih mest, ki bi jih lahko delno zagotovili v okolici objekta in delno v pol-vkopani kletni etaži. Da razmišljanja o leseni konstrukciji niso iz trte izvita priča tudi seznam del iz rokovnika gradnje, kjer lahko preberemo, da bodo poleti naslednje leto že izdelovali nosilne lesene konstrukcije v obratih, montirali lesene konstrukcijske elemente na gradbišču in montirali lesene nenasilne elemente. 45 milijonov za Center Novembra lani je konzorcij, ki ga vodi Univerza na Primorskem in v katerem je osem slovenskih in en nemški partner, prejel obvestilo, da jim je Evropska komisija dodelila skoraj 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev za vzpostavitev Centra odličnosti. K temu je Vlada Republike Slovenije primaknila še 30 milijonov evrov investicijskih sredstev, s katerimi se lahko zagotovi pogoje za vzpostavitev in dolgoročno delovanje. Projekt pa je menda prepričal Evropsko komisijo oziroma neodvisne strokovne ocenjevalce prav zaradi svoje strategije odličnosti in nadaljnjega razvoja, močne vpetosti v okolje ter interdisciplinarnosti. Bila je Oprema Seveda je govorjenje o vpetosti v okolje precej nenavadna trditev, glede na to, da živimo v okolju, ki ne velja ravno kot sedež gozdarstva ali lesno predelovalne industrije. Izola je nekoč sicer premogla zelo dobro in uveljavljeno lesno podjetje v podobi tovarne Oprema in kasneje Mala Oprema, vendar pa bi človek prej verjel, da bo tovrstni inštitut umeščen nekje na Bledu ali v Postojni. Prav tako je vprašanje ali v mediteransko arhitekturo s prevladujočim kamnom kot gradbenim materialom sodi lesen objekt, čeprav gre za, neke vrste, lesarski inštitut. Seveda pa smo po drugi strani zadovoljni, da v Izolo prihaja takšna inštitucija, ki sicer ne bo rešila zaposlovanja v izolski občini, lahko pa bo ponudila regiji in Sloveniji dodatna znanja in morda bomo lahko oddali kakšno stanovanje več in tudi gostinci bi lahko imeli kaj od tega, če bodo gostujoči znanstveniki delali tudi v naših laboratorijih. Ni lahko biti Slovenec To še posebej velja v takoimenova-ni znanstveni sferi, ki pa se vztrajno širi tudi v vsakdanje življenje. Za primer samo prvi odstavek poročila o takoimenovanem “zbrcanju na srečanje” bodočega Centra odličnosti: »Univerza na Primorskem je, skupaj s konzorcijskimi partnerji predstavila vsebino zagonskega sestanka ali »kick-off meetinga«, kije potekal v Kopru na sedežu univerze. Srečanja se je udeležila tudi vodja enote za širjenje odličnosti in večanje vključenosti 'Spreading Excellence and Widening Partici-pation', ki je del Generalnega direktorata za raziskave in inovacije pri Evropski komisiji« ur Prihaja takoimenovana “posebna parkirnina” Poleg plačevanja parkirnine s pomočjo pametnih telefonov, predlog sprememb odloka o prometu govori tudi o postopku plačila posebne parkirnine s katero se voznik, ki parkirnine ni plačal, lahko izogne izterjavi po sodni poti. Nekaj informacij iz predloga: - Uporabnik mora veljaven parkirni listek oziroma ustrezen abonma namestiti in hraniti na vidnem mestu za prednjim vetrobranskim steklom v vozilu ves čas parkiranja tako, da je dobro viden in v celoti čitljiv z zunanje strani vozila skozi vetrobransko steklo. - Poleg veljavnega parkirnega listka oziroma ustreznega abonmaja se za dokazilo o plačilu parkirnine šteje tudi ustrezno potrdilo o elektronskem plačilu parkirnine, kot se določi s sklepom župana. - Upravljavec lahko uporabnika parkirnih prostorov, ki ni plačal ustrezne parkirnine, obvesti s posebnim obvestilom o neplačilu parkirnine, ki se uporabniku vozila namesti z zunanje strani na vetrobransko steklo vozila. S posebnim obvestilom o neplačilu parkirnine se obvesti uporabnika, da bo zoper njega uveden predlog za začetek postopka o prekršku zaradi neplačane parkirnine, v kolikor v roku osmih dni od namestitve obvestila na vozilo, ne poravna posebne parkirnine v višini, kot je določena s sklepom župana. - V primeru plačila posebne parkirnine iz prejšnjega odstavka, upravljavec ne poda predloga za začetek postopka o prekršku zaradi neplačane parkirnine Poletne nadloge Ščurkbusters ne morejo odpraviti vseh Je pač tako, da si ta svet delimo tudi z drugimi živimi bitji. Mnoga med njimi živijo ob nas pa jih niti ne opazimo. Skrivajo se v kanalizaciji, v smeteh v najbolj skritih kotičkih in nam je vse prav, dokler se preveč ne namnožijo. Tako se je menda zgodilo s ščurki. Stanovalci okolice Kristanovega trga že dlje časa opozarjajo na nenavadno veliko število ščurkov, ki so na tem območju očitno našli zatočišče in odlične razmere za preživetje. Težave se s poletjem le še stopnjujejo in stanovalci pogosto ne vedo, na koga se obrniti ob takšnih primerih. Ker tudi sami tega ne vemo natančno, smo za nasvet prosili na Komunalo, kjer so nam povedali, da zanje izvaja deratizacijo in dezinsekcijo javne kanalizacije njihov pogodbeni partner in sicer Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) - Oddelek za DDD Koper. Ob tem so nam še povedali, da bodo prav v teh dneh, od 4. pa vse do 10. julija 2017, v občini Izola izvajali dezinsekcijo javne kanalizacije. S samo problematiko ščurkov na območju tržnice so bili na Komunali sicer že obveščeni in so, pravijo, tudi takoj pristopili k izvedbi ukrepov. »Zaradi omenjenih težav, je bila dezinsekcija javne kanalizacije na območju Kristanovega trga letos izvedena že dvakrat, v tem tednu pa je v načrtu še tretja izvedba. V času med 4. in 10.7.2017 se v Občini Izola izvaja letošnja druga redna dezinsekcija. O izvajanju dezinsekcije (kot tudi deratizacije) javne kanalizacije uporabnike vedno sproti obveščamo preko naših objav na spletni strani Komunale Izola in FB strani«, so nam še povedali. Kljub temu pa na Komunali pozivajo stanovalce, da za dosego maksimalnega učinka poskrbijo tudi za dezinsekcijo svojih notranjih prostorov in vodov oz. priključkov. »Storitev morajo naročiti posebej (v lastni režiji) neposredno pri izvajalcih dezinsekcije, to pa je lahko NLZOH ali drugi pooblaščeni izvajalec tovrstnih storitev. Učinek dezinsekcije je vsekakor večji, v kolikor za to poskrbijo v času izvajanja dezinsekcije javne kanalizacije.« Nasvet kako postopati, da bi težave s pojavnostjo ščurkov v čim večji meri omejili, pa so nam posredovali tudi pri NLZOH-ju, Enote DDD Koper. ur Karton je naj-prenašalec V vročem obdobju se pojavljajo ščurki pogosteje Kot vsako leto se na obalnem področju pojavlja vse več ščurkov v urbanih središčih, v bližini jaškov javne kanalizacije, na pločnikih, okoli stanovanjskih objektov. Po nekod so to le posamezni primeri, nekje pa se ta nadloga pojavlja pogosteje. Kaj je temu vzrok ne vemo natančno, če pa primerjamo stanje naših mest in situacijo v njih v obdobju največje turistične sezone in povečanega števila prebivalstva zaradi tega, lahko povlečemo neka skupna izhodišča in vzroke s podobnimi pojavi drugje v naši bližini, ki lahko pripeljejo do tega pojava. V večjih primerih pojava na javnih površinah, na objektih in napravah (javno kanalizacijsko omrežje, zbirni centri, čistilne naprave), za katere so zadolženi upravljavci (komunalna podjetja, šole, vrtci, bolnice proizvodni objekti), rešujejo problem s pomočjo strokovnih izvajalcev DDD storitev. Izvaja se občasna dezinsekcija z ustreznimi napravami in primernimi sredstvi v obliki obri-zgavanja površin, vročega zame-glevanja, dimljenje in drugo. Ščurki se prenašajo z različnimi živilsko prehrambenimi proizvodi in artikli, vemo da je transport vseh teh zelo hiter in pogost. Zaradi tega prihaja tudi do hitrega prenosa ščurkov iz enega prostora ali objekta v drugega, možna je tudi ponovna okužba prostorov, kjer smo mislili, da smo stvar rešili. Najbolj pogost in za prenos in transport ščurkov ugoden embalažni material je karton, še posebej, ker ima v notranjosti zaradi valovite strukture ugodne votline za prenos in naselitev ščurkov, ali njihovih razvojnih stadijev (jajčec), ki se ob ugodnih pogojih toplote in vlage hitro odprejo. Poleg tega se uporabljajo različni sistemi palet v kombinaciji s PVC embalažo in ovoji, ki so tudi zelo ugodna skrivališča in transport za ščurke. V naših stanovanjih so mesta, kjer se ščurki radi skrivajo in razvijajo. To so predvsem votli deli okoli vodovodne in druge napeljave, cevi po katerih tečejo različni vodi in napeljave. Tu so še različne luknje in vdolbine v zunanjih stenah in pod fasado, prazni prostori za zidnimi letvami in različnimi oblogami, izolacijo in drugo. Zelo pomembne so lokacije, kjer začasno hranimo odpadke iz gospodinjstva, smeti, mečemo odpadno embalažo in drugo. Važno je, da te posode pogosteje praznimo in prostor, kjer stojijo, dodatno očistimo. Največ naredimo sami Pomembna je skrb za zaloge živil v kleteh, shrambah in ob shranjevanju doma. Dobro je občasno pregledati zaloge (krompir, sadje, čebulo itd) in gnile in načete zaloge odstranimo. Predno posežemo po radikalnih sredstvih za dezinsekcijo, poostrimo kontrolo v našem gospodinjstvu, zaščitimo hrano in jo zaprimo v nepropustno PVC embalažo, škatle, izvajajmo temeljito čiščenje, predvsem na delovnih površinah, kjer se nahaja hrana, talnih površinah. Skušajmo odkriti možne poti vnosa in jih tudi eliminiramo. Akcija dezinsekcije se v javni kanalizaciji opravlja 2 krat letno v obdobju največje obremenitve in možnosti razvoja ščurkov, to je v poletnih mesecih. Stanje spremljajo predstavniki Komunale in strokovne službe NLZOH in predlagajo ustrezne ukrepe. Akcija dezinsekcije javne kanalizacije v Izoli poteka v terminu od 4.07 do 10.07. po naročilu upra-vljalca. mag. Janez Pišot, dr.vet.med m/utom/m: 5 Četrtek, G.julij 2017, št. 1210 * _______________________________________Častni občan ---------------- Zdravnik in politik, a predvsem človek Ob proslavi izolskega občinskega praznika bo največje priznanje, naziv častnega občana, letos dobil nekdanji župan, poslanec in kirurg Mario Gasparini. Prvi izolski župan je po dveh letih občinsko pisarno zamenjal za poslanski stolček, a se od Izole nikoli ni poslovil. - Najprej ste bil zdravnik, nato pa politik. Kaj vam je bilo bližje? - Ja, ta politika se me drži, ker sem bil prvi izolski župan, po imenu, saj so bili pred mano predsedniki sveta skupščine. Bil pa sem tudi poslanec, za skupno dvanajst let. Župan sem bil namreč dve leti. Priznam, da se morda nisem izkazal kot tisti politik, ki je veliko govoril, ampak v politiki je tako, da je ozadje pomembnejše kot pa tisto, kar se pove na glas. Mislim, da sem v ozadju, kot poslanec, kar veliko naredil. Sem pa kot zdravnik dokazal, da sem predvsem človek in upam, da se me bodo zapomnili po mojem delu. - Bili ste doktor tudi, ko ste bil župan. Ljudje so še vedno hodili k vam po nasvete. - In enako se je dogajalo tudi, ko sem bil poslanec in še danes, ko sem upokojenec. To se ne spreminja. Ljudje me še vedno prosijo za pomoč, poiščejo me, ko si želijo tolmačenja zdravniških navodil in za nasvet okoli zdravil. - Modernizacija izolske bolnišnice je vezana tudi na vas. - Je, na mene kot tudi na druge. V mojem času smo se borili predvsem zato, da dobimo novo bolnišnico na hribu. Jaz sem še del stare garde, ki smo delali v stari izolski bolnici in smo naredili vse, da smo se na koncu vendarle uspeli preseliti na hrib. Mislim, da je bila to zares velika pridobitev za celotno regijo in pri tem sem zelo aktivno sodeloval, od samega načrtovanja gradnje pa do nabave opreme, vedno sem bil zraven. Bil sem tudi prvi direktor bolnišnice, pa vodja zdravnikov in predstojnik kirurškega oddelka. Kasneje sem postal še župan in tega je bilo že malo preveč in nečemu sem se moral odpovedati. Na žalost sem se odpovedal svojemu osnovnemu poklicu. Oboje pač ni šlo. - Veliko ljudi vaše generacije vas je imelo za alfo in omego, čeprav ste bil kirurg, ne pa splošni zdravnik. - No ja, zelo kratek čas sem bil tudi splošni zdravnik, »problem« pa je drugje. Sem Istrijan in tega mi ne more nihče vzeti. Poznam Istrijane bolje kot drugi, ker sem njihov in zelo so se navezali name, pa ne le tukaj, ampak tudi v Umagu ali No-vigradu. Je pa to prineslo za seboj tudi določene težave, saj mi niso dali mirau niti ponoči, tudi zato, ker sem stanoval v bližini stare bolnice... - Bil ste ljudski zdravnik. - Ja, to je moja narava. Še danes ne delam razlik med ljudmi. Sem vesel, da sem bil ljudski zdravnik. - Verjetno je v politiki lažje narediti napako kot v zdravstvu. - Seveda, saj napake niso tako usodne. Razlika pa je tudi v tem, da si kot glavni kirurg odgovoren za celoten potek operacije, v politiki pa ni tako. Vedno imaš nekoga, ki je nad tabo, ki ti sugerira in tam moraš plesati tako, kot drugi hočejo. - Kot župan niste imel v rokah vseh niti, kajne? - Nikakor ne, kot poslanec pa še manj. Odločitve so bile predvsem strankarske in moral si plesati tako kot je narekovala stranka. Takrat je stranko vodil še doktor Janez Drnovšek, ki je bil zame vodja in pol, in če je v parlamentu rekel, da gre nekaj skozi, je tudi šlo, saj je za tem stala cela stranka. Pri kirurgiji pa ni tako. Odločaš se sam, lahko se s kom le posvetuješ. Je čisto drugače. - Ko ste prišli na Občino ste prileteli iz drugega poklica v izvršno in ne le v častno funkcijo. - Zame je bil to mali šok, ker je bilo nekoč to drugače. Lahko bi rekli, da sem recepte zamenjal za odločbe, sem pa dobil veliko pomoči od starih Občinarjev, ki so tam delali že več let in so mi pomagali. naprimer Aleksander Lozej, ki je takrat vodil urbanizem. - Sta bili takrat Občina in Upravna enota že ločeni? - Ja, Branko Andrejašič je že takrat vodil Upravno enoto, ki pa je bila v Občinski stavbi. Bili so to šele začetki in večkrat smo se prepirali, kdo mora določene postopke voditi. - Takrat je imela stranka LDS tako-rekoč vse v rokah. V Izoli tako Občino kot Upravno enoto. - Tako je. Imeli smo klub v Izoli, a vedno smo sedeli skupaj in krojili politiko razvoja same občine. - Katera je bila vaša najtežja županska odločitev? - Takrat je bil predvsem problem Italijanske šole, ki je potrebovala nove prostore. Italijanska skupnost je pritiskala in postavili smo temelje, da se je kasneje vendarle zgradila Italijanska šola. Bilo pa je nekaj nasprotnikov, a smo na koncu vendarle uspeli. - Župan ste bil dve leti, nato ste postal poslanec in prišlo je do vprašanja, če lahko opravljate obe funkciji naenkrat. - To je še danes aktualno, a jaz mislim, da ne more. Sam sem proti temu in tudi takrat sem tako razmišljal. Ne moreš opravljati obeh funkcij, zato sem tudi zapustil mesto župana. - Je pa res, da je kasnejša županja Breda Pečan zelo pritiskala s tem, da ne morete opravljati obeh funkcij, čeprav je sama kasneje to naredila. - Seveda je, ker je verjetno njena stranka pritiskala, da bi tudi Izolo imela pod strankarsko kontrolo. Zato je ona na to pristala, jaz pa ne. - Koliko časa ste bil poslanec? - Dva mandata in pol. Leta 1994 so bile ponovne volitve, nato pa še dva mandata, prvega direktno, drugega pa indirektno. - Za časa županovanja in ko ste bil v državnem zboru se je gradila Marina. - Takoj, ko sem prišel na Občino, sem se seznanil z Marino. Prosil sem, da mi pokažejo dosje, da vidim, za kaj pravzaprav gre in dobil kakšnih 15 kilogramov papirja. Nekaj smo začeli s to Marino, a prepričan sem, da če bi ostal, bi še kaj naredili s to zadevo, ki še danes ni povsem rešena. - Ste bili presenečeni nad tem, da so vas predlagali za častnega občana? - Ja, zelo sem bil presenečen. Ne vem niti, kako je prišli do tega, a po drugi strani si mislim, tako, ko malo tehtam svoje delo in življenje, da nikomur nisem hotel žal in lahko rečem, da nimam sovražnika in grem lahko kamorkoli. - Imate veliko družino, Gaspariniji pa ste znani tudi v športu. Bo prišla vsa vaša družina na podelitev? - Upam, da ne, ker jih je res veliko (smeh). Sicer pa niso vsi tukaj. Smo se pa na Belvederju zbrali, ko sem praznoval 80 let. Tam pa nas je bilo res veliko (smeh). - Menda ste začeli obdelovati oljke. - Res je. Ko sem se upokojil sem začel obdelovati oljke in vinograd. Slednjega sem opustil letos, ker nihče ne pije (smeh). Poleg tega bo po arbitraži očitno ostal na Hrvaški strani, tako da so tudi s tem nastale težave. - Vi ste iz Kaštela, kajne? - Ne iz Kaštela, temveč iz Kaldanije. To je velika razlika, tako, kot če si iz Kopra ali Izole (smeh). - Imate tam tudi oljčnik? - Oljčnika pa ne. Ta je v Marezigah, pri Loparju. Tega še obdelujem, kar pomeni, da kosim travo. Drugega dela zaenkrat ni. - Je razdelitev meje boleča za Istrane ali ste se na to navadili? - Lahko rečem, da smo se navadili. To je pravi izraz, saj od pamtiveka si države podajajo Istro. Podajajo si jo Dunaj, Zagreb, Ljubljana, Beograd, Rim, a nihče ni še nikoli vprašal Istrana, domačina, kje bi želel živeti. Vedno si jo lastijo drugi. Mi pa gre na živce, ko nekdo iz Murske Sobote postavlja mejo na Dragonji. Naj o tem odločijo domačini, ki vedo, čigava je katera parcela. Govori se o treh zaselkih, za katera pa niti ne poznajo pravega imena. Nastala je zmešnjava, ki so jo naredili tisti, ki se na to ne spoznajo, med njimi pa so na žalost tudi novinarji. - Tudi Bolnica je bila zgrajena za Istrane. - Tako je, vse do Novigrada, torej nekdanja Cona B in oni so tudi prispevali svoj delež za gradnjo te bolnišnice skozi ceno naših storitev. Takrat smo bili bolnica za celo to severno Istro in najlepše bi bilo, če bi tako tudi ostalo, saj je velika razlika, če se odpravimo v bolnico iz Umaga do Pule, ali pa do Izole. To je velika razlika. ur Tretjina gostov je seniorjev V Izoli se je zaključil projekt DiscOver55, katerega namen je, da bi tudi v Izolo privabili goste, stare nad 55 let. Danes je v Izoli potekala zaključna konferenca projekta Di-scOverSS, v katerem so sodelovali Zveza društev upokojencev Slovenije skupaj s hotelom Delfin in Turističnim združenjem Izola. Gre za transnacionalen evropski projekt, ki želi privabiti turiste stare nad 55 let, da bi obiskali štiri ciljna območja v štirih evropskih državah. Eno od območij je torej tudi Izola oziroma slovenska Istra. De-stinacije pa so povezane s temo Voda za dobro počutje, saj je ta element vsem štirim skupen. Skozi projekt so partnerji raziskovali možnosti podaljšanja turistične sezone za starejšo populacijo in prilagojenost turistične ponudbe na izbranih destinaci-jah: v Sloveniji v Izoli, v Avstriji v Vulkanlandu, v Italiji v Monte Pisanu in na Finskem ob jezeru Saimaa. Projektni partnerji, tako senior-ske organizacije kot turistične agencije, so po raziskavi in obisku destinacij pripravile oceno primernosti s priporočili in zaključni priročnik. Agencije in drugi ponudniki storitev pa so sestavili več prilagojenih turističnih paketov, ki bodo na voljo starejšim. Vsi paketi bodo prestavljeni na spletni strani wwiu. discoverSS.ea. »Rad bi poudaril, da je Izola destinacija, ki seniorski turizem vidi kot enega ključnih in strateško pomembnih, saj seniorji generirajo kar 1/3 nočitev, kar pa nikakor ni zanemarljiva številka,« je v pozdravnem nagovoru izpostavil direktor Turističnega združenja Izola Dean Kocjančič. V sklopu projekta je namreč turistično združenje, na pobudo direktorice hotela Delfin Nine Golob, pripravilo zloženko Sprehod skozi izolske parke. Izola je resda prepoznavna po številnih plažah in čistem morju, saj se razprostira na kar 5 km obale, lahko pa se pohvali tudi z zimzelenimi in barvitimi parki. Kar šestnajst jih je, vsak unikaten in zanimiv v svoji edinstveni luči. Direktorica hotela Delfin je izrazila zadovoljstvo ob »odkritju« novega izolskega turističnega produkta in povedala, da včasih stvari, ki jih gledaš vsak dan, sam več ne opaziš. Zato pa potrebuješ nove oči: »Najbolj me veseli, da smo skozi projekt dobili informacije o tem, kaj goste sploh privablja v naš kraj,« je poudarila Golobova. Pohvalila je tudi izmenjavo dobrih praks in pa priložnost za nastanek novih idej in še dodatno popestritev turistične ponudbe. szj Izola____________________ -Sbmmob Park izolskih umetnikov Ob obletnici preminulega izolskega umetnika Borisa Benčiča je potekala in še poteka intenzivna akcija, da bi poimenovali park na Velikem trgu po njem. Sam sem z Borisom mladostniško in »umetniško« odraščal in marsikaj smo skupaj naredili ali... želeli narediti, dokler nisem zaradi študija šel iz Izole. Njegova pot je bila dobro prikazana ob razstavah in drugih dogodkih nedavno v Izoli. Pravilno je, da smo ponosni tudi na svoje umetnike. Tistim pomembnejšim, ki so pustili za seboj pomembno sled in ponesli ime Izole direktno ali posredno s svojim delom tudi v svet je prav , da se jim tudi trajno zahvalimo z nekim obeležjem. Sedaj je padla ideja (in zelo intenzivna akcija), da se park poimenuje po Borisu. Kot občan javno predlagam, da nadgradimo to idejo in poimenujemo park na Velikem trgu v Park izolskih umetnikov - II parco degli artisti Isolani. Tam bi na nek način (razdelati idejo) trajno obeležili spomin na številne naše umetnike. S tem bi Izola dodatno pokazala, da je ponosna na svoje umetnike, po čemer je že kar poznana. Imeli smo še odlične umetnike kot so bili Luciano Kleva, Romildo Pu-steta,... Pač, neka strokovna komisija bi ugotavljala kdo je zaslužen (v Izoli je cca 15.000 občanov). V Izoli tudi nimamo toliko parkov, da bi vsakemu pomembnejšem občanu posvetili svojega. Torej, po ideji, da Borisu Benčiču posvetimo park, bi ta bil obeležen v istem parku kot prvi a bi se park imenoval Park izolskih umetnikov - il parco degli artisti Isolani. Apeliram na vse, posebno na tiste, ki so lansirali idejo Borisovega parka, da podprejo ta predlog, ki bi racionalno zadovoljil vse. Tudi s spremembo predloga, ki so ga dali na komisiji za toponiomastiko občine Izola. Lucio Gobbo Nekateri Borisa očitno ne marajo Saga v zvezi s poimenovanjem parka na Velikem trgu po izolskem slikarju Borisu Benčiču je presegla že prav vse meje dobrega okusa. Če odmislimo, da park vedno bolj spominja na zelenico, daj je zadnja nevihta podrla še dve preostali drevesi in tako je tam ostalo bolj ali manj grmičevje, še več “neurja” povzročajo tisti Izolani, ki ne vedo, ne razumejo, nočejo razumeti ali pa razumejo in nočejo tega poimenovanja. Začelo se je z napačnim razumevanjem pobude likovnikov, združenih v Društvo Insula in nekaterih sodelavcev ter prijateljev Borisa Benčiča, ki so pobudo o poimenovanju oblikovali in jo preko svetnikov Liste Izolani in dodatnih podpornikov, podali občinskemu svetu v obravnavo. Sledilo je leto neuspešnih sklicev podkomisije za toponomastiko, župan pa nikakor ni želel odločanja prepustiti občinskemu svetu brez mnenja komisije. Ko se je komisija končno sestala so člani ugotovili, da bi bil omenjeni park primeren za poimenovanje po ribičih, ki so se tam nekoč zbirali in predlagala, da bi Benčiču namenili kakšno kulturno ustanovo. Sledil je predlog župana, da bi po njem poimenovali galerijo Alga, vendar predlagatelji tega nismo sprejeli. Za dodatno zmedo so poskrbeli aktivisti spletne strani Izola, kot je bila nekoč, ki so začeli zbirati podpise za preimenovanje celega Velikega trga, kasneje pa so uvideli svojo napako in povzeli prvotno pobudo o poimenovanju parka na Velikem trgu. Nato je Podkomisija za toponomastiko ponovno razpravljala o pobudi in tam je predlagatelje najbolj presenetil najmlajši član komisije, Sebastjan Morato, ki je mirno izjavil, da dela Borisa Benčiča ne pozna. Najnovejša pobuda govori o poimenovanju tega prostora v Park izolskih umetnikov. Idejo so menda podprli tudi na prej omenjeni spletni strani, predlagatelji pa ponavljamo: Edini doslej uradni predlog o poimenovanju je tisti iz leta 2016. Vse ostalo so zgolj pobožne želje. Občinski svet naj odloči o tem ali sprejema poimenovanje parka po Borisu Benčiču ali ne. Če tega ni pripravljen sprejeti naj to pove na glas. Potem bomo pobudo poslali svetnikom v sosednjem mestu in predlagali, da naš park poimenujemo: Park ribiča Pepeta. Mef Insula-------- V sedemdesetih in osemdesetih... ... je bila obala oziroma Južna Primorska morda celo najpomembnejše središče likovnega ustvarjanja na Slovenskem. Takrat se je Obalnim galerijam pridružila še galerija Insula, ki te dni praznuje 30 let delovanja. - Obletnica Insule sovpada z nekaterimi pomembnimi projekti, ki so živi in vezani na lokalno skupnost, naprimer stalna zbirka ustvarjalcev tega prostora v povojnem času. - Ja, in govorimo o obalni lokalni skupnosti, ker kulture ne moremo ločiti na posamezne občine. Zato smo nekoč imeli obalno kulturno skupnost, ki je povezovala posamezne kulturne inštitucije in vsaj v finančnem smislu je to bilo urejeno. Potem je ta razpadla in zdaj Občine vsaka zase skrbijo za svojo kulturno politiko. - Čeprav Insula deluje v vseh obalnih občinah. - Insula je vsaj regionalna, če že ne širše. Pokrivamo avtorje od Postojne navzdol, nekako območje južne Primorske in tega se strogo držimo že trideset let, saj je to tudi osnova našega dela. Smo del vseslovenskega združenja profesionalnih likovnih umetnikov, torej Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije, ki je regionalno razdeljena na devet enot po vsej državi, od Štajerske, Dolenjske... na Primorskem pa imamo celo dve, severno in južno Primorsko. Ne glede na to delujemo v prostoru širše, saj smo povezani z vsemi sosedi, od Italijanov, Hrvatov in nenazadnje tudi Avstrijcev. Sodelujemo z vsemi slovenskimi združenji, z galerijami, tudi z manjšinami. Na kulturnem področju skušamo biti cim sirsi. Stalna zbirka na Verdijevi? - Skrb za stalno zbirko ne bi smela biti samo izolska, kajne? - Seveda ne, saj stalna zbirka ni omejena na eno občino. Ta predstavlja prostor, o katerem govorimo in ga pokrivamo, torej južno Primorsko. Letos se žal ni izšlo, ker operativno tega sam ne zmorem, drugih pa ne morem angažirati, saj za to ni sredstev, lahko pa povem, da bomo to vsekakor realizirali naslednje leto. Stalna zbirka predstavlja neko nacionalno kvaliteto in zaradi tega je pomemben projekt, ker na podlagi tega pridobivamo neko identiteto. Stalna zbirka je projekt, ki našo kulturo postavi v nek prostor, v nek čas in na podlagi tega predstavlja neko identiteto in to je osnova. Ta identiteta pa ni samo izolska, morda niti samo južno Primorska, saj moramo vedeti, da je ta prostor vplival s svojo dejavnostjo širše. Vse to se preliva. - Ko se je ta prostor postavil na noge je bilo to območje likovno zelo aktivno. - Če vzamemo tridesetletno obdobje, je bilo najpomembnejše tisto prvo, najbolj entuziastično obdobje, tista 80 leta. Pa ne samo, kar se tiče naše dejavnosti, ampak na splošno. Takrat je bila Obala nekaj posebnega, saj je bila skoraj bolj center kot Ljubljana. No, ravno v tistem času se je počasi to začelo prevešati in je Ljubljana začela dominirati, ostali pa smo postali provinca. Ampak konca sedemdesetih, začetek osemdesetih let je bilo na Obali zelo odprto vzdušje in to se je poznalo na ustvarjalcih. Posledica tega je, da se je ustanovila Insula. Danes kaj takšnega verjetno ne bi bilo možno. Celo tako prodorni smo takrat bili, da smo v drugem letu že imeli podružnico v Ljubljani. Izolska galerija v Ljubljani - Imeli ste galerijo, ki se je v Ljubljani kar dobro uveljavila. - Tako je. Ta ljubljanska galerija je bila zelo pomembna, tudi zaradi svojega programa, saj je bila usmerjena v grafiko, ki je bila pomemben segment likovne dejavnosti v Sloveniji in svetovno priznana kot ljubljanska grafična šola. Skratka, zadeli smo pravo smer, po drugi strani pa smo pridobili veliko publike, ki nas ni poznala, saj je bila Ljubljana vendarle zbirališče tistih, ki so prihajali iz Maribora, Novega mesta ali Kranja. Preko te galerije smo prišli do imena in prepoznavnosti. - So bili nekoč likovniki bolj povezani z Insulo, kot so danes? - Težko bi to rekel, to je bolj povezano z novimi generacijami. Tisti, ki so bili aktivni na začetku, so prisotni še danes. Res pa je, da tistih prvih članov skorajda ni več. Mislim, da nas nihče ni zapustil, saj so s svojo angažiranostjo poskrbeli, da je prišlo do tega. Jaz pa sem takorekoč slučajno padel z lune in prišel zraven. Ko so me našli sem bil še čisto zelen in nekako smo uspeli dobro delati v tistih prvih letih, kasneje pa sem tudi sam prevzel program. - Si v Insuli od samega začetka? - Ja, začel sem prav v Insuli. Prišel sem iz vojske in še sam ne vem, kako so prišli do mene. Insulo so odprli julija, za časa otvoritve pa nisem sploh še bil tukaj. Zraven sem prišel po prvih treh razstavah, enkrat januarja meseca. Insula je več kot Izola - Danes je Insula, tudi kot organizator razstav in dogodkov, prisotna dokaj enakovredno po vsem prostoru. Kljub temu, da imate svojo domačo galerijo, ste ob 30. obletnici aktivni po vsej obali. - Saj to je del tega koncepta. Prva leta smo bili bolj omejeni samo na galerijo, a takrat je bilo bistveno drugače. Tudi dogodkov je bilo bistveno manj in imeli so bistveno večjo težo kot danes. - Obalne galerije so bile bolj ločene kot danes? - Obalne galerije so imele višji standard, saj so se ukvarjali z visoko umetnostjo in so bili sposobni pripeljati tudi velike avtorje svetovnega slovesa, a je to seveda povezano s tistim časom. INSUIA I.ALKMII w:\LI.I Hit IZOI.A ISO LA Zaradi tega smo imeli nekakšen tihi dogovor, da mi prevzamemo lokalne profesionalne avtorje, oni pa ta širši in višji program. Danes je vse drugače in smo vsekakor bolj povezani in tudi obletnica je zelo vezana na Obalne galerije, saj imamo večino projektov vezanih na njihove prostore. Zelo dobro sodelujemo tudi s programom, tako da se ta prepleta. Preko Obalnih galerij nam je omogočeno, da avtorjem tudi več ponudimo, naprimer monografijo Janeza Mateliča. 64 avtorjev se predstavi - Kaj je zate najpomembnejši dogodek ob 30. obletnici? - Vsekakor je to velika skupinska razstava 64 avtorjev, od tistih že pokojnih do današnjih, najmlajših. Deljena je na dva razstavišča, v Loggi v Kopru in Insuli. V Loggi bodo razstavljeni starejši avtorji, v Insuli pa mlajši, to pa predvsem zaradi prostorskih omejitev. Ta razstava se mi zdi zelo pomembna, ker predstavlja nek pregled tega delovanja, saj kakorkoli vzamemo nek objektiven pregled realnega stanja naše likovnosti, imamo tukaj skoraj vse tiste, ki karkoli pomenijo. - Če bi želeli štirje obalni župani dobit pregled, kaj bo v prej omenjeni stalni zbirki, bi si morali pogledati ti dve razstavi? - Nesporno je jedro te zbirke v tej razstavi. Sama stalna zbirka rabi poseben izbor in tudi te razstave ne morejo biti primerno predstavljane zaradi pomanjkanja prostora. Zbirka ne bi zajemala toliko avtorjev, ampak v prvi fazi kakšnih 30 do 40 razstavljalcev in prav toliko del. Upam, da jo bomo postavili v Izoli, ker mislim, da je prostor, o katerem govorimo že dlje časa, najprimernejši za to na Obali, a da bi prišlo do tega potrebujemo skupno delo in zavzetost. - Se ti ne zdi, da bi si prislužili kakšno nagrado? - V soboto jo bomo dobili. Izolski župan nam bo podelil srebrno občinsko priznanje in veseli smo ga, kot bi bilo zlato. d.m. Kdaj bo v bazenu tudi kakšen Izolan? temos Lumba Match Race Team podprvaki na EP Na evropskem prvenstvu v jadralnih dvobojih so si člani posadke Lumba Match Race Team Dejan Presen, Miha Truden in Jure Jerkovič ta konec tedna na italijanskem jezeru Ledro prijadrali veliki finale ter na koncu postali podprvaki, kar je izjemen uspeh ekipe. Dvoboji med dvanajstimi ekipami iz desetih držav so prve tri dni potekali po sistemu Ro-und Robin (vsak z vsakim), najboljše štiri ekipe, med katerimi je bila tudi Lumba Match Race Team, pa so se uvrstile v polfinalne dvoboje četrti dan regate. V polfinalu je Lumba Match Race Team z 2 proti 0 gladko premagala švedsko ekipo Team Abenius Match Racing, ravno tako z 2 proti 0 pa je francoska ekipa Maxime Mesnila premagala portuglsko posadko Spea-ky Match Racing. V borbi za tretje mesto je bila nato uspešna švedska posadka, Portugalci so tako osvojili četrto mesto, veliki finale pa je določil zmagovalce: prvaki so postali Francozi Maxime Me-snil, Vves-Marie Pilon in Yann Chateau, podprvaki pa Lumba Match Race Team: Dejan Presen, Miha Truden in Jure Jerkovič. Brata Orel prvič skupaj v finnu Ta konec tedna je na avstrijskem jezeru VVolfgangsee potekala mednarodna regata Finn dueli, na kateri se je pomerilo 33 jadralcev razreda finn iz štirih držav, na njej pa sta prvič nastopila oba brata, Jan in Liam Orel, saj je bil to krstni nastop za Liama Orla na regati razreda finn. Odjadrali so vseh pet regat po programu, prvi dan je zahodnik pihal z močjo 8-12 vozlov, drugi dan pa je ob dežju in temperaturi 13 stopinj celzija veter pihal z močjo 15-20 vozlov. Jan Orel je z osvojitvijo četrtega mesta za las zgrešil stopničke, Liam pa je na svojem debitantskem nastopu osvojil odlično šesto mesto. Prva tri mesta so pripadla domačinom iz Avstrije. To je bila zelo dobra pripravljalna regata, saj bosta oba mlada jadralca nastopila na svetovnih prvenstvih razreda finn letos na Madžarskem, na mladinskem v drugi polovici avgusta, nato pa še na svetovnem prvenstvu razreda finn v začetku septembra. Jubilejni deseti pokal Kopra Plavalni klub Koper bo v soboto, 8. julija v olimpijskem bazenu v Žusterni, organiziral mednarodni plavalni miting »Pokal Kopra 2017«. Na plavalnem tekmovanju (letos jubilejno, deseto leto), ki ga plavalni klub organizira ob 59-letnici svojega delovanja, pričakujemo številčno udeležbo, okoli 350 plavalcev iz večine slovenskih plavalnih sredin in tujine. Plavalci vseh starosti se bodo pomerili v devetih, predvsem krajših disciplinah, v štirih različnih kategorijah. Tudi letos pričakujemo, da bo to eno bolj množičnih slovenskih plavalnih tekmovanj. Plavalni klub Koper bo razdelil 63 kompletov medalj, ki jih bodo prejeli po trije najboljši v posamezni kategoriji. Pokal Kopra in nagrado bosta prejela plavalec in plavalka za najvišji seštevek dveh razultatov (FINA točke). Tekmovanje bo potekalo v dveh delih: dopoldan ob 9,00 uri (razplavanje ob 8,00 uri) in popoldan ob 18,00 uri (razplavanje, ob 17,00 uri). Plavalni klub Koper vabi na ogled tekmovanja, ki ga sofinancirajo Mestna občina Koper, Luka Koper iz sklada Živeti s pristaniščem in drugi sponzorji in donatorji. tem V ponedeljek 3.7.2017 je bil v kavarni hotela Delfin Izola odigran 23. turnir letošnjega občinskega prvenstva v taroku za posameznike. To je bil tudi prvi in zadnji turnir v juliju, ki šteje za skupno uvrstitev. Najuspešnejši je bil Cveto Ličen, ki je osvojil vseh 9 možnih točk in odlično razliko +1717. Sledijo trije igralci s 7 točkami. Največjo razliko +494 je zbral Boris Debeljak pred Zvonkom Glušičem +445 in Ivico Grdičem +260. Po 6 točk so osvojili Igor Meze, Anton Sevčnikar, Božo Praprotnik in Vlado Šetina. Naj večjo razliko je zbral Meze in s tem zasedel 5.mesto. V jesenski del bodo na čelu šli Ivica Grdič s 153,5 točkami in razliko +11060, Cveto Ličen se mu je približal s 151,5 točkami in razliko +11353. Tretje mesto je zasedel Boris Debeljak s 147 točkami in razliko +7331. Na 4-5 mestu ostajata Božo Praprotnik in Anton Sevčnikar. V ponedeljek 10.7.2017 bo odprt turnir v taroku za posameznike v kavarni hotela Delfin Izola s pričetkom ob 16.00 uri v počastitev praznika občine Izola. Prehodni pokal je prispevalo Turistično združenje Izola. Letos ga brani lanskoletni zmagovalec Miran Zajc. Uvrstitve na tem turnirju ne štejejo za občinsko prvenstvo. Bidshmt Eurofest sicer ni več Izolski, vendar smo na nek način še vedno navezani na ta športno turistični spektakel in marsikdo ga pogreša. Medtem se je očitno že udomačil v Kopru, kjer so ga razglasili za drugo najpomembnejšo koprsko prireditev, po Istrskem maratonu in pred Sladko Istro. Zato je v tem zapisu tudi malo nostalgije. Po torkovi spektakularni otvoritvi 25. evropskega rokometnega festivala so spet v ospredju tekme predtekmovanja 155 ekip iz 16 držav nadaljuje z nastopi v prvem delu tekmovanja, med eno in drugo tekmo pa se jih večina kolektivno odloči za počitek na eni od bližnjih plaž, ali pa kar za skok v morje. Posamezne skupine se odločajo za izlet z ladjo ob slovenski obali in za obisk Postojnske jame, sodelujočim pa je na voljo tudi učenje letenja v posebnem vetrovniku. Eurofest je danes ponovno obiskala rokometna legenda -Abas Arslanagič. Vratar, ki je leta 1972 z Jugoslavijo osvojil olimpijsko zlato medaljo, se je v zgodovino zapisal kot inovator na igralnem mestu čuvaja mreže. Kot igralec, trener in selektor (Jugoslavija, Hrvaška, Katar, Bosna in Hercegovina) je na reprezentančnem nivoju osvojil medalje tudi na svetovnih in evropskih prvenstvih, uspešen je bil tudi na klubskem nivoju. Dogajanje na tujem Osebje Eurofesta se sicer še naprej trudi po svojih močeh, da zadovolji želje vseh gostov in udeležencev - skupno skoraj 3000 ljudi. Gneča prvih dni pa se je počasi unesla, saj so informacijske točke precej manj oblegane kot prve dni festivala. Tudi odziv Koprčanov je odličen, pohvale dežujejo z vseh strani. Koper je obmorsko mesto, kjer so skozi stoletja v sožitju živele najrazličnejše narodnosti, po osamosvojitvi Slovenije pa se je tudi turizem tako razbohotil, da Eurofest pravzaprav samo pomladi povprečno starost obiskovalcev in še dodatno popestri živahen mediteranski mestni utrip. r. ........... I Ah ■ Kot je že v navadi je tudi tokrat Eurofest dobil svojo znamko, pečat in razglednico. Gorazd Budal, neumoren filatelist in pobudnik tovrstnih filatelističnih podvigov je tudi tokrat dobil dovolj podpornikov in natisnil 300 razglednic z znamkami in posebnim pečatom, ki ima dvojno funkcijo. Na kuverti so stilistično predstavljeni: strelec, obramba in vratar, na razglednici pa se obramba spremeni v publiko 120 let portoroškega turizma Piranski župan Peter Bossman in direktor Turističnega združenja Portorož, sicer Izolan, mag. Igor Novel, sta na občanke in občane naslovila pismo s katerim sta jih spomnila na 120 - letnico razvoja zdraviliškega turizma v Portorožu. V pismu omenjata, da je občina Piran na samem vrhu najbolj priljubljenih in zaželenih turističnih destinacij v Sloveniji. Obiskovalci so s storitvami zadovoljni, turizem pa že dolga leta reže rezine kruha tudi marsikateremu občanu piranske občine. Občanke in občane pa sta povabila naj sodelujejo s svojimi predlogi kako to destinacijo narediti še boljšo, bolj privlačno. Portorož je bil prvič omenjen v 12. stoletju kot Sv. Lovrenc in to v povezavi z nekdanjim znamenitim enako imenovanim Benediktinskim samostanom in njegovi cerkvici. Portorož je v zgodovini dobival različna imena; St. Lorenz, pozneje Maria Rosenkranz oziroma Pristanišče rož. Ime Portorož se prvič pojavi leta 1894. Za prvo pomembnejšo gradnjo na griču Sv. Lovrenca (kjer danes stoji GH Metropol) iz leta 1830 velja omeniti Vilo Vesno. Na lokaciji, kjer danes stoji Palače hotel (nekoč Kurhotel) je bila manjša kemična tovarna, ki jo je konec prejšnjega stoletja zgradila solinarska družba. Morda malokdo ve, da je bil v Portorožu že leta 1864 prvi ognjemet, pa tudi to, da se je tukaj sprehodilo kar pet držav! Portorož je začel svojo turistično pot z uvajanjem zdraviliškega turizma. Tudi znameniti Palače hotel je nosil ime Kurhotel (Zdraviliški hotel). Leta 1879 je začel piranski zdravnik G. Lugnana v Sečoveljskih solinah zdravili revmatične bolnike s solinskim blatom in slanico. Leta 1894 so v Portorožu ob morju nasproti današnjega hotela Grand Portorož zgradili prvo zdravilišče - Stabilimento balneare. Glas o zdravilni moči solinskega blata in ugodni klimi se je hitro razširil daleč naokoli. V takratnih letih je bil Portorož znan po svojih približno 100 lepih vilah, sicer pa relativno prazen. V Portorož so takrat prihajali le bogati - plemiči, oficirji, lastniki kapitala... Vse je že kazalo, da bo treba nekaj storiti za privabljanje večjega števila gostov, a kaj ko ni bilo turističnih nastanitvenih zmogljivosti. Leta 1890 so v Portorožu ustanovili delniško družbo, katere glavni delež je imela avstrijska pivovarna Puntigam iz Gradca. Sklenili so, da bo treba postaviti markantni turistični nastanitveni objekt in leta 1910 sredi avgusta svečano odprli Palače hotel, ki pa je pozneje kar po vrsti menjaval lastnike. To so bili družina Weiss z Trsta, družina Cosulich (Kozulič hrvaški državljan) iz Trsta. Oktobra 1943 (po kapitulaciji Italije) so semkaj pridrli Nemci, maja leta 1945 pa je v Portorož prišla Titova partizanska vojska. V tretjem nadstropju Palače holeta je OZNA imela tudi sobo za zaslišanja nasprotnikov tedanjega režima. Tam je bil zaslišan tudi danes že pokojni nekdanji član OZNE Franc Repič iz Lucije. Prva resna turistična sezona, ki je sicer trajala le tri mesece, je prišla leta 1951, ko je vodstvo hotela prevzel takratni kapetan fregate Adolf Cvirn. Jugoslavija se je leta 1960 v celoti odprla za turizem, 19 novih modernih hotelov pa je bilo zgrajenih v letih 1969 -1976. Portoroške hotele si je leta 1971 ogledal tudi maršal Jugoslavije Josip Broz Tito. Velik del portoroške turistične infrastrukture je zgradila portoroška igralnica s takratnim direktorjem Antonom Ninom Spinellijem na čelu. Z letnim številom 1,2 do 1,4 milijona turističnih prenočitev domačih in tujih gostov postajata Portorož in Piran pomembni turistični destinaciji, žal pa prezadolženi hoteli nekam z lahkoto prehajajo v roke tujcev. Tudi na to bi morali pomisliti ob 120-letnici portoroškega turizma. Razmisliti bi bilo treba tudi o politiki turistične strategije - zakaj smo v letih 1975-1980 opustili masovni turizem in dokaj nepripravljeni prešli na ponudbo individualnega turizma pričakujoč bogate goste, ki pa jih ni. Franc Krajnc, Slovenski utrip. Kultura Sanjine barvne kaplje navdiha aa Po razstavi del domačih avtorjev, ki se jim je pridružil ruski slikar Aleksander Kručan, bodo v soboto ob M l^ -11.00, v galeriji Plač Izolanov, odprli razstavo izolske slikarke, oblikovalke, fotografinje in pedagoginje ■ - . Sanje Josič. Njena dela so zanimiva po vsebini in izvedbi, predvsem pa so zelo sodobna. Razstave del Sanje Tosič so ena najbolj izmuzljivih stvaritev narave, so zapisali v enem od vabil za njeno razstavo. Hipne in hipotične skulpture, ki jih iz curkov ustvarja v svojem studiu, se v trenutku, ko nastanejo, tudi razblinijo. Spontane in neobvladljive forme so posnetki resničnega, a zrežiranega dogajanja, ki ga je umetnica ujela v fotografski objektiv in nam tako ponudila povsem unikatno umetniško pripoved, ki nas skozi fabulativnost povabi v polje fantastičnega in iracionalnega. Dinamika v podobah se v gledalčevem pogledu manifestira v doživetje, kjer sta sedanjost in prihodnost razporejeni kot celota. Pretočnost, minljivost, a hkrati zavedanje trenutka, ulovljena lepota dogodka, je izpoved, je doživetje, ki nam ga podobe »virtualnih svetov« Sanje Tošič posredujejo na poseben način. Nova generacija Izolanka Sanja Tošič je umetnica, ki jo lahko umestimo v mlado generacijo sodobnih tvorcev obalne likovnosti. Gre za mlado avtorico, ki je pozornost vzbudila predvsem zato, ker se podaja na pot likovne ustvarjalnosti na svojstveno zanimiv način. To pomeni, da se ob njenih podobah, ki so razstavljene na impozantnih formatih, najprej sprašujemo o njihovem tehničnem poreklu. Sanja Tošič ježev času študija ob rednem programu tradicionalnih ateljejskih disciplin na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani, začutila potrebo po povezovanju s fotografskim medijem, ki ga v svoja likovna razmišljanja vključuje kot registracijsko točko lastnih generiranih podob. Kručanove mreže Aleksander Kručan je akademski slikar iz Krasnodarskega okraja, ki v Izoli začasno živi slabe tri mesece. Toda v tem kratkem obdobju, ki ga je večino preživel pred slikarskim platnom, je začutil Izolo in jo upodobil na zelo izdelan, prefinjen način, ki je pritegnil pozornost številnih obiskovalcev galerije. Njegov triptih ribiškega pomola in skalovje z velikega pomola je tako živo, da bi si gotovo zslužil samostojno razstavo. A, za vse še pride pravi čas. In bo tudi zanj. Sprva so bili to čudoviti barvni stolpi, gobe ali drugim organskim formam podobne tvorbe, ki so z doziranjem barv, čaranjem ritma in spretnim uvajanjem svetlobnih virov rezultirale kot popolne iluzionistične podobe iz drugih svetov. Preboj s hip hop-om Tridesetletna diplomirana likovnica je v ZDA doživela preboj, ko je eno od del iz svoje serije, ki jo razstavlja, ponudila v uporabo znanemu hip-hop izvajalcu Future za naslovnico njegovega albuma Dirty Sprite 2. Naslovnica je predvsem na Twitterju doživela izjemno pozitivne odzive. Leta 2015 je bila ista fotografija predstavljena tudi na naslovnici komičnega stripa družbe Mar-vel: All-New Inhumans #1 Hip Hop Variant Future DS 2, ki jo je oblikoval Marco D’Alfonso. Canon za slavo V letu 2016 je Tošičeva za naročnika Canon Evropa ustvarila fotografije za kampanijo »UNLE-ASHPRINT, ki so bile razstavljanje na sejmu DRUPA 2016. Žal je od tega požela predvsem slavo, drugih učinkov pa ni bilo. V zadnjih letih svoj umetniški izraz posveča predvsem raziskovanju vizualnih učinkov v dinamiki tekočin. V & m j Večer plemenitega kantavtorstva Danes zvečer bosta v sklopu prireditev Poletje pri špini nastopila kantavtorja, ki sodita v sam vrh tovrstnega ustvarjanja pri nas. Ksenija Jus je doslej izdala deset avtorskih albumov. Njene pesmi so bile doslej prevedene v nemški, angleški, poljski, bolgarski, češki, slovaški, bosanski in srbski jezik in so jih izvajali različni izvajalci in izvajalke iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije, sodeluje tudi pri aranžmajih za ženski pevski zbor Kombinat, ki deluje v okviru zavoda Novi kombinat, ki je Ksenijo Jus tudi nominiral za literarno nagrado Mira, ki jo podeljuje ženski odbor PEN in v utemeljitvi med drugim poudaril njeno družbenokritično držo, izraženo tudi v Pesmi upora, ki je postala neuradna protestniška himna. Peter Andrej je pesnik in pevec, glasbenik in glasbeni producent. Začel je nastopati v osemdesetih kot član legendarnih Lauženkov iz nahkasla, ki so s svojo mešanico glasbenih balad in parodij nastopali po Štajerski.Poleg ustvarjalnega dela je že vrsto let tudi gonilna sila festivala kantavtorske glasbe Kan-tfest, ki je v Ruše privabil že mnoge slovenske in tuje kantavtorje, med njimi tudi nekatere izolske. Maestro Bojan Adamič je na zavihek Pohorskih poti, ki so leta 1994 izšle na kaseti, kasneje, leta 2003 pa še na istoimenski plošči, napisal: “Zelo težko se bo poslušalec odločil, da bi s pritiskom na gumb zaustavil valovanje in izžarevanje te melanholično, mehko božajoče glasbe, katere edina napaka je ta, da se “prekmalu konča”. Občinski praznik z Otom Pestnerjem Za konec še zbor Pestro tedensko praznično dogajanje se bo sklenilo z nedeljskim koncertom Moškega pevskega zbora Izola v parku Pietro Cop-po, ob 20.30. 3 BIG BAND orcnestra IIZOLAISOLA Što (Pestner IzoCa, UnanzioBjev trg > soBota, 8. juCij 2017 06 20.00- k Bliža se občinski praznik, ki ga Občina Izola vsako leto praznuje 11. julija v spomin na množičen odhod Izolanov v partizane leta 1944. V okviru praznika bodo v petek, 7. julija svoja vrata odprli občinska uprava in izolski javni zavodi. Proslava ob občinskem prazniku pa bo v soboto, 8. julija, ob 20. uri. Občina in javni zavodi ponovno odpirajo svoja vrata Dan pred slovesno proslavo, v petek, 7. julija, bodo med 18. in 20. uro za pogovor občanom na voljo predstavniki občinske uprave in javnih zavodov. Ti bodo, skupaj z županom Igorjem Kolencem, zbrani na stojnicah v parku Pietro Coppo. Občani bodo lahko izpolnili anketo o zadovoljstvu s storitvami občinske uprave, sodelovali v kvizu o poznavanju občine, označili katera področja v Izoli se jim zdijo bolj in katera manj urejena ipd. Čakajo pa jih tudi simbolične nagrade. Na stojnicah v parku bodo občani srečali tudi predstavnike javnih zavodov. Predstavili se bodo Turistično združenje. Komunala Izola, Javni zavod za podjetništvo Izola, Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola in Center za kulturo, šport in prireditve. Pridružili se jim bodo predstavniki Zdravstvenega doma Izola, ki bodo v okviru zdravstvene in zobozdravstvene vzgoje izvajali brezplačne meritve krvnega sladkorja, predstavili programe svetovanja o zdravju in pravilne tehnike umivanja zob ter obzobnih tkiv. Sodelovali bodo tudi predstavniki Mestne knjižnice Izola. Ti bodo že v dopoldanskem času na lokaciji knjižnice na ogled postavili reprodukcijo Statuta izolskega komuna iz leta 1360. Na stojnici v parku pa bo knjižnica v popoldanskih urah predstavila projekt Primorci beremo 2017, delovanje bralnega kluba Kira knjiga, študijskega krožka Drevesa pripovedujejo, in še nekatere druge aktivnosti, ki jih v knjižnici izvajajo. Nives Kaligarič bo za obiskovalce izvedla delavnico izdelovanja nakita. Izolska društva Baleri-ma, gledališče Steps in Moški pevski zbor Delfin bodo dan odprtih vrat popestrila s kulturnim programom. Obiskovalci se bodo lahko tudi posladkali z dobrotami, ki jih bodo pripravile Šparžinke. Po zaključenem druženju v parku Pietro Coppo se bo dogajanje preselilo na Lonko s koncertom skupine Help! A Beatles Tribute. Slovesno ob občinskem prazniku Sobotno dogajanje se bo pričelo z otvoritvijo fotografske razstave Sanje Tošič, ob 11. uri v galeriji Plač Izolanov. Sledila bo slovesna proslava ob občinskem prazniku ob 20. uri na Manziolijevem trgu. Za glasbo bodo tudi letos poskrbeli člani 3 Big Band Orchestra, ki se jim bo tokrat na odru pridružil Oto Pestner. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priznanja Občine Izola. Občinski svet je naziv častni občan občine Izola podelil Mariu Gaspariniju, ki je s svojim nesebičnim delom bistveno prispeval k razvoju zdravstvenega varstva in kakovosti življenja na Obali in širše. Plaketo z zlatim grbom Občine Izola in ustrezno listino bo za 25-letno požrtvovalno delo na področju lokalne samouprave, krajevne skupnosti in prostovoljstva prejel Maks Filipčič. Maks je s svojim delom prispeval k razvoju in ohranjanju podeželja ter povezovanju in usklajevanju interesov krajanov v lokalni skupnosti. Prav tako bo ob 50. obletnici humanitarnega, vz-gojno-izobraževalnega, kulturnega in ustvarjalnega delovanja, zlato priznanje občine Izola prejel Samostan sester uršulink. Priznanje Občine Izola v obliki plakete s srebrnim grbom in ustrezno listino pa prejmeta Galerija Insula za 30 let delovanja, izvajalci patronažne službe in nege na domu ZD Izola in Društvo invalidov Izola za 35 let delovanja. Zaključek s klasiko V nadaljevanju večera bo ob 21.30 v sosednjem Largu pri Spini koncert klasične glasbe treh vrhunskih umetnic, Eve - Nine Kozmus (flavta), Karmen Pečar (violončelo) in Mojce Zlobko Vajgl (harfa). Vrhunsko klasično pri spini V soboto, po končani prireditv ob občinskem prazniku na Manziolijevem trgu, bodo v sosednjem Largu pri špini, v sklopu koncertov Poletje pri špini nastopile tri vrhunske slovenske glasbenice, EVA-NINA KOZMUS, flavta, KARMEN PEČAR, violončelo in MOJCA ZLOBKO VAJGL, harfa Kot so zapisali glasbeni kritiki, včasih glasbene sinergije presegajo standardne formalne zasedbe in ustvarijo nevsakdanjo kombinacijo glasbil, ki prebudi radovednost in na naše odre prinese svežo zvočno barvitost. Eno takšnih kombinacij sestavljajo tri izjemne slovenske glasbenice, ki so se združile leta 2014 in se od takrat tudi skupaj uspešno predstavljajo občinstvu. Zasedbo sestavljajo flavtistka Eva-Ni-na Kozmus, zmagovalka evrovizijskega tekmovanja mladih glasbenikov 2010, doslej edina Slovenka, ki ji je uspelo osvojiti ta pomembni naslov, violončelistka Karmen Pečar, tretjenagrajenka istega tekmovanja leta 2002, ki je pred tem kot trinajstletnica izvedla Elgarjev koncert za violončelo z orkestrom Slovenske filharmonije in zablestela kot eden naj svetlejših glasbenih talentov pri nas, ter Mojca Zlobko Vajgl, ki jo poznamo kot našo vodilno harfistko z bogato mednarodno kariero. Vrhunsko bo, a domače. 6.7. četrtek 20.30 Ljubljanska ulica - Pri špini koncert Poletje pri špini Ksenija Jus in Peter Andrej gostimo dva izmed stebrov slovenskega kantavtorstva 7.7. petek od 18.00 do 20.00 ure park Pietro Coppo DAN ODPRTIH VRAT OBČINE IN JAVNIH ZAVODOV OB OBČINSKEM PRAZNIKU Občinska uprava skupaj z javnimi zavodi in podjetji ponovno odpira svoja vrata. Za pogovor bodo občanom na voljo predstavniki občinske uprave in javnih zavodov. 18.00 Hangar KULT HIP HOP FEST: BAD COPY, TRKAJ& NIPKE, SIDE 20.00 Manziolijeva palača Gianni Borta Ob praznovanju 30. obletnice delovanja Galerije Insula odprtje razstave pomembnega italijanskega umetnika Giannija Borte, ki je bil prvi italijanski avtor predstavljen v Galeriji Insula. 20.30 Lonka Koncert HELP! A BEATLES TRIBUTE HELP! A Beatles Tribute je skupina, ki s svojim energičnim vzdušjem ter veliko natančnostjo izvaja glasbo legendarnih The Beatles. 8.7. sobota 11.00 Ljubljanska ulica - Pri špini razstava Poletje pri špini Otvoritev razstave izolske slikarke in fotografinje Sanja Tosič_kaplje Manziolijeva palača - od 8. do 15 julija 6. POLETNA GLASBENA AKADEMIJA V IZOLI Predavatelj: ANTONIJE MAJDIN -violončelo 19.00 Lonka TRADICIONALNO SREČANJE HARMONIKARJEV Predstavili se bodo harmonikarji iz vse Slovenije. Sledi zabava s pogostitvijo in Triom Teci Teci. 20.00 Manziolijevtrg PROSLAVA OB PRAZNIKU OBČINE IZOLA Podelitev občinskih nagrad in priznanj Nastopil bo 3 Big Band Orchestra. Gost: Oto Pestner. 21.30 Ljubljanska ulica - Pri špini koncert Poletje pri špini trio Kozmus, Pečar, Zlobko (flavta, violončelo, harfa) Po končani proslavi ob občinskem prazniku gostimo vrhunski ženski trio 9.7. nedelja 20.30 Park Pietro Coppo Koncert POJEMO ZA VSE LJUDI Moški pevski zbor Izola vabi na sklop koncertov v parku Pietro Coppo 10.7. ponedeljek 12.00 Galerija Loža Koper Otvoritev skupinske razstave članov umetnikov DLUI (i.dei) 20.00 Galerija Insula Izola Otvoritev skupinske razstave članov umetnikov DLUI (2 dei) 18.00 Manziolijeva palača Odprtje razstave ZUM ZUM....CHE ESTATE! na ogled bodo dela ustvarjena na otroški poletni delavnici. 11.7. torek 19.00 Srednja šola Izola Slavnostni govornik: dr. Tomaž Čas SPOMINSKA SLOVESNOST Letni kino Arrigoni / pričetki projekcij ob 21.30 6. julija: Beatles: Osem dni na teden 10. julija: Trst, Jugoslavija 13. julija: Noro veselje Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa Center za kulturo, šport in prireditve Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola http://center-izola.si http://www.odeon.si BB Prepustite se Beatlomaniji! t ^ i Film//**/ THeJbEATLES: JJ*,. HELP! OSEM DNl- ' TvfeEATLES NA TEDEN M^TRIBUTE Četrtek, 6. julij, ob 21.30, Tetek, 7. julij, Letni kin^Amgoni-L.-^. 06 20L30,.Lonka PROSLAVA ( * v- •-. 1f t rOBCINE IZ yv.,. |r ... /i®V; i- Podelitev občinskih nagrad in | 3 Big Band Orchestra i Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39, gsm: 051 394 133, m: galerija@center-izola.si): ponedeljek-petek: 18.00-21.00; Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/ 396 283, m: info@odeon.si): pol ure pred vsako projekcijo; blagajna prizorišča: v uri pred dogodkom. Ob praznovanju 30. obletnice delovanja Galerije Insula vas vljudno vabimo, da se nam pridružite na prireditvah: Galerija Herman Pečarič Piran JANEZ LENASSI spominska razstave ob 90-letnici rojstva Janeza Lenassija (1927—2008) Galerija Meduza Koper JANEZ MATELIČ drugi del pregledne razstave in predstavitev monografije Janeza Mateliča petek, 7.7.2017 ob 20. uri Manziolijeva palača Izola GIANNI BORJA razstava italijanskega umetnika ponedeljek, 10.7. 2017 ob 12. uri Galerija Loža Koper skupinska razstava članov umetnikov DLUI (l.del) ponedeljek, 10.7.2017 ob 20. uri Galerija Insula Izola skupinska razstava članov umetnikov DLUI (2.del) torek, 18.7. 2017 ob 20. uri Pretorska palača Koper razstava Grafične sekcije DLU Insula Galerija Plač Ljubljanska 32 Do petka je še odprta izvrstna razstava slikarja Aleksander Kručan V soboto 8.7. vas ob 11.00 uri vabimo na otvoritev razstave izolske slikarke in fotografinje Sanja Tosič kaplje Solarji iz Kort na Kresni noči Kresna noč, najkrajša noč v letu in najdaljši dan. Da bi dan ohranili dolg, so naši predniki kurili kresove. Kresna noč naj bi mela posebno moč. V Kortah smo jo v petek 23. 6. 2017 obeležili s prireditvijo Kresna noč. Hkrati pa smo obeležili tudi dan državnosti. Šola živi s krajem in kraj zaživi s šolo. Učenci OŠ Vojke Šmuc Podružnica Korte so ustvarjali v delavnici pletenja cvetličnih venčkov, ki naj bi po ljudskem izročilu preganjali “štrige”. Po delavnici so učenci v istrskih nošah nastopih na prireditvi, kjer so tudi “šrajali pu dumače”, v kortežanskem narečju. Učiteljica Ana Dobrinčič Orba-nič je kortežanske narečne pogovore zbrala med vaščani in z učenci pripravila narečni pogovor, s katerim sodelujejo tudi na slovenskem natečaju Vsaka vas ima svoj glas, kjer se zbirajo izvirni še nezapisani pogovori v narečnem jeziku. Na prireditvi v zadružnem domu je nastopil še ženski pevski zbor KD Korte in KD Šavrini in anka Šavrinke. Noč se je zaključila s sprehodom z baklami do kresa, kjer smo se družili ob dobrotah, ki jih je pripravilo TD Šparžin. petra Mekiš Kava bar TISA fotografska razstava Univerze za tretje življ. obdobje Irena Gregorc Golf vs fotografija Maja Mavrič Utrip ribje tržnice Mestna knjižnica Izola POLETNI URNIK 01.07.2017 - 31.08 2017 TOREK. SREDA. PETEK 8.00 - 15.00 PONEDELJEK. ČETRTEK 8.00 - 12.00 18.00 - 20.00 SOBOTA - ZAPRTO ČETRTEk, 6. 7. ob/AllE 20.50 XENIA JUS S PETER ANDREJ Prvoborca Kantfesta napovedujeta letošnji! že 15. festival kantavtorstva v Rušah. koncert klasične glasbe soboTA, 8. 7. ob/AllE 21.50 SANJA TOSIČ Odprtje razstave slikofotografij mlade izolske digitalizatorke naravnih barv EVA-NINA KOZMUS iiavta KARMEN PEČAR violončelo MOJCA ZLOBKO VAJ0L, harfa Akordi Od Captain Beefhearta do Jeffa Buckleya Te dni je Izolo obiskal vrhunski kitarist Gary Lucas, ki je v svoji karieri sodeloval z mnogimi med največjimi glasbeniki in umetniki rockVrolla, od Nicka Cavea do Louja Reeda. Pravi, da bi z veseljem odigral koncert tudi pri nas. Med sproščenim sprehodom po Izoli, v družbi s prijatelji iz filmskih voda Petrom Braatzem in njegovo ženo Majo Weiss, smo srečali Garyja Lucasa, eklektičnega kitarista, ki velja za enega boljših in bolj ustvarjalnih eksperimentalnih glasbenikov osemdesetih in devetdesetih let. Gary Lucas je znan kot član zadnje beračije spremljevalne zasedbe kultnega Captain Beefhearta, the Magic band. Z njimi je posnel zadnja dva albuma. Doc at the radar station in Ice cream for Crow. Kasneje si je ustvaril pomembno solistično kariero, v kateri je sodeloval s silno pomembnimi glasbeniki, kot so Leonard Bern-steain, Jeff Buckley, Nick Cave, Lou Reed, Chriss Cornell, David Johansen, John Zorn, Bryan Ferry, Allen GInsberg, Iggy Pop, Patti Smith, Damo Suzuki in mnogimi drugimi. Med drugim je tudi soavtor mnogih skladb, med katerimi so tudi takšne, ki so bile nominirane za prestižnega Grammyja. - Kaj te je pripeljalo v Izolo? - V Ljubljano sem prišel na nekaj dnevni oddih s turneje, ki seje začela v Pragi, nadaljuje pa se v Madridu, Oportu in Kopenhagnu. V Ljubljani imam prijatelja, ki sem ga obiskal, dobil pa sem se tudi s Petrom Braatzem, ki je posnel film o meni, ko sem prvič prišel v Slovenijo leta 1998, imenovan Gary Lucas & golem, ki se je vrtel v slovenski kinoteki. Od vedno sem bil zaljubljen v Ljubljano in to je moj že četrti obisk mesta. Še nikoli pa nisem bil v Izoli. Slovenska obala je resnično prelepa. - Danes imaš svojo skupino, a igral si že z marsikom. - Tako je, igral sem s Captain be-efheartom, z Jeffom Buckleyem, s katerim sem napisal nekaj pesmi, naprimer Grace in Mojo pin. Sodeloval sem tudi z Lou Ree-dom, Johnom Caleom, Nickom Caveom. Resnično z veliko rock in jazz glasbeniki. - Skoraj vsi so že umrli. - Ja, bili so izjemni ljudje in vesel sem, da sem lahko z njimi sodeloval. Izdal sem trideset albumov lastne glasbe in še vedno snemam plošče in hodim na turneje kolikor se le da. - Si napisal tudi Grace, s katero je zaslovel Jeff Buckley? - Ja, tako je. V originalu je bila to moja instrumentalna pesem, ki sem jo ponudil Jeffu, ki je dodal melodijo in besedilo in tako je nastala Grace. Glasba, rifi in harmonije so moje. Jeff je bil resnično dober človek in res ga pogrešam. Žal mi je, da je odšel. Res je bila to velika tragedija. - Bi lahko odigral koncert s svojo zasedbo v Sloveniji? - Tega si zelo želim, a težave so, kot ponavadi, finančne narave. Trenutno je kar težko pokriti stroške velike zasedbe in večinoma igram sam, akustično. Tudi potujem z akustično kitaro, saj sem prepričan, da je akustična kitara kot majhen orkester, če jo seveda pravilno igraš. Kljub temu pa še vedno snemam z električno kitaro in ravno jeseni bom izdal album imenovan The ivorld of Captain Beefheart, na katerem sodeluje tudi odlična pevka Nona Hendryx, ki sicer poje pri zasedbi Patti Labelle. Bodite pozorni, ker to bo res izvrsten album. Sicer pa rad sodelujem z vsemi vrstami ljudi. Nisem snob. Sodelujem z veliko mladimi in neznanimi glasbeniki. Zelo rad sodelujem pri ustvarjanju glasbe. Sicer pa rad igram v različnih skupinah. V Pragi sem naprimer nastopil z mladim domačim jazzistom, igrala sva nekakšen free jazz pomešan z new ageom, sodeloval sem pri snemanju filma o češko-nemški meji, imel pa sem solo akustični koncert v Varnsdorfu, mestu, ki stoji ravno na tej meji. Naslednji večer sem v Pragi igral nekakšen blu-es z električnim bendom. Sem zelo fleksibilen in mislim, da je to skrivnost, da še vedno toliko igram. - Bi sodeloval s kakšnimi glasbeniki v Sloveniji? - Seveda bi. Predstavite me nekomu, pa bo. Odlični so recimo Prismojeni profesorji bluesa. To sodelovanje bi bilo super. ur Ištrijanček med naj idejami 28. junija 2017 je potekala razglasitev finalistov natečaja Podjetna Primorska 2017. Dijaki 3. letnika smeri gastronomija in turizem, Aleksan-dar Bojič, Urša Fornazarič, Simona Koren in Zoia Šavle, so se s podjetniško idejo Ištrijanček v kategoriji Optimist uvrstili med pet finalistov. Obvestilo Društva invalidov Izola Predavanje dr. Dernikoviča Člane in podporne člane Društva invalidov Izola obveščamo, da bo dne 06.07.2017 ob 18.00 uri na sedežu društva potekalo predavanje dr. Dernikoviča na temo - prehranjevanje v 3. življenske obdobju Vljudno vabljeni! Predzadnja Naši na tujem Ob 23. uri so policiste obvestili, da sta dva moška iz Izole v Kopru pretepla domačina in mu pri tem prizadejala hude telesne poškodbe. Zoper osumljenca, ki sta bila malo kasneje izsledena doma, bo podana kazenska ovadba zaradi povzročitve hude telesne poško-dobe in nasilništva. Ni gledal pod noge Ob 18.30 uri je 22 letni domačin pri hoji po pločniku v Izoli gledal v svoj telefon, zaradi česar ni bil pozoren na svojo okolico. Iz nasprotne smeri je prišel moški s psom, katerega se je domačin ustrašil in skočil na cesto, kjer mu je voznik os. avtomobila zapeljal čez nart leve noge. Pri tem je bil pešec lažje telesno poškodovan. Pa niti tramontana ni bila Ko smo prejšnjo sredo zaključevali redakcijo Mandrača je skozi pol-kna uredništva najprej potegnil hladen piš vetra, nato je bilo slišati loputanje polken v okolici, potem pa je z morja zapihal močan veter, ki je dobesedno razmetal stole in mize na sončnem nabrežju pa tudi drugod v mestu. Gostinci so bili v glavnem previdni in so jih pravočasno pospravili ter zavarovali, kjub temu so po zraku poleteli tudi senčniki in plastični stoli, vendar je bilo to še najmanj, kar je prinesel tisti večer. Že v večernih urah je bil jasno, da so padla nekatera drevesa, med njimi tudi eno najstarejših izolskih dreves v drevoredu 1. maja, padlo je tudi veliko drevo v Cankarjevem drevoredu, padli sta tudi dve drevesi v parku ob Velikem trgu in padel je vrh znane cedre na trgu republike. Nič manj lep ni bil pogled na šotorsko konstrukcijo arheološkega najdišča v Simonovem zalivu, ki jo je dobesedno razmetalo, čeprav je bila zelo dobro utrjena. Seveda je nevihta dobro prestrašila goste kampa na Belvederju pa tudi mlade iz varnih hiš Slovenije in Vojvodine, ki so jih na počitnicah gostili najemniki Hangar bara. Na pomoč so jim prvi dan priskočili izolski gasilci, ki so jih prenočili v gasilskem domu, drugega dne pa so, za vsak slučaj, prespali v Delfinu. Delavci Komunale so že ponoči odstranjevali veje, ki so ovirale vozišča, zjutraj pa se je mesto zbudilo v nov dan, kot da se noč pred tem ne bi nič zgodilo. In palme v loncih so spet preživele. Treba jim je priznati, da so žilave. Kdo ima prednost? Tisti z zdravnikom in modro lučjo ali tisti z varnostnikom in rumeno lučjo. Seveda tisti, ki ima luči prižgane in v tem primeru je moral varnostnik popustiti. tEMrGNiNEi ODDAMO - V Izoli oddam garsonjero za daljše obdobje. Informacije na gsm: 041 670 085. KUPIMO - V bloku ali hiši kupim svetlo in zračno stanovanje, najraje v Izoli, Kopru ali Strunjanu z okolico. Tel.: 031 218 485 PRODAMO - Vrstno hišo, vmesno, v Jagodju, prodamo. Tel 064 228 846 - Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji. Tel.: 041/478-034 Oktavio ZAMENJAVA - Menjam stanovanje v Velenju v bloku, 2. nadstropje, 60m2, na novo opremljeno. 200m do pošte, špara, zdravstvenega doma in šole, vrtec pod balkonom, za stanovanje v Izoli do 40m2 z doplačilom. Vzamem tudi stanovanje v najem, do 200 eur mesečno najemnino. Tel: 070 780 530 - Zamenjam pol hiše z dvoriščem v Kortah za garsonjero v Izoli (doplačilo), tel 051 640 876 NAJAMEMO - Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli od junija do oktobra (z možnostjo podaljšanja). Nina. Tel: 041 909 615 Ete® - Prodam peč na pelete Biodom, 26 KW, rabljeno 4 sezone. Cena po dogovoru. Informacije na GSM 031 758 818. - Prodam nov okvir korekcijskih očal za ženske z malimi bleščicami,mačje oblike ,SWA-ROVSKI .kupljene v Italiji za 180 EUR. Prodam za 50 EUR. Tel 041936005 - Zamenjam privez v mandraču za privez na pontonu (Izola 40). Tel: 031 737 347 - Podarim starejše žensko kolo. Tel: 041 655 797 - Prodam dobro ohranjen pianino »Petrof«. Cena po dogovoru. Tel.: 041 655 797 - Inšrtuiram za osnovno in srednjo šolo ter pripravo za maturo. Tel. 041 863 360 - Prodam hladilnik Gorenje za 50 eur. Tel.: 051 870 712 g fcniLL GR1LL ) g ' +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Na zgornjih fotografijah sta dve podobi začetka letošnjega julija. Tako-le nas je zalivalo v sredo in četrtek (foto zgoraj desno), da kanalizacija ni uspela požirati vse vode in je bil Veliki trg v nekaj minutah pod vodo. Dan kasneje pa je bilo spet vse po starem in plaže so bile polne kot da je feragosto. Nič čudnega, saj je morje še vedno dokaj čisto, plaže v Izoli so lepo urejene in nobene vojne niti terorizma ni v bližini. Za povrh se je zgodila še arbitraža in rezultat je na fotografiji. Kaj bo šele avgusta? Morda pa bo res odprla vrata prenovljena Parenzana, ki to ni več ampak je postala prenovljen muzej - museo. Stiskama fflandrač -3(36 040/43-39-43 splet: stiskarna.mandrac.si fb: iuujiJu.facebook.com/ mandrac.si mail: stiskarna.mandrac@gmail.com