C. C. Postale. — Esce ogni mercoledl e venerdl — / Febbraio 1928. Posamezna Itevilka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L » * pol leta 8» » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na neročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. st 9 V Oonci, v sredo 1. februarja 1928 Letoxi Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo* voru in se plačajo v naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Stra» zee. — Tisk Katoliške tiskarne v Gorici. Rl» va Piazzutta St. 18. Uprava in uredniStvo: ulica Mameli štev. 5. (prej Scuole). Teles, int. itev. 308. Drugi odgovor fp Vedettl deiri§onzow. Težko primemo za pero in pošU Ijamo v javnost mislednji odgovor »Vedetti dell'Isonzo«. Vsako javno razpmvljanje o denarnih zavodih naravno izpodkopuje kredii in mo- valni ugled prizadetega zavoda. Vlagatelj izgubi do takega zavoda zaupanje. Na zaupanju pa sloni zdravi obstoj vsakega denarnega za; voda. Te posledice postanejo toliko bolj neizogibne, če se v javnosti razpravlja o nalaganju kreditov pri raznih podjetjih. Mi, ki smo sprem-- Ijali plodonosno gospodarsko delo* vanje in zdravi razmah »Zadruzne Zveze« po svetovni vojni, bi nikdar ne razpravljali v »Goriški Straži« o tako kočljivem predmelu, če bi nc bili k temu prisiljeni po »Vedetti dell'Isonzo«. Zato rnoramo vse po~ xledice, ki so in bodo naravno še na^ stale iz javne razprave, prav odloc- no pripisati »Vedetti dell'Isonzo« in njenemu ozadju. Krediti »Zadružne Zveze«. V dveh zaparednih uvodnikih je »Vedetta« napudla odstavljeno vodstvo zarudi n-alaganja denarja. Pravi takoie: »Poglejmo, kako je Zadružnu Zveza uporabljala zac druzm denar. Namesto v dobrobit elanic, je Zveza uporabila denar za namišljene (psevdo) kultume in psevdo verske namene, vedno pa Ie za posredne all neposredne politic- ne namene.« Naš odgovor. Pri »Vedetti« so res veliki gospo? darski revčki! Zelo se nam smilijo ti ljudj,e: Hoteli. bi govoriti o gospo* darstvu in uključno o gospodarstvu. Todu percsa in- svojih mo/.ganov ni~ majo v obUisti, svojih zelj in na: mermv ne morejo prav nič skrivati in sraüo jim1 stopi vedno veliko sira; silo pred oči, ki jim ne da mini ne px) noei, ne po dnevu. P'oiHika*, polh tika, politika in ruski med'ved — pmvslavizem. Mi pa se nočemo baviti s politiko. Glede politike smo povedati svoje mnenje v svojem prvem odgovoru. Upamo, da je bila »Vedetta« /. njim zadovoljna. Danes hočemo poiskafi zajca v drugem grmu: Zato povemo »Vedetti« sole: Kaj vas sploh brigajo krediii »Za; drxizne Zveze«? Kako vi-veste, ko; mw ju diila Zveza denar, kje in ko' liko demirja> je Zveza naložila? Če bi bile redne mztnere in če bi vam priznavali sploh kakšne gospodar- ske s-posobnosti, potem moramo pred vsem izjaviti, du bi vi za te sfvuri sploh vedeti ne smeli, in če ste jih izvedeli od ljudi, ki jim je bila poverjena enu ali druga naloga v katerikoll si bodi obliki pri za: vodii, bi morali to ohraniti za se, moičnti in ne obešati svojih kvani na veliki ivon. Vsak elovek ve, da je denar resna stvar in da ni za otroke. Vsak ve tiidi, da je posebno vprašnnje kreditov najkočljivojša stvar i>t stro^a uradna tajnost vsa* kega denarnega zavoda. Vi pa niste samp uradne tajnosti izdoli, temveč ste to napravill bom; bastično in kričavo. Nespametno ste postopali, ko jezikujete o po; litičnih kreditih, o negospodarskih kreditih itd. Vemo, da ste hoteli vlagatelje s tern najbolj ostrašiti. Da bi vsa stvar se bolj tragično iz; gledala, ste skočili tudi v inozem; sfvo in spomnili čitatelje celo na »Emono«!? Ali ne veste, da je kre; drt, ki je bil dan temu podjetju bil y.e odplačan 3. marca 1926, in da je pri tern Zveza zaslužila!? Po Paši nepresegljivi pameti je bil ta kredit seveda v škodo članov. Gospodje pri »Vedetti«! Ali po; zabite sproti, kaj ste napisali v pred; idoči vrsti? Vse ustonove, ki jih na; stevate pod rubriko političnih kre; ditov, so članice Zveze. In sami miilo prej pravite, da bi morala Zveza skrbeti za svoje članice. O tern zadosti! Prihodnjič vam povemo, kako bi morali pisati, da ; bi o vos mogli reči: vsaj eno imajo ti Ijudje: odkritosrčni so! Kaj ste hoteli? Kot pametni fjudje zamoremö ugotovifi samo eno: vi ste hoteli s svojim klepetavim besedičenjem zrušiii zavod, pahniti naše ljudstvo v največjo gospodarsko bedo, iz; podkopati ugled in kredit zavoda, uničiti do sedaj nezrušljivo za; uptmje našega ljudstva v zavod in v njegovo odstavljeno vodstvo, za; deti s tern pred vsem slovensko du; hovščino, kateri je slovensko ljud; stvo v prvi vrsti poverilo v varstvo svoj denar. Žapomnite si: vse se vam bo po; srečilo, toda ljudstva ne boste od- trgali od njegove duhovščine in ka; toliškega posvetnega razumništva. Med nami vlada duh bo/Je ljubezni, duh usivariteljne požrtvovalnosti, moč zdrave in nepremagljive kato; liške ideje. Tu so bo/Je vezi in zato ostanejo nezrušljive iz vekov v vet ke. Strele pa, ki ste jih proti nam izstrelili, so odletele in vas zadele. Vsa odgovornost in za vse je samo vasa. Mi smo neranljivi. Kaj se godi po svetu? V sosedni državi na vzhodu so I se pretekli ted'en napovedovale vc= Kkc izpremembe v notmnji poilitiki. Povod za to je dal krst dru^oro; jenca kralicve rodbine. Mlademti kral jeviču so dali ime Tomislav. To ie bila državniška poteza prve vr* ste, kajti to ime je posebno Hrva-* torn, ki so zdaj v opooieiji, zelo pri- jctno, sa| se jc tako imenoval prvi hrvatski kralj, ki je bil kronan 1. 925. Ta doi^odek je dokazal, da je krona vsem narodnostim v Julio* slaviji enako naklonjena. Dotfodek pa je tudi povod za nova u^ibawja a bod'oei vladni večini. P'ri1 krstu so bili navzoči1 vsi vo* dilni politiki razen Pribičcvica. Ko je bifa- slovesnost končaiva. je kralj sprej'el Radio* v avdijenci, ki je trajala vee kot eno uroi M'ed> tern pa sfa se posvetovala tudi" Vukiče* vie in dr. Korošec. Takoj ie bilo jasno, da je Radiceva avdijenca poll* tiener.'a značaja in da je zelo važnu. Po avdijenci je Radio obiskal Ko^ rošea, druj4i dan pa Vukičevica1. Javno nmenje vse države je napeto ca'kalo. kaj se feo iz tctfa naredilo: Vsi so vedeli, da ore za Radieev vstop v vlado. Radie pa je bil izredno molčeč, kar ni nje^ova navada. Ako bi Ra1* die vstopii v vlado, bi' se notranji položaj precej spremenil. Opozi* ci-ja bi bila skrčena na Prebičeviče* ve samostojne demokratc in Jova* novičevc zemljoradnike. Vedeti pa je trcba, da sc je Radie zelo tesno zvezal s Pribieevičem in da sta celo ustanovila cnoten poslanski klub. Brez Pribieevica torej Radix: ni1 mo» <>el ravnati. Radio je zašel v precej kooljiv polozaj. Rad bi bil vstopii v vlado, toda Pribioevica, svojo.Ua najo/jc.^a zavcznika, ni mo^el pu- stiti na cedilu. Zahteval1 je torej od Vukičevioa naj sprejmc tudi Pribi? ocvicevo' skupino v vlado. rPo zah- tevo je stavil v raziiovoru 26. Januar* ja dopoldne. V istem raz^ovoru je vrhu tcjja zahteval' za svojo stranko finančno ministrstvo. Vukičevio ni mo.L' pri* š-lo premaio' p'osl'ancev («mno, se je scja prolozila* na poncdcLjck 30; ja? nuarjav Dhevni rod te seju pa je Diividbvič' brzo|a.vrio sporočil tudi Stcfanu Radieu. rl-a brzojavka jo mejni' kamen v IDavidovičevi poli- tiki, zato jo1 priobcujemo'. »Gosrvodu Stjeptinu Radieu; pred* ' sedniku selj. demokracijc, Zagreb. Ker je snoči bila sei a prepozno sklicana, posl'anci pa so se razšli ra* di1 dbpusta, se je po žclji prisotnih sklicala prihodnja seja za ponede* ljek o'b 10. za naidaljnje siklepanje o važni zadevi združitvc naših klu* bov v velikc svrhc tesneßa söde* lovanja demokracije in njene za državo čim kofistnejše vloüe v koncentraeijo narodnih sil, ki ob* stojaio. V poncdcljck bomo o tej zadevi odločali. S prijatcljskim po- zdravom Vam irt Vašim pri jäte* Hern Vaš Davidovič.« S to brzojavko je Davidoviö na* povcdal zvczo demokratskih klu? b potem kot naimočncjša skupina v držav* ncrti zboru lähko nrevzel vodstvo dfzave in odgovornost. Takoj za Davidovicem se je ogla« sil k besedi Marinkovio, ki je fakoj povcdal, da jc proti Davidoviceve? m.u predlo.^u. Rckel je, da naj se koncentraeija in sp-rememba v via* di izvrši na podla.qi sedan ie vladne zveze. Nato je odločno odklomL zvozo s kmetsko * demokratskim klu born. Po tem <4ovoru so še dru^i vodi* tclji povcdali svoje mnenje. Seja! se jc parkrat prekinila. Traiala je pozno v noč. Odlbčitev pa ni pa- dlla; prenesli so io ria torek. Vsi tr doßodki dokazujejo, da se razmerc v Jußoslaviji jasnijo, da se nolitiona zavest utrjuje in bliža končni ustalitvi. Zadinje veojc ne're* šemo vpriišanje jc Davidovic. To vpra.šanjc pa se do, vsaj üpafi1 sme* mo, rcšilo v db^lcdncm oasu. Naj bo rešitev taka ali taka, pomenila bo korak proti notranji drzä-vrii ustalitvi. SIS in radikal!'. Odkar je na vladi Vukioevio, je Slo'veri'ska l'judska stranka vneto podpirala radikalni klu^. Govorili so celo O' zdru'/itvi obeh parlamen* ; kirnih' klubov. Do popolne spojitve * najbrž ne bo priišlo. Sodielovanjc pa postaja vedno tesnejsc. Pretekli te* den se je z.uodil do^odek, ki je za zsiodovino razmerja incd obema kluboma- zelo važen. V srodo 25. ja* nuar ja se je zbral radikalni posla'n* ski klub. Poslanei so sc hoteli po darskcm komisarijatu za Trans* kavkazijo. Sprejemal je podkupni* nc in prodajal inozemskim špeku* lantom žito, ki ga ie sovjetska via* da rekvirirala za kraje, kjer je bila najhujša lakota. Ameriški podmornik potopljen. Zopet se jc potopil ameriski pod* morski coin. To pot je nesreea za* dela coin z označbo »S. 3.« Mnogo* številne ladje so ga šle iskat. Do* sedaj niso imele uspehov. Kaj je novega na deželi? Bača pri Sv. Luciji. ; Pretckli teden je padel na skednju z lestve Anton Kofol. Padel je tako Tiesrečno, da si je zlomil hrbtenico. Ko so ga našli domači, je bil že mr* tev. Bog bodi milostljiv njegovi du* ši! Preostalim naše sožalie. Iz volčanskih vasi. '':' • Komaj smo si voščili novo leto, ze nas je obiskala bela žena, katera näm je dne 9. januarja nenadoma .ugrabila dobro znaneüa 87*letnega starčka Antona Hrasta iz Ciginja. Pokojnika homo ohranili v dobrem spominu kot uglednega in vzornega moža. Dokazal je svojo sposobnost kot podjetnik pri raznih drž. in dc* ¦žel. delih. Mnogo zaslug si ic pri* dobil v. svojem času kot večkratni podžupan. Bil je tudi dobcr kmeto* valec; posebno se ie zanimal za sadje* in trtorejo. — Nekai dni pozneie je po kratki in mueni bo* lezni izdihnil svojo blago duso Ivan Golja iz Kozaršč, dobro znan po» sestnik, obcncm tudi izvrsten mi^ za.r in kolar. Pokojnikoma nai bo lahka zemliica! Okoličan. Livek. Ravno letos poteče 60 let, kar je bila ustanovljena na Livku same stojna občina. Leta 1868. jc dobil Livek prvega župana v osebi Jane* za Mašcra, po domače Žgana z Avsc št. 49, in 12 svetovalcev. Ma* šera jc županoval do svoje smrti 1. 1883. Pred kratkim smo zvedeli za odlok upravno*političnega obla*= stva, da obeina prencha, kakor mnoge druge, in se združi s Koba* ridom, kjer je naše najbližje na* ravno središče. Zato ie sprejcla ve= lika večina prebivalstva to novico z velikim zadošeeniem in zadovolj* stvom. Tudi nasprotna stru ja, nam» reč za spojitev Livka z obeino So* vodnje in videmsko pokraiino, ie dobila svoje zagovornike. To je bis In zlasti želja sedanjega poteštata gosp. trgovca Jo(s. Frlettiga v So* vodnjah, ki je želel na račun Liv* čanov povečati in okrepiti svojo občino. V nadi, da dobi večino za svojo stvar, je vprizoril dne 25. ja* nuarja t. 1. na Livku plebiscit — ljucfsko glasovanje. Od 96 volilnih upravieencev jih je prišlo glasovat 82. 100% vseh glasov, torei vseh 82, je glasovalo za Kobarid; za združitev s Sovodnjami ni bil od* dan niti cn glas. Ac zadnji trenutek so se izpreobračali vneti Savli v Pavle. Strašna in nenričakovana brca! Res bi ne bila majhna reč, čc bi prLšel Livek pod oddaljene in sa* motne Sovodnje ali celo Št. Peter ob Nadiži. Razumliivo. da jc dalo Ijudstvo enoglasno duška svojemu prepričanju. Gospod Felettig svo* iega namcna ni dosegel. S cestami in potmi ie naša obči* na po vojni res bogato obdarjena. Da bi le bil kdo, ki bi skrbel zanie in da bi se ne obremenjavalo ljud* stvo po nepotrebnem! V vladnem načrtu, kakor pravijo, je tudi dolo* čenih pol miliione lir za preložitev in popravo ceste Sovodnie*Livek, in drugih pol milijona za preložitev ceste Livek*Kobarid*Soška dolina. Če bi se delo res začelo, bi bilo vsaj nekaj zaslužka za brczposelnc do* mačine. Vsled velike bližine državne me* ie in Soške doline, ležeč na prelazu, ie bil naš krai pred vojno preccjš* njega pomena. Imeli smo svojo si* nančno in orožniško postajo in svoj poštni urad. S smrtjo zadnjoga poštnega uradnika Ivana Hrasta, umrlega 1. 1926., je prenehal poštni urad, ustanovljcn 1. decembra leta 1891., a zdaj smo izgubili še župan* stvo. Lorn. Dne 21. I. je umrl po kratki bo* lezni Janez Pavšič, posestnik, cerk* veni ključar in bivši podžupan. Po* greb ic imel lep. Udcležilo se ga ie občinsko zastopstvo z načelnikom in vcliko štcvilo duhovljanov. Mo* ški zbor mu je pel pred hišo in na grobu, pree. g. kurat se jc poslovil od njct«a v ginljivih bescdah. Bil jc mirnega značaia in požrtvovalen za obči blagor. Nai niu bo Bog nlač* nih. — Umrla je stara Štrukljcva mati iz Vasi, v visoki starosti. Vcč* nu luč naj ji sveti. Rihemberk. (Zakasnelo.) V soboto dne 21. ja* nuarja smo spremili k večnemu po* čitkir blagcga mladeniea. Leopold a Furlana, mizarskega mojstra, ki nas je zapustil v najlcpši mladosti, star komaj trideset let. Pokojnik je bil oden naših najboljših in delavnih mladcničcv tako na prosvetnem kot na gospodarskem polju. Bil je veo* kratni odbornik in podpredsednik bivšega »Prosvetnega društva«; ude* leževal se je raznih poučnih tečajev; bil jc clan vodstva Ljudske posojil* nice v Rihemberku. Bil je vsestran* sko zelo nadarjen, posebno sprcten v svojem poklicu. Dasiravno ni imel po vojni trdnega zdravja, se je ka* zal v družbi vedno veselega in za* bavnega. Vsakdo, ki ga je poznal, ga bo težko pogrešal. Vzrok njego* ve zgodnje smrti so bile posledice svetovne vojne, ki so zahtevale že marsikatero ml ado življenje. V zadnjem času je dolgo boleha.1 za vnctjem led vie; celih šest mesecev jc bil priklcnjen na posteljo. Kon* čno se je zdravil v mestni bolnici v Trstu, kjer je pa kljub prizadeva* nju zdravnikov shiral do konca. Dan pred smrtjo si je zaželel do* mov, kjer jc prcviden s sv. zakra* menti v krogu svojih izdihnil svojo mlado dušo. Kako je bil pokojni priljubljcn pri svojih občanih. je pričala nepregledna množica ljud? stva, ki ga je spremljala na zadnji poti in marsikatero oko je bilo rois* no, ko mu je Ccrkveni pevski zbor zapel ganljivo žalostinko v slovo. Svetila mu vcčna luč! Užaloščeni druzini naže iskreno so'zalje! Sedlo. Dobro poznani cestni odbornik iz Sedla je leta 1890. dovršil gradbo nove skladovne ceste in obrnil cesto skozi Homec, dočim je šla prej sko» zi Stanovišča mimo stare ccrkve na pokopališču nad Sedlom proti Bre* ginju. V spomin na staro cesto je dal ob novi ccsti na »Lopati« napra? viti znamenje — kapelico s kipom Matere božje v prid vernim dušam, da bi tarn mimo grede kdo kaj po? molil, ko ni več cesta neposredno pri pokopališču. Cerkev sv. Križa na pokopališču nad Sedlom je baje prav toliko stara kot cerkev sv, Gcrvazija v Neman v Bencčiji. Na? stala da je v 11. stoletju. — Za tretji zvon, ki je potreben za vikarijsko oerkev v Scdlu, pod katero spadajo 4 vasi in ki bo ob enem nckak spo* mtnik padlim vojnim junakom in trajna hvala vrnivših se bojevnikov, smo prejeli tudi milodar 50 francos* kih frankov od našega nepozabne* ga domačina g. Alojzija Cenciča Tišljerjevega, iz Sedla zaposlcnega v rudniku v Aumetz*u na Francos^ kem s sledcčo pobudo: »Le gor Ti tretji prijatelj! V visokc line nad ljudi, da jim boš oznanjal vero, mrzla srea jim budil. Povsod boš slavljen, Ti božji pomagač, boš*li meni pripravljen, ko bom zdihnil zadnjič? Jaz bom že pripravljen, samo da bodes ti, ker tebe čaka sodba, Bog prizanesi Ti.« Bog živi požrtvovalnega delavca in mu sto? tero po'vrni! Istočasno boditc vsi do? mačini ki si trdi kruh služite na tu* jem, prisrčno po^dravljeni in sv. Barbari priporočeni! Idnjske novice. Zühstno sfanje rudniskih vdov. Da je bilo za rudarsko vdovo sla? bo, to je znano že od nekdaj, vendar kot kaže. še slabše se naiti obeta. Z odvzetjem zadnjih doklad se je naše že itak mizerno stanje še po? slabšalo, tako da je res vclika skrb, z borno pokojnino preživljati sebe in družino. Dobe se vdove s 3 ne? preskrbljenimi otroci, ki dobivajo pokojnine komaj 50 lir. S tern naj plača stanovanje, drva, hranoi. oble* ko itd. Ncmogoče! Edina opora so na;m bile čipke, katere so pa zadnje case močno padle — na eni strani, na drugi je pa v zimskem času sil* na konkurenca, ker delajo tudi na kmetih in zato kupci niso odvisni od naLih izdelkov. S tern smo tu zelo udarjeni. Mislimo, da bi ne bilo na? pačno, ako bi na kmetih pričeli se«? jati Ian in brezdvomno bi več pri<* dobili, ker čipke navadno dajajo prav pod ceno in v zameno za dra? go blago. Pri nas jc pa vse polno družin ki so odvisne edino od čipe kanja, in ako se v tern oziru ne bo kaj zboljšalo, nam bo tezka pred? lo. — Ne dosti boljši je položaj upokojencev. Tudi njim je silno težko preživljati se z zmanjšano pokojnino. Toda kaj bi pisali, kar je vsem žc dobro znano. Poroke. Poročil sc jc g. Josip PečireT, rudn. pisar, z gč. Jožefo Kolenc. — Na mnoga leta! — Porocill se je tudi clan našc godbe g. Ivan Car z gdč. Mari jo Vončina. Obilo srcče! Pogrebno društvo. Pretcčeno ncdeljo je bil občni zbor tcga prekoristnega društva. Udcležba je bila prccejšna, vendar če upoštcvamo, da šteje društvo na . tisočc članov, je zanimanje le prea pomanjkan.ja krmo in paše. V takih predpogojih je taksa na tfovejo živino, katero zahtevaio skoraj vse občine v najvišji po ve= !javnih določilih dovoljeni meri, na vsak način nesorazmema z se* danjo vrednostjo živine. Zato je putrcbno, da vse občine z novim le* torn zravnajo višino omeniene tak* sc z znižanjem cene živini in na ysak način občutno znižajo takso. Primanjkliaj dohodkov nai sc krije iz druj4ih virov, predvsem pa s skr- čenjem stroškov.« Mislimo, da ie v tem oziru vsaka naša pripomba nepotrebna, ker ži? vinorejci sami najbol.jc občutijo, kako nujno, potrcbno je bilo zj^or? nje vladino navodilo. Oddaja trt in sadnih drevesc iz deželnih nasadov v Goriči. Urad za kmetijski potovalni pouk v Gorici sporoča vsem kmctoval? ccm, ki se za to zanimajo, da odda- iajo deželn.i razsadniki v Goirici trte, cepliene na amerikanski pod« la<^i, po 1.— L komad trt za vino, po 1.20 L komad trt namiznih vrst. Dobc sc naslednie: Bde vrste za vino,: Rebula, mal* vazija. laški rizlintf, bcli sauvignon, Z^Wn in tokaj. Crn,c vrstc za vino: Merlot, do* maei in kraški refošk, refošk iz Faedis, modra frankinja, kabcrnct, marzemino in coudere 7120. Trtc namiznih vrst: žlahtnina, juljevka, boldon in rdeči moškat. Sandna drcvcsca najboljih vrst stanejo: breskve 3.— L, hr,uške 3.— k, jabolke 3.— do 4,— L,, črešn.je 3,— L, slive 3.— L za komad. Pri, nakupu nad 100 drcvesc do.voljujc ravnatelistvo razsadni* l^ov (Gorica, via Trieste 43) 10% l^opust. Ob^inske bikorejske postaje. VzdTŽevanje bikorejske postaje n,i' najla.žia stvar, posebno če se ho* čemo držati reda, ki t»a zahteva za* kon in napredna živinoreia. Ce ho<= čemo, da je vrhu te^a še skočnina nizka, ni, mo^oee vzdrževati biko- ^ejskih postal d.rujiače kot le s pod« poro, pa nai io da kdor hoče. Ker črpajo občine iz živinoreje zelo veiike dohodke, je prav in po* šteno, da tudi v tem oziru kaj store. V provinci Sondrio vzdržujejo že sk.ozi vee let abčine bikorejske pö* staje. To se je db danes tako1 udo= macilo, da bi bilo težko kai spre* meniti v tem oziru, ne da bi živi* nore.ici protestirali. Jugoslovanska živinore.ja v številkah. Zadnje popisovanje živine v Ju* sioslaviji je dalo sledeče številke: Govedi je 4,960.000, konj 1,069.000, inez.aov 18.000, oslov 84.0(K), praši^ čev'3,378.000, ovac 7,111.000, kozu 1-,552.(KK), tclet 15,075.000; Poletf .tetfa imaja 534.000 panjev čebel. Zlato kritje papirnateßa denarja. »Banca d'Italia« objavlja podat- ke o zlatem kritju bankovcev. Vseh bankovcev, ki so v prometu, je za 21.160,012.000 Hr. Banka pa ima v svojih bla^ajnah za 12.105,640.000 lir zlata in zlatih valut. Papirnati denar je torei kr it za 57.20 od- stotka. Denarni zavodi v Italiji. V Italiji je sedaj 1865 denarnih zavodov z 9395 podružnicami. Od teil, ie 430 delniških družb. 529 za. družnih in 307 priyatnih denarnih zayodov, 162 hranilnic, 374 mestnih in obeinskih hranilnic, 54 finanenih družb in 9 hipotekarnih bank. Tržne cene Česnik L 1 do 1.20 kg; zelje sveže 60 do 70 cent, "kg; zelje kislo L 1.60 kii; cvetača L 1.40 do 1.60 k^; čebula L 1.50 do 1.60 k^; fižol navaden L 1.80 kg; fižol koks L 2.40 kg; solata endivia L 2.60 do 3,20 kg; krompir 70 do 80 cent, kg; repa sladka cent. 20 do 30 kg; repa kisla 80 cent, do 1 L kg; radie rdeč L 1.80 do 3.20 kg; špinača L 1.40 do 1.60 kg; zelena L 1.60 do 1.80 kg; motovilec L 2.40 do 2.80 kg; vrzote 50 do 60 cent. kg; pomaranee L 1.40 do 2 kg; \U moni 15 do 20 cent, komad; jabolka L 1.80 do 4.80 kg; orehi L 3.60 do 4 kg; hruške L 2 do 4.60 kg; češplje suhe L 3 do 4 kg; maslo sveže L 14 do 15 kg; maslo presno L 17 do 18 kg; mleko L 1 liter; med L 10 kg; jajca 60 do 65 cent, komad. Valuta. Dne 3U januarja si dobil: za 1U0 franc, frankov 74 10 do 74.40 Lir za 10U belg. frankov 262.— do 266.— „ za 100 švic. frankov 362.— do 364.— „ za UK) češ.-slov. kron 55.85 do 56.15 „ za 10Ü dinarjev 33.05 do 33 35 „ za 1 sterling 9193 do 92.13 „ za 1 dolar 18.83 do 18.89 „ Novci po 20 frankov 72.— do 74.— „ za 1C0 avst. Silingov 263 - do 269,— „ Benečijske obligacije dne 30. ja- nuarja 1928: 73.60. Meh za smeh. Mala Anica. »Mama, danos sem videla. kako je neki mož naredil konja.« »To vendar ni mogoce.« »Pač, mama. Ko sem prišla tja, je kx*nja že skoraj popolnoma dovršil. Samp na zadnji nogi je še pribil ne? kaj 'žebljev.« Darovi. Za »Aiojzijeviše«: N. N. mesto venca na grob predragega Cirila tvosmaca 50 L. Srčna hvaia! Za »Slovensko sirotišče«: Nekdo iz Alcksandrije 15 L» preplačila za Nova pota 45 L. — Srcna hvala! Bo*J obudi mnogo dobrotnikov! Listnica uredništva. N. N. v M.: Na Vaše vprašanje, če je ostak> staro uradništvo še pri Zadružni Zvezi, Vam odigovarjarno, da Hi g. komisar odpuf>til še nobe^ nega1 uradnika. Vsi uradniki so ostali na svojih mestih. Razume se pa, da se uradniki od 19. januarja dalje v disciplinarni odvisnosti sa^ ma g. komisarja in g. prefektav ki M je komisar pocirejen. VABILO k rednetnu občnemu zboru Slovenske čebelarske zadcuge; v. z. z o. j. v Gorki,, ki se bo vršil dne 19., februaj?ja 1928 ob 9. uri in pol predpoldne v Gorici, Via. S. Gio- vanni 6» ^nevni red: 1. Pozdrav predsedniku. 2. Citanje zapisnika zadnjega obe* nega zbora. 3. Poročilo načelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev racunskoga zaključka za lcto 1927. 6. Določitev delovanja zadruge za poslovno leto 1928. 7. Slueajnosti. Ako ne bode obč. zbor sklepčen ob določeni uri. se bo vršil glasom pravil, elen 26. drugi občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu na? vzočih članov. Odbor. Kmetje, pozorl Pluge (šolcarje) dobite po najnižji ceni; delo doma> če. Božič Andrei, kovač v Solkanu. Kmetska posojilnica pri Sv. Luciji sklicuje svoj XX. REDNI OBCNI ZBOR na 12. feruarja, v ncdeljo ob pol treh popoldne v župnišču. Vspored: 1. Porocilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev računa za 1. 1927. 3. Volitev nadzorstva. 4. Predlogi in slučajnosti. Opomba: Ako bi ne bii občni zbor ob določeni uri sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje na istem mestu in z istim vsporedom drugi občni zbor (§ 33). Načelstvo. Uradnik, zmožen vodstva lesne trgovine z večletno prakso išče službe. Ponudbe pod sifro »Oskrb-^ nik« na upravo »Goriške Straže«. Na prodaj sta dve posteljni pre* grinjali in namizni prt (garnitura — sivo platno). Oglasiti se je od 3 do 5 pri modistki, Via Stretta št. 18/111 Gorica. Več tisoč trt, vseh najboljših vrst .imam na prodaj po zmerni ceni. -— Naslov: Juren Franc» Vojščica p. Komen. GORSKI SEMENSKI KROM* PIR je na prodaj v Gorici» Via St. Chiara 14. Culot. FRIZER ZA DAME, striženje, pranje glave, ondolacije i. t. d. Pri» poroča se And. Rojic, Via Semina» rio St. 2 Gorica. Podpisano oskrbništvo ima na razpolago vedno sveža jajca od či* ste krvne pasme »Livornese biarj^ ca« po zmernih cenah. Oskrbništvo barona Teuffen* bach, Vipolže v Brdih. Pozor! Velika zaloga mrtvaških oprem; I., II. in III. razred 25% ce* neje kot povsod drugod. J. Saksida, trgovec z mrt. predmeti, Dornberg štev. 3. PRSNE BOLEZNI (Zdravljenie prsne votline) REVMATICNE BOLEZNI Dott. A. Mazzocca Cividale — Via Carlo Alberto 8 Kabinet za žarke X, diatermijo, za zdravljenje z ultravioletnimi žarki, termolux in microscopia. Sprejema vse delavnike od 10—12. ¦ —¦ Zdravnik za zobe in usta Dr. LOJZ KRAIGHER sprejema v GORICI Piazza della Vittoria štev. 20 Zavod Dp. B0HCIHÜ-F1HETTI TRST, Via Fablo Fllzi 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE" t (Trganje v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokih. - Sprejema od 10-12 in od 15-17. ACQtlA DELL'AL ABA It U A proti ixpadanju la». Vsebuje kinin in je vsled tega p«> seiwio priporočljiva proti prehladu in za. ojačenje korenitk. Steklenic* po 6 lir — se dobiva v lekarni C«» stellanovich, lastnik F. Bo!Uiii>„ Trst, Via Giuliani 42. — V Goirici, Via Carducci 9 pri Fiegel. PUUCNE BOLEZNI Dott. Gerretti RadiologiČni kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dm) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sre- dah in petkih ob pop. urah). njimi eeitami. I. SISSL.E, Berlin-Halensee, TELEFON. PFALZBURG 534S5. Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 3ST - - (hi*a C«Dlr. Posoj.) VfHfcfl iBloga CešhefiB piutne Iz mam toiarni Regcnthart & Haymann, niko- iFitno blago a punotenct hahor tudi iillkfl Szblna moskina iniushiflQmfcoi. Blaqo solidno! Cene zmerntl Službo isČe kovač, zmožen tudi mehaniskcöa dela. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. PODRUŽNICA Ljubljonske kpeditne banke ? BoricI Corso Verdi „Trg^ovslcf Dom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska bankt D5n!Š5O,(Xl(lOOCO CEHtrBfB LjUBLIHIKH Din. 10100000 Podružnice in agencije : Brežice, CeJju, Črnon:etj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor» Metkovič, Novi Sad, Novomesto, Ptuj, Prevalje, Kakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ek8rc2Üura: Rogaška Slatlna. Vloge na knjižice po 4 % Vloge V; tekočem raiunu lir all dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut, cekow, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.