Izhaja rac en nedelj in praznikov =*=== vsak dan opoldne. ===== Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., 5*== Učiteljska tiskarna. —— Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije = za list so poštnine proste. = Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30*—, za pol leta K 15-—, za četrt leta K 750, za mesec K 2‘50. Za Nemčijo celo leto K 33‘60, za ostalo tujino in Ameriko K 42’—. Posamezne številke po 10 v. Inserati: Gnostopna pet it vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Štev. 133. V Ljubljani, četrtek dne 20. decembra 1917. Leto i. Naročnikom in prijateljem našega Eista. Bliža se novo leto, najlepša prilika za nabiranje novih naročnikov. V potih mesecih se je naš »Naprej« lepo razširil in med delavstvom Wiljubil ter zagotovil si svoj obstanek. To ne zadostuje! Veliko je še delavcev, ki niso naročniki »Napreja«. Naša dolžnost je, da tudi te pridobimo. Ako bi vsak naš naročnik pridobil samo enega novega naročnika, bi stem veliko koristil ne samo listu, marveč tudi sebi, ker čim več bo naročnikov večji in popolnejša bo list Pričetek je bil skromen, ali v petih mesecih simo precej napredovali in to kljub skromnim sredstvom, s katerimi smo pričeli, kljub visok im cenam tiska, ki so že vsaj enkrat višje kot pred vojno. Ta prvi uspeh nam zbuja upanje, da bo naše delo še uspešneje. To pa le, če nam bodo vsi zaupniki in prijatelja pri tem delu pomagali. »Naprej« bo tudi v novem letu, predvsem zagovornik delovnega ljudstva nap ram vsem; zato pa pričakujemo pomoči in podpore v prvi vrsti od delavnega ljudstva. Nimamo bank, nimamo fondov, ki bi nas vzdrževali. Navezani smo samo v skoro izključno na svoje naročnike, ki so po 95% delavci. Zato pa apeliramo na te, da nam ostanejo zvesti in nam pridobivajo nove naročnike. »Naprej« bo kljub vedno dražjemu tisku ostal pri sedanji naročnini, ki jo za sedaj ne zvišamo, kakor so to napravili vsi meščanski listi. Zato pa tembolj apeliramo na vse prijatelje »■Napreja«, da ga povsod razširjajo. V novem letu mora postati vsak somišljenik neumoren agitator za »Naprej«, ki je majce-nejši slovenski dnevnik. »Naprej« stane samo 2 K 50 vin. na mesec s poštnino ali dostavljanjem na dom. Sovražniki naše svobode. Slovenec od 12. XII. očita slovenskim socialnim demokratom okolo »Napreja« to, da jahajo še vedno internacionalo, oči vidno jerob-stvo od Dunaja in Nemcev. Rigorozni marksist dr. Tuma ne veruje v živi jenski predpogoj naše .iugGsJovgSiSiko državnosti, in v Zagorju ob Savi govori na seji občinskega odbora, kjer se sprejme izjava za našo deklaracijo, sodrug Co-bal. — ostro proti našemu jugoslovanskemu stremljenju. To so nezdrave razmere, katere bo treba korenito ozdraviti. Zato pozdravljamo a splošno-narodn ega stališča opozicijo v socialno demokratični sitranki, ki se je — stoječ na stališču jugoslovanske deklaracije — osamosvojila in bo izdajala svoje lastno glasilo«. Od svoje strani odgovarjam na politično umazanost klerikalnega lista. Zavzemal, sem se za jugoslovansko idejo, odkar sem politik in menda je moje delce iz leta 1907 prvo stvarno, ki je razpravljalo jugoslovansko idejo. Pisal sem pozneje v »Naših zapiskih« in »Vedi« vedno z vso vnemo za oži-votvoritev jugoslovanske ideje in menda sem iined vsemi slovenskimi inteligentd v rtej stvari največ storil. Kot pripadnik jugoslovanske socialno demokratične stranlke stojim na resoluciji meseca decembra 1909, ki je širša nego jugoslovanska deklaracija od 30. maja 1917, omejena na hrvatsko pravo in habsburško dinastijo. Jugoslovanska soaialna demokracija je zahtevala vedno in zahteva polno samovlado Skupine Slovencev, Hrvatov in Srbov ne glede na meje, dialekte jn,kftnfesijo. To je tako jasna hi polna ideja, da je pravo časnikarsko lopovstvo, ako se podtika zastopnikom te ideje sovraštvo do svobode lastnega naroda. Temu i-ir-ir-i—T i 'i~~r 8 -* r~ —- | | | | i ■ i. LISTEK. DR. h. TUMA: ^ Internacionala. (Dalje.) 'Na lizvenrednom kongresu v Razelu novembra 1912 ob balkanski vojni, ko je proletariat vprvič stal resno pred vprašanjem, kako Sl\<^e ^cije preprečiti vojno, je delavstvo jz reklo sledeča vodila: .. „ na Balkanu se priporoča, da cru n1®10 sovraštvu, katero se zanaša Albance!’ ulRar€- Rumene, Onke, Turke in n L fvstro-Ogrske, Hrvatske in Bosne se n^ikga, ^ se upro vsem monarhije proti kraljevini srbski. Socialistom Avstro-ogrskrm se ,e še posebno nalagalo, da «e bore za jugoslovansko demokratično avtonomijo; 3. socialistom Avstro-ogrskam in Italirie se Je nalagalo, da se bojujejo proti vsakemu poskusu, da se zavojuje Albanijo, kaitera naj bi stopila kot avtonomna država v federalistično-demokratično zvezo balkanskih narodov; 4. proletarijatu pruskemu, finlandskemu iti poljskemu se je naročalo upreti se proti cari-"jnu. ki je trdnjava vsake reakcije v Evropi z. posebno upreti se vsakemu poskusu 'izvesti Piracije na Armenijo in Carigrad; nasprotno je bila stranka za »Slovencem« de« janjski nasprotna ali indiferentna jugoslovanski ideji do nastopa dr ja. Kreka, Očitanja jerobstva od Dunaja Je znan* premleta fraza klerikalcev in nacionalistov v nelojalnem boju proti jugoslovanski socialni demokraciji. V interesu teh strank je, da se delav« sika internacionala razbije, a delavski proletariat dobro ve, da je internacionala predpogorj obstoja delavske stranke same, obenem pa predpogoj boja za zdemokratiziranje ljudstva vseh narodov in dežel, zaradi tega tudi stoji in pade z internacionalo. Le omahljivci in osko-srčneži v njenih vrstah se dajejo zapeljavati po sentimentalnem nacionalizmu. Nimamo nič proti novi struji v stranki, ker vemo, da se stranka le oživi, če bo imela življenja sposobnih misli 'in dejanj. To pokaže bodočnost. Klerikalcem okolo »Slovenca« pa pravim, da je največji sovražnik naše svobode oni, ki noče slišati resnice in kateremu je zadnje orožje proti političnemu sovražniku laž in podlost. V Trsitu, 17. decembra 1917. Dr. H. Tuma. Politični pregled. Iz državnega zbora. Na predvčerajšnji seji državnega zbora je p slanec Emspinner predložil interpelacijo, v kateri zahteva, naj se strogo zastraženje ruskih ujetnikov odpravi, stražno moštvo v starosti nad 45 let pa nemud ma poš je na dopust ali pa naj se odpusti. Nadalje so vložili interpelacije: poslanec dr. Ravnihar glede prepovedi belo• modro-rudeče trobojnice; poslanec Dobernig glede kupčevanja z zalegami italijanskega plena in glede dobave slame in sena v zasedenih delih Italije; končno poslanec dr Vrs-tovšek glede nastopa madžarskih vojakov na mariborskem kolodvoru j = Proti zvišanju cirkulacije bankovcev je proračunski odsek sprejel predlog poslanca Krafta, naj se vlada pozove, da skuša z vsemi siedstvi preprečiti nadaljnje zvišavanje cirkulacije bankovcev. Finančni minister baron Wmmer je izjavil, da je vojno ministrstvo v posebni noti že opozoril na pomisleka vredno situacijo, ki je nastala vsled zvišavanja cirkulacije bankovcev. Finančno ministrstvo bo v tem oziru storilo vse, kar je mogoče. — Ententa in Avstrija. „Wiener politische Rmd>chau“ poroča iz Hažga:V nevtraln h političnih krogih se mnogo razgovarjajo o preobratu, ki je nastal v razpoloženju entente napram Avsto-Ogrski. Dejstvo je, da v ententnem političnem programu že davno več ne igrajo nobene vloge razdel lni načrti za Avstro • Ogisko, ki najbiže niso izhajali iz sovraštva in nespravljivosti napratn monarhiji. Kljub temu so se vzdržali ti načrti do zadnjega časa vsled propagande Čehov, živečih v tujim, zlasti prt fesorja Ma>aiyka. Sedaj se je baje naveličala enttnta teh emiserjev in pustolovcev in idej od njih zastopanih in brez dvoma je, da so precej zrahljale vezi entente s temi, Avstriji sovražnimi Čehi. = Dunajska »Zelt* v drugih rokah. Na čelu pitdvcerajšnjega večernega 1 sta naznanja »Zeit*, da sta list in uprava piešla v roke nove diužbe. Dosedanja glavna urednika prof dr. Singer in <1r. Kanner sta obenem izstopila iz uredništva. N >vi šef lista je dr. W hrepenenje po miru. Enako je tudi na Angleškem. *= Lord Beresford o odločitvi usode sveta. Londonska »Mormng Pust* objavlja naslednje pomembno pismo admirala Bere.sforda Dospeli smo do krize v svetovni vojni. Položaj je poln notranjih in vnanjih nevarnosti za državo. Bodočnost sveta je odvisna od izida gigantičnega boja med angleško in nemško državo. Katera od obeh bo dlje vztrajala, tista bo zmagala. Ena mora podleči. V tem usodnem trenutku se širi val dvoma in strahu čez deželo, katerega je pismo lorda Lansdowneja še pomnožilo. Bm smo zadnje dni v težavnem poiožaiu, a neuklonljivi duh našega plemena v očigled navidezno nepremagljivih nevarnosti nas je rešil. Tudi v tem primeru bo konec isti, če uvidimo, da zmaga mora biti naša, če naj Britan ja sploh obstoju Duh mora biti doma isti, kakor na morju in v strelskih jarkih, ker sicer bi bne zastonj vse strašne žitve naših najboljših mož. = Pred nevihio v Italiji. .Neue Zflricher Nachrichten* objavljajo od posebne strani informacijo iz Italije. Gia^om te inf .rmacije stoji Italija danes pred polomom. Razburjenost je splošna. Od Milana do Ntapla in Paltrma in v večjih mestih se zadržuje izbruh nevolje vojaškimi četami, na deželi pa m zlasti v srednji Italiji so razmere že anaih čne. Mogoče, da se terorizmu vlade za nekaj časa še p> sreči preprečili izbruh ljudske nevolje, a nevolja narašča od dne do dne, dočim vlada v višj h krogih muralična depresija in resignacija. Vsak trtnutek se lahno pripeti nekaj izieduega in nepričakovanega. Grožnje en- jata po narodih in državah se je le z trudom v dolgotrajnih sejah komisij spravilo skupaj nekaj resolucij. Polagoma je delavstvo jelo videti v internacionali le perijodične internacijonalne kongrese in stalni internacionalni bureau — oboje okrepenelo. Dnu ga internacionala kot nameravana zveza posameznih državnih skupin socialne demokracije bila je v krutem nasprotju z dejan-stvenostiijo. Tudi druga internacionala bila je le zamisel in eksperiment. Svetovni dogodki za druge internacionale in orjaška narast posameznih narodnih organizacij socialne demokracije pa je po delanju odpiralo novo spoznanje in zahtevalo novo internacionalo. Razvoj internacionalne gospodarske skupnosti in absolutna odvisnost gospodarskih ozemelj med seboj postali ste najpriprostejša reali teta sveta. Ta realiteta siliti je morala vedno delavstvo v skupno zvezo v boju proti internacionalnim kapitalom. Radi tega sili misel nove internacionale na dan bolj in bolj prt onih skupinah socialne demokracije, ki so bile ustanovljene pozneje že v dobi silnega razvoja svetovnega gospodarstva. Istočasno pa se kaže vsakemu delavcu, da 'je njegova organizacija neločljivo vezana z lastno državo. Temu dal je izraza Jean Jaurčs na kongresu v Bruselu, ko je slovesno izrekel pred delavstvom: »prise-žimo, da borno varovali celotnost svoje domovine in da vzdržimo svetovni mir«. Francozi prišli so ob vedno hujšem pritisku narodne države do »zipotznanja, da ne more socialna demokracija nobene države opustiti samoobrambo tentin h agentov so brez uspeha. Govori se splošno, da se v primeru represalij pridrže podaniki entente kot talci. Parlament je v javnem mnenju izgubil vsak pomen. ™ Amerika zahteva revizijo vojnih ciljev Italije. Wuiffov urad poioča: Na pariški konferenci aliirancev je zahtevala Amerika, da se prekliče obljuba, dana Italiji, da dobi Italija dalmatinsko obal. Na konferenci je bilo tudi sklenjeno, da se odvzamejo Italiji obljubljene prednosti v Mali Aziji. Dnevne beležke. — S seje deželnega odbora kranjskega. Glede draginjskih doklad učiteljstvu na ljudskih in meščanskih šolah sklene deželni odbor, da razdeli med učiteljstvo enkratno draginjsko podporo, kakor jo je bil sklenil državni zbor. Z ozirom na to državno akcijo odpadejo draginj-ske doklade učiteljstvu, kakršne je razdeljeval doslej deželni odbor. Le za veraučitelje, ki niso deležni državne akcije, veljajo še vedno zvišane nagrade. — Deželne in občinske doklade na vrednostni prirastek nepremičnin se pobirajo še dalje do 31. decembra 1918. — Deželni uslužbenci, deželni vpokojehci in užitninski uslužbenci dobe za čas od 1. januarja 1918 do 30. junija 1918 dragdnjske doklade po analogiji tozadevne nareobe za državne uslužbence. — Občini Dobrova se dovoli, da pobira v letu 1917 na vse direktne davke razen dohodarine in plačarine 100 odstotno doklado. — Pri vladi se prosi za dovoljenje, da se oddajajo odslej pod 14 let stari dečki za prisilno vzgojo Salezijancem na Rakovniku. — V protislovju s sklepi deželnega zbora se je »Zadružna Zveza« uprla reviziji po deželnem zadružnem uradu in tudi ni izpolnila drugih od deželnega zbora določenih pogojev. Vsled tega se je soglasno sklenilo, da »Zadružna Zveza« preneha biti strokovni organ dežele in da se ima vseučiliški zaklad nemudoma vrniti svojemu prvotnemu namenu. Kot strokovni organ deželnega odbora v zadružnih zadevah se do nadalje določi »Zadružna centrala« v Ljubljani. — K uradnemu komunikeju pristavlja »Slovenski Narod«, da se ite seje nista udeležila dva odbornika, baron Apfaltrem in dr. Triller. In potem je sklepal deželni odbor »soglasno«. — Vseučiliški fond. O tem paše »Slovenski Narod«: Na sobotni seji deželnega odbora je bilo tudi »soglasno« sklenjeno, da se odvzame »Zadružni Zvezi« takozvani vseučiliški fond, iti je bil svojčas izročen kot brezobrestno posojilo dežele. V prvi vrsti je to čin maščevanja drja. Šušteršiča nad »Zadružno Zvezo«, oziroma nad rajnim drjem. Krekom. Kako hoče deželni odbor ta vseučiliški fond naložiti, oziroma vporabiti, tega nam komumikč o sobotni seji ne pove. Komunikč pa tudi ne priobčuje drugega »soglasnega« sklepa, ki ni nič manj važen kakor oni, da zahteva dežela vse-učiliški fond nazaj. Pač pa interesantnejši! Deželni odbor je namreč v soboto dovolil Zadružni centrali za »•asanacijo nekaterih zadrug na deželi« nad 250.000 kron podpore iz zadružnega garancijskega fonda. Na vprašanje, koliko znaša ta garancijski fond, bi nam deželni odbor le težko dal odgovor. Svojčas se je govorilo o 100.000 K. Ako primerjamo sklep, ki se tiče vseučiliškega fonda z onim, ki se tiče garancijskega fonda, se nam vzbujajo razne čudne misli o pomenu besed, da se naj vseučiliški fond »-nemudoma vrne svojemu prvotnemu namenu«. — Podjetnik Štefe bi njegov poMv<%telJ dr. Šušteršič. Na sobotni seji deželnega odbora je bilo tudi sklenjeno, da se prepusti g. Štefetu deželno gledališče v najem za čas od 1. septembra 1917 do 15. oktobra 1918 zd najemščino svojega narodo toliko časa, dokler ni internacionalna zveza delavstva toliko mogočna, da lahko zajamči narodno eksistenco itudi za slučaj poraza. Delavstvo je uvidelo, da so interesi meščanskih slojev odločilni pri vprašanj vojne in miru in da internacionalne zveze delavstva niso močne dovolj zadržati med njimi konflikte. Prodrlo je spoznanje, da je treba internacionalo postaviti na nov temelj, spoznanje ki se je izražilo na mirovni konferenci v Stockholmu. Internacionalizem in nacionalizem našel je v socialni demokraciji sedaj v svojo formulo: S am o o d 1 o či t e v n a r o d o v. Vsi narodi med seboj jamčiti imajo za svobodno isamoodločevanje. Sredstvo narodne zveze med seboj pa je polna demokracija. Nositelj ta demokracije je delavstvo. Internacionala ni mogoča preko držav, ampak le potem preosnove posameznih držav in njih notranje organizacije.. Prva taktična nalaga socialne demokracije je (toraj preosnova držav v boju posameznih frakcij socialdemokracije po državah s podpiranjem vsega organiziranega delavstva. Internacionala ni konečno nič drugega nego skupnost narodov. Indlvidueina kultura vsakega naroda opravičuje samostojnost in samo-odločevanie vsakega naroda, svetovna skupnost gospodarskega življenja pa veže en narod na drugega. Svetovno gospodarstvo dobiva odraza v internacionalizmu, sklenjeno gospodarsko ozemlje in izkoriščanje prirodnega bo-gatstva tega ozemlja po enem narodu pa se odraža v ^racionalnem imperializmu. (Dalje prih.) Stran 2. NAPREJ. Stev. 133 70.000 kron, od katerih pa si sme odbiti gospod Štete na mesec po 600 kron iz nastova »ua-graae« za vodstvo kiino predstav od leta 1915 do 1. septembra 1917.-Gospod btete je nauaije izrodil gledališkemu fondu od Čistega domača »Kino-Gemrai« 116.000 kron. Strokovnjaki so pa mnenja, oa je ta vsota premajhna, oa bi se izvršila popravila, ki bodo potrebna vsied poškodb, povzročenih od predstav kinemato-graia. Te številke kažejo, da zasluži gosp. btefe ogromne vsote s tuno-Centraiom, ker bi drugače ne mogel plačevati tako visoke aajem-šcrne. Dx. SusteršiC dobro plačuje svoje zveste oprode in gospodu bteietu, svojemu najbolj zanesljivemu zaupniku, je postial izredno menko. Vsa zadeva z gledališčem pa je javen škanaai, ker dr. SusteršiC ni lastnik stavbe, ampak ie njen varuh, in kot tak hi moral vse svoje osebne koristi in nagnjenja podvreči splošni koristi. Dr. Šušteršič seje neprestano veter, žel bo vihar, ki odnese njega in njegove zveste služabnike. • — Sobotna seja deželnega odbora je bila res nad vse zanimiva, btorui so se simo važni sklepi in prav takrat, ko sta manjkala dva odbornika, dr. Triller in baron Apiattrem. To naj-brže ni slučaj; gotovo je bil namen Šušteršičev, da spravi v ugodnem trenotku vse tiste zahteve do sklepov, ko ne bo navzoča opozicija, ki bi drugače naleteli na odpor. Sobotni dogodki zopet očitno kažejo, v kakšnih ko-ruptnin razmerah živimo, da velja še vedno stara pesem o koritih in da postaja kranjski de-žeinii glavar od cine do dne preorznejši. — Deželna konferenca socialnodetmokra-tične stranke vTrstu je bila 16. decembra 1917 ob povoljni udeležba. Razmere v Trstu ne dopuščajo uspešne agitacije, zaradi tega je že dovolj ugoden rezultat, oa je sklon bilo mogoče sklicati deželno konferenco. O poročilu delovanja začasnega odbora se je razvila precej živahna debata zaradi nove struje v stranki. Po eni strani je preciziral sodrug Tuma kot svoje stališče, katero mora tudi zavzemati stranka, da je temelj vsemu dejanju in nehanju stranke prvič proletarski revolucionarni razredni boj, drugič poln demokratizem ljudstva Olede jugoslovanskega problema je edino-le merodajna resolucija od decembra 1909, ki je širšega in načelnejšega stališčča in vsebine, nego jugoslovanska deklaracija, kajti odklanjati moramo vsako stališče historičnega in dinastičnega prava. Socialnodemokratična stranka je jasno izrekla, da je njen cilj polno narodno edinstvo Slovencev, Hrvatov in Srbov brez vsakega najmanjšega pridržka in v tem zimislu mora tudi delovati. Kar se tiče gibanja in taktike v stranki, pa je le želeti živahnega narodnega dela v kulturnem zmislu in napredovanja z modernim gibanjem časa. Stališče takozvane struje »amiadTne« sta zavzemala sodruga Fer-foija in Golouh, ki sta se izrekla brez vsakega ! pridržka za jugoslovansko deklaracijo in za radikalno smer gibanja za priboritev narodnih pravic, najbolj proletarskemu narodu Slovencev. Na strankinem zboru pričakujemo torej živahno debato. Želimo, da se duhovi izčistijo, pojmi izbistrč. Ako privede novo gibanje v stranki do intenzivnejšega dela omladine, pridobi stranka le na moči in ugledu. Najvišji zakon pa mora ostati vsem strankarjem edinost stranke. — Za povišanje dragfnjskih doklad ljubljanskim mestnim uslužbencem je odobril deželni odbor zahtevani kredit K 100.000. Občinski svet je prepustil županu razdelitev. Deležni bodo tega zvišanja vsi nastavljenci in tudi delavci mestnih podjetij. Občinskemu svetu se pridržuje pravica, da sme predlagati naknadno zvišanje. Župan je pa mnenja, da ne bo občina mogla dovoljevati takih doklad kakor država, ker občinski svet tako nerad dovoljuje prejemke občini. — Kolško premoga potrebuje Ljubljana in koliko ga je dobHa. V enketi na Dunaju so določili, da gre Ljubljani 140 ton premoga na dan. To je čedna številka. Na podlagi teh številk se je izračunalo, da dobe stanovanja, obstoječa samo iz kuhinje, 900 kg premoga, stanovanja s kuhinjo in eno sobo 1900 kg, stanovanja s kuhinjo in dvema sobama 2900 kg, stanovanja s kuhinjo in trema sobami 3900 kg premoga, kar bi bilo primemo. Danes pa imamo 18. decembra. Po računu bi bila morala dobiti Ljubljana od 15. oktobra do danes vsaj 800 vagonov premoga, dobila ga je pa 174 vagonov. Vrhu tega je vlada sama dobila nekaj vagonov, ki jih sama razdeljuje, vsega skupaj pa Ljubljana ni dobila niti 30% svojega kontingenta. Na ta način dobe nekateri velike množine, drugi pa ničesar. Na karte za premog se je mogel oddati do sedaj le premog za kuho, za kurjavo pa le malenkost. Vzpričo tej nevarnosti se je mestna občina trudila, da si nabavi čim več drv, dasi-ravno drva premoga ne morejo nadomestita. Preskrba je bila združena z velikimi težavami. Vsak posestnik gozdov je zahteval delavcev., Težava je bila tudi s spravljanjem na kolodvor. Kljub temu ima mesto nekaj tisoč metrov drv in te razdeljuje sedaj med najrevnejše sloje. — »Resnica« se bo zval novi list, ki ga prične izdajati v soboto gosp. dr. Šušteršič. Veliki možje pa res znajo poiskati svojim glasilom duhovita imena. Resnica in politika sta si pri tneščamsikih strankah pač prav tako nasprotni kakor v naravi ogenj in voda. Terorizem — resnica — politika, v teh besedah menda ne bo prave logike. — Sodni gl kot gostje na našem desetem strankinem zboru dobe vstopnice pri sodr. Pe-tejanu pri »Napreju«. Vstopnice za goste se bodo 'izdale ie v omejenem številu. — Smrtna nesreča na železnici. Železniški višji konduk ter Anton Salomon je v nedeljo zjutraj na mariborskem kolodvoru ‘tako nesrečno padel na tiru, da ga je vlak povozil. Bil je na mestu mrtev. — Povožen begunec. Šestdeset let stari gor iški begunec Josip S k a 1 i c je na kolodvoru na Brezovloi pri Ljubljani prišel pod vlak. Kolo mu je odrezalo levo roko. — Tatvina na kolodvoru. Na Zaloškem kolodvoru sta te dni dva dečka kradla perilo iz železniškega voza. Ko ju je opazil orožnik, sta zbežala. Eden je vrgel od sebe tri ukradene srajce ter je ušel; drugi pa je padel in prišel v roke orožniku. — Člane kons. društva rudarjev v Hrastniku vljudno opozarjamo, da dvignejo do 25. t. m. dividendo. Po 25. decembru se vpiše ne-dvignjena dividenda 'kot hranilna vloga. Načelstvo. Vojna. Dunaj, 19. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Na ruski fronti premirje. — Na italijanskem bojišču so čete 4. avstro-ogTske divizije in pešpolk št. 7 z učinkovitim sodelovanjem artiljerije vkljub neugodnim vremenskim razmeram vzhodno od Brente vzele z naskokom sovražnikove pozicije pri Lepre ter razširile tudi uspeh pri Monte Asolome, kjer je bil sovražnik pričel s protinapadi. Ujeli smo 49 častnikov in nad 2000 mož. Vzhodno od Monte Solarolo so nemške čete zavrnile sovražne napade. — Šef generalnega štaba. Berlin, 19. decembra. NVolffov urad poroča iz glavnega stana: V posameznih odsekih Flanderske fronte, zlasti na južnem obrežju Scarpe pri Moeuvresu in Graincourtu, živahen topovski ogenj. Pri nepričakovanem naskoku pri Craonne smo ujeli večje število Francozov. — Naši letalci so napadli z bombami London, Ramsgate in Margate ter dosegli učinkovite uspehe. — Na ruski fronti nič novega. — Na maoedonski fronti ob Vardarju živahno artiije-rijsko delovanje. — Na italijanskem bojišču med Brento in Piavo močan topovski ogenj. — Ludendorff. Državni zoor. Na Dunaj u, 19. decembra. Poslanska zbornica nadaljuje debato o včerajšnjih nujnih interpelacijah. Prelat Hau-s e r je nastopal proti Staneku. G 1 a b i n s k i je zahteval združitev vseli Poljakov, dr. Ravnihar je, dejal, da je zahteva, da se udeleže tudi ljudski zastopniki mirovnih pogajanj, upravičena zato, ker še ni ugotovljeno, če res repre-zentira stranka, ki nastopa danes v imenu Rusije, Rusijo. Govornik nazmotriva nato notranja politična vprašanja in pravi, da je tudi jugoslovansko vprašanje mednarodno vprašanje in nobenega vzroka ni, da bi se postopalo z Jugoslovani drugače nego s Poljaki. Govorilo je o zadevi še več poslancev. Nato je podal ministrski predsednik sledečo izjavo: V sporazumu z ministrom za zunanje zadeve sporočam zbornici z ozirom na obravnavo interpelacij, da določujejo ustavnopravne uredbe, da je poverjeno zastopstvo pri mirovnih pogajanjih ministru za zunanje zadeve. V protislovju z duhom vseh ustavnih držav bi bilo, če bi nadzorovali vlado pri pogajanjih za mir sosveti, kakršne zahteva interpelacija. Zato se ne moremo podrobnejše baviti s tem predlogom. Saimoposebi umevno pa je, da bodo predložene pravočasno eventualno sklenjene mednarodne pogodbe zakonodajnim korporacijam, v kolikor zahtevajo glasom ustave take pogodbe odobritve teh korporacij. Druga interpelacija posl. Staneka in tovarišev vprašuje, če je preskrbljeno, da se izboljšajo naše razmere v prehrani z dovozom iz Rusije. Pogodba za premirje določa, da je dovoljena izmenjava in prodaja blaga za vsakdanje potrebščine na občevalnih mestih fronte. Natančnejše določbe o tem se sklenejo v Petrogradu med obojestranskimi zastopniki. Glede interpelacije posl. Adlerja in tovarišev, bo izhajala c. kr. vlada pri mirovnih pogajanjih z Rusijo iz temelja, da želimo skleniti mir brez teritorialnih in gospodarskih nasilstev napram Rusiji. To načelo velja tudi za druge države. Napram onim sovražnikom, ki bi vztrajali še nadalje pri nadaljevanju vojne, pa seveda me more veljati ta nesebični vojni cilj za vso bodočnost. Ta namen avstrijsko-ogrske vlade je znan vsej sovražni tujini, zato nimamo povoda, da bi v sedanjem trenotku ponujali sovražnikom nove mirovne predloge. Prihodnja seja jutri. Zadnje vesti. Vlada boliševlkov napoveduje Ukrajini vojno. Petrograd, 19. decembra. (Agentura.) Sovjet ljudskih komisarjev priznava narodno ukrajinsko republiko m njeno pravico na popolno ločitev od Rusije ter pravico, da prične pogajanja z rusko republiko'glede medsebojnega federativnega razmerja. Ukrajinska »rada« je poskušala razorožiti sovjetove čete, ki stoje v Ukrajini. Rada podpira zaroto proti sovjeto-viim četam, sklicujoč se pri tem na dozdevne pravice za samostojnost donskega in kubanskega ozemlja, ter podžiga s tem sovražen upor Kaledjinov. Upirajoč se interesom ogroan-ne večine kozakov zapira rada pot četam, ki so bile odposlane proti Kaledjinu, in se na ta način postavlja na stran sramotnega izdajstva revolucije. Sovjet ljudskih komisarjev predlaga vsled tega ukrajinskemu ljudstvu in ruski republiki naslednja vprašanja: 1. Ali se rada zaveže, da opusti vsak poskus desorganizacije na fronti? 2. Ali se rada zaveže, da brez dovoljenja armadnih poveljnikov ne bo pustila četam prehoda čez svoje ozemlje, zlasti ne četam, ki korakajo v smeri na Don, Ural ali v druge kraje? Ali se rada zaveže, da bo opustila vsak poskus razoroženja sovjetovih polkov in »rdeče garde« v Ukrajini, in da bo takim četam odvzeto orožje takoj vrnila? Če v 48. urah ne bo povoljnega odgovora, bo sovjet ljudskih komisarjev proglasil, da se nahaja rada v vojnean stanju proti oblasti sovjetov Rusije. Konflikt z Ukrajino In mirovna pogajanja. Dunaj 19, dicembra. O konflktu med Rusijo in Ukrajino piše oficiozna ,Wiener alige- meine Zeitung”: Nerazveseljivi dogodki v nekdanji ruski carevim dokazujejo, kako zamotan je notranji položaj države, s katero nam je pričeti mirovna pogajanja. Četudi pomenja konferenca v Brestu Litovskem važen korak naprej, bi vendar bilo pogreštno, udajati se vtem trenotku prevelikim nadam. Ne smemo pozabiti, da smo še le ob začetku zelo težavnega in od marsikaterih nepredvidmh slučajev odvisnega podjetja. Če res pride do konflikta med Rusijo in Ukrajino, se dalekosežnost takega dogodka glede njega upliva na mirovno delo trenotno še ne da presoditi. Eno pa se da ugotoviti že sedaj: da je notranji položaj Rusije tak, da moramo biti pripravljeni na presenečenja. Sovjeti In rada. Petrograd 19. decembra. (Agentura.) Z ozirom na najnovejše dogodke in z ozirom na stališče ukrajinske rade so razpravljali delavski in vojaški sovjeti v Harkovu o oduošajih k osrednji radi. Sp ejeta je bila od boljševikov predlagana resolucija, ki smatra rado kot protirevolu-c onaien mtščanski organ ter poživlja sovjete na boj proti radi. Volilna reforma na Hrvatskem sprejeta. Zagreb 19. decembra. Hrvatskt sabor je na svoji današnji seji tudi v tretjem branju sprejel z veliko večino zakimko osnovo o spiošni, enaki in tajni volilni pravici. Amerika proti aneksijam. Basel 19 decembra. „Morning Pori“ poroča iz Ntwyorka: V odseku za vnanje zadeve je državni tajnik Lansing izjavit, da vlada Združenih dižav nobeni evropski državi ni obljubila piitidla za teritorialne pridobitve v E ropi ali v kolonijah. Špeh za II. okraj št. I do 600 dobe stranke v petek, 21. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-le red: Od pol 1. do 1. št. 1 do 100, od 1. do pol 2. št. 101 do 200, od pol 2. do 2. št. 201 do 300, od 2. do pol 3. št. 301 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do 500, od 3. do pol 4. št. 501 do 600. Vsaka oseba dobi‘1 kg. Kilogram stane 9 K. Oddaja prekajenega mesa za Moste. Stranke iz M'OSt, ki imajo rumene izkaznice, zaznamovane s črko B in C, dobijo prekajeno meso v petek, dne 21. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. Določen je ta-le red: Od 1. do %2. popoldne stranke z rumenima izkaznicami B, št. 1 do konca, od %2. do 3. stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1 do konca. 1 oseba dobi pol kg, 2 in 3 osebe 1 kg, 4 in 5 oseb 1 in pol kg, 6 in več oseb 2 kg. Kilogram stane 4 K. Oddaja prekajenega mesa za Vič. Stranke u Viča, ki imajo rumene izkaznice zaznamovan e s črko B in C, prejmejo prekajeno meso v petek, dne 21. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. Določen je ta-le red: Od 3. do %4. stranke z rumenima izkaznicami, zaznamovanimi s črko B, št. 1 do konca, od % 4. do 5. stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1 do konca. — 1 oseba debi pol kg, 2 in 3 osebe 1 kg, 4 in 5 oseb 1 in pol kg, 6 in več oseb 2 kg. Kilogram stane 2 K. Krušne komisij« bodo uradovale v petek, dne 21. decembra, od 8. do 1. ure popolne. Izdajale se bodo izkaznice za kruh. Sladkor na izkaznice št. 8 se dobi v trgovini gosp. F r 1 d r i c h, Poljanska cesta. Testenine za doječe in npse e matere. Doječe in nosečo matere preinvjo na ria'e legitimacije. ki jih je izdala aprovizacija posebej zanje, testenine v petek, dne 21. t. m. v cerkvi sv. Jo- žefa. Določen je tale red: dopoldne od 8. do 9. pridejo na vrsto matere z legitimacijami štev, 1 do 150, od 9. do 10. st. 151 do 3o0, od 10. do 11 št. 301 do 450, popoldne od 2. do 3. štev. 451 do 600, od 3 do 4. št. 601 do 750, od 4. do 5 št. 751 do konca. Vsaka ostba dobi -3 Kg kilogram stane 2 kroni. Brez nakaznic ne bo mesa. Opozarjamo stranke, da ne dobe v bodoče po stojnicah in mesnicah več mesa brez rodbinskih izkaznic, ki imajo na eni strani odrezke za kruh, na drugi strani za meso. Treba je torej, da prinese vsak, ki hoče kupiti meao tako nakaznice s seboj. Ta odredba je bila potrebna, ker je pomanjkanje mesa vsak dan veCje in ker so se pojavni pre-kupci, ki odvažajo meso iz Ljubljane v Trst in druga mesta. Mesarjem, ki ne bodo te odredbe uvaževan, ustavi mestua rprovizadja dobavo živine. Prodaja petroleja na sive (rodbinske) Izkaznice za petrolej. — Na Izkaznice za I. okraj pri gosp. Perdanu, Cesarja Jožefa trg št. 1 do 350 dne 21., št. 351 do 700 dne 22., št. 701 do 1000 dne 24. decembra. — Na izkaznice za IL okraj a) pri gosp. Schifferju, Gltvni teg na št. 1 do 300 dne 21., št. 351 do 700 dne 22., b) pri Leskovcu Medenu, Sv. Florijana ulica na št. 701 do 1100 dne 21., št. 1101 do 1500 dne 22. decembra. — Na izkaznice za III. okraj a) pri gosp. Tenente-ju, Gradaška ulica na št. 1 do 300 dne 21., št. 301 do 600 dne 22., št. 600 do 1000 dne 24. decembra, b) pri gosp. Jelačinu, Cojzovia cesta na št. 1001 do 1250 dne 21., št. 1251 do 1500 dne 22. decembra. — Na izkaznice za IV. okraj, a) pri g. Medici, Tržaška cesta na št. 1 do 350 dne 21., št. 351 do 700 dne 22. decembra, b) pri gosp. Jemecu, Tržaška cesta na št. 701 do 1000 dne 21. decembra, c) pri gosp. Ješetu, Tržaška cesta na št. 1001 do 1250 dne 21., ŠL 1251 do 1500 dne 22. decembra. — Na izkaznice za V. okraj a) pri gosp. Krivicu, Dunajska cesta na št. 1 do 350 dne 21. decembra, b) pri gospodarski zvezi, Dunajska cesta na št. 351 do 700 dne 21., št. 701 do 1050 dne 22. decembra, c) pri gosp. Mencingerju, Sv. Petra cesta na št. 1051 do 1100 dne 21. decembra. — Na izkaznice za VI. okraj a) pri gosp. Štravsu, Škofja ulica na št. 1 do 350 dne 21., št. 351 do 700 dne 22. decembra, b) pri gosp. Mencingerju, Sv. Petra cesta na št. 701 do 1200 dne 22. decembra. — Na izkaznice za VII. okraj a) pri gosp. Kreut-zerju, Sp. Šiška dne 21 decembra, na št. 1 do 300 dne 22. decembra, b) pri gosp. Simončiču, Spodnja Šiška, na št. 301 do 650 dne 21. decembra, c) pri gosp. Pintarju, Spodnja Šiška, na št 650 do 1000 dne 21. decembra. — Na izkaznice za Vlil. okraj a) pri gosp. Mencingerju, Sv. Petra cesta, na št. 1 do 150 dne 24. decembra, b) pri gosp. Šarabonu, Zaloška cesta, na št. 150 do 400 dne 21., št. 401 do 600 dne 22. decembra. —-Na izkaznice za IX. okraj a) pri Leskovcu Medenu, Sv. Florijana ulica na št. 1 do 200 dne 24. decembra, b) pri gosp. Jelačinu, Gojzova cesta na št. 201 do 400 dne 24. decembra, c) pri gosp. Jesetu, Rimska cesta na št. 401 do 600 dne 24. decembra. — Na vsako sivo rodbinskoizkaz-nico se dobi Ve litra petroleja za 28. vin. Prihodnja prodaja petroleja za rodbine se razpiše na nove petrolejske izkaznice. — Pripomni se — da se popolno rajoniranje petroleja ne more uvesti — iker ni toliko petroleja na razpolago — temveč je bilo treba izrabiti vsak liter petroleja ki preostane v kaki trgovina po kritju potrebščine dotičnega okraja. Sodov pa ni 'mogoče pretakati. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Petejan. Tisk .Učiteljske tiskarne* v Ljubljani. BOŽIČ, krasni praznik požrtovalne ljubezni, je tu! Težki čas, ki postavlja vsako posamezno življenje v službo za celokupnost, naj da tudi naši ljubezni in darežljivosti pravo smer. Naše veselje in naša žalost je tesno spojena z usodo domovine. Srečo In bodočnost naših otrok pa zagotovi sijajni uspeh. VII. vojnega posojila. Le-to naj premisli vsakdo pri izbiranju = božičnih daril. Na božični dan izpolnimo svojo dolžnost napram domovini, poskrbimo za svoje drage z zavarovanjem na vojno posojilo. Da zagotovite svojim otrokom brez vsakega dalj njega plačevanja stroške za uČehje ali oskrbo, plačate enkrat za vselej za vsakih K 100"— nominale VII. vojnega posojila za zavarovanje na JO let.....................K 59T3, - 53-73. » 15 ,.......................... 46-34, » 16 ..........................„ 43-76, n » » 18 »........................ otll' » 20.............•.............* 35.67. To je pač najboljše in najumestnejše božično darilo, ki ga more zamisliti požrtovalnost in skrb za bodočnost. — časi so resni in veliki! Dnevi odločitve se bližajo. Skozi oblake težke sedanjosti se blišči toli zaželjeni mir! Naj prineso božični dnevi vsem srečo in blagostanje, naj užgo v srcih otrok, za katerih bodočnost in svobodo se bojujemo, ljubezen do domovine za vse čase! C. kr. avstr, vojački zaklad za vduve in sirote, zavarovalni oddelek. Zavarovanja se sklepajo na temelju pogodbe pri c. kr. priv. življenski zavarovalnici AVSTRIJSKI FENIKS na Dunaju, t Pojasnila dajejo in predloge sprejemajo: deželna poslovalnica c. kr. avstr, vojaškega zaklada za vdove in sirote, zavarovalni oddelek, Ljubljana, Frančevo nabrežje 1, vse okraine poslovalnice in njih pooblaščenci. fiV* Na pismeno zahtevo Vas obišče pooblaščeni zastopnik nagega zavoda. Aprovizacija.