Poštnina plačami T eot^vud. Leto XIV., stev, 38 Lpravništvo: Ljubljana, Koatljeva ulica 5 - leieton št 3122, 3123, 3124 3125 3126. In sera tn- oddelek: LJubljana. Selen-oureova . 3. - Tei- 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev 11. - Teleton št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št i - Teleton št 190 Račun pn pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842 Praga čislo 78.180, VV' «t 105 ?41 Odhod japonske delegacije iz Ženeve Odhod japonske službene delegacije iz Ženeve je zopet enkrat koncentriral pozornost svetovne politične javnosti na vzhodnoazijski konflikt. Res ta ukrep Japonske še ne pomeni izstopa iz Društva narodov, temveč je za enkrat le demonstracija, kakor je bil demonstracija lani eksodus Nemčije pri razorožit-venih pogajanjih, je pa kljub temu važen in resen korak, ki je od njega le še ped do preloma. Ako se spomninmo, s kako hvalevredno naglico je Društvo narodov pred leti likvidiralo grško-bolgarski obmejni spopad ali vprašanje Alandskega otočja, ne moremo biti posebno navdušeni nad počasnostjo in obzirnostjo, s katero hodi okoli japonsko - kitajskega spora in ne izreče končne odločilne besede. S podpisom pakta Društva narodov se je Japonska zavezala, da ne bo nastopila z orožjem proti nobenemu članu ženevske lige; podpisala je tudi Kelloggov pakt, s čimer se je odrekla vojni kot sredstvu za poravnavanje meddržavnih sporov; njen podpis se blesti tudi na pogodbi devetih držav, v kateri so se te zavezale, cla bodo spoštovale kitajsko suverenost in nedotakljivost kitajskega ozemlja. Dogodki zadnjega poldrugega leta dokazujejo dovolj jasno, da je Japonska prelomila vse tri mednarodne pogodbe. Ako ji prisodimo v Mandžuriji vsaj senco upravičenosti, sta vendar lanski napad na Šanghaj in letošnje prodiranje preko džeholskih meja dve dejstvi, ki se ne dasta opravičiti. Priznati je treba, da gre na obrežju Tihega oceana za več nego za kak brezpomembni spopad podrejenega pomena med dvema državama. Vendar je kljub vsemu naravnost čudno, da se v Ženevi z odgovornih mest zaradi kršitve sklenjenih pogodb ni cula niti besedica resnega očitka proti postopanju mikadove vlade, niti potem, ko je Lyttonova komisija z Daljnega vzhoda prinesla dovolj materiala za sodni postopek. Velesile, ki odločujejo v Ženevi, bi bile morda še nadalje mešetarile, da se niso lani manjše države postavile po robu temu načinu, ki ruši ugled Društva narodov. Osnovan jc bil odbor devetnajstorice, ki se je bolj vztrajno in sistematično lotil zadeve in ravno te dni je sestavil poročilo za plenum Društva narodov. V tem poročilu predlaga, naj se osnuje nov »odbor za pogajanja«, ki bo posredoval med Kitajci in Japonci. Odbor naj bc sestavljen iz zastopnikov držav. včlanjenih v Društvu narodov, iz predstavnikov držav, ki so podpisale -pogodbo devetih«- (Anglije, Amerike, Francije, Italije, Belgije, Nizozemske, Portugalske, Kitajske in Japonske 1 in morda bo sodeloval v njem tudi zastopnik Rusije, ki ni niti članica Društva narodov, niti ni med podpisniki pogodbe devetih itd. Ravnopravna člana bo«ta tudi obe sporni stranki, najvišja odločitev pa ostane pridržana izredni skupščini Društva narodov, ako odbor za pogajanja ne bo dosegel zadovoljivega kompromisa. Poročilo odbora devetnajstorice še ni objavljeno, marveč je znano šele v glavnih obrisih. Ako so dosedanje vesti točne, vsebuje poročilo mnogo predlogov in zahtev, ki so ostro naperjeni proti Japonski. Najvažnejša med njimi sta izpraznitev Mandžurije po japonskih četah in poziv vsem državam, naj ne priznajo nove mandžurske države. V soglasju s tema dvema glavnima so tudi druge toeke v poročilu odbora devetnajstorice, vse mnogo bolj odločne proti imperializmu Japonske kakor dosedanje enunciacije Društva narodov v azijskem konfliktu. Japonska seveda vse take zahteve in predioge odklanja, a na drugi strani se zaveda, da se zde ogromni večini svetovne javnosti še premalo energični in da jih bo pod vplivom javnega mnenja morala najbrž odobriti tudi plenarna skupščina Društva narodov. Odpoklic japonske delegacije je za enkrat očividno v prvi vrsti taktična poteza, da bega ženevski parlament in po možnosti še v zadnjem hipu prepreči sprejem poročila, ki mu bo predložen po devetnaj-storki. Drugačna pa bo stvar postala, ako postanejo predlogi tega odbora sklep in zahteva plenuma, torej vsega Društva narodov. V tem primeru bo treba resno računati z verjetnostjo, da bo Japonska uresničila svojo grožnjo z izstopom iz te zajednice civiliziranih držav, da bi si tako dobila proste roke za vse svoje nadaljnje postopanje. Sicer se tudi doslej ni niti malo brigala za Ženevo in za vse podpisane pogodbe, a mnogo sitnosti so ji le prizadevale in ji nalagale marsi-kako, čeprav le formalno obzirnost. Teh obzirov bi se po izstopu iz Društva narodov in morda še po odpovedi Kellog-govega pakta in sporazuma devetih lahko popolnoma otresla. Tn ravno v tem tiči glavna nevarnost, da se vojni požar na Daljnem vzhodu nebrzdano razplam-ti. 7. morebitnim japonskim izstopom pa za Društvo narodov vzhodnoazijski kon- Ljubljana, torek U. februarja 193) Cena Di*» t.— Naročam* aiocčao Um 25 — Za inozemstvo Drn 40 — Uredništvo: Ljubljana. Knatljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 3126. Maribor. Gosposka ulica 11. Teleton št 2440 Celje. Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Hitler načenja vprašanje poljskega koridorja Napoved akcije za revizijo mirovnih pogodb — Tudi povračilo koloni) bo zahtevala hitierjevska Nemčija Pariz, 13. februarja, d. Državni kancelar Hitler je imel z angleškim polkovnikom T. T. Ethertonom intervju v. ki je bi včeraj objavljen v Angliji. Ameriki in Franciji Hitler izjavlja, da je prvo vprašanje, ki ga imata rešiti Nemo-ja -ti svet kot pogoj" za povratek k miru in napredku, razorožitev na podlagi pravičnosti in enakopravnosti. Ali se razoroži Francija v enaki meri, kakor je to storila že Nemčija, ah pa se mora priznati Nemčiji enaka pravica do oborožitve. Versailleska pogodba n; samo prekletstvo za Nemčijo, temveč tudi za vse druge narode. Revizijo mirovnih pogodb moramo zahtevati. Pariz mora spoznati, da 1. 1919 naložene obveznosti nis° pravične in niso več izvedljive. Poljski koridor je za Nemčijo grozna krivica. Seda nje stanje je za vse Nemce nevzdržno. Mnenja sem. je poudaril Hitler, da se nam mora poljski koridor vrniti predvsm zaradi nemškega prebivalstva, ki živi na njegovem ozemlju. To vprašanje se mora rešiti že v bližnji bodočnosti. Končno je Hitler izjavil, da o povratku Hohenzollerncev ne more biti govora. Kar se tiče prekomorskih posestev, pa se Nem eija ni odrekla svojim kolonialnim načrtom in se mora rešiti tudi to vprašanje. Odmev v Ženevi Ženeva, 13. febr. A A. Danes popoldne ob 15.30 se je sestal splošni odbor razorožitve-ne konference, da prouči še poslednje mo mente glede programa bližajočega se zasedanja konference. Verjetno je. da bo moral odbor prav tako kakor predsed.ništvo pretekli teden vpoštevati dve tezi. Prvo tezo zagovarjajo Francija, Velika Britani* ja in USA; po njej naj bi se najprej proučil problem efektiv, drugo tezo zastopata Nemčija in Italija, ki jima gre v prvi vrsti za proučitev problema vojnega materiala. Glede na sedanje okoliščine in pa na najnovejše zadržanje nemške vlade v zunanje političnih vprašanjih je pričakovati, da bodo razprave posebno važne. Zastopniki Male antante so sklenili, da se jutri se-stanejo pod predsedništvom jugoslovenske« ga zunanjega ministra Jevtiča na sejo. Razpravljali bodo o hirtenberški tihotapski aferi, glede katere pričakuje Mala antanta uradnega odgovora avstrijske vlade. Na seji bodo tudi razpravljali o položaju, ki je nastal za Malo antanto po najnovejših Hitlerjevih izjavah. Volilni položaj Hitlerievega režima Berlin, 13. februarja, d. Kakor se da sklepati iz gotovih znakov, Hitlerjev režim ni povsem siguren, ali mu bodo nove vo- litve, ki se bodo vršile 5. marca, prinesle zaželjeno zmago, ali pa vsaj tako večino, da bi bilo mogoče uveljaviti vladne načrte v novem državnem zboru. V svojem sobotnem volilnem govoru je sicer napovedal, d« trdno računa vsaj na neznatno večino, vendar pa so naleteli njegovi načrti na tolik odpor, da je nji sredstvi borila proti prusko-protestant sk im in joinkonskim metodam. Slabe posledice za vlado bo imela tudi izprememba volilnega reda. Določba, da mora bitii za vložitev kandidatne liste najmanj 60.000 podpisov, onemogoča manjšim strankam samostojen nastop in več ko verjetno je, da se bodo v znak protesta pridružile opoziciji proti sedanjemu režimu. Tako je nemška gospodarska stranka že objavila, da ne bo šla samostojno v volitve, marveč poziva vse svoje pristaše, da glasujejo za opozicijske stranke. Danes je vlada sklenil« pričeti pogajanj« s hessensko vlado o ureditvi raznih političnih vprašanj. V političnih krogih so dijo, da hoče Hitler z grožnjo, da bo imenoval tudi na Hessenskenn državnega komisarja, prisiliti socialistično vlado, da za goto vn desničarskim stran/kam popolno svobodo pri volitvah. Berlin, 13. februarja, č. Vodstvo nemške nacionalne stranke je imelo včeraj sejo, na kateri je podail dalja referat o političnem položaju predsednik stranke Hugenberg. Ob zaključku seje je biia- sprejete posebna resolucija, v kateri izraža vodstvo stranke Hugenbergu zahvalo za njegovo dosedanje delo, zlasti pa za njegove politične uspehe v zadnjih štirih tednih. V resoluciji nadalje naglašajo, da je treba smatrati sestavo nove državne vlade £ sodelovanjem predsednika stranke kot zgodovinski uspeh. Končno pozdravlja resolucija sporazum, ki ga je Hugenberg dosegel s podkan cela r jem Papenom in s Stafolhelmovci. Celoiiočiia seja francoske zbornice Politično važna razprava o proračunski dvanajstim za mrec - Socialisti bodo glasovali za vlado Pariz, 13. februarja, d. Včeraj dopoldne se je sestala poslanska zbornica, da razpravlja o proračunski dvanajstim za mesec marec, da na ta način omogoči Daladner-jevi vladi sestavo novega prora&una. Debati o dvanajsti ni za mesec marec pripisujejo v političnih krogih največjo važnost, ker bo od nje v glavnem odvisna nadaljnja usoda Daiadierjeve vlade. Že v tej dvanajstim prihaja namreč do izraza sanacijski načrt vlade za ureditev državnih financ. Seja zbornice je trajala od včeraj dopoldne nepretrgoma ves dan in vso noč do danes opoldne, ko je bila za dve uri prekinjena. da se nadaljuje še popolne. Včeraj je bil položaj vlade dokaj negotov. 20 govornikov je več ali manj kritiziralo sanacijske ukrepe vlade in zahtevalo razne izipremenube. Od!očitv je bila v glavnem odvisna od socialistov. Pozno zvečer je imela med kratkim odmorom socialistična frakcija sejo. na kateri pa je s 55 proti 16 glasovom sklenila, da bo glasovala za vlado. Le v vprašanj monopola za zavarovanja in petrolej bo vztrajala pri svojem stališču, vendar pa se bo zadovoljila z načelno izjavo v zbornici. Glede vojaških kreditov je bilo sklenjeno, da bo frakcija glasovala za vlado. Po celonočni rzpravi ie bila v teku dopoldneva večina kočij i vi h členov proračunske dvanajstrine za marec že sprejeta. Zaradi silne utrujenosti poslancev je bila seja opoldme prekinjena, čeravno se ie Daladier temu upiral Angleški razorožitveni predlog London, i3. februarja. AA. Angleška predlogi za razorožitev 60 bili v Ženevi snrejeti splošno z odobravanjem Posebno i važnost pripisujejo predlogom o nadzorstvu nad letalstvom. Današnji »Times« poudarja načelno in življenjsko važnost tega predloga. Mlada letalska industrija ima v vojaškem pogledu ogromno potencialnost. Angleška vlad« predlaga zato. naj bi se vojaška in pomorska letala kratkomalo odpravila, metanje bomb iz letal pa splošno prepovedalo. Taki predlogi pa so seve neizvedljivi brez istočasne uvedbe izdatnega nadzorstva nad civilnim letalstvom. List poroča nadalje, da se za te predloge zavzema tudi Francija in da se jim je v rajnovejšem času pridružila tudi poljska vlada, ki je za vprašanja razorožitve važen činttelj. To je dokazal te dni zlasti govor grofa Rascynskega. ki : se je v svojiih izvajanjih popolnoma pridru-! žil angleškemu stališču. Že sedaj priznava-| jo tudi druge države, da bi bilo metanje bomb iz leta' največja strahota bodoče vojne. Proti temu ni drugega sredstva, kakor da že 3edaj države sklenejo konvencijo proti takemu načinu vojne. V tem vprašanju g*e za usodo civilizacije. Nova vohunska afera i Dunaju Dunaj, 13. tebr. č. Listi poročajo, da je bila v vojnem ministrstvu odkrita nova vohunska afera. Neki podčastnik je baje prodal agentom neke tuje države mobilizacijske načrte in tajne dokumente o sestavi avstrijskih čet in o moči vojske neke so« sednje države. V afero je zapletena tudi madžarska državljanka Mogvorosi. Vojaške oblasti, ki vodijo preiskavo, čuvajo stvar v največji tajnosti. Objavljeno je bik> le. da so vsi osumljenci v zaporu. flikt seveda ne bi bil odstavljen z dnevnega reda, kakor tudi ne za Ameriko in Rusijo z morebitnim japonskim izstopom iz zajednic, ustvarjenih po Kellog-govem protivojnem paktu in po pogodbi devetih držav. Formalna obveza intervencije bi bila podana že po tem, da bi Kitajska še vedno ostala članica vseh j teh zajednic. Še večia Da je stvarna za-! interesiranost velesil, ki je tako velika, da bi vojna med Japonci in Kitajci težko ostala omejena samo na ti dve državi. Iz letalskega sveta Villacoublajr, 13. februarja AA. Letalec Lemoine je danes ob 1^05 vzletel na le. talu s 600 konjskimi silami. Poizkusil bo postaviti nov svetovni hitrostni rekord na 1.000 km s 1.000 kg tovora. Le Bourget, 13. februarja AA. Francoska letalka Helene Roucher je davi ob pol 8. odletela v Rim. To je prva etapa njenega jsoleta iz Pariza v Sa gon. Pogumna letalka leti sama z malim biplanom s 105 konjskimi silami. Preiskava v Neunkirchna Včeraj je pričela poslovati uradna komisija, da do-žene vzrok katastrofe - Število žrtev še vedno ni ugotovljeno Neunkirchen, 13. februarja r. Danes se je pričela uradna preiskava o eksplozijski katastrofi. Preiskavo vodi posebna komisija strokovnjakov, v kateri so zastopniki vlade v Posaarju, zastopn ki mestne občine. strokovnih organizacij in podjetja samega. Komisija bc zaslišala vse delavstvo, ki je bilo zaposleno v plinarni, ter bo preiskala vse druge okoliščine, ki bi mogle igrati vlogo pn tej nesreči. Sodijo pa. da bo pravi vzrok nesreče zelo težko dognati. Neposredni očividci so vsi mrtvi, druge priče pa morejo podati le svoje mnenje. Tudi strokovnjaki si niso edini v naziranju glede vzroka nesreče. Po večini se vedno bolj nagibajo k mnenju, da je skati glavni vzrok katastrofe v konstrukciji gazometra. Gazometer, ki je eksplodiral, je bil tako zvani suhi gazometer z razliko od gazometrov starejšega tipa, pri katerih se uporablja za zagostitev voda. Pri suhem gazometru tvori pokrov velika plošča, ki se pomika navzgor in nsvzdol ter je ob steni gazo,, metra zgoščena s katranom, že večkrat pa se je dogodilo, da se ta pokrov ni pomikal enakomerno, marveč se je ob strani zataknil, zaradi česar je možno, da je plin uhajal v prostor nad pokrovom, kjer se je pomešal z zrakom in je tako nastal eksplozivni plin. Zaradi drgnjenja pokrova ob jekleno steno gazometra je mogoče, da je nastala iskra, ki je povzročila eksplozijo. Druga skupina strokovnjakov pa izključuje to možnost m misli, da je mogla nastati eksplozija samo od zunanjih vplivov, to je zaradi tega, ker se je plamen od gorečega bencola razširil tudi na gazometer ln se je od tega zapal la katranska zagostitev ter je na ta način prišlo do eksplozije. Preiskava bo trajala delj časa, ker bodo morali znanstveno proučiti tudi razne druge okoliščine. Vzporedno z uradno preiskavo vodi preiskavo tudi posebna komisija Gerlingovega koncema, pri katerem je bilo podjetje zavarovano za primer požara ali eksplozije. Po povprečni cenitvi znaša samo škoda v plinarni več milijonov frankov, pri čemer pa ni všteta škoda, povzročena pri drugih industrijskih podjetjih. Zavarovalnica odklanja plačilo vsake odškodnine za po ruše. na poslopja in tudi vsako odškodnino pone- srečencem ter se bo zaradi tega razvil najbrž še velik proces. Pravi lastnik plinarne odnosno koksarne je neunkirchenska železarna d. d., ki je ena najstarejših industrijskih podjetij in obstoja že okrog 200 let Osnovna glavnica znaša 160 milijonov frankov Podjetje je bilo pred nekaj ieti zelo modern zirano. Kako ogromen je bil obseg plinarne, dokazuje dejstvo da je v preteklem letu, v dobi splošne gospodarske krize, producirala 328.400 ton koksa, to je mesečno skoro 60.000 ton. Eksplozijo povzročil potres ? Berlin, 13. februarja AA. Iz dosedanje preiskave o vzrokih eksplozije gazometra v Neunkirchnu sklepajo da je bil katastrofi najbrž vzrok potres, ki so ga 7. t m. občutili v vsem Posaarju. Mislijo, da je pri tem potres« gazometer dobil razpoke. Število žrtev Neunkirchen, 13. februarja d. Doslej so ugotovili, da je zahtevala eksplozija 54 smrtnih žrtev; 9 oseb še pogrešajo, v boL nicah pa je še nad 160 hudo ranjenih. Katastrofa je vzbudila po vsem saarskem ozemlju veliko vznemirjenje. Dočim je v soboto prispelo v Neunkirchen iz bližnjih in dal jn h krajev ?0.000 ljudi, da si ogledajo razdejanje, je včeraj število posetmkov na. raslo na 60.000 Na tisoče avtomobilov se je vilo po dolgih vrstah po cestah ki vodijo v Neunkirchen. Ojačena policija je komaj vzdrževala cestni promet. ker so prihajale vedno nove množice. Očiščevalna dela še niso končana m 90 še vedno zaposlena mnoga reševalna moštva. Pri pogrebnih svečanostih, ki se bodo vršila jutri, bo zastopal nemško državno vlado podkance-lar Papen. Sožalje naše vlade Saiarbriicken, 13. februarja, s. Število mrtvih, ki so jih dosedaj izkopali izpod ruševin v Neunkirchemi, se je zvišalo na 55. Pariz, 13. februarja AA. županu nesreč, nega Neunkirchna prihajajo sožalnice z vseh strani sveta. Sožalje je izrazil tudi predsednik jugoslovenske vlade dT. Srškid. Napetost v ženevi Odhod japonske delegacije iz ženeve je še bolj poostril že prej obstoječo napetost v kitajsko-japon- skem sporu London, 13. februarja, č. Današnji listi se mnogo bavijo z mednarodno politično situacijo v Ženevi, ki je nastala zaradi odhoda jaT>onske delegacije. Listi sodijo, da je položaj izredno resen. »Dailv Teiegraph« pravi, da ie poročilo, ki ga je sestavil odbor devetnajstorice, rešilo čast Društva narodov in da spričo tega ne bo treba izdati nikakib ^nkcijskih ukrepov. »Morningj>ost« pa meni da sta Društvo narodov in Anglija zašli v zagato, iz katere brez škod>e ni izhoda. »Daily Herald« izraža boiazen, da se bo mednarodni politični položaj še bolj kom-pliciral. Ženeva. 13. februarja. AA. Po današnji do-ooldanski seji je odbor devetnajstorice objavil naslednji komunike: Odbor devetnajstorice je v prvem čitanju odobril z nekaterimi izpremembami stiliza-ei'o prvih treh delov poročila, čigar sprejetje bo morda priporočil skupščini, če se bo jKikazalo, da je sprava na podlagi četrtega odstavka 15. člena pakta nemogoča. Odbor se bo vnovič sestal iutri dopoldne, da odobri predlagane izpremembe in začne proučevati poročila, ki tvorijo četrti del poročila. Pri otvoritvi današnje dopoldanske seje je generalni tainik &j>oročil, da je v četrtek popoldne v skladu z navodili odbora opozoril j? onsko delegacijo na vesti, da se vrše na Daljnem vzhodu vojaške priprave in vojaška gibanja, ki pomenijo po sodbi odbora poslabšanje položaja in odražajo prizadevanja za dosego sprave. Jajx»n6ki delegat Mat-suoka je takrat obrazložil položaj v Jeholu. v katerem vidi Manžukuo del svojega ozem- lja. Dalje je še posebej opozoril, da so ee začele v tej pokrajini zbirati kitajske sile. in naglasil, da je Japonska s pogodbo vezana pomagati novi mandžurski državi pri ohranitvi njene varnosti. Matsuoka je izrazil obžalovanje, da ne more dati odboru zagotovil za bodočnost. Dodal je pa. da bi se položaj znatno razčistil, če bi se kitajske čete iz te pokrajine umaknile. Ženeva. 13. februarja, d. Po izjavah ki* tajske delegacije v Ženevi, je na poti iz južnega dela Koreje proti severu 30.000 japonskih vojakov, ki se vozijo v 24 vlakih, da bi v skorajšnjem času ob nastopu boljših vremenskih razmer započeli novo ofenzivo proti kitajski pokrajini Jeholu, ki spada po japonskem naziranju k novoosnovanl mandžurski vladi. Sangun. 13. februarja. AA. Mandžuraka vlada je izjavila, da bo v kratkem storila vse potrebno, da izžene razbojnike in druge »nezaželjene elemente« iz Jehola in obnovi red in mir. Vlada naglasa, da ne bo pustila nobenega vmešavanja v svoje ukrepe, češ. da je Jehol sestavni del Mandžurije. Tokio, 13. febr. g. Mikado in ministrski predsednik sta danes pooblastila japonskega zastopnika pri Društvu narodov, Ma. cukua, naj sporoči izstop Japonske iz Društva narodov, če bo sklep odbora devetnajstorice v mandžurskem vprašanju nesprejemljiv za japonsko vlado. Obenem je dobil naročilo, naj vztraja v naslednjih dveh točkah: 1. Japonska ne prekliče priznanja države Mandžukuo. 2. Japonska odklanja priznanje kitajske suverenosti v Mandžu-riji. Nj. Vel. kraljica v dečjem zavetišču Beograd, 13. febr. p. Nj. Vel. kraljica Marija je danes dopoldne v spremstvu svoje matere romunske kraljice Marije ter kneginie Ileane in njenega soproga princa Antona Habsburškega posetila dečje zavetišče ob Dunavu. Visoki gostje so bili svečano »prejeti. Ogledali so si vse prosto« re in naprave, nato pa jih je pozdravila de-ca s pesmijo. Mala deklica pa je izročila Nj. Vel. kraljici šopek cvetja Popoldne je kneginja Olga s knezom Pavlom po««-tila dečje zavetišče angleške kolonije v Beogradu. Upokojitev Beograd, 12. februarja AA. V pokoj je stopil g. Josip Majhen, višji računski inšpektor 5. skupine pri dravski finančni direkciji v Ljubljani. Zasedanje tarifnega odbora Beograd, 13. februarja AA. Na podlagi siki epa tarifnega odbora, ki ga je potrdil tud; prometni minister, zaseda sedaj v Zagrebu anketna komisija tarifnega odbora z na'ogo. da zbere jvda+ke ir predloge gospodarskih krogov o tarifnih vprašanjih gozdne industrije. Sestanek ministrov Male antante Ženeva, 13. febr. AA. Jutri ob 10. dopoldne se sestanejo ministri držav Male antante. O tem je bM listom izdan naslednji komunike: Sedanji predsednik Male antante jugoslovenski zunanji minister dr. Bogoljub Jevtič je sklical za torek 14 t. m. konferen* co Male antante. Na dnevnem redu konference je vprašanje statutov in druge zadeve. ki zanimajo Malo antanto. Maršal Robertson umrl London. 13. febr. AA. Včeraj je umrl v 73. letu življenja maršal sir William Ro-bertson Pokojnik je snadal med prve vojake angleške vojske. Rodil se je kot sin ubožnega poštarja Vsled svojih sposobnosti se ie kot vojak naglo povzpel do naj* višjih položaiev. Med svetovno vojno j« zavzema! zelo visoka in odgovorna mesta. Užival ie ne samo v vojski temveč tudi v široki anffleški javnosti največji ualed ia sloves Zadnja leta se ie general Robert-son popolnoma nosvetil propagandi miru in je posta! odločen zagovornik protivoj-ne«a pokreta. O voini je govoril <» takim nodrobn;m nomavaniem kakor malokateri drugi Z globokim prepričanjem je svaril narode pred novimi vojnami Naklepi proti Jugoslaviji Temno ozadje hirtenberške afere — Tndi iz Madžarske se pripravljajo komitski vpadi v našo državo Dunaj, 13. februarja. M. Pod naslovom »Kaj pomeni nova demarša« piše današnji »Morgen« o demarši, ki sta jo izvršila v soboto angleSki in francoski poslanik pri zveznem kancelarju dr. DoHfussu zaradi hirtenberške tihotapske afere z orožjem, med drugim: V nasprotju z uradno avstrijsko objavo, da sta so francoski in angleški poslanik pri avstrijski' vladi samo informirala, se sedaj doznava, da sta že ob priliki pr%'e demar-še diplomatske zastopnika Francije in Anglije izročila zveznemu kancelarju pismeno vp-ašalno polo, zahtevajoč takojšen odgovor. Avstrijska vlada je na ta vprašanja podala pismen odgovor, ki pa sta ga tako angleška kakor francoska vlada smatrala za nezadostnega. Zato je bila izvršena preteklo soboto ponovna demarša. Pri tej priliki sta oba diiplomata v imenu svojih vlad zahtevala od avstrijske vlade točno izjavo, kai namerava ukreniti z orožjem, ki se nahaja v Hirten-bergu. Anglija in Francija zahtevata, da se mora to orožje ali vrniti Italiji ali pa pod mednarodno konkrolo v Avstriji uničiti, kakor tudi zadostno jamstvo. da se v bodoče no bo več dopuščal prevo-z orožja preko avstrijskega ozemlja. Razen tega zahteva Anglija in Francija pojasnila. kakšni transporti orožja so se razen hirtenbtrškega v zadnjem času še vršili preko avstrijskega »zemlja. Kakor doznavamo, je vzrok dejstvu, da Anglija in Francija 'ako trdovratno preiskujeta hirtenberško afero, predvsem v tem ker so se prepričali, kakemu namenu je imelo služiti to orožje. Ugotovljeno je bilo, da gre za dobro preirfšHieno madžar-sko-itaVjansko akcijo, naperjeno proti Ju- goslaviji m da bi se pričela velikopotezno izvajatri že spomladi. Madžarski je dodeljena vloga, da započne na svojih mejah neke vrste komitsko vojno, za katero pa bi se-veda madžarska vlada prav tako odklanjala vsako odgovornost kakor zatrjuje sedaj, da ji o hirte-nberški aferi ni prav ničesar znanega. Ugotovljeno je nadalje, da je poslala Italija v zadnji dobi številna vojna letala in take, ki so jih zgradili v Fiatovlh tovarnah v Turinu, na Madžarsko, kamor je odpremiia tudi velike zaloge municije. Važna pojasnila o teh fašističnih načrtih je pričakovati v odgovoru, ki ga bo podal angleškii zunanji minister na interpelacijo socialističnih poslance-v v teku tega tedna v angleški soodnii zbornici. Manifestacije v Budimpešti Budimpešta, 13. febr. č. Današnji >Maj Nan« poroča o manifestacijah, ki so jib, snoči priredili pred italijanskim poslani-" štvom člani takozvane železne revizionistič-ne garde, ki je bila ustanovljena v okviru frontne stranke. Pred poslaništvom se je zbralo 300 do 44)0 Mudi, ki so spočetka prepevali madžarsko himno in manifestirali za mad žarsk o-i tal iijan s ko prijateljstvo, nazadnje pa zahtevali, naj Ita.lija vrne Reko Madžarski Vodja man i fe stan tov Perley je nato izročil nekemu uradniku italijanskega poslaništva poslanico, naslovljeno na pred-sednika italijanske vlade Mussolinija. V poslanici poročajo Mussoliniju. da je bila ustanovljena madžarska železna revizioni-stična garda, ki ima predvsem namen dcse. či revizij trianonske mirovne pogodbe Garda pričakuje, da ji bo Mussolini pomagal in da bo sprožil odločilno iniciativo Manifestanti so še dolgo vzklikali pred poslaništvom, nakar so se razš!; Zaključna razprava o volilnem zakonu VolHni zakon bo najbrž že danes a« jutri sprejet — Za njim pride na vrsto občinski zakon, prihodnji teden pa se bo začela proračunska razprava predložena senatu, le se jutri zopet sestane. Tudi finančni odbor skupščine bo jutri nadaljeval svoje delo. Na dnevnem redu je finančni zakon in bodo pri tej priliki posamezni narodni postenen predložni svoje amandmane k finančnemu zakonu. Davi sta prispela v Beograd narodna poslanca gg. Lovro Petovar in Anton Krejči, ki sta sestavila kot okna finančnega odbora več amandmanov. Tudi vlada je pripravila večje število amandmanov Računa se, da bo fnančni odboT še v teku tega tedna končal svoje delo. tako da se bo mogla v Narodni skupščini že prihodnii teden pričeti proračunska razprava. Beograd, 13. februarja, p. Jutri bo Narodna skupščina nadaljevala razpravo o volilnem zakonu. Narodni poslanec Vasilje Trbič je vložil danes k zakonu več epre-mmjevalnih predlogov, o katerih bo jutri ra pravljal parlament. V poslanskih krogih računajo z možnostjo, da bo razprava o volilnem zakonu že jutri ali po jutrišnja ti ko-nčana. Jutri bo predloženo Narodni skupščinr poročilo odbora, ki je proučil načrt novega občinskega zakona. Poročilo pride v razpravo t'ko -, ko hm spreiet volilni zakon. tako d? bo tudi ta zakonski predlog še v teku tedna v pienumu Narodne skupščine odobren. Oba zakona bosta nato Cerkven dostojanstvenik vstopil v Sokola Kakor smo že parkrat omenili, je med enimi pokrajinami in kraji, kjer protisokolsko pastirsko pismo ni bilo prečitano, tudi območje barske nadškofije G. nadškof je bil v začetku januar'« odsoten in je vodil škofijo njegov namestnik kancelar msgr Ivan Kotnik, ki je odredil, naj se pastirski list v cerkvah njegovega področja ne čita. Ko je prebivalstvo za to izvedelo, je narodnemu cerkvenemu dostojanstveniku večkrat priredilo velike ovacije. Kakor se sedaj izve je msgr. Kotnik, ki poprej ni bil član Sokola, v zadnjih dneh januarja prijavil svoj vstop v sokolsko društvo v Baru. Starosti tega društva je ob tej priliki pos.al naslednje pismo: Dragi brat Jagoš! V neizbrisnem in trajnem spominu mi bo ostala nedelja, dne 22. t m Sokoli ste se našli z menoj v bratskem objemu, ko sem zastavil pero, da zaščitim čast našega dič-nega Sokolstva Vedel sem. da veje velik duh v našem Sokolstvu, a ko sem videl in čital v dnevih težkih žalitev, kako se je naše Sokolstvo obnašalo dostojanstveno in viteško, sem še bolj vzljubil naše Sokole. Zaradi tega sem Ti poslal kot starešini Sokolskega društva v Baru prošnjo za sprejem v Sokolsko društvo. Vem, dobro vem, dragi brat, da me boste iz srca radi sprejeli za svojega brata. Saj sta naša ljubezen m zvestoba že preizkušeni v velikem in pomembnem boju. Jaz komaj čakam, da morem postati tudi pravi član Sokola. V čast si bom štel, ko postanem Sokol baiske-gakcijam«, ki so zato mnogokrat rodile tudi prav čudne pojave Značilen prispevek k tej stvari in ob enem k razčiščenju situa. ciie med ljubljanskimi visokošolci tvori proglas Akademske zveze, ki je vrhovna or. ganizaci.ia takozvanih »katoliških« akademskih društev Proglas je bil objavljen v nedeljskem rSlovencu> in se glasi: >Akademska zveza svojim članom! Akademska zveza se popolnoma zaveda važnosti boja, ki ga bije akademska mladina za ohranitev naše univerze v Ljubljani. Protestirati pa mora AZ proti oni skupini akademikov, k' izrabljajo manifestacije celokurvne akademske mladine za univerzo •v svoje prevratne komunistične namene ter si prisvajajo, spretno se skrivajoč v Zaključek FIS tekem v Innsbrucku Prvih sedem mest *o zasedli severnjaki Prvi Jugosloven Janša se je plasiral na 20. mestu lnnsbruck, 13. febr. g. Start za zaključno prireditev na FIS tekmah, vztrajnosrni tek na 50 km, se je vršil v prav tako idealnih vremenskih razmerah kot včerajšnji skoki. Na dveh 25 km dolgih delnih progah, ki so ju morali vozači prevoziti dvakrat, je ležal na vsej progi idealen pršič Ze po prvih 25 km je bilo jasno, da bo zmagal Finec Saarinen ki je startal kot 27 in se je že do obrata prerinil na tretje mesto ter dosegel že v tem delu najboljši delni čas 1:37:34. Dolgo se je zdelo, da bo drugo mesto zasedel Šved Bergstrom, toda 10 km pred koncem ga je proti pričakovanju pre« hitel njegov rojak Utterstrom, ki je nato zasedel drugo mesto. Na startu za 50 km se je javilo 39 tekačev, zastopnikov osmih držav, in sicer 5 Švedov, 2 Finca, 11 Nemcev, 9 Cehoslova-kov (za Svaz), 6 Avstrijcev, 3 Jugosloveni, 2 Italijana in 1 vozač za HDNV (CSR) Severnjaki so, kakor tudi ni b'lo drugače pričakovati. želi v tej najtežji smučarski disciplini, popolen uspeh in zasedli vseh pr* vih sedem mest. Šele na osmo mesto se je mogel plasirati z nad 20 minutno razliko prvi Srednjeevropec. Cehoslovak Novak. Avstrijci so se z ozirom na okolnost, da so to pot prvič tekmovali na 50 km držali prav dobro: prvi med njimi, Gstrein iz Gurgla je zasede' že 11. mesto. Podrobni rezultati so bili naslednji: 1. Yeli Saarinen (Finska) 4:13:492, 2. Utterstrom 4:14:31.4. 3. Bergstrom (oba švedska) 4:17:06, 4. Likaanen (Finska) 4:23:14.4, 5. Persson 4:11:072, 6. Hedtund 4:28:09.2, 7. Englund (vsi trije Švedska) 4:29:35.4. 8. inž Novak (ČSR) 4:32:15. 9. Musil (ČSR) 4:33:12.2. 10. Cifka (ČSR) 4:38:27.2, U. Gstrein (Avstrija) 4:41:32.8, 12. Kismarek (ČSR) 4:42:30. 13. Stehlik (ČSR) 4:42:51, 14. Horn (ČSR-HDW) 4:45:11.4, 15. Zingerle (Avstrija) 4:47:03.8. Za Janšo, ki je zasedel 20. mesto »e je plasiral Avstrijec, nato kot 22 Smolej, za njim pa trije Nemci USPEHI JUGOSLOVENOV Od Jugoslovenov so startali Jožko Janša. Smolej in Bervar. Janša je zasedel v tat su 4:42.35 20 mesto. Smolej v času 4:56.34 22. mesto in Bervar v času 5:17.35 34. mesto VSAK NAROČNIK »JUTRA« j b zavarovan za 10-000 dinarjev* INFLUENC1 (HRIPI) najlažje izbegnete, ako se ognete obolenju z marljivim negovanjem telesa. Glavni predpogoji dolgega življenja in dobrega zdravja so povečanje odpornosti organizma, kakor tudi ohranjenje dobrega razpoloženja in delovne moči. Kdor ima stalno doma steklenico pravega DlAJVA francoskega vinskega cveta se bo prepričal, da je to iz borno osvežujoče in okrepčujoče domače sredstvo, da zelo blagodejno deluje na stanično odpornost mišičevja, pomirjenje živcev, krepitev vsega telesa kakor tudi na obvladanje utrujenosti in ohromelosti. 2707 Za masažo „DSANA" Rumunija in Mala antanta Zveza med češkosovaško, Rumunijo in Jugoslavijo je biLa prve čase svojega obstoja predmet omalovaževanja dunajskih in budimpeštanskih krogov, ki so nekdaj odlo-čali o usodi velikih delov omenjenih treh držav ter se tudi ob izprernenjenih prilikah niso dali prepričati, da se je težišče tega dela Evrope premaknilo drugam Saj je celo naziv Mala antanta nastal iz porogljivega madžarskega sarkazma, češ da so se zdru žili mali v antanto in da bodo skušali hodi. ti po sledovih nekdanje antante velesil Sarkazem je toliko upalil, da je nova zvez ua tvorba dobila prav pripravno ime, njen pomen pa je kasneje zbrisal vsako sled prvotne ironije. Nekdaj vsemogočni avstrij ski in madžarski politiki, ki so si obetali, da bo zveza treh držav kratkotrajna, so se bili vračunali, zato so brž obrnili svojo taktiko ter usmerili svoje prizadevanje na razbitje Male antante, ki jim ni hotela na praviti te usluge, da bi bila sama razpadla Odslej je najbolj priljubljen način za vedno se ponavljajoče napovedi o neslogi v Mali antanti ta, da se izjave odgovornih činiteljev čitajo z veliko pazljivostjo in se tolmačijo v takem smislu, kakor da je raz. dor med državami Male antante neizogiben Nesporazum in nesloga med češkoslo- aško. Rumunijo in Jugoslavijo sta prišli, že v pregovor in po vsaki izjavi, ki jo je dal ta ali oni državnih imenovanih 3 držav, so nasprotni listi polni napovedi, da je zveza tik pred razsulom. Nedavno je rumuns^i minister zunanjih zadev dovolil uredniku >A7. Esta« razg -vor, v katerem so Madžari pri. dno iskali in seveda tudi točno našli kopico razlogov, ki naj pomenijo popuščanje oz. kih stikov med državami Male antante, čp pa to ne, pa vsaj velike razlike v pogledih njihovih zunanjih ministrov na aktualna politična vprašanja Ti manevri se z matematično natančnostjo ponavljajo v posebno veliki meri. kadar se bliža čas za podaljšanje prijateljske pogodbe med Rimom in Bukarešto, ali ki* dar kak .umunski državnik poseti Italijo Tudi hirtenberška afera je bila kaj pripraven povod za ponoven poskus izločiti Rumunijo iz zveze. Madžarsko in avstrijsko časopisje je na vso silo hotelo dokazati, da v Bukarešti bistveno drugače ocenjujejo tihotapstvo z orožjem nego y Pragi in v Beo gradu. Namenoma je izpuščalo iz skupine treh pritožnikov Rumunijo ter nagiašalo samo kon-troverzo med M^.ižarsko in Avstrijo na eni ter Jugoslavijo in Češkoslovaško na drugi strani. Toda tudi brez pose.ta naše kraljevske dvojice v Sinaji bi bilo jasno, da je Rumuni,'a brezpogojno solidarna z ostalima svojima zaveznicama Res je, da Rumuni često poudarjajo svo jo sorodstveno in krvno zvezo z Italijani zato pa je znano, da ti narodnostni stiki omogočajo Rumuniji marsikako posredovu nje v odnošajih med nami in -Italijo. Odkai pa je Francija — takisto latinska sestra -poskusila vse mogoče, da doseže zbližan ie med Rimom in Parizom ter izloči vse raz. 'oge za nesporazum z Italijo, pa se tndi v Bukarešti ne sklicujejo več tako često n > krvno sorodstvo z italijanskim narodom Se bolj so se odtujili Rimu, odkar se je N« izrečno in odločno zavzel za revizijo mirovnih pogodb, in pokazalo se je razločno, do kod lahko gre prijateljstvo na temelju krv nega sorodstva Pridobitve Rumunije v Bve tovni vojni so z revizionizmom močno ogrožene in to spoznanje je še bolj utrdilo zvezo Male antante, ki v obrambo sličnili interesov zastopa isto stališče proti razru-šemju mirovnih pogodb. Vplivni bukareški list »Odeverul« naravnost našteva dolgo vrsto razlogov, ki navezujejo Rumunijo še tesneje na Malo antanto. V trenutku, ko Rim ni hotel razumeti Herriotovega in Boncourjeve:,^ prizadeva nja za sporazum s Francijo, je italijanske poudarjanje krvnega sorodstva prazna beseda brez notranje vrednosti. Obenem Italija zahteva od Francije, naj žrtvuje svoje ga zvestega zaveznika. Jugoslavijo, kar seveda nikakor ni v interesu Rumunije. Tudi zahteva Rim, naj se vnese v italijansko-rumunsko prijateljsko pogodbo klavzula o nevtralnosti, kar je zopet naperjeno proti zavezniškemu sosedu. K temu prihaja še italijanska pomoč madža-. akim revizioni-stičnim težnjam, s čimer je Piumunija prizadeta prav neposredno. Pri takem položaju ne samo, da v Bukarešti nihče ne misli no izstop iz Male antante, marveč je opaziti naravnost najiskrenejšo solidarnost ž njo »Naši odnošaji do zaveznikov, pravi list. so bili doslej vedno jasni, dane« lahko zanje rabimo superlativ, karti jar-jejši so nego kda'koli prej Hirtenberška zadeva in dru?: dogodki v inozemstvu so vplivali na to, da so se tndi v notranjosti strnile narodne si. le in vsa rumnnska javnost odločno zahteva, naj vlada v tesnem sodelovanju s češkoslovaško in Jugoslavijo v ženevi ostro nastopi proti vsem onim. ki ograža^o seda nje sta.n1e in mi> med nj»; edi.< Obupen klic Zagorfa Ogrcmno zborovanje zagorskih rudarjev — Občina in vse njeno prebivalstvo sta tik pred katastrofo Zagorje, »o bili tam samo štirie obrtniki, kriza pa jih ie tam zatekla že 23 V letih 1919 in 1920 je bilo pr' rudniku zaoosle- Smrt angleškega znanstvenika London, iS februarja AA. Te dni je umrl sir Arthur Thomson, star 71 let. Po. kojnik je už val kot znanstvenik svetoven ugled. Zaslovel je zlasti kot biolog in pi. satelj. Smrt francoskega skladatelja Mont Demarsan. 13 februarja AA. Skladatelj Henry Duparc je preminil. Včeraj ob 15 s« je vršil pred rudniško restavracijo v Toplicah velik shod. ki ga je sklical Akcijski odbor za gospodarski in »ocialni obstoj prebivalstva Zagorja in okolice, ki se je ustanovil iz zastopnikov vseh organizacij zaradi velike nevarnosti, ki preti vsej zagorski občini. Kakor smo že omenili, je občinska uprava nedavno sre*kemu načelniku razložila ustmeno in pismen«? nevzdržnost občinskih financ, ker so od lani občini na dolgu doklade v znesku 260.000 Di in ker se je beda že davno od delavstva prenesla na vse sloje prebivalstva. Zaradi napovedanih novih reduk« cij pri rudniku so se obupne razmere silno poostrile in bi mogla samo nujna pomoč odvrniti od občine tn vseh prebivalcev veliko katastrofo. Občinska uprava je izjavila, da bo primorana podati ostavko, naznanja pa je tudi ustanovitev prej omenjenega Akcijskega odbora, ki predstavlja vse prebivalstvo in bo o položaju razpravljal tudi na javnem zborovanju. Na zborovanju se je danes popoldne zbralo okrog 4000 prebivalcev in je gotovo, da v Zagorju še ni bilo tako velikega shoda. Zborovanje je poteklo v redu in mi» ru, kar dokazuje, da se vsd, od velike bede še tako močno prizadeti v polni meri zavedajo vseh splošnih težav in da jim ne pride na misel demonstrirati s svojimi težnjami. Za prvega govornika ie bil določen od Akcijskega odbora domačin g. Melhior Čobal, predsednik Delavske zbornice. Gospod Čobal je v svojem govoru razložil razvoj in pomen rudniškega podjetja v zagorski občini. Od leta 1859 ie rudnik zala« gal s premogom nekdanje južne, potem na-e državne železnice in ne samo vsi delavci, temveč tudi ves kraj in okraj j« smatral rudniško pod etje za nekaj trajnega in je nanj v tem zaupanju tudi navezal svoie eksistence. Ko je govornik prišel v nih okrog 1600 delavcev v steklarni okrog 200. pri apnenicah tudi toliko, vsega skupaj nad 2000 delavcev na katere se jc opi» ralo prej navedeno število obrtnikov. Razvoj življenja okrog velikega rudnišktca podjetja je bil naraven in ni nihče pričakoval. da bo prišlo do tolikih in tako usodnih sprememb pri odjemu rudniške produkcije. Za g. Goba lom so tudi vsi naslednji govorniki opisovali gorje, ki je vedno večie, odkar se omejuje rudniška produkcija in spreiete so bile resolucije, k' naglašajo, da je v danih razmerah edina pomoč vsej občini in njenim prebivalcem v zvišanju dobav rudn škega podjetja za državne že* leznice. Govorili so v imenu Narodne «trr.-kovne zveze g. Kra\,os. v imenu Jugoslovenske strokovne zveze g. Marinšek v imenu rudarske zadruge g Sober, narodni poslanec g. Mravlje, tajnik Zveze rudarjev g Arh in v imenu brezposelnega domačega delavstva g Groznik Narodni poslanec g. Mravlje, ki dobro pozna obupne razmere. je obljubil, da bo tudi svoje tovariše v skupščini zavzel za perečo živlienisko zadevo Zagorja in okolice-, ki je v največji nevarnosti lakote in vseh drugih z njo zve^ zanih nadlog, če »e v najkrajšem času ne zagotovi mdniku večje obratovanje Na shodu sprejeta resolucija protestira proti temu, da se pri nabavah premoga za železnice zapostavljajo privatni rudniki, Cri čemer je ravno dravska banovina naj-uje prizadeta. Nabave naj »e zopet vt§o po ključu iz 1. 1929. Dosedanjii način postopanja je še prav posebno prizadel zagorsko prebivalstvo in ga pahnil v skrajno bedo. ki ji bo v kratkem sledila neizbežna katastrofa, ako se to stanje ne rzbodjša. Niski atentator pred sodiščem Razprava zoper plačanca makedonstvujušcih, ki je nastavil dva peklenska stroja v niškera brzovlaku Beograd, 13. februarja, p. Pred državnim sodiščem se je vršila danes razprava zoper Ra.ika Randjeloviča, ki je poskusil 21. septembra 1932 izvršiti atentat na brzoviak Beograd - Niš. Randjelovič je bil dve leti bolgarski žandar, pozneje pa se je zopet vrniti domov v Jugoslavijo. Leta 1931. je pobegnil v Bolgarijo i«i stopil v službo ma-kedonstvujuščih. Zaprisege! je, da bo izvršil vse naloge, ki jih bo dobil. Nato so ga naučili upravljati s peklenskimi stroji, mu dali dva peklenska stroja, ročno bombo, revolver s 40 naboji, potrebna denarna sredstva in lažno legitimacijo, glaseče se na ime Ivan Niko-lič. Tako opremljen je skrivaj prekoračil iugoslovensko mejo in odšel v Paračin, kjer je bival nekaj dni. V noči od 20. na 31. septembra je nato nastavil oba peklenska stroja v vagonu III. razreda brzovlaka Beo«rad - Niš. Peklenska stroja sta brla terrupirana tako. da bi eksplodirala ob 7.15 zjutraj na niškem kolodvoru. Pri pregledu vagonov pa je čistilec i>o-šan Jovanovič našel peklenske stroje io prijavil zadevo takoj oblastem, ki so oba peklenska stroja takoj demontirale. Ra»-djclovič ie bil dva dni pozneje aretiran » zaiečarsketn srezu. Pri pregledovanju potnikov se je zdela sreskemu načelniku sumljiva legitimacija, ki jo ie pokazal Rand':e-lovič. Na njej je bil podpisan kot sreski glavar docela druga oseba. Pri telesni preiskavi so našli pri Randjeioviču bombo, revolver in večjo vsoto denarja v naši ia bolgarski valuti. Ramdtjelovič je pri zaslišanju brez oklevanja priznai svoje dejanje in je tudi danes na razpravi podrobno opisa! vse podrobnosti, fejavil je le, da se kesa svojega delanja m da je bil zaoekjan. Zagovornik obtoženca ie naglašal. da je Randlielovič duševno omejen človek, ki je bil slepo orožše v rokah drugih in prosi zaradi tega za milo sodbo. ho raz^ glašena jutri dopove. železniška nesreča pri Sušaku Vlakovodja Šaladin iz Ptuja ubit, učiteljica Etihova iz Litije pa si je zvila nogo Sušak, 13. februarja, n. Včeraj zjutraj se je zgodila na progi iušak—Bakar nenavadna železniška nesreča. Burja, ki že nekaj dni divja ob Kvarueru, j« prevm la službeni voz m en potniški vagon potniškega vlaka. ko je vozil aa postajo škrljevo. Vla-kovodjo v službenem vagonu )e zmečkalo, med potniki pa sta bila poškodovana vojak Danilo Milkovič in učiteljica Balbma Etihova K sreči v vlaku m bilo mnogo potnikov, ker b» sicer nesreča gotovo zahtevala voč žrtev Na kra- nesreče so s Sušaka takoj odposlali reševalce, ka so do davi očistili progo fako da se promet sedaj spet redno nadaljuje Komisija, ki jo tvori io člani zagrebške železniške direkcije in zdravstvene po-Fcije. še m zaključila svoje preiskave. Ponoči so izkopali iz- pod ruševin »nrt-vega rlakovodjo Ivina Saladina. Njegovo truplo so odpeljali ▼ Škrljevo, kjer živi njegova družna. Pokojni Šaiadin je rodom z Ptuja. Vojak Danilo Milkovič si je zlomil roko. Z vlakom se je vozil nu Sušak, da odsluži svoj rok pri drugem planinskem poiku Lčifel) ca Baibina Etihova. doma iz Litije, si )e zvila nogo Ne istem mestu, kjer se je zgodila včerajšnja nesreča, se je pripetila že pred letom dni slična nesreča, ki jo je prav tako povzročil močan sunek burje. Že takrat je železniška uprava sklenila sezidat; 350 metrov dolg obrambni zid ob progi. Dela pa so se zavlačevala vse do sedaj. Da se tak« nesreče ne bi ponavljale, bodo sodai znd v kratkem zgradili. Iz proračuna sreskih cestnih odborov Ljubljana, 13. februarja. Po zakomi o nedržavnih cestah so bili osnovani sreski cestni odbori kot pomožni organi banovine za gradnje in vzdrževanje banovinskih cest Cestni odbori obstoje po eden za vsak političen »rez, samo sreza Maribor levi in Maribor desni breg tvorita skupaj en sreskii cestni odbor. Avtonomna mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj so vključena v sreske cestne odbore okoli« 5kih srezov. Proračuni sreskih cestnih odborov so razdeljeni na štiri poglavja in sicer na vzdrževanje banovinskih cest, na vzdrževanje dovoznih cest k železniškim postajam. na rekonstrukcije in zgradbe banovinskih oest in na potrebščine sreskih odborov. Pri banovinskih cestah odpade na cestne sreze ena tretjina stroškov, dve tretjini pa na banovino. Pri gradbah in rekon* 3trukcijah prispeva banovina polovioo, druga polovica pa se razdeli na zainteresirane sreze. Stroške za gradnjo in vzdrževanje dovoznih cest pa nosijo po eno tretjino banovina, železniška upTava ter prizadeti »rezi ali prizadete občine. Potrebšči* ne sreskih cestnih odborov, med katere spadajo st^k2 upra'X). prispevki in podpore za občinske ceste, amortizacija in stroški posojil ter gradbeni skladi pa odpadejo v celoti na sreske cestne nlbtre Med dohodki pridejo poleg zakonitih prispevkov banovin n železniških uprav v prvi vrsti v poštev doklade k diirektnim davkom, prispevki za izredno uporabo cest, potem prispevki most in trgov, dohodki iz kamnolomov in gramoznic izku piček za prodani materijai ter kuluk. odnosno njegova odkupnina m kot izredni dohodek še posojila Po zadnjih proračunih odpade na vzdrževanje banovnskib in dovoznih cest v vseh cestnih odborih 29.2 milijonov, k temu pa je treba prišteti še 56.922 Din prispevkov železniške uprave. Izredne potrebščine (gradba in rekonstrulo« oija) »o proračunane s 16.48 milijonov. One potrebščine cestnih odborov, h katerim ne prispevajo' drugi faktorji, pa znašajo 6.22 milijonov. Vsi izdatki za ceste ▼ oskrbi sreskih cestnih odborov znašajo 52.7 miliionov in nosi od tega banovina za redno vzdrževanje 29.2, za izredno 4.27 milijonov, železniška uprava 57.000 Din, cestni odbori 9.36, razni drugi faktorji, kakor občine in privatni interesenti oa stah. pa 9.07 milijonov Ker znaša dolžina banovinskih dovoznih in subvencioniranih cest 4429 km, redni vzdrževalni stroški — materialni Ln osebni — pa 29.75 milijonov, odpade povprečno na 1 km 6720 Din. Stalen turški delegat pri Društva narodov Carigrad. 13 februarja č. Vlada je sklenila ustanoviti pn Društvu narodov v že_ nevi stalno diplomatsko zastopstvo. V kratkem bo imenovan turški delegat pri Dru_ §tvu narodov. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved ra danes: Stalno, vedro, zmerno hladno — Situacija včerajšnjega dne: Velika depresija, ki ie prodirala zadnje dni preko Severne Evrope proti vzhodu, se je ustavila nad Vzhodno in iuffovzhodno Evropo Nad Jadranskim in Sredozemskim morjem je nastopil sekundarni ciklon, ki je v Primorju povzročil orkansko burjo. Veliki severni ciklon je prinesel seboi tudi visok pritisk in velike mase hladnega zraka. V naši državi ie pritisk v splošnem narasel za 5 do 12.5 mm. najbolj v južnih in centralnih krajih. Temperature eo narasle za 1 do 2 stopinji le v gornjem Primorju in v Gorskem Kotaru. drugod so Dunajska vremenska napoved sa torek: Pretežno jasno, večinoma mrzlo. >v? -V : ' V <1 kraji in Rdeči križ je reveže oskrbel za zimo Številke o uspehu nabiralne in razdeljevalne akcije za to zimo Ljubljana, 13. februarja. Rdeči križ mesta Ljubljane je svojo raz« deljevalno akcijo za letošnjo zimo končal. Priznati je treba, da je ta akcija dobro uspela saj je preskrbel najpotrebnejše obleke m obutve okrog 1800 revnim Ljubljančanom. Lan: pomladi, ko je Rdeči križ organiziral svojo nab'ra!no akcijo, so tovorni avtomobili iz vseh delov mesta Ljubljane na-vozili v skladišče oblastnega odbora na Ljublianskem polju 700 velikih in manjših povezkov. ki >o skupno tehtali okrog 2100 kilogramov Nabralo se je: za moške 21 zimskih plaščev. 10 dežnih plaščev, 7 žake-tov in frakov, 21S suknjičev, 203 telovniki, 234 hlač 122 klobukov, 663 ovratnikov, 40 parov manšet. 93 dokolenic. 18 ovijač za noge ter 1^2 srnic in 123 spodnjih hlač, 68 kravat in samoveznc: za ženske 141 pia-ščev ;n suknjičev 690 jopičev in vrhnih kril. 202 bluzi. 203 «rajc. 166 spodnjic hlač, 170 spodnjih kril 32 ogrinjal. 28 predpasnikov ter 63 klobukov in čepic; za otroke: 6-Q3 komadov različnih otroških oblačil. 120 klobukov in čepic. 20 srajc in 300 parov nogavic nadalje 1100 parov moških in ženskih nogavic. 663 parov moških in ženskih čevljev copat in galoš. 130 parov moških in ženskih nogavic. 21 -juh. 26 prevlek za blazine 2 pregrinjali za postelio. 24 odej in preprog. 2 namizna prta. 15 dežnikov, 15 ženskih ročnih forb;c, 4 ženski modrci, žepn;h robcev 10 bri=a!k in še mnogo raznega drobiža. Te številke zgovorno do- kazujejo. da dobro organizirano nabiranje pri vsej krizi še zmerom lahko najde po hišah nekaj potrebščin za reveže, ki jih pogrešajo Ves nabrani material sta upravnik skladišča g. Jagodic in pa njegova gospa po» pravila pripravila in paketirala za razdeljevanje Kar je bilo potrebno večjega popravila, sta proti povračilu lastnih stroškov uredila jetnišnica deželnega sodišča v Ljubljani in ženska kaznilnica v Begunjah v svojih delavnicah Ljubljanske tvrd-ke LTrbanc Skaberne in Prelog so darovale dva zavoja blaga, štiri zavoje različne vol« ne in 2 škatli volne ter sukanca, da so se posamezni kosi darovane obleke, ki so bili že precej ponošeni, do dobra zakrpali in popravili Rdeči Križ je to zimo prejel 2300 prošenj, izmed katerih jih je bilo okrog ISOO ugodno rešenih. Med tem je bilo obdaro-vanih okrog 1200 od-aslih ter 620 otrok. Odbor se je v prvi vrsti oziral na takšne prosilce, ki imajo večjo družino in pa na brezposelne. Največ prosilcev je bilo seveda iz delavskega stanu. S podarjeno obleko in obutvijo je bilo zadovoljnih in zanjo hvaležnih okrog 80 odst. obdarovancev, okrog 20 odst. pa jih je bilo manj zadovoljnih. Odbor ljubljanskega Rdečega križa ima ob zaključku te razdeljevalne sezone pač lahko prijetno zavest, da je vsaj za silo oskrbel s toplo obleko in obutvijo najbed-nejše izmed bednih v Ljubljani. Zh^rcmnje l elislcega iiciieHske^a društva Ce.je. 13. februaria V soboto se ie vršilo v mestni narodni šrli dobro obiskano zborovanje Celjskega učiteljskega društva. Predsednik g. Gosak .e po pozdravnih besedah bodri številne zb irovak-e. da ostaneio ravno v sedanjih časih optimisti. Učitelj naj vliva narodu vero in upanje v bodočnost. Zato mu naj učitelj stoji ob strani z besedo in vzgledom Sledila ie živahna razprava o mnogih stanovskih zadevah tako tudi o učiteljski stalnosti ki ie nujno potrebna v interesu šo e Zakon določa učiteljstvu stanarino oziroma natu~alno stanovanje, da bi tako pr.šel tudi učitelj do primernega stanovanja. Ako nekatere občine ne vrše svojih dolžnosti še ni podan razlog, da se ta določba ukine, pač pa naj se najde način plačevanja. ki ne bo za učitelja poniževalen. lz statistike manjšinskega šolstva v dravski banovini je razvidno, da obiskujejo manjšinske raz-ede tudi slovenski otroci. Naloga Narodnega sveta in obrambnih društev bo. da delujejo med drugim za spremembo določbe, po kateri je za vpis v manjšinski razred odločilen občevalni in ne materinski jezik. G. Gosak in ga. Jankovičeva sta poro« čala o seji odbora kmetijskih oziroma gospodinjskih nadaljevalni šol, na kateri se je izdelal program za bodoče delo, tako o ustanavljanju mladinskih krožkov, knjižnic. kmečke mladine itd. V debati je uči-teljstvo poudarjalo, da so redki, ki znajo ceniti pomen nadaljevalnega šolstva, ki tvori vez med šolo in življenjem ter potrebuje večje, vsestranske podpore. Sledila je razprava o učnih načrtih za osnovno in višjo narodno šolo. Po debati, ki jo je vodil g. Roš, je bil osvojen naslednji predlog: Sekcija in izvršni odbor naj delujeta na to, da bodo k sestavi stalnih učnih načrtov pozvani pred vsem učitelji. Ministrstvo naj izdela okvirni načrt, ki se dopolni v po sameznih banovinah po krajevnih, gospodarskih, kulturnih in sličnih prilikah, podrobni učni načrt pa izdela vsaka šola zase. Izhodišče bodi domorodnost, upošteva naj se tudi koncentracija v sinovi, ki je v začasnih načrtih zelo pomanjkljiva. Število ur nai ne bo višje od določbe v zakonu, tudi naj število ur pri posameznih stopnjah enakomerno narašča. Sekcija naj izposluje, n M %¥illy Fritsch Ostali igralci: MAKS ADALBERT EL. ŠCIiWANNECXE BOROTHEA WIECK JAKOB TIEDTKE HARRY HALM OSKAR SDIA ROSY RARSONV ABELE SANDROCK Danes premiera ob 4., i/j S. in y410. zvečer. Elitni kino Matica Telefon 2124 s svojim osvajajočim šarmom kot sUkar t sijajni komediji VESELE NOROSTI Sodeluje znameniti dunajski tenorist, član državne opere LEO SLEZAK V predsporedu najnovejši Foxov zvočni tednik in violinski koncert slavne go-slačice EDITH LORAND Februarski zvezek »LfuMjamksga Zvona" Pravkar je izšel februarski zvezek J>Ljub-Ijanekega Zvona«. Na uvodnem mestu je objavljen esej Iva Bročiča »Lirika Miroslava Krleže«. Krleža je danes v vsei Jugoslaviji največji in najzanimivejši literarno - umetniški pojav. Zaradi tega se čedalje češče objavljajo študije o r:~govem delu. Ivo Brn^ič skuša prodreti k časovnim in docela umetniškim vrelcem K rleževe pesniške inspiracije. Predvsem vid' dva akumulatorja njegovega pesništvaj »Splošno problematiko sodobnosti, kaotič-not.t in bolestno«? današnjih svetovnih razkolov veliko prelomnico našega veka« in ožjo hrvatsko problematiko O slednji pravi pisec to-le: »Današnji prelom vekov je odjeknil v hrvatstvu v tako rezkih zvokih, da nam dado ti pojavi slutiti eno najtežjih razvojnih razdobij v vsej niegovi zgodovini. Nova doba. ki ie nagrnila propast stare duhovnosti in polom .tistih državnih oblik, s katerimi ie vezala hrvatstvo stoletna historična skupnost, na novo idejno in družabno nuinost. je zbudila v hrvatstvu usodno krizo Ona stara oravnozgodovinska forma, ki je pomenila nekdaj os hrvatske ^narodne moči. se je s časom, katerega prožnosti že po svoji notranji strukturi ni bila dorasla. PREGLED razvrednotila v neživljenjski anahronizem; pojem hrvatstva je usahnil v njenem oklepu v brezveebinski pravni terminus in je izgubil 9 propadom plemstva, ki je bilo njega nositelj, rodno prsi vsakršen stik e pravim, plebejskim hrvatskim narodom in zato tudi svojo upravičenost: dediščina tisočletnih pogodb in saborskih odlokov se je izrodila v gol formalizem, v masko hrvatstva, v glem-bajevščino. Posledica te protislovnosti, te ponarejenosti je strašno vzdušje a moralnosti. lioemerstva, ogromna puhlost visoke družbe. Narodni hrvatski element se je moral boriti s tem okuženim okoljem in z gleinbajevskimi madžaroneko - nemškutar-sko - židovskimi zajedalci, po navadi je zaradi ekonomskega nesorazmerja podlegel in se mimo lažnih pravno - političnih oblik ni mogel dokopati do lastne kulturne usedline...« Nato- pi6Pc podrobno razčlenja genezo in motivične plasti ter formalno - razvojne faze Krleže ve lirike. France Bevk je zastopan s prozo »Obraz v medaljonu«. Psihološko zajeta in prav živahno pripovedovana zgodba bridko preizkušenega življenja. Nadaljujejo se nesmrtni »Portugiški soneti« Elizabete Barret - Browningove v odličnem prevodu Alojza Gradnika. Pesmi o ljubezni. ki je v vseh dobah enako bolestna, dokler je prava in polna hrepenenja; kriki da se bodo s prihodnjim šolskim letom odpravili monopol^ki zvezki. Po rešitvi nekaterih društvenih ter šol- j skompravnih vprašani je bilo nad tri ure j trajajoče zborovanje zaključeno. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenju oči in ušes skrbimo za to, da cesto očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčiee. znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Podrobnosti o zakonski tragediii v Halozah Ptuj, 13. februarja, i Nedavno smo poročali da je posestnik Jurij Pemek iz Gruškovja ubil ponoči svojo ženo Marijo, ki je bila že legla k počitku. Ta zločin je posledica dolgotrajnih sporov, ki so nastali zaradi razočaranj v zakonu in pri skupnem gospodarstvu. Zakon je bil sklenjen že leta 1921. in se je Jurij Pernek priženil k Mariji, ki ;e bila vdova in več let starejša od njega. Marija je imela iz prvega zakona sina, svojega drugega moža pa je vzela na sopo-sest. V zakonu, ki je bi! sprva na videz srečen, sta se rodila dva otroka, ki pa sta krnalu umrla. Ker sta bila zakonca so!ast» nika posestva, in ker se je vedno bolj uveljavljala velika razlika v starosti, ni bilo prepirov ne konca ne kraja. Sedaj, ko je te prepire zaključil zločin, je mož star 38 let, žena pa je štela že 53 let Mož je že prej v prepirih večkrat napadel svojo ženo in je bil zaradi tega že večkrat kaznovan od 4 dni do šest mesecev. Ker je bilo skupno življenje nemogoče, sta živela zakonca vsak zase. Ko je bil lani mož snet zaprt v ptujskih zaporih zaradi napa la na svojo ženo, mu je žena med tem zarubila vino in jabolčnlk Ko se je mož vrnil iz ječe, je bilo med njirra zaradi tega seveda še večje sovraštvo. V četrtek zvečer je prišel Jurij Pernek v sebo svoje žene, ki je že ležala v postelji. Ves azburjen je zahteval od žene pojasn:lo, zakaj mu je dala zarubiti vino in jabolčni c. Že po pr« vih besedah jn je grozil, da jo bo ubil, in je tedaj ženin sin, ki je prenočeval v itti sobi, zaradi teh groženj kar napol oblečen utekel iz hiše. Ze na je moža zavrnila, fes, da mu bo že ob drugi priliki vse pojasnila. To je razburjenega moža še bolj razkačilo. Privlekel je iz kota sobe toporišče za mo-tiko ter pričel z njim na vso moč udrihati po ležeči ženi. Šele ko se ni \x ganila, je odšel. Ko se je čez kako uro vrnil sin, je bila mati že mrtva Komisija, ki je izvršila cbdukcijo. je ugotovila po vsem životu nesrečne žene vse polno velikih krvnih pod-pludb, na trebuhu pa veliko rano, ki je se« gaia do črevesja. Reva je bila slabotna, trpela pa je tudi zaradi poapnenja žil in je vse to pospešilo njeno smrt. Ubežni razbojnik >iz Horvat tudi nekega policista, ki ga je zasledoval drugega pa težko ranil. Njegov beg iz jet-nišnice mitroviškega sodišča pa je bil kro» na vsega. Horvat je bil v okovih, utekel pa je skozi luknjo na stropu, katero so prav spretno izrezali njegovi zunanji pomočniki Z njim vred je utekel Slavko Živ-kovič, nekdanji občinski blagajnik iz neke okoliške vasi. ki je bil obsojen na par let ječe zarad poneverbe občinskega denarja. Po senzac.onalnem begu je bila uvedena seveda najstrožja preiskava in skrbno zasledovanje. Begunca sta jo mahnila proti F ruški gori in nekaj dni sta se mudila tudi v vasi Bingula. kamor pa so orožniki prišli prepozno. O Horvatu so pozneje dobivale oblasti razna poročila, ki pa so bila najbrž tudi plod fantazije. Prebivalstvo je pač vsepovsod videlo tega nevar« ne«a razbojnika in nedavno se je celo poročalo da je neki njemu zelo podobni neznanec sedel v neki kavarni v Osijeku, mirno popil črno kavo in prečital časopise, potem pa na mizi pustil listek: »Tu je sedel razbojnik Alojz Horvat, ki vas vse pozdravlja!« Take in podobne zgodbice so se širile tudi o Čarugi in drugih razbojnikih. ki pa so naposled le padli v roke pravice. Horvata za enkrat še nimajo, pač pa so te dni zalotili v neki mali gostilni v Vu-kovaru njegovega pajdaša, bivšega občinskega blagajnika Zivkoviča. Živkovič je sedaj že v zaporih sodišča v Sremski Mi-trovici in izpovedal je. da sta bila s Horvatom po begu iz ječe res v fruškogorskih vaseh. Predno sta se ločila, je Horvat dejal, da bo pri nekih pričah posredoval r korist svojega nekdanjega tovariša^ iz mi« troviške jetnišnice, Vojina Nikolčica. Proti Nikolčiču se baš sedaj vrši razprava zaradi umora. Nikolčič je že pred 14 leti umoril neko svojo sorodnico, da bi se polastil njenega posestva. Zaradi tega zločina je bil že večkrat obtožen, pa spet oproščen in do ponovne razprave je prišlo za» radi izjav nekih vaščanov, ki so videli tedaj, ko je bil izvršen zloom, Nikolčiča na posestvu umorjene sorodnice. Tem pričam je baje ubegli razbojnik Horvat zagrozil s smrtjo, če ne prekličejo svojih izjav. Njegov pajdaš Z^vkovič ne ve, kako je Horvat opravil s temi ljudmi in tudi o njem samem noče ničesar vedeti ter zatrjuje. da sc od tedai, ko sta se ločila, ni več ganil iz vukovarske okolice, kjer Jo bil zasačen. Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstva- Po 10 mesecih odkrit zločin Umor po naročilu aii pa iz maščevanja — Nečak in njegov pajdaš Kamnik, 13. februarja. Lani 28. aprila je nenadne smrti umrla Aloj; Zagreb, 13. februarja Iz prejšnjih poročil je čitateljem gotovo še v spominu predrzni vlomilec in razboj« nik Alojz Horvat, ki je bil pred sodiščem v Sremskn Mitrovici obsojen na smrt, potem pa pomiloščen v dosmrtno ječo in je utekel iz zapora dan pred transportom v kaznilnico. Nevarni zločinec je bil že poprej od raznih sodišč zaradi ropov in tatvin obsojen vsega skupaj na preko 30 let, dasi je star komaj nekaj čez 30, pa je utekel iz raznih jetnišnic in je na begu ubil VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev! posestnica in gostilmčarka v Tunjiski Mlaki pri Kamniku Ivana Rakef, po domače Jamovka Splošno se je mislilo, da jc umrla tako nenadoma zadeta od kapi, nekaterim pa se je vendarle zdela njena smrt neko« liko čudna, čeprav nihče ni mogel ničesar trd'ti. Rakefova je bila dolgo vrsto let go-stilničarka v tej znani gostilni, kamor so prejšnje čase radi zahajali tudi izletniki iz Kamnika. Bila je štirikrat poročena, vendar ni imela potomcev. Za dediča je določila svojega nečaka Antona Vombergarja, ki je že več let bival pri njej na posestvu in ji pomagal pri delu. Ljudski glas je po nenadni smrti stare gostilničarke obsodil njenega nečaka Antona, da jo je on spravil s sveta najbrž iz bojazni, da ne bi posestva zapustila komu drugemu. Kamniški orožniški kaplar Mihael Na« potnik je že pred šestimi mescci čul o tem govoriti, zato je previdno poizvedoval naprej in dognal več podrobnosti, ki so zelo obremenjevale Antona, kateremu je po tetini smrti pripadlo posestvo z gostilno in trgovino. Tako je nekdo trdil, da se je izrazil čevljar Avgust Hafner iz Podboršta pri Komendi, da dobi od Vombergarja kolikor hoče denarja, samo če molči o nekem dejanju. Dalje je nekdo trdil, da je isti Hafner izjavil, da je dobil že 16.000 Din od Vombergarja. ker mu je preskrbel strup da je umoril svojo teto. Tudi se je Vom-bergar izrazil, da mora zaradi tetine vnrti kar na debelo izdajati denar. Na podlaga teh in podobnih izjav Je oožniška patrola, Mihael Napotndk in Dušan Jeličič, zaslišala čevljarja Avgusta Hafnerja Ta je sicer priznal, da mu je poeodil Vombergar denar, da si kupi šivalni stroj, vse druge očitke pa je odločno zavračal. Končno pa je priznal, da ga je Vombergar večkrat nagovarjal, naj umori njegovo teto Ivano, ker se boji, da mu ne bo zapustila posestva Večkrat sta imela sestanek, da se pogovorita o umoru, za katerega je Vombergar obljubil Hafnerju 10.000 Dia. Dogovorila sta se za datum 28. aprila. Hafner trdi, da je nagovoril nekega svojega znanca, da izvrši dejanje, za katerega bo prav dobro plačan. Prijatelj je soglašal s tem in ponoči okrog 11. ure sta prišla pred gostilno. Vrgla sta v okno pesek in s tem opozorila Vombergarja, da jima je prišel odpirat vrata. Vedel je, po kakem opravku sta prišla, zato je stisnil Hafnerju v roke 2000 Din rekoč: »Le dobro napravita«! Nato je odšel v podstrešje, dvojica prijateljev pa je ostala v veži in se pripravljala na nečloveško dejanje. Hafner je pred pričami na orožniški postaji podal naslednjo izjavo, katero je sam podpisal: Jaz sem ostal pred vrati sobe, v kateri je spala Ivana Rakef, prijatelj pa je šel k postelji, od katere sem čul slabotni glas go« stilničarke: Kaj pa je zdaj? Nato se je culo le še nekako ječanje, čez 10 minut pa je že prišel prijatelj iz sobe in nato sva šla skupaj proti Podborštu. Izročil sem m« 2000 Din, katere mi je prej dal Vombergar. Od teh mi je prijatelj dal 200 Din, da bi molčal Čez mesec dni sva se zVotn-bergarjem se3tala v Kamniku in ob tej priliki m: je izročil hranilno knjižico Mestne hranilnice za 11.000 Din. katere sem polagoma dvigal--- Aretirani Vombergar je najprej vse od« ločno tajil, potem pa je le priznal, da mu je Hafner prigovarjal, da je pripravljen za večjo denarno nagrado spraviti s sveta Rakefovo, na katero je že dalj časa kuhal jezo, ker ga je pred leti naznanila zaradi razpečavanja ponarejenih bankovcev. Hafner je bil takrat zaprt osem mesecev. Vombergar mu je obljubil večjo vsoto denaria, če izvrši ta čin. vendar pa je brl prepričan. da Hafner ne misli re^no. V nadaljnji izjavi trdi, da je Hafner prišel usodne noči mimo hiše. vendar pa nista govorila Ko sta pozneje prišla s Hafnerjem skupaj, ie ta zahteval denar in zagrozil, da bo napravil z njim isto kot s teto. Sele tedaj, prav* Vombergar. sem bil prepričan, da je teto umoril Hafner, prej pa sem mislil, da jo je zadel mrtvoud. Toliko je spravila na dan prva preiskava. Iz nje je popolnoma jasno, da je bila Ra« kefova res umorjena. Sodnijska preiskava bo najbrž spravila na dan še prav zanimive reči. Ni še pojasnjeno, ali je Hafner sam umoril Rakefovo, ali pa je to storil označeni »prijatelj«. Najbrž pa si je Hafner tega prijatelja, katerega ne morejo nikjer najti, samo izmislil. O nadaljnjem poteku preiskave, za katero vlada veliko zanimanje, bomo še poročali, Franc Palme član Smučarskega kluba Ljubljana, ki j« v Innsbrucku zasedel v specialnih skokih 39. mesto (Glej članek v športni rubriki) ženske duše, ki so dobili formo najčistejše poezije. Louis Adami? se je oglasil z odlomkom svojega najnovejšega romana >The Darka-nde Plain« (»Otemnela planota«). Ta roman je spisal v zadnjih šestih mesecih, odkar biva v Jugoslaviji. Sodeč po odlomku, ki pa je v sebi zaključena slika iz današnjega ameriškega ljubezenskega življenja, bo »Otemnela planota« živa epična stvaritev, poln izraz Adamičeve očitno še rastoče pripovedne sile in napredujoče oblikovalne tehnike. Prav je tedaj, da bo »Tiskovna zadruga« izdala ta roman v slovenskem prevodu. Amerika, domovina Lindeeva in njegovega »!o-variškega zakona«, nam tu kaže pravo lice svojih nravi: Adamič ga niti malo ne prikriva. Nadaljuje se fantastična novela Branka Rudolfa »Princ Ranofer jadra na zapad«. Leposlovni del zaključuje Janka G laserja pesem »Napi9 na vodnjaku«. V Obzorniku, ki je sedaj namenjen obravnavanju aktualnih vprašanj, j"e priobčena daljša razprava Antona Lajovica »Kriza nekaterih naših socialnih vrednot«. (Misli o naših strankah, o narodnosti in državi). Pisec podaja v tem članku prodorno analizo dveh političnih ideologij, ki sta najbolj značilni za slovensko življenje in ki sta ga doslej tudi najbolj oblikovali: klerikalne in liberalne. Niegov ostro opazujoči io logično k dnu problema prodirajoči duh se zaustavlja predvsem ob vprašanju, kako gledata obe stranki na narodnost in državo. Pri nas ni še nihče tako kritično razčlenil obeh ideologij in pri tem ohranil toliko nepristra-nosti. Tudi če se vsakdo ne bo strinjal z vsem, kar je tu povedano, bo moral A. Lajo-vicu priznati, da je njegova analiza tehten doneeek k razbistritvi nekaterih, še vedno važnih in usodnih vprašanj. Ob koncu članka je tudi povedano, zakaj »Extra Jugosla-viam non est vita« — za Slovence. Med književnimi poročili je izšel Borkov referat o pesniški zbirki Alojza Gradnika »Svetle samote«. Referent sodi o tej zbirki, da se »s polno pravico uvršča med pet ali šest trajnih pesniških zbirk v celotni slovenski poeziji.« Andrej Budal ocenjuje Ravlje-novo povest »Tulipan«, ki jo je izdala Vodnikova družba ter sklepa, da sodi ta knjiga >med najboljše, kar jih je Vodnikova družba do zdaj izdala«. V gledališkem pregled n poroča Slavko Oeterc o ljubljanski operi. Med Gradivom objavlja dr. Alojz Turk zanimivo beležko o prvi uprizoritvi Linhartovega »Matička« v Novem mestu L 1848. Zapiski prinašajo dve beležki: Borkovo o krizi zapadnoevropske-ga gledališča (po Tairovu) in statistiko o nakladah Hauptmannovih spisov. »Ljubljanski Zvon« se naroči pri upravi v Ljubljani. Šelenburgova ulica 3. Naročnina (120 Din> se lahko plačuje tudi v obrokih. Priporočamo ga pozornosti vseh Sitate-Ijev! —o. Postani in ostani član Vodnikove dražbe.* Iz ljubljanske opere Baletni večer — J. Rijavec v »Manon« Po izvrstno uspelem plesnem koncertu P^e in Pina Mlakarja in njega ponovitvi naša gledališka publika z največjim zani-mainjetn vzela na znanje vest, da je mladima umetnikoma poverjen študij skupinskega plesnega večera z našim baletnim osob-jem. Kako sta Mlakarja v kratkem času skušala premostiti globoko vrzel med svojim koreografskim znanjem, svojim-; umetniškimi nazori )n iz njih rezultirajočimi stremljenji ter med dosedanjo povsem različno plesno vzgojo našega baleta, je pokazal sobotni plesni večer v operi. Skromno, prepico odmerjeni čas že sam po seb: tii dopuščal naštudiranja kakega obsežnejšega, modernejšega odrsko-plesnega dela. takisto n: bilo mogoče izpreoblikovati kar hipoma vsega dosedanjega plesnega značaja sicer zelo lahko sprejemljivega baletnega zbora, zato sta se odločile za uprizoritev tudi pri nas že znanega starejšega klasičnega baleta Baverja »Punčka«. Pri tem sta modro upoštevala, kakor sta sama izjavila, da je najvažnejše merilo za uprizoritev kakega dela za nas njegova dosegljivost čas, resna, poglobljena šola in volja do novega plesnega ustvarjanja, bodo v umetniSdh rokah Mlakarjev v doslednem času vzpo-sobilH tudi našo baletno skupino do tako dovršene mere. da bo kos težkim m zapletenim problemom modernih plesnih odrskih del, ki sta jih Mikikarja ie omenila.. Domače vesti • Z beograjske univerze. Refctorait univerze v Beogradu .e razpisa! natečaj za izrednega profesorja ia romanske ;ezike m književnost ter ga zgodo/i 10 glasbe na ■sVuji filozofski fakulteti • Vojaške veati. Z naredbo* ministra vojske in mornarice ao odrejeni na službovanje: pehotni poročnik Fran Lipovšek kot vodnik 2. bataljonu 23. pehotnega polka; sanitetni pomočnik 4. razreda Ernest Pipan higijensko-epidemiološkemu oddelku k talne vojaške bolnice III armijske oblasti; konjiški major Miroslav Nežmah kot strokovni učitelj konjiški šoli; inženjerski kapetan 1. razTeda Božidar Adamovič štabu prometnega bataljona železniškega polka; inženje-rski kapetan 1. razreda Milu trn Stankovič kot pomočnik referentu za in-ženjerijo pri komandi dravske divizijske oblasti; pehotni podporočnik Radislav Glišovič . komandi ljubljanskega vojnega okrožja; zrakoplovu i kapetan 2. razreda Ciril Peče kot komandir 4. eskadrili; zrakoplovu! poročnik Jožef Kropar kot k<>-mandir mehaničarski šoli 4. zrakoplovne-sa polka; žandarmerijski poročnik Zlato-je čosič pa kot vodnik prevatjskega voda dravskemu žandarmerijskemu polku. HALO! HALO! DAME »U. F.« Pazite dobro, pride „U. F." ZAPOMNITE SI DOBRO »U. F.«! • Premestitve v banovinski službi Z odlokom kr. banske uprave v v^jubljani so imenovani: Ivan Vuk, upravitelj javne bolnice v Novem mestu, za upravnega uradnika v splošni bolnici v Mariboru; Jože Sušteršič, upravitelj javne bolnice v Murski Soboti, za upravitelja javne bolnice v Ptuju; Milan Florjančič, upravni uradnik v splošni bolnici v Mariboru, za upravitelja javne boLniee v Murski Soboti. » Polovična vožnja bo od 18. ao 28 t. d. v Maribor k prireditvam Mariborskega smučarskega kluba. Potrdila prisostvovala bo dajal Putaik« Maribor. » Nov grob. V ljubljanski bolnišnici je umrl v nedeljo davčni kontrolor v Preva-"jah g. France Ramor in ga bodo danes ob 14. položili k večnemu počitku v Ljubljani na pokopališču pri Sv Križu. Pokojniku blag spomin, žalujočim iskreno sožalje. • Pojasnilo. V »Slovenčevem« poročilu o sodnijski razpravi glede izgredov ob vprieoritvi znane komedije »Veseli vinograd« je bil kot obtoženec naveden akademik Fran Ba>jd Ker pa st.a med slušatelji Ljubljanske univerze dva Franca Bajda in sicer jurist Fran ter diplomirani filozof Franc Bajd iz Kranja, ugotavljamo, da slednji ni v nobeni zvezi s to zadevo. • »Vila Velebita z razpetimi jadri.« K članku, ki je izšel 5. febr. v našem listu pod tem naslovom, smo naprošeni objaviti še tole: Opisano potovanje so napravili dijaki nov oot vor je neg a brodostrojnega oddelka na Drž pomorski akademiji v Bakru. Na brodu je bilo 52 dijakov t. j. trije letniki, med njimi 12 maturantov, ki letos zapuščajo zavod in vstopijo v našo trgovsko mornarico, da po enoletni praksi na brodu polagaijo izpite za strojne častnike. To je bilo prvo potovanje dijakov s šolsko ladjo za katero gre h vala tedanjemu ministru trgovine g. dr. AFbertu Kramarju. ki je kljub gospodarski krizi omogočil to potovanje, ki je bilo združeno z ogromnimi gmotnimi žrtvami. • Nalezljive bolezni v dravski banovini. Na področju dravske banovine je v dobi od 15. do 21 januarja obolelo na nalezljivih boleznih 300 oseb in si-cer: na davici 186, na škriatinki 34, na tifuznih boleznih 33, na šenu 19, na ošpicah 18, na otrp-njeiuju tilnika 6, na otročniški vročici 3. na dušljivem kašlju pa ena oseba « Neredno streljanje na svatovščini. V zagrebški okolici se je te dni vršila sva-tovščina, pri kateri je nek gost po stari navadi streljal iz revolverja in na ta način dajal izraz dobremu razpoloženju. Po nerodnosti strelca pa je bil zadet od krogle mladi seljak Ivam Š tir jan, ki je v bolnici podlegel težki poškodbi. « Beg iz mladega življenja. V vasi Pra-pretno-Zakal blizu Stahovice si je v petek dot>oldne kcnča.1 življenje mladi, komaj 24 let stari vo.estnik Peter 'erše, ki je o'\a » svojo zei,o in mladol »"iiirn otrokom .^a m±.*aj kmečkem posestvu Zadnje čas^ so opazili, da je postal nekjm tih in m, "endar i-t ni nihče slutil, da mu gr-sdo ].o Pri boleznih žolča, jeter in živcev je priporočljivo, da izpije vsaka dva do tri mesece skozi nekaj tednov vsak dan zjutraj na tešče pol kozarca Saxlehnerjeve »IiuN¥ADI JANOS«. »Hunyadi Janos« grenčica je izborno, neprekosijivo naravno odvajalno sredstvo. Ureja stolico, odvaja škodljive snovi iz telesa, poživlja organizem in dela telo bolj odporno. Dobiva se v lekarnah in drogerijah in vseh boljših trgovinah. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem! glavi samomorilne misli. Ž« par Jan P> prej je očis.i staro voja.šk karabiako jo je imej skrito v hiši, in čakaj na ugodno priiiko, d« izvrši svoj r.^lep Ko je v I-etek dopo.lne odšla žena v mesto, 'e napisal pismo v katerem p-os ieno jdtu-ščanja zatrjujoč, da mu ni nič več do življenja Ko je zapečatil pismo, se je umi., obril in oblekel v nedeljsko obleio Pod kozolcem ob hiši je napravil na Meh ležišče iz stelje, oprl puško ob pokoniai sle-ber kozolca, nastavil cev na srce Ln sprožil. Bil je na mestu mrtev. * Neznan mrtvec. V gozdu poleg vasi Kališe pri Rogatcu so našli te dni truplo neznanega moškega Bil je to najbrže pro sjak, ki je šel ponoči od hiš m zabredel v zgodu, padel v potok ter zmrznil. Neznanec je bil star okrog 45 let, lase je ime) ostrižene. Oblečen je bil v črno raztrgano suknjo, temnorjave hlače in nosil je tudi moder predp a sn i k. • Nevarnosti hripe zahtevajo, da se posveti največja pozornost dobri 1esiafek.;iji ust in grla, ki so pot bolezenskih Kali v telo Veliko bolj kakor grgranje, ki je zla sti pri deci težavno in često tudi ueviKO. delujejo Anaoot pastile Učinki grgranja so mnogokrat le površni, dočim prodre slina, v kateri se razstopijo Anacot pastile, v vse gube ustne dupline in grla. Pri tem se neprestano izločuje forraal rtehid, ki izvede najboljšo desinfekcijo Vsa.te uie ali pol ure naj se raztopi v jS~i»i po ena taka pastila Nevarnosti infekcije oo po sebno velike tam, kjer se zbira več ljudi, in zato je potrebno, da jemljemo s seboj v gledališče, v kavarne med vožnjami in ob drugih takih priložnostih v «voje varstvo vedno Anacot-pastile. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz Ltatrifane u— Petdesetletnico obhaja danes v krogu svoje družinice nadzornik mestnega dohodarstvenega urada g. Valentin Fordč. G. Fortiča odlikuje njegova izredna delavnost. poštenje in objektivnost, zaradi česar ga spoštujejo in visoko cenijo vsi uslužbenci dohodarstvenega urada. Po svojem prepričanju je vseskozi narodnjak in naprednjak in že dolgo let zvest naročnik »Jutra« in »SI. Naroda«. G. Fortiču *.e limo ob njegovi petdesetletnici iskreno, še na mnoga leta! u— Socialno g09p©(fcrskl tečaj ZKD. Zanimanje javnosti za socialno - gospodarski tečaj Zveze kulturnih društev je po številu obiskovalcev zelo veliko. To dokazuje, kako nujno potrebna so predavanja o so-ciaino-gospodarskih stvareh. V sociakio-gospodarskem tečaju bodo ta teden predavali tudi gg. minister dr. Kramer, m nister Mohorje o aktualnih i u gosi o venskih državno- in gospodarsko- političnih vprašanjih. Drevi bo zopet dvoje predavanj o tem, »Kako čitam gospodarski del časopisa, kaj so devize, menice, valute, akcije« itd., drugi del predavanja pa ie politika in njeni odnosi do gospodarstva. Tečaj je brezipla-čen in vsakomur namenjen. u— Kulturni večeri šišenskega Sokola V petfk 17. t m. bo v Sokolskem domu pod okribjem ZKD predaval zdrav. dr. Franta Mi s o na vedi jih za zdravje in srečo v rodbini. Po predavanju bo predvajalo Društvo za Zigradibo doma 4 krasne kulturne filme, Ki so vzbudila veliko zaniirraniie. kjerkoli so se predvajali. D>sedanji kulturni večeri Sokola so pokazali, s kakšnim velikim za-mmart!em je sprejela javnost te večere. Velikanski smeh in obilo zabave prinaša naš današnji filmski spored — vojaška šaloigra Tri dni garnizif-skega zapora Burka z najboljšimi komiki V glavnih vlogah: Fritz Schulz Felix Bressart Paul Horbiger MAKS ADALBERT — IDA WUST in LUCIE ENGLISCH PREMIERA DANES ob 4., 7. in 9. uri zvečer Zvočni kino Ideal Slamič mi tako Je pravil, da prav slastne klobasice, riževe in krvavice, danes gostom je pripravil! u— Mali violinist Viher bo izvajaj v petek 17 L m. na svojem koncertu v Fil-harmonični dvorani naslednji spored: 1 Coreili: Violinska sonata op. 5, 2. Mozart: Violinska sonata št 8 v c-duru Po odmoru kot 3 točko Paganinijeve »Capricie« št. 20, 21 in 24 v priredbi Szymanowske«a. dalje Dvorakov »Slovanski ples« v e-molu v prired'bi Kreislerjevi in eno skladbo slavnega čelista Cassadoa. Klavirsko spremlje-vanje oskrbi pianistka gospa Mirca Sanei-nova. Miran Viher je violinist resne umetniške ambicije z izredno voljo in resnostjo Občudovati moramo mirnost njegovega nastopa, njegov ton je lep in topel, pa tudi globoko občuten. Tehnična spretnost je na zavidljivo visoki stopnji. Vse skladbe izvaja samozavestno in povsod se čuti vešča roka njegovega vzgojitelja ravnatelja Karla Sancina, ki ga vodi Na njegov koncert v petek že danes opozarjamo, pred-orodaja vstopnic v Matični knjigarni 4=2 : Chlorodont u— Izredni občni zbor Društva absolventov drž. trgovskih šo| v Ljubljani se je vršil 9. t m ia je bil obenem 7. mesečni dobro obiskani sestanek članstva r restavraciji »Zvezdi* Zaradi skupnega delovanja z absolventi drž trgo7skih šol v Mariboru. Novem mestu in Celju, se je pokazala potreba po i spremembi nekaterih točk v pravilih, ki so v zvezi z edno-šaji med ljuVjanskimi in ostalimi absolventi. Od odbora predlagane izpremembe je zbor v celoti sprejel Direktor Jnsip (žogala je nato predava! o določbah novega obrtnega zakona, v kolikor zadeTa.io absolvente drž. trgovskih šol. Predavatelja je nagradil dolgtrajen aplavz. Sledi'a je neprisiljena zabava. Prihodnji sesrane.lt to družabni večer 2. marca istotam. u_ »Krajevna organizacija JRKD za dvorski okraj (IX. in X volišče) vabi svoje članstvo in somišljenike na I. redno letno skupščino, ki bo v soboto 18. t m. ob pol 8 zvečer v gostilni »Pod lipo« na Borštnikovem trgu. Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730 EMIL JANNINGS v največjem svojem filmu KRIK MESA Ob 4., pol 8. in 9. zvečer ob znižanih cenah u— Krajevna organizacija JRKD za bežigrajski okraj vabi svoje članstvo na 1 letno glavno skupščino, ki bo v soboto 18 t. m ob pol 8. zvečer v prostorih gostilne »Fortuna« na Vodovodni cesti. Za članstvo je udeležba obvezna. u— V. (XVII.) delavski prosvetni večer »Svobode« in »Zarje« bo jutri ob 20. v d'v oran i Delavske zbornice. Spored je l^p in pesiter: predavanje, recitacije, godba, solospevi.. Vstopnice se dobe po 3, 2 in 1 Din v Del. zbornici, I. nadstropja, I 'hod (Strok, komisija). n_ Zanimive kazenske razprave. Prihodnje dni se bodo vršile pred ljubljanskim sodiščem mnoge zanimive kazenske razprave. Pred kazenskim sodnikom okrajnega sodišča v sobi št. 28 se bo obravnavala zapletena afera nekega viškega mesarja, ki je uvozil v jeseni 1. 1931 v me &to nežigosano meso in je tudi obtožen, da se je paegrrešil proti zakonu o živilih ker je prodajal slabo meso. Dalje pride pred veliki senat zagonetni umor Bosanca Vojnikoviča, ki so ga L 1930 našli že napol nagnitega v vodnjaku Stavbne družbe v Kosezah. Sprva so mislili, da je umorjeni kak »Kitajec«, pozneje pa so dognali, da je Bosanec, ki je prišel 25. septembra 1930. nakupovoft razmo blago in puško Tega umora je obtožen J. w>mbar iz Zgornje šiške. Razprava bo trajala 2 dni. Vabljenih je 43 prič. Nadaljevala se bo prekinriena razprava proti Ivanki Sev-šek, obtoženi zastrupljenja svojega moža. u— Spet krošnjarji. Včeraj je policija 1 aretirala 13 krošnjarjev, doma iz Bele Krajine m iz okolice Zagreba, ki so prodajali po hišah razno manufakturno blago Ker krošnjarji niso imeli dovoljenja za pTOda-jo blaga, jih je policija izročila sodišču Pri al slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. Ali ]e za spanje potrebno moči' Dogaja se, da so ljudje tako izčrpani, da ne morejo niti zaspati. To je paradoksen slučaj, da od same želje do počitka ne moremo zadobiti počitka. Da prebrodimo takšno nenormalno utrujenost, je potrebno, da pred snanjem okrepimo organizem — ne s težko jedjo, nego z lahko prebavljivo, krepilno hrano. u— Nerodna kolesarja. Pred mestno hišo na Poljanski cesti sta povzročila dva neznana kolesarja, ki sta vozila brez luči p.redsinočnjim težijo nezgodo. V temi sta trčila skursaj in padla. Zaradi tega se je splašil v bližini stoječi konj, prevrnil za-pravljivček ki je pokopal pod seboj neko žensko, se odtrgal od voza in zdi rja! po Poljanski cesti Neznana kolesarja sta po-besrnila in ju niso mogli izslediti. u— Razgrajajoč s puško. Na Starem trgu se je pojavil predsinočnjim neznan moški precej pijan s puško v roki Neznanec je razgrajal in kričal ter grozil vse vprek po ulici in celo v neki Drodaialni Stražniki so imeli precej posla, predno so ga ukrotili in spravili njega ter nevarno orožje na varno Bil je to 34 letni ruski emigrant Aleksander Oprviav. rodom iz Jeka-terinoslava Na policiji se je Oprijav t>o-znaie zagovarjal, da je kuDiJ puško od nekega kmeta za 60 Din in da ni v<*del, da s? Tvri nas ne sme nositi ouške kar T#> cestah. SMUČARJI! Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo za solnčenje 86 u_ Pijanca napadla stražnika. Po Kar- lovški cesti sta v ne-deiio zvečer pripela dva moška, ki sta pa kmalu pričela tudi »aufbiksati«. Službujoči stražnik ju je kmal-u dohitei in ju pozval k redu Tedaj pa sita se neznanca razburila in sta naenkrat skočila nad moža postave. Nainrvo ga je poskušal vreči po tleh "sčji. ko mu pa ni uspelo, se ga je dejansko lotil še drugi Podrla sta ga na tla in mu vzela gumijevko Med tem pa ie prihitel na pomoč stražniku neki pasant. nakar sta skušala napadalca pobegniti. Bog pa je usnel le enemu, dočim se je stražniku posrečilo, 1.i je dTugega prijel. Bil je to Franc Ipa-vec, rojen 1912 v Ročinju na Primorskem. O drugem je aretiranec priznal, da se niše Franc Hribar, tudi brezposelni delavec. u_ Atlantida. Po Platonu je bila Atlantida pravljični šesti del zemlje, ki se je pre<- davnimi časi pogreznil v morju, in ki je bil, kakor domnevajo, me.i Brazi:ijo in Afriko O tej bajeslovni deželi sta pisala že Strabon in Plinius. O AnHa^ji, zadnji kraljici te dežele, je spisal Pierre Be-noit roman, katerega drugi lel ;e *eda.j izšel v založbi »Evalit« v slovenskem jeziku. Naročniki so dobili to knjigo z irugo številko revije »Prijatelj« Februarska š.evil-ka prinaša življenjepis pisatelja socialnih povesti Leonharda Franka izpod peresa Mileta Klopčiča. ki je prevedel za *x> številko tudi Frankovo črtico »Oiac. Mile Klopčič pravi, da ima Leonharda Franka izmed nemških pisateljev najrajši Njegov prevod Frankove povesti »Kari in Ara« izide v založbi »Evalit« prihodnji mesec Nadalje prinaša »Prijatelj« še j aii, je vanje povesti Bratka Krefta »Kalvarijo. za vasjo«, konec novele Hane Tre gor o ve »BoJjše bi bilo zanj«, Le Marx-^nidnerja -Iv. Vuka »Madona ineognita«, Toneta ču-farja »Hiše ob snežni cesti«, »Kult fizične lepote v renesančni dobi«, »Ameriški gangsterji«, »Iluzija in resničnost, »lz tehničnega sveta«, Slavka Osterca poročilo o operi, »Iva Peruzzija poročilo o drami, o Cankarjevem večeru, o »šentjakvisiiein odru« in drug drobiž. Naročnina za 10 broširanih leposlovnih knjig in i2 številk »Prijatelja« je 132 Din na leto, za vezavo v platno se doplača 60 Din. Naroča se pri upravi, Ljubljana, Dalmatinova ul. 10 u— Tretji brezplačni fototečaj za začetnike se otvori v foto-posvetova'nicn jutri ob pol 9. Prijave v drogeriji Gregorič, Prešernova ulica 5. UJMO «» . •S«®15W DOM Danes ob 20. uri, jutri ob 18. in 20. uri, v četrtek ob 20. uri Brigitta Helm v filmu „Gilgi ena izmed nas" Roman modernega dekleta. Kot dopolnilo film M. Ba- djure: »Triglav v snegu« Pride! Pride! »IZLET V ŽIVLJENJE« Tisoči ljudi jemljejo v to svrho Ovomaltine. To je koncentrirana krepilna hrana iz slada, mleka, jajc in nekoliko kakao-a. Kakao je dodan samo zaradi boljše arome, ne zaradi hranilne vrednosti. Ovomaltine prija izborno. se lahko prebavlja in naglo oreide v kri. u— Jadranaši! Drevi 14 t. m rn v četrtek 16. t. m zvečer bosta v društvenem lokalu važna članska sestanka Udeležbe se jih sigurno! u_ JAD Triglav priredi drevi ob 20 30 v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani družabni večer s čajanko kot sakljubek svojih plesnih vaj Igral bo Ronnv jazz Gosnodje starešine in prijate ji rušiva vljudno vabljeni. — Plesni odbor TAD Triglava u_ Veliki plesni turnir in proslava 10-letnice Jenkovega udejstvovanja kot plesni mojster bo 7. marca v Kazini. Prijave tekmujočih parov in informacije v J 'nko- vi šoli _ Kazina Drevi »nadaljevalni tečaj - perfekcija«. u— Običajni otroški nngaraja ki ga vsako icio na pustno ne leiPulcinella«, Paokofjevega »Šuta«. ali dela Petyreka. Certpnma itd. Torej za nas v prvi vrsti zanimiva slovanska dela, ker se je prav iz slovanskih, ruskih plesnih strem ljenj porodila nova plesna umetnost Z rezultati moderne dd čn* liniji. v srednjem delu kaže mno^ animi-vih poMnnih domis^ekov in močen dir Z4 groteskni sl:k«nip B'la je to naimfere santneiša točka drugega dela progr.ima tako v flkupinskem r>1»=«u tn 9 siiajno tx>s*nv ijenimr in naslikanimi figurami na odn. kakor tudi kot kompozicija sama. Poudariti treba posebej, da je delo plesno in glasbeno enotno, to je, da ni bi; to ples k tej m tej muziki, ak «nuz;ka k tem in ta kan plesu, temveč je drjgo zraslo iz drugega in je nedeljiva, nrgauična uelota ln to dviga vrednost umotvora rad po vpiečnos*. Pubuke je bilo n3 plesnem večeru zelo mnogo in prznavalii^'9 odobravanja prav tako. Le glavna pavza je bila preveč dolga. Nikakor ni treba, da bi morala publika pre sedeti za svoj denar ive uri. Ne po dol gosti se naj meri z dragim dinarjem plačana zabava, temveč po n^tronu vroduosti Čutimo, da se je s prihodom pesnrgo para Mlakarjev končno tu^i pr: nas začela nova doba plesne umeviost«. • V nedeljo zvečer pa ;e v »Minon« 4'tfto-vai. žal ^Kislednjič, kot de 'ir'eux-sin g R'-javec Predstava je uadkr ,1'n srse dosedanje letošnje. že ita* izvmae predstave, znatno zaradi dragega gos.a. Ga Giungie na.-Gavellova se je razpt*'a n »-irarala ob njegovi stram do de^hiii umetn šk-h višin in je kar prekosu« sa.ii"> >ebe l7met nika 9t« po vsaki sliki dož;vlja!a ogromne m viharne aplavze ter številna klrovinn'alnem mestu živi skromni uradnik na prefekttrri. Vsi tovarfM so Baeheleta že preskočil? v nanredemnnju. V vojnem časa eo ma naprtili patog dela a— Begunci m se vrnili. Poroča b smo, da 90 pobegnih pretekli petek zjutraj med potjo od banov!tiskega dečjega doma do šole trije gojenci. Hoteli so oditi v Avstrijo tn so prvo noč prenočili v nekem mlinu drugo noč so pa prosili zavetišče pn šol skem upravitelju pri Sv Križu. Upravitelj jih je primerno poučil ki napotil nazaj v Maribor, kamor so prispeli v nedeljo popoldne. Iz Kranja r— Redni letni občni zbor krajevne organizacije JRKD v Kranju »e bo vršil v nedeljo 19 t. m. ob 9. dopoldne v Narod nem domu. Dnevni red po č!enu 14, org-a nizaci jskega statuta Vabljeni vsi Sani. Iz Ptuja j— Velika nevarnost za fcadno drevje. V zadnjih dneh na banovnskih in okrajnih oestah zaposlenih precej ljudi pri čiščenju sadnega drevja ob cesti Tako čiščenje pa je potrebno trudi ob naši državni cesti. ker se je že pred leti v smeri proti Ravnemu pol ju pojavila bolezen na sadnem drevju Ker se zaradi pomanjkanja kreditov to drevje ni očistilo, ee je bolezen prenesla na drugo sadno drevje in to. kakor pravijo strokovnjaki na področje 10 občin Temeljito čiščenje je zaradi tega nujno potrebno. j— Izreden nspe*» živinorejca. Trgovec Filipi č v Zeta lah je tako dobro zredil svoje svinje, da tehta ena 400 druge pa 450 kg j— Opeklinam je podlegel dveletni sinček kočarja Jožefa Drakšiča iz Prerod v občini Polarci. ker « je po nesreči popa ril po prsih z vrelo juho. Otroka so sicer takoj po nesreči prepeljal' v ptujsko bolnišnico kjer pa ie izdihnil v hudih mukah j— Kino predvaja jutri m v četrtek ob 20. zvočni film »Le BaU«. Iz Novega mesta n— Pod okriljem ZKD se vrši danes pri sokolskem društvu predavanje 6 skeptičnimi slikami g. akademika Figarja o »Primorju in Istri«. {■ospodarstvo še o fakturni potisodnosti in novem civilnem pravdnem redu Pred dnevi je priobčilo »Jutro« članek o gornji zadevi. Trgovcu je seveda mnogo na tem. da si podsodnost sodšfca tudi še v bodoče ohmn aa sedežu svoje trgovine. Kolikor fakture še ne oodo zapadle do 31 marca letos in je torej vložitev tožbe v smislu gon navedenega članka do navedenega roka nemogoča, bi bilo umestno tole: Vsak trgovec naj pri opominih opozori svoje odjemalce, da fakturna podsodnost prestane s 1. aprilom letos ter da naj odjemalci, če hočejo imeti še nadaljuj.- odlog za plačanje — ali pa se navede kak drug razlog, na primer, da ma novi pravdni red drugo določbo po členu 101. — podpišejo izjavo približno naslednjega besedi Ia: »Podpisani Dušan Dolžnik izjavi, da se v zadev, proti Branku Upniku zaradi Drn..... podvrže pristojnosti okrajnega sodišča n« primer v Kranju.« Poudariti je, da mora biti zadeva, v kateri se kupec podvrže podsodnost1 sodišča prodajalčevega bivališča, točno označena in n-k-.kor ne zadostuje izjava, da se podvrže pristojnosti okrajnega sodišča na primer v Kranju v vseh sporih mod Dolžnikom ter Upnikom Ko trgovec upnik dobi tako izjavo dolžnika, naj pristavi: »Se striniam« ter podpiše, s čimer je ustanovljena podsodnost v smislu člena 101. novega civilnega pravdnega reda Kar se pa tiče novih sklepov, odnosno pogodb, pa je najbolje, da se v naročilih listkih pristavi besedilo: »Stranki se pod vržota v smislu člena 101. novega civilnega pravdnega reda podsodmosti okrajnega sodišča na primer v Kranju.« kar mora seveda kupec pri naročilu podpsati. prodajalec pa vsai pred vložitvijo tožbe, ker se mora ta pismeni snorazum o pristojnosti dogovorienega sodišča že tožbi priložiti Ustni sporazum odnosno dogovor o pod sodno^ti v snrsk! člena 101 ne zadostuje tud; če bi se mogel po T>r'čah dokazati. Vsak prizadeti ve. kakesa pomena je fakturno sod:šČe za trgovca, ker pr sedanjih razmerah ne more ta še najeti dragega odvetnika v tujem kraju, ko je povoreč-no njegova terjatev če jo mora utožiti. že s?.ma na sebi v nevarnosti. t Pristavi se še, da bo okrajno sodišče od 1. aprila letos stvarno oristojno za vsote do 12.000 Din ter v prmerih. ko se sporazumeta prodaialec in kupec, kakor gori navedeno. tudi za vsote nad 12.000 D:n. Dr. J, K. 0©nudbe glede dobave rezervnih delov za signalne in kretniške ključavnice: strojni oddelek iste direkcije do 21. t. m. ponudbe slede dobave 300 m kav-čukastih cevi in drugega materiala iz kavčuka: do 25. t m. pa glede dobave 10.000 kg Samotnega malterja in 500 kg Samotne opeke. Pogoji so na vpogled pri omenjenih od delkih. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema dp 21. t m. ponudbe glede dobave 12 zavitkov eplint in 250 kg žebljev, 30 tisoč kg portlandskega cementa, 200 m svinčenega kabla, raznega materiala za sedlarje. 100 rudarskih zgrtal 100 rudarskih žele7. (Bergeisen) in 50 rudarskih 9ekir, a do 23. t. m. glede dobave 4000 kg masti in 5000 kg riža. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave obvezilnega materiala. 50 svedrov za premog, 8 krogličnih ležajev, 15 varovalnih stekel 150 m* rečnega gramoza, 3 manes-manovih cevi, 5 varnostnih očal. 30 krtač iz konjske žime. 30 krtač iz jeklene in medeninaste žice. 12 m medenine v palicah, 100 lopat za premog, 40 rudarskih strgač in 150 m3 jamskega lesa; do 23. t. m. glede dobave 1000 kremenov za bencinske varnostne svetiljke in do 1. marca glede dobave 2 sit za premog in 16 m spiralnih cevi. Direkcija dr/avnega rudnika v Kreki sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 150 ključavnic 4 kotličev za izpiranje. 1 jeklenega droga, 3 karborudumskih plošč; do 2. marca pa glede dobave 4000 kg bencina. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 26. t m oonudbe glede dobave žice; do 27. t m. glede dobave 1300 kg ricinovega olja in razne žice. a do 28. t. m. glede dobave žice in "lektrod. Predmetni oglasi so v Zbornici za TOI na vpogled. 13. februarja. Na ljubljanski borzi so popustili tečaji deviz na Amsterdam. Berlin. London. Pariz in Trst. Cvrstejša sta le Newyork in Praga. Bruselj je neizpremenjen. Avstrijski šiling se je v privatnem kliringu zaključeval po 9 do 9.25 Din. Na zagrebškem efektnem tržišču je bil-i Voina škoda za kaso malo slabša in se je zaključila po 217 Za februar je zabeležila zakjluček po 213. Od drugih državnih vred not je imel 8n/o Blair zaključka po 39.50 in 40; a 65/o beglučke po 32 in 33. Privilegirana agrarna se je zaključila po 219.50 in Trbovlje po 145. Devize. Ljubliana Amsterdam 2305.68 — 2317.04. Berlin 1362.78 -1373 58 Bruselj 799.41 do 803.35 Curib 1108 65- -1113 8?, London 196.58—19818 Newyo~k ček 572214 do 5750 40 Pariz 224 35—225 47 Praga 170.01 10 170 87 Trst 293 18—295 58 Zagreb. Amsterdam 2317 04 — 2305.6S Berlin 1373.58 - 1*62.78. Bruselj 803.36 do 799 4° London 198.18 _ 196 58. Milan 295.58 do 99318. Newyork kabel 5772 40—574414 ček 5750 V* _ 5722 14. Pariz 224 47 ^>3.35 Pra^a 170.87 — 170.01. Curih 1113.86 do 1108.35 Curih. Pariz 20.2425. Tondon 17 765 New-vork 518.25. Bniseli 72.125 Milan 26 495. Madrid 42.5375 Amsterdam 20802. Berlin 123.1375. Dunai 7308 '59 50). Sofija 3.75 Praga 15 34, Varšava 58. Atene 2.95, Bukarešta 3.08. FMttf. LjublJana. Vojna škoda 215 — 220. 7"'« investicijsko 44 — 46. 8°/» Blair 39 - 40 7°/n Blair 37 _ 38. Trbovlje 140 — 145. Zagreb Državne vrednote- Voina škoda za kaso 215 — 217. za februar 212 - 214, za marc 207 — 210. 7®/« investiriisko 44 — 46 4V» agrarne 22.50 _ 24. 7«/n Blair 37-37.50. 8°/o Blair 39.50 _ 40 6«'«. beelučke 32 do 33: industrijske vrednote: Narodna šumska 35 den., Gutmann 100 bi.. Sečerana Bečke-rek 900 bi.. Isis 15 — 30 Tmneks 50 den.. Seč-rana Osijek 140 — 150. Trbovlie 143.50 do 145; bančne vrednote: Narodna 3800 den., Privilegirana agrarna 221 — 223. Beograd. Vojna škoda promotna zaključek 215. za februar 214 bi., 7%> investicijsko 40.50 bi., 40/» agrarne 24 — 26 &>'o beglučke 32 — S2.25, 8°'n Blair zaHi-^ek 44.50 Privil. agrarna zaključka 224 in 223. Dunaj. Donav-Savn-Jadran 13.80, Alpine-Montan. 11.90. Sečerana 18. Blagovp^ tržišča LES + Ljubljanska borza (13. t m.) Tendenca za les dalje mlačna. Zaključeni eo bili 4 vagoni rezane jelovine Povpraševanja: Rezana smrekovina, uso Aleksandrija, monte. paraleltna, ostroroba, očeljena, 4 m v debelinah 12, 16. 18. 20, 22, 24. 26, 30, 32, mm O še mestno aprovizacijo. Mož dela potrpežljivo. vdano prenaša življenje in opazuje, kako se drugi bogate v vojni. Tovarnar Berlureau je postal liferant za granate, dasi o njih j>rej še sanjal ni Berlureau je človek, ki ne percna ozirov na poti navzgor. Tudi njegova ponudba Bacheletu je docela preprosta, če bi mu načelnik aprovizacije storil mal^-ti kostno uslužnost pri mestnih mesnih naba vah. bi mu voini dobavitelj rešil sina Hen-rija. ki ie bil že dvakrat ranjen in se še ved no junaško drži na fronti. Bachelet odkloni ponudbo, še ieti dan zvečer pa dobi sporočilo. da mu je sin padel. Nato se življenje razviia Henrijeva žena Germaine ee vnovič poroči. Berlureau postane župan. Bachelet pa predsednik društva padlih junakov Pri novih volitvah sestavi Berlureau nasproti socialistom in komunistom stranko republikanskih racionalistov Najorim^rnejša oseba za nosilca kandidatne liste bi bil Bachelet. oče junaško padlega Henrija in predsednik društva oadlih junakov Bachelet privoli domišlia si da izpolnjuje sinovo poslanstvo Sredi volilnega boja se mu vrne sin Ko so poročali, da ie padel, je bil le ranjen, izgu bil ie vsak spomin in preživel leta v nemški bolnici Od tam so ga prepeljali v fran cosko norišnico, kjer se mu ie nenadno vrnila zaveet Bachelet fe sina radostno ob jel. očetovsko srce praznuje izredno veselje Toda Berlureau misli drugače. Ce bi ee izvedelo da se ie povrnil »padli junak«, bi bilo Bacheletove slave konec, kandidatna lista bi izgubila 6vojega nosilca, in stranka bi podlegla v srditem boju. Zato se mora Henri umakniti za tri dni. Henri doživi, da koraka oče pred manifestacijskim sprevodom na njegov lastni grob. kjer bo govoril o žrtvah, o padlih junakih in ga bodo množice slavile, da je dal domovini svojega ei-na, Henri doživi, da očetova lista zmaga, »la r>ostane ofe poslanec, naposled celo minister. Sedaj es Henriju vse upre. Zahteva od očeta svoje Ime nazaj, ker hoče živeti novo življenje. Berlureau dokaže, da mu oče ne more dati več imena, če noče samega 6ebe upropastiti. Henri vidi. kako oče okleva nad slavo, med ministrskim stolom in lastnim sinom. Iz usmiljenja do očeta se odloči, da orevzame tuje ime in postane pomočnik v očetovem kabinetu Ker se obenem poroči s svojo sestrifno Yvonne. bo za malenkostno vol a čilo 300 frankov mogel nositi 9voje oreišnie ime kot privesek. Vsebina razodeva, da je igra nad vee spretno zgrajena, e satiričnim nameno-n, čim boli osvetliti vsakovrstne laži. ki so ee po vojni razglašale na grobovih padlih junakov Prikazati hoče ljudi, ki so jim vsi ideali le perspektiva osebne koristi, narodov blagor le sredstvo za osebno slavohlepnost. Ker spaja igra prikaze človeških usod in iih druži t jedko satiro, kateri je namenjena, io to nesoglasje preveč obremenjuje. Ce bi človeška drama izostala, bi oetra satira veliko pridobila Morda ie zaradi tega tudi oče Bachelet neizrazit njegova usmerjenost v življenju prav medlo prikazana. Priznati pa je treba, da je zamislek z Junaško padlim i sinom zelo posrečen, da je družabno ozračje osvetljeno z odkritosrčnostjo, ki je ckoro nismo vajeni. Pred njenim zrcalom 9e bo končno le komu vzbudila vest Režiser Skrbinšek se je trudil, da bi obe smeri v igri uvravnoveeil. Ko je premagal vso težo človeške drame, se je v satiričnih prizorih povzpel in posrečeno oblikoval življenjsko komedijo. Tudi igralci eo čutili. Kako jih nekatere uloge pritiskajo k tlom. Jerman 6e v očetu Bacheletu ni mogel po-vspeti do izrazitosti. Jan ie bil prepričevalen, v prvem, zelo težkem prizoru, a ni imel pozneje prilike za razmah. Lipah je svojega Berlureauja igral jasno, čeprav malce pretirano. Najboljša oseba »e bil Debevčev Gran-del, vseskozi harmonično in pretresljivo izvedena podoba zagrenjenega, odmirajočega življenia. Ob dobrem liku Sancinovega grn trdega lesa. rezanega, in sicer jelšo, hruško in beli javor, franko meja čez Postojno. 2 vagona desk, smrekovih, s toleranco nekaj lelke, lepih III., 18 mm; 1 vagon desk, jelovih, 12 mm. III., s široko medijo; cene franko vagon nakladalna postaja t navedbi postaje. 1 vagon bukovih plohov. I./IL, 4 m dolžine, od 25 cm naprej, polovico 60 in polovico 70 mm debeline; 1 vagon bukovih plohov, prima. dolžina 2.20 do 2.50 m, od 20 cm širine naprej, debeline 70, 80. 100 mm, vse franko meja če Postojno. 1 vagon orehovih neobrobljenih plohov, od 27 do 100 mm, franko meja čez Postojno. ŽITO 4- Ljubljanska borza (13. t m.) Tendenca ca žito zelo čvrsta Nudijo se: Pšenica (mlevska voznina slovenska postaja, plačilo 30 dni): baška 76 kg 290 - 292.50; baška. 77 kg 297 50 - 300: tnršfica (mlev voz- slov postaja, plačilo 30 dni): časn r>rimerno suha. promptna 122.50 _ 125; za februar 127.50 — 130: moka (mlevska voznina. slovenska postaja plačilo 30 čbrl: baška. »0« 450 — 455: banatska. »0g« 460 do 465.' + Novosadsba blagovna borza (13. t m.) Tendenca neizprem^njena. Promet 71 vag. Pšenira: baška, okol Novi Sad. sremska. gor-niebaška. baška potiska gorniebanatska. srednjebaška 212.50 — 215: baška. okolica Sombor; južnobanatska 210 - 212.50. _ Ječmen: baški in sremski. 64'65 kg 110 do 115; pomladni. 66/67 kg 117.50 - 122-50. Tnršfica: baška in sremska. garantrana 67 — 69: za marc. april, maj 72.50 — 75; gorniebanatska 66 — 68 Moka: baška in banatska. »0g< in »Ogg« 345 _ 360; »2« 325 do 340: »5« 30o - 320: »6« 280 - 290: »7« 190 — 200: »8« 90 - 95. Otrobi: baški v jutastih vrečah 72.50 — 77; banat-ski v jutastih vrečah 72.50 - 75 Fižol: baški in sremski beli 117 50 — 120 + Bndimpeštanska terminska borza (13. t. m.) Tendenca za turščico stalna, za ostalo slaba. Promet miren. Pšenica: za marc 13.85 - 13.86 za mai 13.99 — 14. Rž: za marc 7.08 — 8.10 TnršMca: za maj 7.60 do 7.61, za julij 7.97 — 7.98. Dogodki za meio Povišani davki V nekaterih obč nah na Goriškem so letos znova izdatno povišali davke. Tako so bile povišane takse na koline. Lani so kmetje plačevali po 35 lir za vsakih 100 kg, letos je bila ta taksa povišana na 75 lir. V Vrtojb , št. Petru in Podgori pri Gorici so povišali občinske doklade na živino. tako le bil povišan davek na krave za 15, na vole za 10. na konje pa za 20 lir. Huda obsodba. V ponedeljek se je vršil pred goriškim sod ščem proces proti 25-letnemu Pavlu Križniču, ki so ga karabinjerji prijavili, češ da se je v Desklah pri Anhovem uprl ka. rabinjerju Alojziju Pizzolitu. ko je službeno nastopil pr^ti njemu. Branil se je hiš. ne preiskave in aretacije. Pizzolita je baje celo poškodoval, tako da je obležal. Na procesu je Križniča ex offo branil odvetnik Bassi. Obsojen je bil na leto dni težke ječe. Revolverski naboji V Šmartnem pri Kojskem so imeli v četrtek opoldne senzacijo. Šofer Josip Mav-rič je pripeljal v Šmartno majhen tovorni avto poln blaga Na vaša pa so ga že ča_ kali karabinjerji z brigadirjem Soggio na čelu. Karabinjerj' so ga ustavili in preiskali blago. Okrcg avtomobila se je medtem zbralo precej radovednih ljudi. Na vozu so našli različno blago: kavo. čevlje odeje in drugo, na dnu voza pa večji zaboj, v ka terem so bili naboji za samokrese. Mavri, ča so seveda takoj aretirali in ga zaslišali. Poveda« jim je. da je pripeljal blago iz Gorice, da pa ni vedel, da so bili v zaboju na. boji. Karabinjerji so tovorni voz in vse blago zaplenili, Mavriča pa odposlali v goriške zapore. !z življenja na fleSelr SLATINA-RADENCI. Vodno stanje Mure je zadnji čas tako padlo, da je prevoz za tovore na brodu v Petajncih zaprt Za nekaj časa se še za silo vrši osebni promet z bro-dom. Avtomobili in vozovi, ki so namenjeni v Prekmurje ali iz Prekmurja proti Mariboru in Ljubliani se neprestano vozijo do bregov Mure. vračati pa se morajo nazai proti Veržeju in si tako podaljšajo pot za preko 40 km Ta most je edina zveza med celini gornjim Prekmurju in ostalo dravsko banovino Skrajni čas bi že bil. da ee tudi tu napravi red ter se na tej tako vazm hanovinski cesti zgradi toliko potrebni most če® Muro Želimo, da bi se banovinski odbor na proračunskem zasedanju bavil s to zadevo ter ustregel splošni želji in potrebi obmejnega prebivalstva Pojavila «6 Je topel huda gripa in naša dolžnost je zato biti previden. Proti gripi in vnetja vratu ter nahoda varujejo Vat znane iavm PAST ILE Dobivajo se 9 vsaki lekarni. Repertoarji LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. DRAMA Začetek ob 20. Torek, 14.: Zaprto. Sreda, 15.: Slava in njeni mežetarji. B. OPERA Začetek ob 20. Torek, 14.: Baletni večer Pije fn Pino Mlakar ter ansambl. A. Sreda, 15.: Morana. Sreda. * Se en nastop Josipa Rijavea. Ker je uspelo podaljšati dopust gospodu Rijavcu, bo priljubljeni pevec nastopil še enkrat v naši operi, in sicer v četrtek, 16. t m. Za ta nastop si je izbral partijo vojvode v operi »Rigoletto«. Repriza francoske komedije »Slava in njeni mešetarji«, ki je izvrstno uspela, bo jutri. Baletni večer, ki sta ga naštudirala v naši operi umetnika Pija in Pino Mlakar, je uspel v vsakem pogledu izvrstno. Baverjev balet »Punčka« je dovršeno naštudiran in izredno precizno izvajan. Posebno ljubek je prizor 16 mladih vojačkov. ki s strumnimi koraki prikorakajo ob spremstvu svoje koračnice na oder in izvaiaio tu ritmične vaje. Pija Mlakarjeva se je tudi na tem večeru izkazala kot izvrstna plesalka, Pino Mlakar r>a je ravno tak moister, r>a tudi velik umetnik, aranžer aneamblskih nastopov. Repriza bo drevi Gotovčeva opera »Morana« se ponovi jutri v običajni zasedbi. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Torek. 14.: Viktorija in njen hurar. Gostovanje g. Djuke Trbuhoviča Sreda, 15.: Grofica Marica. Gostovanje g. Gjuke Trbuhoviča. * Priljubljeni operetni tenor Diuka Trbnho- vič gostuje danes v opereti »Viktorija in njen huzar« kot Štefan Koltav. v kateri ulo-gi je lani dosegel izredno lep uspeh. Gosju. Trbuhovič pa bo gostoval tudi jutri kot Tajilo v Kalmanovi opereti »Grofica Marica«. Tasilo ie ena izmed Trbuhovičevib najmočnejših kreacij, s katero je dosegel v Zagrebu in v Beogradu najlepše uspehe. Nabavite vstopnice čim prej! noročHo IS. februarja. Meteorološkega zavoda v Ljubljani ŠtevUKe za označbo (traja pomenijo: l čas opazovanja. 2 stanje barometra. 3 temperatura. 4 relat^na vlaga v %. 5 smer im brzina vetra. 8 oblačnost 1 m. 7 vrsta padavin 8 padavine v mm Temperatura prve Številke pomenilo naivlšio. Injee nainižio 'emperatnro IjjuMjana 7, 775.6, —57, 92, ENE 1, jasno, __; Ljubljana 13. 773.6. 14. 75, NW1, iasno, — —; Maribor 7, 773.3, —4.0, 90. NW 6. jasno. - —; Zagreb 7, 774.3, —3.0, 90, SSW 1, 3,--; Beograd 7, 773.8, _7.0, 80, VSW 4, jasno, 1.0. sneg; Sarajevo 7 776.5, —13.0, 80, mirno, jasno, — Skoplje 7, 773.7, -3.0. 90, 2 1, 6, 6.0, sneg H Splita, Kumbora, Raba in Visa ni depeš Temperatura: LJnbljana 84, —€.4, Maribor 22. —5.0. Zagreb — —3.0, Beograd _ _7.0, Sarajevo — —14.0, Skoplje _ _3.0. Sonce vzhaja ob 7.6, zahaja ob 17.24, luna vzhaja ob 21.5. zahaja ob 8.14. trebanie v drž. razr. loteriji Dne 10. februarja 1933 so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 5.000 srečka štev.: 45.793, m 9 ono oreški štev * 5.986, 84.478, * SSke štev - 4.426, 5.910, 5.927, 5.956, 23.413, 23.496, 35.542, S5.567, 45.777 51.5T2, 58^392, 62.240, 62.295, 73.359, 73.380, 84.420, 84.437, 84.463, 84.475, 88.21l', 88.247, 88.265. Dne 11. februarja so bffl izžrebani naslednji dobitki: Din 5.000 srečka štev.: 88.241 » 3.000 » > 88.215, » 2.000 > » 45.800, l 1000 srečke » 4.403, 4.488, 4.493, 5.916, 10.864, 10.865, 10.887, 22.768, 23 443 23 453, 23.470. 35.533, 35.534, 42.501, 42.515, 51.568, 62.278, 65.339, 65.365, 84i442'. 84.443,' 84.497, 88.234. Dne 13. februarja so bili Izžrebani naslednji večji dobitki: Din 10.000 srečke štev.: 9.349, 10.624, 18.916, 34.995. 41.262, 44.493, 80.976, 82.358, 85.280. 97 815. 99.002. 99.124. Din 8.000 srečke štev.: 11.338, 24.139, 29.078, 37.101, 43.027, 54.471, 59.937, 72.823, 78.923. 86.855. Din 6 000 srečke štev.: 3.684. 7.007, 9.381. 10.707: 14.141, 18.149. 19.977. 24.780, 27 429 29 076. 30.188. 31.032. 31.317, 44.601, 52.784, 54.727, 58.089, 61.873, 62.470, 65 810 73.992 73 906. 85.742. 85.617. DI11 5.000 srečke štev.: 2915. 6.755, 14.414. 22.353 23.223. 24.589. 25.221 26.635, 28.081. 32.766, 34.873, 47.113, 56.843, 68.766, 78.125, 79.549, 83.412, 89.740, 95.299, 97.510. zaradi telefonskega sprejemanja ne Jamčimo za točnost Številk, žrebanje se bo i/rSilo vsak. dan do 27 t. m Komur bo srečka izžrebana za ma jhen dobitek mu Jo oomo na željo za m en 1b M za nHzžrebano srečko tako da bo mogel igranje nada-ievatl nn viooke dobitke Znm«»nl9vnl1 bomo le toliko časa doh-ler «v> k«' "oi^frebamb srečk rnrpoloftlilvib Manjše dobitke bomo ohiavIlaH naknadno. Zadružna hranilnica r. z. z o. z^ Ljubljana, Sv« Petra a 19 KeSsSea namen ste taaefi prav xa praw s novim delom'« >To bom zvedel šefle ta tertttk«. S«p šel ponjo v shrambo preden je žen.a utegnila izpustili ljubčka iz hiše. S tekmecem sta »e srečala v shrambi. Mož je vprašal tulca, česa išče tam in čevljar mu je odvrn'1. da. ie prišel krast. Nato ga ie mož izroči1 p<>1'o:i.i, ki ga je aretirala in obsodila na ^l leta ječe. Km*hi potnrn. ko ie odsedH kazen, pa je umrl r^osestn-'k. ki ga ie b;l spravil po>d ključ. Tn r>riTiko if porabil? vdova, da mu je takoj yvoni'd:'a svoi.o r^ko. Da pa t bo ostal na Boru madež tatvine, sta sklenila Boro in n 'egova nevf*sta obnoviti proces :r pojasniti n-ed sodiščem dogodke tako. kakor so se o-d:g-ali v resnici. Ko bo izvršena revizija p-oresa m onrano čevljarje-va čast. popelje Boro vdovo prod oltar, da se z veže ta v zvestobi do smrti. V tašče Paragrafi so povsod na svetu enako zviti V Budimpešti sta živeli ob skomni pokojnim vdova K. in njena hči. V hčer se je zaljubil nek: budimpeštanski trgovec, a ko se je hotel z njo poreč ti, je prišla nenadna ovira: oh'astvo ie obema ženskama zapovedalo, da se morata izseliti iz Mad. žarske v reku 30 dni. ker sta bili po pre. vratu pozabili cptirati za Madžarsko in veljata za češkoslovaški državljanki. Zaman je _>il priziv. V tej stiski sta se obrnili na nekega odvetnika, ki jima je nasvetoval 5'edeče- Trgovec naj bi se v dispenznem zakonu poročal z materjo svoje zaročenke, s č mer bi obe posta1! madžarski državljanki. Po šestih mesecih bi se ta zakon ločil ""r. mož bi se poročil kcr.čno s hčerjo, svojo pravo izvoljenko. Tako se je tudi zgodilo. Med tem ko J« titulama »žena« pripravljala balo za hčer. ko in titularni »mož« pridno dvoril svo)! pastorki, je minilo šest mesecev. Odvetnik je uvedel postopanje za ločitev zakona, ki se je izvedla po vseh pravilih, trgovec se je pripravljal za svojo drugo, pravo poroko. Tedaj je udarila vmes kakor strela z jasnega neba ovira: nekje so našli paragraf, da se ločeni mož ali žena ne moreta poročiti s krvnim sorodnikom fa ravne M-raije svojega bivšega zakonskega druga. Mati in hči pa sta vložili na odvetnfiko zbornico ovadbo zoper odvetnika, ki je s spregledom tega paragrafiranega idiotstva povzročil vso zmedo. Lindl>er^h se preseli v Francijo Charles Lindbergh. zmagovalec Oceana, bo. kakor lavljajo poročila z onstran morja. zapustil Amerko za vedno. Stvar se vidi marstkateiemu neverjetna, a te popolnoma resnična. Lindbergh n'm-eč ni samo slaven mož. on vel'a naravnost za junaka moderne Amerike V/Hc temu io bo zapustil in si bo. kakor pišejo listi, skušal pri dobiti v Franciji državljanstvo Nastanil »e bo v rioardskem gradu v Pirenejih. Za ta grad je pacal dva in pol nrlijona frankov Letalec se je naveličal Amerike ■/&. radi žalostne ugribi^ve svojega prvorojenca Tt rop mu je tako zagrenil življenje v Ameriki, da ji bo za vedno obrnil hrbet. Odsfrfajanfc starega mesta Egiptski vseučiliški profesor Gabor j« odkril na jugu starega Hermopolisa mesto iz' grško-rimske dobe Kopači eo odgrnil-' cele ulice in več kompleksov poslopij iz drugega stoletja po Kr. Hiše so iz kamna in opefce. V zgradbah so krasne slike, ki prikazujejo, kako zasleduje Pluton Perze-pono. Jan Koželuh v Mamici Jana Kožehiha. ki je bil pred nekaj leti najboljši teniški mojster Češkoslovaške in so ga v tem svojstvu prištevali med deseterico prvakov na svetu, je te dni dob;l takšen živčni napad, da so ga morali od^at! v bolniško umobolnico pri Pragi. Jan Koželuh je bra* Karla Koželuha, ki je zdaj profesionaVii igralec tenisa. V Parizu sta bila te dni prodana na javni dražbi dva dragocena diamanta. Za prvega, ki nam ga prikazuje ta slika, so iztržili ogromno vsoto 1,600.000 frankov Zmagovalec v slalomu Wagnerjev grob na vrtu vile VVahnfried v Bavreuthu in Piazzrtta, koder ae je rad sprehajal m nagovarjal preproste ljudi iz ljudstva. Doma je mnogo čital in po gLavi mu je rojil načrt za simfonijo Obiskovali so ga prijatelji, med njimi posebno ruekii slikar Žu-kovskij, ki je pretresljivo opisal mojstrovo smrt. Med abiski so bili za skladatelja naj-zanrnivejši poset durigenta Levija, ki je vodil v Bayreuthu predstavo »Parsifala« ter obisk Franca Liszta. ki je za božične praznike nastopil v gledaišču »Fenice«. Na nekem koncertu je tudi \Vagner sam dirigiral svojo mladostno smfonijo, ki jo je po petdesetih letih izbrskal iz orumenelih papirjev. Dne 6. februarja j* b?! pustni torek-Wa.gner je najel v hotelu »CappeHo nero« posebno sobo, iz katere je z otroki iu ženo opazoval vrvenje mask in karnevalske šale na Piazzetti. Tam «o princa Karnevala po starem običaju sežgali na grmadi. Točno opolnoči so pogasili luči m nastala je trda tema. Wagner se je odpravi domov. Vratarju palače »Vendramin« je dejal pri po-vratku: »Prijatelj, šale je konec.« Te besede je pozneje tolmačil vratar kot Wag-nerjevo simfodlično slovo od žiivlienja- Dne 12. februarja je prebil skladatelj v družinskem krogu in je čital svojcem Fo-qučjevo »Undine«. Potem je igral na klavir. V njegovi flobi je še pozno v noč gorel« hii. Wagn«r je govoril sam s seboj, kakor vedno, kadar je pisal. Vedrina in i »Moja ure.« To so bfle zadnje njegov« besede. Hči Daniela, poznejša žena arheologa Thodeja. je sporočila očetovo smrt brzojavno vsemu kulturnemu svetu. Cosima pa je ostala 25 ux pri mrliču in je postala popolnoma apatična Potem si je dala ^striči lase, ki so jih položrli k pokojniku Skladateljeva smrt je tako pretresla njene živce, da so bili v resnih skrbeh za njeno življenje. Krsto so bi'li naročili z Dunflja. Z njo se je pripeljal v Benetke baron Schonfeld. On in gondolijer Lurgi sta položila balza-mirnno \Vagnerjevo truplo v rakev. Dne 16. februarja ob 14. un ob najlepšem vremenu je zapuftfil vlak z Wa2neTjevim truplom Benetke. V Vicenzi je prevzel mrliča in njegovo spremstvo poseben vlak, ki je prispel naslednji dan ob 15. v Monakovo, opolnoči pa v Bevreuth. kjer je b i v nedeljo. 18. februarja pogreb ob silni množici ljudstva. Wagnerju so izkopali gnob na vrtu v?le Wahnfried. Kmtn je nosilo dvanajst skladateljevih najbližnjih prijateljev, za sprevodom so korakaln tudi pokojnikovi ber-nardinci, ki jih je imel tako rad Ko so vsi zapustili prostor zadnjega počitka, so ostali \Vagnerjevi otroci s Cosimo. V mraku se je krsta pogrezniha v grobn>'co in potem je začel naleta vati sneg. Anton Seelos je zmagal v inomoških mednarodnih smučarskih tekmah v slalomu Pr! motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da se alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem kataru, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staro preizkušene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Saarski Neiinklrchen in njegov gazometer Samomor zaradi mačke Na Dunaju se je zastrupila s svetžfaihB plinom 62 letna zasebnica Marija Schuizo-va. Zdravnik, ki so ga pozvali, da bi jo obudil k življenju, kar se mu pa ni posrečilo, je našel na mizi piano s sporočilom, da je izvršila samomor zaradi mačke, ki je pred dnevi zbolela in so jo morali zaradi tega ubiti. To si je gnala starka tako k srcu. da si je končala življenje. Natakarice moralo imeti vsa^j 20 l&f Madžarsko ministrstvo za trgovino j» industrijo je izdalo odlok, da ne »mejo služiti v hotelski obrti ženske, ki nimajo 20 let. Ženske pod to starostjo ne snK-.jo tudi sfcreči v slaščičarnah, gostilnah Jn lokalih. ANEKDOTA Iz življenja Dijaški nemiri na berlinski univerzi Ponesrečena csušitev Zuiderskega morja Zdaj, ko je Zuidersko morje osušeno in so »e pokazale gospodartske posledice tega tehniškega dela, prodirajo v javnost vesti, da se je osuševalna akcija docela ponesrečila. Zuiderške ribiče so osuševaloi spravili ob kruh in jim mora država plačevati pokojnino. Sadovi osuševanja pa so vse prej nego to, kar so obetali inženjerji in tehniki pred začetkom osuševanja. Zemlja, ki so jo pridobili z osuši t vi jo. ne daje tega. ker sta pričakovali hoiandrsko ljudstvo in vlada. Zaradi osuštve Zuiderskega morja se je znatno dvignila morska gladina. Id ni kos nevarnostim poplav in naprave za odvajanje vode so na celi črt: odpovedale. Za silo so naročili nove črpalke, ki bodo črpale vodo iz poplavljenega ozemlja ter jo oddajale po posebnem prekopu morju. r. RMes(wysi 26 Štiri prigode oeja Jenkinsa »Dobro ste naleteti. Drevi sem se hoteli odpeljati v Berlin.« Kiesslmg je uprl črno obrobljene oči v vzorec preproge, ta je pokrivala cla. , . , x. »Žal bi mi bilo,« je tiho dejaJ. »Ntijno potrebujem vaše pomoči, gospod Jenkins.« Detektiv ga je nekaj trenutkov zvedavo gledal. »Vse je na tem. ah me bo vaš slučaj dovolj zanimal,« je počasi odvrnil »Nu, pripovedujte. Izlete srce. Ne zamolčite ničesar, tudi če se vam ne zdi bistveno. Ah si boste prižgali cigareto?' »Ne. hvala.« »Tedan mi vsaj dovoiite, da 9am kadim.« Defekciv je segel v japonsko škatlico, ki je stala na mizi, vzel iz nje cigareto in jo hitre prižgal. »Izvolite sesti.« Kiessling je oklevaje sedel na rob stola, ki je stal blizu okna, m jel obširno pripovedovati doživljaje zadnjih dveh dni. — — — Detektiv je naslanjal glavo v dlan in poslušal, ne da bi te z besedico prekiniJ pripovedovalca. Nekajkrat je Kiessling vzdignil glavo in se boječe ozrl v detektiva. _______ Oh, ta oepredlrnri obraz bi bfl tmfl ve« poznavalec Uwfi zaman izSkušaJ razbrati 1 Detektiv je vrgel zlati ogorek cigairete y pepelnik, vstal ta stopil nekajkrat po sobi sem ter tja. »Tisti, ki vas je včeraj dopoldne obiska«,« je izpregovorH po kratkem premolim, »je biil po tem takem nesporno gospod Thomas in ne kdo drugi?« »Da, res mislim, da ni bil nihče drugi kakor gospod Thomas.« »Ali dobro poznate gospoda Thomasa?« »Da.« »Kolikokrat site ga bili dotlej že videK?« Ravnatelj jc pomislil. »Vsega menda štirikrat,« je dejal. Američan je pokimal. »Prav za prav bi moralo to zadoščati. Ali je razen vas še kdo izmed vašega osebja videl gospoda Thomasa?« Kiessling si je zamišljeno podprl glavo. »Ne,« je reke! nazadnje. »Naključje je hotek), da je prišel gospod Thomas skozi neposredni vežni vhod v moj zasebni kontur in obakrat z menoj odšel po isti poti.« Detektiv ga je smehljaje se pogledali. »Ali se vam zdi to naključje?« je vprašal. »Obakrat---- Ravnatelj je počasi vzdigni*) glavo, pogledal sobesedniku v oči in se mahoma udaril z roko po čelu. »Ni bilo naključje... Ne - bogme! to ni bilo naključje Zdaj rn-i je jasno; bil je dobro premišljeni namen tega gospoda Thomasa! Moj Bog, seveda: ko smo prišli drugič v komor, se je gospod Thomas kar bran.il iti skozi splošno pisarno. Opravičil se je. da ni več posebno trden na nogah in da je to neroslno za njegovo avtoriteto.« Detektiv fe pcfctonai. »Ze mogoče. Gospod Thomas rafbrže ni hotel, da bi ga vi ded kak tretji.« Nehal je hoditi sem ter tja io se ustavil pred ravnateljem. »Dve oporišči torej že imava, če som vas prav ratzumel,« je rekel zamišljeno. »Prvič: začasno potrdok), ki vam ga je dal gospod Thomas o vsoti dveh sto petdeset tisoč mark. In drugič: brzojavka berlinske centrale, ki vam naroča, da izplačate gospodu Re:rner*u to vsoto. Sicer mora pa tudi pošta še imeti izvirnik brzojavke, ki jo je poslal gospod Thomas centrali v Beri m. To je — brzojavke, s katero je naznanil direktorici izvršitev kupčije ter obenem zaprosi naj pošljejo aro v znesku četrt miMoona mark.« Kiessting je pokimal. »Dve izmed teh dokazal, brzojavko in pobotnico, imate torej saimi. Kje ste ju shranili?« »V predal svoje pisalne mize sem ju položi!.« »Rad bi ju videl.« »Kdaj?« »Takoj. Pri tej pri«.« »Torej se mislite zavzeti za stvar?« Detektiv je pogledal gosta in se nasmehnili. »Ako me vse ne vara. gre tu za enega izmed najzanimivejših slučajev, kar sem jih kdaj imel. Pojdi va, da vidiva papirje.« ^------ Gospoda sta stopila iz avtomobila in stopila v pisarniško hišo ot »Hohe Bleichen«. »Uberiva isto pot, ki si jo je toli spretno izbral gospod Thomas,« je rekel Joe Jenkins. »Tisto, ki vodi iz veže naravnost v vaš zasebni kontor. To bo v nekaterem pogledu koristno, zlasti za/to, ker ne bo vaše osebje za zdaj ničesar zvedelo o vsej reči.« Lep uspeli jugoslovenskega smučarja v Innsbrucku Franc Palme (Smnčarski klub Ljubljana) ie med 104 skakači zasedel 39. mesto Iz' tansbrucka nam prihaja razveseljiva vest ki jo bodo jugoslovenski, zlasti pa ljubljanski zimskosportni krogi sprejeli z velikim zadoščenjem. Kakor smo že včeraj poročali, so se v nedeljo vršili specialni skoki ki so tvorili vitek vseh FIS prireditev. Znano je tudi. da so pri nedeljski prireditvi razen Norvežanov, ki so startali 'zven konkurence, m stopili najboljši ev- rapski skakači, predvsem Švicarji, Nemci, član: HDW Avstriici. Švedi, torej sami >kanoni«. Pr, teh skokih sta od Jugoslovenov star-tala Palme in šramel. Na skakalnici Berg Isel ki je ena največjih v Evropi, sta mo. rala torej naša zastopnika mer-ti svoje sposobnosti z naihujšo konkurenco. Naravnost častno je zastopal barve jugoslovenskega smučarskega športa komaj 18ietni Franc Palme (Smučarski klub Ljubljana, ki je s skokoma 50.5 in 51 m in s 166 točkami med 104 konkurenti zasedel 39. mesto. Skok 51 m je obenem najdaljši skok, ki ga je dosedaj dosegel jugoslovenski športnik. Ako upoštevamo mladost in veliko ambicijo tega našega smučarja, smemo upravi, čeno od njega pričakovati lepe uspehe na polju smučarskih skokov. Franc Palme je bil v Innsbrucku gotovo med najmlajš mi tekmovalci, saj je komaj dosegel starostno mejo 18 '°t. ki je določena za nastope na FTS prireditvah Njegov uspeh je gotovo največji, ki ga je naša ekipa dosegla v Ir.oPbrucku. Šramel ie zasedel s 100 točkami 78. me. sto. Prv č je skočil 50.5 m, pri drugem skoku 54 m pa je padel. Palmetovo sliko objavljamo v današnji Številki na III. strani. Prireditve Mariborskega smučarskega kluba Mariborski smučarski klub priredi 19. t m. medklubsko skakalno tekmo v Mariboru, 26. t, m. pa mednarodno vztrajnostno smučarske tekmo na daljavo 50 km Pohorje __ Ruška koča, od 20. do 25. t. m. pa propagandni smučarski izlet preko Pohor. ja na Peco. Polovična vožnja na drž. železnici dovo. ljena do žel. postaj: Maribor gl kol., Maribor kor kol., Hoče. Limbuš, Bistrica, Ruše. Faia in Sv. Lovrenc na Pohorju. Pri odhodu kupljena vozna karta velja za brezplačen povratek v zvezi s potrdilom prire. di t v enega odbora, da se je prireditvam pr-sostvovalo. Potrdila izdajajo: Mariborski smučarski klub. Maribor, Jurčičeva ul. 8, tvrdka Stoječ. Mariborski smučarski klub. Ruška koča »Putnik« Maribor, Aleksan. drova cesta 35. Ugodnost polov.čne vožnje velja od 18. do 28. t. m. Medklubska skakalna tekma bo na ska. kalmc: MZSP v Mariboru. Upravičenost udeležbe imajo pri JZSS verificirani smučarji. Prijave sprejema do 16. t. m. Mariborski smučarski klub. Pr javnina 10 Din Ocenjevanje in aolo&tev nagrad se izvede v smi3lu tekmovalnega pravilnika JZSS Za vsaki razred je predvideno troje nagrad Pod pokroviteljstvom župana mesta Ma r.bora gospoda dr Franja Lipolda bo med narodna vztrajnostna smučarska tekma na 50 km za prehodni ookal Mariborskega smučarskega kluba Start in cilj: Ruška :;oča . Pohorje Upravičenost udeležbe ima-;o vsi pr- JZSS verificirani tekmovalci, sta ri nad 20 let. kakor tudi ;nozemci. Prijave sprejema Mariborski smučarski klub do 24. t m do 12. ure Kasnejše prijave do 25. t. m 20 ure proti dvojni prijavnim na Ru. šk: koči Inozemski tekmovalci se morajo pr javiti preko svojega saveza na Jusrslov. zimsko sportn- pavez Ljubljana do 24 t. m Pri javnina 20 Din. Žrebanje dne 25. t. m. ob 21 v P-uški koči V3i tekmovalci morajo imeti s seboj tekmovalno legitimacijo in se podvreč dne 25 t. m pri Ruški koči zdravniškemu pregledu ali pa lahko predlože zd^avrvško Potrdilo klubskega zdravnika. Prehodni pokal preide v stalno last tekmovalca ki dere?® dvakrat zaporedoma ali trikra' v ores!e^>;h najboljši čas Pokal brani e Bervar Stane član Smučarskega kluba L+nb^ana Razen tesra preime prvih pijem fpiHi'°^,pr|iri Frere.« & Co Lo r-o^if. c<,r-<5^p,r. — Razfr'as«tev doseženih rezn^atov ter- T-arrt plitev nagrad 26. t. m ob v Vtoti v ¥st'!Vinj. ■n-ior^van-io rtpipjratov smučarskih klubov v 'ftiHTinrjl 19 t m ob 10 uri PazvH-!o ri »-a r>n--q TVfar'bor«iVe«ra smučar. Skp-'a kluhn V^horlu Pri Ruški koči 26 t m ob 7 30 krst Izvrš' g. dr JpTv>»+ aT,trm Vnmiiip županja gospa Ivan ka dr T .-'noMova. Dne 26 t m. oh 20. v Mariboru obhod in zbor smučarjev in prijateljev smučar, skesa smo rta. Smučarsko savezno mladinsko prvenstvo v komb naciji za sezono 1932.38 bo izvedel ljubljanski zimikosportni podsavez. Tek_ muje se v dveh skup nah: mladina v starost, 16 do 17 let (roj. letnik 1915 in 1916) na 8 km in uo 14 do 15 let stari (roj. let nik 1917 in 1918) na 4 km dolgi progi. (Računa se koledarsko leto). Tek se oce. njuje posamezno in v kombinaciji. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Prav co udeležbe ima mladina klubov, včlanjenih v JZSS. Klubi naj pošljejo prijave najkasneje do sobote, 18. t. m. do 12. na naslov: LZSP, poštni predal 224 ali pa A. Goreč, palača Ljubi j. kreditne banke. Prijavnine ni. Naknadne prijave so mogoče proti pr javnini 10 Din. Prvi del tekmovanja bo v nedeljo 19. t. m. v Logatcu s startom ob 11. pri Sokolskem domu in ciljem pri Kramarju. Skoki nedeljo pozneje v Planici. Ako v Logatcu do četrtka 16. t. m. ne bo zadosti snega, se tekmovanje v celoti prenese v Planico z naslednjim sporedom: ob 9. tek. ob 14. pa skoki. Katerekoli spramem.be bo vodstvo LZSP nravočasno ebiavilo. Rezultati klubske smučarske tekme »Smuškega odseka podružnice SPD« v Kranjski gori 12. t. m. ob 9. dopoldne pod pokrov teljstvom narodnega poslanca gospoda Kar1« Ojska na 15 km so naslednji: Startalo 13 tekmovalcev. 2 6ta izstopilo med tekmovanjem. Višinska razlika srednje težke proge je bila 150 km. snežne razmere so bile idealne, barometer 762 mm. temperatura na startu —7 C, na cilju —3 vreme j-asno. Do°"žen'' oas prvaka ie 'odličen Sen:orji: 1. Zore Zdravko 1:04:14. 2. Fratina Maks 1:07:45. 3. Ts-man Andrej 1:08:43 4. Pečar Joža. 5 Mrak J.'5: sonate za vioVno"in klavir. - BUDIMPEŠTA 17-Orkest«. — 19-30: Prenos opere »Lohen-?rin« i> — 22.^0: Ciganka <*od-Ka. — RIM 17.30: Orkester — 20-45: Operetni večer. Sreda. 15. februarja. LJUBLJANA 1915: P1o5če. — 12.45-Dnevne vesiti. — 13: Čas. plošče, borza. — 17 PO; OtroSki kotiček — 18: AneleSka glasba na plohah — 18 30: PloSf-e. — 10: Fu-_ Titerama nra. — 20: Ob 50- letniri smrt' Ribarda Wa?nerja. — 22: Cas. noročHa n1o5čfi. RFOORAP 1205 Radio - orkester. — 1R-Popoldanski koncert _ 19- Plošče. — 20-Koncert goriV Vralieve earde. — Lahka Hasba - 7AORKB 12.30- Plo5čft. _ 13.05: .Tnrrnfilovppske pesmi. — 17.30- Orkester -19 40- Simfoničen koncert. _ 2210- Prenos rvnčnega filma — PRAHA 1920- Prenos i r Brna — 20.05: P-apos koncerta čeSke fil-harmrmile — BRNO 19 05- Koncert godbe na pihala — 2005: Prenos koncerta iz Pra-qe. — VARŠAVA 20- Mešan glasbeni program — 21: Klavirski koncert. 23- Ood-ba n ples. _ DUNAJ 11.90: Godalni kvar- od 18. do 28. t. m. Prijave sprejemata Mariborski smučarski klub in Putnik v Mariboru. Nogometna tekma med SK TrbovIJem ta SK Celjem določena za 12. t. m. je bila odpovedana, ker je bilo igrišče zaradi južnega vremena v slabem stanju. Klubsko provenstvo v table-tenisn je orredil v nedeljo ŽSK Hermes za svoje člane. Dopoldne se je vršilo izločilno tekmovanje za finale, v katerega so se plaši, rali: Horvat Severka Pik, Franci. Sokrat in Puterle. Prvenstvo si je osvojil Horvat. bivš: igralec SK Mure ki je premagal vse nasprotnike. Prvenstvo dam si je prisvojila Mira. ki je svoje nasprotnice gladko prt-magala. Turnir je vsekakor lepo uspel, prvaku je bilo izročeno lepo darilo. Lep uspeh ŽSK Hermesa. Preteklo nedeljo se je vršilo v Karlovcu tekmovanje v table-tenisu za prvenstvo Karlovca. Tega tekmovanja se je poleg prireditelja SK 01ymp;e udeležilo še troje moštev lz Zagreba n ŽSK Hermes iz Ljubljane. V tek-movanju moštev je zasedel prvo mesto zagrebški Makabi, drugo mesto pa Hermes v postavi: Franci, Berto, Pik, s katero je premagal prvaka savske banovine SK Cepina z rezultatom 5:3. Tretje mesto je zasedla SK 01ympia, slede Cepin in TTC Oglasi trgovskega ln reklamnega enačaja: vsaka beseda Dm l.—. Po Chn t.— sa besedo se taračunajo nad alf t ve! oglasi, ki spadajo pod rubrik* »Kan* pa kam*, mAuto-moto*. »Kapital*, »V najem*. •Posesta, »Lokah*, »Stanovanja oddam. »Stroji»Vrednote*. min formacije*, mŽivalU. mObrt« (n »Lesa ter prid rubrikama »Trgovski potniki* te »Zasht-lek*, če te t oglasom mudi tasluiek. oziroma, te te tiče potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama Oče tasluika eti tluiba. plača sa Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 pm Prt vseh oglasih, JO t» taračunajo po LHn l.— ta besedo, te taručuna enkratna pristojbina i*/> 5.— te iitro ati ta dajanje naslova Vst ostal) oblast tocudntr^a značt^la se računajo po 50 par ta vsako besedo Enkratna pristojbina ta titro ali ze dafanfe naslove pri oglasih ki «e taračuriaio pc> 50 par za vsnko besedo, tnaia ihn J — Nalmztnfh tnesek pn oglasih po 50 par ta besedo fe Din 10.— Vi oglasih po l Din ta besedo pa Din 15.— V te pristojbine ta male oglase je plačati pn predan naročila, oziroma lih le vprvdati v pismu obenem t naročilom K1 ljubljanski tr g. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sta - en zaslužek«. 5JK-5 iie«K*U 1 l>ia; ta da janj-e naslova ali »* fcfpo 6 I>.n Dijaki, ki tečejo vnstruknije pla-6a«) vsako bf-sodo 50 par; za iifro aH 1» dajanje naslovi 3 Dia. (4) Instrukcije n '.spite za zidarske mojstra. prpnamt Ivan Ogrin. »tavbc-nik. Ljubljana. Gruberjevo na.i>i t-ije štev. 8-4518 4 r Oglas« wg značaja pt> t Din beseda; z* da »nje našteva ali za Šifro ! Din. — 0?la.»i sooialnega >.nača;a pa vsaka b-seda 50 par; sa dajanje naslova alr ta šifro r>a 3 Din. (8> Kupim knjige Dostojevs&i »Ponižan! lo razžaljen ^ Slitf m Gor kij: »Fo-ma Gordjejev« (izšla v Ganrščkovi So vansk: knjižnic: v Goric: — pred vojno), inia: »Dve noveli« fizšl-o v Gabrščko-vl Salonsk- knjižnic! v G. _ t'ild; pred vojno) Cham- p}i. »Mož Simone« ^:zš!a v Le<>'.č.:»vni knjižnici v Ljubljen: preS-S »Življenje in Svet« lopo vezane knjige. 6 ?et-n!loov in Vodnikove knjige ugodne naprodaj v Ru-ta-jevi »:.c; 4. podpritličje -.•>1N j V Banka beseda 1 Din; j dajanj« naslova ali * u šifro oa 5 Din. (10) i /Motorno kolo dobro ohranjeno kupim. Ponudb, na oglas, oddelek »Jutra t !»>d značko »Go toviri« 777 v. 5240-10 So? _ >ferji! Kd»> b: prevzeJ avtotakel (1 limuzino) v letovK-ar-skem kraju na Gorenjskem — aa zelo prometni točki. Vik je v nre7irbnem eta njn in o-brt d-'bro vpeljana Sprejmejo se tedi knjižice M ne ali Kmečke hranilnice. Ppnudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »:',i Gorenjskem«. 4325-10 Kup'm lokotnobilo Ponudb"! na pod mi. Jutra v Mariboru pod »7o PS«. 5275-10 Vsaka t«?s«da 50 par. za dajanje naet "litrov na,prej po' 7 Din liter pri lastniku samem. Breg 30/1, preko dvorišča.___4302-6 Ugodno prodam s*ar denar, različne poštne znamke, zlato verižico, srebrno uro, zlat obesek, razniinoževalTii stroj in steklenice po 50 litrov. Na slov pove og a sni oddelek »Jutra«. 5230-6 Povečevalni aparat n*>v, T/jminaks, predam za p.Vovično ceno. Na Ko-delje-ro 13. 5258-6 Nov deški drez in smuči nrod« Ribič, Ljubljana, Lincarjeva ulica št. 1/IIT. 5261-6 Starinsko vitrino (barok) majrolike jn stole prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 5272-6 j VT^a.ka beseda 50 par; rA d«;eoj« Darova ah za šifro p« S Din. (2) Mlada prodajalka želi kakršnokoli službo. — Prorm. pišite na ogiasm oddelek »Jutra« pod šifro ■ Vedno hvaležna«. 50SS-? Uradnik z U letno prakso v lesni stroki, vtič strojepiea ter vseh pisarniških del. išče primerne z,arvo;litve. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mar Ijirv 22«. 5026-2 Kuharica preiproe.ta. srednje starosti vajena vsega hišnega dela. išče sta'no elužho. Naslov v o?'asnetn oddelku Jutra 5335-2 Pošteno dekle ki ®n« oudi Šivati in kuhati, želi službo sobarice ali v gostilmi. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sobarica«. 5218 2 Mlad oženjen par brez otrok, i^če ftlužbo hišnika ali hlapca s 1. mar. rem. Sposobna s^ vsakega dela. Nasl ov t og a s. oddelku »Jutra«. 523.1-2 Apnenčarje siprejmem v stalno d . Vprašati v trgovini M. Okorn. Tržišča. 5310-2 Fina šivilja za mo«ko in žen«ko perilo se priporoča cenj. damam na dom. Gre tudi izven mesta. Naslon v oglaerv-m oddelku »Jutra«. 5237i2 Šofer z prakso, ki gre tu- di par mesecev brezplačno na poskušnjto. želi kjerko H nameščenje. Ponudbe na oo.pise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pošten«. 5263-2 Oglasi crg. značaja po 1 Dia beseda; t« dajanje naslov« aii ia »hi S Din. — Oglasi socialnega tnaoaja vsa ka beseda 50 par; u dajanj« naslova aU za iifre pa 3 Din. (7) Kože vsakovrstne divjačine po najvišji dnevnJ eenl k o pa je Fiscber, Zaireb. Gunduličevs S 1 L 2177-7 Fotoaparat star. e^emt. samo optiko pečeni kimp^m. Ponudbe na osrlas. odd-elek »Jutra« po^ šifro »Optika«. 5224-7 Fotoaparat maJega formula, svetle optike, kmpi Lovšin, Radonu I je. 5(206-7 Oblačila Trg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanj« oa s'ova ali za šifro 5 DU Oglasi socialnega tna 6aja rsa-Va beseda 50 par; ia dajanje nastovi ali za šifro S Din. (18) 3 elegantne maske posodim. Ljubljana. Prule. Oim;perma.nova ulica 5 — i\ vilo Zalaznik. 31.13-13 V*&ka beseda l Dkn; u lajanje naslova ali za Hitro 5 Ka. (16) Družabnika pri trgovini deželnih pridelkov sprejme slovenska tvrdka v Splita. Sodelu joi in trgovsko naobra žea ima prednost. Potreben kapital 30.000 Din: višja vsota zaželjena. — Ponudbe pod »Trgovina v Snlitu« d« oglasni odde lek »Jutra«. 4048-16 Trg. poslovodjo z do 10.000 Din kavcije, iščem za trgovino. JCafslov v ogasuem oddelku Jutra 5208-16 Posoiila podeljuie »Zadruga«. Ljubljana, pp. 3f»7. Sprejme poverjenike 75-16 Družabnika z toč j o vsoto denarja sprejme stara, renomirana tovarna domačega proiz voda. Delež po želji tnidi vknjižba. Ponudbe na og.. oddelek »Jutra« pod šifro »Dokazan uspeh«. 4845-16 Hranilno knjižico Mestne hranilnice v Ljubljani, 7 vlogo do 16.O00 Din kupim proti gotovini. Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dn 16.000 Din«. 5231-16 Jtross mayerjeva 5. 5276-20 Stavbne parcele v Studencih naprodaj. Tudi proti dobrim vložmim knjižicam. Naslov pri podružnici »Jutra« v Mari bore. 5277 20 ■m« Oes^da 1 Din. «a dajanje naslora ali za S-"fro pa 5 Din fSfi' 203. Zadnjo miljo je bil Tarzan pretekel kakor jelen, zato, da bi se za časa spustil na ono stran, preden bi se utegnili Oparc.i vzpeti na vrh, od koder Di lahko valili skale. Na pol pobočja je bil. ko so krvoločni Človečki dospeli na gornji rob. Tu so iz neznanega razloga skleniii opustiti lov, in Tarzan je nemoten prteel v gozdove. Vsakovrstno zlato kupuj« po najvišjih eeoab ČERNE — irvelir Ljubljana, Wo1fova ulica 3 Pohmm Vsaka besfl« 1 Di.n: M dajan k naslova al? m šifro pa 5 Din. (121 Kupim opravo za kmečko sobo in spolnico Ponudbe na oglasni odde lek »Jutre« pod značko »Kmečka »oba«. 4326-12 Najugodnejši nakup pohištva! Plcj-ksne spalnice 2jW) Din pleskane onrare . 400 „ pieekane postelje 2iX) „ kompletne kuhinje 05-1 ., Imam veliko izbiro vsakovrstnega modernega pohištva po najnižjih cenah. Andlovic, stroj, mizarstvo, Komeos.kega ulica št. 34. 5223-12 (i>e»w1a 1 Din ca lajanj« naslova aH ta ftifr« pa 5 D>n. (17) Garažo oddamo mesečno v najem. Vprašati pri viatarju b-i tela »Slon«. 5225-17 Vinoloč s stanovan;em in inven-tarje>m takoj oddam. Na slov pove ogledni oiidelek »Jutra«. 5619-19 1 Vsaka beaeda 1 Piu. ■ u daianj« n«s4ova aH ' ta Šifro pa 5 Din. (31) Dvosob. stanovanje oddam .akoj. eventuelno 1 marcem. Vprašati pri hišniku. Glinška 5. 4971-21 Gospod ali gospod i čr a kateri si želi res poceni prvovrstno domačo hrano ter zračno ln čisto opremljeno sobico, naj vpraša za naslov v ogl oddelku »Jutra«. 5262-14 i Vaa,ka tw»t*<1a l Din. j za dajanj« oaslora ali ] ta iifro p« 5 Din. (IS j Pisarniške prostore Štiri pritlične poslov-ie prostore z pazg!edom na ulioo, »redi Ljubljane oddam s 1. majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 4917 19 Gostilniško osebno pravico oddam ali kupim malo gostilno na prometnem kraju. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »H. M. 391« 5162-19 2 pisarn, prostora na prometnem kre>o sred-; mesta takoj oddam. Na ?1ot pove oglasni oddelek »Jutra«. 5062-19 Trisob. stanovanie 1 uporabo vrta. v bližini banske uprave oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Udobno«. 5094-31 Stanovanje šest- ali petsobno. z največjim komfortom oddam s 1. avgustom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pol šifro »Centrum«. 5095-21 Enosob. stanovanje « kuhinjo io drvarnico — pritlično. dvoriščno, odda si. marcem D. Rovšek KolodvoTSika ulica št. 35. 5234-21 Enosob. stanovanje s pri ti kil linami in uporabo pralnice oddam z marcem v Zeleni jami, Valentin Vodnčkova 15. 5230-21 Solnčno stanovanje obstoječe iz S sob. kopalnice "in ostalih pritiklin, v centru mesta oddam z majem za 1-200 Dirabo ko^ialni^e in raig edom na ulico, v bli-STii gia\-ne f>«šte oddom 2Pf»iv>dičaii. Naslov *v ogl. oddelku v Jut: a«. 5320-23 Sobico o podobnim rhodom oddam Nas'ov v oglasnem od delktt »Jutra«." 5319 23 Sobo z ili brez hrane oddam. Naslov v oglas®em oddelku »Jutra«. 5216-23 So'nčno sobo jvirketirano. s posebnim vhodom, oddam z marcem stalnemu gospodu po smerni ceni v Ko'ezi!p.ki ulici 21/1. 5r226-23 Sobo z 2 posteljama solnčoo. veliko in lepo, separirano — z elektriko, parketom in kopalo i to oddam v S'rossmayer}e"vi al. št, 4/T. desno — nasproti gimnazije na Poljanah. 5247-23 Opremljeno sobo oddam čez dan edso-tni gospodični. Naslov v o?', od-lo k u »Jutra«. .VMS-23 Lero sobo t eent-n mosta oddam takoj. Naslov v oglasnem oddekn »Jutra«. 5251-23 Sobo p-^rro ali opremlietio. s kopalnico oddam gepivodo-rno — tudi za pisarno. — Naslov v oglas.' oddelku »Jutra«. 5250-33 Solnčno sobo s h-amo ali brez oddam 2 osebama. — Tistotam sprejmem tudi sostanovalca. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5360-23 Več sob * posr-bnim vhodom oddam Naslov v Cig'asnem oodelku »Jutra«. 5234-23 Stanovanje 2 parke d ranah sob, sobice, kuhinje, vrta, in pritiklin oddam v Novem Vodmatu. Sušteršičeva ulica štev. 7, tiik z.1 šolo. 5365-31 mm, ssmmmm Vsaka beseda 50 par. za dajanje naslova ali za fcifr« 3 Din (21 -a) Stanovanje tri- ali štitisobno, s pri ti -kili.nami, ali enoili užin^ko hišo vzamem v najem — event. kupim. Ponudbe r.a oglas. 0'ldelek »Jutra« pod šifro »Resnost«. 5273-21/a V».ka tH«wda 50 par. ta dajanje naslova ali za » Din. (23; Lep prosfor »vetel. v pritličju. 19 m' primeren za pisarno »li delavnico, takoj .>ddam v Kolodvorski ulici štev. 18 Poizve se pri hišniku. 5315-19 Sobo lepo opremljeno, z rfeo dom s stopnjic, v mesiu takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 403 23 Opremljeno aobo čisto in solnčno. 8 poseb nim vbodom, v novi vi. poleg Tivolija oddam event. a klavirjem C^ta na Rožnik it. 47. 4832-23 Lepo sobo s ooeebr.im vhodom, kopalnico in klavirjem, v centru mesta oddam. Na slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5257-23 2 oisamiškl sobi v centru mesta oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5356-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom ter 1 ali 2 rvosteljam* poceni oddam blizu mitnice v Sp. šišiki, Cemetova ul. 31'1-4 5266-23 loo, prazno sobo e posebnem vhodom, od dem s 1. aH lo. marcem Pei-zve se v t-sovlmi Si mioirč.if. Celovška ces"a fi" 5207-23 Hčerke iz uglednih oremožnih tr govsk.h hiš. k: Vam eiij tiv jenja pi>staK lo bra. skrbna živ'jen:ska to varišica samostojnemu pre možin-HMi trgovcu — me jitelju večvrstnih obrt:, blagovolite poslati ■'■voj nai-ov na >gasni oddelek »Ju'ra«. — Resen mlajš snubec jamč' ia tajnost Dop'se na i g! a s m >do>-ek »Jutra« pod »Vsied pomanjkanja primernega snan.a«. 4960 25 Glasbila Stroj za entlanje znamke »Singer«. še malo rabljen, po uizki cen: pro dam. Poizve io og.ida se pri podružnici Bizjak. Rimska cesta 21. 5227 29 Vsak* OeuMa 1 Um, j i« dajanj« naslova ali i za M fro [n 5 Dia (87 J 4?oJz Greben«. nakup v, prodaja vreč Ljubljana Djnajska e S6 50 37 I Vsaka beseda 1 Di.u: i j za daja.nj« nanieva aH [ I z» iifro p» S Dia. (26" t Dva kratka klavirja dobro ohranjena, poceni proda ali pos.od i na dom Zima. Wolfova uiica 10/1. 5270-36 Vsaka bnseda 1 Diu in dajanj« oaslora ali ta »ifro pa 5 Din. (27 | Psa dobrega čuvajo ku.pim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5236-27 Pes — črn ovčar se je zatekel. Dobi se ga pri Fr. Pogačniku v Ljub Ija.ni. Dunajski cesta 67 — vies-a -vie mitnice. 5242-27 Vsaka beseda 1 Din: c% dajanj« naslova ali na šifro pa 5 Din. (31) Članom bivše »Vzajemne pomoči« v Ljubljani v likvidaciji dajem brezplačno poj as nila tistim, ki že posedujejo police. Obenem lzvcdem tudi novo zava rovanje. Pismenim vprašanjem priložiti znamko Avg. Skof. Borštnikov tr? 2. Ljubljana. — vhod skozi dvorišče. 5375-31 Vsaka Desfla ; Din. [ ta dajanje ftaslova al"' | za šifro = Dvn. (29; f VeiJecijanko rabljeno, v dobrem stanju prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Žaga 38«. 5200-29 ^-mik* tk>si*-parcele :n in>s!o)>.ia Draž ba se po vršila oa '<'!' mesta v M i stran: št. 21. Natančni- nfo*macije da'*- pisarna dr V- vk a Ja"ka, advokata na J-*. rreru 4952-33 .lavna sodna dražba avtomobila Benz 28 HP sedežen., dobro ohranjen, pripraven za taksi ali p ■ a predelave v tovorr.e a se proda 14 febnnr a ob pol 15. v gara-tl Stu-plca. Slomškova '.rilca 6. 5067 32 Pozor, gostilnasa^p? rest^vrates1^!! Bermet \ino črnino iz Fruške gore nudi B. Marinkov, Sremski Kario\ci, ruska j;o-ra, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vino je edinstveno na svetu Odlikovano s prvimi nagradami. Brez Bermet vina Vaša gostilna ne t>o napredovala —• Zahtevajte ponudbe od B. Marinkova. Sremski Karlovci. Fruška gora. 302 * j*. \*yr- v - - • • -sc V ' ZAHVALA Za tako obilne izraze sočustvovanja ob smrti našega predobrega očeta, starega očeta, tasta, gospoda AI. Fieke star. fin. kontr. v pokoja izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. Slov. Konjice, dne 11. februarja 1933. 2706 Žalujcči ostala. fe: -'-': »i • : i' -i- :: Velika zaloga vsakovrstnega MODERNEGA POHIŠTVA lastnega izdelka nudi po znatno znižanih cenah tvrdka L, R £ P š £, tvornica in zaloga pohištva LJUBLJANA, Dvorni trg 1. TELEFON 32—28. 7777 telefon 32—28. san P mm A. j Opremljeno sobo poceni oddam 1 ali 2 osebama. Naslov pove o^la«. oddelek »Jutra«. 5264-23 Prazno sobo separirano. lepo in solnčno, oddam po zmerni ceni s 1. marcem na Resljevi cesti št. 12/11— levo. 4794-23 Sobico Twyeini takoj ali ! iS. od dam v Židovski ulici 6. 5271-33 Gospodično sproiimem v sobo. event. kot sostarpova'ko na Sv. Petra nasipu štev. 57/TL 4670-33 Solnčno sobo zelo mirno, z e'ektrik>o in pos-bnim vbodom tako' oddam mi-onrou gospodu na Mirju, Riharjova ulica št. 4. 5263-23 Opremljeno sobo solmm.0 in čedno, oddam za 160 Din mesečno v Ko-lezijA, Valjovčeva ul. 19/1 5274-23 r/i> ] Vaaka buteda 50 par: . ■ za dajaRje naslova aii t j n šifro 8 Din. (23-»! | Opremljeno »obo i klavirjem, strogo se.pa riranim vhodom in po strežbo, čedno, išče izobra žena dama v neposredni bli žini Kongresnega trga. Po j nudbe pod »33« na oglas ; oddelek »Jutra«. 49S!-23a ' Občina Ljubljana Megin: pogTebni zavod Vsem prijateljem in znancem naznanjamo, da je naš dobri soprog, oče, brat, stric, gospod m w K*« ■ - ?M davčni kontrolor v Prevalfah dne 12. t. m. po težki bolezni preminil. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 14. t. m., ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 13. februarja 1933. Rodbina Ramor Prevalje—Ljubljana—Zagreb—Slov. Bistrica 2717 Psa B53! PAPIR v VA dobavlja z natiskom tvrdke v raznih barvah, po najmodernejših osnutkih in najnižjih cenah 2718 Mariborska fi&ksinia. <3# d. ¥ 4» ri O i* II Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.