DEMOKRACIJA Leto X. - Štev. 38 Trst - Gorica 21. septembra 1956 Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-78 Uprava: Trat, ulic« S. Anastajio 1-c - tel. 2-30-M Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. II CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina; mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovai račun: Trst štev. 11-7223. Izhaja vsak petek Mrtvim svobodo živim arcst ♦a« Skoraj dnevno .prinaša tukajšnji tisk podrobnosti o pobegih. Jugoslovanov- na italijansko ozemlje. Največ -jih beži po , morju, .manj .po kopnem. To je tudi ra* z umljivo. 2e .neznaten vetriček begunca razmeroma hitro požene a jadrnico izven jugoslovanskih teritorialnih vod. Kopna pat je mnogo nevarnejša. Sttailno naraščajoče število beguncev dokazuje, do kake stopnje 'breizjupa jih je pognala diktatura, da zapuščajo vse, samo da ihi se sprostili komunistične policijiske mreže. Levičarski krogi se sicer na vse prete ge trudijo, da tor nam dokazali, kako je .uvajanje 'komunizma- dobra stvar. Nimamo na -tem mestu namena:, da bi dokazovali nasprotno. Ljudje smo mi ‘in oni, vsi i?e lahko motimo pri prasojevainjtu posameznih razvojev. Ti prizori pwbe.gov e e-ee same strani in ne tudi ima nasprotno stran. so že sami po sebi dovolj zgovorni in .prav nič ne govorijo v prilog u-va* janja komunizma v ,de.že.le, kjer komuni zem še ni na oblasti. Zaito res ni potreb no besedičenje, kakršnega poznajo komunisti, ki dokazujejo, da je .belo erm i-n da je 'trikotnik okrogle oblike. Ljudje, ki bi tvorno -nekaj: 'lahko izg-u-toili in ki niso zaslepljeni, in teh' je vse kakor ogromna večina prebivalstva, morajo — če hočejo ali ne — priznati, da življenje .na- oni strani železne zavese ne more biti zadovoljivo, če ise postavljajo ■taki tragični prizori. Tudi ljudje, ki -prihajajo s prepustnicami, -in tisti, ki hodijo čez mejo, ne govorijo drugače. Vsa, njihova pripovedovanja odkrivajo bedo ir pomanjkanje,- če že ne enega predmeta, pa ato drugih. Tudi izletniki, ki so po kak teden preživeli v jugoslovanskih letoviščih, prihajajo do istih ali podobnih zaključkov in ocen. Vsi ti .pojavi' niso e-nostavno napihnjene .propagandistične; izmišljotine, pač pa so gola dejstva. Vse to dokazuje, da predstavlja prehod iz se danjega .stanja v -komunizem .strahotno ■poslabšanje življenjskih pogojev. i Ce imamo ta dejstva pred očmi, nam postaja naravnost nezapopadljivo, kako je sploh mogoče, da komunistična prevratniška propaganda kljub temu žanje ' določene uspehe. Na volitvah je število komunističnih glasov zelo visoko 'itn vendar Ij.udsitvp ne veruje, da; pomeinii komunizem osvobojen je. Stivar si- lahko raiz-* ložiimo samo a dejstvom, da današnja, u-re.di.tev kaiže vse preveč narodnih in socialnih krivic in da. se -ljudje- prav s temi krivicami -zelo napeto ukvarjajo. O-blasti in stra-nke pritiskajo na posameznike, in ti .n,e najdejo drugega izhoda, kakor da se obračajo k tistim strankam, ki ■najodločnejše pobijajo .današnjo .soci-ailno ureditev. Gotovo ne -bo odveč, če -si -pokličemo v spomin take ali podobne opozicijske pojave v prejšnjih časih. Stara ureditev, kakršna, je obstajala v Franciji pred revolucijo in. v Avstriji pred letom 1848, je bila zasnovana na gospodovanju fevdalne aristokracije, ki je držala' v svojih ickah 'zemljiško posest i:n je izrabljala svoje na zemljo prikovane podložmiške kmete. Proti temu- izkoriščevon-ju- kmeta-ir obenem tudi izaito, da si pridobi poli tično oblast, je vstalo 'meščanstvo, ki so ,ga -sestavljali obrtniki, 'trgovci in razumniki. Ta meščanski sloj je ‘zahteval o-svobodiirtev kmeta -in enakopravnost za vse državljane. (Ta enakopravnost pa je veljala predvsem v prid gospodarsko močnejših slojev. Zato se je delavstvo pričelo or.garjizi.rati' v svoj.ih lastnih giba* njih, dai prisili delodajalce na zmanjšanje pritiska na gospodarsko šibkejši sloj. Takrat je nastalo načelo, da je trebi preinehati a iizkoriščevanjem človeka po človeku.. To načelo je zmagovalo i uvajanjem splošne volilne pravice. Najodročnejši odpor proti vlaistodržcem se j.e pojavljal y prvih letih današnjega stoletja v Rusiji. Socialistični prvaki so takrat prihajali s pesmijo: »Car Nikolaj izdal je-.manifest, mrtvim svobodo in živim »rest.« Ta ivrek, ki izraža, vso ogorčemos' ,razj.axjenega deJovstva proti carizmu, nam prihaja na misel, ko smo priča vsakdanjih pobegov iz Titove Jugoslavije. Lalhko bi. rekli, dai prihaja načelo svobode mrtvim in ječe živim do polne velja ve prav v Titovi Jugoslaviji. To žalostno prikazovanje nima namena, da. z njim dokažemo popotno neve 1 javnost komunizma', niti prednosti pro itikom-unistične-ga stališča-. Razumljivo je da je uporaba sile morda potrebna v začetku prevzemanja oblasti, ker preiti drugače nevarnost, da pade dežela v brez-’ v ladje -in . ratzsulo. Ce pa s takimi postopki .nadaljujejo, je to znak, da -režim mirna pravice obstoja, ker se -hoče ut id iti samo- fl- pomočjo nasilja. V slučaju Titove Jugoslavije je uvajanje sile .vsakdanji pojav, pobegi pa, namesto da bi že davno prenehali, se množijo iz dneva v dan. Govorijo o- prehodnem s-tainju. To »tanje pa traja .že polnih enajst let. Tisti, ki bežijo, so' po ogromni večini, mladi' ljudje-, ki drugačne vladavine niti poznali niso. Ti se .gotovo ne 'borijo za politične pridobitve. o katerih niti, pojma, nimajo, -pač pa je "to golo borba 'za lasten osebni obstanek. * ' Taki pojavi pe so vse preveč wgovor-*i, da bi mimo njih mogli še tako zaslepljeni komunisti. Pri .tem me smemo preorati že enega dejstva. Beda velikih Ijud- PREDSEDNIK GR0IKHI NH JIIŽnEIH TIROLSKEm Sobotne izjave notranjega ministra Trombronija o temeljih sožitja v narodnostno mešanih predelih 'Predsednik republike, Gronchi, je preteklo soboto obiskal glavno mesto P-oa-dižja, kjer je prisostvoval otvoritvi tam-kajknjega velesejma. V bistvu pa je bil te izrazito politični in državniški obisk najvišega predstavnika države v pokrajini, katere ime i-n problemi: so zadnje mesece pogosto pokrili stolpce domačega in tujega 'tiska. .Poudariti je treba, da je bil predsednik Gronoh-i zelo toplo' sprejet. Prebivalstvo -ga je 'pozdravljajo s pravim navdušenjem. V Vojvodski palači so se Gron-chiju poklonili župani, bocem-ske pokrajine. Pozdravila sta ga župan Bočna, Ziil-le-r, v imenu 98-ih županov nemških občin pa župan iz. Vipitena, Saxl, ki je v svojem govoru posebno poudaril pomen deželnih in občinskih avtonomij ter je pohvalil Gronchlja kot njihovega zagovornika. Saxl je podčrtal, da so te avtonomije posebno važne za nemško manj-š m 'Odgovoril je minister za notranje zadeve Tambroni, čigar izjave iso dobile toliko večjo važnost, ker jih je dal v prisotnosti poglavarja države, torej posredno tudi v njegovem imenu. Tambroni j •zanikal, da obstoja nekakšno ' posebno »thol-sko vprašanje« in je zagotoviti, da se bo italijanska vlada držala obveznost-' ki jih je sprejele glede manjšine; na, Južnem Tirolskem. Italija pa ne more dovoliti., dai bi o odnošajih med državo in narodno skupnostjo razpravljali izven naravnih in dokončnih meja domovine. Nemška manjšina ima svoje zastopnike v parlamentu in krajevnih organih, zato 'lahko primerno uveljavi svoje pravice y okviru- državnih zakonov in predi domačimi sodišči. Nobena stvar ne opravi- čuje italijanskih državljanov, čeprav pripadejo narodnim manjšinam, da bi se za pomoč zatekali k drugim državtafh. Nemška mrinijišlna. na-j -vzame na iznanje, da se je ne namerava tlačiti, niti zmanjšati in še toliko manj ponižati. Nemška manjšina je sestavni de.l državne skupnosti in ima- enake pravice in enake dolžnosti, vtirjda.r na-j ne pozabi, da so državni zakoni tudi njeni zakoni in da j.ih je .treba spoštovati. Tambroni je obsodil hujskaško delo 'Skrajnežev in je pozval nemško manjšino, naj jim ne naseda. Oto zaključku >e pozval vse. naij složno in- predano sodelujejo za skupni mir in napre dek. Govor notranjega ministra Ta-mibroni-ja, Izrečen v prisotnosti tolikih državnih in vseh vidnejših pokrajinskih in občimt-skih predstavnikov je -bil sprejet kot cib razl.ožitev vladnega, .stališča do južnoti ro-lskega vprašanja. Južni Tirolci upajo, da bodo njihove pritožbe in viseča vprašanja tudi zares in -dosledno reševali v nakazanem duhu-. Potem ko je ctvoril bodenski velesejem. na 'katerem razstavlja, -letos 545 podjetij iz 15 držav, je predsednik republike popoldne obiska! še Merah,"zvečer pa je odpotoval proti-.Livornu,-kjer Je prisostvoval slovesnostim ob prosla/vi 350-let-nice odkar so Livorno proglasili za. mesto. Otvoril je; tudi novi, 53 metrov visok svetilnik, katerega so postavili' namesto starega1, ki je bil porušen v vojni. V 'zvezi- z govorom notranjega notni stra Tambroni-ja, ki je zanikat, da, bi obstojalo kakšno »j-užnotirolsko vprašanje«, 'bi dodati, da je na sam predvečer Gron-chijevega prihoda v Bočen, milanski »Corriere delta- Sera« objavil členek E- gista Corradija, ki 'Ugotavlja, da je na Južnem Tirolskem še precej odprtih vviašainj. V kolikor je minister Taimbrom mislil ina vprašanje pripadnosti. Južne Tirolske, je 'torej njegova ugotovitev vsekakor pravilna, toda -kar zadeva izvajanje prevzetih obveznosti do narodne manjšine odnosno do dveh nerodnih manjšin, Lad-incev i-n Nemcev, je pa tre ba še marsikaj rešiti. Tako vsaj sledi ir/. Corradijeve-ga, članka ki pobija v glavnem trditve o tako imenovanem »pohodu smrti«, ki naj bi- jo italijanske oblasti -pripravljate nemški manjšini z. naseljevanjem italijanskega življa. Carrari! pravi, d«, je vse pisanje o tem močno pretirano. Po uradnih podatkih naj ti se število italijanskega pre biva.ls.tva v Boc.-nu leta 1955 povečalo samo, za- 475 naseljencev, s čemer pa je -bo cenaka pokrajina šele ,n;a petnajstem mestu- italijanskih pokrajin, v kolikor vzamemo za merilo število priseljencev, ki so prišli vanje iz drugih .pokrajin. Corra-di nadalje dedaija, de vlada, v Poadižju ni organizirala naseljevanja j-utlijiski-h, dalma,tinskih i.n libijskih beguncev, kakor je to storila -po drugih italijanskih pokrajinah, industrija, proti- kateri se dvigajo Južni Tirolci, je zares večinoma v italijanskih rokah in -zaposluje večinoma. italijansko delovno silo, itoda po Cor-radijevem mnenju bi Južni Tirolci ne smeli: pozabiti, da izplačuje ta industrija letno. po 20 milijard za plače in da dobiva pokrajina vsako teto po poldrugo milijardo dohodkov samo od elektrarn. To je seveda ema plat zvona. Corradi istočasno priznava, da tudi drugo ni popolno, da je vprašanje dvojezičnosti marsikje še v zraku, teko n. pr-, celo pr kana- SUEZ SE MEDNO W OSPREDJU Zastopniki 18 držav razpravljajo o Londonu - Boleoltost le ponehala - Razžaljeni arabski nacionalizem o tesnem oblemu z zavojevalnim komunizmom V trenutku, ko to pišemo, so se -v Lan donu pravkar zbrali zastopniki 18 držav, da še enkrat razpravljajo o sueškem 'vprašanju, potem ko je Naser dokončno in odločno odbil njihove na prvi konferenci sprejete sklepe. Kakor smo že. ized ,nj:ič .rekli, je videti, da bo vprašanje •predloženo Organizaciji združenih narodov. Tudi Francija i:n Velika Britanija sta izjavili, da s.e bosta- odpovedali uporabi sile, če jima bodo .udeleženke konference obljubile: podporo pri razpravljanju -v Združenih narodih. Naserjev položaj in vloga Težko je vnaprej reči, kako bo izpadla -ta nova faza reševanja sueškega vpra šainja. Toda vsaj po dosedanjem poteku bi lahko rekli, da bo to vprašanje, po o-bilnem razpravljanju, močno »razredčeno«, in to v smislu, kakor ,to odgovarja -zahtevam egiptskega diktatorja. O tem -namreč mi nobenega dvoma: 'Naser ni -sprožil sueškega vprašanja, -zaito, da bi dobil sredstva .za gradnjo A-ssiuamskega jezu. V ozadju- so Naserjeve težnje po preobratu celokupne arabske politike. Naser je prav dobro vedel, da bo njegova-nepričakovana odločitev močno prizadela, občutljivost Britancev in Francozov. Britancev zato-, ker so po svojem umiku s področja kanata' računali na Naserjevo 'hvaleižinost; Francozov pa -zato, ker so bili prepričani, da je nedavni Pineeiujev o-tolak pripravil Naserja k zmernosti. Na* ser pa je vedel, da bo njegov .nastop v sueškem vprašanju v-zbudiil veliko pozornost ,in tudi: radovednost v arabskem svetu. On je torej namerno tvega-l vse za -vse, .zavedajoč se, da je njegov položaj odvisen od uspeha, kajti če ga hoče obdržati, potem v tako odločno Odprtem sueškem vprašanju ne more in ne sme popustiti. Njegova poteza je dobro premišljena in račune z dalekosežmimi 'posledicami. Ce uspe, potem ibo utrdil po .ložaj in ugled Egipta in videlo ses ibo, da -je to bila samo predigra ze nove politične podvige, ki. jih že pripravlja. Razlastitev sueškega kanala ni torej, cilj, temveč samo sredstvo, odskočna deska ambi ciozne Naserjeve politike, V tem mnenju utrjuje pioznavailce e- skiih množic stoji v največjem nasprotju s ikomuln.istčmo gospodo. Ta se. šopiri po razkošnih vilah, se voza.ri z ameriškimi 'limuzinami, kupuje -v 'tujini razkošna o-toačita in se obnašat skrajno gizdalinsko. V Titovi Jugoslaviji obstojajo nasprotja med razkošjem vlastodržcev in med bedo ljudstva, ki so neprimerno večja, kat so ibila. kdaj koli' v predvojni Jugoslaviji. Načelo izkoriščanja človeka po človeku prihaja -do največ j e veljave prav , deželi, kjer najbolj hrumijo proti temu izkoriščanju. To so pojavi,, s katerimi bi se morali resno ukvarjati tudi komunistični vlastodržci zlasti tudi še izato, ker ni bilo v predvojni Jugoslaviji .nikoli toliko samomorov kakor jih je sedaj. giptskih razmer tudi osebnost Alija Sa-foriija, Naserjevega, .najbližje-ga svetoval ca. Ali iSabri je znan zgodovinar. Ima ne kaj nad šestdeset let in je dolgo živel -v Londonu, kjer je .brskal po tamkajšnjih arhivih. 'Njegovi .najbolj znani deli sta življenjepisa Mehmeda Alija in Sataddna, dveh velikih arabskih mož. Nedvomno je Sabrijev opis Satadinove politike v marsičem pobudi! Naserjevo napadalnost. K temu je treba dodati splošno vrenje, v katerem je; zda; ves, posebno pa severnoafriški arabski sve-t. Pod- evropskimi vplivi in -vzori so se Arabci nekako prebudili iiz parstoletnegai sna-. Pred seboj vidijo, kako živč drugi, spomnili- so se svoje svetle preteklosti, zagledali so .se v odprte možnosti bodočnosti in jih hočejo uresničiti. Na to jih še posebno siti -beda, v kateri živ.i velika večina hitro -naraščajočega prebivalstva. Pri tem -pogledu iz obstoječe .stiske v -namišljeno zlato bodočnost igra svojo veliko vlogo tudi vzhodnjaška fantazija. Sredi vseh -teh činiteljev, objektivnih težkoč iin mrzlično vznemirjenih množic ne preostaja Naserju drugega, kot da- izide iiz začetega spora kot zmagovalec ali pai, da ingu-bi oblast. Edenove poteze V takem položaju, ki zahteva premišljeno in odločno .roko, ki ve, kaj- hoče, pa kar neprijetno bije v oči nesiguirna britanska alli -bolje rečeno britansko -francoska politika. Prvi nastop po proglasitvi razlastitve Sueškega prekopa je bili zelo odločen in ceilo bojevit. Toda bojevitost je izpadla negativno. K temu so prispevale splošne okoliščine, ne salmo v svetu, temveč .tudi v Veliki Britaniji. E-den te,ga ni predvidel, in to mu. danes najbolj očitajo. Pravijo, de bi moral ve--deti, d!a angleški; narod ne .bo hotel stopiti v vojno zaradi Sueza, potem ko se je tako opekel, ko je šel v prvo svetovno vojno najprej zaradi Belgije in nato v drugo, -zaradi Gdanska. Seveda je to veliko pretiravanje, toda- obe vojni ste- 1' povzročili, da je Velika Britanija) izgubila svojo -vlogo vodilnega svetovnega kapitalista prej kot bi jo sicer. Prav tako pravijo, da bi Eden moral vedeti, da Združene države ne-, bodo hotele vojne, potem ko so se opekle najprej, neposred no na Koreji in nato še posredno v Lndo-kinii. Zakaj se -torej ni, raje .takoj 'zatekel k Združenim narodom, namesto da bi se LS-potika-l na -levo in desno in da šele na koncu javno odkriva britansko nemoč? Toda napačno bi' bilo, če bi- domnevali, da je sueško vprašanje tako enostavno. Eden je prav dobro ocenil, da je zadeva veliko važnejša. Za. vsem je precejšnja sovjetska roka. Sepilov, ki- je bil pred par meseci v Egiptu, je najbrž že takrat .zvedel, ka-j- se pripravlja, im je obljubil svojo pomoč. Sele nato je Naser nastopil. In Sovjetska- -zvelza. mu dobavlja orožje, žito in pilote. Kremelj bi- pač rad speljal Zahod na led. Rad bi se še enkrat spopadel * Zahodom, todoi samo v posredni vojni, 'kakor je 'to -storil v Indokimi ali na Koreji, kjer se je 'zadovoljil z vlogo prizadetega opazovalca, medtem ko so ameriški vojaki krvaveli. Zdaj, naj bi se- t' 'zgodilo še v ‘Severni Afriki. Amerikand ne gredo na led Takrat se pa Američani niso dali- zapeljati. 2e julija iso izjavili, da ne marajo nič vedeti o vojaških operacijah okrog sueškega 'kanala. 'To pa seveda ne pomeni, da so se nehati zanimati .za. Severno Afriko in da so opustili borbo zato, da bi ti predeli ostali sestavni del svobodnega ■svete'. Nasprotno, ta borba bo dobita' novo, morda še ostrejšo obliko. Vse kaže, da pripravljajo Američani -gospodarsko blokado, ki ne bi obsegata, samo Egipta, temveč tudi druge države. Z njo bodo izvajali posreden, 'toda izato nič manj učinkovit pritisk. C.laiusewi'tz je nekoč dejal, ,da ni vojna nič drugega kot vodenje politike 65 izrednimi sredstvi. -Danes, v času atomske bombe, pa razpolaga politika s sredstvi, kakršnih 01auSew,iitz še ni mogel poznati. Vojna je neposredno sredstvo, ki vodi do .sovražnikove izčrpanosti Tak neposredni -pritisk pa izvajajo danes, vsaj tako kažejo izkušnje, itudi brez vojne. To so gospodarski ukrepi. Zato se Zahod zateka k njim in. Američani so glavni zagovorniki tega sredstva, -v kater rem so zares mO&n-i. Doslej je Sovjetska zveza- stalno prikazovala Združene d-ržat-ve kot napadalke, 'ki so posegle v spor na Koreji, v Indoklni, še prej' na Kitaj skem itd. Zdaj pa so Združene države u,-brale drugo pot. Z nevojaškimi sredstvi in ukrepi, -bodo skušale prisiliti Sovjet ,s:ko zvezo, da postopoma izgublja, pridobljene pozicije ali pa, da sama preide v vlogo vojaškega napadalca. Tako nekaiko se danes suše svetovna politika, vsaj, v kolikor to odkriva svetloba, ki jo nanjo meče sueška kriza. Zopet nacisti in komunisti lOdmevi in posledice, ki jih je sprožilo siueško vprašanje, so tareij velike. Za Veliko Britanijo ne gre samo za njen položaj na Cipru, ki je nekako prvi na. vrsti, nego za njen vpliv v vsem Srednjem vzhodu, kjer sita- Turčija in Perzija zadnja člena- venca- življenjsko važnih petrolejskih področij- Za, 'Francijo- je sueška kriza uvod v še močnejše poseganje a-rabske-ga sveta v njeno borbo za ohranitev Alžiira. Zanimiva pa je pri tem ena- ugotovitev, ki se jo vse -premalo podčrtava: na e.gi-ptskih tleh srečavamo danes komuniste in naciste v -prav e-nakem prijateljskem objemu, v kakršnem so se znašli avgusta 1939 ob priliki- .napada na Polr-sko. Pri tem lahko u-gotavljamo, kakšne neverjetne oblike -lahko zavzame razžaljeni arabski nacionalizem. Oddaje -radia Kaira- so -polne sklicevanj na .zgodovinska dejstva in med nekdaj arabskimi deželami omenjajo tudi Španijo-, Jiužno Ita ,1 i jo im raizme kraje ob vzhodni obali Jadrana. binjerskito postajah, ki še vedno nimajo sv jih tolmačev. Avstrijski podtajnik zunanjih zadev. Gc-sahnitzel, pa je v -torek 18. t. m. odgovoril rimskemu ministru Tambroniju, da. ima Avstrija vso pravico o vprašanju nemške manjšine v Italiji, ker sta obe 1 odpisali pariški dogovor od leta 1946 GesclihMzel pravi tudi, da so Tmbronf. je ve izjave, v nasprotju -z izjavami dnu g.ih italijanskih vladnih predstavnikov, in zaključuje s poudarkom, da se ev-rop-aka vprašanja ne -morejo reševati z golo trditvijo, da vprašanja -sploh ne obstoja* jo, in t-a v času, ko mednarodne organi-/sc.ije tako živo -razpravljajo o temeljnih pravicah- narodov, vš-tevši pravico o samoodločbi. Mčevo mešetarjenje ■Lanskoletni- spokornik Niki-te Hroščev , glavni Stalinov dedič in njegov najave sfejši služabnik :z® časa diktatorjevega življenja, -zato pa njegov majadločnejšl nasprotnik' — po smrti očeta- socializma — . je spet v Beogradu. Tokrat verjetji-'* brez spokorniškega pepele na glavi, zatt > pa z vizitko Trajča Kostova v rokah, čeprav je vizitka- črno obrobljena. H-roščc va najbolj priljubljena darila Tifp v namreč krožniki % odrezanimi glavami vseh najedločnejših* protitifovskih -bor cev in z v-semi častmi itn ceremonijami- o-premljeini smrtnimi ostanki Titovih prijateljev in zagovornikov v času njegovega irobčenja iz -mednarodne komunistične zarote. 'Sedanji Hroščev obisk Titu, ki na-j b! bil po uradnih -zatrjevanjih »zasebnega značaja«, je prav zaradi te označbe gotovo izredno pomemben. Nekdanji izgubljeni sim še vedno ne ugrizne na Hrušče ve trnke, čeprav tu pa 'tam hlastne po -nastavljenih vabah — in -to spravlja kremeljsko nedačeka-nos-t v hudo živčnost. V Egiptu dozorevajo kremeljski načrti in priložnosti, da stopi na 'tem -najvažnejšem političnem in gospodalrskem področju boljše,višiki- škorenj na- trdna afriška tla, ni izamudiiti. Kaj išče Hruščev v Beogradu'? Sueško vprašanje smo že nakazali, Pravijo, da ‘i Moskva' im Tito v tem nista: edina. Oba bi namreč rada spravila Naserja vsak pod svojo streho, strehi namreč si še dok go miista .istovetni. Tito ima na egipčanskih 'tleh drugačne interese od Hrušče- v.lh. Ti. interesi 'tudi niso povezami s sueško krizo, 'ki jo -Hruščev želi izkoristiti •v svoje namene. -Poleg 'tega pa med Beogradom in evropskimi kremeljskimi priprežnicami še niiso poravnani vsi računi. Odprt je med drugim in. pr. račun KP na. Tržaškem o 'Zemlju, kjer se Vida-li še vedno otre e spOkonniištva. Hroščev 'pa tol hotel- tudi- sedanji splošni politični položaj v svetu izoblikovati na sku-pni .imenovalec vsega svetovnega komun-i-zma, Z drogo besedo pod to pretvezo tol rad- Tita končnoveljavno priklenil na> Moskvo. Ali -se mu bo to posrečita? Najbrž ne.... Prepovedana nemSfea manifestacija Medtem 'poročajo, da je vodstvo ju-žno-tirolske ljudske stranke sklicalo sta nedeljo 30. septembra v Bocnu veliko zborovanje za desetletnico pariškega sporazuma med . De Gasparijem im Gruberjem. ‘Ta sporazum ureja1 pravice j-uanotirolske nemške manjšine v -mejah italijanske republike. Vladni komisar za tridentinsko in j-uižnotiirolsko pokrajino -pa je vsa politična Zborovanje za 30. september prepovedal. Vse iagleda, da napetosti na. J-u-žnem Tirolskem me popuščajo, pač pa se. nasprotno večajo in povzročajo tako v Italiji kakor v sosedni Avstrij-i zaskrbi'je-,nost. V Avstriji je prepoved zborovanja, izizvato .proteste; avstrijski tajnik v dunajskem notranjem ministrstvu, Geschn.it-zer, je -priporočal italijanski vladi' pomilostitev avstrijskega železničarje Egona M«yra, ki so -ga italijanske oblasti obsodile na 3 leta, 8 mesecev in 15 dimi zapora, ker je trosil propagandne letake za priključitev Južne Tirolske Avstriji. Vsekakor je. nujno potrebno, da obe stranki poskrbita 'z» čimprejšnje pomire jemje, ker napetosti samo škodujejo ita-lijan-sko-avstrijskemu dobremu sosedstvu. De Nlcola |e odstopil 'Predsednik ustavnega sodišča sen. En-rico De 'Nlcola je. naslovili na- predsednika Gronchija pismo, v katerem sen. De Nicola navaja vzroke, ki so pripravili do tega, da- odstopa 'kot predsednik ustavnega sodišča. S tem svojim ukrepom v sod, ki smo ga prej uporabljali za črno vino in ga sedaj pripravili za belo, ne smemo Vliti čistega dozorelega vina-, tem več v prvem letu le mošt. Ko smo vse to pripravili In ko gnou dje popolnoma dozori, bomo pričeli a trgatvijo. Grozdje je zrelo, ko začne pecelj eseneti ln listi' trt pričnejo spreminjati barvo, Najprej potrgamo one vrste grozdja, 'ki prej dozori, kakor n. pr. Tokay, Malvalzija, Modra' frankinje Itd. Kako vost mošta in pozneje vina odvist mnogo tudi od te,ga, kako vršimo trgatev. Pred vsem- ne smemo trgati nedozorelega grozdja, nadalje ne smemo trgati mokrega grozdja, bodisi od dežja ali jutranje rose ln niti ne v morebitnem jutranjem mrzlem času. Ce trgamo tako grozdje, bomo zgubili na sladkorju. Potrgano grozdje sproti mastimo z grozdnim mlincem naravnost v kad. Na zmaščeno grozdje namečemo od časa do časa po 20-30 gr žveplenok-islega amonijevega fosfata ali 5-10 ,gr kalijevega metabisulfita na. 100 kg grozdja. Količino odmerimo po tem, v koliko je grozdje zdravo ali gnilo. Ti dodatki ;bodo pomagali, da mošt hitro povre, ker le dobro povreti moš nam bo dal dobro in .zdravo vino. Vso prešenino razdelimo enakomerno na ves mošt, ker prešenina pomaga .moštu vreti in čistiti poslanski zbornici, kakor tudi v senatu pa se .za naše zahteve in pravice' niti ne zmenijo, čeravno jim pošiljamo spomenice, polne pritožb in zahtev. Zal. da iz ust raznih italijanskih osebnosti, predstavnikov različnih strank in ustanov, slišimo lepe besede, samo ko govorijo tujcem, katerim radi prikazuje-jo vso lepoto in veličino na papirju pisan .h določil .italijanske demokracije. V odnosu do na>s,- Italijanskih državljanov slovenskega jezika, pa so vsi ali skoro vsi nestrpni in krivični ali pa vsaj stepi in gLuhi! Seja občinskega sveta v Števerjanu V nedeljo 16. t. m. je števerjaniski ob čins-ki svet pregledal in odobril račun delovnega središča, ki je popravil nekaj poti, napeljal in položil za 500 kubičnih ■metrov gramoza ter olepšal trg pred cer kvijo s sezidamjem zidu itd. Tako je irz polnjena še ena točka vo-lilnega programa občinskega sveta, izvoljenega na listi Kmetsko-delavske zveze. O raznih drugih zadevah naše občine pa prihodnjič. V Dolu terjajo luč in obnovitev pokopališča Upravičeno se ljudstvo v Dolu pritožuje .zaradi luči, ki bi že morala biti napeljana in zaradi pokopališča, ki bi tudi' že meralo 'biti urejeno. 'Poizvedovali smo o vzrokih zaostanka v prvem in drugem oziru (ter 'Ugotovili, da so tbzadevna dela sicer že odobrena, da pa še niso nakazani potrebni zneski. Občinskemu svetu torej ni očitati, da se zadevno ne zanima, prosimo pa ga. naj stori vse mogoče, da se z delom za napeljavo luči im urejeva- Kot smo že poročali se je 11: t. m. vr ■šil v Gorici sestanek gospodarskega značaja, ki so ga sklicali goriški italijansk' liberalci in 'kateremu sta .prisostvovala tudi podtajnik -glavne-ga vodstva liberal ne stranke, poslanec Alpino, ter komandant Massimo Aleši, član vodstva konfederacije trgovcev. ■Sestanka se je udeležilo lepo število zastopnikov goriškega gospodarstva. V glavnem so govornik.' predočili potrebo, da še prosti pas, ki 'zapade leta 1958, podaljša in celo .trajno o-brani, češ da je prosti pas bil določen v zameno za izgubljeno zaledje. Vsi pa so kritizirali dosedanji način upravljanja prostega pasu in predočili potrebo, da postanejo člani tega upravnega odbor > tudi -zastopniki vseh vrst go riških pridelovalcev. Na drugi strani pa, da mora biti delovanje upravnega prostega pasu e-ks ped Slivne jše. Zahtevati 'bo treba tudi to, de se. količina nakazovanega blaga, kot jo sedanji zakon predvideva, spremeni, kajti nekatere vrste blaga so bolj potrebne, druge manj. Potrebne pa da so še razne druge vrste blaga, ki jih bo treba, doseči. Kar se podviga gor iške industrije tiče, je neki govornik povedal, da se v tem o-rziru občuti pomanjkanje izkušenih mož in kapitala. Zgradili so v Gorici tovarno za Izdelovanje zabojev in ovitkov tobačne indiu- z ozirom na to, da vsebuje vinsko kislino, ki vino ohranja, in tanim, ki pomaga vinu, da se čisti. .Pri maščenju- črnega grozdja je prev, če izločimo peclje od jagod, da nam vino pri vrenju me bo postalo preveč trpko. Pustili ga bomo, da povre pod tropinami tako dolgo, da zadobi primerno barvo im ne bo trpko. V trgovini se iščejo vina, ki niso preveč barvna in trpka, ker je dokazano, da so te snovi v neki meri kvarna prebavilom, to je želodcu. Sode z belim moštom napolnimo do približno 20 cm pod veho, nato nataknemo v veho fcipelno piltoo, jo dobro zamašimo, da ne bo prepuščala in nato napolnimo z vodo, vodo 'bomo nadomeščali, ko se posuši. V kleti, kjer vre mošt, more biti 18-20 stopinj toplote, 'zato moramo v kleti imeti toplomer. Kjer v kleti ni tolike toplote, bomo moralli kuriti. Le v topli' kleti bo mošt 'popolnoma povrel in nam dal zdravo vino. KRMA. Ker -e vreme ugodno in imal-mo do trgatve še nekaj tednov časa, je prav, Če pokosimo otavo, da nam ne bo na pomlad primanjkovalo krme. Nagrajeni Imetje za razstavo v Ločnihu Nagrade za. .razstavo kmetskih pridelkov in orodja, ki se je pred kratkim vršita v Ločniku, so med drugimi prejeli tudi sledeči: Društvo neposrednih obdelovalcev zemlje iz Sovodenj, Društvo neposrednih obdelovalcev zemlje iz Slan-dre.ža, .gg. Josip Lutman, Anton Stekar, Angel Jerman, Aleksander Miučič, Josip Požar in drugi. Čestitamo k uspehu! njem pokopališča začne takoj ali vsaj čimprej mogoče, saj lahko najame tudi posojilo, ko je gotovo, da potrebni zneski ne bodo odmainjkali! ■Domačine iz Dola pa prosimo za uvidevnost in potrpljenje, saj jim je dobro znano, d® so male občine vedno v težkih denarnih stiskah! Souodenjshi občinski sset za deželno avtonomijo Pretekli teden je sovodenjski občinski svet izglasoval resolucijo iza izvajanje 116. člena ustave, ki nam določa posebno deželno avtonomijo. Mnenja pa smo, da mora vlada našo ■manjšino -zaščititi s posebnim ustavnim zakonom po predpisih 6. člena usitave in določila tega 'zaščitnega zakona naj se vnesejo v statut posebne deželne avtonomije. Naših pravic nam krajevni. Slovencem nasprotni elementi in organi ne bodo nikoli priznali in .spoštovali. Zato naj .nas pred njimi ščiti zakon! Večerne sole za Slovence Večerne šole za Slovence bodo prihodnje šolsko leto v sledečih krajih: ul. Croce v Gorici, Steverjan, Vailerišče, Sovod-nje, Vrh sv. Mihaela, Skriljevo. Slovenci bi tako večerno šolo potrebovali tudi v Krminu, in sicer prav v mestu S tega mesta prosimo g. šolskega skrbnika, da jo po možnosti ustanovi. Češki odbojkarji v Dorici V torek zvečer je češka skupina odbojkarjev Igrala v Gorici z Goriziano in zmagala s 55 točkami proti 53. strije, ki naj bi zaposlila kakih tri Sto delavk. Tovarna je sicer že dograjena, obratuje pa še ne! Od svoje strani so se na sestanku potožili tudi goriški obrtniki, da svojih lepih izdelkov, ki jih je nekoč ves svet občudoval, ne morejo več izvažati. Kritika oblasti 'Padle so tudi obsodbe na račun državmh in krajevnih oblasti, ki da ne podpirajo domačih podjetnikov kar zadeva oddajanja del raznih zgradb. Toliko je res, da so se prav 'zaradi tega goriški inženirji uprli in ostro protestiral 1 proti oblastem. Zlasti ostre besede so na. sestanku padle na račun krajevnih oblasti iz Gorice. Tudi videmski sporazum glede prostega gibanja y desetkilometrskem obmejnem pasu so govorniki kritizirali, češ da se na valutne predpise ne more uveljaviti noben način trgovanja, ampak samo n6>fca vrstaS zamenjave blaga. Zato da se mora videmski dogovor taiko izpopolniti, da se razvije resnično -trgovanje. Zastopnik goriških mesarjev se jie seveda' pritožil. da. prihaja čez mejo vedno več mesa, kf ga Goričani kupujejo, ne da bi bilo prej ccalrlnje.no in zdravniško pregledano. In končno je g. Bramo zaslutil neka nevarnost v delovanju slovenske Kmečke banke in dejal, -do je treba budno paziti na posledice za »naše 'gospodarstvo«, ki j:'h to delovanje utegne imeti. Kakor je ta gospod govoril, bi izgledailo, da ie delovanje Kmečke banke, samo zato. ker je v slovenskih rokah, izven »našega gospodarstva«. Pri tej priložnosti -popravljamo, 'kar smo pretekli teden pomotoma napisali. Ni biil odvetnik dr. Lutgl Luazajtto tisti, ki je na sestanku tako 'govoril o 'posledicah delovanja Kmečke banke, ampak gori omenjeni ca v. Bramo. Olajšaoe pri posojilih Sestanek je .zaključil 'podtajnik strah-ke, poslanec Alpino, ki je 'zagotovil, dai se bodo parlamentarci liberalne stranke prav gotovo 'zavzeli, da se vladne oblasti z-gamejo ln nekaj, pozitivnega ukrenejo za Gorico. Omenil je, da bi se potrebni kapital našetl v rotacijskem fondu. Nakazovanje tega posojila pa je otežkočeno zaradi pomanjkanja zadostnih garancij pri prosilcih. V tem oziru se nedostatki lahko odpravijo z zavarovalno polico proti neplačljiivosti prosilcev. Taka- zavarovalna' polica predstavlja -za nas nekaj novega ln utegne biti zanimiva ter tudi precej učinkovita. Koliko jih je, ki ne moirejo dobiti posojila, ker ne nudijo zadostnega jamstva, Z zavarovalno polico, katere: značaja ne poznamo, bi se de na.mi trg, in z njim gospodarstvo, znatno poživila. ■Poslanec Alpino je dejal, da -bosta, on in zastopniki goriških liberalcev stopila pred prefekta ln ga -z zaključki sestanka seznanila ter prosila, naj vzpodbudi krajevne obleteti k večjemu delovanju. Te 'besede pa so vznejevoljile goriški občinski odbor, ki je zahteval pojasnilo in pravico vpogleda v zapisnike sestanka. Toda zastopniki liberalne stranke: so odgovorili,, da očitki krajevnim oblastem gredo v glaivnem zaradi prostega pastr. V neki šoli na Krasu se je dogajalo, da je učitelj razredu, kjer se za naše malčke prične pcmk tudi italijanščine, za hteval od učencev pretirano mnogo zna n ja tega jezika. Zalo je mladino s tem predmetom skoro bi rekli mučil. Posledice so tu: starši takega načina poučevanja in ravnanja s svojimi malčki ne marajo, in ker niso znali nastopili pred didaktičnega ravnatelja ali do naših organizacij, so se nekateri od njih obotavljali dati svoje otroke v slovensk šolo. Te starše opozarjamo na nov osnovnošolski učni načrt, po katerem bodo učenci prvega in drugega razreda svojega u-čitelja samo poslušali, ne da bi jim bilo treba izdelovati kakih pismenih vaj in se česa naučili na pamet. Ta sprememba v poučevanju v osnov nih šolah veljg. za vso državo in ima na men lajšati otrokom učenje in jih ne q-brerne nje vati. Osnovna šola mora biti za otroke zanimiva in vabljiva, da jo ljubijo in da je ne sovražijo in'v njej trpajo! V gori navedenem našem primeru sp bili starši dolžni takoj nastopiti, da se nepravilni način poučevanja od strani pretrdega učitelja ali učiteljice popravi v korist otrokom. Primer pa kaže veliko odgovornost učnih moči na osnovni šoli. Z otroki morajo ravnati ljubeznivo in uporabljata tak način poučevanja, da učencev ne obremenjuje! Starši pa naj se zavedajo, da je celo zaželeno, da se za šolo zanimajo. Zato naj se za vse, kar se jim ne zdi v redu, obrnejo do svojega didaktičnega ravnatelja, ki je dolžan zadevo pregledati in popraviti netočnosti. Zlasti od letos naprej bodo učitelji podvrženi pazljivemu Vpogleda v 'zapisnike pa niso dovolili, -ker -so zasebnega značaja. ■Goriški italijanski libralni stranki gre zasluga za sklicanje omenjenega sestanka, ki je res 'umesten ,tn uspešen, ker nudi vsakemu' demokratično im prosto besedo ln uitegne jasno prikazati gospodarski položaj Goriške, njegove nedotetatke im o-vire ter izhodišče fe morebitne zadrege. Na vsaik način si s takimi nastopi liberalci pridobijo precej simpatije v italijanski javnosti, in bližnje valitve bodo verjetno že pokazale prve sadove!... Želimo le, da so strpljtvi ,im uvidevni do slovenske manjšine in da proti njej ne dovolijo nobenih .šovinističnih izpadov! LETINA INDUSTRIJSKIH RASTLIN Kmetijski strokovnjaki predvidevajo, da bo letošnji pridelek industrijskih rastlin nekoliko manjši od lanskega. Znatno manjši bo tudi pridelek sladkorne pese. 'Sončnic to seveda tudi manj, saj so letos posejali - njimi 25.000 ha manj kot lami. LETINA V MARIBORSKEM OKRAJU Kmetovalci cenijo letošnjo letino na povprečno. Dolga zima je prinesla mno go škode, -toda lepi pomladanski dnevi so ■škodo deloma omilili. Tako iznaša skupn> pridelek pšenice 89.121 kvintalov ali 12,8 'kvintalov na ha. Lani je znašal povprečni pridelek v okraju 13,8 kvintalov na ha. Rži so posejali skoro polovico manj kot pšenice. Povprečni hektarni donos je 10,5 kvintalov. Z ječmenom je bilo posejanih 1878 ha, požetih pa 1866. Povprečni donos v okraju je 12,3 kvintalov na ha, medtem ko je lani znašel 13,2. Kar se tiče sadja cenijo letino za dobro. Ce-še-nj so pridelali blizu 700.000 kg, višenj pa so pridelali 15.000 kg. Pridelek jabolk cenijo na 25-30 kg na drevo. Večji old lanskega pa je pridelek sliv, in sicer 30 do 40 kg na drevo. RIBOGOJNICA V KOBARIDU Ribogojnica v Kobaridu je bila zgra jenei že pred 20 leti predvsem zaredi za ščite slovite soške postrvi. Med vojno sp ribogojnico porušili in šele leta 1947 je bila spet urejena). Od takrat dalje se posebno zanimajo za obratovanje lovišča in ■so si zagotovili plemenski material za pridobivanje iker. Deloma se jim je to nadziranju svojih predstojnikov, zato se staršem ni bati, da bi se še nadalje dogajali kaki težki primeri. Slovenski starši naj torej izvršijo svojo dolžnost in naj svoje otroke vpišejo it slovensko šolo, kjer se otroci naučijo o* beh- jezikov, materinega in italijanskega! Vpisovanje v srednje šole Vpisovalmje v srednje -šole v Gorici s» j< pričelo 1. septembra in se zaključi 2*. septembra. Morebitna pojasnila daje tajništvo vsake posamezne šole, ki je odprto vsak delavnik od 8. do- 12. ure. Opozarjajo se dijaki, ki so položili 'Sprejemni izpit za Nižjo srednjo šota (gimnazijo), da sam iizpit še ne zadostuje, temveč se morajo tudi vpisati iza po-sečanje šole. Vpisovanje v osnovne šole Vpisovanje se ibo vršilo od 26. do 30. septembra. Otroci, rojeni leta 1950 te«, prvi -razred), so dolžni predložiti rojstni list im potrdilo o cepljenju proti ne nim kozam in davici. /j Šolsko leto 1956-57 se otvori dne 1. oktobra s šolsko mašo, redni pouk bo začel pa v torek 2. oktobra. Vpisovanje v srednje šole v Gorici se prične 1. septembra in se zaključi 25. septembra. Snoje otrobe vpišite v slovenske šole! •Zopet je tu čas vpisovanja otrok v šole. Vsak pošten Slovenec naj se posluži pravice, ki' mu jo daje ostevai, in naji -svojega otroka- vpiše v šole s slovenskim učnim jezikom. Te šole ima jo toliko prednosti, da se pouk vrši v slovenskem materinem jeziku, poučuje se na njih pa -tudi italijanski jezik! Premagati je treba vse morebitne pomisleke, (ki so neutemeljeni in v mnogih slučajih tovlrajo itz strahu, ki so ge vcepili fašisti in njihovi nasledniki šovinisti. Vsi pa- smo hkrati poklicani, da v morebitnih slučajih pomagamo potrebnim dtružtnam ta njihovim otrokom kar se tiče oskrbe za šolo ln' med šolskim letom. Zato pozivamo vse dobro čuteče sonojaike k narodni in socialna slogi ter jih v imenu naše skupnosti prosimo, da se za to vprašanje zanimajo in primerno žrtvujejo! posrečilo, deloma- pa ne, ker je potok % drijca. nedaleč od ribogojnice, vsako letu -p p.i.plavo odnesel ikre. V zadnjih dveh letih je bilo investiranih v ribogojnico 2,5 milijonov dinarjev S tem denarjem so lahko vzdrževali naprave, in kar je najvažnejše, poglahili so strugo Idrijce. Ker to proizvodnjo iker ni- mogoče več dobiti v Soči prave: postrvi, morajo lente uvažati Iz Neretve. V kratkem bodo, skupno -z ribogojnico v Sepenah (Trenta) poskušali množično gojitev. SOLSKO LETO 1956-57 V goriškem okraju je veliko pomanjkanje šolskih prostorov, tako da bo morala. n. pr. v Novi Gorici osnovna' šola gostovati v gimnaziji. Toda razen prostorov primanjkuje tudi učiteljev. Zaprosili so za- 49 novih u-čltteljev, a dobili so jih le 19. Da bi pa zadostili vsem potrebam, bi potrebovali kar 71 novih učiteljev! DOMAČA MARGARINA V kratkem bodo začeli v zagrebški-■tovarni olja proizvajati margarino. Za vse potrebne naprave so izdali 70 mLlijcxnw din. Ko bo tovarna obratovala z vso svojo zmogljivostjo, bodo vsako uro izdelali eno tono margarine. Pozneje bodo začeli s proizvodnjo vi-taminizirane margarine. Za- sedaj morajo seveda librirana rastlinska olja, ki stožijo kot surovina za izdelavo margarine, uvažati. Todai že so določili 240 milijonov din za zgraditev na Zibujak-u novih objektov za- bi-briranje rastlinskih olj. K« bo vse to dograjeno, bodo izdelovali margarino izključno te domačih surovin. AVTOTAKS Mari 1 <0 Kovačič GORICA - VIA A. MANZONI 16 - TEL. 22-44 Se priporoča za preooz potnikov po Goriškem in v Jugoslaoijo ŽipahnpsH italijanskih liberalceo GOSPODARSTVO NOVICE IZ SLOVENIJE Čarobno oko - televizija Le malokateri gledalec, ki ima sam televizor ali pa zahaja k. prijateljem ali 7.nancrm*ina televizijski večer, se zaveda1, kako veiMke so uporabne možnosti -te iz najdbe. Znanstveniki raziskujejo n. pr. jedsna goriva :.n jih preizkušajo 's pomočjo tele vi zor ja. ki je zvezam iz mikrofonom. Ce bi. .raiziskovsiec svoj mikrofon uprl narav ir.ost, neip-osreidmo v jedrno snov, bi že; v nekaj sekundah oslepel. Zgradili so tele-vizorske kamere zelo majhnega obsega (v* premeru kakih 10 cm), ki jih postavijo '• središče atomskega reaktorja. Teko -lahko opazujejo vse postopke, ki se v reaktorju razvijajo, česar ne bi mogli •doseči z, nobeno drugo pripravo. Uporaba televizorjev pa obsega1 tudi še dituga- področja. Leta 1954 se je pri o teku Elba zrušilo v morje britansko letelo cCcmet«. Fregata britanske mornarice je iskala ■ razbitine, da bi na podlagi dj’c.5enih delov ugotovili vzroke nesreče. S posebnimi, napravami na korveti, ki javljajo bližino podmornice, so kaij hitro -ugotovili mesta, kjer so na morskem dnu ležali raztreseni deli letala. S pomočjo televizorja- so preiskali kar na morskem dau posamezne razbitine in ocenjevali, katere je vredno dvigniti. Brez teevizijiSkih naprav bi potapljači mesece iri mesece opravljali delo,, ki so ga te na prave izvršile v nekaj dneh. 2e prvi dam; so naleteli na morskem d/nu na potopljeno rimsko galejo, ki leži tam že od časov rimskih cesarjev. Tudi pri iskanju britanske podmornice »iAffraiy« leta 1951 so uporabljali televizijske naprave. Pri tem so opazili, da je mersko dno v Rokavskem preliviu na gosto -posuto te ostanki neštevilnih potopljenih ladij. Nihče -ni mogel vedeti, ali ne leži potopljena podmornica med tem ladijskem grobiščem. Tako so morali preiskati vso -množico razbitih ladij. Televizorji se lahko -zadržujejo pod vodo tudi po več ur in jih morski tokov* prav nič ne nadlegujejo in ki so potapljačem tako nevarni. Poleg tega- lahko strokovnjaki na- krovu ladje vse pregledajo iin niso odvisni od sporočil potapljačev. !Na kopnem je uporaba televizorjev mnogovrstna. Neka londonska bamika uma svoj arhiv nameščen nekaj- kilometrov od londonskih predmestij, ker stane kv. meter pov.rš ime na sedežu banke nad 50 ■tisoč lir. iPo -televteiji je banka povezama, iz arhivom. V Ameriki je Fordova tovarna paveza'a 5 televizijo številne hotele in -restavracije po vsej državi, da interesentom prikazuje. -svoje najmodernejše modele. Prav tafko so televizijsko 's tovarno povezani vsi njeni številni zastopniki Uporaba- -televizorjev za opazovanji procesov v- visokih pečeh, pri atomskih razstrelitvah, raketnih izstrelkih in. irmo- OD TU IN TAM Atenske telefonistke so grškemu mini-»trn za pošto in brzojav izročile za njegov rojstni dan »zlato knjigo«, ki je vsebovala nad 10.000 več ali manj surovih besed. Te besede so jim izrekli nezadovoljni posluževalci telefonskega omrežja. Češkoslovaški mladinski list »Prače Mladijch« priporoča svojim čitatel jem novo igro »lov na begu-nce«. Najprimernejši prostor, pravi list, je košček gostega gozda. Beguncem dovolijo 30 do 40 metrov prednosti. Od časa do čatsa se begunec obrača, da se prepriča,, če ga Zasledujejo. Ce begunec svojega zasledovalca zapazi, je ta izločen iz igre.... V resnici sodobna igra za, bodoče begunce in bodoče mliinike. Kar se Janezek nauči, t Janez zna,! gih drugih -postopkih, ki so povezani z nevarnostjo za življenje in zdravje opazovalcev, je danes že splošna. Tako so pred kratkim hoteli preiizfousiti zračni odpor p-ri turbinah »Proteus«. Vgradili so v motorno gondolo televizijsko kamero. Med drugim so preizkusili odstranitev ledu na letalskih motorjih v višini 10 (tisoč metrov. Kakor danes ob raznih prireditvah u-parabljamo. zvočnike, kjer so zbrane večje množice poslušalcev, tako bomo v bodoče, uporabljali televizorje, da bo sleherni gledalec prišel na svoj račun. Hvtamatjja nadomeSEa možgane Ob začetku nekega mosta v Walling-fordu v državi Connecticut v Združenih državah je postavljen avtomat, v katerega mora vozač, ki želi čez most, vreči 50 oe.ntov za mostnino. Po vsakem sprejemu novca se stroj glasno zahvali: »Iskrena hvala! Želim vam najprijetnejšo vožnjo!« Na> sto in sto avtomobilov pasira ob koncu tedna most samo zato, da poslušajo- prijeten glas avtomata. Veliki in majhni otroci se veselijo nad prijaziniasit-jo -»avtomatskega možakarja«. Ta robot nadomešča tri čuvaje zapornic in je stolno dobre volje. Mestni robot je najnižja -stopnja druge indcrtrijiske revolucije, za katero še n'mamo drugega izraoa kot avtom-atija. Kako iag-leda avtomatija na do sedaj doseženi stopnji, nam preit,olmači-jo morda nekateri inasle-cfcnji primeri: Popolnoma avtomat iiziraina tovarna sadne marmelade in podobnih izdelkov na Panskem obratuje dan .im, noč in zaposluje vsega- tri delavce. V 'zadnjih dveh fl-eti1® je tovarna svojo proizvodnjo potrojil stroje pa je amortizirala v desetih mesecih. Neka ameriška zavarovalnica s 40 mi lijušni- zavarovalnih polic je, v prejšnjih ■časih potrebovala za .izdelavo tabele u-mrljivcsiti približno le to' dni. Delo so ta krat izvrševali -na »ročni pogon«. Z uvajanjem preluknjanih kartotek so delo o-pravili v treh tednih. 'Danes izvršijo isto delo elektronske naprave v treh minutah. (Nova motoma Fordova tovarna v Clevelandu izgotovi v 540 delcvmiih postopkih vsako uro ro 100 popolnih avtomobilskih motorjev. Pet sto metrov dolg" delovna dvorana je popolnoma neobljudena. En sam tehnik opazuje v stekleni celici delovanje strojev. Rdeča lučka mu pove, 'kje se je vtihotapila med zamotane stroje kaka okvara. V neki ameriški popolnoma avtomatični tovarni' za: radijske. sprejemnike, ki obratuje zgolj zai vojaške potrebe, iprihau ja po tekočem traku vsake tri sekunde — ponavljamo — vsake tri sekunde po en sprejemnik popolnoma izgotovljen. Tudi v tej tovarni je zaposlenih le nekaj tehnikov. Neka nova (tovarna je postavila elektronski stroj, ki v eni uri skomponira ti-soč glasbenih koscv. Naslove in besedila prepušča zaerolkrat stroj še človeškim možganom. Morda bi bilo 'bolje, če bi še to delo opravljal stiroj. Znani ameriški znanstvenik je za pojem avtomatije izbral naslednjo definicijo: »»Mehanizacija nadomešča moč mišic, avtomatija nadomešča -možgane.« Počasi se bo moral svet še na marsikaj pripraviti. Koeksistenčna soseščina Komunistični tednik v slovenskem prevodu »Delo« se večkrat spotika nad številnimi (kritičnimi posnetki »Demokracije« prav v tisto življenje komumistič-mega raja, zaradi katerega imajo uredniki in sodelavci svoj- skromni košček kruha. Od prve do zadnje vrste vsake številke so v »Delu« osredotočeni težki napori -truda o edincizveličavmosti fcomumiz mas. »Demokracija«, ki že deseto leto prinaša neretuširana poročila iz komunističnih rajev z.ito, da bi naši ljudje me padali v zmote, je seveda »Delu« v veliko maipcitje. Gotovo bo naše citate!je zaimimailo, kako deluje -nova »koeksistenčna politika«, ki jo tako hrupno navija komunistični tisk in njegovi plačani trobentači. Pojdimo na kratek izlet z mislijo na avstrijsko - madžarsko mejo, kamor je za velfcošmarske počitnice radovednost potegnila tudi enega izmed naših prijateljev, in si od bliže oglejmo Hruščeve »ko-eksistenčne darove«. 2; meseca maja je komunistična, vla da v Budimpešti sporočila avstrijskim o-blastem, da bodo Madžari svoje »tehnične mejne zapore« v teku treh mesecev odstranili vzdolž vse madžarsko - avstrijske meje. Ze takrat je bilo očitno, da te odločitve niso smatrali resno; do sedaj se na smrtnih' mejnih zaporah mi ničesar bistvenega. spremenilo. Na nepreglednih mejnih odsekih je ostalo vse zgolj pri obljubah. Le tam, kjer je s prostim očesom zemljišče na madžarski strani pregledno, so odstranili bodečo žico in španske jezdece ter navidezna očistili miinska .polja smrtno nevarnih vojnih pripomočkov. Za neka j ftisitih redkih lukenj v železni zavesi, s katerimi je madžarski komuni- [—Tjulnji so emiflrirali... H!nnn»unitimiiimu!tti!iiiuiiiumiiiniiitiiinmumiiifitiiummiigli že -prav pomembne uspehe. V po same zn ih vaseh se -je že udomačila blagi nja, kakršne v prejšnjih časih nikoli ni .so poznal i. Z uvajanjem .postopnega denarnega gospodarstva pa naraščajo seveda tudi potrebe. Trgovine ,ki so se še pred kra-‘ k im omejevale na najnujnejše življenj Sike potrebščine, razpolagajo danes z veliko izbiro najraanov.rstnejšega blaiga. Povsod po južni Groemlatjidiji si domačini lahko kupujejo oblačila, obuitev, radio-aparate, fotografske aparate itd. (Pekarne in slaščičarne, ki bi jih telet-nif- še pred desetimi leti zaman iskali po posameznih naseljih, iso daines posebno priljubljemie. Gradnje modernih stano-vanjsklh hiš podpira vlada z vsem razumevanjem. Koče iz ‘šote so že skoraj povsem izgiinile. Sole, 'bolnišnice, cerkve, kinematografske dvorane, hoteli in gostilne, vse to narašča' te dneva v dan. Groenlandija — nekdaj zelema, dežela, ki se je v -teku sito in stoletij spreminjala v ledeno im snežno puščavo — palagom ; ■zopet zeleni. Zalivski 'tok se .zopet širi vse do groemlamdskiih obal in prinaša prebivalcem novega življenja. Tako se. spet .pan-ivlja prazgodovina. Groenlandija je svoje ime 'zaslužila zaradi nekdanjih zelenic, ki so se spremenile v led in sneg. Sedaj se zelenje obnavlja. 8/ dni pil vetru in deževju Trije Kanadčani so si zgradili ta ce-drovega lesa navaden splav, kakršnega m. pr. uporabljajo slovenski splavarji za prevoz lesai te Sta jenske po Savi do Beograda. Trojica je »voj splav postavila v morje v 'luki H«lifax a (namenom, da> pre-pluje Atlantski ocean im se z njim dokoplje do britanskega otočja. Pri tema meij bi jim služil zalivski tdk, ki te mehiškega 'zaliva prinaša (toploto Veliki Britaniji. Računali so tudi na ugodne vetrove. Na pol sestradani so trije Kanadčani, sedaj, dosegli britansko oba/lo. Zadnjih trideset dni plovbe niso imeli niti pitne vode, in iti drugih živil več na splavu. Lovili so ribe in se hranili s surovim .ribjim mesom. Žejo pa so sl gasili z deževnico, ki so jo lovili v času deževja. Mladeniči so. stari 27, 29 in 31 let. Na splavu so meli tudi dve mačka, ki sta tuldii srečno prestati dolgo -in nevarno vožnjo. Kapitan splava je bil Henry Beaudot ki je prispel -po 87 dneh ves zaraščen kakor njegova ostala tovariša' v Anigilijo. Brili se niso, da bi štedili s pitno vodo. Angleško prebivalstvo majhneiga obrežnega mesteca jim je pripravilo zelo svečan tsprejem. stični režim želeil dokazati možnosti »dobrih sosednih odnosov«, so. plačali zapitek prebivalci madžarskih obmejnih vasi. Ti žjvijb sedaj pod krutim nasiljem madžarske OZNE, -ki se taro imenuje A. V. 'H. Madžarsko ohmejtno ozemlje je razdeljeno kar r.a štiri »varnostne pasove«. Za vstop na tri izmed teh področij so potrebna posebna osebna: izlkazila. Rrv.i pa* obsega širino 'kaikih 35 kilometrov. Pričenja 50 km vzdolž meje in sega 15 km oddaljeno cd meje. Ta pas lahko prekorači madžarski podanik brez posebnega dovoljenja. Vendar je tu pod nepresta-CTim nadzorstvom oblasti, ki .ga sprašujejo iin nadlegujejo o vzrokih njegovega zadržanja v tem ©asu. Vsak njegov ko-m'i zasledujejo miličniki in vohuni. Drugi pas je 14,5 tom širok in se priključuje prvemu pasu. Poteka vzdo1* meje 15 km široko. Kdor namerava v ta ra,s, mora imeti posebno dovoljenje, ki ga izda notranje ministrstvo z ozmačko poštni predal 0625 - oddelek za. obmejno ©bro.rn.bo. Dovoljenje je veljavno 3 mesece. Kdor se v pasu -zadržuje več časa, se mora javljati oblastem v rokih, ikaltoo/ to predpišejo za vsak posamezni primer. Tretji pas' ie vzporednica, široka 450 metrov. Priključen j,e ta- pas drugemu in sega 50 metrov pred državno mejo. Z vzhoda je opremljen z velikimi varnostnimi crcffiorili. Za. temi napisnimi tablami proti meji je postavljeno žično omrežje. Žice so priključene na. ustroj svetlobnih raket, ki se ob dotiku žice avitomatič-fflo sprožijo. Kdor ta ustroj sproži, ga takoj ustrelijo. Tu so tudi postavljeni opazovalni stolpi, Tu so tudi močne žične -vire, ki so j*'h cdstralnili le -na zelo preglednih mestih. Nadomestili pa so jih z vodoravno ležečimi žičnimi ovirami., ki jih je: le zelo težko prekoračiti. Zadnja novost pa je »čudoviti zaboj«. Je to štirikotna, priprava., ki jo položijo na tla. Iz nje segajo zelo tanke žice kakih 200 metrov na vse strani. 2ice potekajo po kratkih v zemljo zapičenih kolih. Iz zemlje gledajo le po nekaj oetnifci-metrov. Vsaka žica je zvezana, s signalno žarnico, 'ki je nameščena v »čudovitem zaboju«. 2amica se posveti v trenutku, ko se žice dotakne 'begunec. Miličniki a avtomatskim orožjem so v bližini zaboja. »Čudoviti zaboji« omogočajo patruljam, da se zadržujejo stalno v njegovi bližini. To so prave pajkove mreže. Pobeg je sedaj že skoraj nemogoč. Četrti pas -ima 50 m širine. Kdor ga prekorači, mora imeti še eno posebno dovoljenje (notranjega ministrstva im, sme na to ozemlje samo v spremstvu miličnikov. Na vsakega, drugega pr#s*opnikm streljajo. Taka je praktična komunistična »koeksistenca«. Vsa me ja je še vedno ema sama trdnjava:, en sani strelski jarek. "Komunisti že vedo, Zakaj ne sme nihče v raj, posebno pa še, zakaj nihče ne sme te raja. Komunistični raj je namreč pravi pekel tega sveta. To vedo tudi naši komunisti, zato .izbirajo Avstralijo, kadar motajo a trebuhom Ba 'kruhom Sin n« Sovjeti je im ne .pripreinic, pa tudi ne Tir iovine. Tako je gospodje tovariši komunisti — in wič drugače. Glasbena iola SPNI ■Vpisovanje lanskih im novih gojencev je začelo v ponedeljek, dne 17. septembra in traja dnevno od 10. do 12. in od 16. do 18. ure v u-lici Machiavelli. 22-11. Pouk bo za. 'klavir, violino, harmoniko ia orkestralne instrumente poleg teoretičnih predmetov. Vsa podrobna' navedita in informacije daje vodstvo v ul. Machiavelli ob zgoraj omenjenem času. POD ČRTO iii«iiiiiiiiiiiiwiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiwiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim VSAKDANJI DOGODEK Ko je brivec Janez Staguljai naenkrat začutil potrebo, da bi se pošteno nasmejal nad isočmo smešnico, ki mu jo jei sine č: zaupal šofer četrtega podpredsednik;. •icpubliške vlade, tovariš Nande Brente1 ’ je z vso naglico .ponovil partijska dolo čila svojega rodnega mesta iin ugotovil, da je za vsak smeh potrelbinio posebno policijsko dovoljenje. Sramežljivo so se njegove oči pasle .po brivski polici. Medtem ko ije na starem, .usnjatem jev memu z močnim ropotom, gladil skoraj do samega hrbta febnuišemo britev, se mu je pokazal v velikem .zrcalu obraz, .prvaka mestne tajne policije, tovariša Mitje Ri-biviča. Policijske oči so sumljivo ogledovale Strguljev obrazni izraz. Brivec se je itiho prestrašil. Ali je policijski uprav nik zaslutil brivčevo potrebo po smehiui? Da ga ni spet izdala tista guba v kotu ustnic, ki se mu vedno pojavi, kadar mu iJi-aijago na posmeh številni ukrepi Jjtuidr sVe oblasti, ko dames prepovedujejo tisto, kar so včeraj zapovedovali. Brivec je položil britev ma omiljeno lice policijskega' poglavarja,, ki je uitrur jeno -zaprl svoje mačje oči. Nehote je po'-tegniil 'brivec svoje reizilo čez policijski »nozolj, ki ga je 'zredila Ij.udskodemokra-tičma mesnata pridobitev. Mozolj je končal kot Berja na kremeljski stolici. Str-puiilja je sicer vrtal v nastalo rano s pisalom, ki .ustavlja kri i.n ki mu iga je šofer tihotapsko prinesel iz Trsta, ampak policijska kri je kot mošt tri dni po trgatvi: vre, in kipi. da ga 'tudi sam vrag ne ustavi. (Policaj se je vzravnal na stolici. »Pa ■mo te speit ujeli, ptiček,« je dejal, »tu je nov dokaz tvojih' delovnih maiporov za socialistično skupnost. Prekleto revna je ■ta tvoja vnema, tovariš S trgu! jat Jutri se javi ma Udbi, ma oddelku za pobijanje sabotažnih zločinov proti delovnemu ljudstvu!« •»Da, tovairiš upravnik,« je odgovoril brivec. »Zagotovo pridem, opravil bom samokritiko iin prejel opornih.« »Koliko opominov?« .se je uradno nasmehnil tovariš policaj in si. ogledoval pordečelo milnico na bradi. »Koliko opominov imaš že izaradi pomanjkljive delovne zmogljivosti? Kaj jih ni že enaijst?« »Točno enajst, tovariš upravnik....« »Torej bo jutri dvanajsti. Dvainajst > pomimov pomeini državni ukor!« »Državni ukor? Potem mi bodo po zakonu zaprli brivnico?« »Za.prli? Kdo igovori o. zaprtju? Država bo brivnico upravljala v tvojo korist, tovariš ®trgulj»!« (»Moj Bog,« je zagodrnjal brivec. Tovariš policaj je sunkovito. Obrnil glavo, ko da ga. je vpičil govedji obad. Britev je drsela po policijskem goltancu. Policaj se je razburil: »Povej, tovariš Strgulja, kaj si, .nameraval povedati s tistim ,moj Boig'? Ali. nisem prejel direktive? Ce .se ne motim govori direktiva .H. 2136 o protizakonitem zlorabljanju praziR.-overja med delovnim časom. Odstrani rezilo, tovariš brivec! Zastopniki ljudske oblasti miso .zaklani prašiči, ki jim s kolofonijo im vrelo vodo odstranjujejo ščetine! Rad bi si ogledal direktiv ~-št. 2136; kje jo imaš, tovariš brivec?« »JiUt.ri jo 'bom .prinesel s seiboj,. tovairis upravnik.« ŠiirigUilja se je spomnil včerajšnje sme-šnice in obenem .tudi izigu.be brivnice. O boje ga je naenkrat spravljalo v zimedo. Zaradi obojega bi se tako rad zasmeija'. Z vsemi silami se je branil smeha, vendar se mu je to le deloma posrečilo. Hi mogel in ni mogel zatreti ujediljivega po-eme.ška. mSe1 zabavaš, kaj, tovariš brivec? Tu '!o po dvanaiistih opomin 'i rrreH «’(r'l’n1rr! državnim ukorom:? Ka.j te spravlja v raz-posajemosit med delovnim časom?« »Oh s mesnica, tovariš upravnik, sinoči sem jo slišal. Pa. je res posrečena. Teke še nisem slišal niti pod staro Jugoslavijo.« »Pa je smešniica tudi dovoljen®? Kds> jo ie pripovedoval?« >il za švicarske komu-■iste isto, kar je za tržaške komunisrte ViltJtorio Vidali. iP,red nekaj dnevi je E mil' Arnold, ki je polnih štirideset let vedril in oblačil na čelu švicarskih komunistov, objavil v oglassnem listu »Basler-stab« občirem oglas, v katerem je v odrezanem kominte.rskem slogu povedel, de izstopa iz komunistične partije, ki nosi V Švici ime »Partija delavcev«. V komunističnih partijah po vise m svetu se — kakor znano — dogajajo najne-verjetoejše stvari. Odstopa prvega švicarskega boljševika pa gotovo ni mihč pričakoval in ga tudi nihče ni smatral za -mogočega. »Mi smo izpolnili svojo nalogo. V svetu so se izvršile velike spremembe«, zatrjuje bivši komunistični prvak v svojem oglasu. S tem je Arnold pravzaprav izrekel smrtno Obsodbo nad švicarsko komunistično partijo. Arnold nadaljuje: »Sodelovanje vseh 'ljudskih skupin, ki ne pripadajo visoki financi, je v ,ljudskem izbiranju’ ne samo potrebno, pffli pa tudi mogoče. Prav tako je potrebna enotna stranka vseh delavcev in socialistov.... Ta stranka naj bi dopuščala v svojih rolkah teoretične svetovnonazorske razlike; enotmosit pa Ibi si marala ustvariti z demokratično izglasovanimi akcijami.« Tito - vrzel v Stalinovi zapuščini Katera naj ibi bila ta stranka? Komunistična gotovo ne, iker bi drugače Arnold ne izstopil iz nje. Nova stranka torej, neke vrste Ljudska franita. To namero reekriva v svojem inseratu sam bivši komunistični poglavar: ». . . . Danes so socialisti in komunisti soglasni v emialkih sociaLnih ciljih. Oboji ibi se morali st-rniti v skupno organizacijo.« Navedli smo zgornji tipični primei Švicarskega komunista, da nam bodo tudi S tem členom komunistične, preče; 'zamotane verige, laže umevni dogodki, ki nakazujejo v svetovnem komunističnem prerivanju čisto svojevrsten razvoj. iZa lažjo razbistritev celotnega kremeljskega manevriranja v zadnjem času pa je potrebno, da sežemo nekoliko na-*wj. iStalin je odšel po gobe. ali prostovoljno ali nasilno, 'tega še ime vemo. Za naša razmišljevamja in izakl j.učke to niti ni potrebno. 'Stalin si ni ustvaril naslednika, ki 'bi tako 'kot on odločal o življenju in smrti slehernega 'komunista po vsem šir* mem svetu. Nihče izmed dedičev ne uživa toliko osebnega ugleda kat ga uživata v Aziji Mao Tse-tung im v Ev.ropi Tito. To dejstvo je za 'Stalinove dediče ne sa mo hudo iponiževailno, pač pa tudi s kraj no nevarno. Rdeča Meka v Kremlju ni več središče 'kroga, pač pa Se jo feoog preobrazil v. elipso z dvema žariščema', v Pekingu in Beogradu, vsaj zai del azijskega oziroma z® del evropskega komur nističneiga sveta. Stalinovim dedičem bi ibilo izredno všeč, če 'bi mogli oba polboga primem« ■ponižati. Rdeča Kitajska je Sovjetom zrasla čez glavo, Tito pa si prilašča nad 'zorstvo nad evropskimi sovjetskimi pr:-prežmicami. Tita bi mogli Stalinovi dediči ukrotti le. če ga spet naženejo v svoj hlev. Samj zaradi teh dveh preraslih komunističnih mogotcev svetovnega komuni/, ma so Stalinovi dediči, pričeli s pobija>~ njem kulta osebnosti. Z vso silo in s tipično boljševiško surovostjo so pričeli napadati Staliinia in stalinizem. Mntve in tive titovce so pričeli slaviti po vsej Vzhodni Evropi. Kremeljski igralci pri vsem tem seveda niso mislili na mrtvega Stalina, pač pa saimo na oba živa -in neprijetna tekmeca. Destalinuzacija rpa je rodila sadove prav tam, kjer jih Stalinovi dediči niso prav nič potrebovali — v Sovjetiji in njenih evropskih priprežnicah. Rdeče Kitajske im Titove Jugoslavije se pobijanje kulta osebnost ni miti dotaknilo. Nasprot •no, ob razveljavljanju Stalina sta se ob;’ ipolboga samo še podaljšala. Čeprav si je Tito zadovoljno mencal roke ob novih Čistkah protititovcev iin ob poveličevanju njegovih pabešemlh prijateljev, se 'le ni vrgel v objem Moskve. Licitacija sc nadaljuje Hruščeva' in Bulganinova spokorniška pot v Beograd, raapust Kominforma, obglavljenje Cervenkova, Rakosija, oeJSlopd nine Sovjetije in njenih priprežmic Titu, številne trgovinske pogodbe, podojila, dobave, konvencije itd., vse to je sicev spravljalo od časa do časa Tita v dobro voljo in 'ga vzpodbudilo tudi za kako mednarodno mešetarjenje v (korist Kremlja, še dvigala. Titov odpor 'podžiga Kremlju živčnost in nestrpnost. Cas dela za Tit#, ne za Kremelj. Ali misli Kremelj ponuditi Titu 'tudi oblast nad Bolgarijo? Tiito se je svoj čas zelo ogreval za federacjo ,z Bolgarsko. Leta 1947 bi ta načnt že s kom iavedli. General Markas, vodja takrato" srške komunistične vstaje, je bil naklonjen taki izvezi. Pravijo, da je bil pri pravljen odstopiti Jugoslaviji grško Ma kedonijo iin Solun. V grški Makedoniji živi močna slovanska manjšina. Tudi takratni bolgarski komunistični poglavar Georgi j Dimitrov je bil za ta načrt. Av®u*ta mesec« 1. 1947 sta se na Bledu sestala Tito in Dimitrov, ki ga je spremljal tudi Amtov Jugov, ki je dolgo časa -bival v jugoslovanski Makedoniji kot sovjetski agent. Tito in Dihnit rov srt i se na Bledu tajmio sporazumela, da bosta ».družila obe državi iin tej novi državni obliki pridružila ob priložnosti tudi še grške Makedonije. Bolgarija bi po ♦etn načrtu postala sedma republika z i- stale republike. Stalin pa tega osnutka ni sprejel. Povabil je Tita im Dimitrova-v Moskve. Prev dni Tito pa je pcslal v Mcčkvo delegacijo, ki jo je vodil Kardelj. MenE-jcma se je Stalin premislil in povedal ta z na:rtom popolmioma soglaša. Medtem pa je Kardelj izvedel od .indi-skret.ne.ga Bolgara, da je Dimitrov prinesel s seboj že listo ministrpv bodoče zedinjene države. Bolgari’ •ao’"zahtevali zase nohamje ministrstvo in vse gospodarske resorje. Tito je zavohal nevarnost, ki mu preti. Zavedal se je, da je notranje ministrstvo s tajno policijo trojaoski konj v Stalinovih načrtih, da si podredi neko -deželo. Načrt je propadel. Dimitrov je umrl in sledil mu je Cervenkov, ki je bil največji nasprotnik federacije. < Krožnik odrezanih glav Federacija Titove Jugoslavije z Bolgarsko maj hi bila torej naslednja cena, :s katero Kremelj licitira Tita za totalni povratek v boljševišfci objem. Malo je verjetno, da bi: Tito ugriznil v to majino-vejše kremeljsko jabolko. Kremelj pa je Titu prinesel na krož-nMou tudi številne odrezane glave. Med njimi pa 'manjka ena. ki za Tito ni 'brez vrednosti: glava! tiste partije, ki je imela velike zasluge, da je vidovdanska resolucija iz leta 1948 izagledatla luč sveta. Ta glava se imenuje Vittorio Vidali. V prip.režeiiških državah .spokorništvo ni potekalo povsod gladko. Na Madžarskem in na Češkem so se precej časa' upiirali, končno pa so se le vdali-. Vse 'kaže, da- je sedaj na vrsti Tititorio Vida1!. Poravnava med titovci in komunisti se zapleta na vseh koncih in krajih. Pred čaocim so eni in drugi kričali, da so ss .na kulturnem poprišču že pobratili. ‘Pa ni res. -Prav .nedeljski »Pr. dn,.« se huduje nad -komunisti, da so preprečili v Ricmanjh vzajemno veselico. Komunistično »Delo« in »II Lavoratore« sta. se toliko- vda'a, da priobčujeta polemične čla.r’:s ia:-tn;'h članov o pabraitimiji in preti njej. Vidali napada jugoslovanske komuniste, ki naganjajo v zapore sovje' ske povratnike. Po dolgem porajanju' in odlašainiju, ©-klevanju, 'zavijaaju in izvijanju je 'končno tudi tržaika občina dobila svoj občin ski odbor. V njem so zastopane tri stranke: Krščanska demokracija, socialni demokrati in republikanci. Preteklo sredo je odbor tudi že imel svojo prvo sejo, na kateri so novi odborniki formalno spre jeli svoje funkcije. ■Novi tržaški občinski odbor je sestav ljen takole: župan je ing. Bartoli (KD), poilupan in odbornik za občinsko raču-rovodstvo je prof. Dulci- (PSDI). Ostale odborniške funkcije pa so zasedli: javna dela prof. Hairabaglia, ceste, kanalizacij«' .la mestna čistoča ing. Visintin, davki dir. Rinaldini, ekonoma* dr. Verza, občinska ■podjetja dr. Venier, higienski urad dr. Pecorari, šolstvo prof. Sciolis, statistika dr. Franzil, personalni oddelek prof. Gri-delli. Vsi doslej našteti odborniki pripadajo krščanski demokraciji. Socialna demokrata. sta, poleg podžupana, še dva: odv. Miani, ki bo vodil a-nagrafski urad, in dr. Benussi-Gambel, ki bo vodil upravo posebnih ustanov. Republikance pred .stavlja v odboru prof. Ciumibait, ki bo i1 mel resor za trgovske licence. Odbor je na svoji seji razpravljal tudi o sklicanju občinskega sveta, ki bo, če se kaj ne spremeni, imel svojo izredno sejo prihodnji torek. Na njej bodo razpravljali o pritožbi Tržaške umije, ki je bila zaradi napak pri sestavljanju volilnih list 'izključena iz zadnjih volitev. Svetovalci Narodnega gospodarskega- gibanja (MEN) bodo 'na' tej seji tudi predlagali, da ce razpravlja o prosti coni im drugih važnih gospodarskih vprašanjih, kar so že pismeno sporočili županu ing. BartolLju. Kakor vidimo iz sestave novega občinskega odbora, so skoro vse glavne veje občinske uprave menjale svoje izvoljene inačelnike. V zvez! s tem so bile izvršene .tiudl precejšnje premestitve višjih občinskih uradnikov na nova mesta. Novi občinski odbor bo pa šele s svojim praktičnim delom pokazal v koliko mu bodo socialni demokrati im republikanci s svojim sodelovanjem, v katerem kažejo zadnje čase večjo odločnost kakor v preteklosti, znali, skupno a uvidevne.jšir mi krščanskimi demokrati, vliti novega duha, ki naj 'zagotovi pravičnejše in koristnejše delovanje občinske uprave kakor »mo ga 'bili vajeni zadnja leta. Kova proga Trst-lužna Z novo pomorsko zveizo med našim pristaniščem in Južno Ameriko, ki se je s priložnostnih voženj spremenila v red no progo in jo opravljata družbi »Svem-ska Grienl Linie« in »Greek South American Line«, je bila izpolnjena želja gospodarskih krogov našega mesta. Suša po Krasu S k raškega podeželja nam sporočajo, da so se vzgledi za letošnjo letino v zadnjem času močno -poslabšali. Ze polne štiri tedne ni bilo izdatnega dežja. Grozdne jagode so droibne in ponekod se trte sušijo. Mnogo škode povzročajo tudi žuželke. ose in čebele. Ce ne bo v kratkem dežja, bo vinski pridelek izredno mršav. Tudi trava je vsa porjavela. "Pa*** «,">- »Borba« označuje te povratnike kot moralno kor-umpirane posameznike, karieriste in špekulante. Vittorio Vidali jih imenuje »borce *za mednarodni komunizem«. Del komunistov zagovarja maščevalne ukrepe Titovih sodišč ali jih vsaj označuje za nepomembne pri pabratimi-ji s Titovimi komunisti. Med temi zago verniki so posebno glasni komunisti, ki se prištevajo med Slovence, ali pa vsaj njihovi priimki kažejo na slovensko poreklo. 'Na drugi strani so zagovorniki Vi-dali-jevega odpora, ki so po svojih priimkih Italijani. »II Lavoratore« daje drugim očitno prednost tako po vrstnem redu, kakor po odmerjenem prostoru in črkah. Spor ie resen vsaj ma prvi pogled. Koliko časa bo trajal, je težko uganiti, zato pa ie prav lahko uganiti, kako bo končal. Niti en sam komunistični prvak ni. preživel do sedaj svoje -upornosti Kremlju. Vsi so se uklonili prej ali slej. To pot bo brez vsakega dvoma ubral -tudi Vitfcto-rio Vidali. Morda 'bo sledil svojemu švicarskemu vzorniku, ostal bo komunist, rešil pa bo svoj obraz. Ali pa to Vidaii ju tudi zadostuje, je drugo vprašanje. raj ni. Tudi ostale pridelke, v kolikor še ■niso dozoreli in spravljeni, ibo suša, kateri se je pridružila še iburja, popolnoma izničila. Taiko imamo Kraševci vsako lete svoje (težave in nadloge. Ce se nas suša izogne spomladi, pa nas z dvojno porcijo osreči poleti in jeseni. S sušo nastajajo nevarnosti požarov, zato bi bilo potrebno, da oblasti ob nedeljah posvečajo -več potrebnega nadzorstva jx> Krasu. Mnogi izletniki malomarno in neprevidno odlagajo cigaretne o-gorke, kr lahko povzročajo nesreče. Kraševec Zopet smo nekaterim na poti... V »Piccolu« z dne 14. t. m. se je neka Paola Riva pritoževala', da se je počutila v nedel jo 9. t. m. ne Opčinah ... na tujem. Tega dne je bila na. Opčinah slovenska, procesija v čast Materi božji. Na poti ji je bil, .morda jo je celo zbadal v oči, transparent s slovenskim napisom, kakor tudi napis na vhodu cerkvenega dvorišča. Morda, tako je napisala omenjena v »Pic col d«, .je bil čas, ko je v župniji veljal en sam jezik: slovenščina. Nato se pritožuje nad Ente Turismo, češ da naj bi.'bil dal na razpolago kar štiri pulimane iza slovenske vernike in da hoče poditi iz kraja italijanske i-n tržaške turiste. Zakaj tržaška škofija dovoli teko procesijo 1. 1956; zakaj se je -uporabila v cerkvi samo slovenščina1 in sledniič, za,-kaj se. ie dovolil prihod vernikov tudi ;z drugih vasj, se končno vpraša omenjena Riva. Da smo pa /nekaterim prenapetežem slovenski ‘verniki na pata tudi že na nar šem- openskem Krasu, da smo jim odveč, ■tudi kadar se snidemo Bogu in Materi svoji v čast- se čutimo globoko užaljeni in diskriminirani. Le fašizem in tlrugi še Jezikovni tečaji SPNI V prostorih SPM v Trstu, ulica Machiavelli 22-I-I-, bodo odprli v prihodnji seziji naslednje jezikovne tečaje: SLOVENŠČIN. A Tečaji 'za izačetnike in izpoinje-val-ni tečaji za vse vrste poznavalcev slovenskega jeaika. ANGLEŠČINA Tečaji za .začetnike angleškega jezika in tečaj za konverzacijo. Tečaje vodi profesorica iz Anglije. NEMŠČINA Tečaji za začetnike nemškega) jezika in tečaji za tiste, ki deloma že obvladajo nemški jezik. Poučuje usposobljena profesorica nemškega jezika. V slučaju, da bi bilo. dovolj interesentov za francoščino, bo SPM poskrbela tudi za otvoritev tega tečaja. 'Pri jave za vse obiskovalce sprejema -pisArna. SPM v Trstiu _vsak dan, razen ob sobotah, od 17. do 19. ure. ■* Rimski »II Giornale dltalie« je pretekli teden objavil članek, s katerim je nestor italijanske Krščanske demokracije, senator Don Stunzo, piovedal svoje mme-mije o socialističnem združevanju. Don Stui-zo ugotavlja, . da je iz dosedanjega poteka in izjav jasno, da ibi Nenni z združevanjem rad ustvaril silo, ki naj bi v dogledni 'bodočnosti prevzela- vlado. To naj bi se zgodilo po prihodnjih volitvah. Za čas -pred' političnimi volitvami pa =o se -socialistični prvaki sporazumeli, da se besita politični .tajništvi obeh strank stalno posvetovali. Do-.ti Sturzo pravi, da je sodelovanie vladne stranke (v tem primeru sa-raga-tovcev) z opozicijsko stranko (t. j. z mem-ni-jevci) protidemokratično im- da ne odgovarja namenu .koalicije vladnih strank. Prav tako dodaja., da Šaragatovi nameni n'č ne. štejejo, kakor ne veljajo nič nasprotujoče si Nenmijeve izjave. »Bistvo je eno in isto, — izaključuje Don Sturzo — .združeni socializem je enak komunizmu.« Takšno je mnenje ustanovitelja nek danje italijanske. Ljudske stranke, pred- danes obstoječi totalitarizmi poznajo le vladajoče im. vladane. Morda bi mas nekateri -rad-i konfinirali na Repentabor ali Mačkovlje in morda Zgonik. Le. tam bi smeli peti in slovensko moliti. Ali hoč’ jo, da se slovenski verniki skrijemo v kaukombe in častimo Mater božjo skriv-po kraških jamah? Mar niso naši 'brat”, onstran meje že dovolj preganjani, zakaj l.cčejo tudi iiz našega dobrega, mirnega vernega ljudstva napraviti same brezverce in ateiste’ Morda, da :bi nas s tem laže preganjali? Openski Italijani, če jih je -res kaj. vernih in Bogu vdanih, .imajo na razpolago še dosti lepih jesenskih ne-de.lj> da pripravijo svoje slavje. Mi jim ne bomo zavidali. Ali ob tej uri in ob skoro vsakdanjem napadu na nas dvignemo svoj glas in Bog sam nej nam b‘ sodnik ter vprašamo ite svetohlince: Qumt-sque tandem . . . (Do kdaj še . . .) Slov. vernik in Marijin častilec POROKA V nedeljo, dne 23. septembra ob S. uri se poroči-v župni cerkvi v Barkovljah gospodična Zorka P.ertot, visokošolka iz ugledne barkovljanske družine Milivoja Pertota, z gospodom dr. inž. Hilarijem Rolli iz ugledne tržaške družine. Mlademu paru želimo vso srečo na poti zakonskega življenja, obema družinama pa naše prav iskrene čestitke. ŠOLSKE VESTI Vpisovanje v slovemske osnovne šole na Tržaškem ozemlju Šolsko sknbnišitvo v Trstu sporoča, da bo vpisovanje im popravni iapiti v jesen skem roku za šolsko 'leto 1956-57 od 17. do 24. septembra 1.1. na sedežu šole. V prvi razred osnovne šole se vpišejo otroci, rojeni, v letu 1950. Dne 29. .septembra (bo otvoritev šol skega leta s sv. mašo: 1. oktobra pričn; redni pouk. Vsa potrebna pojasnila dobe starši prt ravnateljstvu šole. Šolsko nadzorništvo * * * Na višji realni- gimnezii-ji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg raz redov iz realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom. se vrši vpisovanje za šolsk’. leto 1956-57 od 1. septembra do vključno 25. septembra vsak dam od 10. do 12. ure v itajnilštvu zavoda v ulici Lazzaretito Veochio fi-U. Navodila glede vpisovanja so naizvid na na zavodovi razglasni deski. « • » Ravnateljstvo Državne nižje srednje šole « slovenskim učnim jezikom v Tr-st.u sporoča, da je rok za vpisovanje v vse razrede od 1. do 20. septembra. Vsa pot retina 'navodila daje tajništvo šole. • ♦ * Vpisovanje dijakov v slovensko učiteljišče v Trstu se .začne 1. septembra. Trajalo bo do vštetega 25. septembra. Natančnejša pojasnila, daje tajništvo v«ak dam od 9. do 12. ure. hodnice današnje Krščanske demokrat -je, keiterega še vedno smatrajo iza1 naj vplivnejšega ideološkega pobuc&ika ka toli-škega političnega igibamja v -Italiji. Iz poročila o prvem sestanku članov tajništev socialdemokratske in socialistične .stranke izhaja, da bo treba -šele načeti s obravnavanjem im proučevanjem cele vrste konkretnih vprašanj, predno se bo Jahko videlo, ali bo kaj, s socia-li .stično .združitvijo. Postopek torej ne oo •take kratek, kot 'bi želeli morda, .tisti, ki jim je z/družitev socialističnih sil tako pri srcu. da bi najraje kar preskočili o-vire, ki so na poti, ne da bi si jih prti ogledali :’m razmislili o usodnosti posameznih kerakov. To je tiudi prav. Samo tako se bo preprečilo tistim, ki jih' pr: tern morda vodijo slaibi nameni, da bi v .kalnem ribarili. Ce hoče biti združevanja-demokratičnih sil koristno, potem mora biti tako ustvarjena politična Kkupnost iskrena, ne pa samo navidezno demokratična. V nasprotnem primeru je. 'bolje, da do združitve ne pride, kajti z njo bi bil samo postavljen prenevaren most, po katerem so se .komunisti že v. vrsti držav povzpeli na oblast. 'Namesto demokracije in .zvišanja življenjske, ravni bi v tem primeru dobili najbrezdbzirnejšo diktaturo in ..revščino, česar v Italiji zares ne potrebujemo. V zvezi z omenjenim sestankom tojni-štev obeh socialističnih strank ugotavlja socialdemokratsko glasilo »La Giiustizia«, da bosta, vodstvi obeh strank v predvidenih razgovorih morali proučiti najprej trenutna notranjepolitična in zunanjeipo-litična vprašanja, nato pa tudi glavne razlike v osnovnih načelih obeh vodilnih strank italijanskega socialističnega gibanja. Nakaizani program torej dokaizuje, ■da morebitno zedinjevanje ne ibo sad ene same -načelne odločitve, temveč podrobnega iproučevanja, ki maj ‘bi ibilo izpeljano z realističnim duhom ih pravilnim .u-poštevanjem stvarnosti. Pri precejšnjem skepticizmu, ,s katerim spremljajo italijanski konservativni eilem&nti .socialistično zbliževanje, ne 'b> odveč, če .omenimo tudi misel, ki jo je .iznesel — med drugimi — članikar v jiuž notirolskem tedniku »Der Stamdpunfct« Svoja kritična razmotri.vanja namreč zaključuje s sklicevanjem na avstrijski primer. Tam si dve stranki, socialni demo krati in Krščanska demokracija, že od vsega začetka povojnega oživljenja Avstrije, delita oblast in odgovornost. Njuno sodelovanje je dalo državi trdnost, kakršne pred vojno mi poiznala-. Zakaj bi torej -tudi v Itaiijii ne prišlo do takšne kombinacije? Po mnenju istega člankar-ja je namreč izključeno, da .bi Krščanska demokracija zašla v izrazito'^desničarske in konservativne vode. Njeno levo krilo je za takšno usmeritev stranke že premočno. Sodelovanje z združeno socialistično demokratično stranko pa bi jo rešilo odvisnosti od desnice ter bi s tem -. ■moigočilo izvedbo že tako dolgo napovedanih-, toda še vedno neizvedenih socialnih reform. ŠPORTNI DROBIŽ Mnogi so že pozabili, če je .nogometno prvenstvo posledica ali vznak jeseni in ■burje. Naj .bo to ali ono, začetek tekmo-valmj je padel na žejna tla. 1, x, 2.? To bo zopet vprašanje tedna. V prvem kolu italijanskega nogometnega prvenstva so se najbolj izkazale Fioren-tina', Sampdoria in Juventus. Za prvo moštvo že vemo, da .bo tudi leto., najresnejši tekmec iza najvišja mesta, za ostali dve p« bomo počakali še nekaj nedelj, preden bi spregovoril! obširneje n njunih upanjih. Zanimivost prve nedelje je veliko število golov. Na vsaki tekmi so zabili povprečno skoraj štiri gole. U-paštevajoč, da so napadalci še iizven forme, je ta povpreček izredno visok. Od uvoženih igralcev, ki so v nedeljo prvič zaigrali na italijanskih igriščih, je posebno .ugajal Lindskog iz Udiinese, s katerim je to moštvo še enkrat uganilo pameten nakup. Se najmanj so kritiki zadovoljni s sodniki, ki .so v tem .prvem kolu štediii piščalko tudi v primerih nedvomnih .enajstmetrovk. Verjetno so še -počitniSko razpoloženi in jim ne gre poslušati zbor žvižgalcev. Tudi 'medmaiK>dna nogometna žetev j« v nedeljo-'bila kar ibogata. Nas najbolj zanimal" dvoboj Madžarska * Jugoslavija v Beogradu. Se enkrat je bilo po starem. Jugoskjvsmitr so napadali, Oblegali (madžarska vrata, gole pa1 so zabijali Madžari. Domačimi' so imeli še eno smolo, namreč slab dan Vratarja Beare, ki ima n--, vesti vsaj polovico poraza. Da- s©> usta mainj grenka, je .poskrbela, jugoslovanskimi navijačem B enajsitorica, ki’je v Budimpešti prema-g a la odgovarjajočo sestavo Madžarov z 2 : 1 . DVO-TRISOBNO ISTA NOVANJ E ,s ■ pritiklinami išče slovenska uradniška zakonska dvojica breiz otrok v mestu1 ali V bližnjih predmestjih. — Ponuci--be na upravo »Demokracije«, ulica S. Anastasio 1-c, pod »Minna stranka*. DVOSOBNO STANOVANJE, 0 kuhinjo in .kopalnico išče družina brez otrok. -Ponudbe na upravo »Demokracije* pod »1. jan. 1957«. Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Tr»tu Slovenska nnati,ne pozabi! Zopet, kot vsako leto, bodo tudi letos naši starši po* stavljeni pred preizkušnjo. Kam naj pošljejo v šolo svojega otroka? Izbira je enostavna in samo ena: v slovensko šolo! Morda bodo prišli v hiše ljudje, ki bodo hoteli oitr« gati slovenskega otroka od n.-iše šole s praznimi obljubami o bodoči službi ali karieri. Bodi povedano, da je slovenski človek od pamtiveka z žulji svojih rok in svojim bistrim umom delal, ustvarjal, napredoval in živel. Tako bo tudi v bodoče. Narodno zavedni Slovenec se prav gotovo ne bo us tras šil te preizkušnje. Dokazal bo zopet, da je ostal, kar je bil rjegov ded, njegov oče — predvsem Slovenec, zato se bo tudi pred dvomljivimi in mamljivimi morebitnimi koristmi in zapeljivimi vabami zavedal, da spada njegov otrok samo v’ slovensko šolo. Končno imamo občinski odbor