Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 * tel. 3177
PODUREDNISTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646
Polletna naročnina.............L	1.500
l.rtfna naročnina	I	3.000
Letna Inozemstvo...............I	4.00fl
Postno čekovni račun : fttev. 24	12410
[
Leto XXIII. - Štev. 29 (1160)
Gorica - četrtek, 22. julija 1971 - Trst
Posamezna številka L 80
Presojanje in obsojanje VELIKA NOVICA.
Da moremo v skupnosti doseči zdravo sožitje in izpolniti svoje naloge kot posamezniki in kot skupnost, je potrebno, da znamo pravilno presojati dogodke, dejstva, dejanja, nazore in nauke, s katerimi se srečujemo. A pravilno, kar pomeni tudi, da ne smemo prestopiti meje dovoljenega in preiti v nedopustno. To zadnje se more zgoditi v dveh smereh: od presojanja v obsojanje in od presojanja v zatiranje. Z obojim zagrešimo prestopek, ki je lahko hujši, kot je presojano dejstvo.
Kakor tedaj ne smemo presojati misli in dejanja, pa je potrebno, da smo nadvse previdni in zadržani v sojenju in obsojanju ljudi, ki da so kaj storili, povedali ali napisali. Če ne pazimo na razliko med obojim, delamo zlo, s katerim se omadežujemo sami in slabimo skupnost.
Presojamo, kot smo rekli, dogodke, dejstva, dejanja, nazore in nauke. Presojamo to je, skušamo ugotoviti njihovo pravilnost, resničnost, vrednost, ali pa nepravilnost, zmotnost, nevrednost. Prav presojamo tudi, kadar tehtamo samo dejstva in jih ocenjujemo ne glede na to, kdo naj bi jih bil povzročil.
Tako dejstvo, da ponazorimo s primerom, bi bila prilastitev hrušk s tujega vrta. To dejstvo, splošno in abstraktno, bomo presodili kot tatvino, kot greh proti sedmi božji zapovedi, kot prestopek kazniv po zakonu in tako dalje. Naša presoja in iz nje vzišla sodba bo lahko pravilna ali tudi ne. Kdo drugi bi utegnil soditi drugače, ker je drugačna njegova o-snovna nravna naravnanost, ker jemlje v poštev splošno moralo kraja ali iz kakih drugih razlogov. V takem primeru je na mestu razgovor ali dialog, v katerem se srečajo in med seboj razčiščujejo razna mnenja, se dejanje čim bolj razčleni in se tako dospe do čim pravilnejše sodbe, naj bo soglasna ali ne.
VEDNO GRE ZA ČLOVEKA
Kadar obsojamo, pa končno vedno obsojamo človeka, tistega, ki je neko dejanje storil, neko mnenje povedal ali kar-žekoli napravil. Z obsodbo napravimo od presoje velik in zelo odgovoren korak naprej, pa često prelahkomiselno in brez zavesti odgovornosti, ki si jo nalagamo. Kajti tudi če naj je nekdo storil dejanje, ki smo ga presodili kot nevredno, moramo, preden moremo tudi njega obsoditi, ugotoviti dvoje: ali je tisto napačno dejanje res storil hi ali je pri tem v resnici grešil.
Ponazorimo tudi to s primero. Ce naj nekoga obsodimo kot tatu, ker da je sosedu potrgal hruške, moramo najprej zanesljivo vedeti, da je to res storil. Saj sedaj ne sodimo dejanja kot takega, na splošno in v teoriji. Tukaj gre za določeno dejanje, ki ga je ta določeni človek storil. Da ga moremo imeti za resnično, za to moramo imeti dokaz; zlasti če se o tej resničnosti lahko dvomi ali če ga obtoženi zanika, moramo dokaz tudi predložiti. Tukaj niti ni mesta za razgovor ali dialog, saj ne gre za take ali drugačne poglede na dejanja; gre za dejanje, ki je bilo storjeno ali pa ni bilo. Tudi ne smemo terjati, da sojenec dokaže, da dejanja ni storil, kar najčešče sploh ni mogoče. Kdor obtožuje, mora dokazati, da je obtožba upravičena. In toliko bolj je dolžan dokazati, kolikor hujša je obdolžitev. Pre-često obtožujemo prelahkomiselno, le po površnem videzu. V našem primeru je nekdo lahko obtožen le, ker ga je kdo videl iti proti sadovnjaku ali je vsaj mislil, da je v nekom prepoznal njega; morda je obtožen le, ker imajo ljudje o njem slabo mnenje in ker ne poznajo krivca, dejanje nalagajo njemu. Možnih je še mnogo drugih razlogov za obtožbo, a niso dokazi. Za obsodbo je treba dokazati, da je obtoženi dejanje storil.
DEJSTVO NI ISTOVETNO S KRIVDO
Ko smo to mogli dokazati, bi šele mogli prestopiti k sojenju o krivdi. Sodba o tej ne sledi kar sama iz dokazanosti dejanja. Dejstvo je lahko gotovo in vendar krivda ni. Zakaj četudi je nekdo res storil
dejanje, o katerem smo prepričani, da je kot tako napačno, četudi smo storitev dokazali, še vedno ne moremo in ne smemo samo zato obsoditi storilca kot krivega. Okoliščine morejo spremeniti težo ali celo naravo dejanja. Kaj če je obtoženi bil v tako hudi stiski, da je umiral od gladu on ali njegova družina, pa ni mogel drugače priti do hrane? Kaj če je bolan, kleptoman, ki se ne more upreti skušnjavi, da vzame in si osvoji, kar vidi? Kaj če mu je bilo dejanje narekovano v hipnozi ali izsiljeno po zlikovcih, ki ga imajo kako v oblasti?
Tukaj segamo po zadnji skrivnosti. Zaresno krivdo bo najčešče težko dokazati; tudi razgovor z drugimi ne pripelje nujno h gotovosti. Zadnji človeški sodnik je ob-toženčeva vest, nad njo pa Sodnik, katerega pravice si ljudje ne smemo prilaščati.
A čeprav bi kdaj mogli krivdo zares ugotoviti in dokazati, mar bi bila obsodba najboljše, kar bi tedaj mogli storiti? Kaj je naša prva dolžnost do ljudi, s katerimi živimo: zametavati njihove zmote in obsojati njih same ali pomagati jim k boljšemu spoznanju do (čistejše) resnice?
PREMALO JE BRATSKE LJUBEZNI
»Vsak človek je moj brat« uči Pavel VI. Mar se bratska ljubezen najbolje izpričuje v sodbah in obsodbah? Mar so te najprikladnejše sredstvo, ki bo »brata« nagnilo, da se bo skušal popraviti? Mar ga bomo tako mogli prepričati, da smo boljši kot on in da imamo bolj prav v svojih nazorih in ravnanju?
Pa še nekaj: mar se kdaj vprašamo, ali so razlike, morda le nedognanosti v nazorih soljudi, sploh potrebne take kritike, kot jim jo posvečamo? In ali morda ne vidimo napak le, ker v nas samih ni vse dognano in čisto? Da smo, kot pravi Ivan Cankar, »ljudje, ki imajo nezdravo kri, (ki zato) opazijo pege celo na soncu, opazijo trnje na roži« (Zbr. delo 8, 71), ne vidijo pa ne sonca in ne rože?
Kadar je potrebno presojanje dogodkov, dejstev, dejanj, nazorov in naukov kot takih, saj ni mogoče vsega imeti za pravo, pa je zelo tvegano obsojanje ljudi, ki jim taka dejanja ali mnenja pripisujemo. Zelo tvegano celo tedaj, ko smo mogli dokazati, da so jih storili. Kakšno odgovornost st šele nalaga, kdor lahkomiselno obsoja ljudi, ne da bi prej ugotovil, ali so zares storili ali izrekli, česar jih dolži! Kaj pa naj rečemo o praksi, ne tako nenavadni med nami, ko se komu podtakne dejanje, ki ga sploh ni storil, ali mnenje, ki ga nikoli ni izrekel, ali pa se izrečeno tako izkrivi, da ni več njegovo mnenje, pa se zaradi njega izreče že kar tudi obsodba?
Ljudje smo kot taki nepopolna in pad-ljiva bitja. Tudi kadar hočemo in iščemo dobro, marsikdaj delamo zlo. Zato je življenje posameznikov in družbe obteženo z vseh vrst nepopolnostmi in težavami. Te nastopajo v družinah, med znanci in prijatelji, v večjih in manjših združbah. Ni treba, da jih še iščemo. Tudi med nami ne. Marsikako težavo bi si lahko prihranili, če bi se vedno trudili, da bi mnenja in dejanja presojali zares stvarno in trezno, zlasti tudi v dialogu, in če bi bili mnogo previdnejši in mnogo bolj zadržani v obsojanju ljudi.
VINKO BRUMEN
V petek 16. julija je severnoameriški predsednik Richard Ni-xon po radiu in televiziji sporočil ameriški javnosti novico, ki jo lahko mirno označimo za senzacionalno. Dejal je, da je z zadovoljstvom sprejel povabilo, naj o-bišče ljudsko republiko Kitajsko. To naj bi se zgodilo še pred majem leta 1972.
NIXONOVA SPOZNANJA
Proces normalizacije odnosov med Pekingom in Washingtonom, ki bo dosegel vrhunec v Nixono-vem prihodu v kitajsko prestolnico, je nesporno sad spoznanja, da ne v Aziji in ne v svetu brez celinske Kitajske ni mogoče urediti nobenega problema, tudi vojne v Vietnamu ne.
Dne 6. julija se je Nixon ustavil v Kansas Cityju ter založnikom in urednikom naj večjih časopisov povedal tole: Svet, ki je izšel iz druge svetovne vojne, se nagiba k zatonu. Namesto sedanje razporeditve sveta, ki ima za en pol Severno Ameriko, za drugi pa Sovjetsko zvezo, se že začrtujejo obrisi novega sveta, v katerem bo imelo gospodarsko besedo in s tem politični vpliv pet sil velikank ; poleg ZDA in Sovjetske zveze bodo v desetih do petnajstih letih zrasle v gospodarske velikanke Združena Evropa, Kitajska in Japonska.
Z drugimi besedami je tako Nixon potrdil, da je svet v svojem
razvoju dosegel tisto točko, ko Severna Amerika ne more več i-grati prve violine v vseh svetovnih zadevah in da se mora zato prilagoditi podobi novega sveta, ki se poraja.
Razumno bi bilo pričakovati, da bo tudi Sovjetska zveza v okviru čuta za politično resničnost smatrala za potrebno, da prizna stanje, ki so ga ZDA že priznale. Vse to bo na svoj način prispevalo k popuščanju svetovne napetosti in raznih pritiskov.
TAJNI POSREDOVALEC
Predsednik Nixon je v svoji televizijski izjavi tudi povedal, da se je njegov glavni svetovalec Henry Kissinger od 9. do 11. julija mudil v kitajski prestolnici. Kissingerjevo potovanje je bilo popolnoma tajno. Zanj ni praktično vedel nihče.
Ko je Kissinger zapustil 8. julija Saigon, kjer je bil na uradnem obisku, je odpotoval v Pakistan, kjer naj bi imel pogovore s tamošnjimi voditelji. Dejansko pa naj bi prihod v Pakistan bil za Kissingerja izhodiščna postojanka za obisk rdeče Kitajske. Z nemškim potnim listom in s spremenjenim priimkom je odletel z rednim linijskim letalom v Kanton, od tam pa v Peking.
Medtem so v Pakistanu uradno sporočili, da si je Kissinger zaželel počitka in odpotoval v Nathia-gali, počitniški kraj na višini tri
Zmaga kralja Huseina
Letošnji novomašniki v Avstriji
Avstrija je letos imela 84 novomašnikov in sicer 54 iz raznih redovnih kongregacij, škofijskih pa komaj 30. V Avstriji je sploh opazovati v tem oziru boleče naizadovanje že nekaj let. še leta 1967 sta bila v Avstriji 102 novomašnLka, leta 1968 že samo 57, lani pa 51. Od Škofij ima največ no-vomašnikov Salzburg (8), po pet jih je v nadškofiji Dunaj in škofiji Feldkirch (Predarlsko), štiri ima graška škofija, po dva škofije v St. Poltnu, Innsbrucku in Celovou. Na Gradiščanskem, kjer živi tudi hrvaška manjšina, letos nimajo novo-mašnika.
Osvobodilna fronta palestinskih Aralbcev je konec preteklega tedna prejela svoj zadnji uničujoč udarec: čete jordanskega kralja Huseina so dokončno pometle s palestinskimi gverilci. Ob 2500 gverilcev, ki so bili še na svojih neodvisnih postojankah v okolici mesta Geraša, jih je bilo 2300 zajetih. 72 Palestincev je raje prebrodilo Jordan in se predalo Izraelcem kot da bi se podvrgli četam kralja Huseina.
Tako se je končalo v Jordaniji nenormalno stanje, ki je trajalo od leta 1967, ko se je zaključila izraelsko-arabska šestdnevna vojna. Tedaj so pobudo v Jordaniji prevzeli člani vojaške gverilske organizacije palestinskih beguncev »El Fatalh«. Ker je kralj Husein bil moralno na tleh, saj so ga Izraelci krepko porazili, sprva ni mogel nič storiti zoper te gverilce, ki so postajali vedno bolj nadležni, saj so se vedli kot da bi bili oni oblastniki v Jordaniji. Na svojo roko so napadali Izraelce, posledice pa je nosilo vse ljudstvo, ko so Izraelci odgovarjali z rapresaljami. Niso se pokoravali oblastem, ustanovili so svojo lastno upravo v taboriščih in se končno naselili tudi v sami jordanski prestolnici Amanu. Pri tem so uživali finančno in moralno podporo raznih a-rabskih držav, zlasti takoimenovanih socialističnih, ki so na kralja Huseina gledale z neprijaznim očesom.
Sčasoma pa se je kralj Husein zlasti z ameriško pomočjo opomogel od poraza. Lani v jeseni je v mesecu septembru že izvedel prvi napad na palestinske gverilce in jih vrgel iz svoje prestolnice. Načrtno je potem mesec za mesecem drcbil njih moč, dokler jim ni sedaj zadal smrtnega udarca.
Jordanske oblasti bodo sedaj skrtbno prerešetale zajete Palestince. Ministrski predsednik Vasfi Tell je izjavil, da bodo izgnali vse tiste, ki so hoteli strmoglaviti jordanski režim.
Zanimivo je, da so ostali razni voditelji arabskih držav ob likvidaciji palestinskega osvobodilnega gibanja za čuda
brezčutni. Iraška vlada je dala zapreti svojo mejo nasproti Jordaniji, Sirija je zavrnila palestinskim borcem dohod na svoje ozemlje, bilo je nekaj sramežljivih obsodb Huseinovega ravnanja po časo piših, to je vse. Tako se zdi, da so se vsi oddahnili, da je palestinske Osvobodilne fronte konec in da ta ne bo več kalila medarabskih odnosov in terjala denarne pomoči.
Sicer so pa Arabci danes bolj razdvojeni kot kdajkoli prej: Libija je sprta z Marokom, ker tam ni uspel državni udar zoper kralja Huseina; Tunizija je v sovraštvu z Alžirijo; v Sudanu pa so imeli te dni nov državni udar.
Izvedel ga je 35-letni major Ha.šem el Ata, ki je odstavil generala Nimerija, ki je bil tudi z udarom pred dvami leti prišel na oblast. Major el Ata je bil lani 16. novembra izključen iz sudanskega revolucionarnega sveta pod obtožbo, da je komunist. In ta »komunist« ima sedaj oblast v rokah. V svojem radijskem govoru je dejal, da je bil namen udara »(popraviti napake revolucij iz leta 1968 in 1969«. Zanimivo je, da je dal prvo poročilo o udaru iraški radio v Bagdadu m da je iraška vlada prva priznala novi režim. Očividno gre za sorodni politični ideologiji, ki sta močno na levo usmerjeni in obenem brez usmiljenja do svojih ideoloških nasprotnikov.
Jasno je, da tako stanje v arabskem svetu vse prej kot utrjuje mir na že itak razburkanem Bližnjem vzhodu. Vedno bolj se kaže, da bosta le Izrael in Egipt lahko učinkovito prispevala k rešitvi zapletenega položaja. Tega se enako zavedata tudi Sovjetska zveza in Severna Amerika, zato se v glavnem opirata le še na ti dve državi.
Mednarodni dan za mir 1972
Prvega januarja 1972 bo mednarodni dan za mir. Tema raznih razpravljanj in pod-bud za ta dan bo: Ce hočeš mir, delaj za pravičnost.
tisoč metrov, kakih sto km od Ra-walpindija, pakistanske prestolnice. V nedeljo 11. t. m. je bil nato Kissinger spet dejansko v Pakistanu in se je tako lahko udeležil kosila, ki ga je bil pripravil pakistanski predsednik Jahja Kan. Še istega dne je Kissinger odpotoval v Pariz.
POSLEDICE NIXONOVEGA POTOVANJA
Napoved Nixonovega potovanja v Peking bo sprožila vrsto sprememb, ki bodo gotovo vplivale na sedanjo politično sliko sveta in imele globok odjek v bodočem dogajanju v svetu.
Najprej se bodo gotovo normalizirali dvostranski odnosi med Washingtonom in Pekingom. Severna Amerika bo po 22 letih nastanka rdeče Kitajske morala priznati pekinško vlado, kar pomeni, da ne bo mogla več nasprotovati vstopu ljudske republike Kitajske v Organizacijo Združenih narodov.
Nujno se bodo tudi spremenili odnosi med ZDA in Cankajškovo vlado na otoku Taiwanu (Formo-za). Nixon je sicer v svoji televizijski izjavi poudaril, da »akcija novih odnosov s Pekingom ne bo nikomur v škodo, žlasti pa ne starim prijateljem in da ni usmerjena proti nikomur.« Toda kako naj Nixon prepriča Čankajška, da priznanje rdeče Kitajske, ki smatra otok Taiwan za svoje ozemlje, ni usmerjeno proti njemu? Ni čuda, da je Čarikajškova vlada že poslala v Washington oster protest zaradi nameravanega Nixono-vega obiska, obenem pa pozvala svojega poslanika v ZDA, naj se takoj vrne v domovino.
Tudi odnosi Washington-Peking-Moskva bodo dobili novo podobo. Ena prvih bodočih Nixonovih nalog bo ta, da prepriča sovjetske voditelje, da novi odnosi s Pekingom niso naperjeni proti Sovjetski zvezi. V Sovjetski zvezi so vest o Nixonovem potovanju sprejeli z izredno zadržanostjo. Listi se izogibajo komentarjev in raje navajajo tuje liste, ki pišejo njim v prid. Tako n. pr. »Komsomolskaja Pravda« citira pisanje angleškega lista »Daily Miror«, da hoče Kitajska pomagati Nixonu, da se bo lahko Severna Amerika častno povlekla z vietnamskega bojišča. Ost proti rdeči Kitajski je očitna.
Zlasti pa je pričakovati, da bo Nixonovo potovanje pospešilo zaključek vietnamske vojne. Podpredsednik vlade v Saigonu Cao Ky je že v zvezi s tem dal zdlo optimistično izjavo: »Mir lahko pride prej kot si mislimo. Če bo Peking sprejel načelo mirnega sožitja, bo gotovo v tem smislu vplival tudi na voditelje Severnega Vietnama.« Dejansko zavisi nadaljevanje vojne v Vietnamu od Pekinga, ki nudi letno komunistični vladi Severnega Vietnama 500 milijard lir pomoči. Če bi Peking to pomoč zmanjšal ali celo ukinil, bo vietnamske vojne hitro konec.
Tudi sv. oče Pavel VI. goji veliko upanje v zvezi z Nixonovim obiskom v Pekingu. Preteklo nedeljo je prvič letos sprejel običajne nedeljske obiskovalce v svoji letni rezidenci v Castelgandolfu. Med drugim je dejal: »Današnje srečanje sovpada z dogodki v mednarodnem svetu, ki kličejo pozornost vseh: pripravlja se nekaj velikega in novega, kar bo lahko ne malo spremenilo obličje zemlje. Tudi mi bomo rekli kako besedo in izrekli določene upe, toda ne sedaj in ne tukaj.«
Izlet po Švici in Tirolski
Mladinski dom St. Arbogast pri Gotzisu na Predarlskem, kjer so prenočevali naši pevci in igralci z Goriškega, ko so konec preteklega meseca obiskali Švico in Predarlsko
Srečanje predstavnikov narodnih manjšin
O kulturnem nastopu goriških pevcev in igralcev v Einsiedelnu in v Rankvveilu na Predarlskem smo poročali v prejšnjih številkah. Danes pa dopolnimo poročilo še s tern, kako so si naši kulturniki v zadnjih dneh ogledali košček Švice in se vrnili skozi Severno ter Južno Tirolsko v Gorico.
MESTO Z MEDVEDOM V GRBU
Po uspešnem nastopu v Rankweilu je naše pevce in igralce čakal dan oddiha. Ogledali naj bi si severno Švico, kolikor se to da napraviti v enem dnevu.
Mi si Švico navadno predstavljamo kot deželo visokih in s snegom pokritih gora. Toda taka je Švica le v svojem južnem delu, kjer meji na Italijo in Francijo. Njen severni del pa je čisto drugačen. Zelo je podoben naši Dolenjski. Dežela je valovita. Na njej se prepletajo smrekovi gozdovi s polji in pašniki. Vse je sveže zeleno in oko se ob pogledu na umirjeno pokrajino prijetno odpočije.
Po jutranjem »gor vstajanju«, ki ni bilo za izjemo zgodnje in po zajtrku v mladinskem domu Sv. Arbogast je avtobus odbrzel proti bližnji avstrijsko-švicarski meji. Samo Ren je bilo treba prekoračiti, pa je že avtobus zdrčal -po pravi avtocesti proti St. Gallnu, najvažnejšemu mestu severne Švice.
Nekaj časa je cesta peljala ob Bodenskem ježem, ob katerem se stikajo tri države: Avstrija, Nemčija in Švica, nato pa se je malce oddaljila od obrežja in že je potnike pozdravilo mesto St. Gallen.
Mesto ima ime po irskem misijonarju sv. Galu, ki je leta 612 zgradil na kraju današnjega starega mesta svojo samostansko kočico. Legenda pripoveduje, da mu je delal družbo medved — takrat so bili povsod prostrani gozdovi — in ko je zbolel, mu je tudi nosil hrano. Zaradi tega je kasneje medved postal simbol šentga-lenske opatije, mesta in kantona ter zašel v kantonski grb.
Leta 720 je sto let kasneje sv. Otmar cgradil na kraju bivanja sv. Gala prvi benediktinski samostan. Okrog njega so se začeli naseljevati trgovci in obrtniki ter dali začetetk sedanjemu cvetočemu mestu.
Danes ima St. Gallen 85.000 prebivalcev in je sedež enega (površinsko največjih švicarskih kantonov. Prebivalstvo je 97%
nemškega jezika, po veri pa je 60% katoličanov in 40% protestantov. Od leta 1846 je St. Gallen zopet sedež katoliške škofije.
Največja privlačnost St. Gallena je brez dvoma katoliška stolnica, mojstrsko baročno delo, zgrajena v letih 1756-1767. Kdor stopi vanjo, ostane vzhičen nad njeno krasoto in mogočnostjo. Pred kratkim je bila popolnoma obnovljena.
ŠE NAPREJ PO ŠVICI
Enourni postanek je bil seveda prekratek, da bi si mogli goriški izletniki o-gledati še mesto kot tako. Zraven pa so bile še trgovine zaprte (bil je ponedeljek dopoldne), tako da se je bilo treba odpovedati morebitnemu nakupovanju.
V	St. Gallenu se je skupini pridružil p. Fidelis, ki ga je spremljal p. Bernard in vzajemno so Goričani nato nadaljevali pot do Winterthura, kjer je bilo kosilo.
Od Winterhura do najbolj razgibanega švicarskega mesta Ziirich ni ravno daleč, a Ziirich ima vse težave velemesta. Čeprav je avtobus vozil ob mestnem robu, je potreboval eno uro, da se je prebil do Ziiriškega jezera. Ker čas ni dopuščal večjega postanka, je bilo treba kar iti naprej. Ob koncu jezera je cesta zavila v gozdnato pokrajino, škoda, da je prav tu pričelo deževati. Vendar dež razpoloženja ni ravno pokvaril, pač pa to, da so bile tudi v Wattwillu trgovine zaprte. Seveda, kdo pa je v Gorici mogel vedeti, kdaj so po švicarskih kantonih trgovine odprte oz. zaprte.
Povratek je potekel med zeleno obra-ščeniimi hribi. Večerja je bila spet v mladinskem domu St. Arbogast. Tam so se Goričani seznanili s p. Štefanom Kržišnikom, cistercijanom iz samostana v Stam-su, ki pogosto Obiskuje slovenske delavce na Predarlskem in jih duhovno oskrbuje. Bil je presrečen, ko je slišal slovensko pesem. Razvil se je prijeten večer, vrstile so se napitnice, pozdravi in zdrav humor, škoda le, da je bilo treba veselo razpoloženje prekiniti, kajti naslednji dan, praznik sv. Petsra in Pavla, je bil določen za povratek.
ČEZ GORO ARLBERG NA TIROLSKO
Italijanska ura je kazala šest, avstrijska pa pet, ko je avtobus spet krenil na pot.
Spočetka malo krmežljavo razpoloženje se je hitro popravilo, ko je vozilo začelo ubirati pot proti arlškemu prelazu, ki leži 1802 m nad morjem.
Ta prelaz je najbolj naravna zveza med severno Tirolsko in Predarlsko. Že leta 1386 je bil malo pod vrhom prelaza na tirolski strani zgrajen hospic za popotnike. Ustanovljena je bila posebna bratovščina za vzdrževanje tega hospica. Leta 1957 je starodavni hospic s kapelo vred pogorel do tal. Leta 1959 ga je nadomestil nov, moderen hotel, na katerega so naslonili kapelo, zgrajeno v istem slogu kot je bila prvotna. Naši goriški izletniki so upali, da bodo ,tu ogreli s kakšno kavico ali Šilcem žganja svoje premrle ude, a vrata hotela so ostala trdno zaprta.
Cesta se je začela naglo spuščati navzdol v dolino reke Inn, po kateri ima ime glavno mesto Tirolske Innsbruck. Pri kraju Sv. Anton v Arlbergu se je prikazala železnica, ki po 10,2 km dolgem predoru pod Arlbergom veže Tirolsko s Predarlsko. Kar kmalu je avtobus dosegel prvo točko potovalnega programa: cistercijanski samostan Stams v bližini Innsbrucka.
V	tem samostanu živi več slovenskih patrov, ki so se leta 1945 umaknili iz samostana v Stični, ko je sedanja oblast zasegla samostanske prostore. V samostanu deluje gimnazija, smučarski inštitut in višja ljudska šola. Tudi je v njem internat za gojence.
Najprej so se naši kulturniki udeležili sv. maše v mogočni samostanski cericvi, ki ijo je opravil p. Štefan Kržišnik v somaševanju z goriškimi gospodi, nato pa je sledil ogled cerkve in samostana. Seveda je bilo treba vse opraviti v naglici, saj je ura šla že na enajst.
Cez dobre pol ure je bila goriška skupina v Innsbrucku. Za posamični ogled je bilo časa eno uro. Kdor je našel avenijo cesarice Marije Terezije, je s tem tudi odkril srce starega mesta. Ker Avstrija praznika sv. Petra in Pavla uradno ne praznuje, so bile ulice prepolne ljudi, trgovine pa vse odprte.
NA ITALIJANSKI STRANI
Naredil se je čudovito lep dan, zato je bila vožnja po cesti proti prelazu Bren-nerju en sam užitek. Že se je približal 107 m visoki »Most Evrope«. Naši izletniki so si ga ogledali od spodaj nazgor, ker je avtobus vozil po stari cesti, kjer ni treba plačati cestnine.
34 km vožnje je hitro minilo. S strahom so vsi čakali, kaj bo na prelazu, saj je tam avstrijsko-italijanska meja, kjer včasih nastanejo kilometre dolge kolone. Na veliko presenečenje pa teh kolon to pot ni bilo. Tako se je dalo potovati brez kake zamude naprej.
Kar kmalu je bilo gorskega sestopa konec. V prijaznem južnotirolskem mestecu Sterzing, ki mu pravijo Italijani Vi-piteno, je bil določen zadnji večji postanek. Prav v hipu, ko se je avtobus ustavil, da parkira, so prišli mimo godci v slikoviti narodni noši. Izkazalo se je, da je bila v bližnjem borovem gozdiču gasilska veselica. Torej števefjanski 1. maj »Med borovci« v tirolski izdaji!
Našim pevcem ni bilo treba dvakrat reči, naj si te »Borovce« ogledajo. Našli so tipično slovensko vzdušje. Ce bi bil še jezik slovenski, bi se imelo občutek, da si nekje na Krasu ali v Brdih na veselici. Kar dve godibi sta zabavali navzoče, mladina se je vrtela na plesišču, duh po pečenih piščancih pa je vabil, da si jih oskrbiš in zaliješ z okusnim tirolskim vinom. Skratka, posrečen in prijeten zaključek potovanja.
Ob petih pa je bilo treba misliti na dokončen odhod. Še dolgo je pot peljala po tirolski zemlji, kar so pričali dvojezični napisi. V bližini mesta Brixna, kjer sta v bližnjem, kraju Nova Štifta (Neu-stift) bila prav tedaj na oddihu msgr. dr. Klinec in msgr. Rutar, je bilo treba zaviti na -levo v Pustriško dolino. Skozi Brunneck in Doblach, kjer izvira Drava, se je pot vzpela na 1600 m visoki prelaz Kreužberg (Monte Comelico), kjer je bilo konec bocenske pokrajine in dvojezičnosti.
Še mal postanek in potem je šlo samo še nizdol: Sappada, Ovaro (kjer je letos naša slovenska kolonija), Tolmeč. Kraji so postali znani in domači. Opolnoči so se poslovili v Jamljah »Fantje izpod Grmade«, uro nato pa so se razšli še ostali udeleženci. V vseh je pa bila prijetna zavest, da so storili dobro delo, ko so našim izseljencem v Švici in na Predarlskem prinesli slovensko pesem in besedo.
-j k
V	Tarčentu (furlansko Tarcint) se je 11. julija sestal na poletnem zasedanju Zvezni odbor za etnično-jezikovne skupnosti in za deželno kulturo v Italiji, ki je sekcija Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur za -italijansko republiko.
Po poročilu o rezultatih, ki jih je odbor dosegel ob izdelavi statutov navadnih dežel, med katerimi so Piemont, Molise, Basilicata in Kalabrija, ki naj bi sprejele posebne določbe za zaščito jezikovnih manjšin v smislu člena 6 ustave, se je razvila obširna razprava o problemih v zvezi s poučevanjem furlanskega jezika in z njegovo uveljavitvijo v toponoma-stiki.
Sledila je izmenjava misli o izkušnjah različnih etnično-jezikovnih skupnosti in posebno o izkušnjah dolomitskih Ladincev, Slovencev, Nemcev in Grkov. Zasedanja se je namreč udeležilo tudi nekaj mladih študentov iz goriških kolonij pri Reggio d; Calabria.
Odbor ie nadalje proučil vprašanje popisa prebivalstva, pri katerem je predvideno vprašanje o jezikovni pripadnosti samo v bocenski in tržaški pokrajini, čeprav velja 6. člen ustave za vso republiko, ki je ena in nedeljiva. V zvezi s popisom prebivalstva je bilo prebrano pismo z dne 5. aprila 1971, s katerim je tajništvo predsedstva republike zagotovilo odboru, da je bila njegova prošnja v zvezi s popisom sporočena pristojnim vladnim organom. Kljub temu se je izkazalo, da ISTAT ni dobil nobenega naloga za popis jezikovnih skupin v republiki.
Zasedanju so prisostvovali poslanci Dieti (Tirolec), Lizzero (Furlan) in škerk (Slovenec), deželna svetovalca Pruner (Nemec iz Tridenta) in Štoka (Slovenec iz Julijske Benečije), razni pokrajinski in občinski svetovalci, predstavniki kulturnih organizacij, pisatelji in znanstveniki prizadetih jezikovnih skupnosti.
Ob tej priložnosti je bilo odposlano na predsednika italijanske republike Sa-ragata odprto pismo, ki se glasi:
Gospod predsednik!
Republika, ki ji vi predsedujete, se je svoj čas zavezala s primernimi določbami
Nevarnost enostranske prilagoditve
Sv. oče je izdal posebno' poslanico, ki je namenjena menihom in članom redovnih kongregacij. V poslanici poudarja trajno vrednost čistosti, uboštva in pokorščine. V času, ko se Skušajo redovne skupnosti prilagoditi navodilom zadnjega koncila, je nevarno, da izvedejo enostranske prilagoditve. Vedno morajo ostati Kristusovi učenci. Močno pa je poudaril sv. oče, naj redovniki prisluhnejo glasu ubogih. Redovniki naj ne iščejo prevelike življenjske udobnosti. Sv. oče omenja tudi redovniško ablelko, ki naj bo po želji zadnjega koncila prilagojena zahtevam časa, a mora vseeno izražati posvečenje Bogu.
Orglam gre prvo mesto
Rimska škofijska komisija za cerkveno glasbo je izdala posebna navodila za pospeševanje petja pri službi božji in za iskanje novih in primernih oblik pri sestavljanju pesmi, ki naj se vpeljejo pri službi božji. Navodilo poudarja, da imajo orgle prvo mesto med glasbenimi instrumenti, ki naj se uporabljajo pri službi božji, a to ne izključuje možnosti, da se pri službi božji ne bi mogli uporabljati tudi drugi glasbeni instrumenti.
Nov katehetski direktorij
Kongregacija za kler je izdala katehetski direktorij, v katerem hoče pokazati pravilno izhodišče glede narave in ciljev kateheze.
Direktorij ima šest delov. V prvem delu je nakazana aktualnost problema sodobne kateheze, ker potrebuje krščanstvo novega izraza, da ne ostane zunaj sedanjih dogajanj v svetu, in ker je treba ljudem prikazati skladnost med božjim odrešitvenim načrtom in namenom človeškega življenja.
Drugi de! direktorija govori o službi besede, ki ni samo ponavljanje starega nauka, ampak daje tudi aplikacije na nove probleme. Tretji del govori o krščanskem oznanilu kot predmetu vere in zato
zaščitili jezikovne manjšine, ki živijo znotraj državnih meja. Toda kasneje se ni več zanimala, kje in kako živijo te manjšine. Ob devetem splošnem popisu prebivalstva leta 1951 ni bilo vključene u-strezne rubrike o jezikovni pripadnosti. Tudi ob desetem splošnem popisu ni pokazala vlada kakšnega zanimanja za življenje narodnih manjšin razen za Slovence Tržaškega ozemlja in Nemce v bocenski pokrajini, ki imajo močno oporo od zunaj.
Zato se je naš odbor 3. januarja 1911 obrnil na Vas s prošnjo, da kot poglavar države in varuh ustave omogočite, da bodo ob prihodnjem splošnem štetju prebivalstva 24. oktobra upoštevane tudi jezikovne manjšine, kje živijo in v kakšnih pogojih se razvijajo. 5. aprila smo prejeli od Vašega generalnega tajništva obvestilo, »da se je obvestilo o zadevi pristojne organe«.
Sedaj pa je naš odbor, zbran na zasedanju v Tarčentu, ugotovil, da pristojni organi kakor leta 1961 z izjemo Tržaškega ozemlja in pokrajine Bočen niso ničesar ukrenili, kar smatramo za očitno zapostavljanje onih jezikovnih manjšin, ki čeprav so sestavljene iz državljanov italijanske republike, ne uživajo podpore iz inozemstva.
Ker smo ob tem zasedanju tudi zvedeli od nekaterih članov grške jezikovne skupnosti v Kalabriji, da je zaradi gospodarskih razmer in prirodnih nesreč ogrožen sam obstoj te manjšine, se naš odbor ponovno obrača na Vas, gospod predsednik, da omogočite popis manjšin in se s tem napravi prvi korak k dejanski uveljavitvi ustave. Če do tega ne bo prišlo, bo kot rezultat take neodločene politike nastal položaj v državi, ki Vam gotovo ne bo v čast.
Naj našim bralcem še postrežemo s številkami o jezikovnih manjšinah, ki so bile objavljene pri splošnem popisu prebivalstva leta 1921.
Albanci: 20.113 družin, 80.282 oseb; Katalonci: 2.754 družin in 12.236 oseb; Hrvati (v Molise - Abruci) 923 družin in 3.443 oseb; Francozi 23.972 družin in 90.700 oseb; Grki 5.042 družin in 19.672 oseb; Slovenci 78.357 oseb; Nemci 203.985 oseb.
našteva, kaj mora obsegati krščansko o-znanilo. Četrti del govori o metodologiji kateheze, peti del daje navodila za kate-hezo v posameznih življenjskih dobah.
V	šestem delu so dana navodila, kako naj bo izdelan načrt za katehezo in katera sredstva naj se izberejo za pravilno organizirano katehetsko delo. V dodatku govori katehetski direktorij o času za prvo spoved in obhajilo.
Preosnova biblične komisije
27. junija je sv. oče Pavel VI. s posebnim pismom dal navadila za preosnavo papeške biblične komisije, ki jo je ustanovil že papež Leon XIII. Ta komisija, ki 'se bav.i s proučevanjem svetega pisma in z vprašanji, ki so v zvezi s tem proučevanjem, bo sedaj tesno povezana s Kongregacijo za čistost vere.
Zelja sv. očeta je, da je ta komisija tesno povezana tudi z raznimi drugimi središči, katoliškimi in nekatoliškimi, ki se ukvarjajo s študijem svetega pisma. Komisija bo štela 20 članov svetopisemskih strokovnjakov.
Pravilno kordinirano znanstveno študijsko delo o svetem pismu imore danes dati katoliški Cerkvi tisti pečat jasnosti, točnosti in resnosti, ki je predpogoj za vsako ekumensko delo, zlasti za stike s protestanti, ki imajo vrsto svetovno priznanih svetopisemskih strokovnjakov.
Agenti za buržujski red
Ta navzdevek je dal nuncijem katoliške Cerkve list za industrijo, ki izhaja v Moskvi. Med drugim piše, da ima Vatikan armado nuncijev v 53 državah, da tam širijo katoliško reakcijo, se borijo proti družbenim spremembam in za ohranitev buržujskega (meščanskega) reda. Cerkev je po pisanju lista še vedno reakcionarna sila, čeprav spretno spreminja svoj o-braz. — Tako pisanje priča, da vsi stiki med Vatikanom in Moskvo, tudi zadnji Casarolijev obisk v Rusiji, ne morejo spememti narave sovjetskega komunizma. Je in bo ostal proticerkven.
Središče mesta Innsbruck, ki ga tvori avenija cesarice Marije Terezije. Na dnu avenije je videti starodavno mestno hišo, »rotovž«; ob njej je stolnica in pa »zlata hiša«, ki jo hodijo turisti pridno ogledovat
OKNO V DANAŠNJI SVET
Romanje Pavla VI. v Jugoslavijo Mladika št. 6-7
Dopisniki ameriških listov v Beogradu poročajo, da je v Vatikanu že uradno vabilo za obisk Pavla VI. ob marijanskem kongresu v Zagrebu in pri verskih slovesnostih v Mariji Bistrici. Če so v Beogradu še negotovi, ali bo papež vabilo sprejel, ipa so zastopniki hrvatske hierarhije v Zagrebu potrdili, da je takšno vabilo zagrebške nadškofije že nekaj tednov v Rimu. Sedaj bo sledilo samo še uradno vabilo celotne hrvatske hierarhije. S tem v zvezi je pomožni škof ms.gr. Milo Sko-rič kot tajnilk odbora za Marijanski kongres izjavil: »Pričakujemo in z veselim upanjem zremo na papeževo romanje, toda vemo, da bo jasen odgovor iz Rima prišel šele čez dva ali tri tedne.«
Istočasno pa so v Beogradu uradni (krogi spremenili vsebino prvih komentarjev c papeževem romanju. Poudarjajo, da Vatikan v Beogradu še ni sprožil ničesar, kar bi bilo v zvezi s potovanjem. Trenutno slone vtisi o tem samo na ugotovitvah, da so se zveze po uvedbi rednih diplomatskih stikov in po Titovem obisku zboljšale. Vidi se -pa, da so v Beogradu prepričani o tem, da bo jugoslovanski Egled za ureditev zadev z Vatikanom služil ostalim komunističnim državam kot vabilo za podobne dogodke, kar bi pa spet moglo dvigniti ugled Titovi diplomaciji. Vatikan in Titova Jugoslavija sta v uradnih listinah skupno poudarila, da hočeta koristno sodelovati pri pomoči nerazvitim državam in pri utrjevanju miru med narodi.
Na beograjske zunanjepolitične kroge pa bi moglo občutno vplivati trenutno razpoloženje med narodi večnarodne Jugoslavije. Vsekakor bo papežev obisk v dobi, ko se napeto razmerje med Srbi in Hrvati bliža svojemu višku. HrvatSka je trdnjava katolicizma, Srbija pa enako trdnjava pravoslavja. Srbska hierarhija je vedno bila silno občutljiva glede zvez med Beogradom in Vatikanom. Najbolj mučno pa bo, kako ob takem razpoloženju doseči, da bi se hnvatski katoličani v navdušenju in ljubezni do poglavarja Cerkve znali enaiko obnašati tudi do predsednika države Tita. Zunanji sijaj bo namreč presegel vse dosedanje podobne prireditve v državi, saj so svojo udeležbo napovedali kardinali, nadškofi in škofi iz vsega sveta.
Hrvaška hierarhija si od dbiska mnogo obeta. Vedno bolj narašča oporekovavsko gibanje, ki ni toliko številno, pač pa glas-
no in se to dogaja ne brez naklonjenosti režima. Oporekovavci so dosegli pomemben uspeh, ko so se mogli polastiti Glasa koncila (naklada 200.000 izvodov). Na Re-■ ki so oporekovavsiki duhovniki ustanovili gibanje Synaxis, ki je takoj sprožilo hud »dvoboj« z domačim nadškofom. Ko je potem nadškof suspendiral dominikanca Tihomirja Zovka, voditelja te skupine, se je spor še razvnel. Hrvatski progresisti terjajo večjo vlogo pri vodstvu verskih množic in obsojajo avtoritarnost, ki jo ugotavljajo povsod. Ob tem se postaivlja vprašanje, koliko je oporekovavsko pro-gresistično gibanje že pod vplivom komunistične partije.
Med odmevi iz Rima se vriva v ospredje mnenje, da bi papež Pavel VI. obisk v komunistični državi kot je Jugoslavija smatral za višek svoje diplomatske aktivnosti, vendar ne prikriva razpoloženja, da bi mu bil obisk Poljske in kardinala Wyszynskega mnogo ljubši.
Opustitev bogoslovja v Celovcu
S težkim srcem, a po temeljitem premisleku se je celovški škof dr. Jožef Kost-ner odločil, da prestavi celovško duhovno semenišče na bogoslovno fakulteto v Salzburgu. Od letošnje jeseni dalje bo pet letnikov tam nadaljevalo svoj teološki študij.
Krška škofija je imela svoje bogoslovje s.koro 400 let. Leta 1588 je bilo semenišče ustanovljeno v Strassburgu blizu Krke (Gurk), kjer so takrat stolovali krški škofje. S prenosom škofijskega sedeža v Celovec je tja prišlo tudi semenišče.
Razlogi, da je prišlo do opustitve celotnega bogoslovja v Celovcu, so: majhno število bogoslovcev, pomanjkanje profesorjev (starejši gredo v pokoj, mladih pa ni dovolj), želja večine teologov, da študirajo na univerzah, kjer je več možnosti za vsestransko izobrazbo in strokovno izpopolnjevanje.
V	Celovcu bo ostal le šesti letnik bogoslovja, kjer bo obiskoval poseben bogoslovni tečaj, obenem pa se bo uvajal v prakso. V celovškem semenišču se bo še naprej prirejalo teološke seminarje za duhovnike in laike. V njem bo dobil prostore tudi katehetski škofijski inštitut. V stanovanjski del zavoda pa bodo prišli dijaki višjih razredov gimnazije, ki sedaj stanujejo v Mohorjevem domu, katerega nameravajo temeljito preurediti.
Ta dvojna številka (prihodnja izide v začetku septembra) je posvečena letošnjemu taboru na Repen tabru 27. junija ob 25-letnici delovanja Slovenske prosvete na Tržaškem. Na uvodnem mestu prinaša govor prof. Jožeta Peterlina na taboru, takoj nato pa je objavljen razgovor o Društvu slovenskih izobražencev, ki pripravlja za letošnji september spet študijske dni v Dragi pri Bazovici. Razgovor je vodil časnikar Sergij Kocjančič.
Gost te dvojne številke je tržaška slikarka gospa Zora Koren - škrkova, ki je uredništvu odstopila nekaj klišejev svojih del v olju in grafik. Priobčen je tudi pogovor s slikarko.
Literarni del obsega povest iv nadaljevanju, štiri pesmi Alberta Miklavca, vedno privlačno zgodbo izpod peresa Josipa Kravosa, to pot pod naslovom »Napredna Kozjapara«, spis Mojce Rantove »Mojca in Meta prvič na Triglavu« in prevod »Iz krmarjevega dnevnika« pisatelja Be-nedettija.
Zanimiv je razgovor z Ivanam Žulja-nom, Bemardotom po domače »Pred čebel jakomi«, ki ga je zapisal Drago Štoka. Naj omenimo, da se Bernardo odpravlja na mednarodni kongres čebelarjev, ki bo avgusta v Moskvi.
Prav tako zanimivi so vtisi, ki jih objavlja slovenski inženir Ivan Žigon o A-besiniji, kjer je bil zaposlen tri leta. Naslov članka se glasi: »Slovenski inženir v cesarstvu Selassija«.
Univ. študentka Marinka Pertot pojasnjuje, zakaj Barkovljani odklanjajo cesto - vpadnico, ki bi šla od Proseka nad Barkovljami v tržaško pristanišče.
Martin Jevnikar predstavi iz sodobne slovenske zamejske literature Dušana Pleničarja in Otona Dimitrija Jeruca. V kulturni rubriki najdemo članke o Gor-šetovi galeriji v Kortah, o razstavi tako-imenovane Černigojeve grafične šole v Kopru, o monumentalni razstavi v Parizu »Umetnost v Jugoslaviji od prazgodovine do današnjih dni«, o knjigi Alojza Rebule »Gorje zelenemu drevesu« in o nastopanju slovenskih študentov na radiu Trst A.
številko zaključi vedno duhoviti »čuk na obelisku«, ki pa zaradi svojega »desničarstva« ni všeč našim levičarjem. Objavljena so tri pisma. Prvo je izpraševanje vesti nam samim, idrugo polemizira s sedanjo usmeritvijo revije »Most«, tretje izpod peresa »prijatelja Koroške in Korošcev« pa ošvrkne naš list, da ne bi smel objavljati nekih člankov, ki jih prejema s Koroškega in je v njih preveč osebnostnih obračunavanj. Mi se s piscem strinjamo, naj bi v bodoče dopisniki s Koroškega opustili razne etikete, ki res marsikomu povzročajo škodoželjno veselje, radi pa bomo nudili tudi naprej prostor vsem tistim, o katerih vemo, da so predani slovenski stvari in ideološko premočrtni, pa jih zato boli, da se prav katoliško usmerjeni »Narodni svet koroških Slovencev« v političnem dogajanju ne znajde več in doživlja neuspeh za neuspehom. In prav to dejstvo navdaja tudi nas / enako bolečino.
—ej
Množice hrvaških romarjev, ki vsako leto za 15. avgusta obiščejo slavno božjepotno svetišče Marije Bistriške v Hrvaškem Zagorju. Letos bo tam marijanski kongres, ki se ga bo udeležila tudi skupina slovenskih romarjev iz Gorice in Trsta. Vse bolj verjetno se zdi, da se bo kongresa udeležil tudi sv. oče Pavel VI.
En odstotek za dežele v razvoju
Velikokrat se govori o raznih potrebah dežel tretjega sveta, a malo se za te dežele naredi.
Italijanska škofovska konferenca je predlagala, naj vse cerkve oddajo za te dežele en odstotek od vseh svojih prejemkov. Do sedaj ni bila še sprejeta nobena zadevna odločitev.
Prireditve ob opasilu od 22. do 25. julija v Bazovici
Ta teden obhajamo 22. julija praznik sv. Marije Magdalene. V naši kroniki beremo, da je škof Pace da Vedano leta 1336 posvetil prvo cerkev v Bazovici v čast zavetnikom sv. Andreju apostolu in sv. Mariji Magdaleni in da je leta 1633 škof Pompej Coronini posvetil omenjenima svetnikoma oltar v isti cerkvi. To je dokaz, da so na naših tleh Slovenci častili sv. Marijo Magdaleno kot svojo zavetnico.
Tako jo častimo tudi mi: kot ženo, ki je zapustila slabo pot in šla za Odrešenikom in mu ostala vedno zvesta Želimo zato, da bi ta praznik tudi nas premaknil na boljšo pot, utrdil v zvestobi Bogu in nas združil v družino bratov, ki iščejo popolnost in srečo v Boga. V ta namen bodo služile razne prireditve: verske in svetne.
Somaševanje naših duhovnikov na praznik sv. Marije Magdalene bo višek praznovanja: združilo nas bo v eno občestvo. V petek pa nam bo film »Don Camillo compagno - Gospod Kamilo tovariš«, ki ga bomo predvajali na igrišču Slomškovega doma, govoril, kako moramo ob različnih gledanjih na svet biti vedno odprti drug do drugega. V soboto in nedeljo zvečer bodo nastopile dekliške ekipe Zarja, Gaja, Primorec in Sokol v odbojkarskih tekmah. Nehote nas bodo spomnile, da se moramo za venec slave boriti.
V nedeljo 25. julija bo slovesnost opa-sila. G. Stanko Zorko, .ki je pred 20 leti mladostno nastopil dušnopastirsko delovanje na Tržaškem v Bazovici, bo opravil slovesno daritev ob 10.30.
Zvečer po končanih tekmah bosta zabavala občinstvo dva mladinska ansambla TAIMS (in ne Zajec) z Opčin in domači KONDOR.
Slomškov dom priredi ob opasilu tudi razstavo starinskih predmetov in slik starih domačih stavb. Razstava bo odprta vsak večer od 20. do 23. ure.
Zaključek festivala znanstveno - fantastičnega filma
V soboto 17. julija je na gradu Sv. Justa končal 9. festival znanstvenofantastičnega filma, ki je postal v našem mestu že prava tradicija v teh vročih julijskih dneh. Ob zaključku festivala je prof. Cum-bat podelil nagrade. Zlati asteroid za najboljši celovečerni film je prejel ameriški film »Hauser’s memory«. Nadalje sta bila podeljena dva srebrna asteroida: italijanskemu igralcu Robertu Antonelliju ter češki igralki Ivi Jeruzovi. Zlati pečat mesta Trst za najboljši kratkometražni film so prisodili jugoslovanskemu filmu »Ljubitelji cvetja«. Podelili so še dve .posebni nagradi celovečernima francoskima filmoma ter omenili neki belgijski, neki madžarski in neki nemški film.
Izidi na slovenskih maturah
V preteklem tednu so bili razglašeni izidi letošnjih matur na slovenskih .višjih srednjih šolah. Poleg tržaških kandidatov so se mature udeležili tudi goriški, ki so se lepo izkazali, saj ni bil med slednjimi niihče odklonjen.
Na klasični maturi je izdelalo 19 kandidatov iz Trsta ter 5 iz Gorice. Trije tržaški kandidati so bili odklonjeni. Najboljši uspeh sta dosegli Tržačanki Ivana
Placer in Ivana Suhadolc. Na maturi na znanstvenem liceju je izdelalo vseh 19 kandidatov. Najboljše sta se izkazala Neva Žigon in Aleksander Brecelj. Maturo na trgovskem tehničnem zavodu je naredilo 27 kandidatov, 4 pa so bili odklonjeni. Na tej maturi sta dosegli najboljši uspeh Norma Tretjak in Iris čok. Na učiteljskem usposobi j enostnem izpitu je izdelalo 8 kandidatov iz Trsta ter 9 iz Gorice. En kandidat je bil odklonjen.
Izredno huda eksplozija
V	ulici Pascoli je v neki inštalaterski delavnici eksplodirala plinska jeklenka, ki je v celi okolici povzročila izredno razdejanje in ogromno materialno škodo. V bolnišnico se je moralo zateči 12 ranjencev, od katerih so štiri pridržali, ostalim pa so nudili le prvo pomoč. Na srečo ni bilo v trenutku eksplozije v delavnici nikogar. Stavba, kjer je prišlo do eksplozije, pa je v nevarnosti, da se zruši.
Povabilo iz Romunije
Nemška revija «Herderkorrespondenz» ima -daljši članek o položaju krščanskih cerkva v Romuniji. Romunski patriarh Justinijan je v oktobru obiskal Nemčijo in povabil kardinala Ddpfnerja, naj obišče Romunijo. Zdi se, da bo kardinal v jeseni res obiskal Romunijo.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 25. do 31. julija 1971
Nedelja: 9.30 Pisano domače - I. oddaja. 10.50 Otroška matineja: Pika Nogavička, Svet otokov in atolov. 11.40 Mestece Pey-ton - serijski film. 15.30 Državno prvenstvo v atletiki. 16.00 Tekma v plavanju Jugoslavija : Velika Britanija. 18.30 Balada o črnem zlatu - ameriški film. 20.35 A. Marodič: Kariera - oddaja Mali oglasi. 21.25 Glas na obisku: Jo Stahl.
Ponedeljek: 17.40 Drejček in trije mar-sovčki - I. del. 18.00 Izstrelitev Apolla XV.
18.35 Srebrnica - oddaja iz cikla Karavana. 19.05 Mladi za mlade. 20.35 K. Mal-cuszinsky: niimberški epilog - drama TV.
Torek: 18.45 Prijatelj Ben - serijski film. 19.10 Srečanje v študiju 14: Narghita. 19.35 Cesta in mi: Nevarnost na cesti. 20.35 E-najst veteranov - ameriški film. 22.35 Malo za šalo, malo za res - II. oddaja.
Sreda: Pika Nogavička - švedski film. 19.05 Risanke in lutkovni filmi. 19.30 Na sedmi stezi - športna oddaja. 20.35 I. Šti-vičič: Kam gredo divje svinje - IV. del.
21.35 Naša srečanja na tujem: Trdna vez. 22.00 Jazz na Ekranu.
četrtek: 18.35 Družine - poljudno znanstveni film. 19.05 Enkrat v tednu. 19.20 Vse življenje v letu dni. 20.35 L. N. Tolstoj: Vojna in mir - V. del. 21.35 XXI. stoletje.
Petek: 18.30 Veseli Tobogan: Poreč - II. del. 19.00 Mestece Peyton - serijski film.
20.35 Ra - švedski film. 23.05 Poročila: Apollo 15.
Sobota: 14.00 Svetovno mladinsko prvenstvo v veslanju - prenos z Bleda in Apollo 15 - prvi sprehod po Luni do 18.15. 18.30 Sinjska alka. 19.00 Bratovščina sinjega galeba. 20.35 Igre brez meja - III. oddaja. 22.00 Svet otokov in atolov: Fiji -nov svet, nova kultura. 22.25 Maščevalci -serijski film.
IIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH	...........................................................
t Msflr. Janez Hladnik
135 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI)
HLADNIKOVO ŽIVLJENJSKO DELO
Pok. Janez Hladnik je tako zapustil za seboj svetel lik slovenskega izseljenskega duhovnika. Njegovo delovanje v Argentini lahko .razdelimo v tri obdobja: 1. skrb za slovenske izseljence med obema vojnama; 2. delo za naselitev slovenskih protikomunističnih beguncev po drugi svetovni vojni; 3. delo med domačim v fari sv. Jožefa.
Prvo življenjsko obdobje je trajalo od leta 1936 do 1948. Kot slovenski izseljenski duhovnik je .bil po tragični smrtii duhovnika Jožeta Kastelica na Aconcagui leta 1940 sam za vse slovenske izseljence v Argentini, pa še za ostale katoličane iz Jugoslavije je občasno skrbel, človek se mora spraševati, kako je sploh vse to zmogel sam, čisto sam. Poleg tega je za svoje izseljence urejeval in pisal v revijo
»Duhovno življenje«, jo razpošiljal in sam tudi pobaral naročnino.
Novim slovenskim izseljencem po drugi svetovni vojni pa je postal največji dobrotnik s tem, da jim je pri takratnem predsedniku Argentine generalu Peronu dosegel vselitveno dovoljenje za 10.000 oseb. In ko so ti begunci prihajali skupina za skulpino, jim je iskal možnost za uveljavljenje v novem svetu, reševal zapletene primere in jim pomagal v začetnih težavah. Trajen spomenik pa si je postavil z ustanovitvijo slovenskega naselja v Lanu-su, ki je prejelo značilno ime »Villa Eslovena - Slovenska vas«.
In končno je pok. Hladnik v želji, da bi bil blizu tega svojega naselja, leta 1950 tudi sam prišel v te do tedaj zapuščene kraje. Postal je oče novega farnega občestva sv. Jožefa Pomipejskega in v teku let ta skrajno zanemarjeni predel versko, moralno in kulturno čisto prenovil.
Tako je napolnil svoje življenje z vrsto dobrih del, za katera je vedel samo Bog v nebesih. Uspelo mu je dvigniti sorojaka in domačina nad materijo ter ga s potrpežljivo ljubeznijo usmeriti k Bogu. Za-
lo bo njegov spomin v Argentini živel od roda do roda, slovenska zgodovina ga pa bo uvrstila mod velike može našega ljudstva kot so bili Baraga, Slomšek, Krek, Jeglič, da omenimo le nekatere. Iz svojega ljudstva je izšel, svojemu ljudstvu je služil, sredi svojega ljudstva je umrl in bil pokopan. Njegovo življenje je res bilo »v službi Cerkve in naroda«, kot stoji zapisano nad Spomini, ki smo jih nad dve leti objavljali v našem listu in jih danes zaključujemo.
EN DAN V SLOVENSKI VASI
Vendar pa nočemo tega spisa končati z mislimi, ki govorijo o telesni smrti pok. Hladnika. Že smo dejali, da si je pokojni Hladnik postavil trajen spomenik prav z ustanovitvijo Slovenske vasi v Lanusu. Tam je njegov spomin še posebno živ, tam snuje po slovenskih naseljencih njegov duh naprej in tam stoji tudi dom slovenske kulture ter prosvete »Hladnikov dom«.
Pojdimo za hip še v Slovensko vas! Udeležimo se žegnanja, ki so ga lami, 15. novembra 1970, obhajali ob enajsti obletnici blagoslovitve cerkve Marije Kraljice, ka-
tero vodijo slovenski lazaristi. Prisluhnimo živahni in šegavi besedi mladinskega pisatelja Mirka Kunčiča, ki je znan tudi med nami, saj je pred nekaj leti celovška Mohorjeva družba izdala njegovo knjigo »Dogodivščine v pragozdu«, goriška Mohorjeva družba pa »Pisani vrtilljak«.
Kdor zdaj pričakuje kakšno strokovno poročilo izpod mojega peresa o slavju v Slovenski vasi, poročilo polno visoko letečih misli in filozofskega razglabljanja o poslanstvu slovenske ideološke ali — da ne bo zamere — politične emigracije, bo razočaran. Je to čisto navadna reportaža, kakršne smo v »starih dobrih časih« pisali v »Slovenca«. Kratkomalo: to je kramljanje.
Ko sem se pred mnogimi leti prvič vozil skozi Lanus, je bila na kraju, kjer zdaj stoji Slovenska vas, še ena sama puščava, mrka samota, ki so jo še bolj kazile razdrapane kolovozne ceste, polne blata in vode. Skratka: pozabljen svet.
Pa je pokojni msgr. Janez Hladnik, skrb ni duhovni oče staro in novonaseljencev premišljeno zaoral ledino tam, kjer je vedel, da bo slovenska njiva najdalj časa
rodila. Vdihnil je Slovenski vasi svojo dušo, vtisnil svoj pečat. Nad njo še danes lebdi njegov blagoslov.
Ko smo izstopili pred cerkvijo, nas je pozdravil Nace Glinšek, neutrudni, podjetni in požrtvovalni predsednik slovenske skupnosti v Lanusu, poročen z Minko, nečakinjo pok. Janeza Hladnika. Prisrčno nam je stisnil roko in nam zaželel dobrodošlico.
Ljudje so začeli prihajati v cerkev; kmalu je bila napolnjena skoro do zadnjega kotička. Ni nobenega dvoma: vsi slovenski Lanuščani so še vedno navezani na cerkveno občestvo kot so bili nekdaj doma.
Sv. mašo je daroval msgr. Anton Ore-har. Njegova pridiga je šla v globino in se dotaknila hudih časov, ki jih doživlja Cerkev danes po svetu. K svetemu obhajilu so pristopili skoro vsi navzoči. Ganjen sem bil ob misli, da izročila dedov tu živijo naprej. Toda, — in tedaj se mi je srce skrčilo od bolečine — tudi to bo nekoč minilo in v Slovenski vasi bo zavladala tuja miselnost, kajti vsaka emigracija je obsojena na počasno smrt.
(Se bo nadaljevalo)
Stran 4
Romanje na sv. Višarje
Skoro petdeset goriških Slovencev je pod vodstvom msgr. Močnika poromalo v nedeljo 18. julija na Sv. Višarje. Po neznosni vročini preteklega tedna se je vreme sprevrglo na dež, a v jutranjih urah nam je vendar prizaneslo. Megle so pokrivale naše skalnate vršace, da smo jih v medlih obrisih bolj uganili kot pa videli. Marijino svetišče nas je sprejelo kot domača hiša. Sveto mašo je imel msgr. Močnik, ki nam je ob evangeliju toplo spregovoril o Mariji in njenem varstvu ter o vdanosti v božjo voljo. Pri maši smo peli, na kortu pa nas je z orglami spremljal g. Tone Kostnapfel, neutrudni organist, cerkovnik in pomočnik višarsikega svetišča v poletnih mesecih. Na Višarjah smo srečali še msgr. Ignacija Kunstlja, ki je bil na razpolago našim in drugim romarjem za sv. spoved pri vseh sv. mašah.
Po sv. maši so se naši romarji razgubili po okolici višarskega grička. Rodo-dendri so bili v polnem razcvetu, a žal so ob prihodu v dolino ostala od njih le še gola stebelca.
Po kosilu so megle popolnoma zakrile gore in začelo je pršiti. Ob štirih smo se spet zbrali v cerkvi, kjer je bila sv. maša m po sv. maši smo imeli še pete litanije Matere božje z odpevi. Mariji smo izpovedali vse, kar nas je težilo, jo prosili pomoči in varstva zase ter za vse naše drage. Zadonela je še zadnja pesem »Vse prepeva, se raduje« in že se je bilo treba posloviti od višarske Marije.
Pot domov se je na nekaterih mestih vlekla po polževo, toliko je bilo na cesti prometa. Tudi naš avtobus je le počasi drsel proti Gorici, kamor smo srečno prispeli z nočjo. Ločili smo se z upanjem, da letos še kam skupno poromamo po naši lepi deželi.
Udeleženka
Goriški maturanti so vsi izdelali
Kakor prejšnja leta so tudi letos maturanti iz Gorice morali svoj zrelostni izpit opraviti v Trst«. Bilo jih je štirinajst:
9 na učiteljišču in 5 na klasičnem liceju. Vsi so maturo uspešno končali. Vsem naše čestitke!
Na goriškem liceju so izdelali: Lucijana Budal, Franka Ferletič, Silva Hvala, Marjetica Klanjšček in Nadja Nanut.
Rupa - Peč
Pevski zbor Rupa - Peč, ki je že lani priredil uspel izlet v Bohinj, tudi letos pripravlja izlet tako za ,pevce in pevke kot za ostalo mladino in za vse, ki ljubijo veselo družabnost ter našo slovensko pesem.
Letos so izbrali prireditelji za cilj potovanja Dolenjsko in sicer tisti del, ki je dal velilkane slovenske besede Trubarja, Levstika in Stritarja. Vožnja bo potekala takole: Postojna - Cerkniško jezero - preko Bloške planote v Ribnico - obisk Marijine božje Nova Štifta, ki letos praznuje 300 let obstoja - Spodnje Retje pri Vel. Laščah, kjer je bil rojen Fr. Levstik — Rašaoa (Trubar) - grad Turjak - Ljubljana, kjer je bil v Zgornji šiški dom Valentina Vodnika.
Izlet se bo vršil v nedeljo 1. avgusta. Prijaviti se je treba pri Darku Devetaku ali Darku Durčiku v Rupi do nedelje 25. t. m. Odhod ob 6. uri zjutraj izpred rupenske gostilne.
Srečanje ministrantov na Sv. gori
V sredo 4. avgusta bo ob 9. uri (jugoslovanski čas!) srečanje ministrantov iz Slovenskega Primorja na Sv. gori. Udeležil se ga bo tudi škof dr. Janez Jenko, apostolski administrator za Slovensko Primorje.
Na to srečanje se ministranti v svojih župnijah že dalj časa pripravljajo. Vsak mesec so imeli duhovno obnovo. Obenem pripravljajo ročne izdelke o Mariji, katere bodo potem razstavili na Sv. gori.
To razstavo si bodo lahko nato ogledali tudi drugi romarji, saj bo razstava odprta ob nedeljah in praznikih vse do konca romarske sezone.
Spored srečanja ministrantov obsega ob 9.30 vhod v baziliko in temu sledečo sv. mašo, ob 11. uri piknik v lastni režiji, ob 13.00 pa odprtje razstave. Temu bo sledila procesija z Marijino sliko. Po prihodu v cerkev bo kratek nagovor — župnik Kragelj — in blagoslov.
Srečanje bo ob vsakem vremenu. Prihod
na Sv. goro organizira vsaka dekanija v lastni režiji. Prav bi bilo, da se tega srečanja udeležijo tudi ministranti z Goriške in s Tržaškega.
Kolonija v Ovaro
Dečki, ki se nahajajo v slovenski gorski koloniji v Ovaru, se bodo vrnili v Gorico dne 1. avgusta (verjetno že predpoldne).
Deklice bodo letovale v Ovaru od 3. avgusta do 1. septembra. Odhod deklic bo v torek 3. avgusta z vlakom ob 9,30. Zberejo naj se do devetih na železniški postaji v Gorici.
Vodstvo kolonije obvešča, da je prostih še nekaj mest proti plačilu 1000 lir na dan. Kdor bi rad porabil to možnost, naj se prijavi do 31. julija v pisarni Vincenci-jeve konference (soba uprave Katol. glasa) v Gorici, Placuta št. 18, prvo nadstropje, tel. 3177.
ZA KMETOVALCE
Kapljalno zalivanje
V vročih poletnih mesecih se spet pojavi vprašanje zelenjave. Vendar se tokrat ne bomo ustavili pri zalivalniku niti pršilcu niti podzemnenm zalivanju ali podobnih načinih dovajanja vode žejnim rastlinam. Oglejmo si rajši najnovejšd način zalivanja po kapljah, ki se je pri nas pojavil šele pred nekaj leti in takoj vzbudil mnogo zanimanja.
Za kapljalno zalivanje so potrebne u-pogibne plastične cevi različnih premerov; od teh se odcepijo številne drobne cevčice, ki se končajo v bližini rastlin in iz katerih se izceja voda po kapljah. Ta način razlivanja se uporablja za rastline v polni zemlji (cvetlice, zelenjava, grmovje, drevesa itd.) kakor tudi za rastline v loncih. Iz vsake cevčice izteče približno 2 litra vode na uro. Pri tem počasnem dotekanju vode se zemlja namoči v vseh smereh. Cevke so lahko opremljene tudi z zaklopkami, ki po volji urejajo hitrost kapljanja. Spet drugačne cevi so lahko preluknjane po vsej dolžini in tako namakajo večjo površino.
Ta način zalivanja, ki se je že vpeljal v rastlinjakih, manj pa na prostem, potrebuje v primerih z drugimi načini najmanj vode; kajti voda prodre takoj v zemljo in se ne izgublja z izhlapevanjem. Dobra lastnost tega zalivanja je tudi v tem, da ne orosi nadzemnih -delov rastlin, kar je posebno važno za rastline, tki so občutljive za glivične bolezni. Za pretakanje vode po omenjeni napeljavi je potreben malenkosten pritisk; zadostuje, da vodni zbiralnik stoji le kak meter visoko.
Takšno zalivanje je mogoče avtomatizirati. Merilec vlage, ki je zakopan v zemljo, sproži zalivanje vsakokrat, kadar se zemlja osuši do določene stopnje. Isti merilec tudi ustavi dotekanje vode, ko je zemlja dovolj vlažna.
Z zalivanjem lahko povežemo gnojenje. V ta namen rabimo polna umetna gnojila — trdna ali tekoča — ki se v posebnem mešalniku topijo v vodi v koncentraciji ene ali dve tisočinki in po opisanih cevkah dotekajo k rastlinam.
Zemlja za kapljalno zalivanje mora biti dobro pripravljena, srednje težka in — če treba — povaljana, da se v njej u-stvarijo potrebne kapilare, ki omogočijo, da se voda enakomerno širi na vse strani.
Res je, da napeljava in polaganje cevi zahteva nekoliko dela; toda ta trud je obilno poplačan, ko je naprava urejena tako, da rastline dobivajo vodo v potrebnih količinah in zaželjenih presledkih brez našega sodelovanja.
inž. Janko Košir
Ugodna posojila za oškodovane kmetovalce
Obveščamo zainteresirane kmetovalce, da Uradni list z dne 7. t. m., štev. 169 objavlja pojasnila o izrednih vremenskih naprilikah, ki so poškodovala kmetijska področja.
Tržaška pokrajina je bila prizadeta s točo 18. 6. 1970.
Na osnovi obstoječih zakonskih predpisov se oškodovani kmetovalci lahko o-koristijo s posojili po ugodni obrestni meri.
Za morebitna pojasnila se prizadeti lahko obrnejo na Kmetijsko nadzorništvo v Trstu, ulica Ghega, štev. 6.
RADIO
TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15 Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 25. do 31. julija 1971 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Glasba za harfo. 11.15 »Paglavci pastirci«. Dramatizirana zgodba.
15.30 W. Firner: »Beg v bodočnost«. Izvaja radijski oder. 17.30 Revija zborovskega petja. 18.45 Bednarik: »Pratika«.
19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Filmska glasba. 20.30 Ljudske pesmi v komorni predelavi. 20.45 Ljubezenska lirika. 22.10 Ristič: Koncert za godalni orkester. Izvaja beograjski komorni ansambel.
Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih ipe-smi. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 17.35 Vaše čtivo - Kam po maturi. 18.30 Simfonična dela deželnih skladateljev. 19.15 Revija solistov. 19.40 Goriški zbor »C. A. Seghizzi«. 21.00 Pripovedniki naše dežele: S, Miniussi: »Zgodba«. 21.45 Slovenski solisti.
Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Bednarik: »Pratika«. 18.30 Komorni koncert. 19.00 Otroci pojo. 19.10 C. Pier-mani: Kako posluje italijanski parlament (3) »Poslovanje parlamentarne ustanove«. 19.40 Moški zbor »V. Mirk« s Proseka m Kontovela. 20.35 Verdi: »La Traviata«, opera v štirih dejanjih.
Sreda: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Evropske prestolnice (4) »Bukarešta«. 17.00 Tržaški mandolinski ansambel. 17.35 Slovarček sodobne znanosti - Na počitnice. 19.10 Higiena in zdravje. 19.40 Ljudske pesmi iz Lombardije. 20.35 Simfonični koncert. 21.20 Melodije v polmraku.
Četrtek: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.10 G. Bartolozzi: Otrok v prvih letih svojega razvoja (4) »Umetno hranjenje otroka«. 18.30 Romantične simfonije. 19.10 V. Beličič: Kraške črtice: »Dajmo mu »panja«. 19.40 Moški komorni zbor in orkester Dunajske državne opere. 20.35 A. Gnagnatti: »Nerodni Telemaih«, Komedija v enem dejanju. 21.45 Skladbe davnih dob: 17 plesov iz 13. in 14. stoletja.
Petek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Izlet za konec tedna. 18.30 Sodobni ital. skladatelji. Petrassi: štiri hvalnice za glas in orgle. 19.10 Zgodovina prometnih sredstev (4) »Mostovi«. 19.40 Moški vokalni kvartet. Vodi ga protf. Mamolc. 20.50 Koncert operne glasbe. 21.50 Folklorni plesi.
Sobota: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.10 Poklici: »Pri ribičih«. 16.10 Operetne melodije. 16.30 Plesna čajanka. 17.15 Popevke dneva - Beseda o poeziji - Moj prosti čas. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 19.10 Svet v očeh slovenskih popotnikov (5) A. Jehart: »Na Mojzesovo goro na Sinajskem polotoku«. 19.40 Zbor »E. Adamič« iz Ljubljane. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 N. Godnič: »Skrivnost rumene sobe«. Radijska kriminalka. 21.35 Kostelanetzov orkester. 21.45 Vabilo na ples. 22.45 Zabavna glasba.
Skupilo goriško - tržaško romanje na Barbano bo tudi letos na god Žalostne M. B. dne 15. septembra, ki sovpade z nedeljo. Za mesto Gorica sprejema prijave uprava našega lista.
Priprava na izpite v septembru bo tudi letos v Alojzijevišču v mesecu avgustu z začetkom dne 2. avgusta ob 8.30.
Sredi tega tedna so se vrnili v Gorico, zagoreli in okrepljeni od gorskega zraka, naši goriški skavti, ki so štirinajst dni taborili blizu kraja Soče v Trenti. Tudi lani so isti skavti taborili v svetu slovenskih Julijcev. Svoj tabor so imeli na Pologu pod Bogatinom. Tam je bila tudi posneta pričujoča slika, ki nam kaže naše skavte pri zelo važnem opravilu: prišli so po obrok kosila. Duhovni vodja dr. K. Humar pa z zadovoljstvom gleda to mladino, ki obeta postati steber bodočega slovenskega rodu
na Goriškem
OBVESTILA
Zavod sv. Družine v Gorici sporoča: odprto je vpisovanje za prihodnje šolsko leto. Sprejemajo se dečki do 12. leta starosti, deklice pa od ljudske do srednje šole. Ozračje je izredno družinsko, poskrbljeno je za pomoč pri učenju, obenem pa je zagotovljena krščanska vzgoja ter oblikovanje v narodnem duhu. Na to naj starši pomislijo, ko se odločajo, v kateri zavod bodo prihodnjo jesen poslali svoje otroke. Ne le telo, tudi duša terja svoje! In prav v tem nudi Zavod sv. Družine otrokom, pa tudi staršem, veliko oporo.
Zanimiva razstava v Gorici. V okviru srednjeevropskih srečanj bo v petek 23. julija ob 19. uri v dvorani Petrarca odprta razstava pod naslovom: »Arhitektura na Dunaju v letu 1900«. Predstavljena bodo dela dunajskih arhitektov Ottona Wa-gner, Adolfa Loos, Josepha Hoffmann in še nekaterih drugih. Razstavljene predmete bo pojasnjeval prof. inž. Roberto Costa, docent na tržaški univerzi. Omenjena razstava hoče biti povezava med lanskim srednjeevropskim srečanjem v Gorici, ko se je razpravljalo o urbanistiki in letošnjim v bližnji jeseni, ko bo govora o arhitekturi.
Splošno romanje na Sv. goro. V okviru marijanskih pobožnosti in kot priprava na marijanski kongres v Mariji Bistrici na Hrvaškem bo v nedeljo 8. avgusta na Sv. gori splošno romanje vernikov iz a-postolske administrature za Slovensko Primorje. Ob 10. uri (.po jugoslovanskem času) bo maševal in pridigal koprski škof dr. Janez Jenko. Na to versko svečanost vabimo tudi naše rojake s Tržaškega in 7 Goriške.
Promocija
Naš kulturni delavec dr. Karel Brešan je te dni s prav dobrim uspehom dovršil na medicinski fakulteti v Padovi specializacijo iz splošne higiene. Dr. Brešanu i-skreno čestitamo!
DAROVI
Za Slomškov dom v Bazovici: V spomin na mater Marijo Stopar hči Vida 5.000; v spomin na starše Angela Grmek 2.000; namesto cvetja pcik. Francetu Križmančič Marija Ražem 2.000; Marija Ražem namesto cvetja pok. Mariji Kavčič 3.000; u-čenka Rosanna Palumlbo ob koncu šolskega leta 5.000; matere osnovnošolskih ctrok iz Gropade-Padrič 4.600; Marija Žagar 2.000; N. N. 2.000; Marija Marc namesto cvetja pok. Brunotu Kralj 4.000: ob krstu Jane Miot 2.000; v spomin pok Svetkota Grgič mati 2.000; ob blagoslovi nove hiše Marc-Križmančič 10.000; ob po roki Dušana Ražem in Adrijane Renčel 5.000; ob blagoslovu čolna Zortka Križman Čič 5.000; ob krstu Renata Sancin 10.000
Namesto cvetja na grob pok. Barut I
vane daruje M. K., Dolina 10.000 lir za dolinsko cerkev.
Za prezidavo teološke fakultete v Ljubljani: Angela Mužina namesto cvetja pok. Brunotu Kralj 5.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
NOVA TVRDKA
Vetrih Florijan
GORICA, UL. LANTIERI, 5 - TEL. 25-27
Toplo priporočamo svojim cenjenim odjemalcem, da si pravočasno preskrbijo kurilno olje, nafto za centralno kurjavo, gazol in kerosen.
SKRBNA IN HITRA POSTREŽBA !
Konfekcija MONCARO
GORICA - CORSO VERDI, 17 - TEL. 22-29
OBVEŠČA SVOJE CENJENE ODJEMALCE, DA SE JE PRIČELA
________VELIKA	RAZPRODAJA___________
VSE POMLADNE IN POLETNE, ZENSKE TER MOŠKE KONFEKCIJE.
■ NAJNOVEJŠI VZORCI IN BARVE !
■ NAJBOUSA KAKOVOST BLAGA !
■ BOGATA IZBIRA !
• VSE PO ZELO ZNfZANIH CENAH !
0 OBIŠČITE NAS /
• OGLEJTE SI NAŠE IZI.OZBE !