PRAVICO
Slogajači
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n, 1919, AT POST CFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879.
"J^faesloga tlacij
ŠTEV. (No.) 38.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 30. MARCA 1922.
LETO (Vol.) VIIL
KAJ SI ANGLEŽI DOMIŠLJU-JEJO?
London, 29. marca. — Iz zanesljivih virov se poroča, da se je v Angliji že pred letom dni organizirala posebna družba, ki obstoji iz najboljših advokatov in bankirjev. Ta družba si je nadela nalogo iztirjati vse dolgove, ki jih kdo dolguje Angliji izven angleške države. Tako n. pr. so sedaj tudi sestavili neki račun, ki ga mislijo predložiti (Združenim Državam. Račun se nanaša na razne davčne dolgove in druge take uradne stvari, ki bi jih Amerika mogla plačati v času, ko je izbruhnila revolucija proti angleškemu nadgo-spodstvu leta 1772-3-4-5-6. Tako so nekako naračunali, da bi imelo za plačati nekako 8. držav ameriških znesek nad 60 tisoč milijonov dolarjev. Anglija se drzne kaj takega zahtevati, kar je bilo že pred 146. leti uradno razveljavljeno po ameriški zmagi nad Anglijo. Temu, se je baje. kakor se je že slišalo tudi Anglija sama uradno odpovedala. Sedaj pa pride in zahteva, kakor, kak pa-glavček. ki odda svojo igračko, pa se naglo premisli in jo zahteva nazaj. In celo se še širi govorica po Londonu. da naj se skuša to svoto od-računati od svote, ki jo dolguje Anglija Ameriki iza zadnje vojne, za vojna posojila. Amerikanski narod se je tekom zadnje vojne temeljito naučil poznavati evropejske kramarje. Cel svet ve, da če bi ne bilo A-merike, bi danes ječala vsa Evropa pod tevtonsko peto. Amerika je žrtvovala nad too tisoč najboljših svojih sinov, z denarjem »orožjem, mu-nicijo in živežem je zalagala zaveznike in njih armade. In za plačilo prejema samo nehvaležnost in pre-ziranje. Zavezniki so ta mesec prejeli vojno odškodnino, katero ste po-basale Anglija in Francija. Amerika je prosila, da se ji naj od te odškodnine dovoli vsaj za stroške njene okupacijske armade ob Reni. In kaj so ji zavezniki odgovorili? Ako hočeš, kako odškodnino, si moraš isto sama dobiti od Nemčije. Tako plačilo prejema danes Amerika, kateri edino je pripisovati v bistvu zmago v minuli vojni. In če se bo Amerika še kaj časa "pejdašila" z evropskimi kramarji, bodo kmalu naračunali, aa bo še Amerika mogla plačati zaveznikom, da se je smela vdeležiti vojne, da je smela izgubiti v vojni nad 100 tisoč svojih sinov, da je smela imeti več miljard nepotrebnih stroškov in, da mora radite-ga sedaj obremenjevati svoj narod z nenavadno visokimi davki in drugimi bremeni. Da, hvaležnost pa taka!
PROTEST LA SALLSKIH OBČANOV.
RAZGLED PO SYETU
Proti neosnovanemu napadu bapti-stovskega duhovna.
La Salle, 111. — Zadnji petek večer je baptistovski duhovnik Rev. Erickson imel v tukajšni baptistovski cerkvi govor, v katerem je mahal po katoliški duhovščini in katoliških redovnicah. S svojim nepremišljenim in neosnovanim napadom na katoliško duhovščino "in redov-ništvo je povzročil med občani mesta La Salle takt) ogorčenje, da so sklicali posebni shod zadnjo nedeljo v irski dvorani sv. Patricka, kjer se je zbrala velika večina lasallskih občanov v protest proti neosnovanemu napadu Rev. Erickson-a napram katoliški duhovščini in redovništvu
Shodu je predsedoval mestni župan Peter E. Coleman, kateri je o-gorčeno protestiral proti Ericksono-vem govoru. Za njim je nastopilo še več drugih govornikov obsojajoč Ericksonov govor. Zatem se ie spre jela rezolucija v kateri se poživlja baptistovskega pastorja v La Salle, ki je povabil Rev. Erickson-a v La Salle in celo delal reklamo za njego\ prihod, da si naj poišče drugo mesto, za take aktivnosti, kakor jih je povzročil nied Lasallskimi občani stem, da je dobil v mesto kot govor nika Rev. Erickson-a. Baptisti se takih stvari večkrat poslužijo namenoma, da jih ljudje slišijo, da še žive. Ker s svojo sekto nazadujejo, iščejo vedno reklamnih sredstev za svojo sekto. Pomilovanja vredni pa so taki-le slučaji baptistovske reklame.
ARMENIJA MORA NAZAJ POD TURŠKI JAREM.
Paris, 29. marca. — Vrhovni svet zaveznikov, ki se je pred kratkim sestal v Parizu, je baje odločil, da bo Armenija ostala pod nadaljnim turškim nadgospodstvom. Torej uboga mučenica mora nazaj na Golgato! Tako so jo obsodili ministrski predsedniki civiliziranih zaveznikov.
JUGOSLOVANSKE NOVICE
Bolnice v Ptuju. Murski Soboti, Brežicah in Slovenjem gradcu se zapro, ker centralizem ruma denar-: ja — za nas. Poslanec Škulj je radi tega ostro napadel vlado v narodni) skupščini, na kar pa je Kmetijski list grdo napadel Škulja radi tega.
RAZNE NOVICE.
RAZCESAR KARL BOLAN.
Iz otoka Maderia prihajajo poročila, da je razcesar Kari opasno bolan. Bolezen se je pojavila na sapniku in se naglo razvija v pljučnico.
EKSPLOZIJA ZAHTEVALA 18. ŽRTEV.
Trinidad, Colo., 27. marca. — V
tukajšnem rudniku, ki je last Colo- j----------r------------------
rado Fuel & Iron Co., se je pripe- iz Pitsburgha, Pa., ki je priobčen v tila velika eksplozija. Nesreča je za- današnii številki. Prečitaite Ca dva-
SKUPNA MOČ AMERIŠKEGA DELAVSTVA BO PODPIRALA PREMOGA RJE.
Predsednik Ameriške Delavske Federacije Samuel Gompers, je danes v imenu vsega ameriškega organiziranega delavstva vseh strok obljubil pomoč premogarjem.
"Ker so lastniki v svoji brezsrč-nosti popolnoma gluhi za vsak kompromis s premogarji, je stavka seveda gotova stvar. Toda, ako mislijo, da so si lastniki izbrali ugoden trenutek, da ga izrabijo proti ubogemu premogarju, se strašno motijo. Združeno delavstvo cele Amerike, bo stopilo na pomoč premogarjem, ki se bore za svojo eksistenco, do katere so upravičeni v vseh ozirih Bolj, kakor kdaj, je danes združeno ameriško delavstvo in pripravljeno za boj za svoje pravice do poštenega življenja! "Tako izjavlja predsednik Gompers na predvečer premogarske stavke.
^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■HHVVHM^iMMBMV
ČITATELJI POZOR!
Vse čitatelje našega lista opozarjamo na dopis Mr. Jolyi Golobicha
htevala 18. človeških življenj. Večje število rudarjev je ranjenih.
današnji številki. Prečitajte ga dvakrat in potem sodite!
Urednik.
KAKO NAMERAVAJO BOLJŠE-VIKI OLAJŠA VATI BEDO LAČNIH RUSOV.
London. 29. marca. — Kakor razvidno iz poročil, se je organiziralo v Moskvi poseben letalni vojaški oddelek. ki bo imel posebno nalogo patru-lirati nad mestom in okolico, da se ne prične kako uporno gibanje med lačnim ljudstvom, katerih kritični položaj se veča dan za dnem. Lačno ljudstvo je baje v taki stiski, da se zbira po raznih gnojiščih, kamor trgovci izvažajo razne odpadke in gnilobo in to prebirajo, da si dobe kaj za pod zob. Boljševiki, ki so kakor Čestokrat trdi pobožna mihvauška Slovenija, in lawndalska tetka in samosrajčnik Prol. čudodelniki nove dobe( !) sedaj pripravljajo, kakor razvidno neke nove čudeže, ki jih bodo izvrševali nad lačnimi Rusi. Bog je izraelcem poslal mano iz neba. Boljševiki hočejo biti sedaj Bogu enaki, dvignili se bodo nad Moskvo in bodo lačnim pošiljali mano iz strojnih pušk. Kdor zna, pa zna!
JUGOSLOVANI UJELI ITALIJANSKEGA ČASTNIKA.
Paris, 28. marca — Med arditi na Reki je baje veliko ogorčenje radi u-jetega italijanskega poročnika Violla, ki so ga ujeli jugoslovanski vojaki pred nekoliko dni, ko je Violla zasledoval reškega predsednika Zanella, ki je ušel v Jugoslavijo. Violla je baje prestopil v jugoslovansko mejo, nakar je bil ujet in odpeljan v vo jaški zapor.
Dr. Žerjav se je peljal v dobro zakurjenem salonskem vozu v Dalmacijo, naš rekrut se je vozil v neza-kurjenih živinskih vagonih. Dr. Žerjav ni še nič naredil za državo (pač pa ji premnogo škodoval), rekrut pa tvega svoje življenje zanjo. — Živimo v času samostojnega centralizma.
POTNIŠKI PROMET PO ZRAKU
General Mitchell, ki se je ravnokar povrnil iz Evrope, kjer je proučeval avijatiko izjavlja, da v letu 1932. bo avijatika tako razvita, da bo prevzela velik del potnikov železnicam in parnikom.
Balkanski sodniki. Franc Tevnik in tovariši, ki so med delom zakurili ogenj na podstrešju šmartinske cerkve ter ga niso pogasili, so stali te cfni pred sodiščem v Kranju. Škoda je bila milijonska, malomarnost prav skrajna, kazen pa — 24 ur za Jevni-ka, tovariši pa oproščeni. Kmalu bomo po zaslugi naših liberalcev v Macedoniji. — Samostojneži, le še dalje v boj za centralizem, da bomo preje v Macedoniji.
BELGIJSKI KRALJ V VATIKANU.
Kralj Albert je posetil Vatikan in obiskal sv. Očeta Pija XI. V Rimu se bo mudil še par dni, da o-bišče italijansko kraljevo hišo.
Mati z otrokom v naročju pod vlakom. Pri Komarovcu na progi Opa-va—Svinov se je vrgla mati z detetom v naročju pod vlak, ki je prišel iz Opave. Nesrečni materi je stroj odtrgal glavo, otročičku pa se ni nič žalega pripetilo. Kaj je mlado mater pripravilo do groznega dejanja, se ni moglo dognati.
Požar. — Dne 24. februarja dopoldne je v kozolcu posestnika Alojzija Sterniša v Regerčivasi, obč. Šmihel-Stopiče nastal ogenj. Poleg kozolca je zgorelo tudi 1500 kilogramov sena, večja množina slame, voz in večje števile mecesnovih in češ-njevih desk. Škode je 50.000 K, zavarovalnina znaša 1500 K.
PREMIRJE MED GRKI IN TURKI.
Paris, 29. marca. — Grška vlada je sprejela pogoje, ki so jih predložili zavezniki Grkom in Turkom, pod katerimi naj se sovražnosti u-stavijo. Mirovno pogajanje se bo pričelo takoj. Grki zahtevajo še vedno to, kar so zahtevali od turških nacionalistov predno so jim napovedali vojno.
ANGLIJA KRADE AMERIKI SVETOVNI TRG.
Washington, D. C., 29. marca. — Trgovski department naznanja v svojem poročilu o izvoru minulega leta 1921., da je v minulem letu A-merika izvozila celih 16. milijonov ton mehkega premoga manj, kakor leto poprej. Vzrok temu se našteva, vmešavanje angleških trgovcev.
— To dela tvoj katoliški časnik. — M« ne boš pokazal nekoliko svoje hvaležnosti ta mesec ?
200 MAVROV PADLO V BOJU Z ŠPANCI.
London, 26. marca. — Prihajoča
poročila naznanjajo, da je v zadnjih bojih med mavri in španskimi regularnimi četami, padlo nad 200 upornih mavrov. Boji se vrše v Marocco provinciji. Španci hite z velikimi o-jačenji na pozorišče boja. ki se z naglico razvija v pravcato paniko.
PORTUGALSKI LETALCI POLETE ČEZ ATLANTIK.
Lisbona, 29. marca. — Portugalski letalci bodo poskusili polet čez atlantiško morje in sicer iz Lisbone v Rio Janeiro v Južni Ameriki. Polet bodo vprizorili z hidroplanom, ki je baje povečini podoben Zepelinu. Razdalje tned Lisbono in Rio Janeiro je okoli 4. tisoč milj, katere bodo prevozili, kakor računajo v 60 urah.
BOMBAŽARJI NA STAVKO.
Lawrence. Mass., 29. marca. — Nad deset tisoč bombažarjev je danes odšlo na stavko radi velikega znižanja plač. katere so jim znižali lastniki bombažnic. Tovarne so zaprli in vse delo je ustavljeno.
DENARNE POMLJATYE.
Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih.
Včerajšne cene so bile:
Jugoslovanskim kronam:	Italijanskim liram:
500 kron ...............$ 1.90	50	lir	...............• ....$ 310
1,000 kron ............... 3.70	100	lir	................... 5-75
5000 kron ................ I7-50	500	lir	..........• • .......27.00
10,000 kron................ 34-00	1000	lir	.................... 54-00
Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75«. Od $50.00 do $75-0O računamo $1.00. Od $75-00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja.
Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava.
Za vsa nadaljna navodila pišite na:
BANČNI ODDELEK 1849 West 22nd Street
'EDINOST'
Chicago, I1L
EDINOST.
«LASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
Izhaja trikrat na teden.
Slovenian Franciscan Press
•849 W. a and Street,	Chicago, IU.
Telephone: Canal 98.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. aand Street. Chicago, IU.
ered as second-class matter October II, 1919, at the post office at Chicago, 111.
under the Act of March 3, 1879.
Usodepolna zaslepljenost.
Kakor na gorečem*ognjeniku smo na celem svetu. Od vseh strani puha dim nezadovoljnosti. Od vseh koncev šviga ogenj upora in protesta. Nižji sloji zdihujejo pod težo višjih slojev in kriče, da ne bodo dolgo prenašali več te teže, da hočejo oddiha, da hočejo svojih pravic. Vre po državah. Vre med narodi. Vre med razredi človeške družbe. Ni ga skoraj človeka, ki bi bil zadovoljen sedaj na svetu. Votlo bobnenje socijaliz-ma, boljševizma in drugih -izmov pretresa naše ozračje in napoveduje pretečo nevarnost.
Sicer je bilo po vsaki večji vojski velika beda na svetu. In naše sedanje razmere, po tej svetovni vojski, so primeroma še jako mile. V življenjepisu Sv. Vincencija Pavlanskega, katero knjigo priporočamo vsem, ki hočejo sedanje razmere proučevati in razumeti, čitamo o strašnih razmerah, ki so nastale po končani tridesetletni vojski. Človeku se lasje je že in solze mu silijo v oči, ko bere, kaj je človeštvo takrat trpelo, kako ie podivjalo, kakšne strašne razmere so vladale takrat. Danes so nebesa proti takrat.
Vendar pa tudi mi nismo še skozi vso nevarno dobo. Nismo še gotovi, če ne pride še kaj hujšega, da, če morda najhujše še" le ne pride?
Zato papeži in posebno pa naši amerikanski škofje kličejo svetu, naj se zave resnosti teh nevarnih časov, naj nikar ne žene stvari predaleč, ker, ako pride da izbruha, se bo zgodilo nekaj, česar človek še ni videl na svetu. Vse grozote, ki so se kdaj zgodile na svetu, bodo nič v primeri, kar bo sedaj nastalo. Na Rusiji lahko vidijo v malen to, kar lahko nastane na celem svetu v velikem.
Toda kako kratkoviden je svet, oziroma voditelji narodov! Prav nič ne vidijo te nevarnosti. Prav nič jih ne plaši vse to votlo bobnenje nezadovoljnosti. Reveši mislijo, da bodo ta goreči in bobneči ognjenik pomirili in zadušili s kakimi ječami, s kakimi paragrafi, s kakimi sleparijami.
Tako delajo sedaj tudi ameriški kapitalisti. Ko človek zasleduje njih početje sedaj pri teh razmerah, ne more drugače, kakor da vsklikne: "Strašna zaslepljenost!" Sedaj zahtevajo premogarji svojih pravic! Kaj ubogi delavec zahteva danes drugega kakor svoj kruh, toliko, da se bo pošteno preživel, kakor svojih pravic. Pa ti zaslepljenci so tako kratkovidni, da se z delavstvom niti dogovarjati nočejo. To je ravno tako, kakor bi se kdo vsedel na Vezuv, ki se pripravlja, da bo začel bruhati, in bi hotel s tem preprečiti bruhanje. Norec! Prvi boš poginil ti!
Enako je pri lastnikih premogokopov. Delavec je miroljuben človek. On v veliki večini rad dela in je vesel in zadovoljen, ako toliko zasluži, da more sebe in svojo družinico pošteno preživeti. Seveda ako pa vidi, da mora vse tako drago kupovati, da mu pri tem pa gospodar zniža plačo, sam gospodar ima pa še vedno toliko, ali pa še večje dobičke, kakor jih je imel preje med vojsko, kdo bo pa to trpel? Premog je danes ravno tako drag. kakor je bil pred tremi leti. Plača delavska je toliko znižana. Toraj naj sam kapitalist, lastnik premogokopa ima pravico bogateti, drugi naj pa vsi stradajo? Kje je to zapisano. Zato je v resnici občudovanja vredna zaslepljenost teh bogatašev.
Vendar le naj se igrajo z ognjem. Kdor se je z ognjem igral, še vsak se je opekel. Ako bodo izzvali vse te širše nezadovoljne mase in jih prisilili, da bodo zagrabile za orožje v lastno obrambo, naj gledajo sami za posledice. Mi ne zagovarjamo surove sile. Mi smo proti vsakemu nasilju. Toda kdo pa sili delavstvo v to nasilje?
Kapitalisti so tudi soodgovorni za tako bujno procvitanje sleparstva pri delavskih organizacijah. Skoraj vse delavske unije so danes v kremp-ljih "delavskih prijateljev", ki so prav taki sleparji kakoršni so naši slovenski. Koritarji, izkoriščevalci, sleparji, ki hočejo z delavskimi zmedami samo dobiček delati. Ali niso vsi naši slov. voditelji socijalisti sami delamržni lahkoživčeki ? Enako- je povsodi! In kapitalizem je odgovoren za vse to! Kapitalizem ustvarja nezdrave razmere, iz nezdravih razmer se pa kakor iz nezdravega zraka vedno rede razni bakcili, razne bolezni. Zato bo pa kapitalist v svoji zaslepljenosti sam sebe strmoglavil v prepad.
Tragedija tega je samo, da bodo najboli nedolžni največ pri tem trpeli.
Iz slovenskih naselbin.
"E p i n o s T*
cem in Hrvatom. Glasovala je, da so dobili pravoslavni duhovni lepe državne plače, dočim katoliški duhovnik skoraj od glada umira. Glasovali so za "Kancel paragraf", in hoteli hrvatskim in slovenskim katoliškim duhovnikom zamašiti usta. Glasovali so, da se naj odpravi verouk iz šol itd. Torej tak list, ki je pristaš take stranke pa katoliški Slovenci podpirate s svojim denarjem? Kaj naj reče pameten človek, ki vso to stvar temeljito preštudira? Samo dva odgovora sta na to in sicer: Ali so katoliški Slovenci v Ameriki tako nezavedni, da jim je vseeno kakoršnokoli godljo kdo pred nje postavi, ali pa vedo, pa jim za katoliška načela in za katoliško stvar ni nič! Kdor podpira take ljudi, pa bodisi z naročbo takega lista, ali s pošiljanjem denarja v stari kraj ali bodisi že s to ali ono stvarjo, ta podpira svoje lastne sovražnike, ker napredek svobodomiselcev med ameriškimi Slovenci pomeni napredek starokrajskih svobodomiselcev, ka teri pravkar vodijo kulturni boj proti katoliškim Slovencem in Hrvatom. To, naj bi vsaj malo pomislili tudi slovenski duhovniki po Ameriki in naj bi to tudi svojemu ljudstvu razodeli. Da je to resnica, kar pišem, potrjuje članek, ki je bil objavljen v G. N. v štev. 62. Kdor dvomi. kar v roke štev. 62. pa boste našli na drugi strani slavospev nekega Sabeca naj radikalnejšemu svobodo-miselcu pokojnemu Kondatu. kateremu bodi Rog milosti ji v sodnik, ali njegovih del noben katoliški Slovenec ne more odobravati. V G. N. se poje temu možu slavo in o nekakih velikih zaslugah. Žalibog, da so bile zasluge Kondatovega delovanja samo v prilog satana, katerega zvest služabnik je bil. On je bil tisti, ki je res pričel orati ledino za satanove nauke. Je že na pravici in kakor sem že rekel, Bog bodi milostljiv njegovi duši, on je šel, toda njegovo delo je ostalo in to delo sovražim, ker je škodljivo človeku in vsej pošteni družbi. Pozabljen bo Konda. toda besede, ki jih je napisal v svojem sramotenju naše vere. pa ne bodo pozabljene. Nihče se še ni drznil pisati tako bogokletno zoper vero in Boga. kakor je to delal njegov list Glas Svobode. Niti svetim zakramentom. sv. Rešnjemu Telesu, ni prizanašal. In sedaj ti pride list G. N. in da prostora da se poje slavo takemu delu, ki sem ga Vam pravkar navedel. Nič več ne bom govoril, kdor ni slep ta vidi. kdor ni gluh ta sliši. Katoliški Slovenec, ako si katoličan, veš kaj ti je storiti s takim listom, kakor je neu vorško cigansko trobilo . pravi pameten katoH_
can ga bo izbacnil iz svoje hiše. Kaj pa t. dragi čitatelj? Naj govore tvoja dejanja . . . Pozdravljam vse naročnike in čitatelje tega lista, kateremu želim, kar največjega napredka in pa skorajšenega dnevnega iz-dajanja.	John Golobich.
smo na zelo visokem kraju. S poz1-dravom,	Jakob Tomsich.
Pittsburgh, Pa. — Zopet sem se namenil napisati en par vrstic v naš priljubljeni list Edinost, ker to je danes med ameriškimi Slovenci edini list, ki ljubi resnico in pravico, a krivico in sleparjenje ožigosa. V roke mi je prišlo zopet ne\vyorško cigansko trobilo, kjer sem videl nekak nekrolog o pokojnemu svobodomi-selcu Kondatu. Ta nekrolog je pisal uslužbenec "Glas Naroda" neki Šabec. Dobro je, da vemo, kdo piše in sodeluje pri listu Glas Naroda, ki že od svojega postanka spreminja svojo barvo kakor razna divjačina z naravo. Pri listi G. N. so vsi uredniki od lastnika doli do "štefletncug agenta" ki hodi iskat potnike v pristanišče, sami svobodomiselci. In to cigansko trobilo potem katoliški
Slovenci naročajo in podpirajo. Za božjo voljo katoliški Slovenci pomislite vendar, na to-le! Glas Naroda nima nikdar niti za eno vrstico prostora v korist katoliški stvari. V svojih nesramnih kolonah pod naslovom Peter jZgaga, blati naše duhovnike, norčuje se iz vsega, kar je drago katoličanon^ in čestokrat prinese satire, ki so naravnost pohujš-ljive za nedorastlo mladino. Njegovi članki smrde vsi po svobodomiseln stvu in tako-le trobilo vi, katoliški Slovenci še podpirate s svojimi žulji? Ali ne veste kaj s tem delate? Poslušajte! V starem kraju je pravkar na krmilu stranka Sakserjevega tipa. Ta stranka glasuje in pomaga srbskim centralistom ob vsaki priliki, ko gre proti katoliškim Sloven-
Brilliant, N. Mex. — Častiti go-j spod urednik: — Tukaj Vam pošljem naročnino za list Edinost rti Ave Maria. Vaš list Edinost ki sem ^ as prosil, da mi ga pošljite na d-gled pred dvema tednoma, se mi v resnici dopade. Zdaj ga naročam in poleg tega še Ave Maria. Jaz sem v Ameriki še le eno leto. V starem kraju sem rad prebiral enako berilo. Zato mi je bilo tukaj že dolg čas, ker nisem imel nikakega poštenega in zabavnega berila.
Vem, da imajo listi, kakor Ave A Tar i a in Edinost mnogo sovražnikov v obliki brezvercih listov, pa to nas ne sme odvrniti od našega cilja. Tukaj nas ni ravno veliko Slovencev, pa se med seboj prav dobro razumemo. Nekaj je tudi bratov Hrvatov, veliko več pa druge narodnosti^ Z delom gre pa tudi tukaj bolj počasi. Tukaj imamo dve majni, ribe obratujete po dva dni na teden." Nekateri delajo pa tudi tri do štiri dni, v tednu. Zloglasna "flu" je nas tudi tukaj obiskala, pa se je hvala Bogu kmalu poslovila od nas. morda ji ni ugajalo podnebje, ker
Racine, Wis. — Cenjeni: — Ker mi je naročnina potekla, Vam pošiljam $1.50 za pol leta za list Edinost in Vam naznanjam, da ravno sedaj smo tudi v bolj slabih delavskih razmerah. Kacfar se delavske razmere zboljšajo, bom skušal tudi jaz tukaj agitirati za Vaš list. Dovolite mi, da tudi jaz izrazim svoje mnenje o Vašem listu. Edinost b^rem z velikim zanimanjem in tudi zasledujem celo zadevo radi katoliškega tiska in njegovega razvijanja. Veliko naročnikov, kakor vidim iz raznih dopisov v Edinosti, se zanima za list, da naj bi čimpreje postal obširen katoliški dnevnik. To je glasna zahteva priprostega katoliškega slovenskega delavstva samega. Moja želja je, čim preje začnemo, prej bomo tudi to dosegli, ker to jelena nujna zadeva za nas vse, posebno pa za mladino. Jaz odkrito pišem, da list v tej obliki, kakor sedaj izhaja je spoštovanja vreden list in nezadostuje samo trikratna izdaja na teden. Če bomo imeli mi katoliški Slovenci sami svoj obširen dnevnik, bojo naši ljudje se tistega tudi oprijeli in ne bodo stikali za drugimi, o tem sem skoro gotovo prepričan. Pripravljen sem tudi že danes na vse, ako je potrebno, sicer bom pa storil mojo dolžnost, kakor hitro poteče sedajna naročnina, ponovil bomJsto za obširen dnevnik, ako bo izhajal ali ne. Ker takšno naporno delo. kakor je to, se ne da, kar čez noč storiti: k temu je potrebno prvič, denar, delavne moči in pa potrpljenje". Pozdravljajoč Vas. Vam želim obilo vspeha. Vaš uciani
Martin Novak.
NA STRAŽI.
Naš list "Edinost" je bil ustanovljen od katoliških slovenskih delavcev za to, da bi branil pred vsem njih vero. njih oltar in njih domače ognjišče družinskega življenja. Toda zadnje čase opažamo, ko vpljiv našega lista raste, ko se hitro širi od hiše do hiše. da so začeli čutiti njegov vpljiv tudi že naši verski in delavski sovražniki. Po vseh slovenskih fanatičnih protikatoliških listih čitamo vedno strastnejše in strastnejše napade na sv. vero. na cerkev in na naš list. Hoj se bije na celi črti.
V	tem boju se pa poslužujejo vojnih zvijač. Zaveznikov si iščejo pred vsem v našem lastnem taboru. Iščejo si Judeže v. Efijaftov, ki bi na naši notranji katoliški strani pomagali razrušiti mogočno obrambeno zidov-je katoliške odločnosti in možatosti m nevstrašenega odpora proti njihovemu prodiranju. Njih boj je tako satansko premeten in zavit, da ~a navadni človek le težko opazi. V ovčja oblačila se ti volkovi skrivajo >n se mešajo med vrste katoliškem ljudstva, da bi toliko več src raztrgali m toliko več duš naredili nesrečnih.
Zato se čutimo mi poklicane, da krepko zastavimo svoje obrambeno orožje v obrambo našega slovenskega ljudstva. Zato odpiramo s tem posebno rubriko v našem listu, ki bo nosila napis "Na straži." Tu bomo pazno motrili vsak pokret mea ameriškimi Slovenci. zasledovali kolikor se bo dalo delovanje naših verskih nasprotnikov in volkov v ovčji obleki in jih sproti razkrinko-vali, aa jih bo ljudstvo poznalo, da bo ljudstvo videlo, kam merijo in na kaj merijo.
V	to rubriko bomo pa sprejemali tudi sporočila iz raznih naselbin, kako po posameznih naselbinah sovra-gi nastopajo in begajo ljudstvo in razganjajo čredo božjo. Ta rubrika je odprta vsem slovenskim duhovnikom in vsem katoliškim društvom in tudi vsem katoliškim Iajikom. Kjer poskušajo naskočiti, takoj začnimo kričati ,takoj na boj, na odpor. Le z intenzivnim delom, le s skrajno ouječnostjo. bomo kaj dosegli.
* * *
Glas Naroda kliče: "Proč z vlado.
če je slaba! Proč z vsem, kar ovira razvoj!" misli namreč na Jugoslovansko. — Tega pa ne pomisli, da se ta sedanja vlada iz Sakserjeve stranke, to je stranke, ki je liberalna in koritarska. Ne pomisli, da je vsa "ovira" razvitju Jugoslavije, samo stranka, katero je Sakser toliko im-portiral v Ameriko, toliko hvalil, toliko zanjo delal in jo toliko Slovencem priporočal kot edino dobro
stranko, kot edini moderni nauk. _
Ta njegov "proč" toraj velja tudi njemu: Proč z starim lisjaškim liberalizmom Franka Saksarja in Glas Naroda! Proč z staro trohljeno oviro napredka ameriških Slovencev!
♦ * *
Amer. Slovenec kritizira C. O. F. in K. C. ker so zborovali v Prostozidarski loži. Tej kritiki se tudi mi pridružujemo. Amerikanski katoliki so zavedni, toda pomalem bodo morali tudi oni priti do spoznanja da se tema in dan ne dasta združiti ogenj in voda tudi ne še manj pa Bog in hudič!!
Amer. Slovenec poroča, da je njegov dopisnik Mr. John Gersich iz Chisholtna neznano kam izginil, potem ko je pobral nekoliko naročnine za list. To je tisti Gersich, ki je pošiljal v A. S. dopise proti nam. — Značilno!
* * •
Glasilo KSKJ. je priobčilo krasen uvodnik v obrambo katoliških časnikov v Ameriki. Bravo! Če bomo skupaj držali, celo peklo rdečkarjev
nas ne bo!
* * ♦
Kdo je kriv, da Jugoslavija ne more naprej? Ta prebiti Korošec, tako laže "Prosveta!" — Njihovi pristaši pa, ki si polnijo svoje rrravhe z narodnim denarjem, ki izsesavajo narod, da ga bodo izsesali do kosti, ti so pa angeljčki. Korošec je v vladni opoziciji in ni nič. On je kriv, zato ker je bil pred tremi leti minister in ni nastavil po železnicah že takrat rdečih narodnih pijavk.—Članstvo S. N. P. J., častitamo ti na tej učenosti.
* * *
Zajček v "Proletarcu" trdi, da družba sv. Mohorja v Chicago nazaduje. Nekako 250 članov že ima v treh mesecih, pa nazaduje?! Ha-
haha! Zajček ja pač zajčje narave.
* * ♦
Prosveta pravi, da "Kazimirji" (hoče reči katoliški duhovniki in redovniki) kolektirajo že 1900 let, pa nimajo nič pokazati. — Zopet huda brca v razum članstva SNPJ.! To si upa trditi njih glasilo vkljub tolikim številom katoliških šol. sirotišnic. bolnišnic, hiralnic, zavodov za slepe, za gluhe, za jeticne, toliko višjih šol. toliko univerz! — Kaj pa imajo slovenski rdečkarji pokazati? \ prašali smo jih. kje je sirotišnica, kje je hiralnica, kje je 60 tisoč do larjev milijonskega sklada? Pa nič! Kar tihof Hej. bratje račune! Če imate čiste roke, račune ven' Kaj boste zavijali! "Vina gor, če ne pa denar nazajf kar čte raj!"
KATOLIŠKE ŠOLE — ZA NIČ!
Od koliko celo katoliških stansev cujete le prepogosto tako-le neumno trditi. "V katoliški šoli se ne na-uče dosti angleščine", pravijo drugi. — Seveda, vsi ti vedo prav tako dobro, kakor ve cela Amerika, da se otroci v katoliških šolah veliko več nauče, kakor pa v publičnih. Vendar ti katoliki hočejo sami sebe varati. Te dni je v Potstownu. Pa., neki list "The Pottstown Ledger" razpisal deset nagrad za najboljši spis o podpiranju domačih trgovcev. \ se šole v Pottsdownu so tekmovale. \ speh je bil, da je iz teh deset nagrad osem prvih dobila katoliška šola župnije Sv. Alojzija. Zanimivo je pri tem to. da so sestre izvedele o tej tekmi še le, ko je bilo že zaključeno. Samo 2 nagradi in sicer najmanjši sta dobila en učenec in ena učenka iz publične šole.
"Ja. pa so katoliške šole vendar le za nič", kaj ne. katoliški oče, šviga-švagar!
EDINOST
Vejo, mister editar, z nem pa nej nič! Je vse zastojn! Oni se ne boja nekol pobolšal in se ne bojo! Rejs, jest sem že scagu nad nimi. Zmi-rej sem še upu, da jeh bo kdej pamet srečala. Zdej pa vidim ,de jeh je najbrže že srečala, da je pa mem nebne glave šla. Ker drgač bi oni dergač pisal pa delal. To je že od sile. Le koga oni mislijo? Taku sem strašanko hud, de nekol tega. Kaf premekastu be jeh. ke b se mi mojih ruk škoda ne zdejlo.
Nobenga mu jih perjatlu oni per gmah ne peste! Povsod svoj nus u tikajo, kamor jeh neč jest ne pros.
Vejo una nedelo sem prav mast ne porčapse jedu tam v reštavrant, kjer imam svoje lunče. Pol popoldne me je pa taku začela sveta matrat, de sem kar zejou, kuker vrana po let. Pa sem mislu in mislu, kam be jo ubrav. Sem se pa spomnu na svojga perjatla Zajčka, tistega, ki tistga Prekletarca ven daje, k je muj kolega.
Sem si pa mislu! Sej rejs! K nem bom šu ! On je za vahtarja tiste erb-šne k sa ja sam ata Kristan pustli, ko so jo z miljonskim fundam poc-urhal." Veste, to je tista orbšna za rankim — rejpablikanskem zdru-žejn, kjer je biu Zajček? za ta večjega, k je smu atatu Kristanu vsak dan suhe spucat pa roka kušent k sa gnadliv o povdne peršle mal v otic pogledat. Un dan mi je ena moja perjatelca pravzaprov pisala, de nej nekar ne hodem na ta orbšna, de je preveč nevarn, d^ b se še jest miljonskega duha ne navzeu, pa še jest začeu krajnce farbat in jem var-žete pucat. Pa sem djau: "škušna-va je prevelika, kar pejmo!" Pa sem vzeu svoja marela, pa fajtaca sem zažgan, pa smo jo mahnili na kara proti Cicer.
Taku sem biu veseu. de se boni mal pofrišu z Razinatovem Jakatam, pa še morde kak badel ta pravga ječ-menovca, ki ima kik, sem upu. de se bo še dobil. Pozvonim pred vrati. Čakam, čakam, nič! Še enkat pozgo-nim! Pa spet čakam, čakam, spet neč!
Kaj pa nej to pomejni? Sej jajček je zmiraj v nedela doma pa erb-šna v orenga devle, kaj je tu. de ga dons nej.
Grem pa na jard pa grem na porč per kuhni. Pa tam hedu potrkam. In rihteg! Pride me pa sam Zaferk-neku foter odpirat.
"Al je Mister Zajček doma?" ga Vprašam. "Je ja!"
"Jaz grem k nem."
'Te več, na mara!" je zarežu.
"Kaj pa je spet tu? Mene ne mara, svojga najboljšga perjatla? Oho! to pa ne bo neč! Jaz ga čem videt. Sem pa odrinu fotra, pa sem šu notri K sem pa notr peršu pa najdem v parlori cejla družba sarneh mojeh perjatlu. Pa vsi so bli taku strašansk žalostni. Moj perjatu Roženkranc, tist ki same meteorite štedira, se je pa taku strašank joku, de se mu take solze tekle, kukr tepke. K sem not peršu, me noben niti pogledat ni tu.
Sem pa djau. "Havdjudu frendsi.
Vse tih! Sem pa djau: "Kaj pa je to za ana božja štrafenga, de se nihče ne oglasi?"
"Kakšna §trafang!a", zareuči fo-der Zaferknek. "Božje? Satanova! ne božja. Pa tvoja, gerdoba ti zanikana !"
Jaz ga gledam. Kaj pa je? Kaj sem pa naredu?"
"Ja, ti pa tist tvoj editor! Le pojd v bedrum k Zajčku, pa boš vidu, kakšna štrafenga."
Jest pa grem gledat. Pa kaj vi-dem. Strah in groza! Tam na post-li leži moj perjatu Zajček pa ves zavezan in pelziran.
"Kaj pa t je perjatu. Zajček?" ga lepu vprašam?
"Kaj mi je? Viš tu ste vsega ur-žeh na 22 štrasni per tisteh naumneh cajtengah ke nas pergmah ne puste-te! Le kaj vas briga tist naš mi-Ijonsk fund? Kaj ste kej dal zraven? Pa se zmirej zaletvate v nas! Viš -takšen sem."
"Ja, kaj se je pa zgodlo? Zajček, >ovejdi mi no!"
"Kaj se je zgodlo? Un dan sem šu mal k Martin na vogau anga ru-kent, pa sa me dobil tist zarukanc, ki so taku neumni, de teb vrjamejo, pa tistmu tvojn\u editor ju. Taki do-
nebesa, mi nič ne škoduje, če grešim ; če sem pa določen za pekel, mi pa pobožno življenje tudi nič ne koristi. V takem prepričanju je potem živel leta in leta, ne da bi mislil na rešitev svoje duše. Naenkrat je nevarno zbolel. Poklical je svojega zdravnika, ki je bil pa jako pobožen mož in je z žalostjo opazoval mišljenje in življenje svojega gospoda Ko ga je grof vprašal za svet in prosil za zdravila, mu je zdravnik re kel prav mirno: Gospod, rad bi vas vprašal, kaj naj storim. E, pojdi k vragu, jaz nočem drugega, kakor da mi daš kako zdravilo, da ozdravim Toda, gospod, dejal je zdravnik, vi ne potrebujete nikakih zdravil; če je Bog odločil, da ozdravite, bote brez zdravil zopet ozdraveli; ako je vam pa določena smrt, vam nobeno zdravilo ne pomaga več.
Grof je pri teh besedah začuden pogledal zdravnika, toda njegove besede so ga pretresle. Kesal se je svojega grešnega življenja, — ozdravil je na duši in na telesu.
Katoliški časnik se za te bori.
Rojake in naše prijatelje vnovič opo zarjamo na krasen dar, katerega bomo dali vsakemu, ki nam bo poslal dva nova naročnika: Krasni svetlikujoči se križ.
Vsa naša moč je — katoliški časnik.
vojaki so boljševiki in socijalisti, njegovi kloštri so nestramne hiše in generalni štab so framazoni. Ali je imel prav ali ne, ne vem.
bri perjatle smo bli. Zdej ste jim
pa kar vsa pamet zmešal, de nas kaf neč več nočja poslušet. Sa me pa začel spraševat, kje je gnar. k so ga nam dal za to de b vojsko proti Ita-Ijanu pelal. Jest sem se pa začev zagovarjat in zagovarjat, de jest neč ne vejm. So me pa zagrabil, pa tako za moja ušesa vlekli, de so me jeh že taku nategnil, de sem biu že bel oslu podoben kukr človejk. Sa djal: 4'Zajček ima dolga ušesa, mu jeh bomo pa še nategnil, če bo prov potem bel osličku podoben." So me tako vlejkli viš, da zdej k imam tol-ka ušesa, pa nejsem več za med ledi, sem jim komaj ušu. Viš, Pavle, tak le ste! Al nej tu strašnu ? Al nej tu grdu? Vejš kaj. Pavle, kar prec se mi ven pober. drgač bom a še teb nategnil tista tvoja neumna ušesa ..."
Jest sem se pa rejs začev že bat. Sem pa djav. "tZajček, moj lubi perjatu Zajček! Kako moreš ti mene uržeh dejvat? Al nejsem jest tebe zmirej zagovarju kot galant člove-l ka? pa lajku? Al nejsem jest zrni-1 rej biu tvoj perjatu? Če pa tist eai-tar taku piše, kaj morem jest za to? Sem ga pa kumej potolažu. Pol sem pa še ta druge mogu previžet, de sem jest nedovžen. Tak taku sem mogu pa kar brez erbšne domov pa tako žejen !
Vidjo, mister editor, kakšne špi-lajo? Zato sem pa dons k nem peršu, pa jem samo tolk povejm, de zdej pa ne bo šlo več tako. Kuker se ne bojo poboljšal, kukr se za spoštene ledi gepira. bom pa še nekej naredu!'
Xej per gmah peste tiste moje perjatle tam na lavndejl. Oni so strašanski rej veži! Vidjo, ata Kristan, sa jim vsa kasa spraznil, pa same fige notri pustel. Zdej še narod raj-tenge pogirva, al pa gnar nazaj, nej pa nič. Sa taku sčagan, de ne vejm kaj bo z nitn. Tek lepit jeh prosim, nej dajo gmah ! Vidjo narod je taku naumen, de zdej od neh rajtenge pogirva. Oni nejsa pa nič dobil. Vidjo, če še druge moje perjatle dobe ledje v roke, k čjo zdej gnar nazaj, bojo vsi ta dovge ušesa dobil. Al ne bo to špot za vse krajnce, k bojo nehni lidarji vsi same dovge ušesa nosil? Pol b jo.ledje mislil, de smo vsi krajnci v žlahti dovgušnim siv-cem. Špot jeh nej bo! Pa gmah nej dajo!
Tak to pogervam prec od neh. Če ne bova pa dergač za-orala!
Pavle Zgaga.
OPOMIN.
Spodaj podpisani opozarjam Ka rolino Horvat, da naj mi dokaže, kateremu sem jaz zakonsko srečo razdiral. Dokler mi tega ne dokaže jo imenujem grdo lažnjivko, ker te ga ne dovolim, da bi se blatilo moje ime po krivici. Če pa še ne boš i-mela jezika za zobmi, se bodeva videla na pristojnem mestu. Kdor mi dokaže, da sem imel s katero lah-koživko kaj za opraviti ali s prešest-nico pa dobi $50.00 (pet-deset dolarjev) nagrade o?l mene. Zato Ka-rolina le z dokazi na dan! Vse Slovence pa opozarjam posebno na jam-rovcih, izogibajte se lažnivih jezikov, ker ve še čez mene toliko govoriti. ker sem 5. milj- odaljen od nje. Še enkrat opozarjam, varujte se lažnivih jezikov, ker so slabši, kakor garjove ovce.
Xa Oglesbv-u, Illinois, dne 25. marca 1922.
Tony Rems, Box 72.
(Plačan oglas.)
SRŠENI. * * »
Agitatorje SNPJ. čujemo često-krat bevskati: "K nam lahko pristopiš, pa bodi te ali one vere . . Vprašamo pa gl. odbor SNPJ. ako ima toliko poguma, da bi pojasni jednotinemu članstvu bistveni pomen razlike, med katoliško vero in "načelno Molekovo izjava SNPJ. Vemo, da tega ne boste storili, ker v takem slučaju bi kremenito plju nili v svoje lastno korito! Resnico je pač treba pobarvati, kadar se hoče laž postaviti na njen prestol. To je rezervirano geslo lawndalskih ko-ritarjev!
* * *
Mi pa na ves glas povemo Slovencem širom Amerike, da tisti katoličan, ki je član take jednote, ki ima tako načelno izjavo, da deva jednoto pod klobuk prostozidar-stva, tak član skuša služiti na eni strani hudiču, na drugi strani se pa dobrika Bogu. Dopoldne z Bogom, — popoldne z hudičem! O takih pa velja: "ker nisi gorak ne mrzel, za
to te bom izpljunil iz svoj ust!" * * *
Urednik samosrajčnika "Proletarca"' se hoče na neki ironični način norčevati iz energičnega preč. dekana Jožefa Cerjaka v Slovenski Bistrici, ki prosi ameriške Slovence darov za zidavo sirotišnice. Uredni-če Proletarca je še "platno prodajal", ko je omenjeni g. že vršik in vodil enake akcije za korist Slovencev in ima za sabo pokazati dela, ki so v čast vsem Slovencem in v korist človeški družbi. Morda pa tiči zatem nevoščljivost! Kdo ve, če se ne pripravljajo lawndalski koritarji na kako novo akcijo? O milijondo larskem fondu ni čuti več! Treba pa bo kmalu novih fondov in zbirk! Sa-mosrajčniku Proletarcu baje že sla-
ba prede in pričakuje se vsaki čas« da bo njega uredniče rekel: "Ravno
naučil sem ga stradati, pa se je iztegnil . .
Proletarec je prišel na naše! V svoji predzadnji številki pravi: "Ca. sopisje je najmočnejše poneumnje-valno sredstvo." Da, boljše šarže bi si Proletarec ne mogel pripeti na svoja prsa! Prvič, odkar bega in po-neumnuje slovensko delavstvo v A-meriki je izustil resnico o samemu sebi!
♦ * *
Zajček, uredniče Proletarca je nove vrste netopir. Danes se izdaja za Radelja, jutri za kakega Jurčka, po-jutršnem bo pa gotovo že kak Osh-koshki bratec. Ko pa človek otiplje njegove žurnalistične produkte, pa najde, da je Zajček koncem vseh koncev, le ena sama ničla.
ZAHVALA.
Jaz doli podpisana s^Vše enkrat pra prisrčno lepo zahvalim vsem, ki so kaj darovali za novega mašnika v starem kraju, za katerega smo nabirali darov. Dolžnost me veže še posebej, da se zahvalim Mrs. Frančiški Gazboda, ki je hodila po hišah z menoj in se trudila, da smo tako spravili skupaj svoto, katera bo novomašniku gotovo dobrodošla o priliki njegove nove maše, pri kateri ae bo gotovo spomnil tudi darovalcev, ki so mu pomagali s svojimi prispevki, da bo ta svoj nikdar pozabljeni dan njegove nove maše praznoval na dostojen način. Nabrali smo svoto v znesku $56.10, ka tero smo odposlali novo mašniku skozi podjetje Edinost v ameriških dolarjih.
Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala in Bog plačaj!
Mrs. Frančiška Gornik,
608 Summit St., Eveleth, Minn.
PRODA SE FARMA.
Zavoljo odhoda v stari kraj je naprodaj krasna farma obsegajoča 15. akrov. Kupec potrebuje $1600.00. Farma je v najboljšem stanju, poslopje skoro vse novo. Za vsa pojasnila se obrnite ali pa pišite na:
MLADICH & VERDERBAR, 1334 West 18th Street, Chicago, 111.
PRAVI ZDRAVNIK.
O nekem grofu v kneževini He-ško (Nemčija) se pripoveduje, da ni imel pokoja ne po dnevi ne po noči, vest mu je vedno očitala njegovo grešno življenje. Konečno je našel sredstvo, da mu je utihnila vest. Bog mi je odločil ali večno zveličanje ali pa večno pogubljenje, tako je tolažil samega sebe. Če sem določen za
VPRAŠALNI KOTIČEK.
Ker imamo, katoličanje glavni se dež v Rimu in tam poglavarja ka toliko v celega sveta, sv. očeta Papeža, da se se še celo drugoverci k njenui zatekajo za pomoč, njemu zaupajo, kar je očevidno znamenje, da je ta oblast v resnici samo od Jezusa Kristusa, bi pa jaz rada vedela, kje ima pa hudič svojega namestnika, da dobiva pojasnila za svoje delovanje, ker na zemlji še nisem slišala. kje bi bil njih glavni sedež hudičevega namestnika na zemlji. Odgovorite v Edinosti!
Mary Bevec, Canonsburg, Pa
Odgovor: Zdaj me pa imate! Tega vprašanja pa nisem še nikdar proučaval, dasi se sam sebi čudim, da mi ni še nikdar prišlo na um, ko je pa vendar tako naravno. Toliko vem. da hudič nima posebnega svojega namestnika na zemlji, ker ga tudi treba ni, kajti v svojem srdu do Boga in v svoji nevoščljivosti do človeka, ga ne strpi v peklu, temveč "hodi okrog kakor rjoveč lev in išče koga bi požrl." Po tem izreku sv. Petra najbrže hudič nima posebnega namestnika na zemlji temveč samo pomočnike. Toraj je sedež in središče vseh njegovih služabnikov v peklu. kjer ima sam svoj tron in svojo ognjeno palačo. Zato ni čuda, da njegovi služabniki tudi tako ljubijo, ogenj, da se dajo že tukaj na svetu sežigati in scvreti, da je potem vse skupaj v ognju: duša in telo. Pošten slovenski mož je nekoč rekel takole: Hudič je doma v peklu in tam je niegov tron. Njegove cerkve so slabi saloni, njegovi oltarji so "bare" in oštarijske mize. njih sveto pismo je slabo časopisje in grde knjige, njegova molitev je kletev, njegove podobice so kvarte in grde slike, njegovi duhovniki so razni protikatoli-ški in protiverski agentje. njegovi
PREVIDNOST IN VARČNOST!
Kdor računa na srečno bodočnost, ta mora biti varčen. Ni pa dovolj, da je človek samo varčen, biti mora tudi previden, kam nalaga svoj 'denar. Vaša prva dolžnost pri nalaganju denarja v hranilnice je, da ste previdni.
Naložite Vaš denar, bodisi že na obresti, čekovni račun, ali kakorkoli že na:
METROPOLITAN STATE BANK
ki je zanesljiva in pod državnim nadzorstvom in obenem vam nudi najboljšo postrežbo.
Posluje na: 2201 WEST 22nd STREET Chicago, 111.
i
Bančne ure so:
Ponedeljek, sreda, četrtek in petek: Od 9. ure A. M. do 4 ure P. M. Torek in sobota: Od 9. ure A. M. do 8:30 P. M.

/
/
THE MINERS NATIONAL BANK EVELETH, MINNESOTA.
CAPITAL AND SURPLUS $63,000.00.
TO JE BANKA, kjer lahko opravite vse v svojem lastnem jeziku. Imamo zaposljene uradnike, ki govore vaš jezik.
AKO ŽELITE hraniti denar, pridite k nam, da Vam pomagamo. Mi pošiljamo tudi denar na vse dele sveta, po najnižjem dnevnem kurzu.
AKO ŽELITE potovati v staro domovino pridite k nam po pojasnila. Pri nas dobite vsa pojasnila, ki se ga rabi glede potovanja. Mi vam prodamo tudi vozni listek za vsako parobrodsko črto skozi katerokoli želite potovati.
KADAR ŽELITE zavarovati svoja posestva, hiše ali karkoli že, pridite k nam da Vam zavarujemo proti ognju, poškodbi, ali uničenju. Mi zastopamo nazanesljivejše in najsi-gurnejše zavarovalninske družbe.
NAŠA BANKA naj bo vaša družinska banka, kamor povabite tudi svoje prijatelje. Mi smo vedno hvaležni in veseli, kadar vidimo vas.
Bančni uradniki:
Jas. A. Robb, President. " J. C. McGilvery, Vice-Pres.
R. M. Heskett, Vice-President. L. E. Johnson, Cashier.
F. S. Malley, Assist. Cashier. A. Nelson, Assist. Cashier.


4
~	iii	.	T ■ I -ill 'lifeftilit	.	... . J.:®,


w
"ED 1 N O S
"Avgust pride prepozno", meni* Sejan in s peklenskim nasmehom vrže pismo na mizo. "A jaz — slušam."
SMEŠNICE.
Ko je potem oba pisma skrbno zaprl, — zadnjega z Avgustovim pečatnikom in ga naslovil: 'Sejanu, generalu pretorijancev', — pokliče zopet sužnja Ergazila in mu veli, naj napiše, — navidezno na isto pismo, katerega je poprej napisal, —: 'Velej Paterkul kvestorju Hegio'. Potem mu izroči tribun to pismo z naročilom, da naj gleda, da bo tekom ene ure na potu v Neapol, tamkaj počakal na odgovor kvestorja in sploh storil, kar bo oni spoznal za dobro. Drugo pismo vtakne Paterkul k sebi in se da ne-sti v zaprti nosilnici k stanovanju Jozije Makabeja. Tam najpoprej zahteva od starca in Estere, da ne smeta nikomur izdati, da je sploh kaj občeval ž njima.
"Ako želita osvoboditve mlade hčerke Emilijanov", pravi jima potem, 1 'pojdita tako k Dioniziju Atenjanu, dajta mu to pismo v lastne roke in mu recita, naj ne izgubi niti ene minute, ampak naj nese pismo takoj Sejanu, prefektu Pretorijancev in ga mu izroči osebno, — če mu je le kaj ležeče na rešitvi mlade dame."
"A kako se bo to zgodilo, gospod?" vpraša Jozija.
"Sejan sam bo oprostil vjeto in jo izročil njenemu bratu, tribunu. Sicer je pa tu vmes toliko strasti, da bom jaz sam njih žrtev, če na gotovem mestu le kaj zvedo, da imam jaz prste vmes. Moram se brezpogojno izročiti vajini molčečnosti."
Hvaležen pogled iz vlažnih oči Esterinih mu je bilo plačilo.
"Prej se pustim raztrgati na kose, kakor da bi od mene le kaj zvedeli", zatrjuje Jozija.
"Nisem se motil, ako sem vaju spoznal vredna mojega zaupanja", pravi Paterkul. "Razumem se nekaj na ljudi in njihovo kakovost in vedel sem s kom imam opraviti. Sedaj hitite k Dioniziju. Zdravstvujta!" ^^
Pq teh besedah jima že izgine spred oči.
Zvečer istega dne najdemo strašnega prefekta Sejana v elegantno opravljeni sobi pretorijanske glavne straže na Viminalu v polni opravi. Pri njem je bil njegov podložni Velej Paterkul. na zunaj stari, zviti dvorjan ik, v resnici je pa stal kakor na oglju, ker že dolgo pričakovanega po-seta Dionizijevega, od katerega je bilo vse odvisno, še vedno ni bilo. Včasih tribun kar ni mogel premagati žara, ki mu je silil od srca proti glavi in ga je pretil oropati samozavesti.
K sreči je bil general, kakor vedno tudi danes zelo zaposlen. Vkljub temu mu naposled ni ostala skrita razburjenost njegovega ljubljenca. "Zdi se mi, da se danes godi tebi tako, kakor celemu mestu", pravi slednjič z porednim nasmehom, "in vendar ni vredna cela gonja pišljivega oreha. Ljudje bodo dobili dolge nosove in se začudeno spogledavali. ko bodo našli celo gnezdo prazno. Ptič je bil ravno pravljica, kakoršne tu in tam najde nezadovoljna množica."
Tu vstopi tiho skozi stranska vrata nam vže znani Ligd in zašepeče generalu nekaj besedi na uho.
"Iz tega ne bo nič!" zakriči Sejan, "z vojaki — niti besedice več o tem ! S tem sami sebe vdarimo po zobeh !"
"Zagotavljam vas. da jih bomo neobhodno potrebovali", šepeče grdi morivec Ligd; "ne izgleda nič drugače, kakor da hočejo po noči naskočiti celi kraj, toliko sumljivih ljudi se klati v okolici."
"Ne gre! Cezar je dal svojo besedo."
"Ali, general, saj vidite sami, da v takih okoliščinah ne morem storiti ničesar —"
"Ravno nasprotno! — Jaz ne uvidevam. zakaj ne —"
Nejevoljno strese ostudni suženj glavo. "Raztrgali bi me na kosce." zašepeče.
"Saj ne bi bila ravno posebna izguba za Rim, "misli si pretekt. Glasno pa pravi: "Moraš jih*prehiteti."
"Tam jih ne morem", godrnja suženj. "Če bi jo tudi hotel odnesti kam drugam, — bi mi jo iztrgali iz rok."
"Nesmisel!" zakriči Sejan nanj. Ali postaja Ligd star in strahopeten, da se boji peščice brezposlenih zijal? Če je tako, lahko greš, kamor hočeš — tu te nihče ne potrebuje več. Cezar bo že vedel najti druge služabnike, ki se ne bodo ustrašili ničesar. S pol ducata morivčev in z dolgimi noži bi lahko premagal svet — koliko bolj te.--Pojdi in stori, kar
ti je zapovedano!"
Kakor polit pes se odplazi Ligd brez besede iz sobe.
Kaj se je godilo v srcu tribuna med tem kratkim pogovorom je nemogoče opisati.
Ali Sejan je še pomnožil njegovo muko.
"Ta izvržek človeštva!" zakliče zaničljivo. "To je človek, ki se hvali, da se ne boji ničesar! Seveda je to nekoliko nevarna stvar in nikakor ne smemo pustiti našega mojstra na cedilu. Pa — skoraj bi rekel, Velej ti sam si zraven — tako nerazumljivo je danes tvoje obnašanje. Mirna kri *je mnogokrat potrebna. — Za žensko srce niso take stvari!"
"Zadovoljen sem, če me s tem pustite pri miru", odgovori tribun s težavo.
"Tako je! Pa ravno to mi ne ugaja. Pod vojaško suknjo mora biti trdo, moško srce, kalerega ne gane vsaka sapica. Toda pozabil sem, da si nadarjen z dveh strani in da kdor se peča s peresom —"
"Če mi očitaš pomanjkanje srčnosti", odgovori užaljeni Paterkul, "postavi me na poskušnjo. Kaj pa je pravzaprav s to celo stvarjo in kaj je bilo vzrok, da si je Dionizij Atenjan izprosil danes pri Avgustu avdi-jenco?
"Da bi se vsi v peklo pogreznili, ti Grki!" zarobanti Sejan. "Kaj smo potrebovali tega jezičnega mladega fantka, ki se je s svojimi nežnimi besedami in hinavskim obnašanjem ovil kakor kača okoli srca našega božanskega Avgusta, katerega naj nam bogovi še dolgo ohranijo!"
Paterkul je spoznal vso neopravičenost tega obrekovanja črez mladega Grka, prijatelja brata njegove ljubljenke, katere srce je morda v tem trenutku prebodlo mrzlo bodalo morivca. Sklenil je posloviti se od svojega predstojnika in hiteti na kraj zločina.
V tem trenutku se odpro vrata in suženj naznani prihod imperator-
jevega poslanca.
"Privedi ga!" zapove prefekt nekoliko začuden zaradi nenavadne ure.
Takoj vstopi Dionizij skozi vrata, pokloni se globoko, a molče in stopi k generalu, kateremu izroči zapečateno pismo. Potem pa obstane nekoliko korakov proč, kakor bi čakal odgovora.
Sejan vstane, bere stoje pismo iz katerega je vzel prstan, katerega je spoznal za pečatnik Avgustov. "Kakor imperator zapoveduje", odgovori In s poklonom zapusti Atenjan sobo.
Sitno.
Ženin: Ali dopaae tvojim prijateljicam prstan, ki sem ti ga podaril?,;
Nevesta: Ne samo to, ena ga je celo spoznala!
Kapitan
malega parnika je napisal večer v dneno knjigo kapitana: Danes je bil krmar pijan! — Krmar je prosil in prosil kapitana, naj to izbriše, to-a kapitan se ni dal preprositi re-
koč: Kar je res, je pa res. — Drugi teden je imel krmar voditi dnevno knjigo in je v njo nekega večera napisal: Danes je bil kapitan trezen? — Kapitan je divjal, toda krmar mu je odgovoril: Kar je res, je res in to treba vpisati.
Katoliki, za vedite se! Podpirajte svoje časopisje ,da bo močno t
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenjenim naročnikom naših li stov, kakor tudi vsem rojakom po slov. naselbinah v državi New York, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naše liste, kakor tudi oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom ga najto-pleje priporočamo in prosimo, da mu grejo na roke pri njegovem delu za naš tisk. Rojaki, pomagajte mu širiti naše liste!
Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J.
DR. JAMES W. M ALLY.
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure:
od 9:00 do 12:00 in 1:00 do 5:00; zvečer od 6:00 do 8:00. V nedeljo od 10:00 do 12:00.
Phones: Randolf 3711 — Office. Princ. 1274 L — Office. Randolf 1807 \V — Res.
6127 St. Clair ave., Cleveland, O.
SL0YENCI NA EYELETHU IN OKOLICI POZOR!
ZA NAJBOLJŠO KVALITETO DOBRIH OBLEK ZA MOŠKE IN MLADENIČE OBIŠČITE MOJO NOVO KROJAČNICO.
Priporočam se č. gg. duhovnikom za naročitev masnih talarjev, povrhnih sukenj in solonskih oblek, kakor tudi vsem Slovencem in Hrvatom na Eveleth in okolici. Po naročila pridem sam na dom, ako
se želi.
Na vseh oblekah znižane cene. Čistim, likam, predelujem in popravljam obleke.
JOHN KUHELJ
422 Pierce St. zraven slovenske cerkve Eveleth, Minn.
A

J. KOSMACH.
18O4 W. 22nd St., Chicago. I1L
Rojakom se priporočam pri nakupi raznih
BARV. VARNIŠEV, ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje hiš zunaj in znr traj, pokladam stenski papir. Najboljie delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka I

POZOR IGRALCI
HARMONIK
Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem
ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av., Cleveland, O.

SLOV. KAT.
PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 6211 Glass ave. — Tajnik: Ig. Zupančič, 955 Addison Rd. — Blagajnik: Frank Matjašič, 6526 Schaifer ave. — Kolektor Ant. Smo-lič, 6411 Varian ave.
Pevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer.
Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida.
GOSPODINJA
PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN.
Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je ''Slovenska mesnica!"
MATH. KREMESEC
Chicago, 111.
SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd Street
Phone: Canal 6319.
Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho
po domačem načinu prekajeno meso in prave domače
"Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to |
A
s

t

4
Ako hočete imeti dobro obuvalo tedaj pojdite v prodajalno Mr. Suhadolnik in ga boste dobfli.
Frank Suhadolnik.
NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI
6107 St. Clair avenue,	Cleveland, Ohio.
Mr. Suhadolnik je tudi zastopnik stov "Edinost", "Ave Maria" in "Glasnika Presv. Srca Jezusovega." On ima tudi vedno v zalogi naše vsakovrstne molitvenike in druge knjige. Pri njemu si lahko tudi skupite letošnji "Koledar Ave Maria", ki je letos eden izmed najbolj zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki. Za vse ki je v zvezi z našimi listi se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postregel.
J / /
+
t t

Pripravite se za neodvisnost!
t
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State
Bank.
Cim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Konservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CORNER 10th STREET
Vmrnr? banka, kamor nalagate svoj denar.

Da ugodimo onim, ko ne morejo priti veto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih »večer.