Posamezna številka Dih 1. Št. 176. V Ljubljani, v petek 8. avgusta 1924. Poštnina v gotovini. Leto 1J /MODNI DNEVNIK > I Izhaja vsak dan popoldne. | * Mesečna naročnina: f j I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. ; Oj-..................................................... □ Neodvisen p ----------.----.rj----------- Uredništvo: WoIfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. I Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. j f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f j Račun pri poštnem ček. uradu št. 13 633. | Vladna deklaracija. Nobena senzacija ni vladna deklaracija. Pa tega tudi noben razsoden človek ni mogel pričakovati. Kadar podaja deklaracijo vlada, ki predstavlja koalicijo sedmih strank, tedaj je pač zadosti, če se je našla platforma, ki je zdrtfžila koalicijske stranke v eni smeri dela, čeprav niti ne v eni taktiki. Še manj pa je mogoče pričakovati senzacije od deklaracije vlade, katera ima aspiracije, da svojo zvezo še razširi, kar upamo od sedanje vlade. Zakaj v tem slučaju se mora vlada ozirati ne samo na svoje sedanje, temveč tudi na svoje bodoče pristaše, ki pa trenutno še sede v klopeh opozicije. Zato je naravno, da je vladna deklaracija pomirljiva, oprezna in deloma nejasna, skratka takšna, da bi jo mogel podpisati vsak, pa čeprav brez navdušenja. Treba upoštevati tudi to, da predstavlja sedanja vlada šele prvi praktičen poskus pomirjenja razgretih duhov, ko je še vsebina sporazuma nejasna in gotova šele volja za sporazum. Zato mora biti vladna deklaracija oprezna in zato mora ustvarjati možnosti za kompromise na vseh koncih in krajih in zato moramo nejasnost deklaracije tudi oprostiti. Kljub vsej svoji opreznosti pa ima vladna deklaracija tudi svoja jasna mesta. Ne sicer v državnopravnem oziru, kjer bi zelo želeli jasne formulacije o ustavi, pač pa v gotovih stvareh notranje politike. Pa tudi ta jasnost je le bolj indirektna in odvisna od tega, kako hoče kdo čitati med vrsticami. Sedanja vladna večina polaga očividno na duh besede največjo važnost in zato je vzela deklaracijo, kadar govori o bratskem sporazumu in pobijanju draginje dobesedno in strogo na znanje ter bila uverjena, da je ravno v tem težišče vladne deklaracije. Mogli bi reči: To, kar je skrito med vrsticami je bilo ono, da je sedem strank pristalo na vladno deklaracijo, vse drugo pa je bilo več ali manj le potrebna formalnost, ki pa je zadostila. Nobeno čudo ni, da je deklaracija vlade glede zunanje politike najbolj jasna in najbolj zadovoljiva. Vsaj vodi 'zunanje ministrstvo strokovnjak in vsaj je zunanja politika zadnja točka, ki bi ločila stranke. S priznanjem pa bi podčrtali Marinkovičeve besede o demokratični državi in o potrebi, da je Jugoslavija v tesni zvezi z evropskimi demokracijami. Upamo, da je bila beseda izgovorjena z vso resnostjo. Tudi zagotovila o strogem varovanju parlamentarnega načrta so simpatična, zlasti tedaj, ko se opozarja na dolžnosti in na suverenost skupščine. Vlada sporazuma mora biti parlamentarna in zato se nadejamo, da bo nova vlada čuvarica parlamentarizma tudi tedaj, kadar bi morali izvajati za sebe neprijetne posledice. Najmanj zadovoljiva pa je vladna deklaracija pri razvijanju svojega bodočega dela. V tem oziru je sicer smer tega dela dobra, toda manjka popolnoma načrt dela. Ne zadostuje, če se zakone samo našteva, temveč treba podati celoten in detajliran načrt, da javnost ve, kateri zakonski načrt pride kot prvi na vrsti in kateri predstavlja glavno skrb vlade. Vsi vemo, da je invalidski zakon neodložljiv, in vemo tudi, da je zakon o kmetskih kreditih nujno potreben in vsi, razven starega »Slovenskega Naroda« priznavamo, da je treba uradniške plače urediti, da je treba izenačiti zakone in davke, toda vsi tudi vemo, da ni mogoče nakrat vsega tega izvesti 'n da je A izvedbo vsega tega treba toliko denarja in časa, da bo pač moral marsikak zakonski načrt čakati še dolgo na svoje uresničenje. Ce je razumljivo, da ni mogla sedanja vlada podati jasnosti glede svojega nazora o državnopravnih vprašanjih, potem pa ni razumljivo, če ni podala jasnosti tudi v svojem praktičnem programu. V enem oziru so se stranke večine morale sporazumeti in če še niso prišle na jasno v stvareh, o katerih se mnogo govori, pa je treba, da so si na lasnem o svoiem delovnem \ Seja narodne skupščine. Prvi nastop opozicije. Beograd, 7. avgusta. Današnja seja skupščine se je pričela točno ob 9.30 uri z istim zanimanjem kakor včeraj. Sejo je otvoril predsednik skupščine Jovanovič. Najprej je bil prečitan zapisnik prošenj in pritožb, za tem ostavka narodnih poslancev HRSS Košutiča na mandat v Sremu in Mate Mijatoviča. Nato je bila prečitana zahteva pravosodnega ministra Hrasnice, da se izro-če sodišču sledeči narodni poslanci: Stjepan Radič (po § 87 a, b, srb. kri-vičnog zakona,) Vladimir Pušenjak (§ 103. kaz. zak.) dr. Kraft (§ 101 in §103, srb. kaz. zak.). Medtem je zaklical Kosta Majkič: »Ne bomo trpeli, da bi nas sodil Hrasnica!« Nato je bila prečitana interpelacija Koste Kumanudija ia finančnega ministra radi zaključitve posojila v Angleški, dalje interpelacija Dimitrija Vujičiča o zabrani zborovanj od strani političnih oblasti, in potem interpelacija Mihajla Srečkova o postopanju občinske uprave v hercegovski občini. Interpelacija posl. Vilderja. Nato je povzel besedo predsednik parlamenta g. Ljuba Jovanovič in dejal: Predno pridemo na dnevni red, hočem preje odgovoriti poslancu Vilderju na stavljeno mi vprašanje, da li mi je znano, da se HRSS naziva »hrvatsko narodno zastopstvo«. Menim, da moram poznati kot predsednik narodne skupščine samo ono, kar je v skupščini. Gospodje poslanci HRSS so prijavili svoj klub skupščini kakor so to storili tudi vsi ostali klubi. Tedaj dobi besedo poslanec Vilder: Mislim, da naziv »hrvatsko narodno zastopstvo« ni splošen. Jaz si ga sedaj ne morem tako tolmačiti kakor ga je tolmačil g. predsednik, namreč kakor je tolmačilo ta naziv vodstvo HRSS na seji od maja 1923 I., da je »hrvatsko narodno zastopstvo« eno in isto kakor »hrvatski sabor«, ki je enak parlamentu. Treba je, da gg. poslanci HRSS pojasnijo, ali so ostali pri tem tolmačenju »hrvatskega narodnega zastopstva«, ali ne. Predsednik g. Jovanovič opomni Vilderja naj konča svoj govor. Vilder nato zaključi svoj govor rekoč, da pričakuje odgovor gg. poslancev HRSS. Predsednik skupščine Ljuba Jovanovič opominja, naj se preide na dnevni red. Debata o deklaraciji vlade. Govor Grisogona. Prvi je govoril samostojni demokrat Grisogono zelo obširno o orijentaciji naroda v prečanskih krajih za časa Av-stro-Ogrske monarhije. Že tedaj se je delila opozicija v 2 frakciji: ena je zastopala stališče, da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod, druga pa je bila mnenja, da so to 3 narodi. Separatisti so izgubili svojo oporo, ko so morali priznati potom plebiscita avtoriteto tedanjega regenta, sedanjega kralja Aleksandra. »Zakaj molčite?« je zaklical Kosta Majkič Radičevcem. »Le provocirajte dalje!« je vzkliknil Miloš Radosavljevič. »Provocirajte samo dalje, ko se imenuje srbska vojska in ime kralja Aleksandra!« je ponovno za zaklical Majkič. Grisogono je v nadaljnem govoru konstatiral, da je demokratska stranka, kateri stoji na čelu Davidovič, izdala svoja načela. »Tako je!« so zavpili radikali in samostojni demokrati. To je, je nadaljeval Grisogono, dekadenca starcev. Pred zagrebškim kongresom je Davidovič na seji demokratskega kluba 4 dni dokazoval, kako naj se ne gre na revizijo ustave in je bila takrat sprejeta resolucija, v kateri je jasno precizirano stališče demokratske stranke v pogledu državnega in narodnega edinstva. Sedaj pa se v vladni deklaraciji ne imenuje več ne samo ustava, marveč tudi ne država kot celota. Danes se snuje držav n; politika na sporazumu z Ra-dičevci, ki jih vodi Moskva. Dalje je g. Grisogono obširno poročal o delu pri obrazovanju opozicijonalnega bloka. »Bili smo v klubu,« je dejal govornik, »pa nismo bili obveščeni o tem, kaj dela Davidovič. Povedalo se nam je samo, da se dela na sporazumu za' opozicijo med muslimani in klerikalci. Prijatelji naše države so pozdravili to vlado s hladnostjo. Medtem, ko je čehoslovaški tisk sprejel vest o tej vladi z mržnjo, so Madžari v njeno čast prirejali bankete. Dalje odgovarja govornik na dve paroli, ki jih je postavil Davidovič. K pri paroli pravi, da današnja vlada ne izpolnjuje tega, kar je obetala, ko je bila še v opoziciji. V podkrepitev tega navede Grisogono slučaj o uboju srez-kega načelnika v Metkoviču, ki so ga ubili Radičevci, ko je prišla do oblasti S svojo deklaracijo nas ni nova vlada niti razočarala in niti presenetila, temveč samo potrdila. naše pričakujoče stališče. In mislimo, da se ne varamo, če rečemo, da bomo morali v tem pričakujočem stališču vztrajati vsaj tako dolgo,* dokler se sedanja vladna koalicija ne razširi, dokler ne postane prava koncentracijska vlada. Zakaj tedaj bo nova vlada okrepljena z jakimi osebnostmi in tedaj bodo postale tudi njen program in niene deklaracije ias- nova vlada. Ubili so ga zato, ker je hotel preprečiti demoliranje trgovin in delavnic pravoslavnih, ki niso zadovoljni z novo vlado in ki so za državno in narodno edinstvo. Ko je nova vlada prišla na krmilo, je bil dalje aretiran neki novinar, -ki ni moj strankarski prijatelj in ki me je tolikokrat napadal, a ugotavljam, da se je izvršila tu naravnost kršitev zakona. Kajti on je bil bolan in bi ga torej ne smeli aretirati. To je osebna osveta! Potem je prešel govornik na drugo parolo stopnjevajoče prilagoditve. Ne moremo reči, da je vlada to drugo svojo parolo izpolnila. Razdor med narodom je sedaj še mnogo večji, kakor je bil. V Bosni vlada neki Adem beg Pešič. Notranji minister za južno Srbijo je Fe-rad beg Draga. »Mi mu ne moremo tega dovoliti« zavpije Kosta Majkič in skoči k poslancu Mačku, da bi ga udaril. Le s težavo ga odvedejo prijatelji nazaj na njegovo mesto. »Sramota, vse je treba pobesiti!« protestira dalje Majkič. Nato citira Grisogono deklaracijo in konstatira najprej, da imamo tu kapitulacijo države in narodnega edinstva pred separatisti. Govornik citira posamezne odstavke iz deklaracije. Radičevci ves ta čas ploskajo. »Kaj lajate?!« je zaklical Majkič. Grisogono je konstatiral, da so v deklaraciji same fraze, ni pa v njen nobene vsebine in logike. Dokler je bila današnja vlada v opoziciji, je zahtevala odpravo korupcije in odredila, da se takoj prične s čiščenjem korumpirancev. Gospoda, je nadaljeval govornik, treba je vedeti zlasti to, da mora imeti oni, ki prevzame vlado sodnika, osebno legitimacijo. Vlada pravi v deklaraciji, da bo prinesla nekatere zakone proti korupciji, toda jaz pravim, da naši kazenski zakoni in ostali zakoni po raznih pokrajinah imajo dovolj paragrafov in členov, na podlagi katerih se more takoj pričeti z odpravo korupcije. Mirno lahko ugotavljam, da dela današnia vlada to le radi tega, da bi vprašanje o odpravi korupcije odložila. Smešno je tudi pomisliti, da nosi dr. Korošec v današnji vladi bojno zastavo proti korupciji. Predsednik današnje vlade je dolžil korupcije najbolj ministra Korošca, a sedaj ga je sprejel v svoj kabinet. To ie, gospoda, jako žalostno in neresno. To naj bo o vsem onem, kar Je v deklaraciji. Sedaj pa poglejmo, česar ni v deklaraciji. V deklaraciji ni vprašanja, ali smo Srbi Hrvati in Slovenci traje narodi. (Buren aplavz pri opoziciji). Vlada ni niti po petih letih povedala, kaj no Srbi, Hrvati in Slovenci med se->j. To je sramotna kapitulacija vlade red radičevci. V deklaraciji ni nič ome-ena vidovdanska ustava " "a hodni-:h skupščine se govori '*> v'ada suremenila. ustav ! V dc dalje ni govora o borbi proti separatizmu. Govori se o reviziji zakona, a kje je zakon o zaščiti države. Hoče li nova vlada s svojo politiko favorizirati v južni Srbji kačake. (Velik prepir.) Kaj misli vlada ukreniti proti izdajniškemu delu Radiča? V vladi je prosvetni minister jezuit Korošec; kako more on vzgajati naše genracije. Predsednik vlade je podrejen Radiču. (Prepir.) V to vlado je prišla progres. paralica, težka tragedija in še težje posledice. Treba je, da se država očisti vseh zablod, ker ni niti v najemu, niti v zakupu. Mora se utrditi zavest, da se naš teritorij ne more deliti, da bi tako nastala hrvatska republika, niti se ne more okrniti državna in narodna celina. To je bilo treba bratom Hrvatom povedati že v Zagrebu in še le takrat, ko bi se oni očistili teh zablod, naj bi prišli v Beograd, da bi se o tej stvari dalje po- menili. Tu ni mogoč noben kompromis niti sporazum. Kakor izgleda, smo vsled akcije Davidoviča mi prečani vedno dovolj trpeli. Zato nova država, nova politika. Vse, kar vemo o dosedanjem delu opozicijonalnega bloka, je to, da smo se sporazumeli, da se hočemo sporazumevati. To je vse, odnosnq nič! Samostojni demokrati so ponosni, ker so fanatično prepričani o edinstvu naroda in države. Oni hočejo to politiko izpeljati do konca in zato bodo glasovali proti deklaraciji te vlade. Seja skupščine je bila zaključena ob 12.15 in se nadaljuje popoldne ob 4. uri. Govoril bo Svetozar Prlbičevlč. Po končani dopoldanski seji skupščine sq konferirali klubi in vlada, potem pa so se razšli. RADIKALI ZA ZMERNO OPOZICIJO. Beograd, 7. avgusta. Včeraj se je vršila seja radikalnega poslanskega kluba. Radikali so izbrali za današnjo sejo 2 svoja oficijelna govornika: Marka Gjuričiča in Jovana Radoniča. Radikali konstatirajo, da deklaracija vlade ni posebno jasna, ker temelji na predpostavkah in potemtakem deklaracija ni sigurna. Dalje bodo radikali zahtevali na današnji seji skupščine, da se objavi tekst sporazuma s HRSS, seveda ako obstojita sporazum, ker pa sporazuma ni, bodo radikali zahtevali od vlade izjavo, kaj vse misli o HRSS, dalje kaj misli o hrvatskem vprašanju, kako ga interpretira in kako ga namerava rešiti. Dalje bodo radikali zahtevali, da se objavijo poedini odstavki iz deklaracije. Radikali bodo vodili sistematično opozicijo. Proti vladi nočejo biti agresivni niti ne bodo vodili proti njej obstrukcije, ker se zavedajo, da bi to povzročilo pri Hrvatih reakcijo in nagnalo radičevce popolnoma v neurje današnje vlade. Zato bodo radikali uporabljali ne samo politično, ampak tudi diplomatsko taktiko in smatrajo, da bo kmalu nastopila kapitulacija vlade. • KONFERENCE POSLANSKIH KLUBOV. Beograd, 7. avgusta. Vsi klubi so imeli včeraj popoldne konference. Na konferenci klerikalnega kluba je Korošec referiral o situaciji in je bil za govornika, ki bo branil deklaracijo na današnji seji skupščine, določen Hohnjec. Muslimani so določili za oficijelnega govornika Šalih Bajič-a, ki bo branil deklaracijo vlade. V nemškem klubu je dr. Kraft referiral o situaciji in bil določen za govornika na seji skupščine. Nemci so se sinoči razgovarjali z ministrom policije Nastasom Petrovičem o definitivnem sporazumu glede podpiranja nove vlade. Za džemijet bo na današnji seji govoril Ferad-beg, za zemljoradnike Voja Lazič in Joca Jovanovič. Na današnji seji zemljorad. kluba bo padel odlok, če se objavijo pogoji zeml-jorad-nikov za podpiranje današnje Vlade. DIREKTOR »BALKANA« SAVIČ ARETIRAN. Beograd, 7. avgusta. Včeraj je bil aretiran direktor »Balkana« g. Sveta Savič radi pregreškov po tiskovnem zakonu. Beograd, 7. avgusta. Povodom aretacije direktorja »Balkana« pravi današnji »Balkan«, da je to prva posledica srbskega kronika dr. Hrasnice. S tem činom je pravni minister javno pokazal, da vlada drugače govori in zopet drugače dela. Vlada naj si pa zapomni, da bo odslej »Balkan« še bolj odkrito in odločno podčrtoval zasluge srbskega naroda. Na koncu prinaša »Balkan« dolgo brzojavko Savičeve soproge Ljubice kralju na Bled. V brzojavki prosi ga. Savičeva kralja za zaščito proti policijskemu ministru Nastasu Petroviču, ki je ubil v zaporu že 2 novinarja, zlasti pa prosi kralja za zaščito pred srbskim kronikom Hrasnico. Nova vlada zapira ustanovitelje srbskih in nacijonalnih društev, istočasno pa je dovolila nova vlada veleizdajniku Radiču, da se brc;; vsake odgovornosti lahko vrne v domovino. KOŠUTIČ ODŠEL PO RADIČA. Beograd, 7. avgusta. Iz Subotice poročajo, da je sinoči potoval preko Subotice radičevski poslanec Košutifi, ki je na obmejnem komisarijatu izjavil, da potuje preko Madžarske na Poljsko, kjer se bo sestal z Radičem. Košutifi ima namreč za Radiča potni list za v domovino. Skoraj gotovo se bo vrnil Radič tekom prihodnjega tedna preko Madžarske in Subotice v Zagreb. Vodstvo HRSS je dobilo od Radiča obvestilo, da je živ in zdrav in da potuje iz Madžarske preko Prage na Dunaj, odkoder bo neovirano prišel v Zagreb.' Sedaj ni izključeno, da se bosta Ko-šutič in Radič srečala v Pragi. Beograd, 7. avgusta. Sinoči je imel poslanski klub HRSS sejo. Na tej seji so poročali, da bo Radič kmalu prišel v Zagreb. Maček in Predavec sta poročala poslancem o situaciji. Sinoči so prisegli trije radičevski poslanci: dr. Boriša Smoljan, Franjo Pancer in dr. Ante Adžija. Sedaj ima 65 poslancev HRSS-a pravico glasovanja. * . VPRAŠANJE NOVINARSKIH KART REŠENO. Beograd, 7. avgusta. Med odborom jugoslovanskega novinarskega udruženja in med prometnim ministrom je prišlo do sporazuma glede stalnih, brezplačnih novinarskih vozovnic. Vsaka redakcija dnevnika ima pravico do 2 stalnih voznih listkov brez imena, tedniki pa dobe le 1 stalno vozovnico brez imena. Sodelujoči člani redakcije pa dobe za vsako ' potovanje posebej 1 vozovnico na svoje ime. SAMOSTOJNI DEMOKRATI INTER-PELIRAJO. Beograd, 7. avgusta. Samostojni demokratski poslanec dr. Vilder je sinoči stavil predsedniku narodne skupščine sledečo interpelacijo: Glavni odbor HRSS je na svoji seji 3. avgusta v Zagrebu razpravljal o vedenju poslanskega kluba v narodni skupščini. Klub je sebe nazval »hrvatsko narodno zastopstvo«. Poslanec Vilder je prosil predsednika, da mu odgovori: 1. aii mu je znano, da se ena frakcija v parlamentu nazivlja »Hrvatsko narodno zastopstvo« in 2. ali meni g. predsednik, da ta naziv odgovarja določbam državne ustave, zlasti pa še členu 74., po katerem poleg skupščine ne sme obstojati nobeno samosvoje telo. Beograd, 7. avgusta. Poslanec Grisogono je vložil pri notranjem ministrstvu interpelacijo, ali mu je znan umor srezkega načelnika v Metkoviču. katerega 'so ubili radičevci, in ali misli g. notranji minister kaj storiti v tem pogledu. Borzna porodila. Zagreb, 7. avgusta. Devize: Curih 15.35—15.45, London 363.00—366.00, Praga 239.50—242.50, Pariz 445.00—450 00, New \ York 80.88—81.88. Milan 357.50—360.50, Dunaj 0.1138-0.1158. Valute,- dolarji 79.875— 80.875, lira 356.50—359.50. Curih, 7. avgusta. Beograd 6.45, Praga 15.65, New York 530.50. London 23.66, Pariz 28.99, Milan 23.40, Berlin U65, Dunaj 0.00075. Trst, 7 avgusta Predborza: Beograd 27.85—27.90, London 101.20—101.30, Pariz 123 50-124. Curih 428—429, New York 22 ' - -22.72. Pr^a 66.75-65 775. i Nova vlada in državni vpokoienci. Imamo novo vlado; imenuje se vlada zakona, reda, pravice in poštenosti. Čaka Jo ogromno delo in skora] bi morala imeti heraklejve moči. da bi mogla vse zmagati Med drugim bode morala pristopiti tudi k rešitvi vprašanja državnih vpokoiencev, predvsem onih največjih revežev izmed revežev — vpokojencev, katerim je odmerjena pokojnina v kronah, a preračunana na dinarje po znanem ključu 1:4, katerega je imenoval pokojni dr. Tavčar »roparskega«. Prvi postulat »pravice in poštenosti« je, da se tem vpokojencem izpremene krone v dinarje po ključu 1 :1. To je najmanje, kar se more in mora zahtevati. Kajti pomisliti je, da so bile krone, s katerimi so bili tl nesrečneži, večinoma starčki, vpokojeni, »late krone, ne papirnate, in 1 zlata krona Ima ,danes po znanem ključu: 1 zl. krona eno petino dolarja **= (80:5 >= 16 Din v papirju! Vse takozvane »nasledstvene« države so to vprašanje že vredile v prid vpoko-jencem. Tako prejemajo na Madžarskem aktivni in vpokojeni državni nameščenci plače in pokojnine v zlatih kronah, na Poljskem v zlatih markah, na Češkem v čeških kronah, da ne govorimo o Avstriji, kjer Ima vpokojen uradnik VII. čtaovnega razreda večjo pokojnino nego znašajo pri nas prejemki aktivnega dvornega svetnika v V. čiriovnem razredu! Edinole kraljevina SHS je ona zadnja država, ki za vpokojence do danes ni prav ničesar naredila. Nobeden dosedanjih režimov se za vpokojence ni zmenil: vpoko-jenci stoje še danes tam, kjer so bili leta 1921. Človek bi se moral pravzaprav smejati, če pomisli, kako da morejo ljudje koncem 1. 1924 živet; z onimi prejemki, katere to imeli koncem leta 1921 oziroma začetkom leta 1922, če bi stvar ne bila tako žalostna. Samo prazne fraze so bile, katere je imel do danes režim za vpokojence 1 Druga kardinalna zahteva vpokojencev }e, da mora rakTana državnih vpokojencev, zloglasni člen 26 zakona z dne 28. februarja 1922, ki še vedno velja in katerega finančna delegacija še vedno izvaja — Izginiti Ta člen določa, da so oni državni vpo-kojenci, ki imajo iz osebnega dela na mesec 1000 Din dohodkov ali ki se bavijo s kako samostojno profesljo, tako n. pr. odvetniki, zdravniki, lnženjerji Itd. Izvzeti od pravice do draginjskih in rodbinskih doklad. Kaj se to pravi po domače? Nič drugega nego to, da je oni vpokojenec, ki sl je znal poiskati poleg bore pokojnine še kak dohodek, navezan zgolj le na svojo golo kronsko pokojnino in ne prejema nobene doklade. Primer naj pojasni širšim krogom usode polni učinek tega člena. Uredništvu Je znan slučaj državnega vpokojenca VIII. čtaovnega razreda, ki Je Imel pred prevratom za 2 osebi 238 K pokojnine, kar bi odgovarjalo danes po zgoraj navedenem ključu svoti (238:16 <=) 3.808 Din. Ali veste koliko mož prejema danes? Reci in beri (238 :4 =») 89 Din ▼ papirju! Kako je to mogoče, bo vsak človek vprašal; saj to že za en dan ne zadostuje, ne pa za 30 dni! Pripadala bi mu pač še dra-ginjska doklada 724 Din mesečno, tako da bi znašali celokupni pokojninski prejemki na mesec ca 800 D, a te doklade ni deležen, ker to zabranjuje zloglasni člen 26 cit. oziroma ozkosrčna interpretacija novega uradniškega zakona. Mož si je moral pač poiskati postranski zaslužek nad 1000 D mesečno in ta okol-nost ga od prejemanja draglnjske doklade Izključuje. Kaj naj stori? Naj pusti zaslužek 1000 Din fer izgubi s tem nad 300 D in nič ne dela, ali naj pa pusti doklado in del?., za tar prejema 300 Din? Moral se je odločiti, kakor umevno, za poslednje, kajti sicer ne bi mogel ne živeti, ne umreti. Pa bo kdo ugovarjal, kako Je vendaT mogoče, da sme n. pr. imeti aktivni minister poleg svoje plače, poleg svoiih dijet kot poslanec Itd., ie vse polno postranskih dohodkov ter se po kratkem ministrovanju povrniti v zasebno življenje kot bogat mož, — menimo, da nam ni treba navajati Imen, vpokojenec pa niti 1000 Din mesečno ne postransko zaslužiti, C« ne, izgubi dra-liajsko doklado! Vprašati je lahko, a-odgovor Je podati težko. Morda bi gospod nradniškl poslanec Reisner, ki Je v svoji osebi osebi monopoliziral celo uradniško vprašanje — vedel kajp povedati, zakaj ni preprečil tega določila v novem zakonu? Nikakor ni uvideti razloga, zakaj naj bi taka utesnitev veljala ravno za upokojence? Ali bolje rečeno, zakaj bi ne veljala v veliko večji meri za aktivno uradnlštvo? Prav nobenega dvoma namreč ne more biti, da aktivni državni oslužbenec, Id je obenem n. pr. zdravnik, tehnik itd. ter IzvTšuje svojo »aurea praxis«, Izdeluje zasebne načrte itd, prihaja čestokrat v inkompatibiliteto, t j. v navskrižje s svojo uradniško dolžnostjo glede svojih bolnikov, svoiih lastnih načrtov ali stavb. Vendar pa je smel aktivni uslužbenec pod veljavo zgoraj navedenega starega zakona vsa ta opravila nemoteno Izvrševati, — In tudi po novem zakonu jih pogojno sme — vpokojenec, pri katerem je vsak slučaj inkompatibllltete popolnoma Izključen, jih pa ne sme. Kje je logika? Ce je taka utesnitev sploh bila umestna, morala bi pač veljati i za aktivne 1 za vpokojene uradnike enakomerno. Z veliko večjo upravičenostjo se pa lahko trdi, da je utesnitev tudi pri vpoko-jencih popolnoma neumestna. Draginjska doklada Ima namreč svoj Izvor v pokojninski pravici, ta pa sloni na obojestranski pogodbi, ki je bila sklenjena svojčas med uradnikom, ko je vstopil v državno službo. In med državo. Ni dvoma sicer, da je ta pogodbe v bistvu javnopravnega značaja. Vendar pa ima, v kolikor prihaja plača v poštev, tudi zasebnopravne znake, saj je uradnik tudi sam plačeval denarne prispevke za pokojninski sklad. Pridobil si je z občo pokojninsko pravico tudi lmpllcite in avtomatično že pravico do vseh nadaljnjih ugodnosti, Id so spojene s pojmom pokojnine. Vsaka utesnitev, ki ni veljala že pri nastopu službe, je zanj pač pravno neobvezna In bi ga ne smela obteževatL Ali z drugimi besedami: Uradnik bi lahko nastopil tudi civilnopravno pot in svoje pravice Iztožil, če država enostransko lzpreminja določila pogodbe. Ce se torej uradnika — '.-pokojenca, ki si je pridobil pokojnino, izključuje od pravice do pokojninsko-draginjske doklade radi tega, ker si je poiskal Jrnk postranski zaslužek, ki seveda ne sme nasprotovati uradniškemu ugledu in časti, — ima taka izključitev naravnost značaj kaznovanja. Taka kazen je tem bolj neumestna in tem bolj nemoralna, ker je Izrečena kar a pri-orl, brez vsakega kazenskopravdnega postopanja, osobito brez zaslišanja obdolženca, ki se ne more niti braniti. Nemoralna je toliko bolj, ker uvaja država sama na ta način naravnost premijo za lenobo in sili svoje vpokojeno uradništve. da pohajkuje ln nič ne dela. Kajti, kdor dela, ta bo kaznovan z uklnjenjem draglnjske doklade. Ne glede na to, je pa tudi resno vprašati, kaj briga državo, če ln kako sl vpokojenec izboljša svoj položaj? S kako pravico se vtika država v zarebne razmere vpokojenca? Najboljši dokaz za prsvMnost zgorajšnje argumentacije je ta, da ne najdemo v nobeni zapadnih držav, zlasti ne v takozvanih »nasledstvenih« državah takih krivičnih, takih nemoralnih predpisov, predpisov, ki tlačijo največje reveže med državnimi nastavljene!, vpokojence v kronah! Toda stoj! Exemplr. trahunt ali slabi vzgledi vlečejo. Edina država, ki je, očividno po našem vzorcu in Izpodbudi, poskušala nekaj podobnega napraviti, je Avstrija. Avstrijska vlada je rredložila parlamentu pred kratkem osnutek zakona, po katerem se prejemki državnih vpokojencev za gotove, prav majhne odstotke skrčijo, če znaša postranski zaslužek vpokojenca nad 4 000.000 aK = 4700 Din mesečno. Dasi bi bilo to pri Avstriji, kateri smo pridelali epiteton »siromašna«, zelo razumljivo z ozirom na njen finančni položaj, vendar do uzakonjenja ni prišlo. Uradniške organizacije, ki imajo tam drugačen ustroj in drugačno noč, so namreč zagnale tak krik In vik — in tudi parlament se jim je pridružil — da j* bila vlada primorana zakonski osnutek hitro umakniti. Torej v Avstriji se Je le poskušalo minimalno skrčiti pokojnine, če znaša postranski zaslužek mesečnih 5000 Din na mesec, pri nas pa Je vse mirno, ko zadostuje že nnešna svota mesečnih 1000 Din, da dejansko vpokojenec Izgubi pravico do draglnjske In rodbinske doklade! Ce je kje remedura na mestu, tedaj je pač v tem slučaju potrebna. Sramoten pečat miloščine, ki ntlsn);t)e ta člen 26 pokojninskim prejemkom, mora Izginiti ln past! mora njegova omejitev. Imamo novo vlado. Javnost apelira na njen čut pravičnosti, morale na njeno uvidevnost ter jo poživlja, naj se zavzame tudi za državne vpokojence ter izpolni, njih gotovo skromne zahteve. Več kot evidentno je, da postaja škandal z državnimi vpoko-jenci že neznosen In zadnji čas je, da krene pereče uradrtlško vprašanje tudi v ti smeri z dosedanje sramotne mrtve točke. Uradniške organizacije nai se pa zganejo ter predložijo novi vladi svoje težnje. Mednarodni rudarski kongres v Pragi V pondeljek je bil otvorjen v Pragi 27. mednarodni rudarski kongres, ki bo trajal skoraj dva tedna. Program kongresa je obsežen in za nadaljni razvoj vsega narodnega gospodarstva največje važnosti Glavno besedo na kongresu imajo seveda prve premogokopne države Anglija, Amerika, Nemčija, Belgija !n Češkoslovaška. Na kongresu pa so tudi zastopane Jugoslavija, Avstrija, Madžarska in Rumunija. Za predsednika kongresa je bil na predlog Nemcev izvoljen soglasno Herbert Smith, predsednik Zveze angleških rudarjev. Na dnevnem redu je osem točk. 1. Ureditev delovnega časa po oni državi, kjer je delovni čas določen že najugodnejše. Dodatna nemška resolucija zahteva varstvo proti podaljšanju delovne dobe in njeno skrajšanje v revirjih z visoko temperaturo. 2. Izboljšave v pokojninskem in so-cljalnem zavarovanju. Nemci zahtevajo, da se v ta namen sklenejo meddržavne pogodbe. Francozi pa predlagajo 24-uren demonstracijski štrajk. 3. Tarifne pogodbe. Ustvaritev minimalne plače. 4 Splošna akcija proti vojni. Angleški zastopniki zahtevajo, da se ob izbruhu vojne skliče meddržavni odbor. Francoska delegacija pa predlaga, da se že sedaj izdela načrt za nastop v slučaju vojne. Vse odredbe pa morajo ostati tajne. Tudi nai se priredi za protivojno misel 24 urno demonstracijsko stavko. 5. Rudarska nadzorništva se imajo ustanoviti oziroma spopolniti, da se na ta način omeje ali sploh preprečijo nesreče. 6. Skupne akcije v slučaju mezdnih gibanj. Angleži predlagajo, da se ustavi dovoz premoga v deželo, kjer je štrajk. Posebno podrobno izdelani so predlogi Nemcev. 7. Poljaki predlagajo uvedbo obveznih dopustov. Mezda se za časa dopusta ne sme ustaviti. 8. Mednarodna razdelitev premoga. Angleški predlog priporoča ustanovitev mednarodnega urada za razdeljevanje premoga po posameznih deželah, s čemur naj bi bil storjen prvi korak k nacionalizaciji rudnikov. Na prvi seji kongresa se je tudi govorilo o potrebi razširjenja internacijo-nale na azijske delavce, da se tako odstrani nevarnost mezdne konkurence azijskih delavcev. Predsednik kongresa je govoril za Zvezo narodov, ki mora izvesti sporazum med vsemi narodi. Številni so bili pozdravni govori, od katerih bi zlasti omenili pozdravni govor tajnika, 20 milijonov članov broječe amsterdamske strokovne centrale in pa govor češkega ministra Srba. Vse razprave kongresa se vrše v najlepšem soglasju. VpraianJe Narodnega gledališča v Mariboru, Maribor, 5. avgusta. Kadarkoli se je upravičeno ali neupravičeno pojavila kaka vest o ukinitvi ali utesnitvi Iškega kulturnega zavoda v Sloveniji, co listi takrat opo-zicijonalne SLS dvignili oglušujoč krik, tako da ga v Beogradu nikakor nisc mogli preslišati in so svoje namere, če so jih res imeli, morali opnotiti. Enkrat pa so ti listi ostali tihi ali pa vsaj skoro brezbrižni, namreč takrat, ko se je z budžetno postavko o gledaliških subvencijah ubilo naše eminentno važno Narodno gledališče prav tako važno kakor vsak drug kulturni zavod v Sloveniji, po šli mimo tega dogodka mirno na dnevni red. V Beogradu so morali v tej zadevi intervenirati večinoma privatniki. Dobili so siesr mnogo obljub, ali rešitve le ni bilo in je še do danes ni. Danes je politična situacija v naši državi popolnoma spremenjena. Tisti ki so poprej tako strastno branili slovenske kulturne zavode pred njihovimi resničnimi ali pa le namišljenimi nasprotniki in to potom tiska in shodov, so *edaj sami na vladi. Njihov glavni organ »Slovenec« je v enem svoiih prvih uvodnih člankov po sestavi nove vlade med drugimi nevarnostmi, ki jih odstranjuje Pavidovičeva vlada omenil tudi to: »da bodo poslej slovenski kulturni zavodi varni pred zapostavljanjem In zapiranjem.« Mi smo napram novi vladi kot neodvisen list zavzeli ono stališče, ki je edino pravilno: rekli smo, da jo bomo sodili po njenih delih. Ce bodo njena dela dobra, ji ne bomo odrekali priznanja, če pa bodo slaba, se tudi ne bomo bali najostrejše graje in obsodbe. Najmočnejši slovenski kulturni zavod na severu, naše mariborsko Narodno gledališče, se nahaja še danes, pred pričetkom nove sezone v položaju, da ne ve, če se bo ta sezona sploh vršila ali ne. In danes se nahaja na vladi stranka, katere glasilo je ob njenem nastopu slovesno proglasilo: »da bodo poslej slovenski kulturni zavod! varni pred zapostavljanjem in zapiranjem. Izpolnite torej slovesno dann obljubo, kajti obljuba dela — dolg! Saldirajte ta dolg, ki ga dolgujete Mariboru, kajti tudi mariborsko Narodno gledališče je slovenski kulturni zavod! Izposlujte temu gledališču zaprošeno izredno subvencijo, da bo lahko pričelo z delom, »da ne bo zapostavljeno in zaprto! Potem bomo vedeli, da ste mož beseda, da naše pisanje ni samo »Stimmung-macherei«, ampak pošteno hotenje poštenih ljudi. Politične vesli. = Bolgarska na prasu nove revolucije. Stanje današnje vlade Cankova na Bolgarskem postaja vsak dan bolj kritično radi sporazuma in koopet acije med makedonskimi revolucionarnimi organizacijami In komunisti. V poslednjh dneh so se pojavile na Bolgarskem dobro oborožene čete nasprotnikov današnjega režima. Te čete so pričele splošno mobilizacijo seljakov in delavskih mas. Med četami in vojsko je prišlo do krvavih spopadov na več mestih, posebno v okolici Šumena In Tatar Pazar-džika. Todor Aleksandrov je svoje čete koncentriral v okolici Petriče. V Sofiji se širijo vesti, da hoče Todor Aleksandrov s komunisti izvršiti državni prevrat in dobiti oblast v svoje roke. Radi takega stanja se je včeraj sestal v Sofiji kronski svet, ki Je sklenil na svoji seji. da se mora predvzeti najstrožje mere proti komunistom in zem-ljoradnlkom. V Sofiji je proglašeno obsedno stanje. Vse javne i* dTžavne zgradbe čuvajo močni oddelki vojaštva v popolni bojni pripravljenosti. V okolici Sofije Je postavljenih več močnih baterij. = Ena legija Italijanske miilce se Je uprla. Službeno se dementlra vest, da se je sardinska legija narodne milice, ki je bila zadnje dni štaeijonirana v Tripolisu, na povratku v Italijo uprla. In da je večje število legijonarjev pobegnilo domov. Leopold Šmalc: V carstvu lakote. (Nadaljevanje.) Državljanska vojna. Revolucija oziroma diS9olucija se Je izvršila med pojedinami ta banketi v čast angleški zmagi pri Bagdadu. Slavnostni govori in tosti so se plaho razgubili v bučanju revolucionarne ulice. Pri razmotrivanju vzrokov Tuške lakote je eminentne važnosti vprašanje o postanku, o razvoju in poteku revolucije. Ne manj važna za razumevanje merodajnih | oblasti ob času lakote Je tudi predzgodovina te revolucije. Zato se bom moral PTVOt-no dotakniti posameznih točk v njenem razvoju. Za nas so najvažnejši posamezni faktorji, ki so privedli do katastrofe. Vsaka stvar ima svojo mater ln tudi ruska revolucija in njeni voditelji so bOI dolgo nošeni ln skrbno prikrivani, nezakoniti plod ruskih socijalnih, gospodarskih, kulturnih ta političnih razmer. Splav se v 1917. letu ni posrečil, kakor se je v L 1905, m strašno dete Je začelo živeti. Blossova misel o kolesu revolucije, ki ga nihče ne more ustaviti, dokler samo ne zgubi sile tvojega zaleta, Je postala ponovno dokazan zakon oproščene energijo razburjenih množic. To kolo se Je zavrtelo z vrtoglavo na-glico, loputalo )• po masah, mastilo posa-> meznike, rušilo organizacije vseh vrst, industrijo. trgovino, družino in sploh vse stare forme življenja. Nastopili so dnevi, ki kaj Tadi uhajajo Iz dogleda kronista lit ki se v sopari borbe ne dajo takoj presoditi. Upoštevati moramo tudi oddaljenost periferij od centra, Iz katerega so direktive le pogasi valovale do metfi iti ki je bil v za-Četku faktično brez autoritete. Posledica tega Je bil absoluten kaos v provinci, kjer se cele mesece ni vedelo, kdo P'Je ta kdo Neorganizirano rusko meščanstvo Tv febmaTju je bila vržena šele stanovska Rusija!) ie bilo z lahkoto Izpodrinjeno od krmila. Vlade so se stopniema pomikale k levici. Na predvečer oktoberskega prevrata sl jie Kerenski še brezskrbno nažvlžgaval mlade Iz oper. Otročja veselost mas, ki niso več čutile spon se je Izražala v nemogočih fantazijah na račun bodočega ustroja človeštva. Tiste dni Je veljalo v kalnem ribariti! Obenem pa se je državnega krmila polaščala stranka. W le vzgojila v strahoviti, nelegalni borbi prave Titane, lei so oblast Kerenskega z enim pljuncem razblinili v prah. »Kaj naj rusko meščanstvo smatramo za pravega sovražnika!« Je z ostrim preziranjem vzkliknil Lenin ta Je dal s temi besedami popolnoma dobro karakteristiko ruskih meščanskih slojev. V svoji eksploataciji revolucije so pa boljševiki posegli v mednarodne Interese ta njihovi cilji so imeli svetoven karakter. Ze dolgo pred njihovim udarom Je Francija, najstarejša demokracija, začutila, da prehitro minevajo medeni tedni njene najmlaj-še sestre. Takoj po zmagi nad Nemčijo se Je zganila vsa Evropa, vsi so bili zadeti v živo. Posegla bi pa bila v boj veliko bolj energično, da se ni z dTuge strani čutila celo zadoščeno, da ni velikega soboievnlka pri delitvi. Čakala pa Je tudi na precejšnje kose onemoglega orla, ki ne bo mogel uveljavljati svojih zahtev. Pomagate Je torej le »v toliko, v kolikor«. (Fraza Kerenskega o drugi priliki.) Ravno ta kramarski račun zaveznikov, njih polovična pomoč proti sovjetskim armadam, njihova Igra pri ruskem požaru, ki je bila povod raznim neosnovanlm uporom !n divjemu bazardlranju z ene strani ta vsled tega tudi povod obupni obraroM ta mobilizaciji vsega živega, uporabljivega in užitnega na strani nasprotnika — ta uloga zaveznikov ie p« glavni vzrok stratoega ruskega razboja ta besnega samouničeva-nia, posledica katerega je bila znana la-kota. Dokler Je Nemčija vezala nase vso njihovo pozornost ta sile, vsled česar tudi niso še vstopali v borbo z revolucijo, tako dolgo se ni niti ena akcija proti boljševlkom ni mogla pohvaliti z uspehom. Začetni režira sovjetov se v Jedru ne more primerjati s poznejšim, ki ga je Izzvala borba. Tudi meščanstvo ni pokazalo prave lnlcljatlve ki vsa Rusija se je komaj otresla režima, ki Je celo konstltucijonalnega demokrata Miljukova smatral za protidržaven element. O plemstvu in njegovem oflclrstvu, ki Je vodilo začetno borbo, se pa sploh ne splača govoriti. Brez najmanjšega razumevanja položaja Je šk) v boj za svoja posestva ta vsako geslo se Je takoj razpršilo v besni maščevalnosti za odvzeto ta razdeljeno zemljo. Generali Kal edin, Aleksejev, Dutov ta najidealnejši med njimi Kormilov so v resnici tiho zatonili, čeprav Je sovjetska vlada istočasno Izgubljala slavo po povodu Brest-Litovska ta Ukraitae. Vkljub bojevito«« pa Je podpisala mir ta Leninova prognoza, da ta mtr v enem letu pride ob veljavo, nl mogla zadušiti težkih občutkov. Armada, 20 mJttjoaov mož, se Je deloma razšla, deloma je pa bila demobilizirana ta razpuščena. Železnice so takrat prestajale najtežjo preizkušnjo. Živele so 1« ie na koeficientu izbitka. Pred nastopom zaveznikov pe so Ukrajino zasedli še Nemci, Ukrajinci pa so se udali »viljnU pijanosti. Hetraan Skoropad-skl Je bil izvršilen organ nemškega štaba, ki Je zasledoval le en cilj — preskrbeti c življenskhnl sredstvi izsušeno ta izmozgano domovino. Začelo se Je sistematično ropanje ta izvažanje. V migu ie zrastel cel aparat, ki je to organiziral in vodil. Po gozdovih so treščala debla, po klavnicah se je kopičilo meso, slav»a aiworoo»t p* jCflJaU $g»- jinskemu žitu. Pojm o tem, s kakšno silo in brztao je potekla pšenična Teka v Nemčijo imajo lahko bivši bojevniki, ki so opazovali Nemce pri njihovem poslu v Srbiji ali pa v severni Italiji, samo da se Je na Ulcrajini vršilo to še v večjem obsegu. Nemci so izpraznili tam vse kašče ta elevatorje, omlatili so vse stogove, upore pa so dušili z mitraljez© ta z ognjem. Qo-rele so cele vasi. strojnice so delale obračun z obsojenci. Z Nemci se je umaknila iz Ukrajine malone vsa pšenica z Ukrajine. Ravno v 1918. letu pa 90 se dogodki odigrali z bliskovito naglico. Julijski napad s tanki, preriv solunske fronte, cel niz revolucij — vse to je bistveno spremenilo položaj. Strašni nasprotnik je bil strt ta po njegovih krčih se Je lahko sodilo, da so ga hkrati zapustile vse sile. Vsi pogledi so se mahoma uprli na se. ver. Ne samo. da veliki tekmec, ki Je bil v marsikaterem oziru precej neprijeten prijatelj, ni bU navzoč pri obračunu, nanj so pogledovali celo. ko na svoj bodoči plen v tej ali v oni obliki. Vse zavezne države so se s svojim postopanjem potrudile za žalosten dokaz, da dogodkov v Rusiji absolutno ne razumejo. V prepričanju, da za zmagoviti del Evrope ni nobene nevarnosti od revolucije ta da Jim bo še bolj zasigurano mirno uživanje plodov svojih zmag, če oslabi severni sosed ta postane odvisen od svojih dobrotnikov, so s svojo taktiko zategovali borbo in s tem rušili Rusijo v pričakovanju, da i»m zmučena, izkrvavljena in smrtno utrujena od besnenja sama pade v naročle. V perspektivi so ocenjevali petrolejske vrelce, pragozdove, zemljo ln njena ned[1te-Njihova Rusija jim bo absorbirala demobilizirane nezaposlence, tam bo zakipelo dalo njihovih bank, tam se bo razv.l zanesljiv svoji odvisnosti zaveznik, ki bo potreben v poznejših spopadih. Vem, da je ta sodba težka, pa vsi od-ofišali velikih držav antante k orotisovjet- = V Albaniji icpet meščanska vojna Iz Albanije javliajo da se je tam ponovne pričela meščanska vojna. Prijatelji Ahmed bega so se uprli z oboroženo silo novemu režimu vlade Fan Nollija. Bajram Cur in Azem beg sta v Skadru ter nameravata priti v Metohijo, da se osvetita našim oblastem radi poraza v Drenici. Kosovski ko-mitet je poslal svoje agente, da ubijejo Ahmed beg Zoga. ki se nahaja v BeogTadu. Agenti pa niso Imeli uspeha. = Londonska konferenca. Prihod nemške delegacije v London je vzbudil v vseh krogih veliko zanimanje. Delegaciji Je bil prirejen služben sprejem. Državni kancler dr. Marx, ki je na čelu delegacije ter dr. Stressemann, sta podala novinarjem nekoliko izjav. Macdonald je kot predsednik konference ob 10. urt konferiral z dr. Mariom. Plenarna seja konference se je pričela ob 4i uri popoldne. Glasom sklepa šefov zavezniških delegacij, se medzavezni-ška delegacija pretvrori v mednarodno konferenco, kar ie bilo službeno zabeleženo. Sklepa se, da bodo pogajanja z Nemci napredovala zelo počasi, in sicer zato, ker bodo Nemci najbrže zahtevali nove koncesije in bodo šli v svoiih zahtevah predaleč. Nemci imavo sicer pravico zahtevati neke koncesije, vendar bi zavezniki v slučaju nesprejemljivosti nemških zahtev njihove predloge odbili ta prepustili Nemccm vso odgovornost. Nemci imajo pravioo «a izpremembo versaillske pogodbe. Ako pa nemška delegacija odbije koncesije, ki se ji dajejo s tem. da zavezniki pristajajo na aplikacijo Dawesovega načrta, ki je za Nemce povoljnejši. kakor versaillska pogodba, tedaj se booo naravnost posluževali zavezniki svojih pravic ta bodo izvajali vse odredbe versaillskt pogodbe. Angleški vladni krogi veliko pričakujejo od intervencije Amerike. Amerikanski državni tajnik Hughes je baje že dal Nemcem navodila gled» zahtev na konferenci. — Prva seia i Nemci. Na prvi seji Je pozdravil Nemce Macdonald, na kar ie otvoril sejo in žele! Nemcem kar največ uspehov. Pojasnil jf mednarodni pomen konference ln absolutno potrebo, da se konferenca v redu izvrši. Dr. Marx se Je zahvalil Macdonaldu za prisrčen sprejem In označil nalogo netrške delegacije, ki ima najboljšo voljo, da to svojo nalogo udejstvl. Opozoril je na izjavo nemške vlade, v kateri pravi, da je D*wesov načrt sprejem^ ljiva baza za rešitev reparacijskega problema Macdonald ie nato izjavil, da izroča tekst sklepov, ki so lih sprejel! zavezniki, nemškim delegatom z željo, da odgovore nemški delegati na te sklepe še do zvečer. »Jaz bi želel, da v petek končamo,« je dejal Macdonald. »Dela. botir:> brez prestanka. Trdno smo odločeni, da ne bodo vodili dolgotrajnih eovorov in a^bat. Spričo teh okolnosti mislim, di. bom mogel v soboto ob pol 5. uri popoMne odpotovati v Škotsko.- - Na seji z Nemci se ni razpravljalo o odgovornosti za vojno In o vojaški evakuaciji Ruhra. Ko bodo nemški delegati sestavili svoje protioredloge, bo sklicana a-ruga plenarna seia. Zaplemba Italijanskih listov. Es Mt-lana poročajo, da je 5. t. m. prefekt v Ca-rarl odredil zaplenitev »Avantlja«. Turta-skl prefekt pa je dal zapleniti glasilo Italijanskih komunistov »Unitas«. Svojevoljno pa Je milanski prefekt dal zapleniti glasilo komunističnega mladinskega udruženja. — Stavka rudarjev. V kotlini St. Gio-vani di Val d’Arno traja stavka rudarjev že 2 dni. Pokrajinska fašistovska zveza odobrava to upravičeno stavko In Izraža rudarjem svoje simpatije z željo na gotov uspeh. = Novi podtajnik. Podpisan je bil ukaz o imenovanju državnega podtajnika v no-< tranjem ministrstvu. Novi podtajnik v notranjem ministrstvu je Marko Camovlč. Drobne vesti. Po trva jpe.stna ženska podružnica sv. Cirila in Metoda« v. Ljubljani iredi srečolov v svrho v svrho izdaje .ladinske knjižnice za obmejno deco. Naše 2?m® so Pridno na delu. P. n. občinstvo, s» Premožne sloje, vljudno prosimo, da ,* velikodušno odzovejo nabiralkam doblt- —, Izdajanje mladinskih knjižic za rh-n-.”0 °eco ni samo lepa ideja, temvei *u aaiuu lucja, Lenivec za adr,,razmere neobhodna potreba. Zakaj Je lanski narod tako nadjonalno probujen, »tl 1-n *n. vztrajen? Vzgojeni so tako zla- v teI merl nedosežnim «1-, jibovi naboljši mladinski pisatelji aat?< 23 vsebino mladinskih, z nacijo-»Hkn i. utl0m Prepojenih knjižic; najboljši - “Ul si štejejo v ponos, da se njihovi SarpOn natisnejo v teh knjižicah. »Sfld-in »Schulverein« sta pokrovitelja te mina- e> ^as ie’ oskrbimo tudi mi svojo btro*i?° s čtIvom’ W bo utrjevalo mlade ( osice duše v narodni zavesti in ponosu, j, razpalflo njih srca v plemeniti Idealni Set*iznl do svole^a rodu in domovine. Za-je tu, vsa hvala našim narodnim ^nam. Pozdravljamo toplo to idejo. j.i. ~~ Beograjski peki so nenadoma rnl-4rv ceno kruhu. Tako stane v Beogradu 6 hi kflosrann črnega kruha 5, a belega Beograjska občina je sklenila, da j*topi pekom brezplačno zemljišče na Ze-dra vencu’ Savlncu in Kralja Aleksan-hv ulici ter na nekaterih drugih mestih, S*0 da bodo zamogll peki zgraditi mo-jJne pekarne in bodo potem obvezani, da Rajajo kruh za pol dinarja ceneje, kot h. Napaden urednik osješke »Dle J?«u«. Te dni so vdrli v uredniške pro-j)Ce lista »Die Drau« v Osjeku trije sum-individujl ki so bili oboroženi s. pa--9mi. Zahtevali so od glavnega urednika cenjenega lista Lavoslava Selingerja, nal Vi zagovarja radi objave nekega članka, jJc bil priobčen v »Die Drau« in ki Je bil K??6t po »Slovenčevem« registru Pašič-^‘blčevičevlh grehov. Se preden Je uteg-urednik odgovoriti, ga je eden od na-®zev udaril dvakrat po obrazu. Selinger jv. i® postavil z golimi rokami v bran. Na mu le priskočil njegov sta Milan, ki t*J® slučajno mudi! v Tedakcijl. Med pre-hj^°m je zadobll Selinger še dva udarca z R po glavi. Slednjič se je posrečilo serju in njegovemu sinu. da sta vrgla Jjjuadalce ven. Eden od nasilnežev Je pu-Ze‘,2, redakciji bikovko. Selingerlev sin je w£t0Val napadalce in Je enega izročil na kr. Policijskemu stražniku. Bi je to neki hig^pko Zetič, ki je povedal, da se drugi ^ sov tovariš imenuje Eror. Tretjega no-a izdati H-'' Velika železniška nesreča na Polj-Pn®-Na varšavski vzhodni železnici se je neL^slaJi Praga pripetila težka železniška viau*fa- Iz Sledilce prihajajoči potniški zavozil v lokomotivo za manevrlra-h-etu a stroja, poštni vagon ln en vagon jLVega razreda so se popolnoma razbili. rai)ip??p,sn,h vesteh Je bilo 40 oseb težko »ertii L ^ zasebnih poročilih pa znaša že ki « ®t*vilo mrtvih 50. Niti ene osebe ni, H«, e bi bila ranjena. Oba železniška kret-• ki sta nesrečo nnvzrnčila. sta bila are- Ljubljana, 7. avgusta. — izseljenci v Ameriko. Ameriški konzulat v Zagrebu nam Javlja: Osebe, ki potujejo v Zedinjene države, se dele po novem izseljeniškem zakonu v dve kategoriji in sicer v nevseljence in y vseljence. Vseljenci pa se dele zopet v take, ki ne obremenjujejo kvote In one, ki potujejo v Ameriko kot odposlanci posameznih vlad in pa tisti, ki dokažejo, da potujejo le začasno v Ameriko na obisk ali kaj podobnega. Znatno večje pa je število takih, ki bodo kvalificirani kot vseljenci. Vse te osebe pa sl morajo nabaviti vizum. Novi vseljeniškl zakon določa, da mora imeti vsaka oseba, naj potuje sama ali z rodbino, poseben vseljeni-ški vizum, za katerega znaša pristojbina 10 dolarjev. Obitelj, ki obstoji lz očeta, matere In enega otroka in ki potuje z enim potnim listom, mora nabaviti za vsakega družinskega člana posebej vizum, ki stane v navedenem slučaju za vse tri 30 dolarjev. Vsaka oseba, ki napravi prošnjo za vseljeniškl vizum, mora predložiti potni list ali pa morajo biti označeni v potnem listu žena ali starši. Preden pa se napravi prošnjo za vseljeniške vizume, je treba dobiti tozadevno dovoljenje od ministrstva socijalne politike. Konzulat naproša vse one, ki imajo pri konzulatu shranjene svoje jugoslovanske potne liste, da. v slučaju, ako Je lastnik potnega lista rojen na teritoriju SHS države, da pride osebno po svoj potni list, ali pa zahteva, da se mu isti pošlje po pošti. Vsak vseljenec, ki ima potni list, ali Je označen na enem potnem listu (tudi otroci), mora imeti duplikat priloženih dokumentov. V glavnem so potrebni sledeči dokumenti: Dve fotografiji (ako potuje družina, mora vsak član predložiti svoje fotografije), nravstveno spričevalo in potrdilo o vojaški službi, zdravniško spričevalo, krstni list in poročni list. Pristojbina za vizum se plača tedaj, ko Je vizum že izdan. Glede izdajanja vizuma mora vsak prosilec osebno voditi tozadevno občevanje s konzulatom, ker tudi konzulat ne pošilja vizumov drugemu, kakor prosilcu na njegov osebni naslov. Konzulat obvešča stranke, kedaj se imajo osebno zglasiti pri ameriškem konzulu. — Sef izseljeniškega komisarijata: dr. Fedor Aranicki. — Sprejem gojenk v Kmetijsko-gospo-dlnjsko šolo Kmetijske družbe v Ljubljani. Ta zavod se nahaja v Marijanišču in prične novo šolsko leto s 1. oktobrom 1924. Šola traja 11 mesecev. Gojenke, ki morajo biti najmanj 16 let stare, plačujejo mesečno za hrano, stanovanje, razsvetljavo in sploh za vse 500 Din. Pouk sam je brezplačen. Deklice, ki žele vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo predložiti svoje lastnoročno spisane ln nekolekovane prošnje najkasneje do 25. avgusta t. I. Kmetijski družbi v Ljubljani. Prošnji je priložiti krstni list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, posestni list in obvezno pismo staršev ali varuha, s katerim se obvezujejo plačati vse stroške šolanja. Vsa potrebna pojasnila daje Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani. Ljubljan W3>r 1_ Volitev pododbora Glavnega odbora za osuševanje Barja v Ljubljani. Volitev pododbora Glavnega odbora za obdelovanje Barja v Ljubljani se vrši za kat. občino Trnovo, Karlovško predmestje, Gradišče ter za kat. občino Stepanja vas dne 13. avgusta 1924 od 9. do 11. ure dopoldne v Mestnem domu v Ljubljani. Volilno pravico Imajo vsi oni. ki so vp'sanl v tozadevnem volilnem imeniku. Izvoljen sme biti kot odbornik ali namestnik le oni volilec, ki ni član glavnega odbora za osuševanje Barja. Natančnejši podatki so razvidni iz pravil. 1— Umrli so v Ljubljani: Jernej Fun-tek, tovarn, delavec, 38 let. — Frančiška Gruden, posestnikova žena, 47 let. — Fran Hočevar, užitkar, 84 let. — Fran Primožič, delavec 61 let. — Fran Franko, sin skladiščnega delavca. 3 dni. — Marjan StaT-man, sin nadpremikača. 2 uri, — Fram Ta-baj, progarJev sin. 14 let. 1— Policijske prijave: Goljufije 1. kaljenje nočnega miru 1, prest. cest. pol. reda 4, prest, pasjega kontumaca 4, ples brez dovoljenla 1, prestopki zglaševalnih predpisov 2. 1— Tatvina. Ga. Igovič Jelena, soproga podpolkovnika. Je prijavila na policiji, da Ji je bil dne 6. t. m. dopoldne na Vodnikovem trgu ukraden noy, modern, črn, svilen dežnik v vrednosti 300 dinarjev. — Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico r. z. z o. z., ki Ima jako lepo novopreurejene prostore v Ljubljani na Mestnem trgu št. 6. Opozarjamo na oglas. Maribor. Aretacije In policijske prijave. V zadnjih 24 urah je policija aretirala 2 osebi ta dobila S prijav. Radi dekleta sta se stepla sinoči pred kavarno Bristol v Petrinjski ulici znani mesarski pomočnik Mirko We!s ln Ante Vuk. Bila sta aretirana ln radi prepogostih deliktov sta dobila vsak 14 dni policijskega zapora. Aretacija specljallsta v tatvini koles. Včeraj okoli pol 10. ure je neznan tat ukradel Izpred Pirčeve brivnice na Aleksandrovi cesti kolo ta se odpeljal v smeri proti glavnemu kolodvoru Lastnik Je tatvino še pravočasno opazil ta pričel se Je lov za tatom. ki so ga tudi prijeli. Bil je 23 letni mesarski pomočnik Ivan Martel lz Leitersber-ga ta hna na vesti več deliktov. Priznal Je že pet tatvin koles. Iz Prekmurja. Spored proslav« 5. obletnice osvobo-fenja Prekmurja, ki se vrši dne 10. avgusta 1924 v Beltincih. 1. Na predvečer v soboto dne 9. avgusta 1924 v Murski Soboti: a) ob 18. uri sprejem delegatov ln društev; b) ob 20. url slavnostni sprevod z bakljado ln vojaško godbo skozi mesto na grobove za osvobojenje padlih Junakov. Sodeluje pevski zbor. Zbirališče pred poslopjem srezkega poglavarstva; c) zvečer koncert z vojaško godbo. 2. V nedeljo, dne 10. avgusta v Beltincih: a) ob 5. url budnica; b) od 8. do 9. ure sprejem gostov; c) ob 9, url skupen pohod na slavnostni prostor; č) ob pol 10. url slovesna služba božja na trgu pred cerkvijo (mašo daruje škofov odposlanec, pri maši poje pevski zbor in svira vojaška godba); d) po maši ljudski tabor, nato obhod po Beltincih; e) od 14. ure naprej splošna ljudska veselica, sodelujeta dve godbi; 1) ob 15. url zborovanje delgatov v dvorani hotela »Krona«. — Sveta dolžnost vsakega je, da se proslave udeležil — Pripravllalnl odbor« Sokolstvo. V ZAGREB! Vsem bratom in sestram! V dneh od 13. do 18. avgusta tL se bo vršil v Zagrebu II. jugoslovenski sokolski sabor, združen s pokrajinskim zletom. Za zlet so določeni dnevi 15» 16. in 17. avgusta. Ker ni nobenega vzroka in povoda, da bi se sabor in zlet ne mogla ali ne smela po že določenem sporedu vršiti, smatra podpisano starešinstvo za svojo dolžnost, da ponovno poživlja vse članstvo, naj se teh velikih sokolskih prireditev v Zagrebu polnoštevilno udeleži. Ne zdi se nam potrebno, da bi vnovič poudarjali odločilno važnost sabora in zleta v Zagrebu, ker vemo, da je naše članstvo o tem že dovoljno poučeno. Vse bratske župe poživljamo, da odpošljejo v Zagreb vse svoje članstvo in takoj prijavijo udeležbo zletnemu odboru v Zagrebu, ako tega še niso storile. Župne zastopnike, ki bodo člani odsekov sabora, naznanite posebej zletnemu odboru v Zagrebu in obenem starešinstvu Saveza! Podrobnejša določila prinaša brošura »II. jugoslovenski sokolski sabor« na 1. strani v drugem odstavku. Te brošure so že prejele vse župe in društva. Odseki zborujejo 13. in 14. avgusta, plenum sabora pa se sestane 18. avgusta. Bratje in sestre! Sokolska čast in sokolski ponos zahtevata od nas, da storimo in žrtvujemo vse, kar je v naših moralnih in materialnih močeh za najpopolnejši uspeh sokolskega sabora in pokrajinskega zleta v Zagrebu. Zdravo! Starešinstvo Jugoslovanskega sokolskega saveza v Ljubljani, 4. avgusta 1924. E. Gangl, dr. Riko Fux, starosta. tajnik. Prosveta. Pesmi samote. Solospevi s .spremlje-vanjem klavirja. Pesnitve Pavla Verlainea, uglasbil Anton Lajovic. Izdalo ta založilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Tri globoke, ubranosti polne skladbe, ki izčrpalo vsebino pesn'tev popolnoma. V melodičnem oziru plemenite pesmi, z zanimivo harmonično opremo in samostojnim klavirskim partom. Kriče pa po izvrstnem, izšolanem ln hkratu Inteligentnem pevcu ter čutečem spremljevalcu. Dosedaj so našle vzorna interpreta le v Rijavcu in Thierryjevi. Vsem našim nadarjenim solistom ta solistinjam Jih priporočamo v štu-diranje ta izvajanje. Na njihov naslov bi zapisali to-le: »Za Vaše nastope izbirate ponajvečkrat operne arije in samospeve, ki so preračunjeni na efekt, ki so publiki všeč. Vaša naloga pa je, da publiko vzgajate, da jo uvajate v kraljestvo svobodne muzike. Lotite se modernih slovenskih samospevov, med katerimi zavezrr.ajo gotovo eno najodličnejših mest skladbe Antona Lajovica in posebno njegove »Pesmi samote«! — Naročajo se pri založniku, pevskem društvu »Ljubljanski Zvon«, dobe se pa tudi v vseh večjih ljubljanskih knjigarnah. TrUe moški zborL E. Adamič: Ljubici, M, Rožanc: Mak žari, Z. Prelovec: Jaz bi rad rdečih rož. Izdalo In založilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Prvi zbor je efektna, posebno v drugem delu mogočna skladba, ki bo delala izvajalcem in poslušalcem veselje. Dosedaj Jo je izvajal le odlični moški zbor »Glasbene Matice« v Mariboru. Rožančeva »Mak žari« Je nežna, fina pesmica, primerna dobremu moškemu oktetu, ki razpolaga z mehkim tenorbaritonom. Z. Prelovčeva skoro ponarodela »Jaz bi rad rdečih rož«, ki se poje širom Slovenije in tudi na Hr-vatskem ter v Srbiji v najrazličnejših va-rijantah v tekstu in melodiji zaključuje tudi na zunaj lepo Izdajo, ki se dobi pri založniku ta po vseh knjigarnah. Izšla le avgustova številka Jadranske Straže. Tudi ta številka se odlikuje po izbrani vsebini in zanimivih ilustracijah. Na uvodnem mestu Je priobčen pozdrav angleški eskadri, ki Je priplula v naše vode. V člafiku »Interesi Jadrana ne morejo čakati« je zapopaden govor predsednika NaTodne skupščine Ljube Jovanoviča, ki g« Je kot predsednik beograjskega odbora Jadr. Straže govoril na redni letni skupščini tega odbora. Ostala vsebina je naslednja: M. Vi-skovič: O Bokeljski mornarici. M. P.: Strojna podoficirska šol« mornarice; La: Naš barjak v tujini; Veslaški šport, (s krasnimi ilustracijami » prvenstv. tekem v Splitu). Revija »Jadranska straža« je brezdvoma prvovrsten znanstveno - poučen pomorski list, ki zelo uspešno in posrečeno vrši svojo nalogo. Mesečnik »Jadransko Stražo« priporočamo kar najtopleje vsakomur, kdor se zanima za vprašanja našega Jadrana. P«vsko društvo »Ljubljanski Zvon« namerava v septembru In oktobru prirediti več pokrajinskih koncertov to enega v Ljubljani. Dopisi. SEVCE PR| RIMSKIH TOPLICAH. V vasi Sevce Je razsajala dne 2. avgusta 1924 huda nevihta, ki Je povzročila veliko škodo na občinski cesti. Voda Je na-rastla v teJcu pol ure tako zelo. da se niti stari ljudje ne spotnfnjaJo na tako visoko vodo, kar hleve Je hotela odnesti In Jo tudi nanosila okoli 150 m* kamenja. VAS BRSTENICA NAD RIŠKIMI TOPLICAML V soboto, dne 2. avgusta 1924 Je raz-saiala huda nevihta, med katero Je udarila strela v kozolec posestnika Kokotca. Škoda znaša nad 25.000 Din, ker Je zgorelo vse žito in seno ter popolnoma nov kozolec. Na požar Je prihitelo gasilno društvo iz Stotakih Toplic, Id le ogenj omejilo. Gospodarstvo. Glavna naloga novega finančnega ministra. Pod tem naslovom razpravlja »Jugoslovenski Lloyd« sledeče: Nova vlada je podala dosedaj samo splošno izjavo o glavnih smernicah njene politike. Samo minister Marinkovič je bil jasniji. Očividno hočejo novi ministri najprej proučiti položaj, predno podajo izjave o svojih namerah. In prav je tako. Zasluga dosedanjega finančnega ministra je, da je vnesel v finančno politiko več mira in stalnosti, kar je v času težke gospodarske krize zelo olajšalo naš položaj. K temu je v prvi vrsti pripomoglo izenačenje naše trgovske bilance in pa uravnotežje proračuna. Da se je moglo to doseči, so se morali državni dohodki povečati. V naglici pa se je pri iskanju novih virov postopalo enostransko in nepravilno. Zato je glavna naloga, ki jo ima novi finančni minister izvršiti: reforma davčnega sistema. Ta reforma se že leta dolgo odlaga. Delo strokovnjakov na tem polju je pričelo že leta 1921. Toda kljub važnosti tega vprašanja in kljub nujnosti reforme, nimamo še danes, šest let po ujedinjenju, edinstvenega davčnega sistema, temveč delamo na podlagi peterih raznovrstnih davčnih sistemov. To stanje je v nasprotju z načelom državnega edinstva in je protivno interesom državnega gospodarstva, ker onemogoča pravilno m racionelno pobiranje davkov. Anketa, ki je leta 1922 pregledala ves ogromen material tikajoč se davčne reforme in ki je sprejela načelo kombiniranega sistema, je svoj posel odlično dovršila. Ta sistem bi tvoril prehodno stopnjo, dokler se naš položaj ne popravi, da moremo priti na čisto moderen sistem davčne politike, Ker je velik del davčne reforme vsled konferenc in priprav strokovnjakov že dovršen in ker bi se mogla revizija vladnega predloga od leta 1922 z dobro voljo hitro opraviti, zato je prva in glavna dolžnost novega finančnega ministra, da se loti v zvezi s finančnim odborom skupščine, v katerem ima sedanja vlada večino, reformiranja našega sedanjega davčnega sistema. Obenem pa je tudi treba izdelati nov davčni zakon, ki bo odgovarjal členu 116 ustave, ki pravi: Davčna dolžnost Je splošna In so vse državne dajatve enake za vso dr-žavo. Če kje, potem Je v tem oziru izvedba ustave nad vse nujna! X DeputacIJa velesejma v Beogradu. Včeraj dne 6. t. m. zvečer se je prijellal v Beograd delegat velesejma, član glavnega odbora, ravnatelj Trgovske akademije v Ljubljani dr. L. Bčhm. da kot vsakoletne vzajemno z glavnim tajnikom Centrale industrijskih korporacija v Beogradu, dr. Cvetko Gregoričem osebno povabita k slavnostni otvoritvi letošnjega velesejma odlične osebnosti naše prestollee. X Sladkorna kampanja. Na predlog poljedelskega ministra se ie vršila v Beogradu seja zastopnikov sladkornih tovaren in producentov sladkorne repe. Soglasno Je bila določena cena sladkorju na 30 dinarjev za kilogram. Pričakuje se, da bo dala letošnja žetev 90.000 vagonov sladkorne repe. Železniško ministrstvo bo stavilo sladkornim producentom dnevno 800 vagonov na razpolago. X Napoved kupcev za letošnji velesejem. Pred kratkim Je poslalo več tukajšnjih Industrijskih in trgovskih podjetij svoje potnike z vzorci na kupčljsko potovanje po Južnih krajih naše države. Potniki so se vrnili brez večjih rezultatov, ker so Jih trgovci po Hrvatski, Bosni, Srbiji, Banatu in Bački sprejeli z vestjo, da ne naročijo momentano ničesar, marveč obiščejo tvrdko na velesejmu, kjer se nameravalo kriti z dobavami. Posetnlkov iz Italije je bilo lansko leto veliko mani, kot Jih bo letos; razprodajale! legitimacij so sporočili, da je malone 2000 legitimacij že razprodanih. Vse kaže, da se bo letošnji velesejem povoljno zaključil. X Dobava (ignalnega stekla In škode-lic za krovne svetilke. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 1. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave signalnega stekla in Skodelic za krovne svetiljke. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Šport. Ogrska : Avstrija 3 : 6. V nedeljo se je vršila v Budimpešti lahkoatletska tekma med reprezentancama Avstrije In Ogrske. Zmagala Je OgTska v razmerju 6 :3. Zanimivo je, da sta bili obe štafeti 4 X 100 m diskvalificirani radi napačne predaje. Ogrska Je bila diskvalificirana že pri prvi predaji, medtem ko je Avstrijo zadela Ista usoda v zadnji, ko Je imela skoraj že zagotovljeno zmago. Rezultati so sledeči: 100 m: 1. Gerč (O) 10.8; 2. Kurmezi (O.) 11 sek, 3. Rauch (A.) 11.2; 4. Bilrger (A.). Disk: 1. Maroalicz (O.), 2. Toldi (O.) 41.65 m. 3. Schwarzinger> (Aj 37.50, 4. Klambauer (A.) 36.40. 1500 m: 1 Haidegger (A) 4 :13 štirl-desetine, 2. Nagy (O.) 4 : 15 štiri desetine, 3. Belioni (O.), 4. Hanser (A.). Skok v vIs: 1. Gaspar (O.) 1.87 m, Serf (O.) in Umfahrer (A.) 1.78 m, Pčchmilller (A.) 1.60 m. 400 m: V Kurunezj (O.) 50 šest desetin sek., 2. Gerft II. (O.) 51 šest desetin, 3. Rfl-belt (A.) 53 štiri desetine. Skok v daljavo: 1. Dr. Haluska (O.) 6.79 m, 2. Weilheun (A) 6.65 m, 3. Balog (O.) 6.46 m, 4. Kamdl (A) 6.08 m. Kopje: 1. Gyurko (O.) 56.40 m, 2. Csej-the (O.) 55.95 m, 3. Umfahrer (A.) 45.65 m, 4. Wessely (A.) 45.43 m. 500 m: 1. Bruhusen (A.) 16 :13 osem desetin, 2. Kultsar (O.) 16 ; 14, 3. Grosz (O.). 800 m: 1. Mahr (A) 1:59 sedem desetin, 2. Rozsa (OJ 2:03, 3. Gasser (A) 4. Fonyo (OJ. Nov svetoven rekord Arne Borga? V Kopenhagnu Je postavil Šved Arne Borg v plavanju na 1000 y nov svetoven rekord v času 9 :20.8 ter zboljšal svoj star rekord 12:47.8 za več kot dve minuti, kar je skoraj neverjetno. Zaoadna Nemčija : Holandska 61:52. V nedržavni lahkoatletski tekmi v Duisburgu je zmagala Zapadna Nemčija. SodiSfe. NESREČNI AMER1KANEC. Janez Krašič, po dom. Veter, je nesrečen zakonski mož. Hudo sta se ljubila z ženko, no, kakor se to večkrat zgodi. Je prišel prepir v hišo in Janez se Je skregal s svojo zakonsko polovico tako, da se Je odločil, da se izogne peklu na zemlji s tem, da odide v Ameriko. Predno pa je odšel, je moralnega slabiča pregovorila žena, da je prepisal celo premoženje na njeno ime. Žena ni umela sama gospodariti, zato Je prodala posestvo domačinu Josipu Lombarju. zgovorfla pa je za svojega moža dosmrtno »kamrico«. Možakar se Je vrnil Iz Amerike v svoj rojstni kraj, kjer ga Je čakalo bridko razočaranje. namesto posestva mu Je ostala samo dosmrtna »kamrica«. To mu nikakor ni ugajalo. Ni se mogel spoprijazniti s to mislijo in tudi se m hotel vseliti v svojo »kamrico«, živel Je raje brez stalnega bivališča ta spal je po skednjih ta hlevih. Nekega večera sta ežala na skednju s starim znancem Jurijem Valjavcem in temu Je Krašič potožit svoje gorje. Povedal mu Je, kako daleč Je prišel ta rekel Je, da bi najraje vse zažgal Mož, ki Je pri občini precej na slabem glasu, Je baje tudi že preje žugal sosedom, s katerimi se je sprl, da bo kar zažgal Obtoženec grozno zanika, prizna samo to, da se Je hudoval nad ženo, katero so mu starši »porinili« ta Je kriva vse njegove nesreče. NI pa niti mislil niti želel zažgati Priča Jurij Valjavec Je Izpovedal, da Je bil možakar tisti večer precej pijan, on pa, da Je med njegovim pripovedovanjem dremal in ne more z zadostno sigurnostjo ugotoviti nevarne grožnje. Sodni dvor Je Janeza Kraš’ča oprostil, češ, mož Je v pijanosti nekaj klepetal kaj, ni natančno dokazano. m Po obravnavi st. se na predlog zaao-vormfka nesrečni Amerikanec in njegova žena pobotala. Da bo prijateljstvo bolj trajno, je stisnila žena možu par kovačev y roko. WOHLGEMUTH. Wohlgemuth je sicer miroljubno nem-§ko židovsko ime. sliši pa nanj sodno znan delomržnež. ki je bil 7 krat radi goljufije kaznovan, kradel 1 tudi že. V zadnjem času je hodil po okolici Kranja, Izdajal se je za trgovca s fižolom in drugimi deželnimi pridelki. Ce mu je cvenk pošel, je šel v gostilno, se je najedel in napil, ter se je Izmazal pod kako pretvezo. Tako je »ogoljufal« gostiln'čarke Skokovo, Kimovčevo ln Zalarjevo. — Pri Franceljnu Zimermanu, posestniku v Cirčičah je užival parkrat zastonj gostoljubnost. Ko je zopet enkrat tam prenočil, je vzel med tem, ko so domači delali na polju, skoro novo obleko. Imel pa je smolo Baš je ogledaval pred hišo ukradeno obleko, kar ip prišel nenadoma gospodar domov, ter ga je zasačil »in fla-granti«. — V Totnlšlju je ukradel Wohl-gemuth pri posestniku Francu Lenarčiču »rebrno uro. »Fflou« se zagovarja po stari tatinski praksi s tem. da mu je dal obleko in uro neki »Gustelj«, ki ga bliže ne pozna, v prodajo. Zagovornik je predlagal z ozirom na to, da je bil obtoženec v vojni na glavo udarjen, in ga je v Ameriki tramvaj povozil, da se ga prizna za duševno manj vrednega. Dobil je 6 mesecev ječe. Kazen je sprejel z obljubo, da bo svoje dolgove pri gostilničarjih nemudoma plačal, kakor hitro bo kaj zaslužil, ko bo kazen odsedel. ČE SE 80 LETNEGA STARČKA POD KLOP VRŽE. Osemdesetletni starček Janez Okorn se je sprl s svojim sosedom Francetom Cerarjem, posestnikom v Dolah pri Moravčah. Prepir ie končal s tem, da je Cerar zgrabil Okorna za vrat in ga vrgel pod klop. Ce bi se bilo Cerarju kaj takega zgodilo, ki je v najboljših letih, bi najbrže ne bilo nobenih resnih posledic, osemdesetletni starček pa je zadobil pri tem kar dve težki telesni poškodbi: Težko poškodbo na očesu in — kilo. — Nasprotnika sta se že pred obravnavo zopet sprijaznila in tudi glede odškodnine domenila. Ker pa gre za takozvan javen delikt, se stvar privatnim potom ni mogla spraviti s sveta, pač pa je sodišče vse okoliščine vpoštevalo ter je obsodilo Cerarja samo na šest tednov ječe, ter priznalo Okornu sledeče odškodninske zahtevke: 1000 Din za bolečine, 460 Din za zdravnika in 100 Din za voznika, ki je peljal Okorna k zdravniku in k današnji obravnavi. Starce pod klop metati je tore) precej nevarna zabava. ljudska nevarnost. Te dni je zborovala v 2enevi posebna komisija Zveze narodov za pobijanje trgovine r opijem in kokainom. Poročilo komisije odkriva pretresljivo sliko o silni nevarnosti, ki jo pomenita kokain in opium za ljudstvo. Opium se kadi danes skoraj samo na Kitajskem. Je to sicer stara kitajska strast, venda. pa je treba pripomniti, da je kitajska vlada pred desetletji hotela opium prepbvedati, da pa je Anglija Kitajsko z vojno prisilila, da je to prepoved dvignila. Prejšnja kitajska vlada se je borila proti zastrupljenju ljudstva z opiumom še s precejšnjo vnemo V sedanjih anarhičnih razmerah pa je vsak boj proti opiumu iz- ključen. Ker je na opium razpisan visok davek, samo ena provinca Zenzi je plačala eno leto 15 milijonov dolarjev davka za sajenje opija, silijo vsemogočni guvernerji kmete, da morajo saditi opium. Kmetje so so opetovano temu uprli, toda vedno je bil njihov odpor s krvavo silo zatrt in cele vasi