ISSN 0350-5561 za konectedna Jutri bo oblačno in deževno. V soboto bodo padavine čez dan ponehale, popoldne se bo delno zjasnilo. 5S let številka 39 četrtek, 2. oktobra 2008 Prva dama postala Pikina ambasadorka Velenje - Na zaključni slovesnosti 19. Pikinega festivala, ki je letos obiskovalcem iz vseh koncev domovine in tujine predstavljal ljudsko izročilo, je žena predsednika države Barbara Miklič Türk uradno postala Pikina ambasadorka. Njeno navdušenje nad festivalskim dogajanjem je bilo veliko, predvsem pa je bila vesela, da na njem dela toliko prostovoljcev. Plaketo Pikine ambasadorke ji je izročil Srečko Meh. Kmalu zatem pa je Pika precej nerada vrnila županu lento. Obljubila je, da drugo leto spet pride in da bo 20. festival še bogatejši od vseh doslej. ■ bš, foto: arhiv Festival Velenje Ob prazniku podelili priznanja Milena Krstič - Planine Šoštanj, 25., 30. septembra - Na četrtkovi seji Sveta občine Šoštanj so svetniki med drugim sklepali o predlogu komisije za priznanja o dobitnikih letošnjih najvišjih občinskih priznanj in nagrad. Te so v torek, na sam večer praznika, 30. septembra, na prireditvi v Kultur- nem domu tudi podelili. Častna občanka je postala dr. Cvetke Tinauer, priznanja so prejeli: Planinsko društvo Šoštanj, Boris Goličnik in Nejc Kortnik, plakete pa Moški pevski zbor Ravne, Anton Irman, Ivan Sevšek, Ivan Kumer, Moški pevski zbor Lokovi -ca in doc. dr. Tone Ravnikar. Več o svečanosti prihodnjič. Svetniki pa so na redni seji, danes teden, soglašali z oprostitvijo plačila komunalnega prispevka pri gradnji objekta Center za varstvo odraslih Topolšica. Vlogo je na svet naslovil investitor, družba PV Invest Premogovnika Velenje. Ocenili so, daje center širšega družbenega pomena, ki bo dolini, predvsem pa občini Šoštanj, omogočil tudi številna nova in kakovostna delovna mesta. Glede na opremljenost zemljišča s komunalno infrastrukturo, gre pa za gradbeno parcelo veliko dobrih 3.400 kvadratnih metrov, je bil za ta objekt izračunan komunalni prispevek v višini dobrih 191.000 evrov. 1,30 EVR IIADIO VELENJE Politiki kot hišniki Milena Krstič - Planino Pahor iz SD ob zmagi na volilno nedeljo in ne potem, ko so bile osem dni za tem preštete tudi glasovnice iz tujine, ki rezultata niso spremenile, ni kazal nobene evforije. Zmernemu politiku, četudi je zmagovalec, dostojno. Ve, da ga čaka ne ravno lahko in tudi ne preveč enostavno delo. Voditi državo je posebna odgovornost. Janša je priznal poraz. In s tem se njegova SDS po štirih letih pripravlja na odhod v opozicijo. Glasovi iz tujine, ki so jih prešteli v ponedeljek, prišlo pa jih je natanko 13.341, niso spremenili strankarskih razmerij in števila sedežev. Tudi po tem štetju NSi ostaja zunaj parlamenta. Brez predsednika. Ta se išče novi. Bajuk je nemudoma, ko je slišal, kolikšno podporo je stranka dobila, odstopil. Pred TV kamerami. Kako se bodo ravnali in celili rane v strankah, ki izid parlamentarnih volitev jemljejo kot neuspeh, da bodo čez štiri leta uspešnejši (lahko pa že čez dve, na lokalnih volitvah), je stvar njih samih. Stvar nas volilcev pa je, kako nam bo novoizvoljeno razmerje političnih moči vladalo naslednja štiri leta. Všeč mi je bila tista, ki jo je nekje izrekel analitik, mislim, da je bil Leon Magdalenc. Šla je nekako v smer, da so poslanci kot politiki (ne samo ti, tudi prejšnji in predprejšnji in predpredprejšnji...) državo dobili v upravljanje, ne v posest. Da so politiki neke vrste hišniki, ki skrbijo, da vse deluje. Od ogrevanja do zadnje žarnice v kleti. Da so servis. Nam stanovalcem, nam državljanom. Se podpišem. Cez štiri leta bomo pa tako ali tako spet preverili, kako servis deluje. Gorenje najvrednejša slovenska blagovna znamka Dunaj, Velenje, 24. septembra - Ugledni avstrijski zasebni inštitut European Brand Institute z Dunaja je prejšnji teden predstavil izsledke raziskave o blagovnih znamkah na evropski ravni. Gorenje ostaja najvrednejša slovenska blagovna znamka, svojo vrednost pa je v letu dni povečala kar za 63 milijonov evrov oziroma kar za 16,5 odstotka. European Brand Institute je v letošnji raziskavi izpostavil, da so uspešne tiste blagovne znamke, ki se prilagajajo regionalnim kulturam, pričakovanjem in potrebam ter da močne blagovne znamke pomembno prispevajo h krepitvi identitete, večanju zaposlenosti in nacionalni gospodarski rasti. Na evropskem polju blagovnih znamk sicer obstaja pomembna ločnica med vzhodnimi in zahodnimi državami, kjer prostor obvladujejo internacionalne korpora-cijske znamke. Kot zgled vsem članicam Evropske unije postavljajo tri izjemne nacionalne blagovne znamke OTP Bank na Madžarskem, telekomunikacijsko znamko Beeline v Rusiji in v Sloveniji gospodinjske aparate znamke Gorenje, kije utrdila vodilni položaj na vzhodnoevropskih trgih in svojo vrednost povečala na 445 milijo nov evrov. 9770350556014 2 ""HAS Iz občine Šmartno ob Paki Vprašanja in pobude Na nedavni seji občinskega sveta so šmarški svetniki postavili kar nekaj vprašanj in pobud. Tako je svetnika Frančiška Berdni-ka zanimalo, ali je občina poravnala vse obveznosti za izvajanje dejavnosti lanske zimske službe in ali so že urejene zadeve za odpravljanje prihajajočih zimskih nevšečnosti. Prav tako ga je zanimalo, koliko je za junijski izlet z vlakom v Sarajevo prispevala lokalna skupnost. Svetnik Frančišek Fužir je povedal, da v Gorenjevi Keramiki v vasi Gorenje že kurijo in žgejo keramične ploščine s plinom, cisterne, v katerih so hranili prej gorivo, pa naj bi menda po nekaterih informacijah odstranili, po drugih pa naj bi jih vodstvo podjetja Gorenje Notranja oprema dalo v najem eni od naftnih družb. Svetnika Martina Ramšaka je zanimalo, ali je zemljišče ob pokopališču v Šmartnem ob Paki, ki danes služi kot parkirišče, res kupil zasebnik Muminovič. Naj več vpra šanj in pobud pa je na občinsko vodstvo naslovil svetnik Damijan Ločičnik. Med drugim je opozoril na nezadovoljstvo občanov zaradi predolgega čakanja na storit- ve v šmarški zobozdravstveni ambulanti, na potrebno ureditev varnih kolesarskih poti v lokalni skupnosti. Zanimalo gaje, kako daleč je ureditev kanalizacije nad Žerjavom v Šmartnem ob Paki, varnost električne napeljave v šmarškem kulturnem domu, kako daleč so aktivnosti glede povezovalne ceste ob železniški progi (se lahko po njej občani že vozijo in na čigavo odgovornost). Znova je izpostavil prometno varnost na državni cesti Rečica ob Paki-Podvin, »... občane, sploh pa krajane v Podgori, pa zanima, kako je z umestitvijo hitre ceste 3. razvojne osi v občini Šmartno ob Paki. Na pogovorih na ministrstvu za okolje in prostor sem izvedel, da varianta F2, s katero je soglašal naš občinski svet, ni več aktualna, ampak je predvidena trasa čez Podgoro. Verjamem, daje Velenjčanom prav vseeno, kod bo potekala cesta, nam pa ne more biti. Mis lim, da bi pri tej tako pomembni zadevi morali biti enotni, stopiti skupaj, zavzeti enotno stališče, iztržiti čim več, predvsem pa poskrbeti, da bi bila umestitev hitre ceste na našem območju čim manj moteča za okolje in občane,« je menil Ločičnik. Po ustaljenem postopku Vloga za spremembo odloka o pro-storskoureditvenih pogojih, ki jo je podal eden od občanov - lastnik nepremičnine na katastrskem območju Gorenja, je med tukajšnjimi svetniki povzročila kar nekaj polemike. Pa ne toliko zaradi vloge, bolj zaradi tega »ker smo znova postavljeni pred dejstvo. Investitor, ki je kupil prostore manjše trgovine in Radia Bakla, sedaj te preureja v stanovanja, objekt je tudi dogradil za te namene, mi pa naj bi sedaj dvignili roke za to, da bo pridobil za prenovo vso potrebno dokumentacijo. Vbližini je dom krajanov, v katerem se dogajajo prireditve, kar bo za stanovalce moteče. Že sedaj je premalo parkirnih mest, če bodo tu stanovalci, bo gneča še večja... Skratka, zadevo bomo obravnavali po ustaljenem, rednem postopku,« so sklenili razpravo o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje kata strske občine Gorenje. Največ vlog za naložbe v kme tij ska gospo darstva Na razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v občini je prispelo 23 vlog. Največ (8) za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo in za pomoč pri plačilu zavarovalnih premij, 7 vlog pa za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu. Občina Šmartno ob Paki je za omenjene ukrepe namenila 10 tisoč evrov, v letošnjem proračunu pa je za kmetijstvo predvidela 12 tisoč evrov. Razliko 2000 evrov je občinska uprava porabila za plačilo stroškov objave v Uradnem listu, na predlog občinske komisije za kme-tijstvopaje 1200 evrov namenila kot pomoč mlademu kmetu Romanu Kolarju z Velikega Vrha za sanacijo gospodarskega poslopja po nedavnem požaru. ■ tp Pod Pustim gradom Simpozij o usnjarstvu Šoštanj, 26. septembra - V petek je v Šoštanju potekal Simpozij o usnjarstvu, ki so ga organizirali Občina Šoštanj, Tehniški muzej, Muzej Velenje in Zavod za kulturo Šoštanj. S tem simpozijem (in že prej razstavo) so v Šoštanju počastili 220-letnico usnjarstva v Šoštanju. Simpozij je sodil tudi v sklop priprav na ustanovitev muzeja. Začetek rekonstrukcije ceste skozi Metleče Šoštanj - Občina Šoštanj je pričela izvajati dela na lokalni cesti Metleče-Topolšica, na odseku od Avtoshopa Podgoršek do ostrega, tako imenovanega ovinka Berlož-nik proti Topolšici. Prenova bo zajemala obnovo voz- nih pasov, meteorne kanalizacije, izgradnjo enostranskega pločnika, javne razsvetljave, obnovo avtobusnega postajališča in postavitev novega. Hkrati bodo večino hišnih priključkov ob cesti preklopili na čistilno napravo fekalne kanalizacije. V času prenove bo cesta popolnoma zaprta, obvoz urejen. Kadar bodo dela to omogočala, bodo stanovalcem omogočili dostop do njihovih hiš, sicer pa so se dogovorili, da lahko vozila puščajo pri Kmetijski zadrugi Šaleške doline in pri Avtoshopu Podgoršek. Obnovljena lokalna cesta skozi Metleče bo bistveno pripomogla k izbolj ša nju varnos ti. Vrednost projekta je 710 tisoč evrov, slabo petino naložbe bo sofinancirala država. Dela bo izvajalo podjetje Vas, d. o. o., končana pa naj bi bila predvidoma do konca tega leta. ■ mkp Nekoga moraš imeti rad To bo tema letošnjega tedna otroka, ki se bo pričel v ponedeljek, 6. oktobra - V Velenju j e vsako leto osrednji dogodek, posvečen temu tednu, Pikin festival - V oktobru še niz drugih dogodkov Vele nje - Zveza prijateljev mladine Slovenije bo tudi letos pripravila številne prireditve ob tednu otroka. Tokrat se bo teden pričel v ponedeljek, 6. oktobra. Po priporočilu Združenih narodov se namreč prvi ponedeljek v oktobru zaznamuje kot Svetovni dan otroka, temu pa sledi Teden otroka. Letos bo ta v Sloveniji potekal pod geslom Nekoga moraš imeti rad. V Velenju Medobčinska zveza prijateljev mladine ne bo pripravljala posebnih prireditev v Tednu otroka, saj mu posvečajo celoten Pikin festival, vsee- no pa bodo oktobra pripravili niz zanimivih dogodkov, med katerimi je večina že tradicionalnih. Tako bodo v petek, 3., in v soboto, 4. oktobra, v Zavodnjah nad Šoštanjem spet pripravili Malo Napotnikovo kiparsko kolonijo. Na njej bodo letos osnovnošolci iz Šaleške doline in gostujočih šol v trojicah izdelovali male in reliefne plastike, kolonija pa bo tokrat pote ka la že pet in tri de setič. V torek, 7. oktobra, bodo pripravili prvo jesensko Torkovo peto -ustvaijalnico za otroke in starše v Šoštanju, v preddverju tamkajšnjega doma kulture. V spletni kavarni v Vili Mojca bodo 10. oktobra pripravili tečaj varnega deskanja po internetu. Že dan prej pa bodo pripravili delavnico za otroke in starše, ki so jo poimenovali »ko družabna igra zamenja računalnik«. Druženje otrok in staršev bodo pripravljali vsak četrtek od 18. do 19. ure. V Vili Mojca bodo letos vsak ponedeljek in sredo pripravljali še eno delavnico. Poime-nova li so jo Ko uče nje pos ta ne veselje. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 6. oktobra, ob 17. uri. V oktobru bodo na MZPM Velenje v sodelovanju z Ericom spet pripravili okoljevarstveni projekt Varujmo in ohranimo Šaleško dolino. Tokrat bo potekal v ponedeljek, 13., in torek, 14. oktobra, vanj pa bodo tudi letos vključili sedmošolce vseh osnovnih šol v Šaleškid olini. ■ bš V Laškem nič drugače kot v Šaleški dolini Civilna iniciativa proti cesti - Na Celjskem že RDO, gazela celjskega pa je Monting iz Laškega - Kam z 'ex' poslanci - Rogaška srebrna Kraj je drugi, dogajanje pa enako! Tudi laška civilna iniciativa ostro nasprotuje, da bi trasa bodoče hitre ceste potekala skozi Laško. Gre seveda za južni del ceste, katere severni del naj bi od avstrijske meje proti avtocesti Ljubljana-Maribor potekal tudi skozi Šaleško dolino. Tudi tu pa civilna iniciativa predvideni trasi nasprotuje, ker da taka cesta ni potrebna. Na južnem delu od avtoceste so v igri tri inačice: preko Prebolda, ali mimo Celja in Laškega, ali pa čez Kozjansko. Stroka se zavzema za srednjo, to je preko Laškem in Zidanega Mosta proti Dolenjski in dalje proti hrvaški meji. Civilna iniciativa je odločno proti, laški svetniki pa so to traso podprli, saj v njej vidijo veliko razvojno priložnost. Torej je tudi pri tem velika podobnost z našo dolino. Seveda so na tem južnem koncu pri obravnavi trase še precej za tem našim območjem, zato se bodo mnenja še močno kresala. Na celjskem koncu naše za zdaj še skupne regije pa že precej govorijo o regionalni destinacijski organizaciji kot možnosti za hitrejši razvoj turizma. Kot je znano, so na svetu regije že sredi leta sklenili, da na tem območju ustanovijo dve tako imeovani RDO, za celjsko in velenjsko območje. Dve tudi zato, ker so tedaj še verjeli, da bomo pri nas kmalu dobili pokrajine. Teh še ni, zamisel o taki organiziranosti pa ni zamrl, na celjskem koncu so že imenovali upravni odbor in komaj čakajo na razpis za sredstva. Ob tem pa snujejo možne oblike promoviranja tega območja, da bi k njim privabili čim več gostov. To območje je znano seveda predvsem po naravnih zdraviliščih; kar šest jih, v bližini pa je še sedmo, ki sicer sodi v Sašo. Nekateri se zdaj, ko še ni prišlo do ustanavljanja pokrajin, res sprašujejo, kako bo s to organiziranostjo. In ko eni opozarjajo, da so naravna zdravilišča vlečni konji našega turizma, so v Celju pred dnevi razglasili regijsko savinjsko-zasavsko gazelo. Gre seveda za najbolj »poskočno« podjetje, akcijo Gospodarskega vestnika in zdaj Dnevnika. Med večjim številom uspešnih so v ožji izbor uvrstili tri, zmagalo je laško podjetje Monting. V ožjem izboru sta bili še družbi iz Spodnje Savinjske doline Viba in Uniforest. Kako se bo uvrstil Monting v sklepni prireditvi, bomo videli čez slab mesec. Doslej sta bili zlasti slovenski gazeli celjski Engrotuš (dvakrat) in podjetje Dat-com s Polzele. V Celju pa so pred dnevi govorili o še eni pomembni temi, ki ob težavah z naftnimi derivati ter varovanjem okolja pridobiva veljavo. Gre za uporabo alternativnih goriv ali tako imenovani zeleni vozni park. Tega naj bi se posluževali predvsem v mestih, saj bi s tem močno zmanjšali onesnaževanje, ki ponekod zaradi prevelikega prometa z vozili s klasičnimi gorivi postaja že nevzdržno. Mnogi pri nas pa se še vedno ukvarjajo z razpravami na »višji ravni«. Še vedno premlevajo volitve in poskušajo ugotoviti, zakaj so eni uspeli, drugi pa pogoreli. Nekateri od takih, ki se jim ni uspelo ponovno uvrstiti med poslance, pa razmišljajo, kaj bodo zdaj. Leto dni, kolikor lahko še prejemajo poslansko plačo, je za mnoge mamljivo. A videli bomo, koliko od teh »ex« poslancev bo res še nekaj časa živelo na plečih davkoplačevalcev, koliko pa se jih bo hitro zaposlilo na novih delovnih mestih. No, nekateri pa bodo lahko resneje delali na svojih županskih mestih. In če še ne veste: Rogaška Slatina, ki je v tekmovanju Entente Florale letos kot predstavnica Slovenije sodelovala v kategoriji mest, je osvojila srebrno plaketo. Komisija, ki si je kraj ogledala, je bila nad njim navdušena. Seveda tudi za Rogaško Slatino velja, da kraja ni potrebno urejati (le) zaradi ocenjevalcev, tudi zaradi ljudi samih, ki v njem stanujejo. Da se bolje počutijo. ■ k n./rif\.'.<.\ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstlč-Planlnc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik (propagandista); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.sl Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. REPORTAŽA Prvi mehaniziran odkop v rudniku Mramor v Tuzli Prodor velenjskega rudarskega znanja na območje JV Evrope -Prvi mehaniziran odkop v jami Mramor v Bosni in Hercegovini velik tako za Velenje kot za Tuzlo - Prenos znanja, opreme in vpeljava nove tehnologije Milena Krstič - Planino Velenje, Tuzla, 25. oktobra - Premogovnik Velenje je že praktično pred desetimi leti pričel izvajati prve korake pri prenosu opreme in znanja v jugovzhodno regijo, prvi konkreten rezultat tega prenosa pa se je zgodil na začetku lanskega leta s podpisom pogodbe za dobavo in vgradnjo opreme mehaniziranega širokega čela za rudnik Mramor, ki sodi v okvir Rudnikov Kreka v Tuzli. Gre za projekt, vreden 3,56 milijona evrov. Odvijati seje začel lanskega maja v delavnicah HTZ v Velenju, zaključil, vsaj njegov prvi del, pa prejšnji četrtek na slovesnosti v Bosanskem kulturnem centru v Tuzli. Udeležili so se ga številni ugledni gostje tako iz Bosne in Hercegovine kot Slovenije. Vmes je bilo opravljeno veliko in zahtevno delo, kamor sodi remon-tiranje, obnova, izobraževanje kadrov, predvsem pa izpeljava tega tudi logistično precej zapletenega projekta. Nemogoče je našteti vse, ki so pomembno prispevali k temu, da je projekt uspel, a nekaj jih velja izpostaviti: vodjo projekta Stanka Zagorška, namestnika vodje projekta Mirana Glinška, oba iz HTZ, Bojana Jezernika, vodjo Oddelka tehnološke priprave dela v Premogovniku Velenje, in odgovorne tehnologe za opremo Danila Rednjaka, Janka Avberška, Dragana Črnca. Vsa opre ma je bila pravo čas no in v pogodbenem obsegu prepeljana v rudnik Mramor, kjer je od začetka letošnjega avgusta tekla priprava jamskih prostorov za njeno vgradnjo, v prete klih dneh pa so bila opravljena testiranja opreme, prvi rezi in tehnični pregled. Rudnik je dobil dovoljenje za poskusno obratovanje za šest mesecev. BiH veliko upov polaga v posodobitev »Z današnjim dnem se pričenja druga faza projekta, v kateri bo potrebno v 25 delovnih dneh nakopati 1.050 ton premoga na dan, kar je tudi obveza, ki sledi mednarodnemu tenderju. Temu bo sledila uradna primopredaja, vendar bo Premogovnik Velenje pri projektu prisoten še nadaljnjih šest mese- Rudniki Kreka so v osemdesetih letih, ko je bila proizvodnja na vrhuncu, letno proizvedli 6 milijonov ton premoga, v rudnikih pa je bilo zaposlenih 11.500 delavcev. Danes jih je v Kreki zaposlenih 3.900, načrtovana proizvodnja za letos pa je 2.255.300 ton. So največji dobavitelj premoga Termoelektrarni Tuzla. Letos ga bodo oddali 1.950.000 ton. cev,« je bil v četrtek v Tuzli zadovoljen in jasen direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved. Da je bil četrtek velik dan za Tuzlo in Rudnike Kreka, sta s svojo prisotnostjo na svečanosti pokazala tudi predsednik vlade federacije BiH dr. Nedžad Brankovic in minister za energetiko in rudarstvo mag. Vahid Heco. Oba sta poudarila, da v Bosni veliko upov polagajo v posodobitev in modernizacijo proizvodnje premoga iz jamskih kopov, mag. Heco pa je še posebej poudaril, da želijo vse njihove rudnike opremiti z najmodernejšo tehnologijo, medtem ko je premier vlade federacije povedal, daje vlada pripravila obsežen projekt prestrukturiranja elektroenergetskega sektorja, tako da bodo povezali premogovnike in termoelektrarne, da rudarji ne bodo več odvisni od prodane tone premoga, ampak od prodane kilovatne ure električne energije. Mehaniziran odkop bo spremenil življenje rudarjem Zadovoljstva ni skrival tudi generalni direktor Rudnikov Kreka dr. Rešad Husagic: »Ze prvi rezultati so izjemno dobri. V prvih poskusnih delovnih dneh smo iz glavnega sloja v Mramorju proizvedli rekordnih 1.000 ton dnevno. Projekt je za nas izjemnega pomena tudi zaradi humanizacije tež kega rudarskega dela, zaradi varnosti rudarjev pri delu. V marsičem bo ta odkop spremenil njihovo življenje na bolje.« Najbolj pa je - razumljivo - žarel direktor rudnika Mramor dr. Mir- sad Katanic. »Pri nas že leta delamo na način, ki je v Evropi že zdavnaj presežen. Vi se morda tega načina niti spominjate ne več. Napraviti nekaj, kar rudarjem prinaša varnost, humanizacijo, lažje delo, je za nas nekaj velike ga. Precej dosedanjega dela, dela z lopatami, bomo ime li še naprej, a ga poča si potiskamo ob stran.« ti mi, ki so se že vrni li, pa je bil Matej Špeh: »Tukaj sem štirinajst dni, jutri se vračam,« je pripovedoval v četrtek. Kako izgleda delo? »Podob no kot pri nas, čeprav se izme na zač ne uro pozneje, a se seveda tudi konča uro kasneje kot naša. Moje tukajšnje delo so elek-tro intervencije. Sicer pa moram poveda ti, da v začet ku niso prav Dr. MilanMe dved:» Pri projektu bomop risotni še naslednjih šestm eseoev.« Premogovnik Velenje blagovna znamka Direktor HTZ dr. Vladimir Malen-kovic je povedal, da je Premogovnik Velenje prepoznavna blagovna znamka v prostoru cele JV Evrope. »Število perspektivnih premogovnikov s podzemno eksploataci-jo je v BiH veliko. Zelo vneto se Damjan Selan,o perativniv odjap rojektaMr amor:» Ne z dvigalom, ampak pot raku« Foto:D ianaJ anežič) sedaj pogovarjamo o nadgradnji sodelovanja v Rudnikih Kreka, prav tako pa v rudnikih Breza, Zenica in Kakanj.« Tudi direktor HSE dr. Jože Zagožen je v četr tek z vse mi prisotnimi delil veselje: "Velenjča-ni v ta prostor prinašajo znanje in izkušnje skupaj s tehnologijo. Ponosen sem, da velenjski premogovnik ni niko li odpu ščal delavcev, čeprav je imel viške, ampak je vedno našel nove programe, v katerih jih je lahko zaposlil. To, da bi Slovenija prodajala znanje in izkušnje, je bila vedno moja velika želja že, ko sem bil še v Gorenju. Zato Premogovniku vse čestitke." V Tuzli je bil tudi direktor Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroš Rot-nik. In ker je tam tudi Termoelektrarna Tuzla, smo ga malo za šalo in malo zares povprašali, ali ni tam zato, ker bi želeli Šoštanjčani tja prestaviti svoje prve tri bloke ... »Ne, ne. To pa res ne. Sva pa z direktorjem Nadarevicem velika prijatelja in vsekakor mu bom enkrat dal recept, kako jih podreti in nad omes ti ti s čim novej šim.« Na začetku je bil strah Seve da pa so bili v Tuz li tudi delavci Premogovnika Velenje. Nekateri so tam še vedno, med tis- Matej Špeh:» Naz ačetku niso pravv erjeli, da bo delovalo.« verjeli, da bo vsa ta mehanizacija, ki jo imajo zdaj, delovala, kar nekako s strahom sojo sprejemali. Vendar zdaj, ko vse deluje, kot je treba, ko znajo z napravami tudi že sami delati, opažam same zadovoljne obraze.« Ze od avgus ta je v Tuz li Damjan Selan, ki opravlja tehnično vodenje odkopa kot predstavnik Premogovnika Velenje. »Moram priznati, da sem šel kar s stra hom, a ko sem prišel in videl okoli sebe same prijazne obraze in ljudi, ki pomagajo na vsakem koraku, je strah v hipu minil. Način življenja tukaj je precej drugačen kot pri nas, čeprav je Tuzla zelo evropsko mesto. Je pa treba ljudi popolnoma na novo uvesti v delo. Način dela na mehaniziranih odkopih je drugačen kot na ročnih oziroma klasičnih odkopih.« Kako so sprejemali Slovenca, ki je prišel k njim, da jih uči? "Na začetku je bilo nekaj bojazni. A je trajalo le dan, dva, največ tri ... Potem pa so prijeli za delo brez zavor. Postali smo pravi prijatelji, družimo se tudi zunaj jame." DvoranaB osanskegak ulturnegao entra je bilap olna. Zadovoljnio brazi v jamiM ramor.( Foto:D ianaJ anežič) Prihodp opoldanskemi zmene Aplast d.o.o. T: 03 713 24 50 Petrovče 115a E: ¡nfo@aplast.si 3301 Petrovče W: www.aplast.si Za uspešno uresničevanje svojih strateških usmeritev razpisujemo prosta delovna mesta: 1. VODJA PROIZVODNJE m/ž za vodenje, planiranje, organiziranje In koordiniranje proizvodnje rotacijskega litja. 2. VODJA KOVINARSKE DELAVNICE m/ž za vodenje, planiranje, organiziranje In razporejanje dela In razvijanje ter konstruiranje novih Izdelkov. 3. POSLUZEVALEC STROJEV m/ž; 3 delovna mesta za delo v proizvodnji pri strojih za rotacijsko litje. Pod točko 11n 2 prlčaku|emo Izpolnjevanje naslednjih pogojev: - VI. stopnja strokovne Izobrazbe strojne aH elektro smeri (Izjemoma lahko tudi V. SSI, vendar z Izkušnjami na podobnih delih), - 2 leti delovnih Izkušenj na podobnih delovnih mestih, -znanje angleškega jezika, poznavanje MS Office paketa, - risanje v 2D/3D (samo pod točko 2), - zmožnost vodenja, presoje In dela v teamu, komunikativnost, samoiniciativnost. Pod točko 3 pričakujemo Izpolnjevanje pogoja: - končana osnovna šola aH katerikoli drug poklic. Nudimo: - stimulativno plačilo za opravljeno delo (pod točko 11n 2 cca. 1840 EUR osnovna bruto plača z dodatnimi stimulacijami, pod točko 3 cca 935 EUR osnovna bruto plača z dodatnimi stimulacijami), - delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom (za zaposlitev pod točko 1 in 2), - delovno razmerje za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas (za zaposlitev pod točko 3). Vlogo za zaposlitev z življenjepisom pošljite do vključno 10.10.2008 na zgornji naslov aH e-mail: bernarda.pusovnlk@aplast.sl. 4 Na Konovem podelili krajevna priznanja Letos šest krajevnih dobitnikov priznanj in dva dobitnika plaket - Veselje ob novih pridobitvah je vedno veliko Bojana Špegel Velenje - Tudi Krajevna skupnost Konovo je obeležila letošnji 20. september, praznik Mestne občine Velenje. V tednu po prazniku so v četrtek pripravili kegljaški turnir za pokal KS, ki so ga organizirali člani pododbora društva upokojencev Konovo. V soboto zvečer pa so v domu krajanov, ki je bil v letošnjem letu zaseden že 512-krat, pripravili svečanost, s katero so uradno predali namenu letos pridobljene infrastrukturne pridobitve. Hkrati so se zaslužnim krajanom zahvalili s predajo krajevnih priznanj. Predsednik sveta KS Konovo Karli Stropnik nam je povedal: »Letos smo še posebej veseli, da smo uspeli končati novo optiko T2. Podjetje Gra-tel se je res potrudilo, da so dela potekala kar se da hitro in nemote če, čeprav brez obvo zov in zastojev na konovskih cestah ni šlo. Vsem se še enkrat zahvaljujem za strpnost med gradnjo. Letos smo uspeli posodobiti tudi nekaj javnih poti in mestnih ulic v kraju. Veseli smo, da so na Selu, v križišču pri Skalci, uspeli postaviti montažno jale v letih od 2009 do 2011. Upamo, da bo denarja za te investicije dovolj. Krajevna skupnost je tukaj svoje delo opravila, naprej pa je vse Karli Stropnik je svojim sokrajanom čestital ob prazniku občine, nagovoril pa jih je tudi župan Srečko Meh. krožišče, saj je bil promet v tem križišču precej nevaren. Sedaj je veliko bolj tekoč. Letos smo pridobili nekaj gradbenih dovoljenj za investicije, ki se bodo na Konovem izva- Kamnolom in umestitev hitre ceste V vaški skupnosti Podgora imajo še kar zajeten spisek nalog do konca leta Tatjana Podgoršek Pred tremi leti so člani odbora vaške skupnosti (VS) Podgora v občini Šmartno ob Paki organizirali prvo srečanje krajanov, »zato, da bi se med sabo bolje spoznali in izrazili potrebe, nenazadnje pa tudi želje, da bi bilo življenje na območju pod goro Oljko za vse prijetnejše. Zadeva seje prijela, in kot se lahko sami prepričate, seje vabilu odbora VS za tretje srečanje odzvalo več kot 80 krajanov,« je bil minulo soboto zadovoljen predsednik VS Podgora Damijan Ločičnik. Ob tej priložnosti je udeležence srečanja seznanil z nekaterimi aktivnostmi, ki so v polnem zamahu ali na katere se pripravljajo. Spisek nalog je kar zajeten, na njem pa so zagotovili pogoje za ure di tev omrežja KRS v spodnji Podgori, tu bi radi posodobili približno 100 metrov dolgega odseka ceste, uredili kanalizacijsko omrežje, otok za ločeno zbiranje odpadkov, dokončali dela pri ureditvi povezovalne ceste ob železniški progi, uredili nabrežine Hudega potoka, zaradi večjega nanosa tudi cesto v zgornjem delu Podgore, »... v tem trenutku pa so v ospredju naših prizadevanj ureditev državne ceste Rečica ob Paki-Podvin, ki je rak rana tudi lokal ne skup nos ti, priključitve gospodinjstev na čistilno napravo, veliko truda in časa pa namenjamo še ureditvi kamnoloma in umestitvi hitre ceste tretje razvojne osi na območju Občine Šmartno ob Paki. Kot sem seznanjen, naj bi pote ka la tra sa ces te prav čez Podgoro. Poleg omenjenega pa si prizadevamo še za ureditev družabnega prostora za krajane, o tem pa morda več kdaj drugič.« Na vprašanje, ali so krajani sedaj bolj zadovoljni, ker je lastnik kamnoloma v zadnjem času bolj zavzeto pristopil k njegovi ureditvi, pa program pripravili domačini, saj je znano, da so na Konovem društva zelo aktivna. Med drugim so zbranim zaigrali Konovski štraj-haiji, ki bodo prav ta konec tedna pripravili koncert ob 20-letnici delovanja, hkrati pa bodo izdali že četrto samostojno ploščo z ljudsko glasbo. Zbrane v dvorani je po nagovoru predsednika KS Karla Stropnika nagovoril še župan Srečko Meh. Med drugim se je nanje obrnil s prošnjo, da ob tem, ko mesto postaja tudi študentsko mesto, postanemo prebivalci strpnejši do nočnega življenja in zabave za mlade. »Vedno sem žalosten, ko se name obračajo ljudje, ki si želijo mir in ob tem ne pomislijo, da mladi potrebujejo tudi zabavo. Če je nimajo, se morda ne bodo želeli niti vrniti v mesto, čeprav ne morem reči, da se mladi močno izseljujejo. A dejstvo je, da se lah ko, če ne bomo bolj strp ni, zgo di, da bomo sicer ime li v mestu mir, mladih pa ne. In to bi bilo zelo narobe. Prosim vas tudi za dobre medsosedske odnose, saj brez njih ni napredka. Ključ je v pogovoru in strpnosti, če tega ni, pa služijo le odvetniki in sodišča,« jim je pove dal. In požel velik aplavz. Kdo so dobitniki priznanj in plaket? Lansko leto krajevnih priznanj niso podelili, so jih pa zato letos za dve leti. Prejemniki priznanja KS Konovo za leti 2007 in 2008 so: Srečko Hribar, Julka Kadliček, Pavel Kremer, Stane Sevšek, Edo Stropnik, Jože Sušec ter Danica in Milan Verdev. Podelili so tudi dve plaketi; dobila sta jih Ivanka Grobelnik in Marjan Lahovnik. »Krajevna priznanja in plakete smo podelili ljudem, ki dolga leta delajo na odgovornih funkcijah v kraju in so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč sokrajanom. Le tako se jim lahko za to njihovo delo oddolžimo,« je še pove dal Strop nik. odvisno od proračunskih sredstev,« nam je pove dal Strop nik. Za sobotno svečanost lahko mirno zatrdimo, da je bila lepa. Veliko vrednost ji je dalo že to, da so je Ločičnik odgovoril: »Seveda smo. Zganil pa se je na osnovi sklepov, ki sem jih predlagal na seji šmarškega občinskega sveta in ki so jih svetniki potrdili. Najbrž pa so k temu pripomogle tudi predlagane rešitve, oblikovane na skupnem sestanku z lastniki, člani odbora VS, Agencije za nepremičninsko pravo iz Maribora, ki nas v zadevi zastopa, rudarskega inšpektorja in še nekaterih. Po sestanku sem bil skeptičen, sedaj pa vidim, da Gra-dis poskuša urediti kamnolom tako, da bo ta prijazen okolju in krajanom.« Kot je še poudaril Damijan Ločičnik, pa bodo morali reči še katero ostro tudi o asfaltni bazi. »To ni več premična asfaltna postaja, kot trdijo lastniki, ampak je kar 'fiksna'. Podrobno zadevo smo si ogledali v sosednji Avstriji in se prepričali, da se da zadevo glede izpusta plina primerno rešiti z ventilatorji, filtri in še s čim. Upamo, da bo primer dobre prakse padel na ugodna tla tudi v našem primeru,« je še dejal Damijan Ločič nik. Brez Konovskih štrajharjev, priznanih ljudskih godcev, na Konovem mine redko katera prireditev. Njihov sobotni nastop je bil tudi napoved koncerta, ki ga pripravljajo to soboto. Letošnjes rečanje so prvičp opestrili zn ekaterimid ružabnimii grami:m etanjemo bročev, zabijanjem žebljev v tnalo, streljanjem z zračno puško, metanjem pikada. M K OLIKO JE VREDEN VAS DOM? NIC. CE NIMATE POPOLNEGA ZAVAROVANJA. Paketno zavarovanje doma je najboljša rešitevza popolno zavarovanje vašega premoženja: • premoženjeje zavarovano na novo vrednost - • hitro reševanje škodnih primerov - prijava škode povračilo škode v celoti • najboljša zavarovalna kritja za primerno ceno • 24-urna asistenca na domu tudi potelefonu 080 2864 • paketni popust • popust na avtomobilska zavarovanja NOVO ZAVAROVANJE DOMA triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. MODRA ŠTEVILKA P55 DOGODKI Pika vrnila oblast in se poslovila Barbara Miklič Türk na zaključni slovesnosti postala Pikina ambasadorka - Pika ob odhodu in zaključku 19. festivala obljubila, da čez leto dni spet pride BojanaŠ pegel Velenje, 28. septembra - Z veliko otroško zabavo, ki se je v soboto pričela že zgodaj dopoldne, se je na prireditvenem prostoru TRC Jezero popoldne na velikem odru zaključil 19. Pikin festival - največja prireditev za otroke v Sloveniji. Gostja zaključne svečanosti je bila gospa Barbara Miklič Türk, letošnja častna pokroviteljica Pikinega festivala, ki je izrazila navdušenje nad organizacijo tako velike otroške prireditve. »Sploh si nisem znala predstavljati, da je to tako lep dogodek za otroke. Predvsem pa bi rada pohvalila vse, ki s prostovoljnim delom pomagajo pripraviti in izpeljati ta dogodek. Zagotovo bom festival še obiskala,« je povedala na odru in obljubila, da bo glas o festivalu širila tako doma kot po svetu. Župan Velenja Srečko Meh ji je v imenu organizatorjev festivala predal tudi plaketo in priznanje Pikine ambasadorke. Tako se je gospa Barbara Miklič Türk, ki sije že pred tem vzela veliko časa za obisk delavnic in ogled vseh dejavnosti na Pikinem dnevu, pridružila osemnajstim Piki-nim ambasadorkam iz Slovenije in tujine, ki so ta naziv prejele v prete klih letih. Štiri Zlate pike Sobotni Pikin dan je bil presežek vseh dosedanjih Pikinih dni v devetnajstih letih - tako po pes- Na zaključni slovesnosti je prva slovenska dama Barbara Miklič Türk postala Pikina ambasadorka. Z veseljem se je sprehodila po prizorišču, kjer je nastal tudi ta posnetek. (Foto:S ilvija Bašnec) trosti programa kot tudi po številu obiskovalcev. Zaključni dan je namreč obiskalo več kot 25.000 obiskovalcev iz vseh delov Slovenije, veliko pa jih je prišlo tudi iz Avstrije, Italije in Hrvaške. Že med tednom so bili organizatorji kljub temu, daje sonce le redko obsijalo prireditveni prostor, z obiskom nadvse zadovoljni. Nobena od organiziranih skupin obiska ni odpovedala, skupaj pa jih je bilo več kot 200. Poleg tega so popoldne na prizorišče prihajale družine od blizu in daleč. Male Pike in gusarji so uživali v več kot 130 ustvarjalnih delavnicah, pod tremi odri, ki so bili ves čas živahni, v Pikinem zabavišču, v družbi gasilcev, policistov... Zadnji dan festivala, na Pikin dan, so bili malčki in njihovi starši nav- Oglarski večer pravo doživetje Tema letošnjega festivala je bilo ljudsko izročilo, od prvega dne pa je na travniku za glavnim prizoriščem, tik ob taboru, kjer so taborniški utrip obiskovalcem pričarali člani rodu jezerski zmaj, gorela velika kopa. Izdelal in za kuho oglja v njej je skrbel Rudi Strmčnik z obronkov Graške gore. Četrti dan festivala, prejšnjo sredo zvečer, so ob kopi pripravili tudi pravi oglarski večer. Oglar Rudije pridno tolkel po kopi in se spominjal časov, ko so kope na obronkih Šaleške doline gorele pogosteje kot danes: »Potreba po oglju je bila velika, sam pa sem se izdelave kope in kuhanja oglja pri sosedih naučil že kot otrok. Danes je to že skoraj pozabljena veščina, a starejši obiskovalci festivala so se prav nostalgično spominjali tega opravila. Oglar Ruda je cel teden skrbel, da je oglarska kopa lepo in pravilno gorela, na oglarski večer pa je v kotlu nad odprtim ognjem skuhal tudi krepko župo. Otrokom je bilo všeč, ker se je ves čas kadilo iz kope, opravila pa seveda niso poznali, saj mnogi niso vedeli niti to, kaj je oglje,« je povedal Ruda. Na oglarski večer je v kotlu skuhal tudi krepko župo, taborniki pa so spekli tudi nekaj krompirja in jabolk. Čeprav je bil večer mrzel, je bil res prijeten. V Pikini deželi ob jezeru se je ves čas nekaj dogajalo. Tudi na odrih. V Beli dvorani so otroci vedno težko čakali na zanimive gledališke predstave in glasbene nastope. Med mladimi je vse manj takih, ki bi znali plesti. Na Pikinem festivalu so mnogi prijeli pletilke v roke. Po sedmih dneh je bil šal, ki so ga pletli skupaj, res dolg. dušeni tudi nad razstavo malih živali in gob, ki so jih pripravili člani velenjskih društev, pa tudi prikazi starih ljudskih šeg in navad in folklorni nastopi so jih očarali. Malo pred 17. uro seje začelo prizorišče Pikinega festivala, kjer po novem stoji tudi čisto prava vila Čira čara, umirjati. Pika seje odpravila v svoj dom, kjer je na hitro pripravila kovček, in se v spremstvu Pik vodičk odpravila proti velikemu odru. Čas za slovo in vrnitev županske lente velenjskemu županu Srečku Mehu je bil tu. Ta ji je ob odhodu dal tudi darilo - dobila je posebno kolo, enokolesnik, kaj bo počela z njim, pa Pika pred odhodom ni uspela pove dati. Morda se drugo leto vrne prav na tem kolesu ... Množica obiskovalcev je na zaključni svečanosti iskreno zaploskala vsem dobitnikom najvišjih festivalskih priznanj, Zlatih pik, ki so jih organizatorji letos podelili v štirih kategorijah. Zlato piko za najboljšo gledališko predstavo je prejelo Slovensko ljudsko gledališče Celje za predstavo Maček Muri, na literarnem natečaju je zmagala domačinka Aleksandra Panič (OŠ Gorica),Z lato piko naP ikinij ad-ralni regati je osvojila domačinka Lara Ros, letos pa so prvič podelili tudi Zlato piko najboljšim cvetličarjem srednješolcem - priznanje so prejele dijakinje Šole za hor-tikulturo in vizualne umetnosti Celje Maja Saražin, Anita Pozvek in Marija Dokler ter njihov mentor Matjaž Pustoslemšek. Cvetlične kreacije na temo ljudskega izročila so si z zanimanjem ogledali tudi obiskovalci festivala, saj so jih razstavili v Beli dvorani. Kljub mrazu odličen obisk Organizatorji festivala so veseli, daje letošnji festival kljub zelo nizkim temperaturam in deževnemu vremenu v sedmih festivalskih dneh obiskalo več kot 75.000 obiskovalcev. Na 19. Pikinem festivalu se je na Pikinem, Aničinem, Tomaževem in Zelenem odru zvrstilo več kot 50 gledaliških, plesnih in lutkovnih predstav, v celem tednu pa seje na festivalu predstavilo več kot 600 nastopajočih. Da je vse teklo kot namazano, je dnevno skrbelo več kot 280 dijakov in študentov, ki so pomagali obiskovalcem pri ogledu mesta in ustvarjanju v delavnicah in pri tehničnih opravilih. Zagotovo pa so si tudi letos največjo zlato Piko zaslužili člani Pikinega odbora, ki celo leto pripravljajo festival. V njem je 15 ljudi, ki se jim je tokrat za njihov prispevek k festivalu na odru zahvalila tudi Pikina ambasadorka Barbara Miklič Türk. Letošnji festival je prvič organizirali novi javni zavod Festival Velenje pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje ter ob partnerstvu Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, Knjižnice Velenje, Mladinskega centra Velenje, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - OI Velenje, Muzeja Velenje ter številnih organizacij, društev in podjetij iz Velenja. ■ Foto: bš Nov, sodoben gasilski avto že v garaži V Pesju pripravili gasilsko tekmovanje, slavje in veselico ob uradnem prevzemu novega gasilskega vozila GV-1 Pesje pri Velenju, 20. september - Na dan, ko je praznovala svoj praznik MO Velenje, so praznovali tudi gasilci PGD Pesje. Skupaj s krajani so se veselili predaje novega gasilskega orodnega vozila GV-1 Mercedez Benz, ki je tehnično opremljen za vse vrste gasilskih intervencij, na katere lahko pelje tudi 9-člansko gasilsko ekipo. V garaži so imeli doslej 24 let staro orodno vozilo, zato so nove pridobitve resnično veseli, saj je tehnično sodobnejša in tudi varnejša. Sedaj si gasilci v Pesju želijo, da bi jim uspelo zbrati še denar za novo črpalko, saj je njihova sedanja v garaži že 34 let. Novo vozilo so kupili z veliko finančno pomočjo MO Velenje, vseeno pa so dve tretjini potrebnih sredstev za nakup zagotovili gasilci sami, seveda s pomočjo botrov in donatorjev. Na prireditvi so jim podelili plakete zahvale. Pod velikim šotorom pri gasilskem domu se je dogodek nadaljeval z veliko vrtno veselico: ansambel Spev je navdušil številne obiskovalce dogodka. Čez dan so v PGD Pesje pripravili tudi tekmovanje za člane in članice za pokal KS Pesje. V moški konkurenci so 1. mesto osvojili gasilci iz Dobrovelj, druga je bila desetina iz Mute, tretje mesto pa je pripadalo ekipi iz Sv. Štefana. V ženski desetini so 1. mesto osvojile članice iz Pesja, druge so bile gasilke iz Gorice ob Dreti, tretje mesto pa je pripadalo ženski ekipi iz Andraža. Novo orodno vozilo je poveljniku PGD Pesje Lovru Zapušku predal župan Srečko Meh. II 16, '1 Od srede do torka i svet i n domovina a Sreda, 24.s eptembra Slovenski predsednik Danilo Türk seje mudil na splošni razpravi 63. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, kjer je med drugim predlagal reformo Varnostnega sveta. Ta naj bi pripomogla k transformaciji svetovne varnostne Danilo Türk Združenim narodom predlaga spremembe - tokrat v vlogi slovenskega predsednika. arhitekture in z drugimi spremembami doprinesla k izboljšanju sveta. Slovenski predsednik je predlagal še, da bi se število stalnih članic s pravico veta z zdajšnjih pet povečalo za šest, torej na 11. Pričela se je nova sezona za košarkarje Uniona Olimpije, ki so tokrat začeli s pričakovano zmago v superpokalu: Helios je v Postojni padel s 67 : 56. Na Japonskem pa so preizkušali mobilni telefon, s katerim bo lastnik avtomobila lahko odklenil vrata svojega avtomobila in prižgal motor. Storitev naj bi bila uporabnikom dostopna do marca prihodnje leto. Japonski telefoni, ki so že med najbolj dodelanimi na svetu -večina jih je opremljenih z digitalno televizijo, predvajalniki glasbe, fotoaparati in navigacijskim sistemom - bodo tako storili še korak naprej in uporabnikom kmalu omogočali novo storitev. Četrtek, 25.s eptembra Mnoge je zaskrbela novica, da bo moral novomeški Revoz dva meseca, preden so načrtovali, ukiniti okoli 200 delovnih mest. Član uprave Zdravko Slak je povedal, da bodo odpustili večinoma tuje državljane, zaposelne prek agencij. V tej Renau-ltovi tovarni so namreč odločili, da bodo preš li na polovi čno noč no Med obiskom je bil menda zadržan. V Revozu bodo odpuščali. izmeno, Slak pa je še povedal, da so se v družbi tako odločili zaradi razmer na ključnih zahodnoevropskih trgih, te so se v zadnjem obdobju močno poslabšale. Spet se je vrtelo okoli elektrike. Potem ko je Elektro Gorenjska napovedalo dodatne stroške za gospodinjske odjemalce, bo Elektro Ljubljana uvedlo progresivni način obračunavanja električne energije. Elektrika se bo tako v povprečju podražila za 19,2 odstotka, končni izračun pa bo tako dražji za devet odstotkov. Podražitev pa bo za posamezne odjemalce različna in odvisna od učinkovitosti uporabe električne energije oziroma od faktorja učinkovite rabe energije, so poudarili v Elektro Ljubljana. Štiri največja sindikalna združenja, zastopana v Alitalii, so podpisala dogovor o rešitvi največjega italijanskega letalskega prevoznika iz krize. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Joaquin Almu-nia je med obiskom v Litvi dejal, da Evropska komisija ne načrtuje nove širitve območja evra v letih 2010 in 2011. S tem je povedal, da v tem obdobju v evroobmočje ni predviden ne vstopa Litve ne Slovaške. Petek, 26.s eptembra Iz Ministrstva za obrambo so sporočili, da na Baču že poteka bojno streljanje z novim Patrijinim oklepnikom oziroma oborožitveno postajo Kongsberg. Kot je pojasnil brigadir Dragan Bavčar, gre za praktični sklepni del usposabljanja namerilcev in poveljnikov, ki morajo za upravljanje s postajo pridobiti določen certifikat. Josef Fritzl je prvič po prijetju obiskal klet svoje hiše v Amstettnu, kjer je 24 let zadrževal in spolno zlorabljal svojo hčer. V številnem policijskem spremstvu in skupaj s preiskovalci se je Fritz l sprehodil po zvočno izoliranem prostoru v kleti, in sicer na željo njegovega odvetnika, ki trdi, da so bila 300-kilo-gramska betonska vrata v skrivne prostore elektronsko programirana tako, da bi se po določenem času samodejno odprla, če bi se njemu kaj pripetilo. Preiskovalci niso našli nobenega urnega mehanizma, ki bi potrjeval Fritzlove navedbe. Zvezna uprava zračnega prometa v ZDA je odločila, da hrvaška letala ne smejo leteti v ameriški zračni prostor in pristajati na njihovih letališčih. S finančnega zemljevida je izginila še ena banka. Washington Mutual, druga največja ameriška banka, se je preveč izpostavila hipotekar-nim posojilom. Sobota, 27.s eptembra Švicarski pustolovec Yves Rossy se je v zgodovino zapisal kot prvi človek, kije preletel Rokavski preliv s posebnimi krili, na katera je pritrdil štiri motorje. 49-letnik je skočil iz letala na 2500 metrih višine nad francoskim mestom Calais. Čez trinajst minut je s pomočjo padala že pristal v 35 kilometrov oddaljenem južnobritanskem mestu Dover, njegov prelet pa se je zgodil 99 let po prvem letalskem preletu Rokavskega preliva. 42-letni vojni pilot Džaj Džigang je uspešno prestal vesoljski sprehod in tako postal prvi Kitajec s tem dosež kom. Peking je želel s tem javnost in svet navdušiti nad svojim tehnološkim napredkom. Med podvigom, ki gaje prenašala tudi kitajska državna televizija, je Džaj Džigang za 20 minut zapustil plovilo Šendžov VII in opravil nekaj raziskav, dva vesoljca pa sta ostala v plovilu kot pomoč. Ob velikih dosežkih pa smo bili priča tudi prvemu soočenju predsedniških kandidatov Johna McCaina in Baracka Obame, kije največ kresanja ponudilo pri temah zunanje politike in gospodarstva. Demokratski kandidat Obama je bil na univerzi Oxford v Misisipiju najbolj oster pri predlogu 700 milijard dolarjev, ki naj bi spodbudile domače gospodarstvo. Ukrep je sicer podprl, a hkrati poudaril, da gre za zadnjo sodbo osemletne politike Georgea Busha, ki jo je podpiral tudi njegov tekmec McCain. Nedelja, 28.s eptembra Državni statistični urad je postregel s podatki, da so se v Sloveniji emisije toplogrednih plinov leta 2006 glede na leto prej zvišale za 0,6 odstotka. Kot so še ugotovili, največ toplogrednih plinov v okolje izloča energetika, ki zajema porabo goriv pri proizvodnji energije, v predelovalni industriji in gradbeništvu, prometu in drugih sektorjih. Z zanimivimi podatki so postregli tudi z Mednarodne zveze za telekomunikacije: konec leta 2008 bo v Čaka pedofile na Poljskem kaj hujšega kot zapor? uporabi že štiri milijarde prenosnih telefonov. Število mobilnikov naj bi naraščalo predvsem na račun hitro razvijajočih se gospodarstev, to pa ne pomeni, da bo mobilne telefone imelo tudi štiri milijarde ljudi, saj je treba upoštevati to, da marsikateri uporabnik v razvitem svetu uporablja več kot en mobilnik. Donald Tusk, poljski premier, je izjavil, da želi, da ima država najstrožje možne zakone, kadar je govora o zločincih, ki posiljujejo otroke. Če bodo besede postale resničnost, bo Poljska postala prva država članica EU, ki bi sodnikom dovolila, da obsojenim pedofilom odredijo kazen prisilne kemične kastracije. Ponedeljek, 29.s eptembra Državna volilna komisija in volilne komisije posameznih enot so štele glasovnice iz tujine, ki so vzbudile največ zanimanja v slovenskih medijih. Po neuradnih izidih je prispelo okoli 11 tisoč 500 glasovnic, ki niso bistveno spremenile vrstne- Na državni volilni komisiji so preštevali glasove. ga reda zastopanosti strank v parlamentu. Uradni izidi naj bi bili znani v petek, 3. oktobra, če se le ne bo zapletlo s pritožbo katere od strank. Predsednik SD Borut Pahor je medtem že zavihal rokave in se srečal s prvim možem ZSSS Dušanom Semoličem, s katerim se je pogovarjal o načrtu sodelovanja med sindikati in vlado. Pahor je ob tem pojasnil, da seje s Semoličem sešel na njegovo povabilo. Senat za akreditacijo pri svetu za visoko šolstvo je izdal pozitivno strokovno mnenje k ustanovitvi nove univerze. Srečen konec je dočakalo 11 evropskih turistov in osem njihovih egiptovskih vodnikov, ki so jih zajeli v odročni puščavi jugozahodnega Egipta pred več kot tednom dni. Egiptovska državna televizija je namreč poročala, da so vsi dobrega zdravja in na poti nazaj v Kairo, novico o njihovi rešitvi pa je potrdilo tudi italijansko zunanje minis trstvo. Torek, 30.s eptembra Jasno je postalo, da je september, kije spremenil finančno podobo sveta, pustošil tudi pri nas : indeks SBI20 je spet padel, tokrat za štiri odstotke. Razlog je bil v zavrnitvi 700 milijard dolarjev vrednega načrta za rešitev finančne krize, ki ga je sprejel ameriški kongres. Tudi na ljubljanski borzi so se tako vse delnice pocenile, še najmanj, za 1,7 odstotka, delnice Nove KBM, ki so zdrsnile do 19,2 evra. Največ, 7,3 odstotka, je izgubil Istrabenz. Nekdanji državni tožilec Boštjan Penko je zoper notranjega ministra Dragutina Mateja vložil zasebno tožbo zaradi žaljive obdolžitve. Pen ko je v tož bi navedel, da je Mate o njem na novinarski konferenci 4. julija v zvezi s priprtjem prvega moža SCT-ja Ivana Zidarja namerno izrekel več neresničnih in žaljivih vrednostnih ocen. Na tretjem srečanju slovensko--hrvaške komisije mednarodnopravnih strokovnjakov za reševanje vprašanja meje v Umagu je hrvaška stran predstavila svoj predlog sporazuma. Vodja hrvaškega dela Davorin Rudolf je dejal, da so se strinjali, da bodo v prihodnjem obdobju posku ša li naj ti kompro -mis, na podlagi katerega bodo prišli do rešitve. žabjor perspektiva Minljivost Katja Ošljak Letošnji september resno napoveduje zimo. Pravzaprav so že tukaj tisti dolgi temni večeri, mrzla lica in roke, ki se grejejo ob skodelici čaja. Hladni prsti, dišeč čaj in svetle svečke mi delajo družbo tudi zvečer, ko pišem ta tekst in razmišljam o minljvosti. V nekaj dneh sta moj svet zapustili dve prijetni osebi -sorodnica in dober znanec. Oba nepričakovano; vsaj v mojih očeh, nobenemu nisem izrekla slovesa. Saj ne da bi to kaj spremenilo ... Sprašujem se, kaj neki ostane za človekom, ki umre? Vsi tisti, ki so ga poznali, izmenjavali besede, se rokovali, prerekali in poljubljali. Spomini, izrečene in neizrečene besede, podvigi, delo in dosežki so tudi tisti, ki ostajajo. Živijo nadsmrtno življenje kot npr. dela upodabljajoče umetnosti, ki ostajajo prisotna med ljudmi še dolgo potem, ko njihovih avorjev ni več. Kaj potem ostaja na svetovnem spletu (internetu), kadar uporabnika ni več nazaj? In kakšno je sploh merilo - je to mesec, leto: kdaj ga skupnost razglasi za mrtvega? In kako se sploh odločati, ali je nekdo preminil ali pa je zgolj popolnoma nezainteresiran, da bi obiskal nek krog spletnih znancev. Trenutno so moderatorji, administratorji ali celo programske skripte tisti, ki po določenem času neaktivnosti ukrepajo. In kaj se zgodi z vsebinami takega neaktivnega človeka, kadar spletna skupnost "ugotovi", da je umrl; kaj je z njegovimi besedili, fotografijami, povezavami in ljudmi, ki ob zaslonih zaman pričakujejo njegov odziv? Jih kdo skrbno odstrani - mislim vse mogoče datoteke - in jih posreduje bližnjim v spomin in zapiše vljudno obvestilo souporabnikom, zakaj se jim nekdo ne oglaša? Najbrž ne. Ce datoteke zasedajo preveč prostora na strežniku, jih kak "g. admin " skrbno pobriše. Bolj verjetno je, da ostanejo taki koščki posameznikove biti ujeti na koščku trdega diska -bodisi še napej dostopni vsem bodisi skriti očem spletne javnosti. Slišala sem že za primere starejših ljudi, katerim so banke stornira-le račune v prepričanju, da so mrtvi. In to so menda storile ne po pomoti, ampak na podlagi ocene, da je nekdo najbrž dovolj star za umret oziroma predolgo ni dvignil svoje pokojnine. Grozno, če te to doleti: prideš na bančno okence, kjer te najprej čudno pogledajo, potem ti razložijo, da so stornirali račun, ker je to "varnostni korak" za primer, da si že mrtev!? Verjemite, da dobro vem, kako je, ker sem kljub lastni mladosti pred petmi ali šestimi leti to tudi sama izkusila. Izkušnja bi bila najbrž podobno neprijetna tudi npr. pri prijavi na Facebook, če naenkrat ne bi mogla vstopiti v sistem in bi mi ta obenem sporočal: Predvidevamo, da ste mrtvi, zato smo stornirali vaš račun. Očitno nam v novih komunikacijskih situacijah in pri transakcijah manjka protokol preverjanja povezanih ljudi znotraj določenega okolja. Od tod tudi zgornja dilema, kako ravnati s spletnimi uporabniki, od katerih dolgo ni bilo glasu. Kdaj jih izločiti iz skupnosti, da ne bomo komu storili krivice, ga odpisali po krivem? Hkrati je jasno, da nekdo ne more biti član skupnosti v nedogled. Si predstavljate, kakšen bi v tem primeru bil svetovni splet (ali karkoli od interneta bomo takrat že uporabljali)! Povsod profili, blogi, komentarji, novice, fotografije in skladbe neaktivnih (mrtvih) ljudi. In profilne povezave vseh spletnih znancev - jih bodo sproti odstranjevali? Morda nobena od skupnosti ne bo preživela levjega deleža svojih uporabnikov in bo zvodenela, še preden bodo "izginili" njeni uporabniki oziroma jo bodo uporabniki zapustili prej, kot se bodo končala njihova življenja in jih bodo nadomestili drugi... Ja, minljivost in smrt sta resni temi, kiju tukaj izvajamo čisto na praktično raven, kako ravnati. V življenju zunaj mreže smo se v desettisočih letih človeštva dobro naučili, kako ugotoviti, ali je nekdo mrtev, kdaj ga za mrtvega razglasiti in kaj početi z njegovo zapuščino. V novih prostorih se bomo temu morali šele privajati. Pisarniško pohištvo iz Garanta Po Američanih in Rusih je v vesolje stopil tudi prvi Kitajec. Garant pohištvena industrija, d. d., Polzela že več let uspešno proizvaja pisarniško pohištvo za zahtevno norveško tržišče. V mesecu septembru pa so program pisarniškega pohištva ponudili tudi kupcem na tržišču Slovenije in prvi odzivi so zelo vzpodbudni. Pisarniško pohištvo iz Garanta odlikuje širok izbor elementov (omare, omarice, predalniki, različne pisalne mize in dodatni segmenti, konferenčne mize) moderne barve jesena in oreha, kvalitetne kovinske noge ter odlična slovenska izdelava. Poleg zelo ugodnih cen Vam nudijo še takojšnjo dobavo. Program si lahko ogledate v njihovem salonu Garant na Polzeli, kjer Vam v prenovljenem in razširjenem salonu predstavljajo tudi ostalo pohištvo za opremo bivalnih prosto rov. GOSPODARSTVO 2. oktobra 2008 Priložnost za vsakogar Tako v Območni službi Velenje kot Uradu za delo Velenje je letos brezposelnost konstantno upadala. Poprečna stopnja registrirane brezposelnosti v Območni službi Velenje je 7-odstotna, na Uradu za delo Velenje pa 6,7-odstotna. To je najmanj v zadnjih nekaj letih. Razlog za tolikšno znižanje je v povečanem zaposlovanju v Gorenju, Vegrad je v Šoštanju odprl novo tovarno, precej sta zaposlovala Veplas Velenje in BSH Nazarje. Pričakovati pa je, da se bo v prihodnje registrirana brezposelnost spet nekoliko dvignila. Zaposlitveni sejem, priložnost za delodajalce in iskalce zaposlitve, bo v Rdeči dvorani potekal 9. oktobra Milena Krstič - Planinc Velenje, 29. septembra - Območna služba Zavoda Republike Slovenije Velenje bo 9. oktobra v Rdeči dvorani pripravila tretji zaposlitveni sejem. Gre za neposredna srečanja tako iskalcev zaposlitve kot delodajalcev, ki želijo predstaviti prosta delovna mesta ter drugih akterjev, ki delujejo na trgu dela. Zaposlitveni sejem organizira zavod v sodelovanju z Območnima obrtno-podjet-niškima zbornicama Velenje in Mozirje, Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico, Šolskima centroma Velenje in Slovenj Gradec ter številnimi drugimi organizacijami, tako da bo zanimiv in bo ponudil vse aktualne informacije o trgu delovne sile v tem trenutku in tem prostoru. Na sejmu bo omogočen neposreden stik med delodajalci in iskalci zaposlitve, pa tudi šolajočo mladino, ki ji je tak sejem lahko priložnost za navezovanje prvih stikov. Z lanskima sejmoma, enega so organizirali v Slovenj Gradcu, drugega v Velenju, so bili zadovoljni. »Predstavilo se je veliko potencialnih delodajalcev, manj, kot smo pričakovali, pa je bilo tistih, ki jim je bil sejem prvenstveno namenjen - iskalcev zaposlitve. Upam, da bo letos drugače,« pravi pomočnica direktorja Območne službe Velenje Joža Jamer Seme. Koliko delo- dajalcev bo letos sodelovalo, še ni znano. Trenutno je prijavljenih štirinajst, računajo pa, da jih bo na koncu blizu trideset. Delodajalci se bodo predstavili na stoj- nicah, kjer bodo brezposelne osebe dobile osnovne informacije, tam bodo lahko opravili tudi individualne pogovore, mogoče celo prvega zaposlitvenega. »Poleg tega bomo tistim delodajalcem, ki bodo to žele- li, omogočili individualno predstavitev v posebni dvorani.« Na sejmu bo potekala predstavitev poklicev in izobraževalnih programov v živo, za kar bosta poskrbela oba šolska centra in MIC Velenje, ter vrsta spremljajočih dejavnosti, med drugim okrogla miza na temo zaposlovanja invalidov, na kateri bodo posebej predstavili možnosti finančnih spodbud podjetjem. Hkrati bodo tekle delavnice, predstavitve deficitarnih poklicev, novih storitev zavoda in še marsikaj se bo našlo. Na » svoj račun« bodo pri šli tako tis ti, ki potrebujejo kadre, kot tisti, ki iščejo delo. »Ze leta se srečujemo s strukturno brezposelnostjo. Neskladje obstaja na vseh stopnjah izobrazbe. Na IV. stopnji so deficitarni poklici zidar, mizar, voznik, tesar, natakar, ključavničar, varilec, strojnik, prodajalci, elektrikarji, energetiki... Poklici, ki jih ne moremo zagotavljati iz vrst brezposelnih. Na VI. in VII. stopnji so taki poklici v strojništvu, gradbeništvu, elektrotehniki, tudi kak profesor manjka, pa zdravnik .Po drugi strani pa ugotavljamo, da neka- Velik je razkorak med potrebami po delavcih in med številom brezposelnih. Lani so beležili 13.000 potreb, brezposelnih ob koncu leta je bilo 4.900 oseb. To praktično pomeni skoraj tri potrebe na enega brezposelnega v enem letu! Podobno je letos. Do konca avgusta so zabeležili že 10.000 potreb po delavcih, število brezposelnih oseb pa je bilo 4.500. teri poklici niso tako iskalni. Na IV. stopnji so to rudarji, tehnični, strojni risarji, poslovni tajniki ... To so poklici, ki jih pogosto najdemo v naših evidencah in imajo precej težav pri zaposlovanju; na V. stopnji so to gimnazijski maturanti, ekonomski tehniki, prometni tehniki, tehniki zdravstvene nege, industrijski oblikovalci,« pa našteva Robert Rajšter, direktor Območne službe Velenje. V Območni službi Velenje posebej spremljajo nekatere skupine brezposelnih, v prvi vrsti ženske. »Brezposelnost žensk je zelo visoka na Koroškem, kjer jih je med brezposelnimi 57 odstotkov. Razlog tiči v tem, da je v obdobju zmanjševanja brezposelnosti trg posebej povpraševal po tradicionalno moških poklicih. Zato se vedno razveselimo vsakega novega delovnega mesta, za katerega povprašujejo tudi po ženski delovni sili.« Lastnam aloprodajnam reža Elkroj posluj e tekoče pozitivno in postopoma odpravlja dolgove iz preteklih let - Letos že trikrat dvignili plače - V prihodnje še bolj gradili lastno blagovno znamko Fleksibilnost nam omogoča pridobitev novih kupcev, naši izdelki imajo večjo dodano vrednost, kateri kitajska konkurenca in konkurenca z daljnega vzhoda z nizkimi cenami praktično ne morejo do živega.« TatjanaP odgoršek Položaj slovenske tekstilne industrije se še najprej zaostruje. Med redkimi, ki se v tej branži držijo na površju, je nazarsko podjetje Elkroj. Njegovi večinski lastniki - družinsko podjetje Rednak iz Florjana pri Šoštanju - so ob prihodu v podjetje pred dvema letoma napovedali, da bodo veliko finančno luknjo poskušali »zakrpati« v približno petih letih. »Smo na dobri poti, saj smo lan- sko poslovno leto sklenili pozitivno, postopoma pa zmanjšujemo izgubo iz preteklih let,« je ob obisku poudarila direktorica Štefanija Glušič. Na vprašanje, kako jim v danih razmerah za tekstilno industrijo to uspeva, pa je odgovorila: »Še vedno smo za hlače najboljši. Da so naši izdelki kakovostni, nam potrjujejo v svetu priznane firme, kot so Hugo Boss, Escada. Zaradi tega imamo povsem zasedene proizvodne zmogljivosti. Visoka kakovost, kije drugi niso sposobni dose- gati, nam omogoča možnost in priložnost za preživetje.« Glušičeva je še poudarila, da so k spodbudnejšim rezultatom poslovanja, ki pa še niso takšni, kot bi si jih želeli, pripomogli tudi nekateri ukrepi. Zmanjšali so stroške na vseh področjih, posodobili proizvodnjo. Čeprav s 300 zaposlenimi sodijo med velika podjetja, Glušičeva trdi, da so med slovenskimi tekstilci najbolj fleksibilno podjetje. »Prilagajamo se končnemu kupcu, saj želimo zadostiti njegovim potrebam. Pomagajo si tudi s širjenjem lastne maloprodajne mreže. Sedaj imajo 16 lastnih trgovin, od tega so letos odprli dve (v Ljubljani in v Trbovljah), v tem trenutku selijo trgovino v Kranju na boljšo lokacijo. Letos nameravajo odpreti še 2 do 3 trgovine na Primorskem in Notranjskem. Prihodnje leto pa naj bi tako posegli še na hrvaški trg. Pomemben vpliv na poslovanje ima tudi lastna kolekcija izdelkov. Prav v teh dneh bodo na pro daj -nih policah njihovi novi izdelki za sezono jesen-zima 2009. Po besedah Glušičeve so njihova oblačila trendovska, vendar tudi toliko klasična, da z njimi lahko zadovoljijo ŠtefanijaG lušič,d irektorica Elkroja: »Vsak mesec zaposlimok akšnega delavca. Proizvodne zmogljivostii mamo povsem zase de ne.« Kdo je glavni v družini? zveste kupce, ki želijo biti oblečeni elegantno, športno in udobno. "Zanje izbiramo najboljše materiale in tudi vsa oblačila so sešita v Nazarjah. Ničesar ne delamo več v kooperaciji." Glušičeva je prepričana, da bodo tudi leto 2008 sklenili brez rdečih številk. Sicer pa nameravajo v prihodnje še nadgraditi lastni blagovni znamki Elkroj in Carier. Obe predstavljata zdravo jedro Elkroja, ki deluje že 60 let. "Blagovni znamki bomo še okrepili, da bosta še bolj prepoznavni." Med prednostnimi nalogami ostajajo prizadevanja biti uspešno in tudi zaposlenim prijazno podjetje. Ker so v njem zaposlene predvsem ženske, si še toliko bolj trudijo za prijazno okolje, za prijetnejše medsebojne odnose, za preudarno reševanje težav. »Plače smo v skladu s kolektivno pogodbo letos dvignili že trikrat. V celoti izplačujemo prevoz na delo, zaposlene, ki dosegajo normo in so tudi drugače učinkoviti, stimuliramo z denarjem in tudi z boni za nakup izdelkov v lastnih trgovinah,« je sklenila pogovor Štefanija Glušič. TRGOTUR Agencija za posredovanje zaposlitve TRGOTUR, d.o.o., Kadrovski inženiring Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje Tel.: 03/ 098 62 57, E-mail: monika@trgatur.si 1. NATAKAR (Kitajska restavracija M HU d.0.0.): vsaj pol leta delovnih izkušenj, 2. ČISTILI» (Plastika Staža d.o.o.): pričakujemo osebe s statusom invalida, ki imajo 3. AVT0MEHANIK (Avtocenter Meh, Avto thop Podgoršek, Mins Nol): natančnost, vestnost, zanesljivost, lahko tudi brez izkušenj! 4. DELAVEC V PROIZVODNJI (Plastika Skaza d.0.0., MPT d.0.0.): delavci brez S. MESAR - PRODAJALEC (64 d.o.o.): delovne izkušnje na podobnih delih, poklic mesar ali katerikoli drug poklic z izkušnjami pri delu Podrobnejše Informacije so Vam na voljo na www.trgotur.si ali na tel. štev. 03/898-62-57 (Monika). 8 ""HAS Urnik krožkov Univerze za III. življensko obbdobje dan datum ura Krožek mentor Prostor TUJI JEZIKI SR 15. 10. 2008 8.00 ANGLEŠKI JEZIK I. Fanika Sagmeister UNI SR 15. 10. 2008 10.00 ANGLEŠKI JEZIK II. Fanika Sagmeister UNI SR 15. 10. 2008 11.30 ANGLEŠKI JEZIK III. Fanika Sagmeister UNI CE 16. 10. 2008 8.00 ANGLEŠČINA IV. Fanika Sagmeister UNI CE 23. 10. 2008 17.00 ANGLEŠČINA - ZAČETNI ŠOŠTANJ Marjana Menih Občina Šoštanj PO 20. 10. 2008 17.00 ANGLEŠČINA - ZAČETNI MOZIRJE Mateja Breznik DU Mozirje PO 20. 10. 2008 16.00 ANGLEŠKI JEZIK I. Magda Zist OŠ MPT TO 21. 10. 2008 16.00 ANGLEŠKI JEZIK II. Magda Zist OŠ MPT TO 21. 10. 2008 18.00 POGOVORNA ANGLEŠČINA * Magda Zist OŠ MPT PO 21. 10. 2008 8.00 NEMŠKI JEZIK Marija Klemenšek Glasbena šola TO 21. 10. 2008 16.00 NEMŠČINA ZA VSE PRILOŽNOSTI Manca Potočnik Gimnazija Velenje SR 15. 10. 2008 10.00 POGOVORNA NEMŠČINA Vincenc Šmajs LU Velenje PO 20. 10. 2008 16.00 NEMŠKI JEZIK Erika Cverlin Občina Šoštanj TO 21. 10. 2008 10.00 ITALIJANSKI JEZIK Neva Trampuš MZPM RAČUNALNIŠTVO TO 21. 10. 2008 17.15 RAČUNALNIŠTVO Bojan Mejovšek OS MPT SR 15. 10. 2008 16.00 RAČUNALNIŠTVO* Dejan Zupanc OS MPT SR 15. 10. 2008 17.30 RAČUNALNIŠTVO* Dejan Zupanc OS MPT CE 16. 10. 2008 16.00 RAČUNALNIŠTVO - ZAČETNI Andreja Šifer Janič OS GORICA CE 16. 10. 2008 17.00 DIGITALNI FOTO IN VIDEO ZA ZAČETNIKE Boris Salobir VILA ROZLE LITERATURA MALO DRUGAČE CE 16. 10. 2008 9.00 BEREMO IN KUHAMO S SRCEM Nada Salobir UNI GEOGRAFIJA IN ZGODOVINA PE 17. 10. 2008 9.00 SLOVENIJA, TE POZNAM? Branka Mestnik UNI PO 20. 10. 2008 16.30 UMETNOSTNA ZGODOVINA Nataša Meh Peer DU SKRBIMO ZASE CE 16. 10. 2008 10.00 SKRBIMO ZA ZDRAVJE (vsak 3. in 4. četrtek v mesecu) Kontič Tanja Zdravstveni dom TO 21. 10. 2008 9.00 KOMUNIKACIJA, OSEBNOSTNA RAST - začetni Sonja Bercko INTEGRA TO 21. 10. 2008 9.00 KOMUNIKACIJA, OSEBNOSTNA RAST - nadaljevalni Sonja Bercko INTEGRA PO 20. 10. 2008 14.00 KULINARIKA Z ZDRAVO PREHRANO Marjana Novak OŠ GUSTAV ŠILIH CE 16. 10. 2008 18.00 KRUHOPEK Nada Salobir UNI LIKOVNO USTVARJANJE TO 21. 10. 2008 18.00 KIPARSTVO Robert Klančnik OŠ MPT CE 16. 10. 2008 9.00 LIKOVNI KROŽEK III. Danica Rzenšek VILA ROZLE CE 16. 10. 2008 16.00 LONČARSKI KROŽEK Igor Bahor Lončarska delav. TO 21. 10. 2008 8.00 USTVARJALNE DELAVNICE II.* Darja Huš Občina Šoštanj SR 15. 10. 2008 8.30 USTVARJALNE DELAVNICE I.* Darja Huš MZPM TO 21. 10. 2008 16.00 LIKOVNO USTAVRJANE S TEREZO BASTELJ Tereza Bastelj UNI GLASBENO USTVARJANJE PO 20. 10. 2008 15.30 ELEKTRIČNE KLAVIATURE I. Frenk Kadliček UNI PO 20. 10. 2008 18.30 ELEKTRIČNE KLAVIATURE II. Frenk Kadliček UNI PO 20. 10. 2008 9.00 ELEKTRIČNE KLAVIATURE Krajnc Dušan Glasbena šola SR 15. 10. 2008 16.00 CITRE - ZAČETNI Marjan Marinšek DU SR 15. 10. 2008 17.30 CITRE- NADALJEVALNI Marjan Marinšek DU SR 22. 10. 2008 9.30 GODBA NA PIHALA Rok Šincek Glasbena šola PE 17. 10. 2008 11.00 FRAJTONARICA ZAIGRAJ Jože Šumah UNI PE 17. 10. 2008 9.00 PETJE V SKUPINAH Tadeja Cigale DU - oder PE 17. 10. 2008 10.30 PETJE V SKUPINAH Tadeja Cigale DU - oder ROČNA DELA PO 20. 10. 2008 8.00 KLEKLJANJE I. Tilka Kompare UNI PO 20. 10. 2008 10.00 KLEKLJANJE II. Tilka Kompare UNI TO 21. 10. 2008 17.00 KLEKLJANJE III. Tilka Kompare UNI TO 21. 10. 2008 15.00 KLEKLJANJE IV. Tilka Kompare UNI SRE 15. 10. 2008 15.30 KLEKLJANJE - ZAČETNI Erika Pajk Občina Šoštanj PO 20. 10. 2008 17.00 KLEKLJANJE V. Erika Pajk OŠ MPT PO 20. 10. 2008 8.00 KLEKLJANJE I. Erika Pajk DU Mozirje PO 20. 10. 2008 10.00 KLEKLJANJE II. Erika Pajk DU Mozirje SR 15. 10. 2008 16.00 SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE I. Jožica Grobelnik UNI SR 15. 10. 2008 14.00 SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE II. Jožica Grobelnik UNI TO 21. 10. 2008 15.30 ROČNA DELA ŠOŠTANJ Marija Kuzman DU Šoštanj HORTIKULTURA CE 16. 10. 2008 16.00 SADJARSTVO Andreja Dermol UNI CE 23. 10. 2008 16.00 OKRASNE RASTLINE V MAJHNEM VRTU Barbara Pajk UNI SR 15. 10. 2008 9.00 ARANŽIRANJE - NAREDIMO SI DOM LEPŠI Brigita Langus Občina Šoštanj REKREACIJA TO 21. 10. 2008 16.45 DOBRA ŠPORTNA VADBA Savina Vybihal OŠ GORICA SR 22. 10. 2008 17.00 DOBRA ŠPORTNA VADBA Savina Vybihal OŠ GORICA SR 22. 10. 2008 18.00 DOBRA ŠPORTNA VADBA Savina Vybihal OŠ GORICA PO 20. 10. 2008 9.30 PLESNI KROŽEK - ZAČETNI Alojz Fidej STEP TO 21. 10. 2008 17.30 PLESNI KROŽEK I. Alojz Fidej STEP SR 15. 10. 2008 17.00 PLESNI KROŽEK II. Alojz Fidej STEP SR 15. 10. 2008 18.00 QI GONG I. Adil Huselja ŠC Velenje SR 15. 10. 2008 19.00 QI GONG II. Adil Huselja ŠC Velenje SO 18. 10. 2008 8.00 NORDIJSKA HOJA Janez Poles Ribiška koča ob jezeru Velenje PO 20. 10. 2008 11.00 PLAVANJE Jure Primožič Bazen Velenje CE 16. 10. 2008 14.00 POHODNIŠTVO Marija Kuzman Gasilski dom CE 16. 10. 2008 14.00 PLANINARJENJE Marija Lesjak Rdeča dvorana Prijave v krožke ter prijave novih članov sprejema animator na srečanjih krožka. Prijavite se lahko tudi na sedežu Univerze za III. življenjsko obdobje, Efenkova cesta 61, Velenje (dijaški dom, stolpič B) in sicer vsak torek in vsako sredo od 800-1200. Legenda: * - krožek ne sprejema novih članov zelena barva - NOVO v tem študijskem letu Lokacije izobraževanja: UNI: Univerza za III. življenjsko obdobje, Efenkova cesta 61 (Stolpič B), Velenje; DU: Dom učencev, Efenkova cesta 6l, Novo študijsko leto za »Zmagovalce« Lansko leto je velenjsko »tretjo univerzo« obiskovalo že 800 študentov - Letos še več krožkov in strokovnih predavanj, srečanj ter izletov v Velenju, Šoštanju in Mozirju Velenje - 15. oktobra se bo uradno začelo že 23. študijsko leto na velenjski Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Tudi v njem bodo v Andragoškem društvu Velenje, ki izvaja »tretjo univerzo«, pripravili precej novosti. O njih, pa tudi o uspehih prejšnjega študijskega leta, smo se pogovarjali s predsednico univerze Marijo Vrtačnik, nekdanjo gospodarstvenico, ki zadnja leta uspešno vodi tudi Univerzo za tretje življenjsko obdobje Velenje. Prepričana je, da se vsem upokojencem, ki se jim pridružijo, življenje spremeni na boljše. In o tem smo prepričani tudi mi, saj si študenti in študentke v krožkih in drugih dejavnostih pridobivajo tako nova znanja kot nove prijatelje. Pred novim študijskim letom ste izdali bilten, ki ste ga poimenovali Zmagovalci. Zakaj? »Drži, izdali smo bilten s podrobnim urnikom za novo študijsko leto. Zmagovalci smo ga poimenovali ne le zato, ker smo zmagovalci, ker smo prišli do upokojitve. Prepričana sem, da smo zmagovalci tudi zato, ker smo spoznali, da se moramo celo življenje učiti. Pomembno je, da svoje življenj ske izkuš nje in znanje prenašamo nazaj v svoje okolje. Zato smo zmagovalci vsi, ki univerzo soustvarjamo in jo obiskujemo.« Kako ste bili zadovoljni s preteklim, 22. študijskim letom? »Zelo. Tudi evalvacija znanja, ki jo opravimo na koncu študijskega leta, je to jasno pokazala. V mesecu maju smo v tednu vseživljenjskega učenja pripravili številne dobro obiskane prireditve, fotorazstave, samostojne koncerte glasbenih krožkov. Na vseh dogodkih smo dobili javno priznanje, daje naše delo dobro, da so naši slušatelji koristni in uspešni.« Lahko rečemo, da ste močno vpeti v kulturno življenje Šaleške doline? » Me vese li, da naše delo tako oce njujete. Pogos to smo zraven, tudi na letošnjem uspešnem Pikinem festivalu smo z veseljem sodelovale, pa tudi sicer med letom pripravimo precej dogodkov.« Greva k novemu študijskemu letu. Tudi tokrat ste poskrbeli za nekaj novosti, kajne? »Drži, to se potrudimo vsako leto. Naj povem, da je povprečna starost naših slušateljev 65 let, imamo pretežno srednjo izobrazbo, med nami je 13 % moških, skoraj polovica naših študentov pa že uporablja tudi računalnik. Urnik za novo študijsko leto vsebuje precej novosti; delo smo razpršili na tri občine. Največ krožkov bo delovalo v Velenju, v Šoštanju smo dodali 4 nove krožke, enega pa v Mozirju. Največ poudarka je na učenju tujih jezikov, velik poudarek je na skrbi za lastno zdravje, osebnostni rasti in komunikaciji. Mi Haryja Potteija nismo brali, živeli smo v času čisto drugih pravljic, zato se moramo potruditi tudi, da z učenjem premoščamo medgeneracijske razlike. Uvajamo tudi začetni računalniški tečaj. Potekal bo v Velenju, zanimanje pa je veliko. Uvajamo krožek kuhanja zdrave hrane, začenjamo tečaj digitalne fotografije, aranžiranje doma ... Kot zanimivost naj povem, da uvajamo krožek peke kruha, za katerega si želimo, da to znanje predamo predvsem moškim. Lahko rečemo, da lahko vaše krožke razdelimo na več sklopov: eni so taki, ki res dajejo nova znanja, drugi razvijajo ročne in umetniške spretnosti, velik poudarek je tudi na skrbi za zdravje. Kakšno je razmerje med temi krožki? Lahko rečem, da kar pol-pol. Pomembni so tako krožki, ki skrbijo za naše psihično kot fizično zdrav- MarijaV rtačnik:» Odraščali smo v časud rugačnih pravljic, kot jeH arryP otter, zato set rudimo tudi, da premoščamo medgeneracijsker azlike.« je. Odlično je obiskan krožek nordijske hoje, pa pohod-niški krožek. Dober obisk beležimo tudi v krožkih, v katerih pridobivamo nova znanja na različnih področjih. Zdi se mi, da je pomen naše univerze dvojen: ohranjamo svoje zdravje, skrbimo pa tudi za dobro počutje okolja, v katerem delujemo. Poleg družbenega obstaja torej tudi sociološki vidik, saj vedno več delamo tudi za solidarnost starejših do starejših, pa tudi do mlajših generacij, pri čemer lahko starejši naredimo zelo veliko, predvsem na prostovoljni bazi. Prav je, da se začne razmišljati, da upokojenci nismo za zapeček, ampak smo še vedno aktiven del dejavnosti v okolju.« Koliko študentov ste imeli lani in koliko računate, da se vam jih ob novih krožkih pridružilo letos? »Lani nas je bilo skoraj 800. Izkušnje kažejo, da se število vsako leto malo poveča, saj raste tudi število upokojencev. Računamo na 2-5-odstoten porast članstva. Radi bi dobili še več moških, zato jim vsako leto pripravimo kakšen nov zanimiv pro gram. Radi bi tudi, da se nam pridružijo tudi mlajši upokojenci, tisti, ki se predčasno upokojujejo - pa nam to ne uspeva najbolje. Mogoče je med upokojenci še veliko takih, ki menijo, da so s tem, ko so prišli do »penzije«, svoje naredili. Zdi se mi prav, da takim sporočimo, da jih še vedno potrebujemo, da morajo biti aktivni, med ljudmi, med ustvarjalnimi ljudmi. Letos bodo lahko izbirali med kar 74 različnimi krožki.« Lansko letos ste ustanovili tudi svojo Godbo na pihala. Ta se je odlično »prijela«, kajne? »Moram priznati, da sem doživela precej kritike, ko smo začeli ustanavljati godbo. So se pa pokazali kot odlična ideja. Ko jih gledam na odru, ko poslušam, kako dobri so, je ves trud poplačan. Tudi okolica jih je odlično sprejela. Letos so nas prav v teh dneh zastopali tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani na prireditvi ob dnevu zveze upokojencev. Radosti me, da bodo oktobra pripravili tudi koncert v velenjskem domu za varstvo starejših.« Ob koncu pogovora je Marija Vrtačnik poudarila, da je neizmerno hvaležna vsem, ki jim pomagajo pri organizaciji in izvedbi pro gramov univerze. »Hvala vsem velikim podjetjem, šolam, društvom, javnim zavodom ter občinam, predvsem MO Velenje, Šoštanj in Mozirje, za podporo naši dejavnosti. V lokalnem okolju imamo veliko podporo, da ravni države pa imamo težave. Tam menijo, da ljudje potrebujejo učenje do 64. leta, naprej pa ne. Vemo pa, da danes upokojenci aktivno po upokojitvi živijo tudi 20 let in več. Zato bi morala to, da smo še aktivni, kar pomeni, da smo tudi zdravi, bolj podpirati tudi država.« ■ BojanaŠ pegel foto: vos 23. študijsko leto bo potekalo od 15. oktobra do konca aprila. Mentorji in študenti se bodo podrobnosti dogovorili na prvih sestankih krožkov, kjer se lahko tudi vpišejo. Kdaj in kje bodo, pa poiščite v objavljenem urniku v Našem času ali brošuri Zmagovalci. V oktobru pa vabijo tudi na prvo okroglo mizo, ki jo bodo pripravili v sodelovanju z zavodom RUJ v velenjski Knjižnici. Na njej bodo govorili o staranju, medgeneracijskih težavah, pa tudi nasilju nad starejšimi, ki se žal dogaja tudi v našem okolju. Velenje (zbor pri vratarju); OŠ MPT: Osnovna šola Mihe Pintar Toledo, Kidričeva cesta 21,Velenje; OŠ Gustav Šilih: OŠ Gustav Šilih, Vodnikova cesta 3, Velenje; OŠ Gorica: Osnovna šola Gorica, Goriška cesta 48, Velenje; Gimnazija Velenje: Učilnica Šolskega centrajrg mladosti 3, Velenje; ŠC Velenje: Šolski center Velenje (telovadnica), Trg mla- dosti 3, Velenje; Glasbena šola: Glasbena šola Fran Korun Koželjski, Jenkova cesta 4, Velenje; Občina Šoštanj: Občina Šoštanj (mala sejna soba), Trg svobode 2, Šoštanj; DU Mozirje: Društvo upokojencev Mozirje, Praprotnikova ulica 7, Mozirje; DU Šoštanj: Društvo upokojencev Šoštanj, Trg bratov Mrav-ljakov 9, Šoštanj; LU Velenje: Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje; MZPM: Medobčinska zveza prijateljev mladine, Cesta Boris Kraigherja 5, Velenje (Vila Mojca); Vila Rožle: Sončni park Velenje; Zdravstveni dom: Učilnica zdravstvenega doma v II. nadstropju, Vodnikova cesta 1, Velenje; Integra: Efenkova cesta 61, Velenje (stolpič B, 4. nadstropje); Lončarska delavni- ca: Igor Bahor, Unikatna keramika, Topol-šica 76, Topolšica (stavba v zdraviliškem parku): STEP: Plesna šola »Step« Velenje, Prešernova 22, Velenje; Bazen Velenje: zbor pred Bazenom, plačilo karte za enkraten obisk bazena je 1 euro; Gasilski dom: Gasilski dom, Žarova 2, Velenje; Rdeča dvorana: Rdeča dvorana, Šaleška cesta 3, Velenje. USTVARJALNO MESTO VELENJE Namesto uvoda - Cargo cult V času druge svetovne vojne so Američani osvajali otok za otokom. Na svojih strateških otokih so gradili letališča. Otočani so bili presenečeni, ko so videli zgradbe, telefonske žice in telefone, sisteme za signalizacijo in končno veliko ptico, kije priletela in prinesla hrano ter še kaj. Običajno to ni trajalo dolgo. Ko letališče ni imelo več strateškega pomena, je ameriško letalstvo pospravilo opremo in odšlo, z njimi pa tudi velike ptice. Otočani so kmalu po tem začeli graditi svoje letališče z oznakami, celo lesenimi telefoni; oponašali so obnašanje delavcev letališča in čakali, da velika ptica spet prileti. Toda ni je bilo. Ta pojav imenujejo sociologi »cargo cult«. Tudi pri nas se pogosto dogaja nekaj podobnega. Želimo zgraditi svojo »Silicijevo dolino«, prenesti tisto, kar je zunanji znak, pozabljamo pa na razlike v kulturi, tradiciji, zgodovini. Veliko teh stvari ne pozna-mo dovo lj, zato nam sle po pre na ša nje oblik, zgradb, institucij v naš prostor v večini primerov ne daje rezultatov. Silicijeva dolina ni nastala zaradi zgradb, tehnoloških parkov, inkubatorjev, grozdov, tehnopolisa..., ampak kot posledica delovanja ustvarjalnih ljudi. Če se želimo razvijati, moramo izhajati iz naših pogojev, tradicije, kulture in zgodovine in pozabiti na »cargo cult« ter se razvijati na človeških virih, kar v resnici predstavlja edini pomemben vir in premoženja, ki ga imamo. V enaindvajsetem stoletju bo najpomembnejši vir vsakega okolja ustvarjalnost njegovih prebivalcev. Znani strokovnjak za področje regionalnega razvoja Richard Florida v svoji uspešnicah Razvoj ustvarjalnega razreda pravi, da smo vsi ustvarjalni, moramo samo ustvariti pogoje, v katerih se bo ta ustvarjalnost sprostila in izkoristila za razvoj. Še posebej je to pomembno v časih, ko je najmočnejše gospodarstvo sveta (ZDA) v veliki krizi in ne vemo, kako se bo ta kriza razpletla. Ker se tega zavedamo, smo se v okviru projekta Ustvarjalno mesto Velenje (UMV) odločili, da zopet začnemo pripravljati prilogo Ustvarjalno mesto Velenje, v kateri bomo prebivalce Velenja obveščali o pomembnosti ustvarjalnosti, uspešnih primerih razvoja (iz našega okolja), ki temeljijo na ustvarjalnosti ter trendih na teh področjih. Vsi se veselimo športnih uspehov Velenja in radi o tem preberemo. Verjamemo, da bodo bralci Našega časa z veseljem prebirali o uspehih, ki temeljijo na ustvarjalnosti. Zato vabimo vse, ki želijo uspešen razvoj Velenja, da se nam pridružijo, pošiljajo prispevke, ideje, sodelujejo v tej prilogi ali pa na spletnih mestih www.umv.si ter www.ustvarjalnost.net. Uredniški odbor UMV Wikinomija Internet, ki se je v Sloveniji začel širiti po osamosvojitvi, v Velenju pa leta 1993, vse bolj vpliva na naš način življenja, in to ne samo na osebni ravni, ampak tudi v gospodarstvu. Nove spletne storitve, kijih strokovnjaki imenujejo Web 2.0 services, so v gospodarstvu vse bolj prisotne. Danes nekateri strokovnjaki menijo, da nastopa obdobje Wikino-mije (Wikinomics je uspešnica, ki sta jo napisala Don Tapscott in Anthony Williams), ko uspešna podjetja z uporabo Web 2.0 storitev pritegnejo k sodelovanju strokovnjake (oziroma vse, ki bi lahko pomagali rešiti določene probleme) iz celega sveta. Pri tem omogočajo dostop do znanj, ki so včasih predstavljala pomembne poslovne skrivnosti. Tako je BMW povabil strokovnjake iz celega sveta, da pomagajo pri razvoju avtomobilov. Na svetovnem spletu je BMW postavil VIA - Virtual Innovation Agency (navidezna agencija inovacij), kjer lahko BMW ponudite svoje rešitve. V prvem tednu je BMW pridobil 4000 rešitev. Farmacevtsko podjetje Merck je že v devetdesetih letih na internetu odprlo dostop do svoje podatkovne baze o genetskih sekven-cah človeka, Novartis je podobno omogočil dostop do materiaov, ki jih je zbral za zdravljenje diabetesa 2. Danes na spletnih mestih, kot je http://www.innocentive.com/, podjetja lahko iščejo rešitve, posamezniki pa jih lahko ponudijo; če so te primerne, od podjetij dobivajo visoke nagrade. Zakaj uspešna podjetja, kot so SAP, BMW, IBM, to počno? Zato ker se zavedajo, da predstavlja v enaindvajsetem stoletju ustvarjalnost najpomembnejši gospodarski vir in da, če želijo biti uspešna, morajo izkoristiti ustvarjalnost vseh svojih delavcev in posameznikov zunaj njihovega sistema. Tehnologija tako omogoča nastajanje Entreprise 2.0 podjetij, ki utemeljujejo svoj razvoj na uspešni uporabi web 2.0 storitev. Upajmo, da se bomo v Velenju pravočasno vključili v te trende, ki nam zagotavljajo moder in trajen razvoj. M Stanko Blatnik Mehka logika v Velenju V šestdesetih letih preteklega stoletja je prof. Lofti Zadeh na Univerzi Berkeley v Kaliforniji začel razvoj mehke logike (fuzzy logic), za katero je večina strokovnjakov v tistem času menila, da nima praktične uporabe. Toda v osemdesetih letih so mehko logiko Japonci začeli uporabljati pri vodenju in regulaciji različnih procesov in aparatov. Pokazalo se je, da je mehka logika izredno uporabna, ker omogoča, da znanje, ki so ga delavci pridobili pri vodenju kompleksnih procesov, lahko enostavno prenesemo v obliko, ki se uporablja v računalniku. Tudi v Velenju so v je bila to ena prvih aplikacij mehke logike v kemični industriji. Rezultati so bili uspešni, investicija se je povrnila v nekaj mesecih. Po tej uspešni aplikaciji je Miel, d. o. o., v sodelovanju z avstrijskim partnerjem uspešno realiziral projekt Fuzzhe-at iz programa Eureka, katerega rezultati so bili uporabljeni pri vodenju daljinskega ogrevanja v mestu Ptuj. Učinki uporabe mehke logike so bili izboljšana kakovost ogrevanja in zmanjšana poraba energije. Miel je nadaljeval svoja prizadevanja na tem področju z naslednjim projektom Eureka FDLC, v katerem so sodelo- rezultat projekta je pilotska naprava za destilacijo (sedaj jo uporabljajo študenti Univerze v Mariboru za vaje), kije omogočila izvajanje realnega procesa in preizkušanje aplikacij mehke logike v procesu destilacije. V času izvajanja projekta je škotski partner večkrat povabil strokovnjake iz Velenja, da so opravili več delavnic s področja mehke logike za dijake in študente v Elginu in na Ork-neyu ter predavali na različnih sreča- ve mehke logike in jih seznanila s programskim paketom za simulacijo mehke logike. A. Rotovnik je na svetovni konferenci za destilacijo, ki je bila v Edinburghu, predstavil rezultate projekta FDLC in pilotsko napravo. Predstavniki Inštituta za destilacijo (skupina Pernod Ricard) iz mesta Cork na Irskem so zelo zainteresirani za izdelavo podobne naprave in sodelovanje s slovenskimi podjetji in raziskovalnimi organizacijami na tem področju. Očitno imamo v Velenju dovolj ustvarjalnih oseb, ki imajo znanje in veščine za uspešno delo na zah- Pilotska naprava razvita v sklopu projekta FDLC iz programa Eureke Mag. Rotovnik predava na Svetovni konferenci o destilaciji v Edinbourghu. začetku devetdesetih let nastali prvi poskusi uporabe mehke logike v gospodinjskih aparatih in na nekaterih drugih področjih. Skupina prof. Viranta s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo je v sodelovanju z Gorenjevo Inovo opravila več raziskav na tem področju, te je financiralo Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Čeprav so bili rezultati spodbudni, ni prišlo do prenosa znanja v prakso. Vendar je nekaj pozneje podjetje Miel, d. o. o., iz Velenja uporabilo mehko logiko pri vodenju procesa proizvodnje herbicidov v podjetju Pinus Rače. V tistem času m mm Udeleženci konference v Edinbourghu vali še Moray College iz Škotske in Tasmo Bit podjetje iz Moskve. Cilj projekta je bil ugotoviti možnosti uporabe mehke logike v procesu proizvodnje viskija in vodke. Osnovni njih. Tako sta septem bra letos v osnovnih in srednjih šolah na otoku Orkney Andrej Rotovnik in Stanko Blatnik izvedla več delavnic, na katerih sta udeležencem predstavila osno- tevnih področjih, kot je mehka logika. In še več, na zahtevnem globalnem trgu lahko ponudimo svoje izvirne rešitve. ■ Mateja Car Kircbach in KB5 Kirchbach je vas z 2000 prebivalci jugovzhodno od avstrijskega Gradca. Pred nekaj leti so se trije podjetniki odločili, da nekaj naredijo za razvoj mesta, v katerem živijo. Kupili so staro zgradbo sodišča, najeli posojilo, obnovili zgradbo in v njo preselili svoja podjetja, vendar del pro sto rov name ni li za izobraževanje, srečanja in bivanje gostov. Ustanovili so nevladno neprofitno organizacijo KB5 (to je hišna številka zgradbe), ki pospešuje gospodarski in kulturni razvoj kraja. Danes je Kirchbach pravi primer globalne vasi, ki s pomočjo informacijskih in komunikacijskih tehnologij ustvarja pogoje za kakovostno življenje na podeželju. Ker je leto 2008 leto jezikov, je KB5 25. septembra organiziral Dol- go noč jezikov. S pomočjo videobridge tehnologije so se povezali s šolo na Dunaju in dogodek prenašali preko svetovnega spleta. Na Dunaju so pripravili program, vendar je tudi Kirchbach pripravil svoj prispevek, ki je bil enakovreden po kakovosti in trajanju. Ker s KB5 že več let uspešno sodelujemo, so nas povabili, da dogodek obiščemo. Trajal je od 18. do 24. ure, prenos ni bil brezhiben, vendar je veliko število prebivalcev Kirchbacha spremljalo in aktivno sodelovalo v njem. Bilo je zanimivo opazovati in razmišljati, ali lahko v Velenju naredimo nekaj podobnega. Kirchbach nima kompleksa do Dunaja, kije bil na začetku 20. stoletja najpomembnejši center ustvarjalnosti na svetu. Še bolj pomembno je, da Dunaj ne podcenjuje Kirchbacha. Ker sem vedno živel zunaj glavnih mest, sem se spomnil misli mojega znanca iz Tuzle. Ko smo razpravljali o tem, ali je Tuzla podeželje, je rekel: "Podeželja ni, podeželje je v nas." ■ Stanko Blatnik Zgodbe Pripovedovanje zgodb je tisočletja predstavljalo najbolj pomembno obliko prenosa znanja in izobraževanja. Tudi Biblija pogosto uporablja zgodbe, nekatera okolja pa imajo še vedno močno kulturo pripovedovanja zgodb. Z razvojem tehnologije, ko je gledanje televizijskih oddaj (v zadnjem času pa brskanje po svetovnem spletu) potisnilo pripovedovanja iz družinskih večerov, je ta oblika postala zelo redka tudi v formalnem izobraževanju. Raziskave pa kažejo, da se veliko bolje zapomnimo dejstva, če so ta povezana v zgodbi ali z njo. Strokovnjaki za trženje se tega zavedajo, ko pravijo, da za uspešnim proizvodom stoji zgodba. Tudi v svetovni uspešnici Novi um njen avtor Daniel Pink pravi, da je ena od najbolj pomembnih lastnosti za osebni uspeh v ena- indvajsetem stoletju sposobnost pripovedovanja zgodb. V programu Vseživljenjskega učenja Evropske komisije potekata dva projekta, v katerih so zgodbe ključnega pomena. To sta Mobiblog (www.mobi-blog.eu), v katerem študenti opisujejo svoje izkušnje s področja mednarodnih študijskih izmenjav v sklopu programa Erasmus, in History (www.history-project.eu), v katerem se zbirajo zgodbe, povezane z zgodovino posameznih okolij iz dvajsetega stoletje. Te zgodbe pišejo ali pripovedujejo starejše osebe. Oba projekta izhajata iz projekta Tale (Tell about Learning Experience), v katerem so zbirane zgodbe o tem, kako so se različni ljudje nekaj naučili. V projektih sodelujejo ustanove iz Belgije, Francije, Finske, Grčije, Italije, Nemčije, Španije, Velike Britanije in Slovenije (inštitut IPAK iz Velenja). Sodelovanje v tem projektu je za IPAK - in posredno za mesto Velenje - pomembno s treh vidikov, in sicer: • želimo ponovno oživeti kulturo pripovedovanja zgodb in jo integrirati v izobraževalni proces; • pridobitev novih partnerstev v EU oziroma novih projektov (tukaj so že doseženi prvi pomembni rezultati); • promocija Velenja kot ustvarjalnega mesta. Pre pri ča ni smo, da bomo cilje, zastavljene s projektoma, dosegli in vas o tem tudi obveščali. Želimo pa posebej poudariti, da pripovedovanje in zbiranje zgodbic ne zahteva veliko vlaganja, ampak veliko ustvarjalnosti. V časih, ko vlaganje v objekte, tehnologijo ipd. zahteva velika finančna sredstva ter pogosto tudi onesnažuje naravo in zmanjšuje kvaliteto okolja, so mehki pristopi, kot je izobraževanje s pomočjo pripovedovanja zgodbic, lep primer trajnostnega razvoja. ■ Stanko Blatnik eFest Velenje ima veliko možnosti, da postane pomemben center različnih dogajanj, kot so festivali, delavnice, tabo ri, med na rod ni mi dogodki ipd. Veliko je odprte ga pro sto ra, dobro opremljeni so konferenčni prostori v hotelu, Mic-u. Vse to predstavlja osnovo, na kateri se lahko razvijamo in promoviramo Velenje kot mesto, v katerem se veli ko doga ja. V mesecu oktobru bomo organizirali eFest - festival, na kate rem bomo z delav ni ca mi, pre da va nji, predstavitvami, ki jih bodo izvajali strokovnjaki iz Slovenije in tujine. 10 ""HAS Sonca ter Kruh, svet in kozmos V razstavišču Barbara Premogovnika Velenje razstava likovnih del Darka Slavca Do 15. oktobra bomo v razstavišču Barbara lahko občudovali likovna dela prof. Darka Slavca, akademskega slikarja in grafika, ki bodo na nas zagotovo naredila velik vtis. Pritegneta že naslova razstavljenih del Sonca ter Kruh, svet in koz mos. Darko Slavec je uveljavljen slovenski umetnik. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1975 pri prof. Jelisa-vi Čopič. Po diplomi se je vpisal na slikarsko spe-cialko, kjer je diplomiral pri prof. Gabrijelu Stu-pici leta 1977. Istega leta se je vpisal še na grafično specialko, kjer je diplomiral leta 1980 pri prof. Bogdanu Borčiču. Do sedaj je pripravil 110 samostojnih razstav ter sodeloval na 129 skupinskih razstavah doma in v tujini. Tatjana Pregl Kobe: »Skozi skrivnostno neskončne prostorske in časovne dimenzije vesolja Darko Slavec z vsakim svojim novim delom, prežetim s sencami, z barvami in s svetlobo, ponuja razmislek o onostranstvu in tostranstvu, o smrti in življenju. O smislu bivanja. Ob njegovih slikah se vsakokrat znova zavemo, da smo le delček neskončnega sistema, izgubljeni v vesolju: vedno znova se porajajo vprašanja o neskončnosti, minljivosti in življenjski moči, pa tudi o nemočnosti, majhnosti in usojenosti. Slavec nas s svojimi slikami iz cikla Kruh, svet in kozmos nagovarja, da razmišljamo, kje smo, kdo smo, kaj v neskončnem prostoru vesolja delamo in kako v njem učinkujemo. Slike iz cikla Sonca pa so eksplozije barv, energije, življenja in moči. Zaradi tega marsikatera Slavčeva slika kar kliče po tem, da bi bila tudi upesnjena.« Na slikah iz cikla Kruh, svet in kozmos izstopa hlebec kruha in za Darka Slavca je kruh simbol preživetja: »Kruh je simbol nas samih, narave in vse materialnosti, ki nas obdaja. Kruh je svetloba, na drugi strani pa je tema, brezno, neskončni prostor, v katerem vse lebdi. Kruh je naša popotnica skozi prostor in topla gmota, ki nam da zavetje, simbolizira dom.« Nekatere od njegovih slik so nastajale desetletja, pretanjeno in premišljeno, naslikane so do sleherne podrobnosti, in to lahko ogledova-lec ugotovi šele, ko stopi čisto k platnu. ■ Zlatica Becci v zlatih barvah Odprtje dobrodelne prodajne razstave likovnih del - 25 % od izkupička bo avtorica podarila Lions klubu Velenje Linos klub Velenje je pretekli četrtek zvečer skupaj z Galerijo Arsin organiziral dobrodelno prodajno razstavo likovnih del slikarke Zlatice Becci iz Radenc. Galerija je bila prepojena s slikami, ki so izžarevale svojevrstno svetlobo. »Zelo rada uporabljam močne barve: rdečo, oranžno, rumeno, zeleno in modro. Mis- Jože Mraz, predsednik Lions kluba Velenje, in Zlatica Becci, avtorica slik. lim namreč, da je to tisto, kar je treba dati na papir, karton ali pa na platno. Nekaj pozitivnega. Sicer pa je moja tematika vedno zelo raznolika. Delam tudi na stekla, vitrine, keramične slike, krožnike in podobno,« je o svojih delih povedala avtorica ter dodala, »seveda pričakujem, da se bodo ljudje vsaj zaradi dobrodelnosti potrudili in kupili kakšno moje delo. Tudi sama vedno prisluhnem takšnim stvarem.« Umetnica bo 25 % izkupička namenila za dobrodelne namene - Lions klubu Velenje, ki je vsem znan predvsem po svoji humanitarnosti. Po uradni otvoritvi razstave pa se je avkcija lahko tudi začela - nekaj slik so prodali tam, nekaj pa jih je bilo po besedah idejnega vodje galerije Sama Rančigaja prodanih že prej. »Po vseh štirih razstavah, ki smo jih doslej imeli v galeriji, smo znani po tem, da so naše razstave polne in trajajo pozno v noč. Vedno tudi nekaj del prodamo. Prepričan sem, da bo tudi s to razstavo podobno, saj je nekaj slik po mojih informacijah že prodanih.« Razstavo si lahko ogledate do 20. oktobra. ■ VesnaG linšek Umetnik, zvest konceptu minimalizma Razstava del domačina Iztoka Šmajsa-Munija »Simultanost 2« se izteka Velenje - Že obisk otvoritve razstave likovnih del Iztoka Šmajsa-Munija v Galeriji Velenje je bil dober, zagotovo pa lahko to zatrdimo tudi za odzive na razstavljena dela. Razstava je na ogled še danes in jutri, zato jo zamudnikom priporočamo v ogled, saj prikazuje delo umetnika v malih in velikih formatih, galerija pa barvno resnično žari. Kustodinja razstave mag. Milena Koren Božiček nam je o umetnikovem delu povedala: »Iztok Šmajs izhaja iz slikarstva in seje procesualno že pred dvajsetimi leti usmeril v konceptuali-zem. Tega je pripeljal do skrajne prefinjenosti v estetiki. Sedanja razstava v Galeriji Velenje je nadaljevanje avtorjeve razstave iz leta 2003, ko se je prav tako predstavil v naši galeriji. Od tu dalje konceptualnost še razvija, pripeljal jo je do skrajne meje nasičenosti, pri svojem delu pa uspešno povezuje risbo, fotografijo in instalacijo. Povezave med slikarstvom in fotografijo so enotne, v postopku procesualizacije pa ohranja tudi vmesne faze ustvarjanja in hkrati postavi končno podobo. Umetnik je izredno zvest svojemu konceptu minimalizma.« Iztok Šmajs Muni pa nam je svojo umetniško pot ocenil kot uspešno. »Zlasti zadnjih pet, šest let, odkar so me opazili tudi v tujini, je uspešna. Sem zadovoljen, čeprav doživljam tudi padce, kar se tiče kreativnega modusa pa sem zadovoljen. Vsa intenziteta slikovnih del je zasnovana na ravni, ki ji je kos zelo precizna psihoanaliza. Tu sem se skozi dela močno razkril, a se mi zdi, da ljudje ne razprejo toliko lamel, da bi posrkali psiho posameznika, kije pri svojem delu uspešen. V enem delu zavesti zavist res deluje. Ob ustvarjanju sem razvijal tudi zvoč- no mantro, a je nikoli nisem izvajal. Sicer sem zelo avtokritičen, a sem vesel, da sem po letu 2000 prejel kar nekaj prestižnih svetovnih nagrad za svoja dela.« Pove dal nam je še, da je njegova grafična kartica našla mesto v številnih svetovno znanih muzejih in da upa, da bo razstava, ki jo je pred razstavo v velenjski galeriji predstavil tudi v Celju, potovala še po svetu. Računa na povabilo v Ženevo, kjer naj bi ga finančno podprla tudi država, morda pa tudi na Beneški bienale. ■ bš KOLONA »Kok ti men zdej dol visiš« Matjaž Salej Ime te najstniške gledališke predstave angleškega avtorja Marka Ravenhilla v izvedbi Mladinskega gledališča Ljubljana in režiji Vita Tauferja odraža v samem imenu večino tega, kar se danes dogaja z mladino. Ne samo, da je ujeta v večni krogotok mladostniškega nerazumevanja za standardne vzorce kulture, ampak je ujeta (vsaj v naslovu) tudi v večno uporništvo proti institucionalni kulturi. To se še kako kaže tudi s slengom, ki ga uporablja. V naslovu je mogoče ujeti še kakšen »podton«, ki izhaja iz dobesednega pomena razumevanja te najstniške fraze. »Kok ti men dol visiš« pomeni z drugo besedo: »Tebi ne posvečam nikakršne pozornosti, pa naj se s tabo dogaja karkoli, zame ne obstajaš ...«In to je jedrnato sporočilo. Naj bo zgornje vrstice samo uvod v razmišljanje, kakšne so vrednote današnje mladine. To sem imel priložnost spremljati tudi ob dvakratnem ogledu istoimenske mladinske predstave (edine najstniške) na letošnjem Pikinem festivalu. Kljub temu da smo mladino skoraj dobesedno zvlekli v dvorano na ogled, pa je bistvo predstave ostalo vsem jasno (in tudi zelo poučno). Mladina ali vsaj ta najstniški del ostaja še vedno ujet v večna mladostniška nasprotja. Kar deluje in izgleda tradicionalno, klasično, je že v začetku obsojeno na nekakšen revolt, upor brez razloga. In če slednjič stvar približamo z druge perspektive tistemu, ki mu »klasična dioptrija« ni pogodu, lahko naletimo na presenetljivi odziv. In to se občutil tudi pri tej predstavi. Mladi so jo zelo dobro, skoraj preveč so se vživeli v odrsko utvaro. Sprejemali so jo z odobravanjem v vseh stvareh, ki so bistvenega pomena v življenju, a hkrati ne obremenjujoče s stališča gledališkega približka njihovemu svetu. Publika se je odklonila od deviantnega obnašanja in se z močnim in burnim potrjevanjem jasno opredelila do vrednot, ki se ne spreminjajo. Ta pogled mladih nam da slutiti, da jih moramo samo poskušati razumeti skozi njihov način odraščanja in vsa generacijska nesoglasja bodo bolj jasna in hkrati razumevajoča. Ne, niso se mladi spremenili v osnovi, spremenili so se časi, naša časovna distanca pa je pač bolj ali manj oddaljena od njih. Vso stvar sta mi v kratkem klepetu ob kavi potrdili tudi glavni igralki predstave Janja in Neda. Dejali sta, da je predstava dobra, celo tako zahtevna, da se kljub izkušnjam po poletnem odmoru nekako ne znajdejo takoj v njej, na »prvo žogo«. Kako?Dejali sta, da se kljub izkušenosti in igralskimi sposobnostmi vživljanja v vloge v takšne vživijo najtežje. Zato, ker ne morejo čisto preklopiti. Razumejo mladostniško upornost in hkrati ne morejo iz svojih let. Lahko se preoblečejo, lahko odigrajo mladostnika, ne morejo pa se čisto poistovetiti na avtentičen način, kako to mladi razumejo danes. Njihova igra je le nekakšen približek tistega, kar naj bi mladi čutili ali kaj bi igralec čutil, če bi bili njihovih let v današnjem času. Vsaj tako nekako sem jaz razumel vso stvar, kot jo igralci lahko predstavijo. Ampak igralci vso stvar najbolje predstavijo s svojo stroko, z igro, z njo več povedo kot z besedo. In ravno to je hotel režiser prikazati drugače, s tisto odlično slovensko žilico gledališkega iskanja. Na oder »Mladinskega« je postavil igro, ki so jo ponavadi mladostniki igrali sami. Bilo mi je kar samoumevno, da sem si predstavo ogledal obakrat. In ker je teater živ organizem, kot me je humorno poučil igralec Ivo, se mi je predstava ravno zaradi razumevanja mladih zdela tako poučna, tako brezčasna (v današnjem času), da je lahko kot idealen približek gledališča priporočam ne samo najstnikom, ampak vsakomur. Predstava je zelo »cool« za razumevanje bistva gledališke igre. Je pa izjemna tudi za tiste, ki jim teater pomeni kaj več. Predvsem vsem, ki z grozo spoznavajo, da mladih ne razumejo več, vsaj tako, kot smo jih nekoč. Po tej predstavi je lažje verjeti, da so mladi čisto takšni, kot smo bili mi, le da so zdaj tisti drugačni »emoti«, nekoč pa so bili romantični hipiji, »darkerji«, pesniki, »zateženi boemi«, asocialci ali kaj podobnega. Kustodinja razstave mag. Milena Koren Božiček in avtor razstave Iztok Šmajs-Muni 107,1 moggjm Radio Velenje 107,8 MHz täonjSKÜ lOO CAS©POSDOl M® Z AIOZ Glasbene novičke Pika, poroka Minuli teden je bil za starše in njihove malčke kar naporen, če so hoteli slediti Piki Nogavički pri njenih vragolijah in v ustvarjalnih delavnicah. »Namučila« je tudi novinarko Bojano Špegel, kije ni spremljala samo z beležnico in fotoaparatom pod odrom, ampak tudi na njem. Kot smo predvideli, sta si zanjo vzeli čas tudi obe »naši babici« - tajnica Nadja Blatnik, ki je na Pikin festival ob velenjsko jezero pripeljala vnučko Nežo, in odgovorno urednico Radia Velenje Miro Zakošek. Dobro leto stara vnuč-ka Taja je bila nad množico in dogajanjem navdušena. Si pa bo zelo dobro zapomnila minuli vikend naša računovodkinja Suzana Brglez, ki je po nekaj letih koruzništva življenjskemu sopotniku Zoranu Goršku obljubila večno zvestobo pred uradnimi osebami (matičarjem). Skrbno se je pripravljala na ta korak, saj je želela, da bo njena poroka nekaj posebnega. In je tudi bila, saj pre senečenj ni manj kalo. Svate je namreč po kosilu v Ravnah pri Šoštanju »spravila« na avtobus in hajd na Gorenjsko, konkretneje na Bled, kjer so ji na tamkajšnjem gradu pripravili poročno svečanost »v stilu«. Seveda niso izpustili presenečenj na blejskem otočku, kjer je Zoran občutil vso težo svoje boljše polovice. Na povrat-ku v poznih večernih urah na kislo juho v domačem kraju pa na avtobusu tudi ni manjkalo zabave. Suzana pravi, da se zaradi poroke pri njih ne bo nič spremenilo, le oba priimka bosta poslej na njenih osebnih dokumentih, pa tudi nadobudneža - prvošolka Karin in sin Erik - se bosta pisala tako, kot se njun ati. Sodelavci mladoporočencema želimo, da jima bo tako lepo, kot je bilo na poročni dan, tudi vse naslednje dni, tedne, mesece in leta. ■ tp ¿Mb ... na kratko... 6 PACK ČUKUR Tridesetletni velenjski raper predstavlja novo skladbo z naslovom Štanga Tanga, s katero napoveduje izid svojega novega albuma. Ta naj bi izšel še pred koncem leta, skladbe na njem pa so (in bodo) nastale v sodelovanju s producentom Sašom Lušicem. UMRL BAJAGIN KITARIST V noči s sobote na nedeljo je v mariborskem hotelu umrl kitarist skupine Bajaga i Instruktori. Ljubiša Buba Opačic naj bi umrl v spanju. Vzrok smrti 40-letnega glasbenika, ki je umrl le nekaj ur po njihovem nastopu v Mariboru, zaenkrat še ni znan. REBEKA DREMELJ Na radijske postaje prihaja nova skladba Rebeke Dremelj z naslovom Nepremagljiva. Pesem je hkrati napoved nove ga albu ma, ki naj bi izšel v začetku novembra. Za glasbo je poskrbel Josip Miani - Pipi (Karma), besedilo pa je spisal Amon. SIDDHAR TA Že nekaj mesecev delujejo kot peterica. Skupino je namreč zapustil saksofonist Cene Resnik, ki se je odločil za samostojno kariero. Slovo je bilo prijateljsko, skupina pa nadaljuje delo in napoveduje nov album. O datumih izida in naslovu je zaenkrat še prezgodaj govoriti. TINKARA KOVAČ Primorska glasbenica je zadnje mesece predvsem mama. Čeprav ji petmesečna hčerkica Gala jemlje veliko časa, Tinkara že načrtuje nove projekte. V prihodnjem letu bo namreč izšla nje na nova plo šča, na kate ri bodo zbrane največje uspešnice. * PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. AC/DC -Rock'n'Roll Train 2. CASCADA -Faded 3. CHRISTINA AGUILERA - Keeps Gettin' Better i i L* F J ^v7 Osem let je tega odkar so sloviti avstralski hard rockerji AC/DC izdali svoj zadnji studijski album. Prihodnji mesec bo izšel njihov najnovejši album Black Ice, ki ga že napoveduje odlična skladba Rock'N'Roll Train. Skupina, ki je doslej prodala že več kot 200 milijonov albumov, v njej zveni sveže in energično kot v najboljših časih njene skoraj 35-let trajajoče kariere. ^LESTVICA D@MA( Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Ansambel Šestica - Sreča je kot sonce 2. Ansambel Minutka - Samotni so večeri 3. Ansambel Prepih - Meje jesti, meje piti 4. Ansambel Harmonija - Kdo si ti? 5. Ansambel Vihar - Ko trenutek sreče mine 6. Ansambel Cvet - Petek je in trinajsti 7. Ansambel Štrk - Naša pesem naj gre do srca 8. Ansambel Tonija Verderberja - Veter je napisal pravljico 9. Franc Flere s pevko Matejo - Mlado dekle 10. Zreška pomlad - Odšli ste www.radiovelenje.com Madonna nastopila v Budvi Madonna je minuli petek v Budvi na plaži Jaz nastopila pred številnimi oboževalci, ki so prišli na prvi in težko pričakovani balkanski koncert. Med približno 45.000 obiskoval ci je bilo men da še najmanj Črnogorcev, veliko pa je bilo obiskovalcev iz sosednjih in tudi nekoliko bolj oddaljenih držav. Nekaj srečnežev si je ogledalo že tonsko vajo, med katero je kraljica popa odpela deset pesmi. LH f M * j , I ■ I ampak le pevec, ki ima rad boga in domovino. Prihaja pionir elektronske glasbe Po ogrevalnem nastopu pevke Robyn je prišla na oder Madonna in ob spektakularni videoprodukci-ji in številnih plesalcih odpela do podrobnosti zrežiran koncert. Občinstvu ni privoščila nikakršne improvizacije, obiskovalci koncerta pa so se morali zadovoljiti s pogledom na Madonnino izklesano telo in z odličnim scenskim nastopom. Spektakel se je končal s pesmijo Give it to me in napisom Game Over, nekaj trenutkov za tem pa je Madonna že odletela s svojim helikopterjem. Thompson toži Pulo Producenti priljubljenega pevca hrvaške desnice Marka Perkovica Thompsona so vložili tožbo na V Sloveniji bo 7. novembra prvič nastopil francoski skladatelj in pionir elektronske glasbe Jean Michel Jarre. V okviru turneje Oxygene ga bo 32 let po izidu istoimenske plošče mogoče videti in slišati v mali Hali Tivoli. Z omenjeno ploščo je že leta 1977 dosegel svetovno slavo in zasvojil tako glasbene navdušence kot glasbene kritike. Album je mejnik v elektronski glas- je čas za družino in da glasbo za nekaj časa postavi na stran ski tir. Vendar ne za dolgo. Tako kot je obljubila, se že tri mesece po porodu vrača na sceno s prenovljeno avtorsko ekipo in novim glasbenim slo gom, ki ga je prav za prav že napovedala lanskoletna poletna uspešnica Amor, Amor. Zana je tokrat zaplavala v plesne vode, njen naj novej -ši single Past, pod katerega so se podpisali Goran Bilbija, Amon in Zana sama, pa je čisto sveža stvaritev iz glasbenega studia. Past je prav tako skladba, ob kateri vas bodo zasrbe-la stopala in se boste enostavno morali prepustiti ritmu. Umrl Vice Vukov Po treh letih kome je minulo sredo umrl eden najbolj znanih hrvaških pevcev popularne glasbe Vice Vukov. Rodil se je leta 1936 v Šibe-niku, na vrhuncu priljubljenosti pa je bil v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko je dvakrat zastopal ni ko L i sami 107,8: upravnem sodišču proti mestu Pula, ki se ni strinjalo z nastopom njihovega varovanca v znameniti areni. Gre za prvi primer, daje kakšen od glasbenih izvajalcev tožil mestno upravo na Hrvaškem. Pro-ducentska hiša MP Ton je ocenila, da so Thompsonu kršene ustavne pravice, napovedali so tudi tožbo na občinskem sodišču v Puli. Mestna uprava ni soglašala s Thompso-novim koncertom s pojasnilom, da ni pravočasno vložil zahteve za letošnji nastop. Zupan Pule Boris Miletic je takrat ocenil, daje bila izredna zahteva za Thompsonov koncert predvsem politična provokacija, in dodal, da je mesto Pulj utemeljeno na antifašizmu in multikultur-nosti. Thompsonu sicer očitajo poveličevanja ustaštva, nizozemske oblasti pa so pred leti prepovedale njegov koncert, ker so ocenile, da je fašist. Thompson trdi, da ni fašist, bi. Posnet je z instrumenti, ki jih je danes praktično ne izdelujejo več. Jarrov pristop je bil pionirski, utiral je pot sedanjim generacijam elektronskih glasbenikov. Čeprav Jarre navadno nastopa pred milijoni poslušalcev na odprtem in na zgodovinskih lokacijah po vsem svetu, se je tokrat odlo čil, da bo celotni avdiovizualni projekt Oxygene predstavil v intimnejši postavitvi. Svoj projekt bo skupaj s še tremi glasbeniki izvedel na več kot 50 analognih sintetizatorjih. Žana po porodu spet na sce ni Po sko raj letu dni pre mo ra se na glasbeno sceno vrača Zana. Po skoraj petih letih na sceni in lanskoletnem izjemnem uspehu s skladbo Druga violina, seje odločila, da Jugoslavijo na tekmovanju za pesem Evrovizije. Jugoslovanske oblasti so ga po razburljivih političnih dogodkih z začetka 70. let, znanih kot hrvaška pomlad, uvrstile na seznam hrvaških nacionalistov. Nekaj let je živel v Parizu, od leta 1976 je bil zaposlen v Matici Hrvaške, do leta 1989 pa mu niso dovolili nastopati. Na odre se je vrnil konec osemdesetih, ko je v nekdanji Jugoslaviji prišlo do demokratičnih sprememb. Zadnji koncert je imel novembra 2005, nekaj dni pred tem, ko je nesrečno padel po stop ni cah v sabo ru, v kate rem je bil kot neodvisni kandidat na seznamu Socialdemokratske stranke (SDP) od leta 2003. Poškodbe glave so bile tako hude, da je nekaj dni po padcu padel v komo, iz katere se ni več zbu dil. "»HAS 2. oktobra 2008 odprtju nove ceste v Cirkovcah sta nazdravila tudi krajana Ivan Dvorjak, ki bo celo življenje tudi Župan (tako se namreč po domače reče pri njihovi hiši), in Franc Avbreht, ki ga domačini kličejo Golob. Ta je Županu ob kozarčku rujnega prišepnil: »Se spomniš, kako smo morali včasih vsako jesen cesto prekriti z lesenimi mostnicami, da smo premagali blato in da je vozovi niso zagreznili. Na, zdaj pa imamo asfalt čisto do svojega doma.« Spomini bodo ostali, asfalt pa tudi! Psihologinja Anka Maček v zadnjih letih, podobno kot vse babice, spet pridno obiskuje Pikin festival. Tokrat jo je spremljala vnukinja Ema, ki je babica ne vidi vsak dan. Njena mamica Jerneja in očka Luka Ležaič sta namreč kot zdravnika ostala v Ljubljani, a se družina rada vrača v Velenje, kjer imata njuna otroka stare starše in strica, prav tako zdravnika v velenjskem Zdravstvenem domu. Babica Anka je bila Emi v Pikini deželi odlična družba, najbolj očarani pa sta bili nad novo vilo Čira čara. Majda Lesničar je zelo aktivna upokojenka. Tudi prostovoljstvo ji ni tuje, sploh, kadar gre za otroke. Nekdanja učiteljica namreč že vsa leta na Pikinem festivalu bdi nad dobrodelno akcijo Pikino sonce. Ob velikem šparovcu, v katerega so tudi letos obiskovalci pridno metali evre za pomoč otrokom, okuženim z virusom HIV, je prejšnji teden prijazno poklepetala s številnimi otroki in njihovimi starši. Čeprav je bila vesela vsakega centa v šparovcu, je bila še bolj vesela pogleda na srečne malčke. LEPOTNO TEKMOVANJE Zfl NUNE Kmet Fabio Anze je bil verjetno močno presenečen, ko je v pesjaku blizu mesta La Plata našel golo dojenčico, ki so jo pri toploti (in življenju) ohranjali Anzetova psička China in njeni mladiči. Anze je poklical policijo, novorojenko pa so odpeljali v bolnišnico, od koder so že sporočili, daje kljub nekaj modricam dobrega zdravja. Ugotovili so tudi, da je bila dojen či ca ob naj -dbi stara le nekaj ur. Raziskovala je tudi policija, kije odkrila, da so našli tudi 14-letno dekle, ki je dojenčico rodila zunaj, sredi noči. Še vedno pa ni jasno, ali je mati pustila otroka v pesjaku ali pa je psica našla dojenčka zunaj in ga odne sla k mla di čem. Italijanski duhovnik, očitno poln inovativnih zamisli, se je odločil organizirati spletno lepotno tekmovanje za nune. Antonio Rungi je duhovnik in teolog, ki meni, da vse preveč ljudi misli, da so nune stroge in resne stare ženice. Kot je še povedal, se je temu stereotipu najbolje upreti z lepotnim tekmovanjem. Rungi je še dodal, da so nune zaradi nekoliko marginalnega duhovnega življenja preveč izključene iz družbe. »To tekmovanje bo priložnost, da njihov prispevek postane opaznejši,« je nadaljeval in dodal, da od redovnic ne zahteva, da se sprehajajo v kopalkah. Njegovo mnenje je, daje »zunanja lepota darilo od Boga, zato ga ne smemo skrivati«. Tekmovanje Miss Sister 2008 se bo tako začelo septembra na blogu. kjer bodo imele vse nune sveta možnost, da predstavijo svoje delo in pokažejo svojo fotografijo.Tekmovalke bodo morale biti stare od 18 do 40 let, Rungi pa pričakuje, da se bo prijavilo predvsem veliko neitalijanskih redovnic. Obiskovalci bloga bodo lahko cel mesec glasovali za tisto, ki se jim zdi naj lep ša. Zahtevajo vrnitev bumeranga Vodja avstralskih staroselcev od Velike Britanije zahteva, da jim vrne bumerang, ki ga je na svoji odpravi v Avstralijo pred tristo leti vzel za spomin raziskovalec James Cook. Cook, kije leta 1770 vodil prvo evropsko odpravo v Avstralijo, med njo je odkril njeno rodovitno vzhodno obalo, je bumerang našel na območju današnjega Sydneyja, kjer je nato tudi zrasla prva britanska kolonija v Avstraliji. No, danes naj bi isti bumerang dražbena hiša Christie's prodajala na dražbi v Londonu: 56 centimetrov dolg bumerang naj bi bil vreden kar 60 tisoč britanskih funtov. Vodja aboridžinov Merv Ryan trdi, da mora London bumerang vrniti v Kurnell, obmorsko predmestje Sydneyja, kjer se je Cook prvič srečal z aboridžini. Avstralska vlada ob vsem tem razmišlja, da bi se za bumerang potegovala na dražbi, medtem ko sydneyjski odvetnik Scott Morrison meni, da bi ga britanska vlada morala vrniti kot darilo. Nigerijske oblasti so 84-letnemu Mohamedu Bello Abubakarkiju, ki mu je 86 žena rodilo 170 otrok, odredile, da se mora odločiti le za štiri partnerice, v nasprotnem primeru mu grozi smrtna kazen. Abubakar, nekdanji učitelj in pridigar, se s kaznijo seveda ne strinja, saj trdi, da Koran ne določa kazni za moške, ki imajo več kot štiri žene. Kljub temu je nigerijski vrhovni svet islamske skupnosti Abubakaija označil za heretika, saj ta trdi, da se pogovarja neposredno z Alahom. Alah naj bi mu tudi dal moč, da »obvlada« vseh svojih 86 žena. V nekem intervjuju je Mohamed tako dejal: »Moški z desetimi ženami bi umrl od napora, vendar z mano ni tako, saj mi moč daje Alah. Zato pa lahko živim in obvladam vseh 86 zakonskih partneric.« Čeprav torej poročeni ne meni tako, pa bi lahko bil na smrtno kazen obsojen zaradi šariatskega prava, ki so ga v Nigeriji znova uvedli leta 2000 in dovoljuje le štiri žene. Konec in začetek Medtem ko mnogi v Šaleški dolini komaj čakaj o, da bi bila že enkrat končana nova hitra cesta, si drugi še vedno želij o začetka. Vrnitev na začetek in razpravo, ali tako cesto sploh potrebujemo. Ob takih razpravah o njej vmesne poti menda ni. Zmaga brez zmage Velenjski nogometaši so tekmo z Mariborom v mestu ob Dravi res izgu-biii, nekateri pa ocenjuj jej o, da so ob tem zmagal i ljubitelj i nogometa. Poražencev sploh niso popljuvaii, celo hvaiiii so j ih za dobro igro. Napredek j e očiten. Izginili so Slišim, da so nekateri kandidati takoj po volilnem dnevu kar sami poskrbeii, da so lepaki z njihovimi slikami izginil i z reklamnih mest. Kot bi j im bilo nerodno. Prednost pa taka Policisti ponavijaio, da ima prednost življenje. Glede na dolge čakalne dobe nekateri v zdravstvu očitno ne misl ij o tako. Čudna stvar Pri nas se res dogaj aj o čudne stvari. Volitve so že mimo, po raznih krajih pa še vedno odpiraj o razne objekte. Mar pogojno, so hudomušni nekateri? Pod zem ljo Ne ie rudarji - po izgradnji novega podhoda se bo še več Velenjčanov spuščaio pod zemijo. Sve tov no! Svetovni dan turizma si nekateri raziagai o po svoj e. Da moraj o potovati v svet. Ne pa, da bi bilo treba čim več sveta privabiti k nam. Danes in vče raj Novoizvoijeni poslanci se zavzemaj o za to, da bo jutri l epše, kot j e danes. Da se ie ne bi ob koncu njihovega mandata spet izkazal o, da j e bilo včeraj l epše kot danes. Z grenkobo Šoštanjski župan praznuje z malo grenkobe: na volitvah ie zmagal, njegovi pa ne. V Ljub ljani bo zdaj bojeval veliko tež)i boj. Naj varuška - "teta" Regina JUBILEJ Humanista po poklicu in po prepričanju Pogovor s Strašnima Jožetoma ob njuni 20-letnici ustvarj anja TatjanaP odgoršek Eden je majhen, drugi visok. Eden svetlih, redkih las, drugi temen. Eden z brki, drugi po novem brez njih. Eden je dr. med, specialist splošne kirurgije in predstojnik otroškega oddelka v celjski bolnišnici, drugi novinar, urednik Razvedrilnega programa RTV Slovenija. Oba slišita na ime Jože. Šaljivo dvojico izpod Gore Oljke poznajo po vsej Slovenije že 20 let kot Strašna Jožeta. Kot se spo- 20 let vztrajala - pri občinstvu.« Jože Robida: »Bolj ko se ti leta nizajo v lep venček, bolj ugotavljaš, da čas hitreje beži. Če pa se ukvarjaš še s tem, s čimer se 20 let midva, in če ti je pri tem vsaj kolikor toliko lepo, je pa seveda vse mimo kot blisk.« Sta morda seštevala kilometre, število prireditev, na katerih sta v teh letih nastopila? Jože Krajnc: »Kilometrov nisva nikoli seštevala, prireditve pa včasih. V tistih najbolj plodnih letih se je nabralo različnih prireditev, TV in radijskih oddaj od 150 do 200 na leto.« Jože Robida: »V glavnem so bile poti zelo lepe, velikokrat sva jih preživljala ob pripravah na nastope, s pogovori o teh in onih temah, Jože Krajnc: »To ime se naju je prijelo po naključju. V špici oddaje, ki sva jo pripravljala za Radio Velenje, se je pojavljal tekst 'prihajata strašna Jožeta', pri čemer je imela beseda strašna drug pomen. Na začetku sva se ukvarjala tudi s političnimi vici in tam je morda bolj »pasala«, a nič ne de, če je pri tem ostalo.« Jože Robida: »Morda bi dodal, da nisva samo strašna Jožeta, ampak sva občasno tudi lepa, grozno lepa, zabavna, vesela ... Jožeta pa sva in to definitivno drži.« Na odru sta prijatelja, se tudi zasebno veliko družita? Jože Krajnc: »Jasno, ne gre drugače. Na nastope se je potrebno pripraviti, poskušava biti inova- dobi, sta dve desetletji ustvarjanja Jože Robida in Jože Krajnc proslavila tam, kjer sta prvič stopila na odrske deske - pred domačim občinstvom. Predvečerom legend, kot sta poimenovala prireditev, s kate ro so v Šmart nem ob Paki sklenili 2. poletni festival Poletje pod kozolcem 2008, smo jima zastavili nekaj vprašanj, nanje pa sta takole odgovorila: Za nekoga je 20 let dolga, za druge kratka doba. Kaj pa za vaju? Jože Krajnc: »Predvsem je lepa doba, doba, ki je minila zelo hitro, doba, iz katere se bova, hvala bogu, imela kaj spominjati. Upam, da tudi doba, ki je pustila kaj sledi pri tistih, zaradi katerih sva teh včasih tudi ob molčanju, poslušanju kakšne dobre muzike in tudi tako, da je kdo malo zadremal, pa je drugi vozil.« Kako sta prišla na idejo, da bi nastopila skupaj? Jože Robida: »Zgodilo se je po naključju. Iz skupine Gledališča pod kozolcem Šmartno ob Paki, ki se je nekoliko več ukvarjala s humorjem, sta na koncu kozolca ostali dve ranti in to sva bila midva. Iz naključnega začetka se je stvar peljala naprej in se pelje še danes.« Sta res Strašna Jožeta? Jože Robida: »Ja, verjamem, da sva. Če kaj takega počneš, moraš biti strašen.« Na odru stak asnejeS trašnaJ ožetad okazala, dan ista takšna starčka, kot sta pozdravila številno občinstvo na začetku prireditve. tivna, sveža, s tem nočem reči, da ne prodajava kdaj starih vicev, ampak v vsakem primeru se je treba pripraviti, pomeniti, kdaj pa kdaj pa tudi kar tako usesti.« Jože Robi da: »To je posel, pri katerem si morata dva na nek način ustrezati, sploh če zdržita skupaj 20 let. Da bi se zasebno še lahko bolj družila, pa skorajda zmanjka časa, ker kdaj pa kdaj pa morava biti s svojimi ženama.« Imata več stičnih točk, katere bi najbolj izstopale? Jože Robida: »Jaz sem pameten, Jože je pa lep. Če sva skupaj, sem jaz eno tretjino Jožetov, če sva narazen, se pa hvalim, da sem dve tretjini. No, glavna stična točka je najin odnos do življenja. Mislim, da je ta v principu iskriv. Življenja ne jemljeva kot muke, ampak ga velikokrat gledava z lepše plati. Zdi se nama, da greš tako skozi življenje enostavneje in lažje.« Jože Krajnc: »Oba sva humanista po poklicu in po prepričanju, veliko in rada sva med ljudmi, iz njih črpava snov za svoje nastope. To počneva za ljudi, in kar je najbolj pomembno, poskušava življenje jemati z vedre plati. Prepričana sva namreč, da se tako da lažje premagati marsikaj, kar tudi humoristom grenkega pride na poti.« Kateri bi bili vajiniplusi in minusi? Jože Krajnc: »Hu. Do nedavnega so bili moji plusi 99 kilogramov in brki, sedaj pa so minus brki in 12 kilogramov. Za vse ostalo pa bi bilo potrebno vprašati koga drugega, ker sem premalo samokritičen.« Jože Robida: »Moj plusje zagotovo to, da je z leti čedalje več minusov. Če sta dva minusa skupaj, je to velik plus. Izgubil sem nekaj las, zob... No, mislim, da je moj glavni plus odnos do življenja, humorističen pogled na svet. O negativnih stvareh pa naj raje presodijo drugi.« Kdo je glavni, kdo je večji humorist? Jože Robida: »Midva sva tako glavna, da večjega humorista ni.« Jože Krajnc: »Midva sva zelo enakovreden tandem. Če bi hotel kdo »špilat« šefa, bi že zdavnaj drug naredil menedžerski prevzem. Odnos je izrazito enakopraven.« Kaj pa doma, kdo je glavni. Sta doma glasna ali sta bolj tiho? Jože Krajc: »Kako je pa pri vas?-Zakaj pa bi bilo pri nas drugače, ha, ha. Doma sva seveda bolj tiho.« Jože Robida: »Jasno in glasno: doma je glavna žena.« Po horoskopu sta kozorog in oven. Torej dve rogati živali. Si kdaj skočita v lase, se skregata? Jože Krajnc: »Spomin res ne seže več tako daleč, vendar mislim, da se skregala še nisva.« Jože Robida: »Spomnim se groz- nega »konflikta« za šankom, vendar se nisva kregala midva med sabo, pač pa je naju zmerjal nekdo drug. Ena iskriva reč pa je bila. Ko sem Jožetu malenkost preveč v zasebni zadevi solil pamet, mi je po 15, 20 ne pivih, špriceijih, ampak minutah povedal čisto počasi in po tiho: a, veš kaj, to te pa čisto nič ne briga.« Kaj mislita bi o vaju rekli ženi? Jože Robida: »Mislim, da vglav-nem tisto, kar sva povedala midva. Kakšne pripombe bi že imela, preveč kritizirala pa me, mislim, le ne bi.« Jože Krajc: »Kot za vse ženske na tem svetu tudi za mojo ženo velja, je to knjiga, ki jo je izjemno, izjemno težko prebrati, preštudirati in razkriti. Ne bi si upal napovedati, kaj bi rekla o meni. Upam, da kaj hudo slabega ne.« Jože Robida: »Če smem namignit: jaz bi pa lahko napovedal, a ne bom.« Vama je kdo že dal kakšno prizna nje? Jože Krajnc: »O ja, priznanj se je nekaj nabralo: gledaliških, komplimentov po nastopih. Čeprav največje priznanje je odziv pri občinstvu in tega sva daleč najbolj vesela.« Jože Robida: »Za priznanja mi v življenju nikoli ni bilo kaj preveč. So sicer fajna, zelo lepo je, če jih dobiš. Je pa tako, da se da tudi brez njih čisto lepo zdržati. Priznanje za človeka, ki se pojavlja med ljudmi in jih ima rad, je to, da mu ti to vračajo.« Načrti. Najbrž vama jih ne manjka. Jože Robida: »Na 20-letnem potovanju sva bolj hitela, sedaj pa bova bolj počasi, upam, nadaljevala v tej smeri.« Jože Krajnc: »Sliši se zelo oguljeno, je pa res: če bova živa in zdrava, verjamem, da bova zmogla tudi volje (verjamem tudi, da naju bodo ljudje še radi gledali in poslušali), bova počasi, počasi hitela proti 50 -letnici.« Še kašno zgoščenka? Jože Krajnc: »Ja, se tudi lahko zgodi.« Jože Robida: »Pripravljava, zaenkrat vsaj v mislih.« ■ Pred nedavnim se je na praznovanju 70. rojstnega dne naše »tete Regine« zbrala zelo pisana druščina: poleg slavljenkine družine in sorodnikov ter prijateljev še starši in otroci vseh njenih varovancev, ki so v teku let pri Zagradišniko-vih našli svoj dnevni drugi dom. Vseh je bilo 98 in prav za vsakega še vedno pozna njegovo ime in jih spo zna, čeprav so to sedaj že vsi odrasli ljudje in marsikoga leta ni videla. Vsak je bil deležen enakega, toplega objema in blagodejnega pogleda, s katerim je premerila »svoje otroke«. Bila je prav taka, kot vsako jutro pred mnogimi leti, ko smo en za drugim pripeljali svoje otro ke k njej in potem res brez skrbi odšli v služ bo. Vede li smo, da imajo naši otroci pri njej vse, kar potrebujejo: primerno prehrano, dovolj spanja, gibanja, igranja in predvsem ljubezni. Brez formalne pedagoške izobrazbe je otrokom znala posredovati dognano igranje z izbranimi igrali, ki so jih pripravljala na številne življenjske situacije. Imeli so vso svobodo, v kateri pa je veljalo nekaj pravil, ki so jih otroci sprejeli povsem samo po sebi umevno: nič pretepanja, nič tožarjenja, nič laganja, vsi smo ena ki in se ima mo radi, sta rej ši pomagajo mlajšim. Deklice v predšolski starosti so znale nadvse strokovno previti dojenčka, tudi pravega, pomagale pri pogrinjanju mize za skupne obroke in še tisoč drugih malenkosti. Eno od pravil je bilo tudi: nihče ne sme sam v delavnico in stikati po njej. In vendar so otroci čutili, da se za resnim pogledom in črnimi brki »strica Ludvika«, Regininega soproga, skriva topla duša, ki jih ima vse iskre no rada. Z njim so spoznavali marsikaj, za kar so mestni otroci sicer prikrajšani: opravila v delavnici, koline, dimljenje klobas, napeljavo centralne kurjave in še in še. Ob takem varstvu je razumljivo, daje najina hčerka s »pri nas« hotela reči 'pri Zagradišnikovih'. Živo se spominjam prvega prihoda v njihovo ljubeznivo, vedno odprto hišo: hči je bila stara 2 leti in pol, po težki operaciji s komplikacijami silno nezaupljiva do ljudi. Nihče se ji ni smel približati, še manj dotakniti. Ko sem hotela oditi, je seveda silno jokala. Teta Regina je uporabilo vso svojo umetnost tolaženja, pa ni nič pomagalo. Potem pa jo je prijela za drobno ročico in ji rekla: "Veš kaj, če ti pri nas ni všeč in nočeš ostati, pa greva noter po tvoje stva ri in te bo mami ca peljala domov." - Še preden sem priš la do ces te, je jok utih nil. Kot vedno je teta Regina našla tisti pravi, prirojeni pedagoški prijem, da je rešila situacijo. Samo nekaj mesecev kasneje so tekle solze, ko je bilo treba ob dveh iti domov! Vsi taki in podobni dogodki so mi šli skozi glavo, ko sem jo v soboto gledala, kako se kakor mladenka vrti z vsemi svojimi varovanci in drugimi gos ti. Vsa dari la, ki smo jih nanosili, so lahko le kapljica v zahva lo za vse lepo, kar so otro ci doživeli v tej družini. Bili so njen del, vedno jim je dala občutek, da se lahko kadarkoli zatečejo po pomoč. Z ganljivimi besedami in prekrasnim petjem je to izrazila vnukinja Barbara s prijateljicami, vnukinja Jerneja pa je za babico in njene goste pripravila pravo razkošje prekrasnih in čudovito slastnih tort. Ob besedah Reginine sestre, v imenu sorodnikov, nečaka v imenu vseh nečakov in nečakinj in Ive Oštir, v imenu staršev varovancev nas je večina začela živčno iskati robčke. Tudi slavljenki so se oro-sile oči, toda ostala je taka kot vedno: ljubezniv nasmeh in utelešena mirnost. Prav zato, teta Regina, vas »vaši otroci« imajo tako zelo radi, za nas starše pa - čeprav žal nimamo te formalne možnosti -ste in ostajate nosilka najvišjega priznanja, priznanja od srca: NAJ VARUŠKA. Vse lepe besede ob srečanju bi lahko napolnile debelo knjigo s skupno željo: ostanite zdravi in takš ni, kot ste! ■ Ingeborg Čas, slika: Franc Čas Fazančki izgubili perje V ponedeljek, 15. 9., je bil za gimnazijske fazane (1. letnike) poseben dan. Na ta dan so izgubili svoje perje in postali v očeh starejših letnikov »enakovredni« vsem gimnazijcem. O pripravljanju fazanov na ta dan se ni govorilo, vemo pa, da so se še morda preveč dobro na to pripravili starejši letniki, ki so organizirali krst. Pripravili so zanimive, zabavne in predvsem smešne naloge, ki so jih morali kasneje opraviti fazani, razdeljeni po razredih. Videli smo lahko različne plese (zaplesati so morali namreč na štiri različne zvrsti glasbe - hou- "»HAS se, metal, narodnozabavno in rap glasbo), preobrazbo fantov in deklet, igro s koruzo, pa tudi nalogo, v kateri so fazane po obrazu namazali z medom, potem pa so morali s pihanjem iz moke poiskati par zrn koruze. Prireditev je bila nedvomno zabavna, pa tudi dobro obiskana. Zabavali so se tudi učitelji in sam ravnatelj, ki ni skrival znakov navdušenja. Ob koncu prireditve so vsi tako ali drugače počasi odšli proti domu, posebej dvignjene glave pa so imeli 1. Š, ki so si zaslužili naziv »Naj fazanski razred šol. leta 2008/2009«. Gimnazijci jim želijo, da bi ta naziv ponosno nosili, vsem fazanom pa še sporočajo: »Dobrodošli med nas!« ■ Mojca Marš mladi dopisnic oročfljo Utrinki iz šole v naravi Ze kar v drugem tednu novega šolskega leta smo petošolci OŠ Gorica in POŠ Vinska Gora odšli v šolo v naravi. Tokrat smo preživeli pet čudovitih dni (od 8. 9. do 12. 9.) v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti, v osrčju prelepe vasice Gorenje nad Zreča-mi. Učenci so se cel teden lahko preizkušali v lokostrelstvu, plezanju, orientaciji, postavljanju ognja in cirkuških veščinah. Učili smo se o vremenu, ekologiji - ločevanju odpadkov, energiji, odšli smo tudi na daljši pohod in spoznali Pohorsko hišo. Svoje vsakodnevne vtise so učenci pridno zapisovali v dnevnike. Preberite si nekaj utrinkov. ■ Razredničarke:Z denkaK odrte, SonjaR amšak inJ asna Ovnik Lokostrelstvo in nogomet Za mano je teden dni, ki sem jih preživel v šoli v naravi. V spomin se mi je najbolj vtisnilo streljanje z lokom. Zbrali smo se za domom. Najprej smo pripravili vse potrebno. Nato je učitelj Aleš prinesel loka in nam razložil pravila streljanja z lokom. Potem je to še ponovil v prostoru za streljanje in začeli smo streljati. Zelo dobro sem streljal. Pri koncu streljanja so nas Sove prehitele le za dve točki. Potem nam je učitelj rekel, da lahko igramo nogomet. Tekma je bila zelo napeta. V zadnjih dvajsetih sekundah smo dali gol in zmagali. Ta dogodek mi je bil najbolj všeč in moral sem ga opisati. ■ AljažO setič,5 .r. POŠ Orientacija V torek smo vstali zelo zgodaj ter šli na jutranjo telovadbo. Dežurni smo morali zapustiti igrišče pet minut prej, da smo pripravili vse potrebno zaz ajtrk. Po zajtrku smo imeli kratek počitek, nato pa pouk. Učili smo se o barvah na zemljevidih, o legi različnih krajev ter azimutu. Nato smo odšli na orientacijski pohod. Začeli smo ga pred domom in končali na igrišču. Vmes pa se je zgodilo še kar nekaj stvari. Naša skupina je najprej sreča- la skupino, kije na pot krenila druga in se je, tako kot vse druge skupine, že takoj izgubila. Skupaj smo nadaljevali pot, ko nas je dohitela prva skupina. Ko nas je malo pred staro pohorsko hišo dohitela še zadnja skupina, smo bežali tako hitro, da smo izgubili Azro in Metko. Ko smo prišli iz gozda, je bila učiteljica zelo v skrbeh. Skupina, pred katero smo bežali, nas je že prehitela, zato smo šli po četrto skupino, kije sedela na kamenju. Nato smo skupaj odšli v dom. Ugotovili smo, da smo vsi srečno prispeli na cilj. Tam smo dobili drugo navodilo. Odpravili smo se po vasi in morali smo opisati pot. Tokrat se nismo izgubili. Naučili pa smo se, da prijateljev ne smemo zapustiti. ■ Matic Lorger, 5. a Plezanje Bilje čas za plezanje. Šli smo vtelo-vadnico. Učiteljica Snežana nam je dala navodila, kako moramo plezati. Najprej smo plezali na nizki steni. Pred plezanjem na visoki steni sem imel tremo. Ko sem prišel na vrsto, mi je učiteljica Snežana dala pas. Potem pa sem šel ple zat. Ko sem pri šel do polovi ce, sem pogle dal dol. » Mama mia«, sem si rekel in šel naprej. Pol metra pred vrhom mi je spodrsnilo. Bil sem jezen kot še nikoli. Ko smo vsi prišli na vrsto, je učiteljica rekla, da lahko gremo še enkrat. Drugič mi ni spodrsnilo in sem prišel do vrha (maske). Užival sem med spustom. To je bil moj najboljši dan v življenju. ■ Žan Hudournik Gunzek, 5. a Ognji in ognjišča V četrtek smo v šoli v naravi imeli temo Ognji in ognjišča. Šli smo na obronek gozda. Najprej smo morali skopati luknjo, globoko približno 10 cm in široko približno 30 cm. Potem smo morali prinesti kamne in jih naložiti okoli luknje. Palice smo šli nabirat globoko v gozd, ker smo delali ogenj v obliki piramide. Nabrati smo morali tudi dračje za prvo plast, veliko za dolžino dlani, tanke palice, dolge od komolca do konca dlani ter srednje debele palice, dolge od komolca do začetka dlani, ter še debelo ravno palico za sredino. Najprej smo na sredino luknje zapičili najdebelejšo in najdaljšo sredinsko palico. Okoli smo naložili dračje in ga stisnili. Na dračje smo polagali najdaljše palice. Pogledali smo, od kod piha veter, in tam v ogenj naredili luknjo. Zakurili smo in počakali, daje ogenj dogorel. Nato smo na oglju spekli jabolka. Bila so zelo okusna. Ko smo za sabo zabrisali sledi, smo se naučili plesati Rimšimšim. Ta dan mi je bil zelo zabaven. Za postavljanje ognja smo dobili desetko. ■ Lara Atelšek, 5. a Festival Velenje Abonmaji 2008/2009 Zlati abonma Cankarjev dom, Gallusova dvorana Vpis v ta abonma je že zaključen! Torek, 7. oktober. 2008, ob 20.00, Cankarjev dom, Gallusova dvorana Bamberški simfoniki_ Petek, 21. nov. 2008, ob 20.00, Cankarjev dom, Gallusova dvorana Bach collegium Japan_ Torek, 9. december 2008, ob 20.00, Cankarjev dom, Gallusova dvorana Kraljeva flamska filharmonija Torek, 17. februar 2009, ob 20.00, Cankarjev dom, Gallusova dvorana Komorni orkester Orpheus New York_ Sreda, 22. april 2009, ob 20.00, Cankarjev dom, Gallusova dvorana Pekinški simfonični orkester Sreda, 20. maj 2009, ob 20.00, Cankarjev dom, Gallusova dvorana Simfonični orkester Frankfurtskega radia Beli abonma November 2008, Dom kulture Velenje SNG Nova Gorica in Gledališče Koper Iztok Mlakar: Duohtar pod mus! Režija: Vito Taufer December 2008, Dom kulture Velenje SNG Drama Ljubljana Matjaž Zupančič: Vladimir Režija: Matjaž Zupančič 13. januar 2009, ob 19.30, Dom kulture Velenje Slovensko ljudsko gledališče Celje Richard Bean: Evrofilija Režija: Boris Kobal Februar 2009, Dom kulture Velenje Mladinsko gledališče Ljubljana Tena Štivičic: Fragile! Režija: Matjaž Pograjc Marec 2009, Dom kulture Velenje SNG Drama Ljubljana Julian Barnes: Prerekanja Režija: Boris Cavazza April 2009, Dom kulture Velenje Mestno gledališče Ljubljansko Marius von Mayenburg: Grdoba Režija: Boris Kobal Zeleni abonma Petek,14. november, Dom kulture Velenje Produkcija Rozinteater Andrej Rozman Roza: Najemnina -We are the Nation on the Best Location Režija: Andrej Rozman Roza Torek, 25. november, Dom kulture Velenje GOML - Gledališče za otroke in mlade Ljubljana Noël Coward: Spiritistična komedija Režija: Iztok Valič Januar 2008, Dom kulture Velenje Produkcija: Novi ZATO Thomas Brussig: Fuzbal je vse! Režija: Samo M. Strelec. Igra: Goj-mir Lešnjak Gojc. Februar 2008, Dom kulture Velenje Mest no gle da li šče Ptuj T. Toš/W. Shakespeare: Hamlet Režija in igra: Tadej Toš Marec 2009, Dom kulture Velenje Gustav film, Ljubljana Matevž Luzar: Ona+On Režija: Matevž Luzar April 2009, Dom kulture Velenje Café teater, Ljubljana Marko Pokorn: Kdo vam je pa to delu? Režija: Jaša Jamnik. Igra: Boris Kobal. Pikin abon ma Sobota, 8. november 2008, ob 10.00, Dom kulture Velenje Damjana Golavšek: Čarovnije - protipackarije Muzikal Sobota, 29. november 2008, ob 10.00, Dom kulture Velenje Teater za vse Jesenice Bernarda Gašperšič/Jaroslav Cefe-ra: Škrat iz opere Glasbeno lutkovna predstava Sobota, 10. januar 2009, ob 10.00, Dom kulture Velenje Mavrično gledališče Ljubljana Jana Str ži nar: Pravljica o brezi Lutke Sobota, 31. januar 2009, ob 10.00, Dom kulture Velenje Lut kov no gle da li šče Mari bor Waldemar Bonsels: Čebelica Maja Lut ke Režija: Ivana Djilas Sobota, 7. marec 2009, ob 10.00, Dom kulture Velenje SLG Celje Kajetan Kovič: Maček Muri Muzi kal Režija: Matjaž Latin Sobota, 4. april 2009, ob 10.00, Dom kulture Velenje Plesni studio N Velenje Kaj je to na dnu morja? Ples na prav lji ca Kore o gra fija: Polo na Boru ta. Reži ja: Nina Mavec Kren ker. Abon ma Kla si ka Abon ma Obis ki Četrtek, 23. oktober 2008, ob 19.30, Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, velika dvorana Primož Parovel, harmonika, Hsin-Ying Chen, sopran_ Torek, 18. november 2008, ob 19.30, Glasbena šola Frana Koruna Koželj ske ga Vele nje, veli ka dvo ra na Godalni Kvartet Tartini Torek, 16. december 2008, ob 19.30, Glasbena šola Frana Koruna Koželj ske ga Vele nje, veli ka dvo ra na Carmina„Slovenica, zborovodja: Karmina Šilec Torek, 6. januar 2009, ob 19.30, Glasbena šola Frana Koruna Koželj-ske ga Vele nje, veli ka dvo ra na Dunajski flavtisti, Adelheid Blovsky-Miller, harfa_ Četrtek, 5. februar 2009, ob 19.30, Glas be na šola Fra na Koru na Koželj -ske ga Vele nje, orgel ska dvo ra na Martin Sander, orgle_ Torek, 10. marec 2009, ob 19.30, Glas be na šola Fra na Koru na Koželj -ske ga Vele nje, veli ka dvo ra na Denys Masliuk, klavir Sreda, 29. oktober 2008, ob 19.30, Cankarjev dom, Gallusova dvorana Les Ballets de Monte Carlo La Belle (Lepotica) Baletpo motivih Trnuljčice - Petra Iljiča Čajkovskega Režija in koreografija: Jean-Cristo-phe Maiilot Sobota, 26. november 2008, ob 19.30, SNG Maribor, velika dvorana Giuseppe Verdi: Traviata Režija: Hugo de Ana. Dirigent: Francesco Rosa Ponedeljek, 22. dec. 2008, ob 19.30, Cankarjev dom, Linhartova dvorana SNG Opera in balet Ljubljana Franz Lehár: Vesela vdova Dirigent: Marko Gašperšič Petek, 30. januar 2009, ob 19.30, Cankarjev dom Ljubljana, Gal lu so va dvo ra na Slo ven sko mla din sko gle da li šče, SNG Drama, Opera in balet Maribor, Cankarjev dom, SSG Trst William Shakespeare: Vihar Režija: Vito Taufer Marec 2009 Slov. narodno gledališče Drama Ljub. William Shakespeare: Kralj Lear Režija: Mile Korun Torek, 9. junij 2009, ob 20.00, Café Teater v kopr. s Cankarjevim domom La vie en rose - Mednarodni večer šansonov Umet. vodenje: Vita Mavrič - Stražišar Abonma Klub Sobota, 8. november 2008, ob 20.30, Dvorana Centra Nova Kristina Oberžan & Grooveyards Swing jazz Sreda, 3. december 2008, ob 20.30, Dvo ra na Cen tra Nova Oksana & friends Klasika, tango, salsa Petek, 23. januar 2009, ob 20.30, Dom kulture Velenje Kata le na Etno_ Petek, 13. februar 2009, ob 20.30, Dvo ra na Cen tra Nova Jure Ivanušič in Nordunk Jacques Brel: Srce v kovčku -večer Brelovih šansonov Sobota, 7. marec 2009, ob 20.30, Dvo ra na Cen tra Nova Vesna Petkovic sekstet Balkan etno jazz Petek, 17. april 2009, ob 20.30, Dvo ra na Cen tra Nova Mljask World music Filmski abonma Paket desetih kinopredstav za ceno sedmih. Otroška filmska desetka Paket desetih otroških matinej v Kinu Velenje za ceno sedmih. Cene abonmajev BELI ABONMA Cena abonmaja: 55 EUR. Cena vstopnice za posamezno predstavo: 14 EUR. Dijaki, študentje in upokojenci imajo pri nakupu abonmaja 10 % popusta. Predstave Belega abonmaja bodo v dvorani Doma kulture Vele nje na spo re du pred vi do ma ob ponedeljkih, torkih ali sredah ob 19.30 uri. ZELENI ABONMA Cena abon ma ja: 65 EUR. Cenavstopniceza posamezno predstavo: 15 EUR. Dijaki, študentje in upokojenci imajo pri nakupu abonmaja 10% popusta. Predstave Zelenega abonmaja bodo v dvorani Doma kulture Velenje na sporedu predvidoma ob četrtkih, petkih ali sobotah ob 19.30 uri. PIKIN ABON MA Cena abon ma ja: 22 EUR. Cena vstopnice za posamezno predstavo: 5 EUR. Predstave Pikinega abonmaja bodo v dvorani Doma kulture Velenje na sporedu predvidoma ob sobotah ob 10. uri. ABONMA KLUB Cena abon ma ja: 60 EUR. Cena vstopnice za posamezno predstavo: 15 EUR. Dijaki, študentje in upokojenci imajo pri nakupu abonmaja 10% popusta. Predstave Abonmaja Klub bodo v dvorani Centra Nova, ob 20.30 uri. Koncert skupine Katalena pa bo v veliki dvorani Doma kulture Velenje. ABONMA KLASIKA Cena abon ma ja: 50 EUR. Cena vstopnice za posamezno predstavo: 13 EUR. Dijaki, študentje in upokojenci imajo pri nakupu abonmaja 50 % popusta. Predstave Abonmaja Kla si ka bodo v dvo ra nah Glas be ne šole Velenje na sporedu ob torkih in četrtkih ob 19.30 uri. ABONMA OBISKI Cena abonmaja: abonenti bodo vstopnice za predstave plačevali posebej. Organizacija abonmaja (prevoz): 75 EUR. ZLATI ABON MA Vpis v ta abonma je že zaključen! FILMSKI ABONMA Cena abonmaja: 25 EUR. Cena vstopnice za posamezno pred-sta vo: 3,50 EUR. OTROŠKA FILMSKA DESETKA Film ski otroš ki abon ma Cena abonmaja: 18 EUR. Cena vstopnice za posamezno predstavo: 2,50 EUR. Vpisovanje abonmajev Vpis abonmajev bo potekal v Domu kulture Velenje, Titovtrg4 (prvo nadstropje). Prednost pri vpisovanju bodo ime li sta ri abo nen ti. Vpi sova nje STA RIH abo nen tov - četrtek, 9. oktober, od 9. do 11. ter od 15. do 18. ure - petek, 10. oktober, od 9. do 11. ter od 15. do 18. ure - sobota, 11. oktober, od 9. do 11. ure - ponedeljek, 13. oktober, od 9. do 11. ter od 15. do 18. ure Stari abonenti, ki želijo obnoviti svoj sedež, lah ko to sto ri jo tudi z vpla či -lom znes ka abon ma ja na poslov ni račun Festivala Velenje (0133-36000000-731 sklic 760160) do vključno ponedeljka, 13. oktobra 2008. O vpla či lu nas mora jo nuj no obves ti ti po elektronski pošti (andreja.zele-nik@guest.arnes.si) ali po tel. 03898-25-70. Vtem primeru bomo starim abo nen tom obdrža li sedež tudi za sezono 2008/09, abonmajske vstop ni ce pa posla li po pošti. Vpi sova nje NOVIH abo nen tov - sreda, 15. oktober, od 9. do 11. ter od 15. do 18. ure - četrtek, 16. oktober, od 9. do 11. ter od 15. do 18. ure - petek, 17. oktober, od 9. do 11. ter od 15. do 18. ure - sobota, 18. oktober, od 9. do 11. ure Vpisovanje abonmaja Klasika bo potekalo tudi v prostorih Glasbe- - četrtek, 9. oktober, od 16. do 18. ure - petek 10. oktober, od 16. do 18. ure - od ponedeljka, 13. oktobra, do - petka 17. oktobra, od 16. do 18. ure Vse abonmaje lahko plačate z gotovino ali z dve ma čeko ma, pri čemer je drugi ček unovčljiv do 20. decembra 2008. Pomemb no Abonenti bodo o vseh predstavah in drugih prireditvah Festivala Velenje pra vi lo ma obve šče ni pis no. Zara di možnosti sprememb v programu vas pri jaz no pro si mo, da vsee no sle di te še objavam v lokalnih medi jih (Naš čas, Radio Velenje, Moj radio, videos-trani). Abonenti z vpisom abonmaja pristajajo na vodenje in uporabo njihove ga naslo va v evi den cah Fes ti va la Velenje. Festival Velenje si pridržuje pravico do spremembe programov in odpovedi vpi sa ne ga abon ma ja, če bi se za vpis posameznega abonmaja odločilo pre ma lo abo nen tov. Osta le infor ma ci je Festival Velenje, Titov trg 4,3320 Velenje; telefon: 03/898-25-72, 03/898-25-70. E-pošta: matjaz.salej@guest.arnes.si, andreja.zelenik@guest.arnes.si (za abon ma Kla si ka pa tudi: abo.klasika@gmail.com) Splet: http://fes ti val.vele nje. si ne VI PISETE Ali je vaše srce ogroženo? f% | Bolezni srca in žilja ter možgan- za bolezni srca in žilja ter možgan- prevelikim uživanjem soli lahko \ ^ ^ Bolezni srca in žilja ter možganska kap povzročijo največ smrti na svetu. Skupaj zahtevajo kar 17,5 milijona življenj na leto. Prav zato je bil svetovni dan srca, 28. september, namenjen osveščanju javnosti o dejavnikih tveganja in promociji preventivnih ukrepov za zmanjševanje bolezni srca in možganske kapi. Bolezni srca in žilja ter možganska kap so naj po gos tej ši vzro ki smrti na svetu. Letno zaradi njih umre 17,5 milijonov ljudi. Mnogi se ne zavedamo, da nas ogrožata naš življenjski slog in dednost. Nekatere dejavnike tveganja, kot so visok krvni tlak, holesterol in kajenje, lahko nadziramo sami, nekaterih, kot so spol in dru žin sko pogoje ni dejavniki, ne moremo. Vsak dejavnik posebej ali njihova kombinacija lahko zvišajo tveganje za bolezni srca in žilja ter možgansko kap. Cilj praznovanja svetovnega dneva srca je pomagati prepoznati celokupno ogroženost ter vzpodbuditi k akciji za njeno preprečevanje. Letošnj egeslo dneva srca je bilo »Ali je vaše srce ogroženo?«. Ob svetovnem dnevu srca organizira Svetovna zveza za srce s svojimi člani in partnerji številne teles-noaktivne dejavnosti, kot so pohodi, teki, vadbe v fitnesih, javna posvetovanja, znanstvene forume, razstave, koncerte ter športna tekmovanja. »Spoznajte svojo ogroženost« in živite srčno! Spremenljivi dejavniki tveganja za bolezni srca in žilja ter možgansko kap so številni, pomembno pa je, da lahko nanje vplivamo z načinom življenja, spremembo navad in zdravili. • Visok krvni tlak je najpomembnejši dejavnik tveganja za možgansko kap, saj povzroči približno polovico vseh bolezni srca in žil ter možganskih kapi. • Visoka vrednost holesterola je vzrok za približno eno tretjino srčnožilnih bolezni in možganskih kapi na svetu. Delimo ga na dobri holesterol HDL in slabi holesterol LDL. Visoke vrednosti trigliceri-dov so prav tako povezane s srčnimi boleznimi. • Sladkorni bolniki so dvakrat bolj ogroženi, da bodo zboleli za srčnožilnimi boleznimi in možgansko kapjo. • Tobačni dim je hud dejavnik tveganja, saj so kadilci do dvakrat bolj ogroženi kot nekadilci. • Debelost in prekomerna telesna teža zvišujeta tveganje za visok krvni tlak, sladkorno bolezen in slabšo prehodnost arterij. Posledično se zviša indeks telesne mase (ITM), ki odraža razmerje med težo in telesno višino. Dejavnik tveganja je tudi kopičenje trebušne maščobe, ki se najlaže meri z obsegom pasu ali z razmerjem med obsegom pasu in bokov. • Pomanjkanje telesne dejavnosti zviša tveganje za nastanek bolezni srca za 150 odstotkov. • Neuravnotežena prehrana s prevelikim uživanjem soli lahko povzroči visok krvni tlak. Preveč maščob povzroči spremembe žilne stene in slabšo prehodnost arterij. Premalo sadja in zelenjave je vzrok za 20 odstotkov bolezni srca in ožilja ter možganske kapi na svetu. Poznamo tudi nespremenljive dejavnike tveganja, na katere pa žal ne moremo vplivati. • S starostjo se veča število dejavnikov tveganja, kar povzroča višjo stopnjo ogroženosti za starejše starostne skupine. Po 5 5. letustaros-ti se ogroženost namreč podvoji na vsakih deset let. • Družinsko pogojeni dejavniki: če so vaši starši ali bližnji sorodniki zboleli za koronarno srčno boleznijo ali možgansko kapjo pred 55. letom starosti (za moške) ali 65. letom starosti (za ženske), se vaša ogroženost poveča. • Spol: srčnožilne bolezni bolj ogrožajo moške kot ženske pred menopavzo. Toda po menopavzi je stopnja ogroženosti na enaki ravni. Tveganje za možgansko kap je enako za oba spola. Visok krvni tlak velja že dolgo za tihega ubijalca. Pogosto ne povzroča simptomov, kljub temu pa lahko povzroči znatno škodo vašemu srcu in žilam ter zvišuje ogroženost za srčnožilne bolezni in možgansko kap. Ljudje z visokim krvnim tlakom so trikrat bolj ogroženi kot ljudje z normalnim krvnim tlakom. Edini način, da ugotovite, ali imate visok krvni tlak, je merjenje. \ i CO r ivi Potrebne so redne kontrolne meritve, saj krvni tlak lahko niha iz dneva v dan. Visok krvni tlak lahko znižate sami s spremembo načina življenja, kot je zmanjšanje vnosa soli, povečanje telesne dejavnosti in/ali z zdravili, kadar je to potrebno. Še je čas, da zmanjšate svojo ogrože nost, zato: • uživajte več sadja in zelenjave vsaj petkrat na dan. • Bodite telesno aktivni - že 30 minut zmerne telesne dejavnosti na dan lahko zniža krvni tlak. • Uporabljajte manj soli in se izogibajte prej pripravljeni hrani, omejite vnos soli na 5 g na dan. • Opustite kajenje - ogroženost za koronarno srčno bolezen se bo prepolovila v enem letu in se znižala na normalno raven v 15 letih. • Vzdržujte zdravo telesno težo: znižanje telesne teže skupaj z nižjim vnosom soli znižuje krvni tlak. Izkoristite lepe jesenske dni in se odpravite v naravo. Na kolo, na sprehod - za srce in zdravje. Zase. ■ Janez Poles Golobice, mlečnice in sirovke Golobice (Russula) so zelo obširna družina gob. V Sloveniji je bilo najdenih preko 150 vrst golobic in vseh na pogled (makroskopsko) ni mogoče točno poimenovati. Golobice so lističarke z malo vegastimi klobuki, imajo lomljiv bet, so brez zastiralca, brez koprene na betu in nimajo ovojnice v dnišču. Poleg zunanjega videza lahko golobice ločimo tudi po vonju in okusu. Če smo trdno prepričani, da je goba golobica, lahko damo mali košček gobe na konico jezika. Če je goba prijetnega vonja in okusa, je to ena iz skupine pogojno užitnih ali užitnih golobic. Vseh golobic ne pokušamo po okusu. Izogibajmo se rdečih, svetlečih, lomljivih in lepljivih golobic. Zeleni in zelenoijavi klobučki golobic pa so pogosto povsem enake barve kot klobuček smrtno strupene zelene mušnice (Amani-ta phalloides)! Vendar imajo muš-nice povsem drugačno zunanjost. Golobice smo v Gobarskem kotičku bolj podrobno opisali že lansko poletje. GOBARSKI HOJI Km Sočnam lečnica( Lactarius volemus) Užitnas irovka( Lactarius deliciosus) Mlečnice in sirovke (Lactarius) so sorodna družina golobic. V Sloveniji je bilo najdenih približno 100 vrst. Prepoznamo jih po mlečku, ki priteče iz gobjega tkiva na mestih, kjer gobo poškodujemo ali pre- lomimo. Mlečnice in sirovke določamo po zunanjem videzu, po vonju in barvi mlečka. Zelo pomembno je tudi, kako se mleček na zraku obarva. Če je goba že stara ali izsušena, ob prelomu nima več mlečka. Večina mlečnic in sirovk je pekočega okusa, zato niso užitne. Nekatere med njimi so tudi strupene. Goba iz družine mlečnic, ki jo je vredno pobrati, je sočna mlečnica (Lactarius volemus). V starejših knjigah jo boste našli z imenom mleč na peče ni ca. Goba ima bel mleček, ki kasneje porjavi (glej sliko 1). Goba ima značilen, zelo močan vonj in je zato ni mogo če zamenjati z drugimi podobnimi vrstami. Sočna mlečnica je dobra za pečenje, za mešanje z drugimi gobami pa zaradi močnega vonja ni primerna. Če je dovolj vlage, se v septembru (včasih zelo množično) pojavi užitna sirovka (Lactarius deliciosus). Goba ima oran žni mle ček, ki na zraku kasneje pozeleni (glej sliko 2). Ima votel bet in rada kmalu postane črviva. Poleg užitne sirovke raste pri nas še nekaj zelo podob nih vrst sirovk z oranžnim mlečkom, ki so tudi milega okusa in imajo vse bolj ali manj zelenkasti odtenek. Vse te gobice so užitne in primerne za vsestransko uporabo. V naših gozdovih pogostokrat najdemo velike bele gobe, ki imajo bel mle ček in so po oku su neko -liko pekoče. To je poprova mlečni-ca (Lactarius piperatus) ali ena od sorodnih vrst, kijih ločimo tudi po tem, kako njihov mleček oksidira. Te gobe so mla de pogoj no užit ne, vendar za nekatere ljudi težko prebavljive. Gobe so primerne za pečenje na žaru ali za nadeve pikantnih jedi. Za bolj podrobno spoznavanje gob vam - cenjeni bralci - priporočam, da obi ščete raz stave svež ih gob. Gobarsko društvo MARAUH Velenje je letos pripravilo veliko raz stavo gob v Alp skem vrtu na Golteh in na PIKINEM festivalu v Vele nju. To soboto popoldne, 4. oktobra, pa si še lahko ogledate našo razstavo gob na BUČA RI A DI v Šmartnem ob Paki. ■ JožeL ekše, Foto: AnaI vanovič Seznanili so se z zelišči Ob 10. obletnici Društva zeliščarjev Velenje smo 16. septembra zeliščarji in gostje odšli v Lipje na Grilovo dooma-čijo, da bi »zadihali s polnimi pljuči«. Ogledali smo si zeliščni vrt z več kot 80 vrstami zelišč in domačijo, ki jo obnavljajo v starinskem slogu. Za spomin smo obiskovalci dobili šopke žlahtno dišečih zdravilnih zelišč. Poskusili pa smo tudi zeliščni kruh, zeliščne napitke in pecivo. Predsednik društva Herman Mastnak je vse povabil, da si od prvih dni oktobra dalje ogledamo razstavo zdravilnih zelišč v občinski stavbi. ■ mj w\ T tltá, J TO i mñ'ií >. t * Mnenja in odmevi Odgovor na članek o zemljiščih v Stari vasi 4. septembra ste v vašem časopisu objavili članek o odkupih zemljišč v Stari vasi, ki so predvidena za pozidavo. Mestna občina Velenje/iti ??/ kolesarsko stezo na parceli št. 785/2, ki je vse od 11. aprila 2005 po denacionalizacijskem postopku v naši lasti. Ko nam je po več krat nem protes tu uspe lo gradnjo začasno ustaviti, smo 28. maja letos dobili od MOV ponudbo za odkup oz. zamenjavo zemljišča /dopis št. 465 - o5 - 0074/. Nanj smo odgovorili že 8. 6. 2008 in se odločili za zamenjavo. Do danes nismo prejeli odgovora. Na temo dena ci o na li za cij skih postopkov in solastništva z MO Velenje bi imeli še veliko povedati, vendar smo prepričani, da "bolj ko dr... mešaš, bolj smrdi". Pojdite si ogledat našo parcelo št. 2397/132 na Gorici, kjer na njej parkirajo avtomobili. Kljub intervenciji na ustreznih oddelkih MOV se zadeva ne spre me ni. Ker stanuje mo v Ljubljani in nismo vsak dan v Velenju, se bo zgodilo, da bo to parcelo nekdo asfaltiral in potem bo parcela " javno dobro."In ne bomo je več imeli v svoji lasti. To je samo ena od zadev, ki ne spada v vaš članek. Mislimo, da bi morali povprašati o teh stvareh tudi nas, "malega človeka", ki v dialogu z občino vedno potegne slabši konec. ■ Ana Kodela in družina, Ljubljana Božja volja Sedaj, ko so volitve mimo lahko spet politično pišemo. Tudi o preteklih državnozborskih volitvah. osebej tudi zato, ker se še niso polegle žolčne razprave nekaterih o krivcih za njihove neuspehe. Za desne stranke, v preteklosti samozvane stranke slovenske pomladi, je značilno, da obtožujejo druge za svoj neuspeh. Tarče so stranke levega pola. Pri tem meni- nikoli sami mo, da bi bilo bolj pošteno in produktivno, še posebej do njihovih volilcev, da bi si natočili čistega vina in iskali krivce v svojih vrstah in zgolj na svoji politični strani. Govoriti o tem, z namenom očitanja, kaj je leva stran vse organi-zi ra la, pri te gni la, pri do bi la in podobno je naravnost smešno in neobogljeno. Slednje ravno dokazuje njihovo nesposobnost, iti vase in storiti potrebno, objektivno, vsebinsko analizo. Leva politična stran ni storila nič nedopustnega, nič takšnega kar ne bi lahko tudi desna, če bi to zmogla. Tako pa se je v predvolilnem boju pokazala odločna prednost levih strank v vsebinskem utemeljevanju razlogov za potrebne spremembe, saj so posebej socialne razmere na dlani, ki ne dopuščajo več nikakršnega odlašanja, sicer nas bo hudič vzel, kot smo rekli na enem od shodov. Desna politična stran še vedno ni doumela spoznanja, da velika večina slovenskega občestva ne prenese takšne politične organiziranosti, ki vsaj deloma črpa svoj obstoj iz verskih opredelitev. Slovenci nismo tako pobožnjakarski, kot si nekateri želijo na eni, na drugi strani pa med nami še vedno obstajajo boleče izkušnje iz preteklosti za krivice in žrtve, zaradi sodelovanja klerikalcev in drugih, njim podobnih, najprej s profašis-tičnimi oblastmi v jugoslovanski kraljevini in potem z različnimi okupatorji in njihovimi pomagači. Da zaključimo lahko uporabimo besede ljubljanskega nadškofa Urana. Te je izrekel potem ko je na enem izmed volišč oddal svoj glas na vprašanje novinarja katera stranka bo zmagala. Med drugim je svoj odgovor zaključil s temi besedami: "... kakršna bo božja volja!". Tako se je tudi zgodilo in ne razumem meščanskih političnih strank, da se tako razburjajo. Bogu je vendar potrebno verjeti, mar ne?! ■ Vladimir Korun 107,8 □ ■ GOZDARSKI VITLI mehansko ali elektro hidravlično upravljanje od 30kN do 80kN (od 31 do 81) NOVO VITLO 40H pro (4t) - 50H pro (5t) -širina deske 41-1500 mm 51-1600 mm - manjša hitrost lične vrvi -velika prestavno razmerje - ojačana deska □ www.uniforest.com VAS TRGOVEC: KZ ŠALEŠKA DOLINA UNIF0REST d.o.o., Dabriša vas 14a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/ 7131410, info@uniforest.si KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA Tel.: 03/89612 56 PE VODOVOD IN KANALIZACIJA Tel.: 03/898 94 20, 03/898 94 00 POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST_ Tel.: 03/891 91 53, 03/891 91 54 GSM: 031/041 390 138, 031 375 041 V primeru reklamacij glede obračuna pokličite: Za individualne hiše: 03/896 11 50 ali 89611 52 Za blokovno gradnjo: 03/896 11 46 ali 89611 48 Za industrijo: 03/896 11 44 16 "»HAS Lepo, a neučinkovito Rudar j e le nekaj minut ločilo od debele točke proti Mariboru - V 11. krogu prve lige domači nogometaši niso dodali nobene točke gostom. Maribor je v Ljudskem vrtu premagal Rudarja z 2 : 1 in sam prevzel vodstvo, saj so Domžalčani v Lendavi izgubili z 0 : 1. Celjani so bili z 1 : 0 boljši od Drave, v primorskem derbiju Gorica z 2 : 0 od Kopra, enako zmago pa so si priigrali tudi nogometaši Interb-locka nad Primorjem. Velenjčani so v Ljudski vrt odpotovali zelo oslabljeni, brez poškodovanih oziroma obolelih Mujanoviča, Dediča, Grbiča, Saviča, (»mladiča in kaznovanega Jeseničnika (tri tekme). Kljub temu so si po igri v drugem polčasu zaslužili točko. Kljub temu so prikazali lepo igro, bili v drugem polčasu boljši od nasprotnika, imeli še dve minuti pred koncem zaslsuženo točko v žepu, tedaj pa se je Mari borčanom kot že nekajkrat v letošnjem prvenstvu spet pokazala boginja sreče. Velenjčan v dresu domačih - Pavlovič, ki se je dvajset minut pred koncem tek- me poškodoval, je podal žogo v prazen prostor do Volaša. Mariborčan je bil hitrejši od velenjskih branilcev in spretnejši od vratarja Jahiča, ki mu je stekel nasproti. V drugem polčasu so Velenjčani prevzeli pobudo in zelo motivirani Zajc, ki je prišel k Rudarju iz Maribora, je v deseti minuti nadaljevanja po Mujako-vičevem strelu s kota izenačil. Gol je rudarjem dal krila, vse bolj so stiskali domače nogometaše v njihov kazenski prostor. V 62. minuti so uprizorili pravo kanoniado, ki pa se je za domačega vratarja Pridigarja srečno končala. V nizu so si sledili udarci Pokleke, Mujakoviča, ki so jih domači blokirali, Tolimir pa je z roba kezenskega prostora za las poslal žogo mimo leve vrat-nice. Sledil je močan Mujakovičev udarec, a je domači vratar žogo odbil v kot. V 82. minuti je Jahič preprrečil vodstvo, ko je sijajno ubranil nevarno žogo, ki jo je proti njemu z glavo poslal Džinic. Veliko priložnost za vodstvo in morebitno zmago je imel tudi Junuzovič, še vedno najboljši strelec lige, aje njegova žoga za nekaj centimetrov zgrešila notranje strani vrat. Kazalo je, da bodo rudarji vendarle odščipnili debelo točko domačim, a seje ponovil film dosedanjih končnic tekem mariborskih nogometašev. Po prostem strelu je dve minuti pred koncem rednega dela tekme Džinič z glavo popeljal Maribor na vrh prvenstvene lestvice, Velenj- čane pa potisnil v drugo v polovico lestvi ce. V soboto (18.00) bo v Velenju gostovala HIT Gorica. Katastrofa Ko je že kazalo, da so se letos razni tajfuni, tornadi, nevihte izognili Šmart-nemu ob Paki, pa je v nedeljo na igrišču razsajal orkan 7. stopnje z imenom Veržej. Po lepi šmarški nogometni pravljici, kije trajala kar nekaj časa, seje v nedeljo zgodilo tisto, kar domači nogometni navijači ne pomnijo. Gostje iz Veržeja niso pokazali niti trohice spoštovanja do sedaj vodeče ekipe in jim nasuli sedem golov. Kar je preveč, je preveč. Nekaj domačih igralcev je izgledalo, kot da so na igrišče prišli naravnost s furmanskega praznika. Pravzaprav so imeli gostje lahko delo in so ga v glavnem zaključili v prvih 20 minutah s štirimi zadetki. Res je osamljeni Komar z nekaj poizkusi vlil nekaj upanja domači ekipi, a to je hitro ugasnilo. In stvar je šla le še navzdol. Poklapani domači igralci in navijači še dolgo po srečanju niso pravzaprav vedeli, kaj se je zalomilo. Res ima Drago Kostajn-šek majhno izbiro igralcev in smolo s poškodbami in tudi v klubu ni vse tako, kot naj bi bilo (predvsem težave z denarjem), vendar to ni opravičilo, da so se nekateri igralci bolj potikali po igrišču kot pa igrali. Ne glede na ambicije in ne vem kaj še, pa bi verjetno kateremu le lahko pokazali vrata. Namreč, če se že izgublja, naj se izgublja pokončno. Mogoče je čas, da se nad svojim delom zamisli tudi predsednik kluba. Verjetno so bila pričakovanja ob njegovem imenovanju prevelika. Po drugi strani pa se sliši, da potekajo dokaj konkretni razgovori o nadaljnji usodi šmar ške ga nogo meta. In neka te re dokaj realne in dolgoročne rešitve so blizu. Škoda je le, da bi se vseh skupaj lotilo malodušje. Malo je pač še treba potrpeti. Če so bili Šmarčani veliki v zmagah, ni razloga, da ne bi pokazali svoj ponos tudi ob porazih. Vsaka šola nekaj stane, učna ura Veržejcev pa je kljub krutosti dragocena. ■ Martin Pačan Le Šoštanjčani so se veselili Od šaleških ligašev se je veselil le Šoštanj. Z dvema zadetkoma Andriča in po enim Liniča ter Jahiča je v tekmi 7. kroga Štajerske lige s 4 : 2 premagal Jarenino-Šentilj. Po tem so v vodstvu Zreče z 19 točkami, pred Pohorjem 16, Šoštanjčani pa so z 11 točkami na sedmem mestu. Na koncu so se le zbrali Igralci Merkurj a so bili v velenjski Rdeči dvorani na pragu presenečenja - Gorenju so uhaj ali že za sedem golov Rokometaši Gorenja, ki so nastopili brez obolelega Jureta Dobelška, so se spet poigrali z živci svojih navijačev. Na srečo ne tako, kot v uvodni tekmi s Koprom, ko so na koncu zapuščali parket sklonjenih glav. Proti Škof-jeločanom so si zmago vendarle zagotovili v zadnjih desetih minutah tekme. V domači vrsti je prvič za prvenstvene točke zaigral Hrvat Ivan Čupič (bil je zelo učinkovit), prvič pa je oblekel Gorenjev dres na pokalni tekmi proti Trimu. Škofjeločani so začeli tekmo zelo motivirani in do odmora so si priigrali kar 6 golov prednosti. Da bodo imeli proti moštvu, ki cilja na državni naslov, tako visoko pred- nost po prvem delu, verjetno niti največji pesimisti med domačimi navijači niso pomislili, gotovo pa tudi ne največjio ptimisti prig ostih. Škofjeločani so igrali zelo bojevito, zavzeto, zadevali predvsem od daleč, z dobrimi obrambami pa je domače igralce v obup spravljal tudi odlični vratar Misovski, ki je do 51. minute je zbral kar 14 obramb. Velenjčani pa so delali številne napake tako v napadu kot vo brambi. Tudi prve minute nadaljevanja še niso napovedovale, da se bodo domači vendarle pobrali in se izognili novemu stresu. Nasprotno, gostje so poved-li celo s 15 : 8 in še v 37. minuti imeli razliko 6 golov (11 : 17). Nato sta sle- dili dve zaporedni izključitvi gostov in domači so se začeli prebujati, zmanjševati zaostanek in v 48. minuti so z golom Boštjana Kavaša drugič na tekmi izenačili (22 : 22), prvič je bilo izenačeno na začetku tekme pri 2 : 2. Toda odpor neizkušenih gostov, ki so imeli tudi krajšo klop, še ni bil povsem zlomljen, niso se še predali. V 52. minuti je bil izd še zadnjič izenačen (24 : 24), potem pa so jim začele pojenjati moči, varovanci trenerja Ivice Obrvana pa so vendarle začeli igrati bolje. Dve minuti pred koncem so gostje imeli priložnost za izenačitev, vendar niso uspeli - v napadu pa nje Mlakar zadel za 28 : 26. Nato pa še Sovič za 29 : 27 in gledalci so si EEKJ-LIsiSO Ivica Obrvan, strateg Velenjča-nov, je bil kratek: »V drugem polčasu smo bili veliko boljši. Po zelo negativnem rezultatu smo zbrali moči in osvojili dve zelo pomembni točki.« Matjaž Mlakar: "Ne samo, da paramo živce navijačem in podpornikom kluba, paramo jih tudi sebi. Pred domačo publiko smo res dve tekmi odigrali v krču, toda z borbenostjo in nepopustljivost-jo smo tekmo le uspeli prevaliti v našo korist. Zadnjih 20 minut nas igra navdaja z optimizmom in upam, da bomo čim prej dvignili for mo, da bomo spo sob ni tako odigrati vseh 60 minut.« Za uvod v Šoštanju CPG Nova Gorica Začenja se državno prvenstvo, zaključujejo praznovanja ob 60. obletnici KK Elektra - Predstavitev knjige v počastitev tega dogodka - V soboto v Termoelektrarni Šoštanj košarkarski ples V torek se je s tekmama Helios Domžale : Epic Misel Postojna in Krka : Geoplin Slovan začelo letošnje državno prvenstvo v prvi košarkarski ligi -ligi UPC. V prvem delu v ligi sodeluje dvanajst ekip, ki se bodo borile za sedem mest, ki vodijo v ligo za prvaka, kamor je neposredno že uvrščena Union Olimpija. Košarkarji Elektre Esotech bodo prvo prvenstveno tekmo v novi sezoni odigrali v soboto ob 18. uri v domači dvorani v Šoštanju, ko se bodo pomerili z novinci v elitni košarkarski druščini ekipo CPG iz Nove Gorice. Elektra Esotech se v novo sezono podaja precej spremenjena, saj si je večina igralcev, ki je v lanskem letu igrala za Šoštanjčane, poiskala nove klube, v Elektri pa so se oprli predvsem na domači kader. Trenersko mesto je tako prevzel domači strokovnjak, ki se je vrsto let kalil na klopi Elektre kot pomočnik, Borut Cerar. Člansko ekipo Elektre Esotech v sezoni 2008/2009 sestavljajo: Nik Ivanovič, Ernest Novak, Benjamin Hostnikar, Tadej Horvat, Žiga Mravljak, Brane Lekič, Grega Bujan, Luka Golež, Denis Čosič, Dejan Čup, Sašo Tajnik, Luka Sjekloča in Sašo Džambič. Številna nova imena torej, od katerih pa trener Cerar precej pričakuje. V napovedi pred novo sezono je bil kratek: »Naš cilj je ostati stabilen prvoligaš, upam pa, da se bomo uvrstili v ligo UPC za prvaka. Ekipa se je zelo spremenila, saj je od tiste iz prejšnje sezone ostal le en košarkar, pričakujemo pa še kakšno okrepitev. Lahko napovem, da se bomo borili in da bodo točke na našem parketu težko dobljene.« Košarkarski ples pod koši se je torej začel, zagotovo se tudi letos obeta zanimiva sezona. Od košarkarskega kluba Elektra smo v zadnjih letih že vajeni številnih sprememb v igralskem kadru, vsako leto pa znova dokazujejo, da znajo sestaviti dobro ekipo, tako da klub že šest let zapored ostaja v zgornji polovici državnega prvenstva. Tudi v tej sezoni lahko torej od Šoštanjčanov pričakujemo veliko. Še toliko več, ker je v ekipi kar nekaj obetavnih mladih domačinov. Vsekakor pa te mlade fante čaka težko, če želijo zadovoljiti zahtevno šoštanjsko občinstvo, razvajeno dobrih rezultatov preteklih let. Elektra letos praznuje 60. obletnico Košarkarski klub Elektra je bil ustanovljen leta 1948, tako da v letošnjem letu praznuje že 60. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti so v klubu pripravili številne slovesnosti. Temu praznovanju so posvetili Natkov memorial (prav Matjaž Natek je bil začetnik košarke v Šoštanju in ustanovitelj kluba), sredi septembra so pripravili srečanje generacij, praznovanja pa bodo zaključili to soboto. Po uvodni članski tekmi letošnje sezone med Elektro Esotech in CPG Novo Gorico, ki bo torej to soboto ob 18. uri, bo krajša svečanost, na kateri bodo med drugim podpisali pismo o nameri o sodelovanju med Košarkarskim klubom Elektra in košarkarskim klubom iz sosednjega Velenja. Ob 20. uri bo sledila tekma med gospodarstveniki in bivšimi igralci Elektre, končno oddahnili. Ne pa trener Ivi-ca Obrvan, ki je gotovo imel na treningih do včerajšnje tekme 4. kroga v Trbovljahv eliko dela. v polčasu te tekme pa bodo predstavili knjigo z naslovom 60 let košarke v Šaleški dolini in se zahvalili najzaslužnejšim za delo, opravljeno v šestdesetletni zgodovini kluba. Sobotno praznovanje Elektre sovpada s celodnevnim praznovanjem, ki ga ta dan v počastitev krajevnega praznika, 8. oktobra, pripravlja Krajevna skupnost Šoštanj, vse skupaj pa še sodi v okvir praznovanj ob občinskem prazniku Občine Šoštanj. Kdor bo želel, bo tako lahko večer zaključil z zabavo v šotoru pred športno dvorano. Ob 21. uri Košarkarski klub Elektra pripravlja še košarkarski ples v Termoelektrarni Šoštanj. Vstopnice zanj si lahko zagotovite še danes (četrtek) pri direktorju Elektre Bojanu Rotovniku na telefonski številki 031/ 382 450. V sredo 4. krog pokala Spar V četrtem krogu se ekipam, ki sodelujejo v letošnjem pokalu Spar, pridružuje tudi Elektra Esotech. Žreb ji je kot prvega nasprotnika namenil ekipo Parklji Bežigrad, ki sicer nastopa v 1. B ligi. V letošnji sezoni za Parklje nastopata tudi dva bivša igralca Elektre - Boris Jeršin in Srboljub Nedeljkovič. V naslednji krog se bo uvrstila ekipa, ki bo boljša v dveh tekmah, prvo srečanje bodo odigrali v Šoštanju, in sicer v sredo, 8. oktobra, ob 20. uri. ■ Tjaša Rehar Velenjcanke zasluzeno do prve zmage Velenjske rokometašice so v derbiju 3. kroga 1. A državne lige doma premagale ekipo Brežic in si tako priigrale prve točke. Zasluženo so slavile z 31 : 27. Mlade in neizkušene Velenjčanke so začele nekoliko nervozno, tako da so si Brežičanke v uvodnih minutah priigrale nekaj zadetkov prednosti. Z borbeno igro v obrambi in hitro v napadu so v 21. minuti najprej dohitele nasprotnice (9 : 9). Še naprej so igrale zelodobro in si ustvarile 4 zadetka prednosti, nato so nekoliko popustile, a vseeno odšle na odmor z dvea zadetkoma prednosti (14:12). Drugi polčas so ponovno začele bolje Brežičanke, a nobeni ekipi se ni uspelo ''odlepiti'', vse do 52. minute je potekal pravi boj, gol za golom. Kljub temu da je bila v 52. minuti izključena (rdeč karton zaradi 3 izključitev) Muratovičeva, se domače rokometašice niso predale, temveč so zaigrale še bolj borbeno, namreč v 56. minuti so si z golom Musičeve iz sedmih metrov, ukradeno žogo ter zadetkom Halilovičeve in še zadetkom Guberiničeve iz protinapada priigrale 3 zadetke prednosti (28 : 25) in nato tekmo mirno pripeljale do konca. Velenjčanke so končno dobile pomoč 2 mladih igralk (posoja iz RK Olimpi-je), Kajo Jankovič (leva zunanja) in Kristino Prelc (vratarka). Že na prvi tekmi za Velenje sta se zelo dobro ujeli s soigralkami in prispevali levji delež k pomembni zmagi Velenjčank. Največ zadetkov pri domačih so dosegle Iris Guberinič (10), Katja Sivka (7) in Majda Musič (6), pri gostjah iz Brežic pa je bila najbolj strelsko razpoložena Sutajeva z 9 zadetki. V soboto, 4. oktobra, ob 19. uri bodo velenjska dekleta v Rdeči dvorani gostila RK Zagorje Istrabenz Gorenje. ■ Gabrijela Tadic Jelenko državni prvak Marjan Jelenko, član SSK Velenje, je v nordijski kombinaciji (smučarski skoki in teki) minuli vikend v Kranju osvojil naslov državnega prvaka v sprintu. Edinega resnega konkurenta, prav tako člana SSK Velenje Gašperja Berlota je ugnal le za las, zato se obeta zanimiv boj za prestiž na 15 km progi. Odlično so nastopili tudi drugi člani SSK Velenje, saj je Klemen Omladič zasedel 10. in Žiga Omladič 13. mesto. Pokal Cockta (sobota in nedelja) - Člani: 1. in 4. Robi Hrgota; mladinci do 20 let: 6. in 7. Gašper Berlot; mladinci do 18 let: 3. in 5. Klemen Omladič, dvakra 6. Jelenko, 21. in 23. Žiga Omladič; mladinci do 16 let: 19. in 19. Robi Vitez. Tržič, državno prvenstvo za pionirje do 13 let: 5. Matevž Samec; Pokal Alpe Adria - Cicibani do 7 let: 5. Jerneja Brecl; cicibani do 8 let: 5. Ožbej Jelen, 12. Rok Jelen; cicibani do 9 let: 1. Vid Vrhovnik, 13. Aljaž Osterc, 15. Gašper Brecl; dečki do 10 let: 11. David Strehar, 16. Patrik Vitez. Tako so igrali Prva liga Telekom, 1 0. krog Rudar - MIK CM Celje 2:2 (1:0) Rudar: Jahič, Pokelka, Stojnic, Cipot, Dedič (od 46. Alem Mujakovič), Golob, Tolimir Trifkovič, Grbič, Mujanovič (od 46. Peric), Zajc (od 68. Omladič). Strelci: 1:0 Trifkovič (39), 1:1 Chacana (46), 1:2 Biščan (49), 2:2 Alem Mujakovič (84). Prva liga Telekom, 11. krog Izidi: MIK CM Celje -LabodDravaz 1:0 (0:0), Nafta - Domžale 1:0 (0:0), HIT Gorica - Luka Koper z 2:0 (0:0), Inreblock - Primorje 2 : 0 (0 : 0) Maribor - Rudar Velenje 2:1 (1:0) Stadion Ljudski vrt, gledalcev 2500, sodniki: Čeferin, Žunič (oba Kranj) in Kokolj (Škofljica). Strelci: 1:0 Volaš (3.), 1:1 Zajc (55.), 2:1 Džinic (88.). Maribor: Pridigar, Kljajevic, Džinic, _ Mejač, Popovic, Bačinovic, Tomažič-Še-ruga (od 64. Jelic), Pavlovič (od 73. Školnik), Mihelič, Tavares, Volaš (od 81. Plut).Rudar Velenje: Jahič, Pokleka, Kraljevič (od 90. Prašnikar), Stojnic, Cipot, Golob, Tolimir, Trifkovic, Mujakovic, Zajc (od 79. Peric), Junuzovic. Vrstni red: 3. SNL - vzhod, 8. krog Šmartno 1928 - Veržej 1 : 7, Dravograd - Dravinja 0 : 1, Kovinar - Stojnci 2 : 1, Mačli šampion - Paloma 1 : 3, Čarda -Šmarje 3: 2; preloženo: Rogatec - Čren-šov ci, Odran ci - Maleč nik. Šmartno 1928 - Veržej 1 : 78 Vrstni red: 1. Dravinja 18 (14j 6), 2. Kovinar Štore 18 (18 : 11), 3. Šmartno n1928 18 (20 : 19), 4. Dravograd 15, 5. Odranci 13 (tekma manj-t. m.), 6. Veržej 11, 7. Stojnci 10. 8. Paloma 10. 9. Mali šampion 9, 10. Malečnik 9 (t. m.), 11. Rogatec 9 (t. m.), 12. Črenšovci 7 (t. m.), 13. Čarda 6, 14. Šmarje 4. Pari 9. kroga, sobota, 4. oktobra: Šmaraje - Šmartno, Paloma - Kovinar, Dravinja - Mali šampion, Črenšovci -Dravograd... ŠNL, 7. krog Šoštanj - Jarenina Šentilj 4 : 2 (3 : 2) Šoštanj: Mušič, Rdežic (od 76. Stojako-vic), Linič, Softic, Vukanbčič, Bulajic, Pogačnik (od 35. Meh), Pranjič (od 63. A. Jahič), Andrič, Spasojevič, Džajič. Strelci: 1 : 0 (21), Andrič, 2 : 0 Andrič (26), 2 : 1 Bezjak (28), 2 : 2 Ahman (33), 3 : 2 Linič (39), 4 : 2 Jahič (73). Drugi izidi: GIC Gradnje Rogaška - Holer-muos Ormož 3 : 3 (1:2), Podvinci - LKW Jack Gerečja vas 2 : 1 (0:0), Zreče - Peca 6 : 0 (1:0), Tehnotim Pesnica - AHA EMMI Bistrica 1 : 2 (0:1),. Partizan Fram - Brežice 4 : 4 (2:1), Bukovci -Pohorje 1 : 2 (0:1) Vrstni red: 1. Zreče 19, 2. Pohorje 16, 3. Tehnotim Pesnica 15,4. Gerečja vas 13. 5. Podvinci 13,6. GIC Gradanjje Rogaška 11, 7. Šošptanj 11, 8. Bukovci 10, 9. Partizan Fram 8, 10. AHA EMI Bistrica 8, 11. Peca 7, 12. Holermuos Ormož 5, 13. Brežice 2,14. Jartenina-Šentilj 0. MIK 1. liga, 3. krog -m oški Gorenje Velenje: Merkur 29:27 (8:14) Velenje - Rdeča dvorana, gledalcev 500, sodnika Pajič (Krško) in Puntarič (Logatec). Gorenje Velenje: Gajič (7 obramb), Skok (6 obrambe); Kavaš 6, Medved, Bezjak, Oštir, Gromyko, Sovič 2, Sirk 1, Mlakar 4, Rnič 1, Štefanič 1, Golčar 3, Harmandič 6 (1), Čupič 5(1), Stojanovik. Merkur: Misovski (14 obramb), Bitežnik (3 orambe), Vrbinc; Cingesar, B. Dolinar 5 (5), Muhovec 1, Erčulj 8, Repar, Jamnik, Dolenec 5, Svetelšek 4, Pogačnik, Bajram 4, Božnar G. Dolinar, Gaber. Izključitve: Gorenje 8 minut, Merkur 6 minut. Sedemmetrovke: GorenjeVelenje 2 (2), Merkur 5 (5). PokalS lovenije Tekme šestnajstine finala pokala Slovenije Trimo Trebnje - Gorenje 22:23 (9:12) Gorenje: Gajič, Dobelšek, Kavaš, Bezjak, Oštir, Gomilko, Sovič, Sirk, Čupič, Mlakar, Rnič, Šte fa nič, Gol čar, Harman dič, Stoja no vik, Skok. Sedemmetrovke: Trimo 2(1), Gorenje 3 (3). 1. Ad rZavna rokometna liga-Zenske ŽRK Velenje - ŽRK Brežice 31 : 27 (14:12) ŽRK Velenje: Lakič. (6 obramb), Sivka 7, Musič 6(3), Guberinič. 10(2), Murato-vič, Jankovič 2, Halilovič 4, Oberžan 2, Nakič, Halilovič, Perše , Prelc (5 obramb), Crnob rnja. Trener: Kovačič. Sedemmetrovke: Velenje: 5(5), Brežice 5(6): izključitve: Velenje: 6 minut, Brerži-ce: (8 minut). SPORT IN REKREACIJA 1. svetovne miselne igre v Pekingu Na Kitajsko v ponedeljek odhaj ata gimnazijca Gregor Rus in Kristij an Kuhar Velenje, Peking - V senci »velikih« odhajajo na Kitajsko tudi »mali«, pravzaprav mladi. Dijaka drugega letnika Splošne in strokovne gimnazije Velenje Gregor Rus in Kristijan Kuhar sta si z rezultati na državnih prvenstvih zagotovila nastop v mladinski bridž reprezentanci Slovenije, ki se bo udeležila prvih svetovnih miselnih iger. Te bodo v času od 3. do 18. oktobra potekale v olimpijski vasi v Pekingu. Tekmovanje organizira World Bridge Federation WBF. Mlada velenjska bridžis-ta sta se z igro srečala prvič pred letom in pol. Za bridž, ki ga igrajo milijoni po vsem Gregorju Rusu inK ristijanuK uharjuž elimod obren astope. svetu, pri nas pa je to še relativno neznana igra, ju je navdušila učiteljica v osnovni šoli Nuša Gošnik. »Bridž te prevzame v trenutku,« navdušeno pripovedujeta in obenem delata reklamo za bližnji bridž tečaj, ki ga v klubu organizirajo vsake toliko časa. "Danes nas je v Šaleški bridge klub vključenih kakšnih trideset. Gre za igro s kartami. Redne tedenske turnirje igramo v Šoštanju, občasno pa se udeležujemo tekmovanj, ki potekajo po vsej Sloveniji." Reprezentanca, s katero odhajata na Kitajsko, šteje šest članov (bridž se igra v parih). Gregor Rus in Kristijan Kuhar obljubljata, da se bosta trudila po svojih najboljših močeh. »Sicer pa je za nas dosežek že to, da bomo na svetovnem prvenstvu sploh nastopili.« Tja v začetku oktobra prihaja namreč kar 71 reprezentanc in vse pričakujejo čim boljši rezultat. ■ mkp Potepanje po Dolomitih - Ombretta Ob tako lepem poletju smo si planinski »sladokusci« privoščili še »priboljšek« in se (spet) podali v Dolomite, kamor je že sama vožnja ena sama lepota. Za uvod smo se ustavili tik pred Lienzom in si s pomočjo filmov, sodobnega muzeja in bogatih arheoloških izkopanin ogledali temelje nekdanjega rimskega mesta Agun-tum. Mesto izvira iz 1. in 2. stol. našega štetja. Imelo je izredno visok standard bivalne kulture, kar dokazujejo skrbno izkopani se naši skupini ločili, saj seje ena podala po zelo zahtevni feratti Finanzieri na bližnjo goro Colac (2715 m), prva skupina pa je goro zaobšla in se podala na sedlo Neigra. Od tuje pot vodila do sedla s kočo S. Nicolo (2340 m), ki se nahaja na prostranem travišču. Tu smo si lahko ogledali praktičen prikaz kopanja na tej višini, saj je malček prav veselo čofotal v banjici, sonce pa, čeprav že počasi zahajajoče, ga je prijazno grelo. V daljavi pod nami Mogočna Marmolada s sedlom Ombretta, koder je potekala naša pot. temelji, katerih dela še potekajo. Mesto s približno dva tisoč prebivalci je delovalo pod okriljem rimske države Noricum, ki je segala vse do naše Celeie, kjer so v njeni kovačnici zanjo kovali denar. Mimo nam že znane Cor tine d, Ampez-zo smo se ustavili tik pred Penio in se podali z gondolo na višino 2170 m. Tu sta smo že videli svoj cilj, to je kočo Contrin (2016 m), kjer sta nameravali obe skupini prenočiti. Zaradi »majhnosti« koče, kar je pomenilo še dokajšnjo pot, smo se odpravili naprej, kar je bila dobra odločitev, saj sta na dvoje razdeljeni skupini že lovili temo na poti, to pa že zaradi večerje ni dobro ... V italijanskih kočah jo lah- ko dobite od 19 h do 21 h, potem pa se že morate pogajati zanjo. - No, vsi udeleženci smo je bili deležni in količina zaužite hrane nas je skupaj z utrujenostjo, predvsem tistih z zelo zahtevne poti, brez problema položila v posteljo. Izza prelaza nas je zjutraj sonce vabilo na pot, saj je pote ka la v sme ri proti nje mu. Seve da smo dali prednost skupini z zelo zahtevno potjo, ki jo je vodila na Ombret-to (3011 m), mi pa smo se pomudili ob spominski kapelici nad kočo in se vzpenjajoč zdrznili ob vsakem pre-dirljivem žvižgu svizca - izvidnika. Kmalu smo si na istoimenskem sedlu na višini 2700 m maha li v pozdrav z »našimi«, ki so že osvaja li vrh nad nami. Na nasprot ni stra ni se je skrivnostno v meglo ovijala lepotica Marmola-da, mi pa smo se pod njo podali navzdol po strmem meliš ču, še prej pa dali pred nost kole -sarjema... Na koči O. Falier je bila kar gneča, saj številnim obiskovalcem dela družbo pravi živalski vrt doma čih živa li, ki dogajanje prav simpatično poživljajo. Po združitvi obeh skupin smo si dodobra odpočili, nato pa se podali v dolino po uživaško lepi poti mimo planšarije do vasice Malga Ciapella, kjer smo bili veseli snidenja z našim avtobusom in prijaznim šoferjem. Ni ga bilo med nami, ki z izletom ne bi bil nadvse zadovoljen! ■ MarijaL esjak Tudi tokrat dober odziv Srečanje krajanov vaške skupnosti Gavce -Veliki Vrh in članov tamkajšnjega športnega društva še ena priložnost za izmenjavo mnenj, izražanje želja ... Tatjana Podgoršek Minulo soboto so člani Športno rekreacijskega društva Gavce - Veliki Vrh, ki šteje več kot 250 članov, organizirali srečanje članov društva in krajanov vaške skupnosti (VS). Letošnje je bilo peto po vrsti, odziv pa pričakovano dober. Druženja se je namreč na prostoru pri društveni brunarici udeležilo več kot 100 krajanov. »Tako dober odziv ne preseneča,« sta ugotavljala predsednik druš- tva Bojan Voglar in predsednik VS Gavce - Velikih Vrh Drago Nežmah in nadaljevala: "Delamo res zavzeto, z roko v roki. V VS je zelo malo gospodinjstev, vk aterem ne bi bil vsaj en njihov član tudi član našega društva." O tvor nem sodelovanju zgovorno priča tudi to, daje pobudo za srečanje »zrasla« na zelniku enega od članov društva, krajani in ostali člani pa so mnenju, da se lahko srečajo enkrat na leto tudi brez kakšnega posebnega razloga, z zadovolj- stvom potrdili. »To je priložnost za druženje prijetnega s koristnim, za izmenjavo mnenj, izražanje želja...« Tudi letošnje srečanje so razdelili na dva dela - rekreativni in družabni. Na programu rekreativnega dela je bil pohod, ki so ga popestrili člani gobarske sekcije, ki deluje pod okriljem Športno-rekreacijskega društva, družabni pa je poleg pijače in jedače vključeval še družabne igre pri društvenih prostorih. Po besedah Bojana Voglarja nameravajo v društvu do konca leta organizirati še kostanjev piknik, zimske rekreativne dejavnosti, vključili se bodo v praznovanje Martinovega praznika. V vaški skupnosti pa bi radi - pravi Drago Nežmah - do konca leta posodobili cestni odsek od Trobina do Pavčnika. Cestna povezava jim povzroča kar nekaj preglavic, sploh ob deževju in nalivih. Končuješ šolanje. Že veš, kaj te čaka? rilr W KO OSTANEŠ BREZ STATUSA, NAJPREJ POMISLI NA SVOJO ZDRAVSTVENO VARNOST. Zato ne odlašaj in skleni paket Vzajemna Mladi! k m I dopolnilnega zdravstvenega ^ zavarovaniaj PAKET VzajemnaM/ao/ vsebuje: dopolnilno zdravstveno zavarovanje Vzaj e m n aZdra v je, darilo (bon v vrednosti 20 EUR za ostala zavarovanja Vzajemne, majica Vzajemne), ugodnosti za zavarovance Vzajemne. Paket VzajemnaMfed/ lahko sklenete do 31.12.2008. Več o zavarovanju v v« poslovalnicah Vzajemne, na www.vzajemna-mladi.si ali na brezplačni številki ¡uvvseh :i 080 20 60. Pomembno! Po dopolnjenem 26. letu starosti si mora tudi Študent s statusom urediti obvezno zdravstveno zavarovanje kot občan. Ko si uredi obvezno zavarovanje, priporočamo sklenitev dopolnilnega zavarovanja pri Vzajemni. MEGA NAGRADNA IGRA GLAVNA NAGRADA: 6-mesečni najem avtomobila Fiat 500 OSTALE NAGRADE: tečaj potapljanja za dve osebi, dnevna smučarska vozovnica za dve osebi (8x), zavarovanja iz ponudbe Vzajemne in vrsta manjših nagrad. Kupone In pravila sodelovanja za MEGA NAGRADNO IGRO lahko najdete v naah poslovalnicah h na wwwivzajemn»Tiladi.si. Nagradnajgra1rajaod10.09.2008do31.12.2008. m Vzajemna Jaz zate, ti zame Gasilskip osnetek sp ohoda naB erzgovico 18 Izsilil prednost Velenje, 23. septembra - V križišču Partizanske in Podgorske ceste v Pesju se je v torek zvečer pripetila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba huje, druga pa lažje poškodovala. Do nesreče je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti. Povzro čitelj nesre če je pred prihodom policistov odšel peš s kraja nesreče, svojo 10-letno sopotnico, ki se je v nesreči hudo poškodovala, pa je pustil v vozilu. Deklico so z reševalnim avtomobilom prepeljali v Bolnišnico Celje. V nesreči je bil lažje poškodovan tudi drug voznik. ■ Goršek novi direktor PU Celje Celje, 26. septembra - Policijsko upravo Celje od 26. septembra, po pooblastilu generalnega direktorja policije, vodi dosedanji vodja Sektorja kriminalistične policije PU Celje Janko Goršek. Dosedanji direktor Stanislav Veniger nadaljuje kariero v Ženevskem centru za demo kra tič ni nad zor nad oboroženimi silami. ■ mkp Poškodovani avtomobili na cesti Slovenj Gradec-Velenje. (foto: vos) Paka pri Velenju, 26. septembra - V petek malo po 5. uri zjutraj, se je na regionalni cesti v Paki pripetila huda prometna nesreča. Voznik, doma iz okolice Mislinje, ki je vozil ford fiesto iz Mislinje proti Velenju, je v desnem ovinku zapeljal levo preko polne črte in čelno trčil v nasproti vozeče tovorno vozilo. Po trku je osebni avto odbilo nazaj na desni vozni pas, kjer je vanj od zadaj trčil še voznik, ki je vozil VW passata. Ta voznik je po trčenju zapeljal s ceste, z vozišča pa je zapeljal še en voznik audija A3, ki je tako skušal preprečiti nalet vozil. Povzročitelja nesreče so prepeljali v bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Zaradi nesreče je bila cesta zaprta skoraj do 8. ure. ■ Odpet priklopnik zadel avto Plešivec, 26. septembra - Na regionalni cesti Plešivec-Graška Gora je v petek zvečer prišlo do nesreče, v kateri sta bila udeležena voznik traktorja, s katerega seje odpel priklopnik, in voznik osebnega avtomobila, kije pripeljal nasproti in v katerega je priklopnik trčil. Ker je alkotest pri traktoristu pokazal več kot 0,52 mg/l alkohola v izdihanem zraku, so ga policisti pridržali do iztreznitve. Policisti so zaradi vinjenosti konec tedna pridržali tri voznike, enega v petek, enega v soboto in enega v ponedeljek. Od začetka veljave novega Zakona o varnosti v cestnem prometu - od 30. aprila naprej do danes - pa so policisti na Celjskem pridržali 612 vinjenih voznikov. Neprilagojena hitrost Šoštanj, Velenje, 23. in 25. septembra - V torek popoldne se je zaradi neprilagojene hitrosti zgodila prometna nesreča na lokalni cesti Ravne-Topolšica v občini Šoštanj, kjer je voznik osebnega avtomobila trčil v voznico osebnega avtomobila. V nesreči sta se voznik hudo, voznica pa lažje poškodovala. V četrtek je do nesreče, ki ji je botrovala neprilagojena hitrost, prišlo na Rudarski cesti, kjer sta trčili voznici osebnih avtomobilov. Ena od njiju se je pri tem lažje poškodovala. Na ces ti na Grič pa je voz ni ca zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala z vozišča in trčila v brežino. Sopotnika sta se v nesreči lažje poškodovala. Vloma v dve optiki Velenje, 25. in 26. septembra - V noči na četrtek je bilo vlomljeno v prodajalno Optika na Šaleški cesti. Vlomilec je razbil izložbeno stek- lo, odnesel pa večje število sončnih očal različnih znamk višjega cenovnega razreda. Naslednje dopoldne so policisti znova obravnavali vlom v optiko, tokrat v Optiko Fortuna, tudi na Šaleški cesti. Storilec je prav tako razbil izložbeno steklo in odnesel večje število sončnih očal. Policisti ob tem opozarjajo lastnike prodajaln, da vrednejših izdelkov ne dajejo nezaščitenih v izložbe, saj so, kot kažeta ta dva primera, lahko lahek plen nepridipravom. Ukradenega avta ni peljal prav daleč Velenje, 28. septembra - Lastnik kombiniranega vozila citroen jumper je v nedeljo dopoldan prijavil policistom, da mu je tega nekdo odpeljal s parkirišča na Žarovi cesti. V pogon ga je spravil z originalnim ključem, ki ga je lastnik pustil v volanski ključavnici. Že popoldan pa je lastnik sam našel tako avto kot storilca. Nista bila daleč, na Ljubljanski cesti. Policisti, ki so si stvar ogledali, so ugotovili, da je storilec 27-letni moški, sicer povratnik. Ta je iz vozila že ukra del avto ra dio. Ne posre či se ved no Velenje, 28. septembra - V nedeljo ponoči so policisti obravnavali dva posku sa vlo mov. Naj prej v prodajalno Trgoavto Koper na Prešernovi cesti. Dva storilca sta sicer uspela na silo odpreti prva vhodna vrata, a seje pri odpiranju vmesnih vrat sprožil alarm, zara di česar sta s kraja pobegnila pred prihodom varnostnika in policistov. Drugi poskus je bil v prodajalno (kontejner) cvetličarne na Pokopa li šču Pod kraj, kjer je sto ri l cu uspelo priti v notranjost, ni pa odne sel niče sar. Izp olicistoveb eležke Pre glas no vabil goste V soboto, 27. septembra, so policisti ponoči zaradi predvajanja glasne glasbe posredovali v lokalu Livada v Velenju. Kršitelju so izdali plačilni nalog. Gnojil bo Mož pijan nad ženo V ponedeljek, 29. septembra, je ponoči v stanovanju na Vojkovi v Velenju pijan mož pretepel ženo. Kršitelj ne samo, da bo dobil plačilni nalog, dogodek bodo policisti prijavili tudi centru za socialno delo, saj je bil prisoten otrok. V torek, 23. septembra, je bilo vlomljeno v leseno skladišče v Ravnah pri Šoštanju. Vlomilec je odnesel več vreč z umetnim gnojilom. Pretep na parkirišču V nedeljo, 28. septembra, sta popoldne na parkirnem prostoru na Vojkovi cesti s pestmi merila moči mlajša moška, povratnika. Igral se je z ognjem V soboto, 27. septembra, je na Konovski cesti v Velenju neznani storilec zažgal dva koša za smeti ter dva manjša PVC zabojnika. Požar je pogasil dežurni gasilec. Vredno pohvale Vse več je pošte nih, bi lah ko skle pa li tokrat, ko lahko pohvalimo tri najditelje. V petek, 26. septembra, je najditelj mobilnega telefona sony ericsson, našel ga je v Podgorju ter ga prinesel na policijsko postajo. Lastnik naj se javi! V soboto, 27. septembra, so velenjski policisti dopoldan prevzeli žensko torbico z vsebino. Izročil jim jo je varnostnik, ki jo je našel v Beli dvorani. Popoldan pa je najditelj policistom prinesel mobilni telefon sam sung, ki ga je našel na otroškem igrišču. Je vaš? Podarimo.si tudi za študente Dobrodelno društvo Podarimo Si je v okviru spletnega dar-itvenega oglasnika Podarimo.si pripravilo akcijo »Za študente«, v kateri spodbuja ljudi k darovanju stanovanjske opreme. Na spletni strani www.podarimo.si lahko tako darovalci določijo, da želijo predmete, ki jih podarjajo, podariti izključno študentom. Poleg tega društvo v sodelovanju s slovenskimi podjetji pripravlja akcijo brezplačne računalniške opreme za študente, saj si računalnika kljub nizkim cenam zaradi stroškov, povezanih s študijem, veliko študentov ne more privoščiti. Ljudi in podjetja tako pozivajo, naj darujejo uporabno pohištvo in računalniško opremo, saj bi bilo škoda, da se jo uniči, če je na drugi strani veliko takih, ki bi jo potrebovali. Ribiči odprli vrata Iz rib, ki plavaj o v tukajšnjih vodah, se da pripraviti številne okusne j edi MilenaK rstič -P laninc Velenje, 27. septembra - Velenj ski ribiči so soboto namenili dnevu odprtih vrat, kije potekal ob Škal-skem jezeru. »Naša primarna naloga je skrbno načrtovanje in upravljanje z vodami in vodnim življem. Pravzaprav je to naša ključna skrb. Veliko postorimo za to in vse to radi pokažemo tudi obiskovalcem, zato si želimo, da bi jih danes bilo tukaj z nami veliko,« je pred ribiškim domom v soboto dopoldne razlagal predsednik Ribiške družine Velenje Jože Šumah. Bilo je kot v čebelnjaku. Vsi so hiteli sem in tja, da bi bilo vse pripravljeno za tiste najbolj zgodne obiskovalce. Veliko zanimivega so jim pripravili, od različnih nastopov do pokušine ribjih jedi. Dišalo je in vabilo. Za kotlom se je z veliko kuhalnico v roki »mučil« Dobrivoje Stevanovic. Izkazalo se je, daje najet za pomožna dela, da bo glavno besedo pri kuhi ribjega paprikaša imela potem žena. »Vem samo, da bo dala v kotel več vrst rib, kakšne in po kakšnem vrstnem redu, pa mi doslej še ni zaupala. Prepričan pa sem, da bo okusno,« je razlagal med mešanjem čebule in DobrivojeS tevanovič:» Jaz mešam in čakam, dap ride žena.« čakanjem na ženo. Tam zraven je bil pripravljen žar in tam bolj stran za to, da bo kaka riba lahko zaplavala še enkrat. In ker naj bi vsaka plavala trikrat, so seveda poskrbeli tudi za to. Med tistimi, ki se zelo trudijo, da izpolnjujejo poslanstvo ribiške družine, je dolgoletni gospodar Ivan Kumer. »Vsakič pa ribiči najdemo tudi dan, ko se ustavimo in rečemo kak šno ne le sami med seboj, ampak tudi z drugimi,« je pripovedoval. »Pokazati želimo, da obstajamo in da dobro gospodarimo z vodami, ki jih imamo v upravljanju.« Ribiška družina Velenje upravlja tri ribolovna območja, Škalsko in Velenjsko jezero ter Pako in gojitve ne poto ke Movž ni co, Lepe no, Polinico in Turjaščico, ki služijo za vzrejo potočne postrvi. Dišalo je v soboto ob Škalskem jezeru. Pa tudi veselo je bilo, za kar so poskrbeli nastopajoči. Vsi, tudi najemniki gostinstva v ribiškem domu, so se potrudili in izkazali. Marsikakšen obiskovalec je rekel, da bi lahko kaj podobnega pripravili večkrat. Morda pa jih uslišijo? Zmagali prav Velenjski ribiči Pred nedavnim je bil pogled na Škalsko jezero prav zanimiv, saj se je okrog njega zbralo veliko ribičev, ki so vztrajno čakali na svoj ulov. Organizirano je namreč bilo državno prvenstvo upokojencev v športnem ribolovu. Zveza društev upokojencev Slovenije je zaupala organizacijo Medobčinski zvezi društev upokojencev Velenje. Sodelovalo je 11 ekip iz različnih slovenskih društev, ki so bile sestavljene iz 4 ribičev ter vodje ekipe. Začeli so že v jutranjih urah, končali pa zgodaj popoldne. Ob koncu tekmovanja so bili najuspešnejši prav Velenjčani: Branko Vreča, Oto Mravljak, Jože Hribernik in Božo Slukan, saj je njihov ulov pokazal največ gramov na tehtnici (11840 g). Druga je bila ekipa UD Maribor (6950 g), tretja pa ekipa DU Ravne na Koroškem (4305 g). Utrinek s tekmovanja smo ujeli tudi v naš fotoobjektiv ... ■ ZANIMIVO hU oros kon Oven od 21.3. do 20.4. Zadnji čas je, da se ogovorite s partnerjem in da si nalijeta čistega vina. Kot kaže imata precej različne poglede na prihodnost. Ne prepričujte se, da je mogoče v ljubezni vse imeti pod kontrolo in se tako zaščititi pred čustvenim razočaranjem. Verjemite tretjemu čutu in poskušajte popraviti napake, ki so vzrok nezaupanja. Na poslovnem in tudi materialnem področju lahko dosežete lepe uspehe, a le, če boste požrli svoj ponos. Izkoristite priložnost, saj je to lahko garancija za lepo jesen. Če boste oklevali, pa potem nikar ne tarnajte. Bik od 21.4. do 21.5. Vzemite stvari v svoje roke, saj vaše razpoloženje močno niha. Zaradi številnih srečanj in dinamičnih dogajanj, ki vas spremljajo v družabnem življenju, delujete zelo atraktivno. Vendar na trenutke ne morete kontrolirati svojih strasti in občutkov proti določeni osebi. Poskusite s spontanostjo v izražanju in videli boste, da bo to delovalo na vas pozitivno. Poskusite narediti več za to, da osrečite svojega partnerja. Nimate razloga, da bi sumili v svojo ljubezensko srečo, ker vam je na dosegu roke. Pri tem se zavedajte, da se dobro z dobrim vrača. Če ste mladi in svobodni, se prepustite ljubezenskim izzivom. Dvojčka od 22.5 do 21.6. Ker ste v sijajni formi in se želite pred neko osebo, ki vam je všeč, pokazati v najlepši luči, se zadeve lotite takoj. Delujete iznajdljivo, poleg tega znate šarmirati vse okoli sebe. Za ljubezensko srečo potrebujete odgovarjajočega in očarljivega partnerja. Zato vam bo močno všeč, ko bo nekdo zelo pozoren do vas. Pričakujete lahko trenutke velike romantike in tudi skoraj pozabljene strasti. Sreča je te dni res dosegljiva, vendar le ob pozitivnih mislih in z veliko kreativnosti. Na poklicnem področju vam bo najbolj ležal posel, kjer pride do izraza vaša ročna sposobnost. Ker vaš imunski sistem ni najbolj krepek, posezite po vitaminih. Rak od 22.6. do 22.7. To jesen imate res aktivno družbeno in družabno življenje. Tako je bilo že v septembru, oktober pa bo še bolj intenziven. To, kar čutite do neke osebe, ni trajno. Gre bolj za to, da nahranite svoj ego, saj dobro veste, da to ni prava ljubezen. A v teh dneh si ne želite biti sami. Pričakujete strastno avanturo in od tega vas nič ne more odvrniti, ker hočete s tem narediti vtis na okolico. Lahko pa se zgodi, da vse skupaj izpade slabo za vas. Boste pa v teh dneh uspeli ustvariti ravnotežje med poslovnim in privatnim življenjem. Čakajo vas novi izzivi na različnih področjih. Pazite se pretiranih naporov, ker nanje fizično niste pripravljeni. Lev od 23.7. do 22.8. Že nekaj časa imate občutek, da vas partner ne razume. Občasno imate velika čustvena pričakovanja in različne zahteve, kar se dogaja tudi vteh precej hladnih dneh. Kot da vam manjka poletna toplina se obnašate, a ljubezen vas bo težko grela, če jo s svojimi dejanji naravnost potiskate od sebe. Podvrženi ste tudi hitrim napadom jeze, ker na ta način poskušate utopiti svoje negativne občutke. Vendar vas takšni izlivi lahko stanejo pravilne odločitve. Čakajo vas nova srečanja in nekaj zanimivih telefonskih klicev. Ker zaenkrat še niste pripravljeni na resnejšo zvezo, boste nekatere odpravili z levo roko. Devica od 23.8. do 22.9. Tokrat res pričakujete harmoničen odnos ali celo novo ljubezensko romanco, saj vse kaže, da ima te res ne mož nos ti, da se konč no zgo di. Nobe ne potre be ni, da bi še naprej pogrevali že zdav naj ohlajeno zvezo, saj dobro ves te, da je počen lonec težko zlepiti. Važno je to, da opredelite svoje interese v skupnem življenju. Ob tem se zavedajte, da se lahko zgodi, da partnerjevi niti podobni ne bodo. A ljubezen hitro umre, če se začnejo nabirati nesoglasja zaradi nerazjasnjenih stvari, zato si le nalijte čistega vina. Priznajte, da vas spremlja sreča. Zato je pravi čas, da svoje sanje tudi zaživite in nič več le sanjate. Tehtnica od2 3.9. do2 2.10. Težko se sprijaznite, če vas kdo spravi v podrejen položaj, a tokrat bo situacija tako pomembna, da se boste sprijaznili z njo. Dobro namreč veste, da bi si tokrat lahko naredili več škode kot koristi. Vendar vas nekdo tokrat spretno izkorišča in spelju-je vodo na svoj mlin. Ni treba, da ostajate hladni, tu lahko na glas poveste, kaj si mislite. Kar se doma tiče, vam bo tam v teh dneh najlepše. Tam bodo doma dobra volja, nežnost in posluh. Do velike sreče in uspeha pot nikoli ni lahka, je pa tokrat vaša dobro tlakovana. Pogumno stopite po njej. Zdravje? Ne najboljše, slabo pa tudi ne. Škorpijon od2 3.10. do2 2.11. Veliko boste pričakovali od naslednjih dni. Pa ne, ker bi si to samo želeli, ampak ker je dobro tudi kazalo. Ne bo se izšlo po vaših željah, ker bo enostavno premalo časa, da bi se vam vse, kar ste želeli tudi uresničilo. Tokrat vas bo razočaral dober znanec, ki ste ga imeli celo za prijatelja. Še sami boste presenečeni nad odzivi sorodnikov in znancev, pa tega ne boste pokazali. Zdravje vam bo te dni odlično služilo, za dobro voljo pa bo poskrbela oseba, ki jo zaenkrat le rahlo opazujete. Srečen dogodek za vso družino se bli ža, vi pa bos te moč no na trnih. Strelec od 23.11. do 21.12. Če hočete, znate biti odlična družba, predvsem pa znate biti zelo očarljivi. Takšni boste tudi v teh dneh, kar bo marsikoga, ki je mislil, da vas pozna, močno presenetilo. Godi vam, da razvajajo in tokrat vas res bodo. Pa čeprav bodo imeli za to vsi konkreten razlog. Ker se zavedate svojih kvalitet, boste vse skupaj le opazovali, ukrepali pa še ne boste. Tudi zato, ker res nimate strahu, da bi sumili v svojo ljubezensko srečo. V želji, da bi ustvarili dobre rezultate tudi pri delu, ste pripravljeni prekoračiti vse standarde. V teh dneh vam energije res ne manjka. Občasno slabo počutje bo posledica naporov in stresa. Kozorog od 22.12. do 20.1. Oktober se bo začel povprečno. Vaša največja želja bo, da preidete čustveno krizo, ki jo trenutno doživljate. Sedaj sicer čakate, da pride pravi trenutek, da partnerju na lep način poveste, kako in kaj. Vendar se tega bojite, ker mislite, da vas partner ne bo razumel in da vam bo hotel vsiliti svoj način razmišljanja. Nikar ne bodite preveč zaskrbljeni, saj so zvezde na vaši strani. Na koncu se bo vse dobro rešilo. Raje naredite vse, da to zvezo ohranite, saj ima trdne temelje. V teh dneh lahko pričakujete javno priznanje. Res vam bo všeč. Vodnar od 21.1. do 19.2. Imate občutek, da na vaše čustveno življenje vplivajo vsi drugi, le vi se držite ob strani. Ta stranska vloga vas že močno utruja, saj niste zadovoljni s trem, kar se dogaja. Posveti te se pred vsem temu, kar vam pra vi srce. Če boste poslu ša li raz um, ne boste nič premaknili iz mrtve točke, saj kalkulacije v ljubezni nikoli niso pametne. Nekdo vas bo v vaših prizadevanjih močno podprl in tako pomagal do osebne sreče in zadovoljstva. Še naprej pa vam bo veliko pomenilo to, da veste, da ne nazadujete, saj se s tem ne bi mogli sprijazniti. Ostanite optimist, tudi, če vas bo vleklo na drugo, bolj temačno stran. Ribi od 20.2. do 20.3. Včasih se vam zdi, da nimate več veliko moči zato, da bi ves čas servisirali vse okoli sebe in njihove potrebe. Nenazadnje vas že dolgo ni nihče vprašal, kako zmorete vse delo in kako se ob tem počutite. Ni pomembno le, da osrečite svojega partnerja, pomembno je tudi, da vam on to vsaj malo vrne. In tega že nekaj časa ne počne. Bežanje od težav stvari ne bo popravilo. Čeprav ne bo lepo, se takoj spoprimite z njimi, saj dobro veste, da se brez muje še čevelj ne obuje. Uspeh, sreča in zadovoljstvo pa so zelo odvisni od sreče v ljubezni. Vsaj pri vas, saj vam ta pomeni največ. Nagradna križanka Mlekarne Celeia DVOM, NEZAUPANJE V KAJ SESTAVIL PEPS SLOVENS. SKLADAT. IN DIRIGENT-RADO VINO IZ ISTRE POMIRJEVAL. SREDSTVO (KNJI2.) POZA TELESA tT„p- SREDSTVO ZA OSVEŽITEV OGNJENO RDEČA BARVA NEMŠKO IME ZA LABO ITALIJAN. MATEMATIK-GIUSEPPE t, ARNE NAESS PRIPADNIK DIVJEGA PLEMENA ANGLEŠKA PLOŠČIN. MERA, AKER AVSTRIJS. ALPSKI SMUČAR-MARIO SLOVENSKI ATLET-DARKO O PTIČ. PRIP. ZA RELIEF. POVRŠINE BIBLIJSKI PRVI ČLOVEK LISTINA O SKLENITVI POSLA VSAKO OD SEMEN V KLASU REKA V BOSNI NASAD OB HIŠI N NEODLOČEN IZID PRI ŠAHU OTROŠKA ZABAVA KRATICA ITAL. FAŠIST. „ POLICIJE O UČENEC A- RAZREDA BESEDE SREDNJEGA SPOLA PLOŠČAT SPLAVARSKI ČOLN PREDSTOJ- FAKULTETE BENZEN Z DVEMA METILNIMA SKUPIN. K O AVTOMOBILSKA OZNAKA HRVAŠKE VRELA VODA GLAS, KI SLEDI STRELI FRANCOSKI IGRALEC-JACQUES JOHN EARLE ORGANS. SPOJINE Z MOČNIM VONJEM DEKORACIJA PLEMIŠKI NASLOV, SIN KRALJA PRISTAN. V JUŽNI ITALIJI NELLY SACHS ANGLEŠKI PRODUCENT-J. ARTHUR BELGIJSKI PISATELJ-SAMUEL O SAM NUJOMA ŽOGA IZVEN IGRIŠČA R ČEŠKA PRITRDIL-NICA KRAJ NA PRIMORSKEM APNENA VODA Mlekarna Celeia, d. o. o. Arja vas 92, Petrovče UŽIVATIČIS TI UŽITEK Desertni jogurti Zelene doline so namenjeni vsem sladokuscem, ki se pravim sla di cam eno stav no ne morejo upre ti. JOGURTI ZA SLADKANJE Ko govorimo o njih, mislimo na vanilije-ve in smetanove jogurte, ki navadno poskrbijo za zaključek odličnega obroka ali predstavljajo slastne male razvade, ki si jih je vredno privoščiti, saj s svojim polnim okusom osvojijo srce in »želodec« še tako zahtevnega ljubitelja mlečnih izdel kov. Desertni jogurti Zelene doline vsebujejo vse pozitivne lastnosti jogurta, kar jim daje prednost pred mnogimi sladkimi tekme ci in so ide al ni za posla dek po jedi, pred jedjo ali pa kar tako. Nes preglejte! LAHKId esertni jogurtiz elene doli ne Rešeno (izrezano) geslo križanke pošljite najkasneje do 13. oktobra 2008 na naslov: Naš čas, d. o. o., Kid ri če va 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mlekarne Celeia«. Izžrebali bomo 3 nagrade - bone za nakup v trgovini Golida pri Mlekarni Celeia. Bone bodo prejeli nagrajenci po pošti. Zgodilo se je... od 3. do 9. oktobra - v okviru prireditev ob občinskem prazniku so 3. oktobra 1968 v Velenju svečano odprli nov otroški vrtec za okoli sto otrok; vrtec je svoj prostor našel v preurejeni stavbi, ki jo je velenjski občinski skupščini prepustila počitniška zveza; vrtca v tej stavbi ni več, od leta 2002 je v njej sedež Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje; - oktobra leta 1947 so v Prelogah začeli graditi nov jašek velenjskega premogovnika; - prva oddaja Radia Velenje na ultrakratkovalovnem področju na frekvenci 88,9 megaherzov je bila kljub nedokončanem studiu že v soboto, 5. oktobra 1974, ko so iz dvorane doma kulture neposredno prenašali svečano zasedanje velenjske občinske skupščine, s ploščadi pred domom kulture pa osrednjo proslavo ob občinskem prazniku; - oktobra leta 1978 so v Velenju postavili prve semaforje na križišče Šaleške in Kidričeve ceste ter na križišče proti Gorici; - 5. in 6. oktobra 1990 je takratni velenjski Kulturni center Ivana Napotnika skupaj z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje na Titovem trgu v Velenju prvič organiziral Pikin festival, ki so ga prvo leto poimenovali Pikin cicidan; z leti je ta prireditev prerasla v največji otroški festival v Sloveniji; - v nedeljo, 7. oktobra 1962, je bila ob 15. uri pred več kot 2000 gledalci svečana otvoritev velenjskega kotalkališča; predsednik sindikata rudniške podružnice Erno Rahten je prerezal otvoritveni trak in predal kotalkališče v varstvo in uporabo športnemu društvu Partizan - Rudar; - 7. oktobra 1976 so v Velenju uradno predali svojemu namenu Dom za ostarele občane; - 7. oktobra 1983 so v Velenju odprli podhod pod Kidričevo cesto med Namo in poš to; - v noči na 8. oktober leta 1941 so borci 1. štajerskega bataljona napadli mesto Šoštanj; to je bil prvi partizanski napad na mesto v Sloveniji in ena prvih večjih partizanskih akcij v Slove niji v tem letu; - oktobra leta 1983 smo prebivalci Šaleške doline dobili nov vodooskrbni sistem Ljubija. ■ DamijanK ljajič Praznovanje občinskega praznika (arhivM uzejaV elenje) & ij k i OHEn NAS DA U \W 4* Nagrajenci celostranske nagradne križanke podjetja Elektro Jezernik, objavljene v tedniku Naš čas dne 18.9.2008, so: - Marija Bizjak, Šercerjeva 13, Velenje (svetilka Beghelli 2 x 36 W); - Peter Krepel, Linhartova 13, Velenje (svetilka Stylo 136); - Nataša Cerovšek, Mali vrh 28, Šmartno ob Paki (3 varčne žarnice). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti. Rešitev gesel: RAZDELILNA OMARA, MIK, CELOVŠKI DVORI LEK1RNA VELENJE Vodnikova 1, Velenje V skladu s 5. členom Pravilnika o štipendiranju Lekarne Velenje RAZPISUJEMO kadrovsko štipendijo za univerzitetni študij farmacije Prošnja za štipendijo naj vsebuje: • kratek življenjepis s prikazom poteka dosedanjega šolanja in učni uspeh, • potrdilo o vpisu, • potrdilo o opravljenih izpitih, • potrdilo o premoženjskem stanju družine prosilca, • potrdilo o zaposlitvi in povprečnem mesečnem dohodku staršev v zadnjih šestih mesecih, • izjavo, da prosilec ne prejema štipendije ali drugih prejemkov za izobraževanje po drugih predpisih, • izjavo, da ni v delovnem razmerju oziroma ne opravlja samostojne registrirane dejavnosti in ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje. Rok za prijavo je 8 dni od objave. Prijavo pošljite na naslov: Lekarna Velenje, Vodnikova 1,3320 Velenje s pripisom »komisija za podeljevanje štipendij«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od objave razpisa. 20 ČETRTEK, 2.o ktobra TV SLO (7 06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Pajkolina in prijatelji s Prisoj, 13/26 09.30 Pod klobukom 10.05 Telepatsko sporazumevanje, 10.35 Turbulenca: kaj lahko mlajši naučijo starejše in obratno 11.30 Omiz je 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.15 Blisk, nad. 13.40 Super piramida 15.00 Poro či la 15.10 Mostovi 15.45 Gumbek in rjavček, 3/26 16.10 Emigrant, dokum. film 16.25 Enajsta šola 17.00 Novice, šport, vreme Tv pogled 17.20 17.30 18.15 Štafeta mladosti Duhovni utrip Žrebanje deteljice 18.40 Milan, risanka 18.50 Pujsa Pepa, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Komisar Rex, 1/8 20.50 Ted nik 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.35 Pre is ko val ni sod nik, 1/2 01.15 50 let televizije: Tv dnevnik 2.10.1990 01.40 Duhov ni utrip 01.55 Dnev nik 02.30 Dnev nik zamej ske Tv 02.55 Infokanal TV SLO 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Info ka nal 09.00 Tv prodaja 09.30 Zabav ni info ka nal 11.00 Otroški infokanal 12.00 Zabav ni info ka nal 12.30 Tv pro da ja 13.00 Globus 13.30 Pogled z neba, 2/8 14.20 50 let televizije: tv dnevnik 2.10.1990 14.40 Prvi in dru gi 14.50 50 let tele vi zije: pokra jin ski muzej Celje 15.30 Zgo do vi na komu niz ma, 1/4 16.25 Evropski magazin 16.55 Poma gaj mo si 17.25 Mosto vi 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Pri mor ska kro ni ka 19.00 Z glasbo in plesom ... 20.00 21. bienale indust. oblikovanja, pre nos 21.00 Samotar Jim, am. film 22.30 Številke, 2/24 23.10 Veliki mali družinski umori, 1/4 00.45 Planet rock: Kaiser Chiefs 01.15 Zabav ni info ka nal pop 06.20 24ur 07.20 Ljudstva sveta, dokum. serija 08.25 Goreče maščevanje, nad. 09.20 Slad ka skriv nost, nad. 10.15 Tv pro da ja 10.45 Oprah show 11.40 Seli tev v divji no, nad. 12.40 Tv pro da ja 13.10 Popravljena krivica, nan. 14.05 Mari na, nad. 15.00 Oprah show 15.55 Zakle ti biser, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Goreče maščevanje, nad. 18.00 Slad ka skriv nost, nad. 18.55 24 ur vre me 19.00 24ur 20.00 Kmetija 20.50 Trenja 22.25 24ur zve čer 22.45 Na kraju zločina, nan. 23.40 Konč na res ni ca, nan. 00.35 Prija te lji, nan. 01.05 24 ur, ponovitev 02.05 Noč na pano ra ma © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: videospot dneva, jutranji gost: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop corn, glasbena oddaja, gost: Aletheia 11.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 18.45 Utrip s Pikinega festivala v Velenju, reportaža 19.30 Videospotdneva 19.35 Vide ostra ni, obvesti la 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Klepet na kvadrat, pogovor, Zvone Šeruga 20.55 Regi o nal ne novi ce 21.00 V harmoniji z naravo, kmetijska 21.30 Glasbena oddaja, 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informa tiv na odda ja, pono vi tev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Vide ostra ni, obvesti la tv slo rr 06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Trojčice: Robin Hood, ris. nan. 09.30 Emigrant, dokum. film 09.45 Enajsta šola 10.15 Oddaja za otroke 10.50 Štafeta mlasoti 11.30 Osmi dan 12.00 City folk: Slovenija 12.25 Alpe, Donava, Jadran 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Duhovni utrip 13.30 Komisar Rex,1/8 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Fifi in cvetličniki, risanka 15.55 Iz popotne torbe: otrok 16.10 Čarodejev vajenec, 8/10 16.40 Slike iz Sečuana: tržnice 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Poseb na ponu dba, potroš niš ka oddaja 17.35 Tv pogled 17.45 Zemlja in naprej, 6/6 18.40 Brenč in Cvetka, risanka 18.45 Tin ček, risan ka 18.55 Vreme 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Blisk, 14. del 20.30 Na zdravje! 22.00 Odme vi, kul tu ra, šport 22.55 Pol noč ni klub: važ no je sodelovati 00.10 50 let televizije: tv dnevnik 3.10.1990 00.35 Zemlja in naprej, 6/6 01.25 Dnev nik 01.55 Dnevnik zamejske tv 02.25 Info ka nal TV SLO [? 06.30 Zabav ni info ka nal 07.00 Info ka nal 08.55 Tv prodaja 09.30 Zabav ni info ka nal 10.00 Tv prodaja 10.30 21. bienale indrust. oblikovanja 11.30 Sušno območje, 5/6 12.20 Sušno območje, 6/6 13.15 Glasnik, tv Maribor 13.40 Opus 14.05 Evrop ski maga zin 14.35 Črno beli časi 14.50 Šport špas, 2. del 15.15 50 let televizije: tv dnevnik 3.10.1990 15.40 Bram in Alice, 1/9 16.00 Tv prodaja 16.30 Pri mor ski mozaik 17.25 Mos to vi 18.00 Dnev nik tv Mari bor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Pri mor ska kro ni ka 19.00 Velika imena malega ekrana: Jože Pogač nik 20.00 Sta ri Rim: vzpon in pro pad cesar stva, 3/6 20.55 Statisti, 7/12 21.20 Statisti, 8/12 22.00 Roka, ki ziblje zibko, am. film 23.40 Vročina, ital. film 01.30 4400 povratnikov, 11/13 02.20 Zabavni infokanal POP 05.45 24ur, ponovitev 06.45 Trenja 08.25 Goreče maščevanje, nad. 09.20 Sladka skrivnost, nad. 10.15 Tv prodaja 10.45 Oprah show 11.40 Selitev v divjino, nad. 12.40 Tv prodaja 13.10 Popravljena krivica, nan. 14.05 Marina, nad. 15.00 Oprah show 15.55 Zakleti biser, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Goreče maščevanje, nad. 18.00 Sladka skrivnost, nad. 18.55 24 ur vre me 19.00 24ur 20.00 Kmetija 21.10 Medaljon, am. film 22.45 24ur zve čer 23.05 Brez sle du, nan. 00.00 Pravi pogum, am. film 02.05 Otroški blagoslov, nan. 02.40 24 ur 03.40 Noč na pano ra ma Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan: jutranje novice: videospot dneva: jutranji gost: koledar prireditev Vabimo k 10.30 10.35 Kle pet na kvad rat, pogo vor 11.30 Videospot dneva 14.00 Vide ostra ni, obves ti la 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mre ža 18.40 Regi o nal ne novi ce 18.45 Aso va giba ni ca, infor ma tiv na odda ja, pono vi tev 19.15 Vide os pot dne va 19.20 Vide ostra ni, obves ti la 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popot niš ke raz gled ni ce, poto pis na odda ja 20.55 Regi o nal ne novi ce 21.00 Raz gle do va nja, doku men tarna odda ja 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenj sko obdobje, 3. TV mre ža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, infor mativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Vide ostra ni, obves ti la SOBOTA, 4.o ktobra tv slo rr 06.20 Odme vi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.40 Iz popotne torbe: otrok 08.35 Smrkci, 17/23 09.05 Bun kec, šved. film 10.45 Polnočni klub: važno je sode lo va ti, ponov. 12.00 Tednik 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.15 Veli ki spo mlad. kon cert gimnazije Kranj 2008 14.05 Mla di, drz ni in lepi, dokum. 14.25 Dra gulj, kanad. film 15.55 Sobotno pop sledi O živalih in l| 16.10 Labirint 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Oza re 17.20 Sobot no popold ne sle di Zakaj pa ne 17.35 Na vrtu 18.00 Popol na dru ži na 18.10 Z Damija nom 18.40 Din ko pod krin ko, risan ka 18.45 Rja vi med ve dek, risan ka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Foylova vojna: konec preplaha, 22.00 Poro či la, vre me, šport 22.35 Hri-bar 23.35 Svitanje, 5/13 00.25 50 let tele vi zije: tv dnev nik 4.10.1990 00.45 Dnev nik, pono vi te 01.05 Dnev nik zamej ske tv 01.30 Infokanal TV SLO 06.30 Zabav ni info ka nal 08.40 Tv pro da ja 09.10 Skozi čas 09.20 Ocena volitev 2008 10.30 50 let tele vi zije: tv dnev nik 4.10.1990 10.55 Poseb na ponu dba, potroš niš ka 14.50 15.45 17.50 19.25 11.10 Tv p , 11.40 Primorski mozaik 12.10 Vzpon in pro pad cesarstva, 13.00 Glas be ni spo mi ni z Bori som Kopitarjem 13.55 Afna Friki: stolpnica, 1. del 14.20 Tv prodaja 50 let tele vi zije Rdeča reka, am. čb film V Evro pi smo doma, narodnozab. koncert iz Bohinja Nogo met ni maga zin 20.00 Nogo met, liga Tele kom, Domžale-MlK CM Celje, pre nos 22.05 Ble šči ca, odda ja o modi 22.35 Slo ven ski maga zin 23.00 Sobot no popold ne 01.15 Pre is ko val ni sod nik, franc. film 02.55 Zabavni infokanal POP 07.30 Tv pro da ja 08.00 Harold in vijolična voščenka, ris. serija 08.25 Jaka na Luni, ris. serija 08.35 Rori, dirkal nik, ris. serija 08.45 Florjan, gasilski avto, ris. serija 09.10 Puj sa Pepa, ris. serija 09.20 Med ved Rupert, ris. serija 09.30 Poštar Peter, ris. serija 09.45 Winx klub, ris. serija 10.10 Di-Gata, ris. serija 10.35 Altair v Zvezdolandiji, ris. serija 10.50 Super heroji, ris. serija 11.15 Ed in Eppa, ris. serija 11.35 Novi šimpanzi, dokum. oddaja 12.35 Šola za pare, nan. 13.05 As ti tud not padu?! 14.50 Ordinacija, nan. 15.50 Zlo či ni pred doma čim pra gom, nan. 16.45 Mam bo lta li a no, kanad. film 18.20 Deset ka 18.55 24ur vre me 19.00 24ur 20.00 Vzemi alijpusti 21.00 Špan gle šči na, am. film 23.15 Krva vi slad kor, nan. 00.10 Pris muk njen, am. film 01.45 Ple sal ka in boga tin, am. film 02.50 24ur 03.50 Noč na pano ra ma © 09.00 Miš maš, otroš ka odda ja, ponovitev-Teden otroka 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Utrip s Piki ne ga fes ti va la v Vele nju, repor ta ža 10.25 Videospot dneva 12.00 Vide os tra ni, obvesti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Mladi upi, otroška oddaja, pono vi tev 18.40 Duhov ni vre lec: Mar tin Dola mič Kon rad, žup nik v župniji Bl. A.M. Slomšek 18.45 V harmo niji z nara vo, kmetij ska 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1781. VTV magazin, regionalni -informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Country folk blues festival, Slovenj Gradec 2008, Beer Bel ly Band 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 22.15 Odprta tema, ponovitev 23.15 Vabimo k ogledu 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila NEDELJA, 5.o ktobra tv slo rr 07.00 Ziv-žav sle di Svet Petra Zaj ca in prija te ljev 09.00 Šport špas 09.25 Ključ do svetlobe, 3/3 09.50 Ogla si, napo ved ni ki 09.55 Nedeljska maša, pren. iz Celja 11.00 Izvir( n) i 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.10 Na zdravje! 14.25 Fina gospa, 22/40 15.00 NLP, razvedrilna oddaja sle di 5 minut sla ve 15.05 Nedeljsko oko z Marjanom Jer ma nom 15.10 Glasbeni dvoboj 15.40 Človeški faktor 15.45 Šport 16.00 Dru žab na 16.30 Humor. dok. odda ja 17.00 Poro či la, šport, vre me 17.15 NLP, razvedrilna oddaja 17.15 Naglas! 17.20 Fokus 18.25 Žrebanje lota 18.40 Pokec, risan ka 18.45 Reci ne!, risanka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Sto pi mo sku paj, dob ro del ni kon cert, pre nos 21.30 Intervju 22.25 ARS 360 22.40 Poro či la, vre me, šport 23.05 Deset božjih zapovedi: peta 00.00 50 let tele vi zije: tv dnev nik 5.10.1990 00.25 Dnev nik 00.45 Dnevnik zamejske tv 01.15 Info ka nal TV SLO f? 06.30 Zabav ni info ka nal 08.50 Tv pro da ja 09.20 Sko zi čas 09.30 50 let tele vi zije: tv dnev nik 5.10.1990 09.50 Glo bus 10.20 Brat bratu, 1. del 10.55 28. tekmovanje sloven. godb 11.25 Po poteh Ushuaie, 1/13 11.50 Poma gaj mo si 12.20 Slo ven ski maga zin 12.45 Rad igram nogo met 13.15 Tv pro da ja 13.45 Rudi Rilec, dirkalni pujs, nem. f. 15.20 Tv pro da ja 15.55 Nogomet, ang. liga, Manchaster C. - Liverpool, pren. 17.55 La vie en rose, med na rod ni večer šan so nov 2008 19.45 Sko zi čas 20.00 Pogled z neba, 3/8 20.55 Berlin Alexanderplatz, 4/14 22.00 Duh prvaka - pot do prvaka, šport ni film, 1/3 22.25 Duh prvaka - pot do prvaka, šport ni film, 2/3 22.50 Rim, 6/12 23.40 Zla ta res na glas ba in balet (1958 - 2008) 23.40 Deva Pre mal, Miten in Manose, slov. filharmonija 00.10 Okna, sama glu ha okna 00.40 Zabav ni info ka nal POP 06.00 Tv pro da ja 06.30 Moto GFP prenos dirke za VN Japon ske 08.15 Harold in vijo lič na voščen ka, ris. serija 08.45 Jaka na Luni, ris. serija 08.55 Rori, dir kal nik, ris. serija 09.05 Florjan gasilski avto, ris. serija 09.30 Puj sa Pepa, ris. serija 09.40 Med ved Rupert, ris. serija 09.50 Poštar Peter, ris. serija 10.10 Winx klub, ris. serija 10.35 Di -Ga ta, ris. serija 11.00 Super heroji, ris. serija 11.30 Šolska košarkarska liga 12.30 Skriv nost ne poti, nan. 13.25 Pokonč ni poli ca ji, 14. del 14.00 Pan de mija, dokum. odda ja 15.00 Bratje in sestre, nan. 15.50 Moški v krošnjah, nan. 16.45 Daj naprej, am. film 18.55 24ur vre me 19.00 24ur 20.00 As ti tud not padu?! 21.40 Shark, nan. 22.35 Gospod Jones, am. film 00.35 Carri in Barry, nan. 01.10 24 ur, pono vi tev 02.10 Noč na pano ra ma © PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš-Teden otroka 09.40 1680. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Šport ni torek, šport na inf. odd. 10.30 Utrip s Pikinega festivala v Velenju, reportaža 11.10 Dober večer, gospod. pred sed nik, dr. Igor Šol tes, pred sed ni ka Račun ske ga sodiš ča Repub li ke Slo ve nije 12.10 Duhov ni vre lec: Mar tin Dola mič Kon rad, žup nik v žup niji Bl. A. M. Slom šek 12.15 Vabimo k ogledu 12.20 1681. VTV magazin. 12.45 Kultura, informativna oddaja 12.50 Pogo vor z dr. Mila nom Medvedom, direktorjem Premogovnika Velenje 13.20 Vide ostra ni, obves ti la 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Mla di upi, otroš ka odda ja 18.45 Popot niš ke raz gled ni ce, poto pis na odda ja 19.35 Pop corn, glasb. odda ja, gost: Alethei a 20.30 Country folk blues festival, Slo venj Gra dec 2008, Beer 21.30 Vide ostra ni, obves ti la PONEDELJEK, 6.o ktobra tv slo rr 07.00 Poro či la 07.05 Dobro jut ro 08.00 Poro či la 08.05 Dobro jut ro 09.00 Poro či la 09.10 Šport špas, oddaja o športu 09.35 Gum bek in Rjav ček, 3/26 10.00 Risan ka 10.10 lz popot ne torbe: otrok 10.30 Čarodejev vajenec, 8/10 11.05 Zemlja in naprej, 6/6 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.15 Stopimo skupaj, dobrodelni kon cert 15.00 Poro či la 15.10 Dober dan, Koroš ka 15.45 Pajkolina in prijatelji s Prisoj, 14/26 16.05 Martina in ptičje strašilo: kul tu ra 16.15 Bisergora, 11/15 16.30 Afna Fri ki: stol pni ca, 2. del 17.00 Novi ce, šport, vre me 17.20 Tv pogled 17.30 Glas be ni spo mi ni z Bori som Kopitarjem 18.25 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Pikije ve glas be ne dogo div šči ne, risan ka 18.45 Dra gi domek, risan ka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Brat bratu, 2. del hum. nan. 20.40 Vro či stol 22.00 Odme vi, šport, vre me 23.00 Podo ba podo be 23.25 Glas be ni večer 01.00 50 let tele vi zije: tv dnev nik 6.10.1990 01.20 Tiho morsko brez no, 1/3 02.10 Dnev nik 02.45 Dnev nik zamej ske tv 03.15 lnfo ka nal TV SLO fj 06.30 Zabav ni info ka nal 07.00 Info ka nal 09.00 Tv pro da ja 09.30 Zabav ni info ka nal 11.05 Tv pro da ja 11.35 Sobot no popold ne 13.50 Tv pro da ja 14.20 Slo ven ci v Ita liji 14.50 Poseb na ponu dba, potroš niš ka 15.05 Duh prva ka, pot do prva ka, 15.30 Duh prva ka, pot do prva ka, 15.55 Rad igram nogomet 16.25 50 let televizije: tv dnevnik 6.10.1990 16.45 Osmi dan 17.15 ARS 360 17.30 Slovenski magazin 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Dr. Who, 10/13 20.00 Tihomorsko brezno, 1/3 21.00 Studio city 22.00 Knjiga mene briga 22.20 Resnična resničnost 22.50 50 let televizije: veliki dosežki slov. kirurgije, 11/21 23.20 Taj na služ ba, 1/3 00.55 Zabavni infokanal POP 06.45 24ur, ponovitev 07.45 Bradata motorista v kuhinji 08.25 Goreče maščevanje, nad. 09.20 Sladka skrivnost, nad. 10.15 Tv prodaja 10.45 Oprah show, pogov. oddaja 11.40 Selitev v divjino, nad. 12.40 Tv prodaja 13.10 Popravljena krivica, nan. 14.05 Marina, nad. 15.00 Oprah show 15.55 Zakleti biser, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Goreče maščevanje, nad. 18.00 Sladka skrivnost, nad. 18.55 24 ur vre me 19.00 24ur 20.00 Kmetija 21.00 Grda račka, nan. 21.55 Ženska džungla, nan. 22.50 24 ur zve čer 23.10 Kaliforniciranje, nan. 23.50 Končna resnica, nan. 00.40 Prijatelji, nan. 01.10 24ur, ponovitev 02.10 Noč na pano ra ma © 09.00 Dobro jut ro, informa tiv na oddaja: na današnji dan, jutranje novice: videospot dneva: jutranji gost: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Jesen življenja, oddaja za tretje življenj sko obdobje 11.15 Videospot dneva 14.00 Vide os tra ni, obvesti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Regionalne novice 18.05 Nogo met, pos netek tek me Rudar Vele nje: HIT Gori ca 19.40 Videospot dneva 19.45 Vide os tra ni, obvesti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Zupan z vami, kontaktna oddaja, gost: Ljubo Znidar, župan Obči ne Pol ze la 21.00 Regi o nal ne novi ce 21.05 Vabi mo k ogle du 21.10 Zna mo zmo re mo, izobraževalna oddaja 21.40 Iz odda je Dobro jut ro, infor mativna oddaja, ponovitev 23.10 Vabi mo k ogle du 23.15 Vide os pot dne va 23.20 Vide os tra ni, obvesti la TOREK, 7.o ktobra TV SLO (7 06.15 Odmevi 07.00 Poro či la 07.05 Dobro jut ro 08.00 Poro či la 08.05 Dobro jut ro 09.00 Poro či la 09.10 Na potep po spo mi nu 09.30 Izkoriščanje, 11/15 09.45 Martina in ptičje strašilo: kul tu ra 09.55 Afna Fri ki: stol pni ca, 2. del 10.20 Zgod be iz školj ke 11.05 Tihomorsko brezno, 1/3 12.05 Intervju, ponovitev 13.00 Poro či la, šport, vre me 13.15 Planet Rock: Nick Cave 13.40 ARS 360 13.55 Podo ba podo be 14.20 Obzorja duha Poro či la Mosto vi 15.45 Troj či ce, ris. nan. 16.10 Uspavanka za mamo 16.20 Zlat ko zaklad ko 16.35 Knjiga mene briga 17.00 Novi ce, šport, vre me 17.25 Tv pogled 15 15.10 17.35 Kse nija Bara ga vplete na, por tret na dok. odda ja 18.05 Z gla vo na zaba vo 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Krtek, risanka 18.45 Bin ko, risan ka 19.00 Dnev nik, vre me, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Pira mi da 21.00 Skrivnostni Yucatana - zid kra ljev, dokum. odda ja 22.00 Odme vi, šport, vre me 23.00 Res nič ni Rom mel, 1/3 23.45 Pra va ideja!, poslov na odda ja 00.10 50 let tele vi zije: tv dnev nik 7.10.1990 00.35 Kse nija Bara ga vplete na, por tret na dokum. odda ja 01.00 Dnev nik 01.35 Dnev nik zamej ske tv 02.00 Info ka nal TV SLO 06.30 Zabav ni info ka nal 07.00 Info ka nal 08.55 Tv pro da ja 09.25 NLP, razvedrilna oddaja 12.35 Tv pro da ja 13.05 Dober dan, Koroš ka 13.35 Res nič na res nič nost 14.05 Ble šči ca, odda ja o modi 14.35 Stu dio city 15.30 50 let televizije: 7.10.1990 15.50 Izvir( n) i 16.20 Glasnik, tv Maribor 19.45 Mosto vi 17.20 Brat bra tu, nan. 18.00 Dnev nik tv Mari bor 18.25 Kro ni ka osred nje Slo ve nije 18.35 Pri mor ska kro ni ka 19.00 Operni arije: Saša Čano, basist 19.15 Po poteh slovenske opere, 1/8 20.00 Rock, izob. mlad. odda ja 20.35 Glo bus 21.05 Pra va ideja!, poslov na odda ja 21.30 Vrhun ci ang. nogom. lige 22.20 Pis mo Ani, dokum. film 23.50 Temnopolti Arijec, 2/2 01.20 Zabav ni info ka nal POP 06.20 24ur 07.20 Res ni ca o dino za vrih, 1/2 08.20 Goreče maščevanje, nad. 09.15 Slad ka skriv nost, nad. 10.10 Tv pro da ja 10.40 Šol ska košar kar ska liga 11.40 Seli tev v divji no, nad. 12.40 Tv pro da ja 13.10 Popravljena krivica, nan. 14.05 Mari na, nad. 15.00 Oprahshow 15.55 Zakleti biser, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Goreče mašče vanje, nad. 18.00 Slad ka skriv nost, nad. 18.55 24 ur vre me 19.00 24ur 20.00 Kmetija 21.00 Preverjeno 22.00 Zdrav ni ko va vest, nan. 22.55 24 ur zve čer 23.15 Zakon in red, nan. 00.10 Konč na res ni ca, nan. 01.00 Prija te lji, nan. 01.30 24 ur, pono vi tev 02.30 Noč na pano ra ma © 09.00 Dobro jut ro, infor ma tiv na oddaja: na današnji dan, jutranje novice: jutranji gost: kole dar pri redi tev 10.30 Vabi mo k ogle du 10.35 Župan z vami, pogovorv studiu, gost: Ljubo Žnidar, župan Obči ne 11.35 Vide os pot dne va 14.00 Vide ostra ni, obvesti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Mladi, mladinska oddaja, 3. TV mre ža 18.40 Videospotdneva 18.45 EKOMlR: Delavnica na OŠ II Mur ska Sobota 18.55 Vide ostra ni, obvesti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 1682. VTV maga zin, regi o nal ni - informa tiv ni pro gram 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Šport ni torek, šport na informativna oddaja 20.50 Športni gost, športna oddaja 21.30 Turi zem in mi, infor ma tiv na oddaja, 3. TV mreža 22.00 Aso va giba ni ca, informa tiv na oddaja, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Vide ostra ni, obvesti la SRE DA, 8.o ktobra tv slo rr 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jut ro 07.55 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.10 Moby Dick in skrivnost dežele Mu, 7/26 09.30 Zlat ko Zaklad ko 09.40 Sprehodi v naravo: bukovje v jeseni 10.00 Knjiga mene briga 10.20 Oddaja za otroke 10.55 Z glavo na zabavo, 9. oddaja 11.20 Ksenija Baraga vpletena, portretna dok. oddaja 11.55 Skrivnosti Yucatana - zid kraljev, dokum. oddaja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Vroči stol 14.25 50 let televizije: obala slovenskega morja, 2. del 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Nils Holgerson, 13/26 16.10 Male sive celice, kviz 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled 17.30 Turbulenca, izob. oddaja 18.25 Žrebanje lota 18.40 BacekJon, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Stalin I., am. film 21.30 Prvi in drugi 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Sveto in svet 00.20 50 let televizije: tv dnevnik 8.10.1990 00.40 Turbulenca, izob. oddaja 01.35 Dnevnik 02.10 Dnevnik zamejske tv 02.35 Info ka nal TV SLO 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Info ka nal 09.00 Tv prodaja 09.30 Zabavni infokanal 11.05 Tv prodaja 11.40 Slavnostni koncert ob 50-letnici otroškega in mlad. pevskega zbora rtv Slovenija 12.40 Vrhunci ang. nogometne lige 13.30 Hri-bar 14.30 Po poteh Ushuaie, 1/13 15.00 50 let televizije: tv dnevnik 8.10.1990 15.25 Prava ideja!, poslovna oddaja 15.55 Črno beli časi 16.10 Koktajl, oddaja tv Maribor 17.25 Mostovi 18.00 Dnevnik tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 50 let televizije: prijatelji, ostanimo prijatelji 20.00 Tarča 21.30 Tea Time na Goričkem, dokum. felj ton 22.00 Romantične duše, sng drama 23.50 Slo ven ska jazz sce na 00.30 50 let televizije: slovenski muzeji in galerije 01.15 Zabavni infokanal POP 06.25 24 ur, ponovitev 07.25 Preverjeno 08.25 Goreče maščevanje, nad. 09.20 Sladka skrivnost, nad. 10.15 Tv prodaja 10.45 Oprah show 11.40 Selitev v divjino, nad. 12.40 Tv prodaja 13.10 Popravljena krivica, nan. 14.05 Marina, nad. 15.00 Oprah show 15.55 Zakleti biser, nad. 16.55 24 ur popold ne 17.05 Goreče mašče vanje, nad. 18.00 Sladka skrivnost, nad. 18.55 24 ur vre me 19.00 24ur 20.00 Kmetija 21.05 Nevarni tujec, am. film 22.40 24ur zvečer 23.00 Monk, nan. 23.55 Končna resnica, nan. 00.45 Prijatelji, nan. 01.15 24ur, ponovitev 02.15 Noč na pano ra ma © 09.00 Dobro jut ro, informa tiv na oddaja: na današnji dan, jut ra nje novi ce: vide os pot dneva, nove izdaje: jutranji gost: kole dar pri redi tev 10.30 Vabi mo k ogle du 10.35 1682. VTV magazin, regionalni - informa tiv ni pro gram 10.55 Kul tu ra, informa tiv na odda ja 11.00 Vide os pot dne va 11.05 Športni torek, športna infor ma tiv na odda ja 14.00 Vide ostra ni, obves ti la 17.55 Vabi mo k ogle du 18.00 Čas za nas: Mir, mla din ska oddaja, 3 TV mreža 18.40 Regi o nal ne novi ce 18.45 Zna mo zmo re mo, izobraževalna oddaja, pono vi tev 19.35 Videospot dneva 19.40 Vide ostra ni, obves ti la 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Pop corn, kon takt na glas be na oddaja, gostje: TanjaZagar, Foxy Teens 20.55 Regi o nal ne novi ce 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, infor ma tiv na odda ja 23.30 Vabi mo k ogle du 23.35 Videospot dneva 23.40 Vide ostra ni, obves ti la PRIREDITVE Kdaj - kje - kaj VELENJE Četrtek,2 .o ktobra 8.00, 9.45 in 11.30 Domku Iture Velenje Delujmoo zaveščeno - Sklop prireditev za velenjske osnovne šole in Šolski center Velenje 13.00 KnjigarnaK ulturnica Pogovor zM ilanomD eklevo 16.00 Knjižnica Šoštanj Urap ravljic 17.00 - 20.00 MladinskicenterVelenje Klepetalnica z Iro Petek, 3. oktobra 9.00 - 13.00 VDC SAŠA,O bmočnae nota Ježek Velenje, Dano dprtih vrat, Kid ri čeva 1 9 a 21.00 MladinskicenterVelenje Premiernai zdajak njižice CUF X Zavodnje nadŠ oštanjem XXXV. MalaN apotnikova kiparska kolo ni ja Sobota,4 .o ktobra 8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmeč ka tr ž ni ca 9.00 Titov trg,C ankarjevau lica, Vele nje Regijskop reverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa 18.00 Velika dvorana doma krajanov Konovo KonovskiŠtrajharji praznujejo 15 let o bstoja 21.00 MladinskicenterVelenje Klub ski večer Eighty's leta X Zavodnje nadŠ oštanjem XXXV. MalaN apotnikova kiparska koloni ja Nedelja,5 .o ktobra 10.00 Kav čni kova d oma či ja v Zavod njah Nedeljskam uzejska ustvarjalnica za o tro ke nad Šoš ta njem Jesen naK avčnikovi domačiji X Zbor predj amarsko kočo v Hudi luknji Brezplačen ogled kraških jam zaml ade (15-30 let), predstavitev jamarstva Pone de ljek, 6.o ktobra 17.00 - 18.30 Vila M oj ca Tedeno troka» Nekoga moraš imeti rad« Delavnica: Kou čenje postane vese lje 17.00 - 19.00 Interspar Velenje Otroškap rireditev Gasilec Samo z gasilci na obisku X Mestna občina Velenje, avla Likovna razstava Društva šaleških likov ni kov »Moje mesto, rad te imam!« (do 3. 11. 2008) Torek, 7. oktobra X organiziran prevoz v Slovenj Gra dec Krvo da jal ska akci ja za Loko vi co 17.00 Vila Moj ca Torkova peta Ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 Dom kulture Šoštanj, preddverje Torkova peta Ustvarjalnica za otroke in starše 17.00 - 19.00 Inter spar Vele nje Otroška prireditev Gasi lec Samo z gasil ci na obis ku 17.00 MladinskicenterVelenje Kle petal ni ca z Iro 17.00 Vrtec Velenje, enota Ciciban (Gori ca) Sve ča nost ob 30-let ni ci enote Ciciban 17.00 Mes tna obči na Vele nje, dvo ra na Predavanje - Prim. mag. Bogdan Fludernik, dr. med, specialist Kirurgije: Sodobno zdravljenje krčnih žil - stripping z laserjem Sreda,8 .o ktobra K I N O V E L E N J E :: S P O R E D PONAREJEVALCI (Die Fälscher) - Vojna kriminalna drama, 99 minut. Režija: Stefan Ruzowitzky. Igrajo: Karl Markovics, August Diehl, Devid Striesow, Martin Brambach, August Zirner, Veit Stübner, Sebastian Urzendowsky idr. Petek, 3.10. ob 18.00 Nedelja, 5.10. ob 20.15 uri UJEMITE SMARTA (Get Smart) - Akcijska komedija, 110 minut. Režija: Peter Segal. Igrajo: Steve Carell, Anne Hathaway, Dwayne Johnson, Alan Arkin idr. Sobota, 4.10. ob 20.30 Nedelja, 5.10. ob 18.00 uri INDIANA JONES IN KRALJESTVO KRISTALNE LOBANJE (Indiana Jones and te Kingdom of the Crystall Skull) - Akcijska pustolovščina, 123 minut. Režija: Steven Spielberg Igrajo: Harrison Ford, Karen Allen, Cate Blanchett, Shia LaBeouf, John Hurt, Ray Winstone, Jim Broadbent, Alan Dale idr. Petek, 3.10. ob 20.00 Sobota, 4.10. ob 18.00 NAVIHANA DRUŠČINA 2 (Die Wilden Kerle 2) - Otroška pustolovščina, 95 minut. Režija: Joachim Masannek. Igrajo: Jimi Ochsenknecht, Sarah Kim Gries, Raban Bieling, Wilson Ochsenknecht, Marlon Wessel, Kevin Ianotta idr. Nedelja, 5. 10. ob 16.00 - otroška matineja MAMA MIA! (Mamma Mia !) - Glasbeno-plesna romantična komedija, 108 minut Režija: Andrew Stanton. Igrajo: Phyllida Lloyd. Igrajo: Amanda Seyfield, Steelan Skarsgard, Piere Brosnan, Nancy Boldwin, Colin Firth, Meryl Streep idr. Torek, 7. 10. ob 18.00 in ob 20.15 V tednu od 10. 10. do 12. 10. napovedujemo: družinsko pustolovščino POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE, animirano pustolovščino WALL-E , komično srhljivko VAGINALNI ZOBJE, komedijo 25 STOPINJ POZIMI MORDA POTREBUJETE VEČJE STANOVANJE, Stanovanjski paket za dva je imenitna rešitev. Brez stroškov odobritve kredita za vse, ki ob najemu stanovanjskega kredita odprejo še dva poljubna osebna bančna paketa, na katera prenesejo osebne dohodke. Ponudba velja do 30. 12. 2008. Osvobodimo se dvomov: www.unicreditbank.si C3K Zà UniCredit Bank 17.00 Knjiž ni ca Vele nje Ure prav ljic 17.00 - 18.30 Vila Moj ca Delavnica - Ko učenje postane vese lje 17.00 - 20.00 Mla din ski cen ter Vele nje Igra nje dru žab ne igre Nase ljen ci oto ka Catan 19.19 Knjižnica Velenje Šola čustvene inteligence - Kako negovati ljubezen v partnerstvu (predavanje) Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-infor-ma cij ski cen ter Mest ne obči ne Vele nje (03/896 18 60). ŠMARTNO OB PAKI Sobota,4 .o ktobra 10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Otroške ustvarjalne delavnice 13.00 Martinova vas v Šmartnem ob Paki Bučarija.Razstava različnih vrst buč, pokušina jedi, tekmovanje v naj buči, zabava Torek, 7. oktobra 18.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Joga PLANINCI VABIJO: - sobota, 4. 10. 08: BENEČIJA (L) - PD Velenje www.nascas.com Vremenski pregovori Če vinotoka mraz in burja brije, prosinca (januarja) in svečana (februarja)sonce sije Vreme vinotoka je aprili za poroka Otroško igrišče ob krajevnem prazniku Vinska Gora - Letošnji krajevni praznik bodo v Vinski Gori zaznamovali s slavnostno otvoritvijo otroškega igrišča pri podružnični osnovni šoli. Slovesnost pripravljajo jutri, v petek, 3. oktobra, ob 17. uri v večnamenski dvorani Vinska Gora. V programu se bodo predstavili otroci podružnične osnovne šole in vrtca, saj bodo novo otroško igrišče s pridom uporabljali oboji, nastopil pa bo tudi otroški pevski zbor matične osnovne šole Gorica. Krajevna skupnost Vinska Gora po uradnem delu prireditve vabi tudi na druženje krajanov. ■ bš Furmani so »furali« Prvi furmanski praznik v Šmartnem ob Paki pritegnil veliko pozornosti - Še kdaj, ne pa vsako leto TatjanaP odgoršek Šmartno ob Paki, 28. septembra - Minulo nedeljo popoldne je bilo v Martinovi vasi v Šmartnem ob Paki znova živahno. Zanjo so poskrbeli člani tamkajšnjega konjerej-skega društva, in sicer s furmanskim praznikom. Bilje prvi, z njim pa so zaznamovali 10-letnico delo- vanja društva, ki sodi med priza-devnejše v tukajšnjem okolju. Ideja o pripravi furmanskega praznika je bila v glavah nekaterih članov društva prisotna že nekaj časa, vendar - kot je dejal predsednik društva Martin Ramšak - niso zbrali toliko poguma, da bi ga tudi organizirali. Ob praznovanju jubileja pa so strnili moči, voljo, povabili k sodelovanju še sosednja tovrstna društva in pripravili prireditev, ki je pritegnila veliko obiskovalcev tudi ob daleč. »Furmanskega praznika nismo pripravili po naključju. Šmartno ob Paki ima bogato furmansko tradicijo. Do začetkov 60-let prejšnjega stoletja je zaradi železniške proge veljalo za pomembno okno v svet. Tu je bila nakladalna postaja, na katero so s konjskimi vpregami vozili les iz celotne zgornje Savinjske doline, tudi drugo blago ter z njim oskrbovali ljudi vse do Beograda in še dlje. Po nekaterih podatkih je zadnja konjska vpre- 4 A \ A Kole dar imen Junij (veliki traven) 2. četrtek - Bogumil 3. petek - Evald, Žarko 4. sobota - Frančišek 5. nedelja - Marcel 6. ponedeljek - Bruno, Vera 7. torek - Sergij, Justina 8. sreda - Brigita, Simeon Luni ne mene * ga pripeljala les na tukajšnjo nakladalno postajo pred več kot 30 leti. V spomin na te čase, šege, na to, kaj je pomenil konj ljudem še takrat, ko ni bilo traktorjev, avtomobilov smo pripravili prireditev. Glede na obisk trud ni bil zaman.« Čeprav je bi zalogaj velik - pravi Ramšak - tokratni furmanski praznik ni bil prvi in hkrati zadnji. Če jim bo služilo zdravje, če bodo člani še tako zagnani, ga bodo organizirali še kdaj. Zanesljivo pa ne vsako leto. ■ MartinR amšak,p redsednik Konjerejskega društva Šmartno ob Paki:» Namen prireditve je bil, da tudi sedanjimg eneracijam prikažemo, kako so pred več kot5 0 letif urali v naših krajih judi inb lago.« 22 HA Družba SIP Strojna industrija ima 54 letno tradicijo, zaposluje 310 delavcev in je s proizvodnim programom po kvaliteti in uporabnosti primerljiva z vodilnimi evropskimi proizvajalci kmetijske mehanizacije. Program je zelo širok in zadovoljuje potrebe profesionalnega uporabnika, kakor tudi manjšega kmeta. V družbi se je zaključilo vrsto investicijskih projektov tako, da smo z novimi investicijami izboljšali ekonomiko proizvodnje, povečali pretok materiala, dvignili kvaliteto in izboljšali delovne pogoje. Vizija družbe je postati eden izmed vodilnih proizvajalcev kmetijske mehanizacije, zato vabimo k sodelovanju: 1. OPERATERJE CNC STROJEV • posluževanje programsko vodenih strojev 2. KLJUČAVNIČARJE • montiranje končnih izdelkov 3. VARILCE • elektro obločno varjenje pod zaščitno atmosfero, posluževanje robotske celice 4. LIČARJE • Postopek mokrega in praškastega lakiranja Pogoji za zasedbo delovnih mest: pod točki 1 in 2 • V. oz. IV stopnjo izobrazbe tehnične smeri • osnovna znanja s področja strojništva • poznavanje računalniških programov • poznavanje osnovnih postopkov merjenja in kontrole • zaželene delovne izkušnje, ni pa pogoj pod točko 3 in 4 • vsaj II. stopnjo izobrazbe tehnične smeri • zaželene izkušnje s področja lakiranja in varjenja • zaželene delovne izkušnje, ni pa pogoj Od novih sodelavcev pričakujemo sposobnost timskega dela, natančnost, kreativnost pozitivno naravnanost, ročne spretnosti, izvajanje nalog v dogovorjenih rokih, prilagodljivost in odgovornost za delo. Nudimo delo v urejenem okolju in dinamičnem kolektivu, možnost osebnega napredovanja, stimulativno plačilo pogojeno z rezultati dela, možnost nadaljnjega šolanja ter stalnega izobraževanja in usposabljanja. Zaposlitev nudimo za nedoločen čas, z dve mesečnim poskusnim delom. Pričakujemo vaše pisne prijave v roku 15 dni na naslov: SIP Strojna industrija d.d., Juhartova ul. 2,3311 Šempeter v Savinjski dolini telefon.03 7038588, e-naslov: jozica.eberlinc@sip.si SIP ni ko l i s^ni U07, ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 22. sep. 2008 do 28. sep. 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 22. sep. 2008 do 28. sep. 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka GORA VEUKI VRH SKORNO □ 22. sep i23.sep l24.sep □ 25. sep ■26.sep □ 27. sep ■28.sep GIBANJEP REBIVALSTVA Upravna enota Velenje 1 ■ Smrti: ■ 1 Poroke: Jožefa Erjavec, roj. 1917, Pongrac 83, Lucija Ržen,Topolšica 85 d,Š oš-tanj in Janko Potočnik,Topolšica 85 d,Š oštanj;V ildanaK adric,V ele-nje, Šalek91 in BevadA hmetaše-vic,V elenje,A škerčevac esta5. Žalec; Zvonko Komar, roj. 1952, Velenje, Tomšičeva cesta 51; Franc Deberšek, roj. 1946, Deberca 7, Velenje; Dušan Krajnc, roj. 1960, Šoštanj, Partizanska pot 3; Franc Zdovc, roj. 1940, Velenje, Prešernova cesta 9/b. RADI O V ELEN J E ČETRTEK, 2. oktobra: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olim. kom. Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 3. oktobra: 16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasb. novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 4. oktobra: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 5. oktobra: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 6. oktobra: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,-kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 7. oktobra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 8. oktobra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. V Živimo ceneje Ponudba velja od 1. 10. do 15. 10. 2008. VELENJE Stantetova 24, pon.-pet.: 8.00 - 20.00, sob.; 8.00-17.00 OBVESCEVALEC Obnova stanovanj in kopalnic na ključ ATOMINVEST d.o.o. Velenje, GSM: 031/290-127 stanovanja, od kjerkoli. Gsm: 031/807-376. RAZOČARAN fant želi spoznati preprosto punco. Gsm: 041/959-192. mali OGLASI in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. RAZNO ŽIVALI ODDAM DEŽURNI telefonza pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365. MLAJŠEMU občanu ali občanki oddam v centru mesta sobo z balkonom. Souporaba kopalnice in wc-ja. Telefon: 5869-558, gsm: 041/969-210. PODA RIM NUDIM KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214. PODARIM spalnico, regal za dnevno sobo in dva kavča. Gsm: 031/451-930. NEMŠKO ovčarko, staro 3 mesece, z rodovnikom, cepljena, razgliščena, prodam. Telefon: 5869-299, gsm: 041/966-252. ODOJKE za nadaljnjo rejo in neškrop-ljena jabolka, stare sorte za ozimnico ali mošt prodam. Telefon: 5886-267, gsm: 041/577-305. BIKCA sivca, težkega 130 kg, prodam. Gsm: 041/837 -093. CENTRALNO peč (30 KV moči) na trda goriva (drva, premog) skoraj nova, zelo poceni prodam. Telefon: 02/8855 -534. ZARA DI selitve ugodno prodam razno pohištvo. Telefon: 5866-150. MALO rabljen električni štedilnik Gorenje prodam. Kupcu podarim šte- diulnik kiperbosch širine 40 cm. Gsm: 041/389-037. NEPREMIČNINE STANOVANJE, 78 m2, v Nazarju prodamo. Gsm: 051/640-058. KUPIM habit nepremičnine HabIL d.o.o. Kersnikova 11. VNaiJa INSTRUKCIJE HLADILNIK, štedilnik, belo tehniko in razno pohištvo kupim. Gsm: 031/250949. INSTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovno in srednje šole, pripravljam za izpite, prični z delom, da bo leto uspešno! Gržinič Armando, Velenje, Izobraževanje »Jonela«, gsm: 040/226-419, 040/977-474. PRI DEL KI STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. SKROMEN obrtnik išče zvesto življenjsko sopotnico. Gsm: 041/229-649. PRE PROST, uspešen moški želi spoznati iskreno dekle, lahko brez službe, ODDAMO jabolka za prešanje (bobo-vec in carjevič). Gsm: 041/493-324. DOMA ČE grozdje izabelo, na brajdi, prodam. Gsm: 051/211-161. CIPRESE smaragd v loncih, nad 50 cm 4 eur, nad 80 cm 8 eur, prodam. V primeru, da najdete cenejšo varianto velja nižja cena. Gsm: 040/578587. VINO sauvignon iz okolice Slovenske Bistrice ugodno prodam. Gsm: 031/834-723. ULE ŽAN hlevski gnoj, sladek jabolčnik, borovničevec, medenovec Boštjanu Sešlu namesto stiska roke Te dni vihari vreme, sonce pozablja na zemljane... Nisem mogel verjeti, kot da v odpadanju rumene jesenske obleke hoče odtrgati od njemu tako ljubega domačega ognjišča v Vinski Gori tudi Boštjana. Sile vesolja so bile močnejše. Osemintridesetletni Boštjan se je poslovil od svoje družine in staršev. Nešteta množica ljudi mu je za zadnji pozdrav stisnila nemo roko. Ker ga je imela rada. Kerje bil priden, skrben in ljubezniv. Kerje cenil in spoštoval ljudi, stranke in prijatelje. Živahen, športu predan, stroki predan je odšel v večnost. Njegov grob doma, v Vinski Gori, obsevajo mesec in zvezde in sonce. Tu, doma, kjer je bil najraje. Avtostroka je izgubila z njim dragoceno moč in človeka, kije znal s svojo prijaznostjo ustreči vsakemu vozniku. Kadar bom zašel v njegovo mehanično delavnico, se bova zopet pozdravila in obujala srečne trenutke v šolskem centru. Rad bi mu še enkrat stisnil roko, toda ne - skupno z velikim piscem romana Komu zvoni moram tudi s tem piscem priznati: »Z izgubo vsakega človeka je tudi mene manj...« ■ V. Šmajs 041/624-775,897-58-13 PRODAMO PARCELE V ŠKALAH PRI VELENJU: Velikosti parcel: 738 m2, 757 m2, 894 m2, 941 m2, 963 m2, 1537 m2; Vse parcele zazidljive, rahlo položne, v lepem sončnem okolju, komunalna infrastruktura v neposredni bližini; CENA: 30 - 35 €/m2 PRODAMO STANOVANJA: 3 S stanovanje v centru Velenja, letnik 1985, velikost 79,28 m2, cena 91.000 €, 3,5 S stanovanje v Velenju, desni breg, letnik 1980, velikost 97,85 m2, opremljena kuhinja, cena 105.000 €, več 3S stanovanj v Velenju tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 PRODAMO 3-sobno stanovan|e v centru (nad Standardom), 86 m2, 5.nadstr., 1973, 96.000 € ali dog. Je lepo ohranjeno In popolnoma opremljeno (nova kuhinja, dve sobi, dnevna soba). H&Hlvojček, Studence, 90m2, K+P+M, obnovljena 1987,77.000 €. vikend-zidan dvojček 10 min od avtoceste U - MA na čudoviti sončni legi v urejenem podeželskem naselju. Ob stavbi je ravna parcela na kateri je možna gradnja stanovanjskega objekta. Hiša ima vse priključke (voda, elektrika, telefon, kabelska). Centralno ogrevanje je na olje 2-sobno stanovan|e, Foitova, 62 m2, lO.nadstr., 1971, 85.000€. popolnoma prenovljeno, bližina centra, vrča, šol, trgovin... Stanovanje je klimatizirano, možen je dogovor za odkup kuhinjskih elementov. V neposredni bližini je garažna hiša. V primeru odkupa stanovanja je možen dogovor za najem garaže. vec na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si lektro T U R N Š E K Podjetje zaposli več pomočnikov električarje\ (elektrlkar- energetlk. elektrotehnik) za nedoločen čas, s poskusno dobo. Tel: 03/ 42 88 000 ali 041/ 777 704 ELEKTRORJRNSEK INSTALACIJE d.o.o. DEŽURSTVA Zdrav stve ni dom Vele nje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukre pa nje eki pe za nuj no medi cin -sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Lekarna vVelen ju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobozdravniki: 4. in 5. oktobra - MOJCA PUSOV-NIK, dr. dent. med. (delo opravlja v dežur ni zob ni ordi na ci ji, Zdrav stve ni dom Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure). Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek-petekod 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure. Javni razpis štipendij enotnih regijskih štipendijskih shem (RŠS) za Savinjsko statistično regijo za šolsko/študijsko leto 2008/2009 Ponudnik: REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA CEUE D.O.O. Javni razpis je namenjen dijakom in študentom, ki se izobražujejo doma ali v tujini in se bodo po končanem šolanju/študiju zaposlili na območju Savinjske statistične regije. Do štipendij iz RŠS so upravičeni: - dijaki, ki se šolajo za tretjo, četrto in peto raven izobrazbe v Republiki Sloveniji ali v tujini In niso zaposleni; - dodiplomski študenti, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji ali v tujini in niso zaposleni; - podiplomski študenti, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji ali v tujini in niso zaposleni. Rok za oddajo vlog: za srednješolce in študente: do 10. oktobra 2008. Prijava in zahtevani dokumenti Prijava na javni razpis mora biti podana na obrazcu »OBR-2 »VLOGA ZA ŠTIPENDIJO ŠTIPENDIJSKA SHEMA SAVINJSKE REGIJE (RŠS) ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2008/2009«, ki ga kandidati lahko dobijo na spletni strani štipenditorja www.rra-celje.si ali ali na strani SAŠA ORA d.o.o. www.sasa-ora.si ali na sedežu štipenditorja Regionalna razvojna agencija Celje, d.o.o., Kidričeva ulica 25,3000 Celje, vsak delavnik med osmo in štirinajsto uro. Kontaktne informacije: Vsa dodatna pojasnila glede razpisa štipendij RŠS lahko dobite na RRA Celje d.o.o., Kidričeva ulica 25,3000 Celje, tel. 03 42 44 116 ali e-mail: liljana.drevensek@rra-celje.si. Štipendije bodo predvidoma podeljene v decembru 2008. NA POKOPALIŠČU P0DKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI: POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE PREVOZE POKOJNIKOV NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA UREBITEV DOKUMENTACIJE MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV UREBITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan. Čeprav bolečino v sebi si držal, vsem nam veliko si dajal. Sedaj bolečino nosimo mi, v večnem spominu ostajaš nam ti. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega očeta, sina in brata DUŠANA KRAJNCA iz Šoštanja 2. 2. 1960 - 21. 9. 2008 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi V SPOMIN 30. septembra je minilo 30 let, odkar si nas nepričakovano zapustil naš dragi TONE ROMIH z Levstikove 1 v Velenju 27. 9. 1925 - 30. 9. 1978 Nikoli pozabljen. Žena Rozika in sestra Minka z družino Srce je oma ga lo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi MARTIN ŽILAVEC 16. 10. 1949 - 20. 9. 2008 Obb olečii zgubi sei skrenoz ahvaljujemo vsem, ki ste nam vt ežkih trenutkihs tali obs trani.H valežni smo prav vsem vam, ki ste ga v takov elikemš tevilup ospremili nan jegoviz adnji poti,d arovali denar,p rinašalic vetje ins veče.P osebnaz ahvala Premogovniku,G orenju inP ogrebnis lužbi Usar ter stanovalcem Šaleške ceste 18. Žalujoči vsi njegovi Zmagovalka avgusta je Lidija Fijavž Pa je za nami že osmi letošnji izbor naj osebnosti. Ves mesec september ste lahko glasovali o osebnostih, ki so po vašem mnenju najbolj zaznamovale predhod- ni mesec. Med finaliste so se uvrstili direktorica Term Topolšica Lidija Fijavž, vodja 20. raziskovalnega tabora mag. Emil Šterbenk in odlična plavalka Nina Sovinek. Vsem ste namenili veliko glasov, največ pa direktorici Fijavževi. V obrazložitve ste najpogosteje zapisali, da je pokončna direktorica, ki brani nadaljnji razvoj zdravilišča. Za uresničitev tega cilja se je bila pripravljena upreti novim lastnikom. Zdaj pa smo že pri mesecu septembru. S kuponom, ki ga objavljamo v tokratni številki lahko pred- lagate kandidate, ki so po vašem mnenju najbolj zaznamovali september. Izmed vaših predlogov bomo sestavili lestvico treh kandidatov o katerih boste lahko glasovali vse do konca meseca oktobra. Upoštevali bomo vse tiste kupone, ki bodo v Uredništvo Našega časa prispeli do torka 7. oktobra. V mesecu decembru bomo sesta- Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo. Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 1, bomo izžrebali dve modni ruti pokrovitelja Parfumerije Beauty World v centru Nova. Nagrajenca prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije in parfumerije Beauty World -toaletni torbici z rdečilom za ustnice Loreal prejmeta Nevenka Lah, Vodovodna 8, Velenje in Martina Kugonič, Skorno 23, Šoštanj. Ekskluzivni pokrovitelj DROGOUG PA&flJMfBIJf: \ WORLD Lidija Fijavž vili lestvico zmagovalcev posameznih mese cev in izmed njih bos te potem glasovali za naj osebnost leta 2008, ki jo tradicionalno razglasimo na velikem silvestrovanju na Titovem trgu. ■ I-UMIH1! IJ I1! v petek in soboto Razdelili bomo 1000 vzorcev. V«l«nj«, Standard in C«nt«r Nova Šaltška c*sM t a, Šalcika 11, ttl.t«n57M t«l.:»»»57»1 Nekoč mostnice, danes črna prevleka V Kraj evni skupnosti so se veseli nove pridobitve - 650 m posodobljene ceste Praznično je bilo prejšnji petek popoldne v krajevni skupnosti Cir-kovce. Veselili so se 650 metrov asfaltirane ceste, ki jim je polepšala življenje. Največja radost pa je bila na licih Vlada Avbrehta in nje- gove družine, kajti po sodobni cesti se sedaj pripeljejo povsem do praga domačije. Pred leti, desetletji je bilo povsem drugače. Kako je bilo vča sih, je naj bolj nazor no povedal gospodar z nekoliko prirejeno ljudsko pesmijo: Kak lep je res na deželi,/ kjer hiša na samem stoji,/ okrog so pa travnki zeleni,/ po cestah pa vse se temni ... Ni še dolgo, ko so po trasi sedaj na novo asfaltirane ceste rasla drevesa, in ni še dolgo tega, ko so malo nižje proti dolini kolesa lesenih vozov rezala sledi še v mostnicah, ko je bila cesta dejansko prevozna le z govejo ali konjsko vprego. Vlado Avbreht je tudi posebej omenil, da tega svečanega trenutka ne bi bilo, če ne bi bili deležni izčrpne podpore in prijazne pomoči številnih institucij, njihovih predstojnikov, spoštovanih posameznikov. Vsem se je iskre no zahva lil, saj bo odslej tudi na tem območju življenje zlasti za mlade prijaznejše, bolj varno vsaj malo primerljivo z življenjem v mestu, kjer je dejstvo asfaltne ceste do praga samo po sebi umevno. Tudi tokrat so glavno besedo pri rezanju traku imeli najmlajši... Nadvse zadovoljenje bil tudi predsednik krajevne skupnosti Franc Kotnik. Povedal je, daje bila obnova ceste zaradi konfiguracije terena velik logistični in finančni zalogaj. Večino sredstev je prispevala MO Velenje, nekaj donatorji, pa tudi KS je dala svoj delež. Tudi družina Avbreht je prispevala veliko udarniških in strojnih ur, pa tudi nekaj denarja finančnih sredstev so vložili v cesto. Z udarniškim delom in strojno mehanizacijo je sodelovala pri graditvi ceste tudi družina Kovač, do katere so posodobljeno cesto speljali pred časom. Tudi krajevni predsednik seje zahvalil vsem, ki so tako ali drugače pomagali, da so dobili sodobno cesto, »"ki ne pelje mimo Kova čevih in do Avbrehtovih, je pa tudi pomembna povezava med krajevnima skupnostma Cirkovce in Plešivec." Velenjski župan Srečko Meh, ki se je s svojimi sodelavci prav tako veselil tega pomembnega dogodka, je nani zal nekaj nalog, ki jih bodo morali narediti v naslednjih treh, štirih, petih letih. Med drugim je omenil, da se bo treba dogovoriti glede oskrbe tega območja s primerno vodo, kako urediti kanalizacijo (spodbujali bodo gradnjo malih čistilnih naprav), kaj bo z vrtcem, šolo v Cirkovcah, kako to pereče vprašanje odpraviti, da ne bo na škodo otrok . Končal je že z znamo mislijo: »Med sosedi morajo biti dobri odnosi. Pomagajmo si naprej. Naj cesta povezuje prijatelje, prepričan sem, da jih bo ...« Daje res lahko lepo na deželi, je s svojim nastopom poskrbel hišni asambel - Bratje Avbreht na dvorišču domačije, kamor so po otvoritvi ceste povabili sokrajane, sosede, prijatelje in druge goste. ■ S. Vovk Šmihelov sejem Šoštanj, 27. septembra - V soboto dopoldne so v Šoštanju, na Prešernovem trgu ob Kajuhovem parku, pripravili tradicionalni Šmihelov sejem, ki ga pripravljata Občina Šoštanj in Turistična zveza Šoštanj, v katero je vključenih osem društev. Na sejmu je letos sodelovalo šestnajst razstavljalcev. Prav vsi so svoje stojnice skrbno opremili. Čeprav je zjutraj kazalo drugače, je bilo organiza-toijem letos vreme naklonjeno,, kar se je odrazilo na velikem število obiskovalcev. Ob pestrem sejemskem dogajanju so za dobro voljo poskrbele številne kulturno umetniške točke. V spomin na Milana Pogorelčnika V soboto, 20. 9., smo se zbrali na kolesarskem izletu prijatelji in sodelavci Milana Pogorelčnika, gozdarja, kije preminil lansko jesen. Oblačno vreme seje razjasnilo, s kolesi smo se odpravili na krajšo »turo« od Metleč, mimo gostilne Grebenšek do Mornove Zijalke, od tam do kmetije Zlebnik, kjer so nas domači pogostili z malico. Okrepljeni smo nadaljevali pot do letališča v Lajšah, kjer smo zaključili pot in si obljubili podoben kolesarski izlet tudi v prihodnjem letu. Milan je podobne kolesarske izlete v preteklosti že večkrat organiziral ob prireditvi »Teden gozdov«, ki poteka vsako leto konec meseca maja. To tradicijo bomo šoštanjski gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije nadaljevali, zato vse zainteresirane že vabimo na kolesarski izlet po cestah v zelenih gozdovih 2009. ■ Šoštanjskig ozdarji