,'. a if,a- , Spedlzlone tat abbonamento postale — PoStahn Leto XXII., št. 271 Ljubljana, greda 2$. novembra 1941' Cena cent. UpravniJrvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-22, 31-23. 31-24 Insenitni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Iuiiije Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO Izhaja v uk dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.-^ aa inozemstvo vključno s »Pc.nedeljskim Jutrom« Lir 36.50. Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 9, telet o« štev. 31-22. 31-23, 31-24. _R o k o p i t i »e ne vračajo._ CONCESSIONARIA ESCLUMVA per la pub- blicita di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO Izvitinlške akcije v Severni ASriki V alžirskih vodah spet zadetih več sovražnih parnikov, med njimi en rušilec — Potopljena sovražna podmornica Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 24. novembra naslednje 913. vojno poročilo: Na fronti v Cirenaiki jn na alžirsko-tnn ški meji izvidniške akcije. Nemška letala so v posrečenih napadih v alžirskih vodah zadela in težko poškodovala pet parrrkov, med njimi veliko potniško ladjo ter en rušilec. Na Sredozemskem morju je protiletalsko topništvo zbilo ? sovražnih letal. Neko drugo letalo se je zrušilo v morje v borbi. Naši letalski oddelk- so ponovno bombardirali letališče v Micabbi. Neka naša pomorska ed.nica pod poveljstvom poročnika bojnega broda Maria Colussia je uničila na Sredozemskem morju sovražno podmornico. Uspešna nosna akcija Kr. letalstva Operacijsko področje. 23. nov. s. V pretekli noči je Kr letalstvo med ofenz vn m, akcijami v področju Alžira potopilo tri velike tovorne parnike. dodeljene prevažanju čet in potrebšč:n za angloameriške sile. kj so se izkrcale v Alžiru. ter je zadelo nadaljnje ed niče sovražnega brodovja Med 20.05 in 2U.25 v nedeljo so bombniki, pripadajoči eskadri Bruno Mussolini, pod poveljstvom kaptanov Ernesta Sassia in Giambettiste Semprinia dosegli Alžr da b; bombardirali ladje, ki so se nahajale v sidrišču. Navzlic izredno hud; sovražni reakcij1 so bombniki dobro merili. Potem ko so odvrgli bombe na sovražne edinice, je bilo opaziti več eksplozij ;n požarov. Videli so, kako se je potopil neki večkrat zadeti in hudo. poškodovanj parnik. Odred torpednih letal 130. skupine je rišel isto noč nad Alžir. Ko se je skupina pribl zevala cilju, je eno imed etal, katerega poveljnik je bi poročnik Francesco Cossu. napado s torpedi okrog 3. ure parnik. kj se je z drugimi vred nahajal med rtom Corbelin in rtom Bengut Videli so, da je bil parnik zadet in da se ie potop 1. Ob 3.35 je neko drugo torpedno letalo s poveljnikom poročnikom Antonom Velle-rom napadlo v sidrišču Alžira 10.000 tonski parnik Posadka je videla da je torpedo eksplodiral in da se je ladja vnela in se potopila. Izredno močna protiletalska obramba je letalo zadela, a letalo se je skupno z ostalim vrnilo na oporišče. Ostala letala so izstrelila torpeda na par-ruke v alžirskem sidrišču. Zaradj izredno hude sovražne reakcije ni bilo mogoče ugotoviti nadaljnjih potopitev, toda po obsegu eksplozij n požarov v sidrišču je soditi, da je sovražnik utrpel še druge izgube. Neprestana oSenzivnost letalstva Osi Tokio, 23. nov. s. Japonski tisk piše z velikim poudarkom, kako je italijansko in nemško letalstvo v neprestani ofenzivni akciji na strateškem bojišču v francoski Severni Afriki in tako so bile zalane s temi akcijami samo v dveh tedn;h izrelno hude izgube anglosaškim letalsko-pomor-skim silam. Delo Kr. Italijanske Akademije Ostro žlgasanje barbarskega angleškega pustošenja neprecenljivih kulturnih zakladov Rim, 24. nov. s. Te dni so se v palači Fairnese vršile prve seje razredov Kr. italijanske Akademije. V oddelku za filozofijo in zgodovino je podpredsednik le Štefani orisal program tekočega akademskega leta. Periklej Ducati pa je imel spominski f, ovor o znanem arheologu in pompeanistu An toni u Solianu. Gino Funaiuoli je govoril o rimskem pesniku Salustu, orisal njegov lik in ga pravičneje ocenil kot zgodovinarja in človeka. V oddelku za prirodoslovne vede je akademik Severi izrazil podpredsedniku Val-lauriju sožalje oddelka za veliko njegovo žrtev na oltar Domovine. Podpredsedniku jc namreč padel sin v vojni. Severi je dejal: Junaštva vrle italijanske mladine, ki se gode vsj-k dan na vseh frontah napolnjujejo naše dine z ganjenim ponosom ter so obenem sotovo jamstvo za bodočnost Domovine in za izid sedanje silovite borbe. Giancarlo Vallauri se je zahvalil za izraženo scžalje ter je mi navzoče naslovil plemenite besede o dolžnosti, ki so ji v tem trenutku vsi podvrženi, predvsem pa znanstveniki. Francesco PertinalHi se je nato spominjali Ferruccia Vanzettija. poudarja-j č njegove važne raziskave v raznih vprašanjih patološke anatomije. V oddelku za slovstvo se je podpredsednik Formichi z ginjenimi besedami spominjal pok. Pavla Emilija Pavoliniia Nato se ie s?ja bavila z bližn jo proslavo 2000-letnive rimskega pesnika Catula. Umetnostni cdsek, ki mu je v odsotnosti Mascagcija predsedoval Marcel Piacent ni, je na predlog slednjega sklenil ostro žigosanje divjaških pustošenj, ki jih povzročajo sovražni poleti v nekaterih najlepš h in najslavnejših italijanskih mestih. Izrazil .je trdno zaupanje, da bodo uporabljeni ukrepi rešli, kolikor S3 le da, neprecenljive zaklade naše umetnosti in np.še zgodovine ter jih zaščitili pred vsakim nadaljnjim barbarskim uničevanjem. častni doktor univerze v Bukarešti Bukarešta, 23. nov. s. Ob otvoritvi akademskega leta na univerzi v Bukarešti je bil imenovan profesor Eugenio Morelli, ravnatelj zavoda Carlo Forlanmi v Rimu, za častnega doktorja tc univerze. Svečanost v Italijanskem kulturnem zavodu v Tokiu ^ Tokio, 23. nov. s. Danes je bila v Italijanskem kulturnem zavodu svečanost z odkritjem stebra, ki je bil postavljen na pobudo veleposlanika v spomin na to. da so predniki barona Mitsuia. ki je daroval zemljišče. kjer stoji zavod, tam stanovali in prebivali. Svečanosti se je udeležil veleposlanik z vsemi člani veleposlaništva. Utvare sovražnika in moč Osi Vsak svoj najmanjši uspeh izkorišča sovražnik za nove injekcije svoj javnosti, ki pa se navzlic vsem opevanjem nepomembnih vojnih dejanj ne more otresti zaskrbljenosti glede na nadaljnji razvoj dogodkov Povsem drugačno je razpoloženje v taboru Osi, kjer m valovanj v razpoloženju množic, kajti nj h zaupanje v končno zmago je neomajno. To pa zato ker izhaja iz mirnega, hladnega jn uravnovešenega zasledovanja dogodkov na vseh bojiščih in iz zaupanja v voditelje. Velesili Osi, kakor je te dni zapisal nemška list »Frankfurter Zeitung«, vedno stvarno presojata položaj, ne da b-; izgubili smisel za razmerje Zato pravilno vrednotita doslej dosežene uspehe, zavedajoč se obenem velikih nalog, ki ju še čakajo v bodoče. Njihovo zaupanje v končni iz'd te borbe sloni na nekaterih dejstvh, ki jih sovražni ne more spremeniti. Po treh let h borbe sta dobili v svoje roke tako trdne postojanke, da lahko povsem mirno gledata naprej Na sovržnikovo potezo v Afriki je Os odgovorila mirno jn preudarno in je že dosegla pomembne uspehe, a nobenega dvoma n, da ni še iz grala vseh svoj h kart. N: navada držav Osi, Diše navedeni nemški list, da bj svoje načrte zaupali javnim razpravam.. Lahko pa rečemo, da se s poslednjim; dejanji ni izčrpala nit; njuna domišljija niti njuna močna, drzna in nadvse vztrajna energija. Prav zato lahko javnost v državah Osi povsem mirno čaka na nadaljnji razplet dogodkov Ne smemo končno pozabiti, da razpolaga evropska trdnjava, kakor se uprav:čeno označuje obrambna pripravljenost vse evropske celine, z neizčrpnimi viri snov; ,n ljudi, z izredn0 sposobnostjo vojne proizvodnje ter tolikšno neodvisnostjo v pogledu prehrane predvsem pa s tako izpopolnjeno vojaško znanostjo, da je lahko kes slehernemu odločilnemu dogajanju ne le na svoji notranji fronti, temveč tudi v zveri z neizčrpnim; možnostmi, k' Jih nud; povezana in skupna strategija drŽav trojnega pakta. _ Tako vidimo, zaključuje omenjeni nemški l:et, da je na eni stran skupina držav, ki bi morale spet zavzeti vse ogromne izgubljene postojanke, ako bi hotele zmagati, medtem ko je na drugi stran- skupina držav Osi in Trojnega pakta, ki je v tej vojni že zmagala, le da ohran in obrambno zavaruje, kar že ima v svoj li rokah. Zmaga seveda ne pride sama od sebe. treba s,- jo je priboriti Toda sile Osi stoje pred vsako novo preizkušnjo mirne, zanašajoč se na svojo moč in zaupajoč v svoj končni uspeh. Pristop k trojnemu paktu je rešil Rumunijo Bukarešta, 23. nov. s. Listi še vedno objavljajo komentarje ob drugi obletnici pristopa Rum unije k trojnemu paktu. »T4m-pul« omenja n. pr. dogodek pred podpisom pakta in piše, da je Hitler 14 dni pred sovjetskim napadom na Besarabijo in Bu-kovino, ko se je sestal v Berlinu v Molo-tovom, na vprašanje sovjetskega komisarja ali se bo nemško jamstvo Rumuniji izvajalo ob morebitnem ruskem napalu na Rumunijo, pritrdilno tn kategorično odgovoril. Nobenega dvoma ni bilo glede sovjetskih namer. Nemška lojalnost je rešila Rumunijo. ki je 10 dni nato pristopila k trojnemu paktu. List poudarja nadalje, da je je po dveh letih več ko oiitno, da bi Rumunija brez tega pristopa postala žrtev boljševiške invazije in bila zbrisana z evropskega zemljevida. Z jasn'm pogledom v bodočnost je maršal Antonescu prepreči: tako katastrofo in danes se rumunske oborožene sile bore ne samo za obstoj naroda, temveč tudi za evropsko kulturo. Budimpešta, 23. nov. s. Turčija in Madžarska se pogajata za obnovitev trgovinske pogodbe in pogodbe o plačilih Razgovori med obema delegacijama zadovoljivo potekajo. Dosežen je bil spora/um glede količine izmenjave blaga, ki bo znatno povečana v prmeri s preteklim letom. Več sto sovražnih tankov uničenih Izjalovljeni sovjetski napadi pri Ilmenskem jezeru - Uspešne letalske akcije v Severni ASriki — Pred Oranom potopljena križarka Iz Hitlerjevega glavnega stana, 24. nov. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo danes naslednje vojno povočilo: Na področju Kavkaza so neugodni vremenski pogoj! preprečevali večje borbene operacije. Južno/.apadno od Stalingrada in v vo-likem loku Dona so sovjetske čete, žrtvujoč brezobzirno moštvo in vojni material, vdrle v obrambno fronto ob Douu. V teku so protiukrepi. V trdovratnih in sprememb polnih bojih zadnjih dni je bilo več sto sovjetskih oklopnih vozil uničenih. Oddelki nemškega in ru-munskega letalstva so kljub neugodnemu vremenu stalno podpirali vojsko na kopnem. V Stalingradu samo krajevne bojne operacije. Novi močni napadi Sovjctov južnovzhod-no od Ilmenskega jezera so se izjalovili. V ozemlju ob izhvu Volhova je bilo več sovražnih transportnih vlakov z letalskimi napadi uničenih. V Cirenaiki in na tuniško-alžirski meji udejstvovanje izvidniških oddelkov. Letalski napadi so bili podnevi in ponoči usmerjeni proti angleškim oklopnim oddelkom in av. tomobilskim kolonam v zapadui Cirenaiki. Ob obali severne Afrike so strmoglavna letala z dobrim učinkom napadla železnice, motorna vozila in topniške postojanke. Ob priliki bombardiranja vojaških ciljev v Alžiru je bilo v noči na 23. t. m. zadetih s težkimi bombami pet sovražnih parnikov, med njimi neka velika ladja, kakor tudi en riišiiec. Nemška podmornica je pred Oranom z dvema torp -doma zadela sovražno kri/arko, ki je biLa zavarovana z več rušilci. Računati je s potopitvijo križarke. Protiletalsko topništvo je v Sredozemlju j sestrelilo 5 sovražnih bombnikov. Nad francosko /vpadno obalo so nemški lovci sestrelili 5 štirimotornih sovražnih bombnikov. Eno lastno letalo je bilo izgubljeno. Sovjetska ofenziva ob spodnjem Donu je našla Nemce docela pripravljene Nemške in zavezniške čete so slej ko prej v položaju, da lahko zmagovito vrše svojo nalogo Berlin, 23. nov. s. Glede bitke, ki divja f kakšna škoda. Nič pomembnega sc ni zgo-že štiri dni južno od Stalingrada in v ve- j dilo na kopnih frontah. l'kem loku Dona, so na današnji konferenci inozemskega tiska izjavili, Ja za trenutek ni mogoče dati podrobnih podatkov, Omejuje se na tolmačenje, da gre za poskus velike sovjetske ofenzive. Borbe se označujejo za precej ostre in podčrtava se, da je treba smatrati uničenje tankov in drugih vojnih potrebščin sovražnika za važen uspeh nemške in zavezniške obrambe. Ofenziva ni bila za nemško vrhovno poveljništvcr nobeno preesnečenje. Ze dolgo je bilo opaženo močno zbiranje čet. Nemški protiukrepi so seveda v teku. Berlin. 23. nov. Sovjetski glavni stan nadaljuje z objavami fantastičnih »posebnih poročil«, v katerih širi najbolj optimistično vesti o poteku ruske ofenzive, ki se jo pred nekoliko dnevi začela ct> dolnjem Donu ter v od sok: h na se^e ro-za padu in jugu Stalingrada. Istočasno moskovsko, britanska in ameriška propaganda z veliikim krikom in bebnaniem govore o vojaški pobudi boljševikov, ki temelji baje na strateškem načrtu z osnovnim namenom osvoboditi južno Volgo nemške kontrole in osvojiti si gospodujoče položaje ob Dono-vem kolenu. Boljševiška in pluteknatska propaganda že ve poročati o silnih »zmagah«, ki jih je dosegla rdeča armada od začetka sedanjega napada. Vsemu temu organiziranemu kriku v sovražnem taboru postavlja Berlin nasproti popolno mirnost, mešano z velikim dodatkom ironije, češ da so se zavezniki zopet oprijeli stare taktiko in pijejo na medvedovo kožo; Nemški vin sc vzdržujejo objav podrobnosti o obrambni bitki, v katero so zapletene nemške divizije in divizije onih držav, ki podpirajo poštena prizadevanja Nemčije za uničenje boljševizma. Vendar se iz opazk nemškega vrhovnega poveljstva lahko ugotove štiri osnovne točke. 1. Sovražnik nima več možnosti presenečenja in ta moment je važen pri vsakem ofenzivnem podjetju. V preteklih tednih je nemško letalsko izvidništvo javljalo zbiranje sovjetskih čet in materiala v odseku Volge, zato je nemško vrhovno poveljništvo ukrenilo vse potrebno da vzdrži napad velikih sovjetskih množic ter ga popolnoma obrezuspeši. 2. Ruska ofenziva sc je postopoma širilo, tako da je naposled zavzela prav znaten obseg. Zavezniške čete morajo prestajati strahovite boje, toda so slej ko prej v taktni položaju, da lahko zmagovito vrše svojo nalogo. 3. Kakcr drugekratL se ie tudi pri tej ofenzivi dogodilo, da so bili nemški položaji tu in tam v začetku vtisnjeni KeT pa so te vrzeli zelo omejenega obsega, vsi tn vdori niso bili nikaka znatnejša nevarnost, marveč jc fronta trdna. -Pa tudi zveze, ki vodijo iz zaledja ter oekrbujc;o vo-sko, so zavarovane, s čimer je zagotovljen ugoden izid obrambne bitke. 4. Čete, ki jih je sovjetsko vrhovno poveljstvo vrglo v bitko so zelo raznovrstne. V posameznih odredih so pomešani stari vojaki, 40- in 501etni možje tci zelo mladi novinci, ki včasih nimajo niti 18 let ter je njihovo izvežbanje zelo pomanjkbjvo, ker se je izvršilo v vsej naglici. Iz teh okoliščin se izvaja, da je bitk tudi sedanja ruska ofenziva le prenagljeno podjetje, prirejeno istočasno z vpadom Anglo-susov v Se-vorno Afriko. (»11 Piccolo.«) Finski odsek Helsinki, 23 nov. s. V zadnjih 24 urah so se finski lovci pri Kronštatu trikrat zmagovito spopadli s sovjetskim letalstvom. Sovražnik je pri tem izgubi'! 4 Spitfire, 2 To-mahoka, 1 bojno letalo tipa »112« in 1 bombnik tipa »DD 3«. Na naši strani ni bilo izgub. Finski bombniki so napadli tudi sovražno zaledje in učinkovito zadeli cilje. Preteklo noč je bilo v Helsinkih od 22.30 do 5.30 šest letalskih alarmov Sovjetsko letalstvo je v zaporednih valovih odvrglo bombe raznih ka.!ilrov. med njimi nekaj težkih bomb. na mesto in predmetja. Ena oseba je bil* ranjena, dva majhna požara sta nastala, ostala škoda ie bila neznatna. Izredno živahna je bila protiletailsk obramba Sovjetska letala so metala bombe tudi pri Kamini, ne da bi povzročila škodo. Ob zori h eno sovetsiko letalo prodrlo do srede Finske in metalo bombe, ne da bi nastala Velik uspeh nemških lovcev nad francosko obalo i Berlin, 23. nov. s. Iz vojaškega vira sc doznava. da so nemški lovci danes dosegu j nov velik aspeh nad obalnim področjem za-i s:Rompren<" z glavnico 5 milijonov lejev, ki bo zgradilo tvornico za izdelovanje umetnega kavčuka po postopku rumunskega profesorja Nenotzu-scuja. Družba je dobila od države razne ugodnosti. Osnova za izdelovanje umetnega kavčuka bo zemeljski plin. Gnojilo iz Smeti. Po uspelih poizkusih na Danskem bodo sedaj tudi v Sofiji pričeli iz odpadkov in smeti, ki se naberejo v mestu, izdelovati posebno gnojilo. Bolgarski kmetijski minister je skupaj s sofijsko mestno upravo sestavil proučevalni odbor. ki naj praktično izvede načrt. Na leto bodo pridobili okrog 20 milijonov kg dragocenega gnojila. — Iz gorenjskega Trgovinskega registra. Vpisale so se nastopne tvrdke: Leopold Tratnik, tkalnica bombažnih tkanin, Kranj (prokurist Albin Jazbec); Anton Woschitz, tkalnica bombažnih tkanin, apretura in barvarna. Kranj (prokurist Ivan Egger); R. Taler, tvornica prešitih odej in vate, škofja Loka; Pavla Stransky, trgovina z manufakturnim blagom, Tržič. Amerika ne ba mogla delati umetnega kavčuka Buenos Aires, 21. nov. s. Neki visoki uradnik ;;Goodrich Coiporation« je govoril na neki skupščini kemikov v Cincinattiju in izjavil, da severnoameriška industrija ne bo mogla proizvajati sintetičnega kavčuka v znatni količini pred koncem letu 1944, ker so potrebne naprave zelo komplicirane in se šele skrbno proučujejo. GLEDALIŠČE DRAMA Sreda. 25. novembra: ob 16.30: Večno m&w da Šaloma. Red B Četrtek, 26. novembra: ob 16.: Hamlet. Red Četrtek Petek, 27. novembra: zaprto (generalka) Sobota. 28. novembra: ob 16.30: Ples v Trnovem. Krstna predstava. Red Premier-ski Cesar Meano: »Večno mlada Salonmc. Komedija v 3 dejanjih. Osebe: Aristobul — kralj Armenije — Cesar, Šaloma, njegova, žena — Nablocka, Delila — šarfčeva, TuHJ Casij — Drenovec .Mardokej — Gorinšek, Abimelek — VI. Skrbinšek, Gaj Lutecij — Peček. Jerubaal — Potokar, Judlta — Sancinova, Lia — Remčeva, meščan — Brezl-gar, vojak — Raztresen, služkinje: RaJcar-jeva, Starčeva, J. Boltarjeva. Režiser: prof. O. šest, scenska glasba: prof. F. šturm, koreografija: Marta Pavlinova. Krstna predstava nove igre. Znani pesnik in dramatik Cvetko Golar je napisal zabavno burko z naslovom »Ples v Trnovem<, katere prva odrska uprizoritev bo v soboto za red Premierski. Delo je zrežiral Milan Skrbinšek. glavno vlogo bo igral Ivan Cesar. Dejanje se godi v Ljubljani v sodobnem času. OPERA Sreda. 25. novembra: ob 16. »Don Pasqu- ale. Red Sreda. Četrtek, 26. novembra: ob 16.: Slep« mil. Opereta. Red A Petek, 27. novembra: ob 15.: Traviata. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol Sobota, 28. novembra: ob 16.: Slepa miš. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol * G. Donizetti: »Don Pasquale«. Komična opera v treh dejanjih. Osebe: Pasquale — Betetto, Malatesta — Janko, Norina — Mlejnikova, Ernesto — Lipušček, notar — Jelnikar. Dirigent: A. Neffat, režija in scena: R. Primožič, zborovodja: R. Simoniti. Zaradi obolelosti Sonje Ivančičeve je bila potrebna sprememba vrstnega reda premier in prezasedba Norine v »Pasqualu«. Namesto »Bega iz seraja« bo preje na vrsti »Thals«. Danes v sredo poje Norino v »Don Pasqualu« Manja Mlejnikova. V petek ob 15. url bo predstava Verdijeve »Traviato« (po znižanih cenah od 18 lir navzdol). Tokrat poje naslovno vlogo Ivanka Ribičeva. Alfreda pa Sladoljev. Ger-monta, kakor doslej — Janko. Ostala zasedba je običajna. KULTURNI PREGLED DrugI simfonični koncert Ko srno v glasbenih krogih zvedeli za spored ponedeljskega simfoničnega koncerta, smo bili v dvomih, če bo združenemu ljubljanskemu orkestru uspelo izvesta Beethovnovo Eroico našim zahtevam primerna. Kajti Eroica je bila, o tem ni dvorna, središče tega koncerta. Delo giganta iz Bonna, prečudna stvaritev, ki tekmuje v svoji popolnosti z največjimi deli vse umetnosti sploh. Genij, kj je posegal enako močno v čustvovanje, kakor je obvladal ročno mojstrstvo in kakor se je predajati navdihu, ki mu je z delom rasel. Beethoven se je t enotnosti domislekov morda presegel v peti simfoniji, a v klasični lepoti, odtehtanosti in enotno zliti obliki tudi Eroica ne zaosta-za ono tragično simfonijo. Temaitično delo ie v prvem in zadnjem stavku mnogo pestrejše in naloga orkestra v smislu podrob-nt izdelanosti je zato še večja. Zato nas posebno veseli, da smo bili nad vse prijetno presenečeni, ko srno doživeli dobro ustrezno izvedbo. Predvsem omenjam zasluge dirigenta Šijanca. ki je tudi to pc-t dirigiral na pamet ves spored. Dokazal je ne samo skrajno kultivira.no muzikaino občutje, temveč tudi zmožnosti pravilnega poglabljanja v teme in v gradnjo dunajskega mojstra in sožitje z njegovo bogato domiselnostjo v vseh čustvenih stopnjah. Jasno je bila izdelana tematika, izikhka smo slcdiili obliki. In kako so bile zlasti v prvem stavku odtehtane dinamične Taz-like! Res bi se dala intenzivnost tona marsikje povečati, a zato je treba imeti star. izvežbam orkester, ki mu tehnika ni problem in ki je do kraja vigran. Mislim, da je bilo v ponedeljek zlasti v Erodci in v Che-rubinijevem Anakreonu doseženo spiloh največ. kar zmore naša simfonična reprodukcija ta čas. Seveda je dobra izv edba tudi zasluga orkestra.. Če se najprej ustavim pri godalih, mora m reči, da se j e naš godailni korpus v zadnjih letih izredno razvili. Imamo mlade moči, ki tehniko sijajno obvladajo, saj so zlasti med prvimi violinami sami promi-nentni muziki. Mislim, da ni majha zasluga violinista Rupla, koncertnega mojstra, . jc ubrali svojo pot ravno z uvedbo bogate narodne glasbe, ki jo je na tak.o dovršen način podredil svojim zamislim, dosledni koncepciji in formailnim razmerjem. Šijanec. ki je v Beethovnu podal klasično oblikovno dognanost in urejenost čustvovanja na tako pravilen način, je v Cheru-biniju pravilno prikazal lahkotnost njegovega siloga in preprosto milino- donuislekov. Prav tako pa je v Smetani dojel širino skladateljevega čustvovanja o prelepi češki zemlji. Iz čeških logov in gajev! Kakor da b nam govorili gozdovi in livade, sončne, ztileneče pod modrim nebom, o sproščenem snovanju naroda v srečnih časih. Prevzelo nas jc delo tembolj, ker ga sprejemamo vase kot izraz <-orodne duševnosti. A občinstvo je dajalo obilo priznanja vsem trem umetninam, ki so se tako lepo predstavile v kvalitetni izvedbi. Dvorana je bila popolnoma razprodana. Slavnostno obeležje je vtisnil snočnje-irm večeru s svojo navzočnostjo Visoki komisar Eksc. Grazioli z gospo soprogo, armadni poveljnik Eksc. Mario RobottJ, Zvezni podtajnik kot zastopnik Zveznega tajnika ter drugi predstavniki oblasti in odličn; zastopniki umetniškega ter kulturnega življenja. Marijan IJpovšek. » Jtt 1M1-XXI ) p«Mc K, M. ki r. t m. B seboj morajo prinesti zeleno knjigo o prevzemu blaga. u— Nakaznice za sladkor, maKobe ta urilo za meee« december dobe trgovci v mestnem prekrbovalnem uradu, soba št. 8, tako da pridejo v sredo 25. t. m. na vrsto trgovci z začetnicami K in L, v četrtek 26. t. m. z začetnicami M do O, v petek 27. t. m. trgovci z začetnicami P do 2 ln v ■Obto 28. t. m. z začetnicami A do J. Za-radi nepotrebne gneče naprošamo trgovce, naj se natarko ravnajo po tem razporedu. Upravičenci bodo dobili za zabelo v decembru mesecu po 200 gr masti la po 200 gr Sprednja postojanka italijanskega avtomatskega orožja v akciji proti sovjetskim elementom * Nov svetovni rekord v jadralnem letalstvu. Jadralni letalec Bergenz iz državne Jadralne šole v Spitzerbergu pri Dunaju, je eden med najbolj znanimi nemškimi letalci. Te dni je dosegel nov svetovni rekord: v zraku je osta! 45 ur 28 minut in je a tem presegel stari svetovni rekord za več kakor 7 ur. * Nemški zimski tujski promet. Državni tajnik za nemški tujski promet Hermann Esser je odredil, da ostanejo glede tujskega prometa v veljavi odločbe od 20. aprila 1942. Dopustniki s fronte, težko poškodovani in oni. ki so zaposleni v vojaško važnih podjetjih, imajo vso prednost. Dobn bivanja v zdraviliščih in zimovališč h je omejena na največ tri tedne. Kdor je torej v preteklem poletju že imel 3 tedne dopusta, ne sme še pozimi odriniti na dopust. Uvedeno je strogo nadzorstvo. * Mladi pomočniki strojevodij. Ker je v vojni zaradi velikega prometa potrebnih več strojevodij, kakor v mirnem času. ni zadostnega naraščaja iz vrst kovinariev. Razen tega zahteva popolnejše izvežbanje strojevodij daljšo učno dobo. ki se mora zatorej pričeti pri mlajših naraščajnikih kakor do_ slej. Zavoljo tega bodo v Nemčiji s 1. aprilom 1943 uvedli nov stalež: pomočnike-stro-jevodij. V prihodnjem letu no za začetek umeščenih v vsej Nemčiji 5000 takih mladih pomočnikov. Tri leta bo trajala vajeniška doba, nato bodo eno leto prakticirali v pomožni službi na lokomotivi, potem bodo dve leti opravljali službo kurjača, nakar bodo morali opraviti izpit za strojevodje. * Prvi elektronsko mikroskopični film. Listi poročajo v podrobnostih o prvem elektronsko mikroskopičnem filmu, ki ga je iz. delal berlinski fizik Manfred Ardenne, ki deluje na zavodu za fizikalno kemijo. S pomočjo tega filma je možno posnemati kemične procese pri 21.000 kratni povečavi. Tako prikazuje novi film taljenje im oltsidi-ranje kovin in možno je celo videti fenomen »vročino«, ki kakor znano nastane z naglim gibanjem drobnih delcev sirovi. * Vodnikova pratika 1943 bo kakor doslej vse njene prednice — prava slovenska ljudska čitanka, v kateri bodo vsi sloji čitateljstva našli kaj zanimivega in koristnega. Koledarski del te priljubljene publikacije krase tradicionalne Gasparijeve podobice svetnikov, razne članke pa so ilustrirali Mirko šubic, France Podrekar in France Gorše. Ker letos ne bo stenskih, namiznih in žepnih koledarjev, mora Vodnikova pratika v vse naše domove! * Bolgarija dobi pristanišče na Jadranu. V Sofiji je bila pred dnevi podp sana pogodba med Bolgarijo in italijansko pristaniško družbo, po kateri bo Bolgarija dobila prosto pristanišče v Antiv Bariju na Jadranskem morju. Druga pogodba, ki je bila istočasno podpisana, se nar.aša na gradnjo ceste med prostim pristaniščem v Antiv Bariju in donavskim pristaniščem Ruše. * Najdba, ki se je izplačal«. V nekem italijanskem mestu je moral revizor v banki opravljati komplicirane račune. Pri tem je pogledal na tla, kjer je opazil reka j svetlega. Bil je to izredno lep briljant. Pošteni revizor je kajpada prijavil najdbo policij. Toda potekel je predpisani rok in nikdo se ni zglasil. Nato je postal briljant najditeljeva last, ki se je na ta način obogatil za 80.000 lir. * Norveška zgodovina v znamkah. V Oslu imajo zanimivo filatelistično razstavo, I * ki ob3ega samo znamke norveških držav in obsežno prikazuje skandinavsko zgodovino. V glavnem je razstavljenih največ razUčnlh norveških znamk. Prva je bila izdana januarja 1855, poslednja pr. oktobra 1942 ob ustanovitvi evropske poštne zveze, * Knjige Vodnikove družbe (Vodnikova pratika 1943 in povest Janka Kača »Na novinah«) izidejo prvi te len decembra. Letošnja članarina znaša 16, z odpremnimi stroški vred 17, odnosno 18 lir. Ker bo nsklada omejena, prosimo vse dosedanje člane da se čimprej prijavijo svojim poverjenikom, ali pa direktno p'sarni Vodnikove družbe, Puccinijeva 5 (poslopje Narodne tiskarne). Tiskovni zadrugi, šelen-burgova ulica 3, Učiteljski knjigarni in šentjakobski knjižnici. * Zanimivi poizkusi z robotom. V tehnološkem zavodu v cKdanju preizkušajo znanstveniki zanimivega robota, ki ga šaljivo imenujejo »železnega Henrika:«. Robot je napravljen v človeški podobi iz bakra in železa. S pomočjo fine električne naprave vzdržujejo v njem normalno človeško temperaturo okrog 37 stop. C. »železni Henrik« inra spodnje perilo in vrhnjo obleko, kakor vsak moški, nato ga v preizku-ševalnih dvoranah izpostavljajo različnim temperaturam, da natančno doženejo. koliko toplote oddaja. Iz tega bedijo važni top-lotno-tehnični zaključki za gradnjo stanovanj in za izolacijo sten v svrho prihrankov na kurivu. Vsekakor pa ta reč ni poceni, kajti robot stane r.ič manj kakor 40.000 danskih kron. Njegova uporaba za znanstveno raziskovanje pa zahteva na leto 50.000 kron stroškov. * Smrtna kazen za tatvino kovčega. Pred posebnim sodiščem na Dur.aju se je moral zagovarjati 35 letni Gustav Schmiedt, ki je bil že dvakrat v prisilni delavnici in še večkrat v zaporu. Od januarja do aprila letos je na kolodvorih v Kremsu in Linzu ukradel osem potnih kovčegov. Kot ljudski škodljivec je bil zdaj obsojen na smrt. m umi j ane u— Nov grob. Fo kratki, težki bolezni je za vedno zapustila svojce ga. Marija Cernetova po rodu Bizjanova, posestnica in vdova po poštnem upokojencu. Na zadnji poti bodo blago rajnko spremili v sredo ob 15. iz kapele sv. Krištofa na Žalah ta pokopališče k Sv. Križu. Naj počiva v miru! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje! u— Podnevi sonce, ponoči mraz. Od nedelje dalje j3 Ljubljana vsako jutro rahlo pobeljena. Ne od s>~ega, marveč od s*ane. Noči so jasne in prav hladne, zjutraj pa ae naglo dvigne megla, potem nam s sinjega neba sije sonce. Vendar ne more več kaj posebno ogreti zemlje. Po dosedanji naj-rižji temperaturi, ki smo jo imeli v ponedeljek zjutraj (—5.8 stop. C), se je ozračje v ponedelj k čez dan ogrelo do 5 stop. C, vendar j 3 že zgodaj popoldne spet nastopal mraz. V torek zjutraj je toplomer v Zvezdi beležil —5 stop. C. potem se je zaradi zgodnjega sonca ozračje nekaj bolj ogrelo kakor prejšni dan. Barometer stoji visoko. Pri vremenski postajici v Zvezdi in drugod, kjer so javni toplomeri, vidiš vsako jutro več ljudi, ki se zanimajo, kako mraz ščiplje Ljubljano. u— Nakaznice za sir za mesec november dobe trgovci v mestnem preskrboval-nem uradu, soba št. 8 v sredo,, četrtek in ZAPISKI Dve novi mladinski knjigi Nastopila je sezona mladinskih knjig, namenjenih za Miklavža in za božič, ko je knjiga zlasti v teh časih ceneno, dobro in flodrilno darilo. Pravkar sta izšli dve novi izdaji te vrste. Tone (Jlavan je v knjigi »Med pritlikavci in velikani« p-.iredil slovenski mladini Svviftova znamenita »Gulliverjeva popotovanja (izdala Ljudska knjigarna v Ljubljani, 108 str., z ilustracijami Ivama Romiha). Klasično delo Jcnathana Svvifta <1667 do 1745) »Gullivers Travels« bi bilo vredno celotnega prevoda, saj je pač malo slovstev, ki bi ne imela v domači besedi te močne. fantazijske stvaritve. Glavanova prireditev upošteva širši mladinski krog in ob-«jg knjige, zato nam daje iz »Gulliverjevih popotovanj« zgolj nekatere posebno značilne fragmente, vendar tvorijo le-ti dobro zaokroženo knjigo, pravi posladek za male bralce, ki radi sprehajajo svojo domišljijo po deželah čudežnih stvari in velikih pustolovščin. Romihove številne slike so jasne in nazorne ter zvesto spremljajo vsebino. Naš znani mladinski psatelj Mirko Kun-«ič je zbral v 86 strani obssgajočo knjižico istega formata in iste izdaje deset svojih mladinsk:h povesti, delno realistične, delno pravljične vsebine, pr.žete tu in tam z nevsiljivimi in v dejanje dobro vpletenimi življenjskimi nauki. Tu in tam zazveni tudi humorističen ton. Povesti so take. da bodo imele mnogo hvaležnih bralcev. Priznani slikar in Hustrator France Podrekar je opremil knjigo s slikami, ki jim ni treba posebnega priznanja in hvale, saj je umetnik pokazal z dosedanjimi prispevki, kako srečno sa ume prilagoditi ne le pisateljevemu svetu, marveč tudi duši mladega či-tatelja. in kako skrbno so izdelane njegove risbe tudi s tehnične strani. Naročite se na romane Dobre knjige f Odvetnikovi spomini. Odvetnik Angelo Ivvio Ferreri je objavil v založbi »Arte e Storia« Rim-Milano knjigo »Dai ricorli di un vecchio avvocato romano«, o kateri zatrjuje kritika, da je vsebinsko prav zanimivo delo, dokumentarno zlasti glede razvoja italijanskega pravosodja v zadnjih štiri lesetih letih. Nopoleonovo pismo. Iz Pariza poročajo, da je bila pred dnevi v Hotel Drouot auk-cija redkih knjig in rokopisov. Ob tej priliki so prodali za 87.000 frankov pismo, ki ga je mladi Napoleon pisal 27. oktobra 1792. Strindberg v Italiji. Dramma« piše v najnovejšem zvezku, da je Astrid Ahn-feltova, ki je prejela nedavno posebno priznanje švedske akademije za svoje prevode iz švelske literature, dovršila prevod Strindborgovega s Smrtnega plesa«. Ahn- feltova je prevedla v italijanščino tudi Strindbergovo slovečo avtobiografijo »Sin služkinje«. Stridbergova dramatika je zastopana v letošnjih repertoarjih ita'ijan-skih gledališč z dvema deloma: Teatro Eliseo v Rimu bo vprizoril »Velika noče, Meme Bcnassija igralska družina pa s Gospodično Jul!jc«. Iz francoske dramatike. Italijanski kulturni dopisnik iz Pariza Vittorio Gnerriero poroča, v »II Drammac o uspešni vprizo-ritvi v' »Theitre de 1' Odčcn :< štiri dejanje obsegajoče komedije Michela Renaitoura »La Duchesse en sabots« (Vojvodinja v coklah). Junakinja te igre je Ana Bretanj-ska, žena kralja Karla VII. in pozneje Ludviga XII., ki je po bretonski navadi rada nosila cokle. Zgodovinsko ozadje novega francoskega dramatskega dela je zanimivo zaradi posebne povezanosti političnih teženj in ljubezenskih spletk. Sega nekoliko tudi v zgodovino Italije, saj je kralju Ludviku XII. dovolil papež Aleksander Borgija poroko z Ano Bretanjsko, katere politična posledica je bila v tem, da je Bretanja ostaja v -geopolitičnem« območju Francije. — Pisec Jean Michel Renaitour je eden redkih estetov. ki se umejo izživljati tudi politično. Objavil je več zbirk poezije in kritičnih esejev in je zdaj intendant nekega glelališča, bil pa je že poslanec francoske poslanske zbornice in državni podtajnik. Njegova »Vojvod'nja v coklah« srečno združuje estetsko-politič-no dvojnost Renaitourove osebnc6ti. Za visokega dostojanstvenika mestno županstvo nujno potrebuje dve opremlja* sobi s souporabo kuhinje v središču mesta. Stranke, ki bi mogle s takim rta-novanjem ustreči, naj se zglase v glavnem mestnem vložišču, v sobi na levi strani vete magistratne hide za vodnjakom. u— Ne zamudit« prilike! Vpišite se čim prej v Jezikovne tečaje, kjer poučujemo vse moderne jezike, predvsem italijanščino, nemSClno in francoščino. Uspešno vodimo začetne, nadaljevalne in konverzacijske tečaje. Honorar zmeren. Dijaki popust Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in 14 do 16. — Korepetitorij: Mestni trg 17/1. u— Vsi dijaki, ki bi Želeli imeti uspehe na srednjih, trgovskih, strokovnih in ljudskih šolah, naj se vpišejo v Korepetitorij, kjer dnevno poučujemo, razlagamo in iz-prašujemo vse predmete. Važno posebno za privatiste in one, ki ne morejo redno obiskovati šolskega pouka. Honorar zmeren. Revnejši popust. Vpisovanje dnevno od 8. do 12 in 14. do 16 Korepetitorij, Mestni trg 17/1. u— Ali hočete napraviti Vašemu otroku resnično veselje? Ne bo vam žal, ako mu poklonite »Princesko Zvezdano« in barvni-ke, ker ga boste tako najlepše razvedrili in' zaposlili. Dnevno se matere navdušeno izjavljajo o ljubki slikanici, ki nudi otrokom toliko prijetnih uric. »Princesko Zvezdano« dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v šelenburgovi ul. 3. u— Za Miklavža pripravlja knjigarna Tiskovne zadruge otrokom prijetno presenečenje. Poleg mične slikanice »Princeska Zvezdana« bosta izišli še dve priljubljeni slikanici v enaki opremi. Serija slikanic za mladino, ki jih pripravlja knjigarna Tiskovne zadruge, bo izšla v zbirki »Polica za male«. u— Premog mestne plinarne so prodajali. Pred kazenskim senatom je bila razprava o premogu, za katerega je bila oškodovana mestna plinarna. Letos v maju in juniju je prejela blizu 900 ton prvovrstnega premoga iz Slezije. Razkladali so ga nekateri brezposeln . Po dogovoru so zapeljali precej premoga nekaterim svojim odjemalcem, ki so ga plačali po tržnih in še višjih cenah. Tako je bila mestna plinarna oškodovana za 21 ton premoga v vrednosti 6300 lir. Na enak način so prodal tudj več t:soč bukovih drv in precej krompirja na škodo nekaterih zasebnikov. V sodno preiskavo je bilo nato zapletenih 14 osumljencev. Sodba, ki je bila izrečena v soboto opoldne, navaja'- glavni obtoženec Ivan Oblak, star 55 let. je obsojen na 2 leti, 34 letni Anton Starič na eno leto, ostali pa na 3 do 6 mesecev strogega zapora. Dva sta bila pogojno amnestirana, tr.je pa oproščeni. u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so v ponedeljek sprejeli pet ponesrečencev. Marijo Razborškovo, 19 letno služkinjo iz šiške je krava sunila v desno nogo. S kropom se je poparila po levici 35 letna služkinja Katarina Cankarjeva iz Kosez. Nevarno se je vreza] v levico 32 letni mizar iz Device Marije v Polju Ivan žabkar. Pri štedilniku se je opekla po glavi in desni nogi 60 letna zasebnica Marija Ogorelčeva iz Ljubljane. 7 letnega posestnikovega sina Jameza Sadarja iz Krke pa je pes ugriznil v levico. Z Gorenjskega Na vzhodni fronti so padli naslednji ko-| roškj rojaki: 20 letni planinski lovec Kili— i pan Andreje č, 21 letni tehnik Alojz Wis-I siak, 28 letni desetnik Karel Premig, 40-' letni Fritz Zmolnig, 23 letnj planinsk- de-; setnik Vilibald Valenti. 22 letni planinsk: j lovec Hans Isola. 25 letni podčastnik Eme-; rik Simoner n planinski lovec Teodor i Pbck. ki ga je smrt zadela ravno na nje-i gov devetnajsti rojstni dan na Kavkazu. Na \ zhodni fronti sta pa lla vojak inž. ! Burkhart Ludvig Sima, star 20 let, doma i iz Volšperka, in 311etni vojak Jože VVin-i kler iz Borovelj. ! Sprejem gorenjskih Nemcev v stranko. ! V soboto dopoldne so se v Celovcu zbrali i nemški rojaki z Gorenjskega. V veliki i dvorani deželnega dvorca so bili slavnost-| no sprejeti v Narodnosocial'stično stranko. I Po glasbenem uvodu, ki ga je zaigral gledališki orkester, je izpregovoril gauleiter dr. Rainer, ki je častil gorenjske Nemce kot prve pionirje v nemški obmejni deželi. Šole v kamniškem okraju. V Kamniku so zgradili 15razredno ljudsko in glavno šolo, ki ima centralno kur javo, šolsko kuhinjo in jedilnico. Priključeni so: športno igrišče, šolski vrt in dve stanovanjski hiši za učiteljstvo. Nalalje sta bili dovršeni šoli v Motniku in Dragomlju. Dvanajst- _____glavna Soia v Domžalah bo ▼ kratkem dovršena. Nadalje urejajo dvar najstrazredno šolo v Komen I i Poiar. Požar je nastal nedavno na do-maOiji posestnika Janeza Ulceja, po domače Žagarja v Zagradu pri Prevaljah. Upe-peljl je hišo in gospoda rsko poslopje. Nesreče. 18 letni kmečki sin Franc Oblak iz Straže pr Skofji Lok: se je ponesrečil z najdeno patrono, v katero je vrtal z nožem. Poškodoval si je roke in levo oko. — Mesarski pomočnik Franc Pod-vratniik se je nevarno vsekal z nožem v nogo. Prepeljana sta bila v celovško bolnišnico. h Hrvatske Japonsko poslaništvo v Zagrebu. Informacijski oddelek hrvatskega zunanjega ministrstva potrjuje, da namerava japonska vlada v Zagrebu ustanoviti svoje poslaništvo. Nedavno je bil pri Poglavniku v avdijenci japonski poslanik v Sofiji Ja-mači, ki bo obenem akreditiran tudi na Hrvatskem. žensko zastopstvo pri Poglavniku. Ob priliki prve obletnice ustanovitve ustaškega ženstva je sprejel Poglavnik 300 članic broječe odposlanstvo iz vse države. Nova župnija v Zagrebu. Zadnji čas je bilo v Zagrebu ustanovljenih več novih župnij. Najmlajša je župnija pri cerkvi Matere božje Lurdske, Iti bo začela poslovati 6. decembra. Tečaj za zborovodje v Osijeku. V začetku prihodnjega leta bodo v Osijeku priredili dvomesečni tečaj za zborovodje lovskih zborov. Prireja ga glavno ravnateljstvo za ljudsko prosveto, volila pa ga bo hrvatska pevska župa »Kuhač«. Prijave sprejema do 10. decembra predsedstvo pevske župe »Kuhač« v Osijeku. Delavsko naselje bodo zgradili tudi v Zemunu. Prve priprave za gradnjo delavskih domov v Zemunu so v polnem teku. Po dose '.airj;h načrtih bodo z zemeljskimi deli pričeli na spomlad. Izpopolnjevanje državne bolnišnice v Banjaluki. Za dovršitev del na notranjem oddelku državne bolnišnice v Banjaluki je bila odobrena nadaljnja vsota 1.600.000 kun. Storjeno je tudi vse. da bodo čim prej dovršena dela v bolniški kuhnji in v pralnicah. Val zborovanj se je začel pre 1 zadnja nedeljo, ko so predstavniki vlade in ustaški prvaki imeli številne sestanke s prebivalstvom. Zborovanja so bila v Sisku, Bjelo-varu, Svetem Ivanu-Zeleni, Zlatarn. Klanj-cu. Dolnji Stubici, Ludbregu in Pregradi. V Sisku se je ustaški sestanek, na katerem sta med drugimi govorila zunanji minister dr. Mladen Lorkovič in državni tajnik dr. Vjekoslav Vrančič, pretvoril v ve'ičastno man:festacij0 ustaške misli. V Zlatarn je na sestanku govoril prosvetni minister dr. Mile Starčevič. Zbral: so se številni kmetje iz mesta in okolice. V Donji Stubici je bil zaupniški sestanek odposlancev in prelstavnikov stranke iz skoro vseh občin okraja. Med drugimi je na zborovanju izčrpno poročal veliki župan dr. Matko La-mešič. Opolnomočeni minister Josip Mil-kovič je prisostvoval zborovanju predstavnikov ustaške stranke v Pregradi. Dotaknil se je tudi delovanja odmetnikov ta naglasil, da bo borba proti njim zmago-nesno izvojevan-a. Skrb za vajence. Poseben odbor Urada za delo v Zagrebu je poverjen z nalogo, da izdela dokončen statut socialnega skrbstva vajencev nedoletnih delavcev. Odbor bo seveda proučil tudi zdravstveno vprašanje in določil delovni čas. Gradnja razkuževališča v Dugero Selu. Ukrepi proti širjenju nalezljivih bodezni na Hrvatskem so vse bolj učinkoviti. Zlasti v sedanjem vojnem času predvsem pazijo da se kali bolezni ne zanesejo trrii v mesta. Ker razkuževalne in zdravstvene postaje v hrvatski prestolnici n:so mogle zmagati vsega dela, je ministrstvo za zdravstvo v sporazumu z vojnim ministrstvom zgradilo razkuževaJne postaje v Bosanskem Brodu za vse tiste, ki, prihajajo iz sarajevske smeri, v S'sku pa za tiste, ki prihajajo iz banjaluške smeri. S sodelovanjem zdravstvenih in vojašk h ob-lastev je bila nedavno sklenjena gradnja nove razkuževalne postaje v Dugem Selu, kjer bodo v posebnem predoru lahko ciklo-n^zarali cele vlake. Krediti 30 že olobrem in je delo v polnem teku. Iz Srbije Beograjska radijska postaja Je prejela Hitlerjevo sliko v zahvalo za vsoto 500.000 RM ki so jih na njeno pobudo zbrali in dali na razpolago Fiihrerju. Na sliki je HrUer lastnoročno podpisan, na njej pa jc tudi označeno: Glavni stan, 26. oktobra 1942. Starinska izkopavanja v Ohridu. Že ce-kaj časa kopljejo na razvalinah stare -mo-šeje Inraret v Ohridu. Dognali so namreč, da je bila niošeja zgrajena na zidovih cerkve sv. Klementa. v kateri ja nekoč daroval službo božjo svetnik sam. Vodja državnega muzeja v Ohridu dr. Kocov vodi izkopavanja in so že vidni oboki in temelji zidovi stare cerkve. Na stenah so i? dobro ohranjeni ostanki frfsk in staroslovenskih črk. Žena z 270 iolčnlmi kamni čuti sam0 tu in tam pritisk v območju že- V bolnišnici v Kodanju je bila te dni operirana žena nekega glasbenika. Zdravniki so ji odvzeli nič manj kakor 270 žol-čn-lh kamnov različnih velikosti. To je največje število, ki so jih kdajkoli odvzeli žolčno bolnemu človeku. Kajpada je ta operacija zbudila med evropskimi zlrav-niki pozornost in neki specialist je napisal naslednjo sodbo: Profesor dr. Schellbauer je v nedavnem predavanju na Dunaju ugotovil, da ima skoraj vsak peti človek žolčne kamne. S tem pa seveda ni rečeno, da bi vsak peti človek res tudi trpel na njih. Mars-kdo vse življenje skoraj ne čuti bolečin. Kadar pa nastopijo motnje, so po navali skeleče in tudi nevarne. Sedež kamnov je žolčni mehur, vendar nahajamo žolčne kamne tudi v odvodih in v majhnih ceveh v jetrih. Sestajajo bodiže iz navadnega holesterina ali iz holesterina. kalijeve soli in pigmentov. nastopajo posamič aili pa — kakor se je videlo v Kodanju — v raznih množinah in celo v veličini jajca. Vsako vnetje, vsaka ovira v žolčnih odvodih lahko pospešuje tvorbo kamnov, žolčna kislina se potem ne proizvaja, v zadostni množini in ne učinkuje na hodeste-rin, ki je sestavni del prehrane. Človek, ki ima žolčne kamne, a ne trpi zavoljo njfll, lodca. Šele, kadar se zagatne ks-men v izhodu iz žolča, povzroča tiste hud« bolečine, ki j?h poznamo kot žolčno koliko, žolčni mehur se napne, žolč preide v kri in pobarva njo in polt rumeno. Tako nastane zlatenica in če kamen kmalu ne 1z-premehi svoje lege, nastane vnetje žolč-nega mehurja. Ako ne koristijo topli ob-kladki in blažilne kapljice, seže zdravnik po morfiju ali po pantoponeinu. V posebno hudih primerih je treba žolčne kamne odstraniti z operacijo, drugače pa navadno pomagata primerna prehrana in vzlržen način življenja- Kdor trpi za želodčnimi kamni, mora umerjeno uživati hrano, da se mu ne zamastijo jetrau čez dan užije 2 do 3 litre tople tekočine, priporočljiva je slatina. Ljudje cenijo zlasti sok redkvice. Dopustni so ogljikovi hidrati v vsaki obliki. Nič čudnega ni, da je v Kodanju operirana Žena dosegla tak rekori z žolčnimi kamni. Po večjih bolnišnicah so odstranili ob posameznih operacijah že cele zbirke kamenčkov. Saj ne gre toliko za število, kakor za velikost posameznih kamnov. Vsekakor pa je kodaniska operiranka lahko prav hvaležna zdravnikom, da so jo rešili neznosnega trpljenja. I. Italijanska torpedna letala na odletu z nekega oporišča za vojne akcije v Sredozemskem morju ŠPORT Stari prvak o noves*i prvaku Kako sta sprejela vest o novem svetovnem rekordu Italijana Fausta Coppija francoski športni svet in njegov prednik Archambaud Vest o nedavnem novem svetovnem rekordu na kolesarski vožnji v eni uri, ki ga Je pred kratkim dosegel znani kolesarski dirkač Italijan Coppi na milanskem dirkališču Vgcrelli, kjer je v 60 minutah prevozil natančno 45.871 km in s tem za 31 metrov prekosil zadnjo in pet let staro najboljšo svetovno znamko te vrste Francoza Archambauda, je prispela v Francijo s precejšnjo zamudo. Kako so jo tam sprejeli in kaj je o novem prvaku — proti prvemu pra-viiu v športu, da naj ima boljše mesto vsak. kdor ga je zaslužil — dejal njegov prednik, n. m popisuje pariški dopisnik milanske »Gazzette dello Šport«, ki pravi med drugim: >Vtis. ki ga je napravil Coppijev podvig v tukajšnjih športnih krogih, je bil silno močan in je učinkoval kot mrzla prha za mnoge pariške kritike, ki so se do zadnjega udajali trdnemu prepričanju, da je Archain-bc. udov rekordne čas v enourni vožnji sploh neprekosljiv. V zvezi s pogostimi vestmi o poskusih dvojice ali trojice italijanskih vo-začev, da bi popravili nekatere kolesarske rekorde — pri čemer so imeli, mimogrede rečeno, izredno velike uspehe — si je znani pariški športni dnevnik »L! Auto« pri neki p: iliki privoščil tudi pikro ugotovitev, češ da na dirkališču Vigorelli vsi Italijani (!) zaman poskušajo zrušiti Archambaudovo znamko iz leta 1937. Pod vtisom vseh takih in podobnih poročil se je tudi Archambaui s?;n kar naprej udajal sladkim sanjam, da mu vsaj z italijanske strani ne grozi nobena nevarnost. Kakor v tem posebnem primeru tako tudi v splošnem francoska športna javnost sploh r.i vedela prav mnogo, kaj se dogaja okrog po svetu, najmanj pa to, da so bili italijanski ko'esarji vso minulo sezono pridno na del u in so s-? na jesen dobro pripravljeni lotili tuli najtežje naloge, da vržejo Fian-c-oza z njegovega kolesarskega prestola. V t'1 h okoliše nan je vest o uspelem poskusu Coppija učinkovala kot bomba in od vseh strani je dežavalo vprašanj, kako je bilo vse to mogoče in kdo je prav za prav ta Coppi, ki je mogel poskrbeti za tako senzacijo. Polagoma so za poedinci pricapljali tudi listi in kar naekrat ste lahko čitali po športnih rubrikah pariških dnevnikov o bliskovitem uspehu nekega italijanskega kolesarja, ki spada brez dvoma v posebni razred in ima v sebi izredne fizične sposobnosti. Seveda po teh splošnih ugotovitvah ni manjkalo pozneje še vseh mogočih podrobnosti, ki so zanTrnive v zvezi z ono rekor.lno vožnjo na milanskem dirkališču. Skratka, Coppi je v dobrem tednu postal najbolj popularni športnik v F> aneiii. No. in kaj je dejal njegov prednik in tako nepričakovano odstavljeni prejšnji prvak Archambaud? Prvo, kar je priznal čisto odkritosrčno, je bilo, da ga je ta »fatalna« novica kar stisnila okrog srca. Bil je ponosen na ta svoj rekord in vest o njegovem padcu ga je presunila tembolj, ker sploh ni vedel, da se kje na svetu sploh pripravljajo, da bi ga podrli. Toda prav za prav je le poznal Coppija in on je bil tudi edini človek, ki se sa je bal — na kolesu. Ko ie Archambaud pregledoval vmesne čase. ki so jih sodniki in prijatelji Coppija vestno beležili za vsak krog one zmagovite vožnje po krivinah Vigorellija, je bil mnenja (skromnega, kajne), da je Coppi vozil zelo neredno in se mu zdi sploh zelo never- jetno, da bi bil proti koncu onih zanj usodnih 45 km še izboljševal vozne čase za posamezne kroge. Tola takoj zatem je pristavil, da niti najmanj ne dvomi o točnosti tehničnih podatkov, ki so bili oficielno objavljeni rvpn:l na je obenem, da bi bili morali na vsak način poklicati na to prireditev tudi njega, da bi si tul og.eJal še ostale ukrepe, ki so potrebni za veljavnost takega rekorlnega poskusa. Toda vse to je že bilo tako urejeno — tudi brez njega. Kaj bo zdaj storil bivši rekorder iz Francije? Nič, vsaj ta čas ne. Mož je pred kratkim obolel na želodcu in je moral zaradi teg_ prekiniti vsako udejstvovanje na kolesu. Vsekakor se tolaži, da bo čimprej ozdravel m potem, tako je izjavil sam, bo treba poskusiti, kaj bi se dalo ukreniti. Strokovnjaki, ki poznajo Archambauda, pravijo, da že ni davno več oni kakor pred petimi leti in mu bržkone vsa dobra volja ne bo pomagala, da bi še kdaj prišel na najvidnejše mesto med najhitrejšimi evropskimi kolesarji. Sicer pa bodo Francozi tudi med ostalimi »kanoni« iz kolesarskih vrst komaj našli primernega kandidata za tako težko nalogo. V ospredju je zdaj ime nekega Emila Ilčea, ki pa ga očitno še ne mika, da bi se pognal v borbo za nagrado 10 000 frankov, ki jo je v vsej naglici razpisal eden pariških dnevnikov za onega francoskega vozača, ki bo do 15. novembra 1943 poskusil prevrniti Coppijev svetovni rekord. Ct Mednarodna nogometna tekma med Turčijo in Madžarsko ki je bila za zadnjo nedeljo napovedana v madžarski prestolnici, je bila zadnji hip odgodena na poznejši nedoločeni termin. Povod za odpoved so dali Madžari sami. pri katerih je baš te dni odstopil zvezni tehnični vodja Gidofalvy, zaradi česar so obstale tudi vse priprave za ta mednarodni nastop madžarske reprezentance. Italijanska nogometna zveza je ponovno razpravljala o svoječasno neodigrani prvenstveni tekmi med Ligurio in Romo ter je po vpogledu vseh podatkov ugotovila, da moštvo Rome zaradi višje sile ni moglo pravočasno prispeti na genovsko igrišče Ligurie. Gleda na to je direktorij, ki upravlja prvenstveno tekmovanje, določil da bo ta tekma odigrana naknadno v četrtek 26. t. m. Hrvatska nogometna zveza je izrabila priložnost, ko so zadnjič Švedi gostovali v Curihu, ter jih povabila na gostovanje v Zagreb. Vabilo je pršlo prepozno, kajti švedski nogometaši so bili med tem že na poti v domovino, švedska nogometna zveza pa je obljubila, ia bi bila spomladi pripravljena spat začati pogajanja za nastop v hrvatski prestoimci. V Bruslju je belgijski olavalec Vlaemynck po sledovih novega evropskega rekorderja na hrbtni progi Francoza Zinsa dosegel nov balgijski rekord na tej progi. S časom 1:12.4 je izboljšal lastni državni rekord natančno za eno sekundo. V borbah na vzhodni fronti je padel pred kratkim Matija VVorndle iz Partenkirche-na, ki je spadal — prav tako kakor njegov bratranec Roman Worndle, ki ga je tudi smrt dohitela na bojišču — med najboljše nemške smučarje. Medtem ko je bil Romam odličen smukač, je bil Matija najpriprav- nejSi na dolgih progah in je na primer na zimski olimpiadi 1. 1936 zasedel v maratonu na 50 km najboljše mesto med domačini. Olimpijski zmagovalec Japonec Oye ki se je v letalskih borbah na Filipinskih otokih ubil s svojim letalom, je prejel po svoji junaški smrti visoka odlikovanja.. Japonski cesar mu je podelil v činu nadporočm-ka red zlatega zmaja in vzhajajočega sonef. Paberki Iz avtomobilizma Iz petrolejsikih vrelcev v Iranu so pridelali leta 1940 nad 10 milijonov ton zemeljskega Olja ali več kakor še enkrat toliko kakor leta 1931. Kakor računajo, ima Iran do 500 milijonov ton rezerve v petroleju. o V Urugvaju so popolnoma ustavili rečno in pomorsko plovbo zaradi pomanjkanja nafte. ♦ V Bolgariji so za poskušnjo zasadili rastlino »koksaghis«, iz katere se lahko pridobiva kavčuk. Ta rastlina, ki se jc zelo obnesla v Rusiji, se razvija zelo ugodno tudi v bolgarskem podnebju. * V Franciji je bilo predloženih v odobri-tor 450 različnih tipov za pogon motornih vozil s plinom iz Icf.ncpa oglja, tooa od te množine je bilo odobrenih samo 19 načrtov. Iz Spodnje štajerske O spodnještajerskih kmetskih domačijah je objavil znani mariborski zgodovinar Fr. Basch v nedeljo daljši članek v mariborskem dnevniku, članek je opremljen s štirimi slikami. Koncert. Namesto Elizabete Schvvarz-kopfove, primadone berlinske nemške opere, je nastopila na koncertu Heimatbunda v Mariboru ga. Ani Rusowska, koloratur-ka graške opere. Pela je različne pesmi in arije. Spremljal jo je prof. Egon Komauth, ki je tudi sam zaigral nekatere skladbe. Prvi letošnji simfonični koncert v Mariboru bo v petek 27. L m. zvečer v Gotzovi dvorani. Pomnoženi gledališki orkester pod vodstvom glasbenega ravnatelja Hermana Fiischa bo med drugim igral Schu-bertovo nedovršeno in Schumannovo pomladno simfonijo. Kot solistka nastopi ga. HildegarJa Forer Heimbucherjeva iz Gradca. V mariborskem gledališču imajo ta teden na sporedu opereto »Sinja m£Gka«, operi »Boheme« in s-Carmen«, spevogro »Izvošček« in komedijo »Vladna kriza v Išlu«. Novi grobovi. Na Pobrežju je umrla 79-letna posestnica Roza Schlarnbergerjeva. V Mariboru je umrl v starosti 84 let upokojenec Franc Kosi. Na vzhodni fronti je palel 211etni topničar Franc Klemenčič, kočevski rojak, čigar družina biva pri Sv. Petru pod Sv. gorami — V Opavi je umrl po svojem 70. rojstnem dnevu juvelir Fr. Pacchiaffo. Bil je iz starega celjskega rodu, že mlad pa se je naselil v Tropavi, od koder je večkrat prihajal v Celje. Poroke; V Celju so se poročili: Franc Tiefengraber in Marija Apatova, Henrik Dečman in Milvana Majerjeva, Ant. Tratnik in Pepca Domova, vsi iz Celja, dalje Ferdinand Agrež iz Hanovra in Poldka žitančeva iz Celja. Za mrtve bodo proglašeni: Janez Kosi iz Desinjaka v ljutomerskem okraju, ki ga pogrešajo cd bitke pri Lvovu konec novembra 1914; dalje Anten Hriberšek iz Trnovlja pri Celju, ki se je poslednjič zgla-sil na novega leta dan 1915 iz Val jeva; potem Miha Hren iz Vuzenice, ki je konec novembra 1916 izginil na italijanskem bojišču in Blaž Leskovar iz Prelcg v mariborskem okraju, ki je menda padel februarja 1914 v Karpatih. Uveden je sodni postopek. Za tečaj Irnjlgovodstva, ki se bo v Mariboru pričel s koncem novembra in ga priredi industrijski oddelek štajerske gospodarske zbornice, so je pokazalo veliko zanimanje. Zato sc bo tečaj vršil v treh skupinah. Prva skupina fco pričela s poukom drevi, druga jutri, tretja pa v petek. O obrtniški razstavi v Celju, ki je bila v nedeljo zaključena, poročajo listi, da jo je obiskalo 14.000 gostov, če sc prištejejo skupinski obiski obratov in šol, pa je bilo na razstavi vsega skupaj 20.000 obiskovalcev. Nesreče. 791etni upokojenec Anten He-rič iz Gornjega Ralvanja je padel tako nesrečno, da si je zlomil levico in se hudo poškodoval na glavi. Matija Dajnko iz št. Jurja ob ščavniei, zaposlen v neki mariborski industriji, je padel s kolesa in si med drugim zlomil nogo v kolku. Na svojem stanovanju v Mariboru je padla 80-lstna zidarjeva vdova Marija Jančarjeva in si zlomila levo nogo. Desnico pa si je zlomila 241etna kurjačeva žena Jcžefina Janova. — V RušrJi sta se sprla dva zakonca in je mož tako suni svojo ženo iz trgovine, da je obležala. Poklicali so zdravnika. Nov uradniški zakon v Bolgariji Bolgarsko uredništvo je imelo doslej zakon, ki ni Jajal enakih pravic vsem urad-mkom. Zlasti v pogledu plač so bile med poedinimi uradniškimi kategorijami razlike. Novi uradniški zakon je bil pripravljen že pred leti, toda uveljavila ga vlada ni. Zdaj je pa ministrski predsednik sporočil, da je pripravila vlada nov osnutek uraini-škega zakona, s katerim bolo vse uradniške kategorije izenačene. Osnutek zakona je izdela] glavni inšpektor pri ministrskem svetu Dimitrij Geogrijev. število komisij, ki obravnavajo razna uradniška vprašanja, bo v bodoče zelo omejeno, ker je praksa pokazala. da so pogosto povzročale oslab tev čuta dolžnosti in odgovornost: pri poedinih uradnikih. Osnutek novega uradniškega zakona je bil že izročen sobranju. Novi zakon prinaša zvišanje uradniških plač. Najnižja uradniška plača bo znašala v bodoče 1.000 levov mesečno, najvišja pa 15.800. Plače do 3.000 levov'bodo vsakih 6 let zvišane za 200, do 6.000 levov za 300, višje pa za 400 levov mesečno. Novi zakon prinaša tudi draginjske in doklade za otroke. Izplačevale se bodo od 1. januar ja 1943. Pri plači 2.000 levov znaša draginjska doklala 30%, potem se pa postopoma znižuje do 15% pri plačah nad 10.000 levov. Doklade za otroke znašajo za prvega mesečno 100 levov, za drugega 200, za vsakega rtadaljr,ega pa 300. Ribolov v ustju Donave Jugovzhodno od Galaca se razdeli Donava v tri rokave, preden se začne izlivati v Črno morje. Blizu starega ribiškega mesteca Tulče se pričenja slikovito ustje Donave, eno najlepših v Evropi. Ogromne jate vodnih ptic ter prostrana z bičevjem poraščena močvirja, prepleteno večkrat neprehodno omrežje prekopov se odkrije očem popotnika, ki ga pripelje pot do tega največjega revirja sladkovodnih lib v jugovzhodni Evropi. V zgodnjih jutranjih urah je treba s čolnom previdno preveslati ali prejadrati to ribje kraljestvo. Tu lahko vidiš najrazličnejše močvirne in nižavske ptice. Tu v skrajnem kotičku Evrope so imele do zadnjega varno zavetišče, kjer so lahko nemoteno lovile ribe. To je prava džurijla najrazličnejših vodnih ptic in žab. Tu so doma tudi d;vji labodi. Na otoku Popina se zbirajo vsako pomlad m jesen ptice selivke, da se odpočijejo in pripravijo na daljno pot. V ustju Donave nalove ribiči vsako leto okdog 10 milijonov kg rib. Rmumja sama ne potrebuje toliko rib in zato jih mnogo izvaža. Največ rib pojedo rumunski kmetje. V nasprotju s kmeti drugih evropskih držav so rumunski navdušeni za ribe. Je j o jih sveže s polento, posušene ali prekajene. Romunskim kmetom so ribe vsakdanja hrana. rabi toplega perila in obleke. Gospodinje^ ki so navadno od jutra do večera na negah, postopne ohladitve sob skoraj sploh ne ču« tijo. Vse drugače je pa pri tistih, ki preses de po cele ure za pisalnimi mizami. Te za* čne jeseni zabsti, če niso primerno oblečeni. Topla obleka je jeseni važnejša od kurjave^ ker nas obvaruje prehlada. ČAROVNIK IN NJEGOV SINKO čarovnik se obrne k občinstvu in pravi? — Tako. zdaj pa prosim cenjeno obč n-stvo, naj pride kdo k meni na oder, da se prepriča, da tu ne gre za sleparijo. No, ti mali. pridi ti. Saj me r.isi še nikoli videl, jeli? — Ne, očka, še nikoli, — odgovori deček, Radio Ljubljana 7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Operna glasba. 13.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Pisano glasbo vodi dirigent Segurini. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert violinista Leona Pfeiferja — pri klavirju Marijan Lipovšek. 14.40: Na harmoniko :gra Vlado Golob. 15 00: Por očila v slovenščini, 17.15: Koncert sopranistke Ksenije Kušej. 17.35: Koncert pianistke Marije Di Salvo. 19.00: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Komorna glasba. 20.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Radio za družino. 21.30: Znane pesmi vodi dirigent Zeme. 22.00: Koncert vodi dirigent Narducci. 22.45: Poročila v italijanščini. Topla obleka važnejša od kurjave Letos je nam mraz dolgo prizanašal, šele zalnje dni smo ga nekoliko začutili. Zapihala je burja in čeprav se giblje temperatura okrog ničle, je nas začelo zebsti. Toplo jesensko solnce je nas letos razvadilo, da smo mraz tembolj začutili, čeprav ga v resnici še ni. Jesenski prehodni tedni med poletjem in zimo so za prehlad najnevar-nejš\ Nevarnost, da se človek prehjadi, pa ni tako velika zunaj kakor v stanovanju, če se hočemo tej nevarnosti Izogniti moramo polagati vso važnost na obleko. Treba se je prehodnemu času pirlagoditi in temu primemo oblačiti. Najnevarnejši je namreč čes, ko začnemo doma kuriti, in ko sobe še niso pregrete. Narava sama je nam letos pripomogla, da smo lahko znatno odgolili začetek kurjenja peči. S tem smo si prihranili precej kurjave, ki nam bo prišla prav pozneje, ko pritisne mraz. Zdaj je čas, ko je treba posebno paziti na to, da se prav oblačimo. Vsem ljudem sicer ni treba nositi toplejših oblek, ker niso vsi enako podvrženi prehladu. Kdor se mnogo giblje na prostem, ne Zahvaljujem ?e vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mu darovali krasno t cvetje, ga spremili na njegovi zadnji poti in se kakor koli spomnili dragega St V Ljubljani, 24. novembra 1942. NASTJA ŽGLR ETS t Po kratki težki bolezni nas je za vedno zapustila naša ljubljena mama, stara mama, tašča, sestra in teta, gospa Marija čeme rsj. Blzjan posestnica in vdova po poštnem vpokojencu dne 23. novembra t. 1., previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Pokopali jo bomo v sredo, dne 25. novembra 1942 ob 3. uri popoldne iz kapelice sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, dne 23. novembra 1942. RODBINA ČER IVE in sorodstvo i-i^a. - 0 m Naznanjamo žalostno vest, da nam je umrl naš ljubljeni mož, dobri oče in tast, gospod JANČIGAJ VALENTIN železniški uradnik v pokoju Pokopali ga bomo v četrtek, dne 26. novembra 1942 ob 3. uri popoldne z Zal — kapelice sv. Frančiška — s Sv Križu. Ljubljana, dne 24. novembra 1942. Žalujoče rodbine: JANCIGAJEVE, Ing. HROVATIN, jreom. ČERNE, KONOKENKO P. G. Wodehouse: 33 PODIETNI SAN Humorističen romali j-Halo, Dolly!« je zaklical gospod Twist. »Halo!« je z resnim glasom odzdravilo dekle. rLeto dni bo že, kar vas nisem videl,« je gospod Twist nadaljeval. »Kdo bi si mislil, da še živite v tem koncu. Vzemite si stol.« Gostja je sedla. »Tako mi očeta, Chimp!« je rekla deklina, medlo, a radovedno ogledujoč njegove brke. »Kdaj vraga ste si omislili te nasmoljene mustače?« Gospod Twist, z drugim imenom Chimp, si jih je ničemerno zavihal. Treba je omeniti, da se ga je bil vzdevek »Chimp« (skrajšava iz »šimpanza«), pod katerim ga niso poznali samo bližnji prijatelji, ampak tudi vsi uradniki ameriške policije, ki bi jih bilo srečanje z njim močno razveselilo, prijel že v začetku njegove kariere, zaradi nekih opičjih posebnosti, ki jih je kritika ugotavljala v črtah Twistovega obličja. »Niso napačni, kaj?« ]e vprašal, z očitno samo-dopadljivostjo se gladeč po brkih. Ti pa denar so bili edino, kar ga je veselilo na svetu. »Nič jim ni reči,« je odgovorilo dekle. »In ker veste da se vsak trenutek lahko znajdete v kletki, je postavljanje z brki več ko upravičeno, dokler je kaj časa zanj.« Gospoda Twista so te besede nekoliko potrle. Šale na rcvaš njegovih brkov mu niso všeč, kakor tudi ne vsiljivi namigi o »kletki«. Dekletovo resasto vedenje ga je vobče osupljalo. Doro Gunnovo je od nekdaj poznal kot živahno in solnčno dušico, ki si je skoraj ni mogel zamisliti s temi stisnjenimi ustnicami in mrkimi očmi. Dekle se je ta čas oziralo po sobi. Zdajci pa je osupnila. »Kaj pomeni to?« je vprašala in z držajem solnč-nika pokazala napis, ki je krasil šipo. »»Detektiv« se je prizanesljivo in ponosno nasmehnil. Imel se je za moža veleumnih domislekov, in ta, da je nastopal v preobleki zasebnega policista, se mu je zdel zmerom izredno srečen. »Navadna kamuflaža,« je rekel in se privzdignil na petah. »Prekleto koristno je, če imaš takle napis, da te krije. Ljudje potem niso tako vsiljivi z vprašanji.« »Name ne vpliva kdo ve kako močno,« ga je Dolly opozorila. »Prišla sem namreč baš z namenom, da vas nekaj vprašam. Povejte, Chimp. ali se mi upate priznati vso resnico, ne da bi mrdnili ?« »Dolly, mislim, da sva dovolj dobra znanca.« »Da, saj zato tako pravim. Nu torej, prišla sem, da zvem od vas važne reči. Ali naju kdo sliši?« »živa duša ne.« »Kaj pa pisarniški sluga?« »Tu ni pisarniških slug. Kaj pa mislite? kdo sem postal ...Pierpont Morgan nemara?« Ko jo je tako pomiril, je mlada ženska izvlekla elegantno rutico, izdelek tvrdke Harrod & Co., od katere se je bila (namreč rutica!) ločila brez slovesa in brez lastnikovega privoljenja. »Chimp,« je rekla in si otrla solzo, »nesrečna sem!« Chimp Twist ni bil tak človek, da bi bil mogel s prekrižanimi rokami gledati nesrečno lepotico. Stopil k nji in jo prijazno pobožal po rami. Dolly se je živahno odmaknila. »Pri miru me pustite z rokami,« ga je dostojanstveno pokorala. »Zdaj sem poročena žena.« »Poročena?« »Seveda. Od pred včerajšnjim. S Soapyjem Mol-loyem sem se poročila.« »S Soapyjem!« je presenečeno vzkliknil gospod Twist. »Kaj vam je pa bilo, da ste se šli možit s tem bedakom?« »Bodite tako prijazni in ne imenujte mojega moža bedaka,« je hladno odgovorila mlada ženska. »Če sami ne veste, kaj se spodobi, vas moram jaz opomniti.« »Bedak je!« je odločno ponovil »detektiv«. »Pa ni!« je Dolly odvrnila. »Jaz vsekako mislim, da ni, in to naj vam zadostuje. Prav zaradi njega prihajam.« Gospod Twist je sam pri sebi še veduo mozgal o tej nerazumljivi možitvi. »Ne razumem in ne razumem,« je rekel in zmajal z glavo. »Ko sem pred nekaj tedni govoril s Soapy-jem, mi ni nič omenil o tem, da bi vas bil srečal.« »Takrat se tudi še nisva bila videla. Srečala sva se pred kakimi desetimi dnevi, šla sem po Hay-marketu in s strani opazila dobro oblečenega mladega človeka, ki jo je ubiral za menoj... Jela sem se hliniti, kakor da me obhaja slabost...« »Še vedno na istem konjičku, kaj?« je vprašal gospod Twist in pomežiknil. »Saj veste, da me ta najbolje nosi!« je Dolly malomarno odvrnila. Chimp je prikimal. Dora Molloy (bližnji prijatelji so jo poznali kot »onesveščeno Dolly«) je bila v svoji »posebnosti« neoporečna umetnica. Navadila se je bila, da je na ulici nezavestna omahovala tujim ljudem v naročje in jim v tem, ko so ji skušali po--magati, izmikala listnice. To je pomenilo kjer koli na svetu bogat vir dohodkov. »Ko sem pa videla, da imam opravka s Soapy-jem,« je nadaljevala mlada ženska, »sem takoj vedela, da mi ne ostane drugega kakor stopiti z njim nekam na prigrizek in na majhen razgovor. Fant mi je bil že od nekdaj všeč, veste... In že dolgo f»'a se čutila oba tako zapuščena v tem Londonu ... T ---------------— ---.-,------—-V " Urejuje- Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«; Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja; Fran Jeran — Za inseratni del Je odgovoren; Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani