Stev. 23.
Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 7. junija 1922.
Leto XXXV.
[
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
z meseino prilogo „Ob<lnska uprava".
Uhaja miIio siedo ob S, uri zjutraj. - Cena mu |e 10 Din. na leto. Za inozemstvo 20 Din. Peiametue S«e»ilke se prodajajo po 50 par.
Spisi in dopisi se poiiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacij« in iaserati pa: Upravnlitvu .Domoljuba". Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Kralju!
8. junija 1922.
O kralj!
Voščimo ti ob današnjem dnevu modrosti in božjega blagoslova.
Zakaj po postavi si nas poglavar ln najvišji predstavitelj državne oblasti.
Modrost najvišjega oblastnika pa je sreča za narod in njegov božji blagoslov je liarodov blagoslov.
Danes Ti mnogi govorijo in pišejo: Tvoji smo.
Mi pa pravimo: nismo Tvoji, temveč božji, sami svoji in narodovi.
Vendar pa si naš najvišji poglavar in kot takemu Ti izražamo svoje spoštovanje in pokorščino.
To zahtevata božja in naravna postava, ki dajeta trden in zanesljiv temelj naši pokorščini in spoštovanju kakor tudi prave meje.
O kralj!
Boj pa se tistih, ki vse svoje spoštovanje in pokorščino naslanjajo na svojo sebičnost ter ne poznajo ne božjih ne naravnih postav.
Teh se boj, o kralji
Čegava odgovornost?
Za glavo se prijejmamo, take reči se godijo pri nas. Česar se včasih v vsem slabem izvežbani ljudje temne preteklosti in sumljivih poklicev v naših poštenih razmerah nitisanjati niso upali, to danes izvršujejo pri belem dnevu možje »poštenjaki« na visokih mestih, ki imajo velik in odločen vpliv v našem gospodarskem, kulturnem in političnem življenju in hotenju.
Da so naši lastni slovenski bratje za parstotisoč kron in razne druge osebne in strankarske ugodnosti prodali vso našo mi-lijardno davčno moč, našo svobodo, da po svoji volji in svojem prevdarku volimo vlado in delamo postave, to smo že stokrat
povedali in bomo še. Zakaj narod, ki je pozabil najhujšo krivico, ki se mu je zgodila in najgršo sramoto, s katero so ga umazali, je grešil sam nad sabo in izdal svojo bodočnost. Osebne krivice se pozabljajo, krivice, ki jih je trpel narod, se ne smejo nikdar pozabiti, dokler niso popravljene in dokler sramota ni izprana.
Danes pa prihaja tudi na dan — pa ne od naše strani —T odkod je prihajal tisti denar, s katerim je dr. Žerjav vzdrževal svojo politiko in plačeval svobodomiselni tisk. Na nepravilen način je bil odvzet Propagandnemu fondu za Koroško, torej narodno obramenim namenom ter uporabljen za liberalno agitacijo. Dr. Kukovec je svoj je tudi te vsote vzel iz tega denarja, nam ni znano.	'
Stvar z denarjem je pa ta le: .
Pred dvemi leti je dr. Žerjav kot predsednik deželne vlade izvršil večmilijonsko kupčijo z nekim koroškim svincem. Dobiček je šel v dobro Propagandnemu fondu za Koroško, deloma pa denarnim zavodom, ki so dali za kupčijo kredit na razpolago. Med temi je bila tudi Jadranska banka. Do tu je vse v redu.
Ravnatelj Jadranske banke je bil Avgust Praprotnik, sedaj ravnatelj Slavenske banke v Zagrebu. Ta je bil najožji pristaš dr. Žerjava, ki je izrazil željo, naj dobi od tega denarja en milijon kron tudi demokratska (liberalna) stranka, za kar je menda upravni svet kot gospodar banke vedel. Toda iz knjig je pa sedaj dokazano, da so ožji prijatelji s pomočjo g. Praprotnka brez vednosti upravnega sveta skrivaj dvignili tri milijone, 137 tisoč 515 kron — torej so dvignili dva milijona več, kot je bilo dovoljeno od upravnega sveta.
Vse to je spravil sedaj na dan ravnatelj Kamenarovič (Črnogorec), ki je seveda Praprotnika zato že lansko leto spodil iz službe.
Pa vse to bi nas ne brigalo, ko ne bi ti ljudje, katerim bi bili macedonski hajduki veliko prečastna družba, bili postavljeni voditelji slovenskega ljudstva. Če osirotelim otrokom in njihvemu premoženju postaviš sebičnega, krivičnega in brezvestnega variha, si spravil sirote ob premoženje. Varihi Slovenije, njenega gospodarstva, kulture in svobode so sedaj ti
ljudje — liberalni in samostojni voditelji. Noben varuh ni tako izvežban v svoji sebičnosti, da bi nam v kratkem času zapravil take vrednote, kot so nam jih zapravili ti ljudje.
Naš naslov se glasi: Čegava odgovornost?
Čegava odgovornost?
Da voditelji, ki so brez jpoštenja, do skrajnosti izkoriščajo svojo inpč zase in za svoje propadajoče stranke Četudi pri tem ljudstvo moralno ia gospodarsko konee jemlje, je razumljivo, Čeprav nie opravičlji« vo. Zakaj od brezvestnega človeka ne moreš drugega pričakovati.
Glavno odgovornost pa nosijo Usti* ki so te ljudi postavili za varihe slovenskega ljudstva. In to smo ni sapii. ki se danes zgražamo nad to bre^estnoslfto in se za glavo prijemamo. Ali nismo pri volitvah nad vse pridno metali krogljic v njihove skrinjice, ter slepo drli za njihovimi lepimi obljubami? In še danes jih Je mnogo, premnogo med liberalci in samostojneži ki preklinjajo politiko svojih voditeljev, ki so spravili vsa naša gmotna in duševna aktiva v propad, — ko pa bodo prišle volitve, bodo mirno postavili iste ljudi na Čelo slovenskemu narodu.
Le prijemajmo se za glavo — radi svoje lastne slepote.
Katoliški shod v Kostanjevici.
Bil je oden najveličastnejših katoliških shodov, kar se jih je vršilo po deželi. Vtisi, ki so jih dobili udeleženci, so neizbrisni, verska zavest je močno zažarela in se okrepila.
Svečano razpoloženje je vladalo že na predr večor. Vsepovsod po vaseh kostanjevišlse fare so bili postavljeni mlaji. Iz cerkvenih zvonikov je donelo ubrano zvonsnje. Ob prvem mraku so za-žareli trije, štirje kresovi. Kmalu nato sa zažareli novi po vseh bližnjih in daljnjih vrhovih, med katerimi je odmevalo pokanje topičev.
Ob prvih jutranjih urah so pričele prihajati v Kostanjevico množice vernikov. Ob deveti uri se je izpred župnijske cerkve pričel razvijati sprevod. Na čelu sprevoda je jezdilo več Orlov in posestnik Ivan Kunlarič iz Mraševega, predsednik okrajne K Z z dvema odbornikoma li Z. Za njimi pa so so razvrstili četa Orlov, orlovskega naraščaja in Orlic, kostanjeviška godba, ognjegasci h Maha-rovca, Cerkelj in Sv. Križa, 10 društvenih zastav, veliko število županov in odbornikov, okrašeni vozovi, člani izobraževalnih društev, nepregledna
nnožica žena in deklet, Članice Marijinih družb, nato zopet vozovi, Četa Orlov in naraščaja, orlovska godba iz Št Jerneja, Orlice, kmečki fantje, konjeniki, veliko število mož in fantov, množica mož in žena III. reda, zopet čela Orlov, Orlic in naraščaja, nakar je sledilo več voz in konjenikov, ki so zaključili dva kilometra dolgi sprevod. V sprevodu je blo nad 7000 ljudi. Pri cerkvi Matere Božje Dobrega Sveta na Slinovcah se je zbralo nad 8000 ljudi, ki se sprevoda niso udeležili.	, ..
Na prijaznem griču pred podružnično cerkvijo Matere Božje Dobrega Sveta je vsa ta ogromna množica od 10 do 12 tisoč ljudi napolnila ves obširen prostor. Pod starodavno lipo je bil postavljen oltar, na katerem je daroval sv. mašo le-skovSki dekan g. Alojzij Kurent. V izbranih besedah je obrazložil pomen slovesnega trenutka ter primerjal I. katoliški shod za leskovško dekanijo mobilizaciji katoličanov za izvojevanje gotove zmage na kulturnem in verskem polju. Kakor leta 1095;. ko je v Clermontu papež Urban II. pozival množice na boj proti nevernikom v Sv. deželi, tako se na katoliških shodih zbirajo vsi, ki v resnici pripadajo armadi Jezusa Kristusa, da se utrdijo v boju proti številni armadi Antikrista, pfoti vsem brezvercem, ki na vse mogoče načine zastrupljajo naše ljudstvo in so svoje mreže pričeli razprostirati tudi po naši lepi slovenski domovini. Bojevali se bomo v znamenju sv. križa, da obvarujemo našo lepo slovensko in jugoslovansko domovino gotove pogube. Zato moramo versko prepričanje poglobiti in ga vedno in povsod odločno zastopati. Vrste moramo strniti in se še bolj oprijeti naših društev. Namen katoliškega shoda je tudi mogočna manifestacija za ta ka'oliška načela.
Po končani božji službi je župnik Jernej Podbevšek pozdravil vse došle ter predlagal za predsednika posestnika Ivana Reb-ela iz Št. Jerneja, za podpredsednika posestnika Jožeta Jelar-siča, župana iz Cerkelj in posestnika Andreja Co-lariča, župana od Sv. Križa. Nalo so pozdravili zborovanje: Ivan Colarič, župan iz Kostanjevice v imenu kostanjeviške občine; Alojzij Bizjak iz Le-skovca v imenu izobraževalnih društev, posestnik Ivan Kuntarič iz Mraševega je pozdravil v imenu KZ; brat Jože Globavs iz St. Jerneja v imenu Orlov, Štefanija Pugelj iz Cerkelj v imenu Orlic. V imenu ognjegascev je pozdravil Luzar iz Ma-harovca; Mici Kralj iz Rake v imenu Marijinih družb; v imenu tretjega reda posestnik Franc Zulič Iz Ošterc pri Sv. Križu.
Krištof Franc t
Zapravljanje.
(Konec.)
Zapravljeno tudi, ako vzdržujemo tako vprežno živino, ki ne odgovarja našim razmeram in preveč stane. Tako so si omislili nekateri manjši posestniki v revnejših krajih konje za vprege, ki pa polovico časa samo v hlevu stoje in odjedajo krmo toliko koristnim in potrebnim kravam mle-karicam. Tako so ostale cele družine na deželi brez mlečne hrane. Poprej je opravljala vse delo na mali kmetiji k r a v a in je bilo blagostanje v hiši. Kupili smo konja, da hitreje živimo in hitreje zapravljamo. Konj e na mestu samo na takem posestvu, kjer e vsak dan vprežen in zasluži porabljeno crmo. Ako pa ni vsakdanjega dela, se konj zaje in prinaša škodo kmetiji. Pomislimo, koliko stane danes oprema za konje, vozovi, kovanje, boljša krma, kakšen je rizi-ko pn konju, če pogine?
Bodimo bolj skromni, vzemimo večkrat svinčnik v roke in računajmo. Ti računi bodo naši učitelji. Opozarjali nas bo-2X
Glavne govore so imeli poslaneo Stanovnik. V daljšem govoru je obrazložil neomajno stališče katoliškega ljudstva v šolstvu. Vlada pripravlja in izdaja naredbe in ukaze, s katerimi hoče našo mladino odtujiti veri in pohujšati s tem, da uvaja v šole framazonski duh pod krinko sokolske vzgoje. Framazonska vlad hoče delovnemu ljudstvu odvzeti vero, da bi ga lažje izkoriščala. Vlada podpira vse ljudi in organizacije, ki delajo proti veri in to z denarjem, ki ga plačuje tudi katoliško ljudstvo.
O naših organizacijah je govoril brat Langua. Orisal je vse ogromno delo, ki ga zvišujejo mladinske, posebno orlovske organizacije, njih pomen in blagodejen vpliv na razvoj zdravega telesa in bistrega uma ter podal navodila, kako naj se take organizacije vodijo, da bodo dobro uspevale v blagor in korist Jjudstva.
O tisku je govoril urednik Franc Kremžar. Strup, ki ga razširjajo potom svojih listov in knjig brezverci, je zelo nevaren. Deluje počasi, vendar gotovo, če se ga ne znamo ubraniti. Potom svojega tiska širijo slovenski svobodmiselci svoje sklepe: Odpraviti verouk iz Sol, odpraviti cerkveni pokop itd. Vse načine delovanja slabega tiska in način njegovega širjenja med delavno ljudstvo je podrobno razložil in pozval vse dobre katoličane, da se takega tiska varujejo in ga brezobzirno odklanjajo. Za vse smo dolžni dajati pred svojim Stvarnikom odgovor, zato moramo vedno odločno nastopati tudi preli slabemu tisku.
Popoln ne ob pol treh so so zborovan ja nadaljevala. Zborovale po samezne organizacije vsaka posebej.
Po 4. uri so se vsi zopet zbrali pri cerkvi Matere Božje Dobrega Sveta, kjer so se vršile slovesne Iilanije. Pred litanijami je urednik Kremžar v kratkem sklepnem govoru podal še enkrat vsebino celega dopoldanskega zborovanja ter utemeljil tri glavne zahteve katoliškega shoda: katoliška verska šola, katoliška organizacija in katoliški tisk. Tisoči zborovalcev so se navdušeno izjavljali za te zahteve.
Nato je govorila še gdč. Strnadova iz Novega mesta, ki je pozivala na odločnost v katoliškem prepričanju.
Sklepni nagovor je imel župnik Skrjanec z Rake, ki je govoril v imenu duhovščine in poudarjal veselje duhovnikov — dušnih pastirjev nad živo versko zavestjo, ki je v ljudstvu.
Shoda se je udeležil kot zastopnik vlade okrajni glavar iz Krškega, g. Svetec.
do, kako nezmiselno zapravljamo, opozorili pa tudi, kolike vrednosti je za naše kmetije ena sama hasnovita kravi-c a.
Zapravljamo tudi še v mnogih, mnogih drugih slučajih, tako, da je človeku težko, ko se zamisli na milijone zapravljenega narodnega premoženja, ki bi nam v prid obrnjeno lahko prineslo blagostanje in napredek v vseh panogah.
Ali se moremo izogniti temu nesmiselnemu zapravljanju? Mogoče je, pravim, in sicer le, ako se združimo vsi kmetje v zadrugah.
1.	Vsak posestnik mora pripadati svojim gospodarskim organizacijam; biti mora član živinorejske, kmetijske, mlekarske in strojne zadruge.
2.	Potom navedenih zadrug je treba skrbeti predvsem za kmetijski pouk. Oživeti morajo nedeljski sestanki zadružnikov, vršiti se morajo kmetijski razgovori, predavanja, razkazovanja, poskušnje, razstave, tekme itd.
3.	Stanovska samozavest in samopomoč mora oživeti v vsakem posameznem posestniku.
Da boš dragi bravec imel kaj koristi in uspeha, ko prečitaš te vrstice, svetujem k sklepu še tole:
Citaj še enkrat od začetka do konca počasi s prevdarkom in pazi pri vsakem odstavku, če morda v kakšni točki tudi tvoje gospodarstvo ni prizadeto pri tem nesmiselnem zapravljanju? Če si prizadet, vzemi takoj svinčnik in zračunaj nastalo škodo. To te bo varovalo pred zapravljanjem, dobil boš spretnost za štedenje. Pojdi potem k sosedu, ter računajta skupno o njegovi škodi pri negospodarskem ravnanju. Tako pomagaj tretjemu, četrtemu in vršil boš veliko socialno delo, ki je najboljše sredstvo, da postanemo varčni in vzorni gospodarji.
Gospodarska obvestila.
DENAR.
g Ameriško posojilo sprejeto? Dasi tudi vlada prikriva svoje sklepe o posojilu, se je zvedelo, da je sprejela ponudbo Blerove skupine za posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev. Finančni minister dr. Kumanudi se je posvetoval z zastopniki te skupine in se je 3. t. m. pogodba glede tega posojila podpisala.
g Papirnatega dinarja v Avstriji imajo žo nekaj nad 3GG milijard.
CENE.
g Ljubljanski trs:. Tržni promet je živahen, blaga ne primanjkuje. Kakovost mesa se je dvignila. Goveje meso 1. vrste 68 do 70 K, druge vrste 44 do 52 K kilogram, teletina 60 K, svinjsko meso I. vrste 86 do 90 K, druge vrste 80 do 86 K, trebušna slanina 100 K, riba in sai 116 do 124 K, mast 120 K, šunka 100 do 120 K kilogram, prekajeno meso prve vrste 90 K, druge vrste 80 K, koštrun 36 K, jagnje 56 K, kozličevina 60 K. — Mesni izdelki: kilogram krakovskih klobas 112 K, debre-cinskih 112 K, hrenovke, safalade in posebne klobase 100 K, polprekajene kranjske 130 K, suhe 180 K. Perutnina: majhen piščanec 50 K, kokoš 80 do 110 K, petelin 80 do 90 K, raca 120 do 180 K, domači zajci 20 do 35 K. — Mleko 10 do 11 K liter, surovo maslo 16Q. K, čaino maslo 200 K; jajce 3.50 do 4 K lcomad. — Glede sadja se je letos zopet pričel uvoz iz Italije, kar silno neugodno vpliva na c^ne. Trgovina s sadjem naj upošteva naše domače pridelovalce in rajše zakasni sezono različnega blaga za en ali dva tedna; Jugoslavija krije lahko sama vse potrebe z malimi izjemami. Uvožene češnje se plačujejo v nadrobni prodaji 36 do 40 K kilogram. — Špecerija: kava Portoriko 208 K, Santos 116 K, Rio 102 K, kristalni sladkor 62 K, v kockali 64 K, riž I. vrste 38 K, II. vrst«? 26 K, namizno olje 96 K liter, jedilno 84 K, cel poper 88 K, zmlet 96 K, paprika tretjo vrste 85 K, sladka paprika 160 K, testenine prvo vrste 44 K, druge vrste 40 K. —1 Moka št. 0 25 K, kaša 20 K, ješprenj 24 K, otrobi 12 K, koruzna moka 17 K, koruzni zdrob 19 K, pšenični zdrob 28 K, ajdova moka prve vrste 34 K, druge vrste 26 K, oves 13.50 K, koruza 12 K, fižol ribničari 14.50 K, prepeličar 17.50 K, leča 44 K. -Cene zelenjavi niso primerne, ker manjka trgu izdatne konkurence. Trg za divjačino
g«	Gospodarski obzornik.	PIP M
mm	notxxxxxxxx)ocxxxxxK»oooooo<xxxx^	
in ribe je neznaten, ker ni organizirana dobava blaga.
g Mariborski trg. Na zadnjem semnju v Mariboru so bile povprečne cene za različne živalske vrste sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 35—38 K, poldebeli voli 25 do 34 K, plemenski voli 25—32 K, biki za klanje 26—33 K, klavne krave debele 30 do 32 K, plemenske krave 23—30, krave za klobasarje 14—18 K, molzne krave 23 do 30 K, breje krave 23—30 K, mlada živina 22—27 K, teleta 30—35. — Mladi prašiči 5 do 6 tednov komad 300 do 400 kron, 8 tednov komad 600 do 900 K, 3 do 4 mesece 1200 do 1400 K, 4 do 6 mesece 1500 do 1600 K, 8 do 10 mesecev 1800 do 2500 kron. Polpitane svinje 1 kg žive teže 60 do 64 K. Koza komad 500 K. — Volovsko meso, meso od bikov, krav, telic, 1 kg 56 do 64 kron. Telečje meso I. vrste 64 K, II. vrste 60 K. Svinjsko meso sveže 68 do 88 K.
g Cene lesa so na tržaškem trgu sledeče: topolova debla 120—135 lir m8, to-polove deske 235—275 lir m8 bukove deske 320—375 lir m" hrastove deske 795— 950 lir m3 orehove deske 600—1185 lir m8, kostanjeve deske 300—320 lir m3 jelova debla 175—210 lir m8, prvovrstne jelove deske 280—320 lir m8, drugovrstne 180— 200 lir m8.
g Cene Uoiam v Vojvodini. V Novem Sadu plačujejo goveje kože, surove in nasoljene 88 do 40 K za kilogram; za suho 90 do 110 K za kilogram, za telečjo kožo, suho, brez glave 350 do 400 kron za komad.
g Cene živine in iila v Slavoniji. Na zadnjih sejmih, ki so se vršili v virovitiški županiji, se jo opazilo splošno padanje cen. Ker se pričakuje, <ia bodo cene padale tudi vnaprej, ne pride do kupčij. Za prašiče do 6 mesecev stare se je plačalo 600 do 700 K, za dveletne in stare svinje 2500 do 4500 K. Debelih svinj ni na semnjih, za suhe pa so plačevali 50 do 60 K za kilogram. Dobre krave mlekarice so se mogle dobiti za 6000 do 8000 K. Teleta so obdržala ceno ter so jih prodajali po 28 do 80 K, telice pa po 26 do 27 K za 1 leg. Zelo pada tudi cena konjem ter jih prodajajo po 8000 do 14.000 K za komad. — Pšenica 1400 do 1500 kron, koruza 1400 K, oves 1300 K, mekinje 800 K.
RAZNO.
g Naša država ima povsodi zadosti upnikov. Jugoslovanski poslanik v Washing-tonu poroča, da je vprašanje našega vojnega dolga v Ameriki urejeno na podlagi nekaterih konferenc, ki jih je imel poslanik z ameriškim finančnim ministrom. Jugoslovanski vojni dolg v Ameriki znaša 150 milijonov dolarjev. Poleg tega je naša država dolžna še za vojni material, ki smo ga kupili od Amerike ob koncu vojne. Vprašanje teh dolgov se je tako uredilo, da jih naša država priznava, vendar pa se bo vprašanje končnoveljavno uredilo šele takrat, ko bo Amerika uredila kredite z ostalimi državami. Naša država plačuje za te dolgove 5 odstotkov obresti. Ureditev tega vprašanja bo imela velik vpliv na položaj Jugoslavije v inozemstvu. Splošno vlada prepričanje, da bo novo posojilo, čim se sklene z ameriškimi bankami, takoj začelo notirati na borzah. Finančnega ministra dr. Kuma-nudija je posetil angleški poslanik na na-Sem dvoru in je imel daljšo konferenco. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, se je angleški poslanik izrazil v sitem smislu kakor ameriški poslanik, da se morajo priznati vsi dolgovi, ki jih je naša država napravila med vojno v Veliki Britaniji. Vsota
teh dolgov še ni določena. Po računih naše vlade znaša okrog 12 milijonov funtov, dočim so Angleži izračunali, da znaša okrog 20 milijonov funtov. V ta znesek so vračunali tudi one vsote, ki so jih Angleži izdali za obleko in preskrbo vojakov pri umiku čez albanske gore. Angleži sedaj ne vztrajajo na vprašanju višine dolgov, ampak zahtevajo le, naj se ti dolgovi sploh priznajo. Končna rešitev pade šele kasneje.
g Suša v Južni Srbiji. »Bitoljski Radikal« poroča, da je nastopila v Južni Srbiji silna suša. Koruze in sena v Južni Srbiji ne bo. List že zdaj poziva vlado, da ukrene pravočasno vse potrebno, da se prepreči glad v Južni Srbiji.
g Zagrebški velesejem je bil preložen in se vrši od 17. junija do 2. julija.
g Rusko - italijansko pogodbo sta podpisali Rusija in Italija. Italijonom, ki bodo šli v Rusijo, je zagotovljena popolna prostost gibanja in delovanja. V pogodbi je zajamčeno Italiji kakor tudi Rusiji postopanje, katero gre prvenstveni državi, toliko glede poslovanja industrijskih podjetij, kolikor glede izvrševanja posameznih poklicev in rokodelstev. Razen tega bo dala Italija Rusiji na razpolago prosto lulco v Trstu, Rusija pa Italiji proste luke v važnejših črnomorskili lukah. Italiji je zagotovljeno mesto prvenstvene države tudi, v kolikor gre za petrolej. Podobne koncesije na polju poljedelstva so zagotovljene tudi Italiji kakor so bile Nemčiji. Pod gotovimi pogoji se dano na razpolago italijanskim naseljencem 100 tisoč hektarjev zemlje v Kubanu in v Ukrajini. Ta zemlja se da v zakup za 24 let proti postotni oddaji pridelkov. Pogajanja glede nndaljnih ugodnosti se vrše med zastopniki večjih italijanskih trgovskih tvrdk in ruskimi zastopniki. Gre za odkup železniškega materijala in poljedelskega orodja s strani Rusije, ki bo to plačala s premogom, petrolejem itd., kakor tudi za udeležbo italijanskega tehničnega osobja pri popravi ruskih ladjedelnic in tvornic ter pri javnih delih sploh.
g Kedaj je treba škropiti vinograde? Pri škropljenju vinogradov je najvažnejše, da se vrši o pravem času. Osobito velja to o prvem in drugem škropljenju. Prvo škropljenje je treba izvršiti poprej nego okuži peronospora trto po svojem poletnem semenu (trosili). Učenjaki, ki se pečajo z biologijo (življenjepisom) peronospore so dognali, da gre prva okužba od zemlje potom pomladnih trosov. Prvi izdatni in topli dež v drugi polovici majnika vrže klice (pomladne trose) peronospore na najspodnejše liste trte, kjer se razvijejo in razmnože tekom 10 do 12 dni. To je inkubacijska (valilna) doba peronospore v tem času. Ako pade proti koncu te dobe zopet dež, razvije peronospora na spodnji strani okuženih listov poletne trose in ti so šele nevarni splošni okužbi vinogradov. Predno ti poletni trosi okužijo trte, morajo biti trte proti njim zavarovane, to je poškropljene s strupeno bakreno soljo (galico, bosnočasto, itd.) ki jim ne da izrastL Kakorhitro izkale, jih strupena bakrena sol uniči. Dobro poškropljena trta je pred njimi varna, škropljenje učinkuje toraj le preventivno (zabranjeval-no), ne pa kurativno (zdravilno). Letos je padel prvi izdatni dež 27. maja. Ako bode po preteku 10—12 dni zopet deževalo, je pričakovati okrog 6. do 8. junija prve, poletne trose peronospore na najspodnejših listih trte, ki so vidni na spodnji strani listov v obliki rahlih belih lis. Ti trosi okužijo vse trte v vinogradu in ko pade zopet dež, trosi izkale ter se zarastejo v notranjščino vseh zelenih trlnih delov (listov, grozdov). Do takrat mora biti trta poškropljena. Vinogradniki, poškropite tedaj vse trte vsaj do 8. junija. Le če vlada suho vreme, čakate lahko tudi dlje, a ne čez 10. junij. Drugo škropljenje sledi 14 dni za prvim, tretje pa tri tedne za drugim. Trikratno Škroplje-
nje zadostuje v normalnih letih popolnoma. V mokrem poletju škropimo pa v krajših presledkih žtirikrat na leto. — B. Skalicky.
g Pred prepovedjo izvoza živcinih potrebščin. Belgrajski listi poročajo, da namerava vlada prepovedati izvoz živežuih potrebščin. Na ta način namerava omejiti draginjo. Seseda, če bo s tem dosežen kak uspeh, zelo dvomimo.
g Posvet o novih davkih se vrši dne 10. t. m, v Belgradu. Finančni minister dela na vso mo6, da bi zadnji vinar iztisnil iz ljudstva. Uboge parol — Gradbeno podjetje in tehnično pisarno sta otvorila ing. Alojz Hr«vat in ing, Albin Černe, avtorizirana civilna inženjer-ja v Ljubljani, Krekov trg 10-1.
Ob košnji.
Zvezde ugašajo, sence bežijo, rožnim livadam smehlja se nebo; vmes pa jim smrtni udarci zvenijo: kosec na travniku kleplje kosd.
Vstane, nabrusi in živo zavriska v polni zavesti mladostne moči. Kosa se v jutranjem solncu zabliska, seka in reže — cvetlice mori.
Vsako doseže jeklena ostrina, ptički pogrebno ji pesem žgole. — Taka je, taka, ta solzna dolina: eni prepevajo, drugi — trpe ...
Limbarski.
Tedenske novice.
Politične.
p Shod SLS se bo vršil v nedeljo 11. t. m. zjutraj po rani maši v Semiču v Domu.
p Socialisti med seboi. Ljubljansko načeli sivo socialistične stranke ie izključilo iz so-, cialdemokratične stranke poslanca Kopača in Kisovaria ter Kocmuria in dr. Periča. Menda: zato, ker premalo drže s Kristanom, oz. Kri-« stan premalo z niimi drži.
p Proti Bolgariji. Pašič je zelo hud, ker se Bolgarija vedno bolj približuje Ru-.. siji in da bolgarski ministrski predsednik' zagovarja misel zvezne države Jugoslovanov. Zato si je sedaj izmislil neki napad bolgarskih četašev na naše ozemlje, bolgarski vladi pa nato zagrozil z vojsko. Bolgari se tej otročariji smejejo, naš kredit v zuna-i njem svetu pa pada.
p Radič se bo udeležil volitev v oblastvene skupščine. Kakor se vidi, prihaja do prepričanja, da je v politiki treba tudi delati, ne samo izza ogla zabavljati.
p Fašistovska revolucija v Italiji. Laška vlada ie najela in plačala svoi čas fašiste, da: so s silo krotili komuniste, ker iih sama ni moda. Sedaj pa so ji ti fašisti sami zrastli čez Slavo in krotijo ne samo komuniste, katerim požigaio domove in iih pobijajo temveč tudi vlado, V Bolonji ie njihovo taborišče, kier iili je 30.000 popolno oboroženih in ogrožajo iav-in varnost. Vojaštvo se iili ne trna napasti, vlada se tudi boji proti niim nastopiti, _ časopisi morajo molčati, sicer so v nevarnosti, da iim vse zgori. Lahko nastane splošen pokoli. To ie sad nasilne vladne politike. Naša vlafla so seveda iz tega ne bo nič naučila.
p Velika zmaga. Pri volitvah, v kmetsko zbornico v Nižji Avstriji so dobili krščanski socialci 92000 glasov, vsi nasprotniki pa 20 tisoč,
Domače novice.
d Kulturni boj. Veliki župan v Kucuri (Vojvodina) je izgnal šolske sestre sv. Vasilija v Križevce. Poslanec dr. Šimrak je poslal oster pismen protest naučnemu ministru.
d 15 tisoč oseb bo pomiloščenih ob kraljevi poroki.
d Železniški tarifi se bodo s 1. julijem zvišali za 50 odstotkov.
d Tepeni fašisti. V Sinju v Dalmaciji so
•	; kolski fašisti napadli Orle, ki so šli v
revodu skozi mesto od nekega izleta. Ker s j v arnostna straža ni nič zmenila, so Orli r.ubili fašiste, da niti eden ni ušel brez zdravilnih bunk.
d Morje velikih in lepih besedi se bo razlilo te dni po Belgradu. Ko bi vsaj enega siromaka oblekle in nasitile.
d Volitve v oblastvene skupščine, ki bi se morale vršiti do 28. julija, bodo radi poljskega dela (najbrž pa iz strahu pred porazom) preložene na poznejši čas.
d Za trgovsko šolo še tehniška. Profesorji srednje tehniške šole v Ljubljani — edine te vrste v Jugoslaviji — so stopili v štrajk, ker ne dobi plač.
d 2 milijona kron za prehrano ubožnih slojev v Sloveniji je dovolila belgrajska vlada. S to vsoto razpolaga pokrajinska vlada.
d Veličasten evharističen kongres se je vržil te dni v Rimu. Pri procesiji je bilo navzočih čez 300.000 ljudi. Vsi listi — tudi svobodomiselni — dostojno pišejo o kongresu. — Nekoliko drugače kot pri nas.
d Novi papežev poslanik v Belgradu škof Pelegrinetti zna slovensko in hrvatsko.
d Veličasten kmelski tabor se ie vršil na binkoštni pondeliek na Limbaiski gori. 2e na binkoštni praznik zvečer so do Črnem grabnu poreli mogočni kresovi, ljudskim množicam na je na Limbarski gori govoril dr. Korošec o kresu, ki nai gori v slovenskih srcih za svobodo slovenskega liudstva. Drugi dan so večtisoč-glavi množici govorili dr. Korošec. Jan. Brodar in Jqn. Strcin.
d 3000 mož in fant->v ie prihitelo na binkoštni pondeliek v LiuHiano na shod moških Marijinih družb, Zborovanie ie bilo zelo veličastno in ie prineslo novega verskega ognia v naše može.
d Razkošna beneška noč z bajno razsvetljavo v Belgradu — dušeča egiptovska tema v kočah srbskega in hrvatskega selja-ka ter slovanskega kmeta in delavca. To ni novica tega tedna, temveč že tri leta stara resnica.
d Lučine nad Kkoljo Loko. Vsem častivcem sv. Vida v Lučinali in vsem romarjem, ki vsako leto radi prihajajo v Lučine na praznovanje našega farnega patrona, se naznanja, da se bo letos svečanost sv. Vida praznovala v nedeljo po prazniku sv. Rešnjega Telesa, t. j. dne 18. junija. — Vsi romarji prisrčno pozdravljeni!
d G, cesarski svetnik, ki žvižgajo. To so g. Gustav Pire, predsednik kmetske organizacije. Politike ne sme biti v Kmetiiski družbi, to so izrecno ovdariali g. cesarski svetnik po svoii izvolitvi in so zato prišli v družbo, da odpravilo politiko. A glei čuda! G. cesarski svet-
•	i i m "aenkrat ločiio v družbi samostojne in klerikalne člane, katere so imeli v mislih, ko so izjavili, da na nekatere člane žvižgajo. Sedai oa so celo poslali na Kmetijsko podružnico v Smarjeti sledeče pismo;
Cenjeni gospod tovariš! V nedeljo, 14. maja do orvi sv. maši ie občni zbor kmetnske podružnice v Smarjeti in sicer v kaplaniii ter Vas vliudno prosimo vse storiti, da bosta izvoljena kot delegata za-nesliva dva naša nristaša. Podružnica štete 70 6'
udov in ie župnik Perko 25. t, m. dobil od druz-be imenik vseh udov. Delati te na to. da pridejo naši do zadnjega moža na volišče..
Da ie občni zbor sklepčen, mora biti ena petina udov. t. i- vsai 14, navzočih in vohti.se mora edinole z glasovnicami. Glasovnice imejte že poprei pripravliene in spisane. Izid volitve mi prosim takoi sporočiti.
S kmetijskim pozdravom
Vam udani: Gust. Pire.
To seveda ni politika ampak strok, kmetijska zadeva.	.....
d Poročil se je g. Alojzij Beretič, trgovec in posestnik v Smarjeti z g<Jč. Marijo Sbil iz Mokronoga. Obilo sreče I
d Umrla je v Framu 16. inaia 1922 v 61. letu starosti, žena in mati Frančiška Vuga. Bila je dobra in povsod priljubljena gospodinja in vzor matere. Bodi ji Bog plačnik.
d Kako se zdravilna zelišča očistijo in osuše? Pri nabiranju zdravilnih zelišč se mora najbolj paziti, da se ne pomešajo razne vrste, druga z drugo in s travo. Če se iih drži Prah, ali prst, nai se ta otrese in opere z vodo. i o velia posebno za korenine, od katerih .*e morajo potrgati male koreninice in gnili deli. Ravnotako se mora odstraniti poškodovano in od žuželk razjedeno cvetie in listje. Sušijo naj se te rastlinice odinole v senci, nikdar ne na solncu. Najbolj pripraven prostor za to ie v hišnem podstrešju, kier ie do leti dovoli vroče in obenem nekai prepiha. Nabrano in očiščeno zelišče naj se nastelie po čistih lesenih tleh, po Pogrnjenih rjuhah, ali papirju. Še boli pripravne so rete in rešeta. ali nalašč zato narejene, nizke in zelo široke lesene skrinjice, katerih dno ie zbito iz ozkih deščic tako. da so vmes za prst debele šnranjice. skozi katere prihaja zrak tudi od spodaj. Seveda moraio te skrinjice stati na ped visokih nogah, ali podlogah. Bezgovo cvetie in cvetie papeževe Irimskel sveče postane vsled počasnega sušenia zelo rado rumeno in celo riavo. To dvoie ie torei treba sušiti nad živim apnom, v posebnih sušilnih napravah. katere si pa vsakdo sam lahko naredi. Živo apno namreč zelo pohlepno unija vodo in io iemlie zraku, ali onim predmetom, s ka-terimi^ ie v dotiki. (Če ga držiš v roki, ti raz-je kožo, ker ii odvzame vodo. zato r>a koža nabrekne in noči). Natresi torei stolčeno živo anno (par kilooramov) na dno velike skrinje, ali sodu, pokrii ga s papirjem, ali kakšno krpo in natresi nanio na rahlo cvetia. ter dobro s pokrovom zapri, da ne more zunanii zrak v večiih množinah notri.V nekai dneh bo cvetie izredno suho in kvečiemu malo porumenelo, ali potemnelo. Korenine posušiš nailepše, če iih DODrei razkolieš do dolgem enkrat do dvakrat in iih zrežeš na kraiše kose. Ne smeš iim pa skorje odluščiti, ker Dotem izhlapijo eterična olia, katera so pod skorio nekaterih korenin. kot n. pr. pri kolmezu. Razklati ie treba posebno še ciianove korenine, katere se tudi najboljše presušijo in spravijo nad živim apnom. One namreč, čeprav že popolnoma osušene, zelo rede ponovno upiiaio vlago iz zraka, posebno še ob deževnem vremenu
M. R.
d Živinski Wranglovci. Wrandlovci so na avstrijsko-jugoslovanski meji nad Mariborom prijeli Franceta in Marijo Keršler iz Zagreba misleč, da sta tihotapca. Gnali so jih proti stražnici, a ker je Keršler prepočasi hodil, ga je vojak podrl na tla in ga tako osuval s puškinim kopitom, da ni mogel več naprej, nakar ga je živinski Wran-glovec prijel za noge in ga vlekel po tleh v stražnico. Na smrt bolnega so ga odtam prepeljali v Maribor pred glavno kotrolno postajo, kjer so ženo izpraševali, tačas pa je mož na cesti pred hišo umrl. Wranglovci bodo seveda zato od Pašiča celo odlikovani.
d Velika nesreča — radi pijanosti. V bližini Kruševca je pretekli četrtek podrl vlak voz, na katerem se je peljalo 6 oseb, oče, mati in štirje otroci. Oče se je napil. Ko je vozil Dreko železniške proge in vi-
del, da prihaja vlak, ni hotel počakati, ton, več je konja pognal, da bi prehitel vlalt Vseh šest oseb je mrtvih.
d Velika nesreča. Železniški čuvaj Anton Jenko je našel na progi med Logatcem in Planino 24. majnika ponoči mrtvega 22 let starega oženjenega železniškega delavca Filipa Bogataja, ki je šel po progi iz Dol. Logatca precej vinjen v Podbrst domov, Bogataja je dohitel vlak in ga povozil. Obe nogi sta bili nad kolenom odrezani, vlak je vlekel Bogatajevo truplo 30 metrov daleč; glava je bila popolnoma razbita.
d Moderni rokovnjač. V mariborski okolici se klati iz kaznilnice pobegli Kam-pelj, ki je svoj čas ustrelil orožnika. Pojavlja se po gostilnah, celo v Maribor pride, ljudje se ga boje in mu dajejo jesti, orožniki ga love, pa se jim vedno spretno izogne.
d Požar. Na praznik 25. maja ie izbruhnil ogenjna Grmu pri Trebnjem. Pogoreli sta dve hiši. Da se ni ogenj razširil, se je zahvaliti požarni brambi iz Ponikve in Trebnjega. Najtop-
lejša hvala vsem. Pazite na otroke, da sc na bodo igrali z užigalicami!
d Nova mladinska igra. Uprava >Orliča. v Kamniku ie izdala igro v 3 dejanjih, v kateri nastopajo po večini otroci. Nekai vlog ie v rokah starejših. Naslov ii ie: K mamici, slika otroške ljubezni. Naroča se pri uoravi :0rli-ča« v Kamniku, dobiti io ie tudi v pisarni Orlovske Podzveze v Ljubljani. Stane en izvod 2 Din, za naraščainike, če vzamejo 10 skuoai, 1 Din.

Sirom domovine«
VRHNIKA,
Podivjanost mladine okoli cerkve sv. Pavla se kaže ob dnevih, ko ima telovadni krožek Orlic telovadbo v stari šoli. Fantiči lt do 19 let se odlikujejo v tem, da mečejo ka-menic, brizgajo vodo, odpirajo in zapirajo vrata. Ko gredo iz telovadnice, tuliio kakor volkovi in jih z raznimi priimki napadajo. Trebi bo res take tiče poslati v zapor, da jim na; vdušenje za nagajanje mine. Zadnjič so~jim pri tem poslu pomagale tudi ženske, kar ie 8e boji žalostno. Imena so nam znana. Za enkrat iib zamolčimo, drugič jih javno povemo. (Tako surovost treba naananitl pristojni oblasti. Op, ured.)
POPOTNIK OD DEVICE MARIJE V POLJI'.
Koncert v nedeljo dne 21. maja pod vod-stvoni g. V. Rupreta je pokazal veliko vnemo i» vztrajnost povovodja in pevcev. Peli so nad dvajset različnih pesmi, moških in mešanih zborov Petje je bile tako, da smo ga z veseljem posli' šali, marsikaj je prav toplo zazvenelo. Najbolj " donele pesmi, pri katerih so inieli glasovi f« polno izsveneti. Hvale vredne reči so predvsem tele: precej dobro zadetih poudarov, dostikrat primerno naraščajo, pojemajo; enotno pospeševanje, r.adrževanjo. Slabosti pa sledeče: včasih kako besedo v sredi pretrgajo, samoglasnikov no izgovarjajo vselej enotno, polglasnik radi izgovarjajo M « (sem namesto sm, ljubezen, namesto Ijubezu)-Za zbor, ki je šele nanovo nastal in nekaj pevcev poje šele en mesec, je to vsega upoštevanja vreden uspeh. Veliko smo zdaj ie lepega slišali, kar se ni popolno, se bo brez dvoma ugladilo, takoj« boiuo zbor morda kmalu prištevali med nftjbolp
ŠIROKA SET PRI VAČAH.
Druga nedelja po Veliki noči fe, bila «» našo sosesko dan veselja: dobili smo dva not* zvonova. Ker ie pri naši podružnici pokopališče, nam ie vojska enega pustila. Prisrčna *»; hvala g. beneficiatu šušteršiču za ganltm «0 vor pri slavnostl. Najlepša zahvala dekletom za nebroj vencev, ki so z nfimi okrasih cer kev. posebno pa se zahvaliulemo vsem
ra!cem po soseski in izven nje, kateri so darovali za zvonove. Bog plačaj stoterol
KOPRIVNIK V BOHINJU.
Že dolgo ni bilo od nas ničesar v listu, danes oa nekaj, da nas ne boste docela pozabi« Prav veseli smo bili v nedelio, 21. maja, ko so nas obiskali na majniškem izletu šolarji petega razreda iz Boh Bistrice, Ko so se zm: trai nekoliko pokrepčali, so peli v cerkvi pri SV maši prav lepo. Nato je po domači luzini, iki'so io otroci prinesli s seboj, sli pod vodstvom g. nadučitelja Silvestra ob 1, un v solo, kier so pokazali, kaj in koliko zamore v dobri šoli pridobiti otrok - v računanju in znanju o slovenskih pesnikih. Vsi, ki smo poslušali, smo se zares čudili. Sploh, pohvaliti moramo lepo obnašanje, posebno v cerkvi in Soli. Prav lepa hvala učencem in g. naducitelju. Se dru<«o leto na svidenje! — Prav pridno nosno Kopriv-nikarji mleko v zasilno sirarnico. Imamo ze okrog 44 sirov, — Nova sirarnica, po trudu mladega gospodarfa in predsednika Janeza Korošca, se je začela tudi delati. Tako ie prav J Naprej za liudski blagor!
ODLOMKI IZ PUCELJEVEGA SHODA IZ RAKE.
Doslej smo poznali g, ministra Pucelja le po njegovem »neumornem delu« za kmeta, čigar posledice vsi bridko čutimo, V nedeljo, dne 21, maja, smo pa imeli čast pobližje se seznaniti z njegovo osebnostjo, Poedmci iz krškega okraja smo se odzvali hrupnemu vabilu famostojnežev,	„ _ .
Že Puceljev predgovormk Rajer ie ponovno pobledel, ko so mu udarjali na uho težke besede »dol z njim«, »to so tisti, ki z nami tako delajo«, »vaša slava je že minila«, »pri prihodnjih volitvah pride obračun«. Nam ni bilo za Raferja, le Pucelja smo želeli, a tudi on se je slabo prekrižal. Že njegov nagovor, češ, da ne pozdravlja navzočih »starih devic«, je izzval hrupne medklice »sramota«, »dol z njim«. Ko je začel razvijati svoje laži, je ljudstvo ogorčeno zahtevalo, kaj je z njegovimi obljubami. Ko ni nehal krik, je gosp. minister vzkliknil, da jamči/za mir ter (e, pomnec, da najlažje govori v senci bajonetov, verno pogledoval na številno žandarmerijo raz oken in se z ironičnim posmehom udarjal po prsih, trdeč, da ima on tako moč, da takoj lahko naredi, da kmetje dražje prodajajo teleta ali_ pa odpravi takoj carino, da bomo pili laško vino brez carine, Svojo veliko nedostojnost in netaktnost je pokazal, ko je napadal brezzobe stare ženice. Neki je rekel, ko mu je ugovarjala, da naf le drži usta bolj naravnost, ne tako postrani. Drugo je zopet vprašal, Če je omožena ali ne ter da ji lahko da tudi dva moža, če ga še nima. Na posamezne medklice ie zelo neokusno odgovarjal in njegovega pačenja ljudstvu kar ne moremo pozabiti.
Popolnoma fe pozabil na svojo ministrsko avtoriteto, misleč, da fe Se vedno v mesnici. Siknil ie strupa tudi na Marijino družbo in še spoved mu nI bila presveta. Končal fe z željo, da bi zmolil vsak en oče naS za pravo pamet. Nato ie nastopil Se Urek s svojim štajerskim akcentom in je očital zbrani množici, da fe neprimerno bolj neumna od živine.
Ljudstvo, pomni, da ti in taki možje jedo tvoj kruh.	,'y
ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM, ' ^
Pucljeva galica je tudi pri nas, kakor solnce medveda iz zimskega spanja, zbudila naše samostojneže, Sedaj smo pa zopet na konju. so si mislili. Vsi stari znani obrazi so se prikazali. Vale in Stroiinov ata sta odprla zopet svojo kramo, Kalinov ate so pa pomagali. Kupite, kupite, pol zastonj, pol za denar, samo »Kmetijski list« naročite! Strojinov ata so nekaterim kar sami plačali ta list. Nekateri so ili zopet na lim, pa so radi cenene robe naročili ta list, ki farba kmeta in katerega pristaši, kupljeni od demokratske vlade, izdajajo slovenski narod ter ga potapljajo v morje davkov, — Že od jeseni sem je tukajšnji selski' poštni sluga prevzel vlogo sokolskega preroka po okoliških vaseh. Svoja službena pota zlorablja za agitacijo za protiverskega sokola in proti duhovščini. Po hišah kvasi: »Pri Orlu so samo neizobraženi kmetie. pri sokolu smo pa
sami državni uradniki in učiteljstvo.« Mi tudi vemo, da so pri »izobraženem« sokolu poleg učiteljstva in takih »državnih uradnikov« tudi še živinozdravnik, ki je civilno poročen z ženo, ki fe od prvega moža ločena, stari Po-lančev ata s svojo dvorano in pa še nekaj takih, ki po noči vpijejo »dol s farji, dol s čuki«. Pač vredni učenci svojih vodnikov. Zato se !e čudimo, da je tudi 80!etni Poljanec zašel mednje ter jim daje svojo hišo na razpolago. Seve, če Brulčev Pepl ali pa civilno poročeni živinski zdravnik tako hočeta, mora biti menda že prav.
NOVO MESTO.
V	nedelio 28, m. m. se ie ustanovil za novomeško dekauiio orepstrebni dekanijski odbor S. K. S. Z. Zastopnik osrednjega odbora g. Pozntč iz Ljubljane nam ie opisal _ ustroi dela, ki čaka novi odb r. nakar so bili izvoljeni v odbor sledeči; dr. Ivo Česnik. odvetnik v Novem mestu, predsednik; Anton Gornik, kaplan v Šmihelu. podpredsednik: Josin Munda, tajnik SLS v Novem mestu, tainik: Ema Kot-nik-ova, Šmihel. blagainičarka; Peter Mrak, železničar in I. Žerjav, vikar odbornika. — Sprejelo se ie več važnih sklepov, kako v delokrog odbora spadajoča društva obuditi k novemu življenju.
Izobraževalna društva novomeške dekani-fe se pozivajo, da posluieio orlzdai s centralo le potom dekanijskega odbora. — Poročila o društvenem delu. ki ste iih Dreiela te dni. vrnite čimprej izpoliniene tajništvu dek. odbora.
ZALILOG.
Dno 1. junija ob 3. uri popoldne je začelo goreti naliiši Jakoba Biček, po doni. »pri Čeina-žarju«. Vsa družina je bila v gozdu nad domom, kjer so pometali bukovo list e za steljo. Prvi je zapazil požar pastir, na njegov klic teče gospodar in reši najprvo 82 let starega očeta, ki je ležal v hiši, potem hiti v lilcv. Srečno je izgnal vso goved rasun 2 letnega junčka in 3 prašičev, ki so zgoreli. Pri reševanju obleke sta se dve sestri gospodarjevi zelo opekli po obrazu, rokah in nogah ,da sta si morali iskati zdravniško pomoči. Gospodarju je zgorelo vse poljsko in drugo orodje in sploh vsa živila. Zavarovan je bil za malo vsoto 2000 kron. Nesrečnika priporočamo dobrim srcem zlasti sosedom, da mu pomagajo po svoiih močeh.
IZ VELIKIH LAŠČ.
V	začetku maja smo dobili sedem novih zvonov in sicer za župno cerkve tri, katerih tehta veliki 2750 kg, drugi 1710 kg, tretji 825 kg iu četrti stari zvon v teži 600 kg, tako da imamo zopet lepo in veličastno zvononje. Drugo štiri zvonove so dobile podružnice in sicer Dvorska vas enega v teži 1045 kg, Lužarji enega v teži 1058 kg in Mala Slivca dva v teži 800 kg in 560 kg. Ker so drugo naše podružnice že lansko leto nabavile devet novih zvonov, smo s tem dopolnili vso nam v vojski odvzete zvonove. No bom opisoval, s kakšnim veseljem in slovesnostjo smo jih sprejeli in vozili, ker to jo že stara reč, ki jo beremo vsak teden iz drugih krajev, za katerimi tudi mi nismo zaostali; pač pa omenim nedeljo 7. maja, ki so župne zvonove naš prečastiti gosp. duhovni svetnik in župnik Jakob Ramovš ob asistenci treh duhovnikov, med petjem pevskega »bora in navzočnosti uinogobrojnega ljudstva slovesno posvetili. Takoj po izvršenem opravilu se je veliki svon potegnil v zvonik pod vodstvom g. Fran Jermana is Dol. Dne 16. maja so prevzvišeni gosp. knezoškot pri nas delili zakrament sv. birme, katero slovesnost so poveličevali že novoobešenj svonovi, katerih glasove so še naš prevzvišeni vladika pohvalili. — Dno 25. maja na Vnebohod Gospodov smo imeli sopet lepo slovesnost, ker so nas tekom dobrega tedna že drugič posetili naš višji nadpastir, da so ob tej priliki 42 naših mla-deničev sprejeli v že pred ustanovljeno Marijino družbo, za kateri trud so jim tem potom is srca zahvaljujemo. Tudi druge našo organizacije vse dobro uspevajo, bodisi gospodarske, kulturne kakor tndi veTsko in vseh teh so duša naša naša dva dobra duhovna pastirja, katera Bog živi na mnoga leta.	,
ŠENT JERNEJ NA DOLENJSKEM, •
Veličasten ie bil nreišnio nedelio katoliški shod v Kostanjevici, lep dokaz, da le slovensko ljudstvo v ogromni veČini verno ln ka-
toliško, Večini našega učiteljstva ta verski ta> bor ni bil všeč, oa ie šlo raie s svojimi s 'koli na Rako navduševat se za proticerkveni bof, Njihova naravnost pijano in divie kričeča nočna vrnitev ie bila višek in menda najboljši uspeh njihovega nroticerkvenega » hoda na Rako. Za tega sokola se ogrevajo le nekateri samostojneži. ki v Belgradu pomagajo sedanji vladi, da skuša s pomoči a brez verskega učiteljstva odpraviti pouk veronauka oo naših šolah, vpeljati proticerkveno _ sokolsko vzgoja otrok ter popolnoma zasužnjiti cerkev. Kakor smo na katoliškem shodu javno pokazali svoje versko prepričanje, tako hočemo v nedelio 18. junija pri nadomestnih občinskih volitvah vsi kot en mož na volišče, da tudi tu pokažemo odločno voljo, da hočemo samostojnost Slovenije s tem. da bomo glasovali vsi za SLS, ki se v Belgradu tako krepko in možato bori za našo versko in narodno prostost.
IZ LOČNICE PRI MEDVODAH.
Pri nas se nahaja svinčen rudnik, ki je bil dosedaj last g. inženerja Gleisnerja, rodom Belgijca, ki je bil miren in inačajcn mož. Sedaj je pa prevzela ta rudokop neka druga dražba, ki je nastanila tukaj povečini same inozcmce. So zelo visoki in mislijo, da se jim bo vse klanjalo. Izražajo se napram posestnikom, da so oni njih gospodarji. Zatorej vprašamo merodajne kroge, Če imajo inozeinei tako veliko oblast, da bodo nam kar odvzeli naše imetje, da se bomo morali preseliti v drug kraj. IJbogi državljani, če bodo imeli tujci tako veliko oblast.
IZ CERKELJ NA DOLENJSKEM.
Dolgoletna želja prebivalcev Krškega polja in Prekokrkovcev — most čez Krko pri Cerkljah — se bo vendar izpolnila. Pretekli teden so začeli delati nov most, ki vidno raste pred nami. Jesenski pridelki naših vinorodnih goric in plodnega krškega polja bomo že vozili po novem mostu. — Posestniku Antonu Zorku je zlobnež za-žgal v Bočju dva vinska hrama. Uničeno je bilo preko 60 hI vina, vinska posoda in preši. — Vi Savi je utonil neki orožnik iz Vidina. V kratkem je imel zapustiti orožniško službo ter prevzeti gospodarstvo ter se oženiti. — Sokolska sestra Mici Lavrinšokova je iz lepega miru pretepla sokolskega brata Janeza Jarnoviča, cerkljanskega uči' telja. Revež je moral poleg dobljenih klofut še plačati v ubožni zaklad 7 Din 50 p. Ni čuda, če ima učiteljstvo pri ljudstvu tako malo ugleda! To pač ni zdravo, ampak bolno! — V Račji vasi je umrl 88 letni Mihael Šavnik, ki je bil »Domoljubov« naročnik od poeetka. Poštenemu možu blag pokoj!
KOSTANJEVICA.
Tukajšnjega šolskega vodjo bi zaenkrat samo tiho na ušesa vprašali, če so še spominja, kako je pred 2 leti v Kostanjevico na svoje sedanje mesto prišel in če ima tako malo vednosti o sedaj še veljavnih šolskih zakonih, da misli, da je lastnik in upravitelj šolskega inventarja šolski vodja. VBi dosedaj šo veljavni zakoni govore, da je lastnik, upravitelj vsega inventarja in tudi od-odgvoren zanj le krajni šolski svet, ki ga tudi nabavi in plača. Toliko za danes, g. Zagorc, % drugič pride pa lahko natančneje in še kaj- drugega na vrsto. Zdravo I
SLATNIK,
Po dolgih težkih boiih se ie vendar posrečilo uspeti z zahtevo da se v Žlebiču poleg čuvajnice napravi čakalnica, ki ?e potrebna kot malokje. Vztrajnemu poslancu Skulju. ki ni odnehal od svoie prošnie bo ljudstvo hvaležno od Žlebiča pa do Čabra. Nova zgradba se bo postavila na stroSke drž. železnice: Seveda to ie le en mal korak do stalne postale, kat osobito rabi Sodražica. In Loški potok.
VODICE.
Blagoslovljenje novega Katoliškega doma t Vodicah se vrši v nedeljo 11. junija po sledečem sporedu: Ob 1. uri popoldue sprejem Orlov, Orlio in gostov pred Domom ter sprevod po vas?. Ob 2. uri litanije v cerkvi. Ob 8. uri blagoslov ljenje v Domu in govor g. kanonika-dekana Ivan Lavrenčiča. Pri slovesnosti sodeluje moški in mešani dijaški zbor is Ljubljane pod vodstvom gj kanonika dr. Kimovca. Ob 4. uri telovadba na inw nljskem prostoru. Oh 5. uri prosta zabava. Pripominja qe, da je <o nedelj« ob 10. ijrJ sv. maš*
O*
le pri st. Tilnu (r Kepnjah), kjer pojejo Ijub-Uansld pevci. — Vsi prijatelji našega izobraževalnega dela, pridite to nedeljo v Vodice, da vidite naš trud ln naše uspehe smotrnega izobraževalnega dela.	_
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenfe!
Ljudska posojilnica
) Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 (tik za
frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge ln vloge v tekočem računu po
brer odbitka rentnega in invalidnega davka.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1921 nad 100 milijonov kron vlog in nad 1,100.000 kron
rezervnih zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici), na hipoteke in v tekočem računu.
Listek.
Prstan kraljice iz Sate.
Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Polianec, (Dalje.)
Pa so nas razočarali, zakai nobenega napada ni bilo, za tako junaško reč Abati niso bili. Oni so napadali skrivši. izza dreves z vrta onstran vrat in prožili puščice na vsakogar, ki se ie prikazal na obzidju; včasih se ie puščic usulo kar cele roje: tako so nam sicer pobili car mož, pa nam oskrbeli veliko zalogo streliva.
Tako so pretekli trije dnevi. Četrti popoldan smo dognali, da ie živeža le še za par dni, pogum ie našim liudem začel upadati. Zato smo se posvetovali ter na predlog pogumnih gorjancev sklenili, da se prihodnjo noč Drebiiemo s silo skoz Jozvove čete in zbeži-mo v gore.
Četrta noč je bila popolnoma temna, go-Bti oblaki so zakrivali nebo. da nisi videl oe-di pred nosom. Ko sem proti polnoči ogledoval, če ie vse pripravljeno za izpad, sem videl, da ie s pečine za palačo padel zvezdni utrinek, s tiste pečine, kamor se ie naselila Har-Uakova glava,
»Glej, utrinek!« sem deial Oliveriu, ki ie ital pri meni.
»To ni utrinek, to je ogenj,« ie odvrnil s prestrašenim glasom. Še ni izgovoril, ie že druge ognjene pramene in ognjene iskre začelo deževati z vrh pečine.
Padalo ie no lesenih stavbah za palačo, ki so bile vsled suše suhe kot netivo; hujše ie bilo to, da ie padalo tudi po zlatih lesenih kupolah na strehi.
»Ali razumete to zabavo?« ie nadaljeval, »Privezali so ogenj na puščice in sulice, da nas požgo. Takoj zakličimo alarm, alarm!«
Naredili smo. In že ie dolga vrsta stavb začela šumeti kot uljnak. Voiaki so še napol V spanju kričeč bežali sem in tja. Častniki so y svoji značilni abatski razburjenosti kričali nad njimi in vpili, iih tolkli s pestmi-in meči, dokler nismo vsega uredili,
Poizkusili smo najprei ogen! pogasiti, ki se ie ob tem času že na pol ducata kraiih ugne-zdil. Izpočetka ie bil napor popolnoma brezupen. Bilo je res polno vode v posodah, ki iih je polnil neprestan dotok s pečine za nami. Tudi bmgaln Abati seveda niso poznali, ampak so stavbe, ki iih ie objel ogeni. kar prepustili; varovali so samo sosednie stavbe. — Škafov, pa in vrčev ie bilo y palači iako malo.
Kar smo iih pa našli, smo iih napolnili z vodo in cele vrste mož so iih podaiale na kraje, kjer ie bila nevarnost naivečia — to je pravzaprav povsod — drugi oa so poizkusili ogeni zavzeti s tem. da so stavbe podirali.
Pa ie bil komaj en ogeni pogasen, so ze drugi izbruhnili: dež žarečih sulic in zažganih loncev z oljem ie neprestano padal s pečine nad nami,	,.,. ..
Vendar pa smo se obupno trudili. Na strehi smo mi štirje beli liudie polivali z vodo nekaj pozlačenih kupol. Blizu nas ie stala Makeda. zavita v temen plašč: spremljalo io je nekaj dvorjanic. Bila ie popolnoma mirna, dasi je nekai gorečih puščic in sulic z veliko silo priletelo na streho čisto blizu nie.
Njene dvorjanice pa niso bile mirne. Jokale so in vile z rokami. Makeda se le obrnila in jim zapovedala. nai gredo na dvorišče za glavnimi- vrati, kamor tudi ona takol pride. Kar stekle so, vse vesele da izginejo izpred oči tem gorečim puščicam, ki ie ena pravkar zadela nekega moža in mu zažgala obleko in lase, da se ie v svoii zmedenosti zvrnil z ravne strehe.	.
Na Oliverievo prošnio sem tekel k rlceri kraljevi, da io pooeliem na kak varneiši prostor, če bi ga mogel iztekniti. Pa se ni hotela premekniti.
»Nai ostanem, o Adams,« ie deiala. »Ce moram umreti, hočem umreti tukaj. Pa memir., da mi to ni usojeno,« in z nogo ie odsunila goreče kopie, ki ie zadel streho in odletevši padel tik nie,
»Če se moii liudie že nočoio boievati,« je nadaljevala z žolčem, »oa vsr.i poznajo druge vrste bojevanja: ta niih zvijača ie na primer zelo spretna. Neusmiljeni so tudi. Poslušajte, kako se nam s trga posmehujeio. Izprašujeio nas. ali hočemo živi dati speči. aH pa ven oriti in si dati vratove porezati. O!« ic nadaljevala in stisnila roke, »o da sem morala biti rojena kot vladarica takega zaničliivega rodu. Naj iih zemlja požre, zakai na dan niih stiske ne boni niti s prstom genila, da bi iih rešila!«
Za hip ie utihnila, in spodai nekje pred glavnm vhodom sem slišal nekega diviaka kričati:
»Lepi golobčki, lepi golobčki. ali se vam perje smodi? Bomo imeli dobro pečenko, lepi golobčki. ljubki golobčki!«
Sledili so kriki razposajenega smeha.
Pa se ie tako prigodilo, da ie ta pes dal »pečenko«. Zagledal sem takoj na to. ko se ie ogeni še boli razvnel: stal ie sredi družbe svojih občudovalcev in pel svoio umazano pesem, še drugo vrstico o Makedi, ki ie nečem ponoviti: razsrdil sem se in posrečilo se mi ie, da sem mu pognal kroglo skozi glavo. Ni bil to slab strel, če upoštevani svetlobo in okolšči-ne: bil ie to edini to noč. Upam, da ie bil tudi zadnii, ki sem ga sprožil na človeško bitie,
Hotel sem ravno zapustiti Makedo in se z njenim naročilom vrniti k Ormeiu, da se ne premakne, pa ie prišel konec.
Med hlevi so bile velike svisli, polne suhe klaie za konje in kamele. Nenadoma ie iz njih šinil velik ogenj, ki se ie širil na vse strani. Ljudi ie objel zadnii grozni strah. Od vseh strani so drli gorjanci, častniki in moštvo, k glavnemu vhodu. V minuti so nas štiri in Makedo razen Jafeta vsi zapustili. Stali smo presenečeni na strehi in nismo vedeli. kai storiti, Slišali smo, kako ie padel dvigliivi most: slišali. kako so se velika vrata udala pritisku te množice, slišali smo neotesan glas — mislim, da ie bil Jozvov, ki je kričal:
»Ubiite, kogar hočete, otroci, toda smrt temu, kdor se dotakne Hčere kraljeve. Ona ie moj plen!«
Sledili so strašni prizori in glasovi. Zviti Abati so pred vrati napeli vrvi. Prestrašeni gorjanci, ki so zbežali pred ogniem. so se ob vrvi spotikali in padali, pa niso mogli vstati, ker so drugi za njimi pritiskali. Kai se iim ie zgodilo, ne vem za gotovo, brez dvoma so jih veliko pohodili do smrti, še več oa so iih Joz-vovi voiaki pobili. Upam pa, da ie marsikateri' ušel, sai so bili v primeri z drugimi Abati kot levi proti mačkom, dasi tudi oni niso imeli vztrainosti za trudapolno borbo. Bilo ie začetkom tega strahotnega prizora, ko sem ustrelil oevca s tistim umazanim gobcem.
»Tega bi ne imeli storiti, priiateli maj,« i„ kriknil Higgs s svojim visokim glasom in se trudil, da bi pr^vpil vrišč. »to bo tem svinjam izdalo, kie smo.«
»Mislim, da vseeno ne bodo za nami sem, gledali,« sem odgovoril.
Nato smo nekai časa tiho opazovali.
»Pojdimo,« ie nazadnje deial Orme in prijel Makedo za roko.
»Kam greš, o 01iver7« ie vprašala in se nagnila nazai. »Rajši zgorim. kakor da se udam Jozvu.«
»V podzemelsko mesto grem,« ie odvrnil; »drugam nimamo nikamor iti in prav nič časa izgubiti. Štirje možje s puškami ta prostor lahko drže zoper tisoče. Pojdimo!«
»Ubogam,« ie deiala in nagnila glavo.
Šli smo po stopnicah, ki so vodile s strehe. na kateri so prebivalci palače- prebili ponavadi večino dni, še spali so na niei- ob vročili dneh, kot ie splošna navada na vzhodu. Samo eno minuto še, pa bi bilo prepozno. Ogeni od ene izmed kupol ie dosegel zgornje nadstropje in se ie pravkar začel lizati v tenkih ognjenih jezikih pomešanih s pramovi črnega dima, ki ie silil skoz peči v zidu, ki se ie začel nagibali,
Ta zid ie padel prav tedai, ko ie moi sin kot zadnii izmed nas odšel po stooniicah. Z mladostno radovednostjo ie nekai hipov obstal in opazoval žalostni prizor tam doli ob vratih. Ta zamuda ga ie malodane stala živ-lienie.
Na dnu smo pa bili pooolnoma izven neposredne nevarnosti, ker ie ogeni ta del palače napadel od zgoraj in ga proti tlom požiga]. Imeli smo še časa iti v svoie spalnice in pobrati toliko svoiih reči, kolikor smo iih mogli s seboi vleči. Na srečo so bili med niimi vsi naši zapisniki, ki imaio danes neprecenljivo vrednost. S temi rečmi obloženi smo se zopet sestali v veliki sprejemni dvorani.
Šli smo po tem siiainem oddelku, ki tfa za uro kasneie več ni bilo: v rokah smo nosili svetilke in dospela do vhoda v hodnik, k'\ \i vodil v podzemeljsko mesto, ne da bi srečali živo bitie.
Čc bi bili Abati drugačne vrste rod. bi nas bili lahko zgrabili in uieli. zakai oremekluvi most ie bil še cel. Toda niih strahopetnost ie bila naša rešitev. Bali so se. da iih ne zasači ogeni.
Dospeli smo popolnoma varno do vhoda v ogromno iamo. Splezali smo skoz malo odprtino, ki ie ostala med kamenjem, navalienim po razstrelbi ali padlim iz stropa. To luknio smo zadelali z nekai kameni tako, da ie ni bilo moi zavzeti brez velikega truda in znatnega hrušča: pustili smo samo zavit rov, skoz katerega bi, če bi bilo treba en človek mogel splezati.
To delo, ki se ga ie tudi Makeda udeleževala, ie našega duha za nekai časa zmotilo in nam rodilo neke vrste namišljeno veselje. Ko pa ie bilo opravljeno, nas ie napadel hladni molk te ogromne jame, ki ie bil v primeri z vršaniem ognja in strašnega človeškeda divjanja, ki smo ga zunaj pustili, tako uničuiof, kakor ie nenadna noč mrzla in temna noč za popotnika v viharnem gqroviu. Vsa naša dobra volia ie izginila.
Kakor v blisku smo se zavedli svojega strahotnega položaja, mi, ki smo komai ušli rdečemu ognju, da počasi poginemo v mračni temi.
Vendar pa sm« poizkušali ohraniti vedrega duha, Higgsa smo pustili za stražo pri vhodu, dasi ie bil ogeni tam zunai naš naibolisi stražnik. Ostali pa smo cdšli oo iami za žicami, ki iih je ubogi Kvik napelial v noči, smo razstrelili boga Harmaka, dokler nismo prišli do našega glavnega stanu za časa k0,.8®1' kopali rov. V Oliverievo sobo zavoljo padleM tramu nismo mogli, pa sai ie bilo še mnoe1' drugih v starem templju: seveda na so b'W polne netopirievih odpadkov, ki so se v tisoči« vrtili okoli nas: te živali so imele neki ne' poznan dohod do prostega zraka. Hitro smo ea priredili in odkazali Makedi.	, . ,,
»Prijatelji.« le deiala, ko si ie ogleda'8 njega mračni vhod, »kakor vrata v grob i6' Pravi Sai v grobu le pokol, in pekoia mM* treba. Pustite me, da zaspim: in če b« ne »>'" zaradi tebe, o Orme, bi molila, nai se ni«0,11 vbis ne vzbudim«.
»Mož,« ie prisrčno pridodejala vpričo nas rseh. zakai SDričo zadnie nevarnosti io ie zapustila vsakršna napačna sramežlivost in želia prikriti resnico; »mož, zakai si bil roien in prinesel tako gorje nad moie srce? Pa vendar, vendar veselie odtehta dorie. in če ie angelu, ki te ie sem pripeljal tudi ime Azrael*. ga bom vendar blagoslovliala. ki mi ie odkril _ moie srce. Samo zaradi tebe jokam, in če bi tebi mogla ohraniti življenje, da ga dokončaš v sreči v deželi, ki te ie rodila, oh za tebe bi z veseliem umrla!«	.......
Tedai ie Oliver stopil k niei in ii začel na uho nekai šepetati. Očividno ii ie nekai predlagal. katerega zmisel bi — menim — utegnil ugeniti. Poslušala ga ie, se žalostno nasmehnila in genila z roko, kakor da ga hoče od sebe cehniti.	,
»Ne tako,« ie rekla, »to ie plemenita ponudba, toda če jo sprejmem, toda nai potem hodim kjerkoli hočem, bi me vsakdo, kdor bi šel za menoj, spoznal po sledu krvi. krvi nie-ga, ki me ie ljubil. Morebiti bi bila zaradi tega zločina od tebe tudi na veke ločena. Poleg tega pa, dasi se vse zdi črna noč, menim, da se bo za naju še vse dobro končalo — na tem svetu, ali pa na onem.«
Nato ie odšla in pustila Ormeia, ki ie strmel za nio kot da ie zamaknien.
»Mislim, da se bo,« mi ie Higgs s šeoe-tom pripomnil, »in to prvič kar se tiče nju. Toda iaz bi le rad vedel, kako se bo izteklo nam, ki nismo dobili liubeznive ženske, da bi nas vedla preko Stige.*)
»Nikar si o tem glave ne belite,« sem mračno odgovoril, »menim namreč, da bo kma-lu nekai okostnjakov več v tei vražii iami. to ie vse. Ali ne vidite, da bodo ti Abati menili, da smo v palači zgoreli?«
Angel smrti.
_Smrtna reka.
Dragocenost vsake hiše je lekarn. Fellerja prijetno dišeči »Elsalhiid«, ki je najboljše sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa, ust, glave itd. Je močnejši tn boljši kot Franc, žganje. S <lvojn. steklenice ali 1 špec. steklenico z zamotom ln poštnino pošlje za 72 K: Eugen V. Feller, Stnbiea donja, Elsatrg 16, Hrvatsko.
Zahtevajte povsod le
milo z gazelico!
Zahvala.
Podpisana zadruga te tam potom javno zahvaljuje požarnim hrambam Trebnje, Ponikve, Mirnapeč, Velika Loka in Mirna sa njihovo nad vse požrtvovalno pomoč o priliki požara na žagi t Trebnjem.	2153
Ljubljana, dne t. junija 1922.
Gospodarska zveza r. z. z o, z.
_	v Ljubljani.
Preklic.
Preklicujem vse razžaljlve besede, ki »em jih govorila o gospici Rotiji Ložar-jevi ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega poatopa-nja. - Beričevo. _ J^ L^ŽiČ.
Zahvala	m' ni moŽo£e primerno se za-
«.t1IIVCi l, hvaliti posameznim dobrotnikom za prenaporno požrtvovalnost pri reševanju imetja, shranjenega v moji zidanici v Svrževem, katera se je užgala vsled strele dne 27. maja t. 1„ se naj-vdanejše zahvaljujem tem potom vsem, posebno pa še onim, ki so tvegali svoje življenje. — Jožef Povše, posestnik na Dobovcu, p. Št, Janž, Dol.
Vabilo na občni zbor živinorejske zadruge v Velikih Laščah,
r. z. z o. z., ki se vrši 18. junija 1922 ob 14. uri v Zadružnem domu. — Dnevni red: 1. Poročilo na-čelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje rač. zaključka za leto 1921. 3. Slučajnosti. — NACELSTVO,
Namatliln ® tem obveščam cenj. odjemalce, ■luči »Ul l!IU. da sem prevzel za sodne okraje (tobačne rajone) Mokronog, Trebnje, Žužemberk
monopolno veleprodajo SOLI.
Sol je že v mojem skladišču v Trebnjem. Obenem z naročilom jc nakazati tudi denar, ker naročil brez denarja ne izvršim. — P. n. trgovcem priporočam skupna naročila v vagonskih množinah, da si prihranijo dovoz in tovornino.
VINKO šERAK,
trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Monopolna veleprodaja goli, TREBNJE.
Edino zastopstvo najboljših Šivalnih strojev »Mundlos Original , Viktorija«.
Stroji šivajo naprej ln nazaj. — Predvojno blago. Cene nizke tudi za čevljarje in krojače. Trgovcem popust. Zahtevajte cenik. — Vse potrebščine: igle, olje, špulce itd. — Večletna garancija. — Za obilen obisk se priporočam ios. selovin . čuden trgovina s srebrnino, zlatnino in urami. LJubljana, Mestnt trg St. IS.
BERITE fBHJPBIgO m -jjajT
predno kupite uro, llu-strovanl katalog tvrdke H. SUTTNER (imetnik Eenrl Matre) vLjuoljanl
St, 1. - Ta Vas obvaruje škode in jeze, katero povzročajo slabe, bazarske ure, in Vam kaže, kako se zamore dobro in zraven ceno kupltj. Ta kar talog Vam svetuje resnično dobre ure, špeci-Jalne znamke „IKO" Iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne ure, svetilne In stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmanska darila in vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. Škarje, nože, britve, laaestrižne in brivske stroje, stekloreze, doze za tobak, svalčice ln smodke, nažigače in denarnice kupite dobro ln ceno pri
Ml: H. 5UTTHSH (imetnih Henri HM
v Ljubljani st. 1.
Hiša, hlev in njiva v št. Rupertu
na prodaj. Zemlje je 600 m' brez hišne parcele. —■ Pojasnila daje: VLADO 1LIČ. Zagreb, Prilaz 70/L
2 mizarska pomočnika eS^pJE
skrbo ali brez nje. Jože! Sitar, mizarstvo, Križe pri Tržiču.	- 2238
IK. PEČEN K D
LJUBLJANA :: Sv. Peira cesia štev. 13 (vogal Kolodvorske ulice štev. 2)
Usnje ter potrebščine.
Cene konkurenčne i Postrežba solidna
Bukova drva, oglje in hrastove hlode
kupuje po najvišji ceni fvrdka
D. čeferin & Co.
Ljubljana, Wolfova ulica štev. i«
■v,
Krijte svoje strehe s
Salonitom
„SPLIT"
Anonimno društvo za cement-Portland
•' T." ^
Prodajalne t
Ljubljana: »Obnova1, -gradben.!
družba z o. z. Kamnik: Rnt. Stergar Kočevje: Peter Petsche Kranj: Franc Dolenc Novo mesto: H. Pauser Radovljica! Oton Homan-a nasl. Šimnic
DelnišHa glavnica H 30,000.000-	SLOVEMSKR BRHKA	Rezervni zaiti: R 5,00010-
VI A*.		&2J
VsJžsi Obrestuje n; jugodneje vloga na knjižice kakor tudi vloge y tekočem rakunu.	Centrala v Ljubljani v lastni palači, Stritarjeva ulka štev. 9 (nasproti frančiškanske cerkve) Podružnice: Novi Sad, Ljutomer, Dolnja Lendava, ekspozitura: Vrhnika,	Se priporoča za IzvrSitev vseh bančnih poslov pod • najkulantnejlml pogoji -
Porof. prstani Double verižice S.enske u. e BuuilUe
Že*ne ure Uhani
HalstsrefSa trgovtti? ur; zlatnine In j srebrnlns p# CUDEK |
LJUBLJANA 22, Prešernova 1
Zahteva te ponudbe I
Brinjevo oiie
lipovo, bezgovo evetje in vsa druga zdravilna zelišča kupuje DROGERIJA A DRI J A, Ljubljana. Selenburgova ulira.
ZaraSe Pp^itve lepo posestvo
z vsemi poljedelskimi pridelki, 26 mernikov^ pose tve, 2 travnika, 4 parcele gozda, v Zg. Senicl 9 pri Medvodah. Kupci naj se zglasijo oa binkoitni ponedeljek ia prihodnjo nedeljo 11. jun. istotara.
čevljarskega UČENCA sPpše S
NAsfl), SevKar, 'fisilrf-«a i	- ■■
Morska trava
za modroce v vsaki množini «o dobi najceneje pri SEVER & KOHP„ Ljubljana, Wolfota ulica št. 12.
Iščem ogljarfe
za trajno delo proti dobri plači, FRANC KNEZ, Trata, pošta Trži55e, Dolenjsko.	1890
NA VELIKO IN MALO T
Pri-
poročamo najboljše šivalne stroje
zs rodbinsko in obrtno rabo, potrebščine *a šivilje, krojače ia čevljarje. — Edino pri: J 081P PETELINC, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7.
primešaj v krmo, angleški krmilni pra-Sek za živino, po posti 5 zametkov po
1, kg zb 23 Din.' Glasom ukaza dež. vlade v Ljubljani smejo prodajati Mastin lekarnarji, trgovci, kramar)!, kmetijske m konsumne zadruge. — Dalje od teh zahtevajte:
hrana za dojenčke, za otroke. Krepek zajutrek za odrasle, daje bolnikom kri, moč, zdravje. Z njegovo uporabo se prihrani mleka In sladkorja. To dokazuje nu tisoče .zahvelnih pisem. Po pošti S zamotkov po ' 4 kg 40 Din.
kraste, lišajfi odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha in ne maže perila. — 1 lonček za eno osebo po pošti 5 Din. pri
Nabirajte sledeče rastline:
arnikovo, lipovo in bezgovo cvetje, podleskovo seme, omelišni (lisič|i rep) j prašek, lisjaltove in ffrčne-močl kore- i nine, krhljikovo, češminjevo in voljči-novo lubje (skor;o).
i.laflo mora b.ti lepo čisto in suho; po i najv.Sjt coni kup) vsas<o množino ivrdka:
Ast. Stei gar v Kamniku.1
____________i
——............————*—- ■ ,
NA PRODAJ so lepo izdelani kamenitni
podboji za velika vežna vrata.
Matija Keše, Linhartova ulica št. 5, Ljubljana.
Hlode, gojzdove, trame, deske in drva '°u""ite L£SN.i D„RI,ižB?
pred sodnijo
ijubljana, Kralja Pelra trg »ter, 8 Plačujejo se najvišjo dnevne cene!
I*1?:-«!
Proa sSooensEia tcorntca žalnzfil
lesnaindustrijska družba z o. z.
Ljubliana, Dunaiska cesta 66
izdeluje vsakovrstne ža» luztje in sprejema vsa v to stroko spt. da joda po« pravila.
Brzojavke: Weis6bicher Ljubljana. , Telefon 114.
kupuje
Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36.
nritS;- edgaBe
sienice- £iirlitii in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moia najboiju preizkus, in splošno hvaljena sredstva kot: proti poijsk. in hišnim mižim 16 K, za podgane 20 K, za ščurke, 26 K, ža stenice 15 K, uničev. moljev tO in 20 K, proti mrčes. 10 in iO K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in iO K, tinkt, proti mrče suna sadiu in nazelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Prcprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za eksp: M. JONKER, Petriniska ul, 3, ZAGREB 1.
III MLINI II!
Specialna trgovina za mlinske potrebščine ČADEŽ & BRCAR — LJUBI JANA Kolodvorska ulica it. 35
priporoča bogato zalogo vsuh v mlinsko itroko spadnjočih predmetov po najnižjih dnevnih cenah, in siccr: svilena sita X in XXX, tenčico za zdrob (Griesgaze) znamke »Albert Wydler«. 24 in 32 cm široka volnena sita, pocinjeno žično tkanino (Draht. gevvebe), prima gonilna jermena, mlinske karane, amerikanska strojna olja in masti, kontenino, žim-nata sita itd.	1923
IVAN JHX IN SIN
GOSPOSVETSKA CESTA 2, LJUBLJANA Sivaini stroji in stroji za pletenje.
Zborna konštrukciia in elegantna izvšitev is tovarne v Lincu. Ustanovljena 1. 1867. Dosio je ravnokar večjo števMi strojev za vsako obrt, Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stiojl ADLES. Ceniki zastonj ln iranko. Kolesa ti prvih tovarn: Diirkopp, Styria, Wahonrad.
po 40 in 60 litrov vsebine, solidno izdelane, ima v zalogi
Metaiokemika d. d.
Zagreb,
Slro»yer8va ulica Si. e.
Zahtevajte ponudbe!
Ustanovljeno 1.1900.
Mnogo denarja si prihranite, aiio Kupujete manufabturnii blago samo pri
Prenovljeno 1.1918.
GOSPODARSKI ZVEZI - mamifakturni oddelek - LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 29.
Na dvorila.
. , „ , Priporočamo veliko izbiro češkega in angleškega blaga za moške in ženske obleke, n nr sukno ševiot kamiram volneno n noehMo l)olvo'neno blago, llster, etarnln, batlsL v na,moderneJKib barvah, krasuo vzorce\an«odnenošeI^S^eteL tk^
vdLne r'(ihral»n	,n d^Qe SI™*031™ rjVhe' h">«° za namiz»e "te ^azmo, sviio, svilene robvolnene fepol-
volnene robce v najnovejS.h vzorcih, nadalje veliko zalogo čevljev za moške, ženske in otroke, raznovrstno usnje na drobno in debelo.
Blaflo dobro, postrežba točna In solidna. - Zahtevajte cenik ln vzorce. — Cene nizke ln stalno. S volt k svojimi	sar Podpirajte zadružništvo!	svo|I k svojim!

Izdaja konzorcij »Domoljuba« 1»
Odgovorni urednik Anton Sainlk v Ljubljani,
Tiska Jugoslovanska tiskarn*