jem Cipotom o zamujenih in novih Sa, da regija razvojno zaostaja Nepreslišano Mladi romski kulturniki s Pušče so v torek »segreli« sicer hladne marmornate prostore slovenskega parlamenta v Ljubljani. Ob mednarodnem prazniku medicinskih sester zlati znak Eriki Žilavec Skrb za « I človeka $ »unura ^nav- Poskusni trkiCS^ vozil prvič v Sloveniji Na prometnovarnostnem poligonu Gaborje ekipa avstrijskih in nemških prometnih strokovnjakov, ki sta jo vodila Jože Škrilec in dr. Werner Gratzer, množici radovednežev »ponudila« na ogled poskusne trke vozil. Le-ta je lahko med drugim videla nalete vozil in bočna trčenja. Murska Sobota, 12. maj 2005, leto LVII, št. 19, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit morija zemlje ne Poškropi, vreme Poleti prida ni. Vreme Večinoma. \ 1 A le popolne so možne pooblačita. Str. 3 - Koncept Optimum Druscovich nima denarja, delavci stavkajo Občina jamstva ne bo dala Str. 4 - Na redni seji v Veliki Polani skoraj vse kot po tekočem traku Fekalije tečejo v Črnec Str. 6 - Elektrarne na Muri Odločali bodo prebivalci Ena v Šentilju, ena v Radencih, v Gornji Radgoni tri Str. 21 - Mali nogomet Romi najboljši Za ministrsko ekipo je igral tudi dr. Milan Zver in dosegel štiri zadetke, enega proti podjetnikom in tri v revialni tekmi proti ženski ekipi Pomuije Len. NAROČNIK AKTUALNO 12. maj 2005 Komentar Zmaga V ponedeljek je bila v Moskvi osrednja svetovna slovesnost v spomin na zmago nadfašizmom in nacizmom. V torek pa so v Berlinu odkrili veličastni spomenik v spomin na holokavst. Spominjali smo se torej časa, kije zahteval 52,3 milijona človeških žrtev. In časa, ki je zahteval za 4,5 milijo- na več civilnih kot vojaških žrtev. Osrednja proslava v Moskvi, ne glede na ideološke predsodke današnjega časa in tudi sklenjeni sporazum Hitler - Stalin, ima svojo težo, saj se je takratna Sovjetska zveza po agresiji odločno posta vila po robu nacizmu in nosila glavno breme v tem boju, kar dokazujejo tudi žrtve, ki jih je bilo skupaj 21,5 milijona, od tega 14,5 vojaških in 7 milijonov civilnih žrtev. Povedano drugače, samo ta podatek nam dovolj zgovorno dokazuje, da so v fašizmu in nacizmu »odpisani« slovanski narodi zmogli in premogli dovolj zavesti in moči za odločen upor zoper ti dve genocidni ideologiji. Tudi na našem dvorišču je potihnilo razgreto ozračje in so se zadeve postavile na pravo mesto in nas umestile tja, kamor sodimo. To verjetno ne pomeni, daje zgodba na to temo končana. Tudi v lokalnem okolju smo premogli toliko moči, da smo se spomnili obletnice in jo proslavili. Toda ostaja siva lisa, ki je bila spregledana Težko ugotavljam, kje so razlogi za tako lokalno mlačnost ob tako pomembnih prelomnicah. Morda drži, da nas vojni val ni zajel tako silovito kot druge dele domovine. Je pa nekaj, cesar se je treba spominjati in tudi zavedati, tako kot Primorci so bili tudi Pomurci izpostavljeni torturi nacizma infažizma. Desni breg Mure nemškemu, levi pa madžarskemu Ob tem nekoliko preseneča, da so v tej evropski zgodbi spomina na vojne čase sosednji Madžari ostali nekako ob strani. To samo po sebi ne preseneča, Če se ozremo k našemu zamejskemu zgodovinarju dr. Jožetu Pirjevcu, ki ugotavlja, da je Madžarska poleg Italije tista, ki si najbolj prizadeva za revizijo zgodovine vojnega in predvojnega časa. Kot kaže, je tem težnjam delno podlegla tudi narodnostna poslanka Maria Pozsonec na razpravi parlamentarnega odbora o praznikih, ko je povedala, da 17. avgust 1920 ne pomeni veliko ne za Prekmurce in ne za Madžare, ker so bili drobiž v rokah velesil. Z njenega zornega kota in glede na prej zapisano se morda zdi tako. Toda za Prekmurce in tudi za Slovence kot narod datum ni in ne bi smel biti brez pomena. Gre za čas, ko so Prekmurci ob svoji narodni zavesti in s pomočjo intelektualnih krogov iz Prlekije dokončno prišli pod okrilje matice. Ta datum ima svoje posledice v času druge vojne, ko so bili za to dejanje izpostavljeni izredni močni torturi madžarskega nacifašističnega režima še posebno primorski kolonisti, ki so se naselili v tem okolju po priključitvi pokrajine k matici. Ni jih bilo malo, ki so končali v taboriščih. Na vsezadnje je bil to čas, ko je bil postavljen cilj, da se konča madžarizacija tega prostora. Vse to pa ni samo problem Madžarov, ampak tudi Prekmurcev in Slovencev ter tudi še živečih Židov in Romov, da na ta zgodovinska dejstva opozarjajo in se jih spominjajo, pa četudi za ceno odpiranja lastnih ran, ki sejmi v tem času ne moremo izogniti. Zaradi dogajanj v drugi svetovni vojni in zaradi tihe sosedske revizije zgodovine si zaslužimo in potrebujemo svoj praznik, ki ne more biti povezan z velikanom zedinjene Slovenije, generalom Maistrom. J. v. Soke poziva Hajdinjaka, naj odstopi Jožef Soke, dan izvršilnega odbor LDS Lendava vse od njegove ustanovitve leta 1991 in občinski svetnik, poziva predsednika Jožeta Hajdinjaka, da odstopi. Slednji je bil na to mesto izvoljen na skupščini 5- februarja, čeprav je v stranko stopil Šele pred volitvami. Po prvem sestanku izvršilnega odbora LDS Lendava, ki ga je Hajdinjak sklical v ponedeljek, je Jožef Soke s še nekaterimi somišljeniki prepričan, da ni sposoben opravljati te funkcije. »Lahko mu priznamo, daje dober menedžer, ne pa predsednik stranke. Njegov odstop predlagamo v dobro stranke in zaradi priprav na lokalne volitve drugo leto,« je za Vestnik izjavil Soke. Stranka je v Lendavi že izgubila članstvo, saj jih od prej sto petdeset sedaj statistično šteje le še sedemindvajset. Hajdinjaku očita več nepravilnosti pri vodenju stranke in sklicu ponedeljkovega sestanka, nekatere napačne razlage, ključni za razhajanje pa so neopravljen prevzem poslov stranke, samovoljne aktivnosti, o katerih se ni posvetoval z izvršilnim odborom stranke, in napovedana reorganizacija. »Voda pa se je prelila čez rob, ko je izjavil, da je volilni neuspeh posledica tega, da baza ni bila povezana z vodstvom stranke, kar ni res,« je izjavil Jožef Soke. Dodal je še, da Hajdinjaku tudi zamerijo, da ob obisku v Ljubljani ni prenesel opozorila članov stranke, da se hrvaška policija z osebno oborožitvijo dvakrat dnevno v svojem službenem vozilu po slovenskem ozemlju vozi na mejni prehod Hotiza M. H. Minister Zver na obisku v Prekmurju Brez obljub na investicijskem področju Več o prenovah in novogradnjah šolskih objektov bo znano v naslednji polovici Minulo soboto se je pri nas mudil šolski minister dr. Milan Zver. Na celodnevnem obisku v Prekmurju si je ogledal razmere na nekaterih osnovnih in srednjih šolah ter se pogovarjal z njihovim vodstvom. Obisk je izkoristil še za druge družabne dejavnosti, ki so se ta dan dogajale pri nas. Že dopoldan se je srečal z ravnatelji osnovnih in srednjih dvojezičnih šol ter se tam seznanil s potekom izobraževanja Ob tem je izrazil veselje nad šolskim uspehom njihovih učencev in dijakov, ki ponavadi zelo uspešno končajo šolanje, prav tako uspešni pa so tudi v nadaljnjem izobraževanju. Beseda je tekla še o potrebnih prenovah nekaterih prostorov osnovnih šol. Tukaj minister ni obljubljal ničesar, saj se še ne ve, s kolikšnimi sredstvi naj bi ministrstvo v prihodnje razpolagalo za investicije. Več naj bi bilo znano v naslednji polovici leta, ko se bo sprejemal proračun za naslednji dve leti. Po obisku v Lendavi se je minister Zver podal v Puconce, kjer je bil na prireditvi ob državnem srečanju mladih čebelarjev na tamkajšnji osnovni šoli. Popoldanski del obiska je začel z ogledom prostorskih razmer na Srednji ekonomski šoli v Murski Soboti, ki sijih je ogledal Ravnatelj Harkai je ministru pokazal kletne prostore, kjer imajo zaradi prostorske stiske ■'. v družbi ravnatelja Štefana Har-kaia, župana mestne občine Antona Štihca ter drugih delavcev šole in gostov. Posebno nevzdržne naj bi bile razmere v kletnih prostorih, kjer morajo imeti zaradi prostorske stiske kar pet učilnic. Podobno je tudi s kuhinjo in telovadnico, ki sta prav tako že dotrajani. Ob prečkanju ceste iz enega v drugi del šole, kar morajo večkrat dnevno storiti dijaki, pa se je minister lahko prepričal tudi o vsakdanji prometni nevarnosti, ki preži na dijake. Ob ogledu je povedal, da so razmere še slabše, kot je pričakoval, ter ob tem poudaril, da je treba prostorsko problematiko čim prej rešiti. Rešitev vidi v izgradnji nove šole, o kateri se govori že več let. Kljub nujnim rešitvam pa naj se vseh znanih težav. k< nil že na obisku v । /f še ne bi začela. bo to zgodilo šele Pozneje se je r še nogometnega^^, m'1 novcih, zvečer P*' okrogli mizi o , jo pripravili na113 ‘ «is: Besedil®1 Komemorativna slovesnost na Petanjcih Miskove besede ob spominu na konec vojfl’ Minuli konec tedna je tako pri nas kot tudi drugod po svetu in v Evropi minil v znamenju praznovanja šestdesetletnice konca druge svetovne vojne ter zmage nad fašizmom in nacizmom. Ena od takšnih prireditev je potekala tudi v petek na Petanjcih. V tamkajšnjem Vrtu spominov in tovarištva so tokrat pripravili že četrto komemorativno slovesnost, imenovano Dan spominov in tovarištva. Organizatorji vsa ta leta poskušajo prireditev približati predvsem mladim in ji poleg osnovnega namena, to je spomina na grozote vojne, osvobodilnega boja ter zmage nad nacizmom in fašizmom, dodati tudi druge vsebine. Tako je letos prireditev potekala pod naslovom Žlahtna Miškova beseda. Številni nastopajoči so v kulturnem delu programa interpretiran, zapeli in zaigrali odlomke iz del Miška Kranjca. Nastopajoči so bili iz OŠ Velika Polana, OS Tišina, Gimnazije Murska Sobota, OŠ Stražišče Kranj ter OŠ Dol pri Ljubljani. Na ta način so lahko obiskovalci slišali, kako njegova bese- da zveni v različnih narečjih krajev, v katerih je Kranjec živel in deloval. Slišali smo lahko tudi nekaj anekdot in zgodbic iz njegovega življenja, ki sta jih pripo- vedovala njeg°* Ob.ejpb^^ nostni govoru* Jjjlt telj, publicist in1 j; Šarotar. Govoril je P^L/5 nuKranjčevih'' literaturo in »P d^ pokrajine v e[>no511 S re lepote m pfCd& tudi na ta r'jy ■■ preostalemu J Že uvodom« P3 il\ r ga potnem* Župan občine J noosvohodilmP tudi sloven*^^/ države, oh kuncu tudi dr. Ant0Ii ' ■ Ril ■/" IZHAJA 0B ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Ritoper Rode:, Bernarda BaJažic-Peček, Jože Graj. Majda Horvat ' ■ '. । j 4' \ ‘TUJ ji (fotografinja), Nevenka Emn (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Hastov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 {naročniška služba), n.c. 538 MM f MR Venera (trženje) 538 1710, st telefaksa 5381711. Nenaročenih rokopisov m fotografij ne vračamo. Nametana za (n mesece je 3.700,00 tolarjev, letna naročnina 1 4.800,00 tolarjev, letna naročnina za naroenke v tujini je za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 11.100,00 tolarjev. Izvod v kolportaži je 300,00 SIT. Celoletna naročnina za Internetno izdajo je 12.400,00 SIT oz 52 EUR Transakcijski račun za aaročidno pri Raiffeisen Krekova ■ 7^,^ Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost Uradni list 23.12.1998, št 89 in Zakona o . ttp;/; izdaja: Podjetje za informiranje d. d., M. Sobota Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni Ust 17.12.2001, št. 103. Naklada: 15.400 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-iof.si, Venera: veneraSp-inf.si, Naročniška služba: oglasi .vestn ik@p-i nf.si. * I VtSTNIK r 12 maj 2005 AKTUALNO 3 Gorički park in pozicije ^•iplj za direktorja narav-nt^rk*Goričko, ki H’ bi' ^»'rljen prvega aprila na Migi zakona o javnih zavo-je spodletel. Kljub os-alt devetim prijavam no-,,d kandidatov ni iz* Stieril zakonsko predpisa-pogojev. mformacijah blizu ministr-K wet najprej nameraval po-skladu z zakonsko kriteriji. Vendar s 1'tUrirpAi glavni stran- Ihlb ponuvnu ur Iv ’^»jevalvsth zahtevanih P0-njegovo imenovanje ne ‘ ’''- nnino Po intervenciji Podobnika ali na tuhiido je svet sprejel sPrenienil kriterije, itaku^oip razpis, r* Utornl pogoja aktivne-hUni;i ,u)ega |ezi^a Ri ga je izkazati s predložitvijo a ^Certifikata ah pa doka-enoletnem bi-* ■' ^hv katere jezik kandi-?' 'h aktivno obvlada, ^strankarskega । ^ict nič narobe. Vpra- >e n' <^’^nosti in dosled-V i na izpolnjevanja . / v pn novih za-?. '■11'ržavni upravi. Ob Zakoni o javnih namreč minister Jt pt Optimum Druscovich *]ima denarja, klavci stavkajo i v lendavskem '' 'l* kmwept Optimum »pb^3 pc> k r ’’’mn*ake plače inde-pripravljeni zača--oavko,vendar kvndenarja ni »R® s *'*vko* ki v 'kaprila. , p- namreč Dru-'/Cvkaj čim povedal, da poravnal Inh '"aV-.kn bo italijansko v,,'■ nakazalo plačilo ■ i, ' ■" pa navedel,'' kolikih " Vrnem \t odšel na C-, '' J ožet Hajdinja- hi,( ' ^Ptw p-, napovedal, da podjetje m 7 •' s« ga klicali po tele-\^ebilM Roli v Ljublja-' A p w dejal, na t^govo- ^^'^jakom .limicsar d* ' n-kitev iskal v ’ Ih. ^bd'niak a- povedal, da 'v,.' :'"'ha sprejel kot za-'n delovne h-tl ' iskanje rešitev a na hn.i ? $1 sezm-m z razme-Podjehu Po tem kar mu Janku Halbu se odpirajo poti do direktorskega mesta v Krajinskem parku Goričko. za javno upravo ves čas poudarjal, da sprememba zakona pomeni zgolj in samo odpiranje možnosti, da imajo ministri možnost izbora sodelavcev ob spoštovanju zahtevanih profesionalnih kriterijev. Ali za ministra in posledično s tem tudi za svet zavoda ti zakonski okviri ne veljajo, pa je sedaj drugo vprašanje. Toda tovrstne poteze se lahko vrnejo kot bumerang in kar naenkrat se lahko znajde v klientelističnih vodah. Zadeva je toliko občutljivejša, ker gre za resor in imenovanje v instituciji, ki je pod nadzorom SLS in ki ji klientelizem ni tuj še iz prejšnjih časov, ko je bila na oblasti. J. V. Jože Hajdinjak: »Optimum bi za zagotavljanje obratnih sredstev potreboval 50 milijonov tolarjev, ker pa podjetje nima banke, ki bi ga finančno podprla, zanj, m videti hitre rešitve.« je Miran Druscovich povedal, bi podjetje za zagotavljanje obratnih sredstev potrebovalo 50 milijonov tolarjev, ker pa podjetje nima banke, ki bi ga finančno podprla, zanj, tako Hajdinjak, ni videti hitre rešitve. Druscovich mu je tudi predlagal, da bi obči-na podjetju za najem posojila dala jamstvo ali tega izposlovala Pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. »Občina pa tega ne more in ne bo naredila,** ie povedal Hajdinjak. Ob mednarodnem prazniku medicinskih sester Skrb za človeka Najbližje najnižje! Zlati znak Eriki Žilavec 12. maj je mednarodni praznik medicinskih sester in tehnikov, letošnji moto pa je Boj proti ponarejenim in po-dstandardnim zdravilom. Ker gre za področje, ki medicinskim sestram v Sloveniji ni najbolj blizu, so si za moto letošnjega kongresa zdravstvene nege Slovenije izbrale Skrb za človeka. Na njem bo aktivno sodelovalo dvanajst medicinskih sester, članic Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja. Kot predavateljice in soavtorice prispevkov se bodo predstavile medicinske sestre bolnišnice, murskosoboškega zdravstvenega doma in Zavoda za zdravstveno varstvo. V okviru društva bodo prispevale dva posterja: Skrb za starejše - skupine za samopomoč in Skrb za člane društva, strokovnost zdravstvene nege in zdravje pomurskega človeka, skupine za samopomoč pa bodo predstavile še v referatu. Na četrtkovi slovesnosti v Ljubljani bo Zbornica zdravstvene in babiške nege, Zveza društev Usoda podjetja je torej odvisna od tega, ali bo direktor Koncept Optimuma do 18. maja zagotovil potrebna sredstva za poplačilo obveznosti do delavcev in upnikov, Če ne, se bo začelo dogajati... Delovna skupina, ki se je na predlog lendavskega župana Antona Balažka oblikovala z namenom iskanja rešitev za ohranitev vsaj sto delovnih mest, naj bi imela v ognju že novo železo, vendar Hajdinjak o podrobnostih Še ni želel govoriti. M. H. Komunala Lendava kupila Gramoz Lendavska Komunala je postala večinska, 74-odstoma lastnica podjetja Gramoz, kar je potrdil eden od družbenikov podjetja. Komunala Lendava je imela doslej v podjetju 21-odstotni poslovni delež, ki ga je povečala z odkupom deleža podjetij Varis (21 odstotkov) in Artek (32 odstotkov). Štefan Sobočan in Anton Bensa sta že marca za Vestnik izjavila, da v podjetju Gramoz ne vidita poslovnega interesa in bosta ob ugodni ponudbi deleže tudi prodala, enako je menil župan Anton Balažek, vendar je potem občina po odločitvi občinskih svetnikov v podjetju Gramoz zadržala 26-odstotni delež. Pogodbena cena ostaja poslovna skrivnost, po neuradnih informacijah pa so se marca predvideni prodajalci in kupec pogovarjali o 4 milijonih za odstotek premoženja. Nobena skrivnost tudi ni več, da stoji za posli Komunale Lendava Martin Odlazek iz Ljubljane. M. H. Višja medicinska sestra Erika Žilavec, prejemnica zlatega znaka Zbornice in Zveze društev slovenskih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov: »Ob tem priznanju sem globoko ganjena, počaščena in ponosna. To je potrditev, da je bila moja profesionalna življenjska pot pravilno naravnana. Kot operacijska medicinska sestra sem z majhnimi koraki hodita k zastavljenim ciljem, sodobni intraoperativ-ni zdravstveni negi, v to pa sta vpeta strokovno znanje in dobro timsko delo. V službi in doma so bili ob meni pravi ljudje, zato vsem hvala.*' medicinskih sester in tehnikov Slovenije podelila najvišja priznanja, zlati znak. Med enajstimi prejemniki bo tudi višja medicinska sestra Erika Žilavec, vodilna Tudi »lokalci« z amandmaji k predlogu Zakona o RTVS Razmišljajo tudi o referendumu Problema lokalcev naj ne bi rešil minister in ne Zakon o medijih, temveč novi Zakon o RTVS. Če bodo poslanci menili, da amandmaji ne bodo dovolj učinkovita rešitev problema financiranja lokalnih, regionalnih ter Študentskih radijskih in televizijskih programom, se bodo morebiti odločili za referendum. Razprava o predlogu zakona o Radioteleviziji Slovenija poteka že nekaj časa, tudi v parlamentu in medijih. S predlaganim zakonom se ne strinja poklicno združenje novinarjev. Amandmaje k predlogu Zakona o Radioteleviziji Slovenija pa je te dni poslalo vsem poslancem Državnega zbora Republike Slovenije in članom državnega odbora za kulturo, šolstvo in šport tudi Združenje za tisk in medije in njegovo Strokovno združenje radijskih in tv-programov posebnega pomena. Gre seveda za zahtevo, da se 3 odstotke iz plačila medicinska sestra instrumental-ske službe v murskosoboški bolnišnici. Dolga leta je bila vodja te službe in v letih 1980-1984 tudi predsednica DMSZT Pomurja, vseh deset let delovanja pa je tudi predsednica Ženskega pevskega zbora! Kot so zapisali v utemeljitvi, je Erika svojo skoraj že 35 let dolgo poklicno pot zaznamovala s srčnostjo, strokovnostjo in etičnim čutom do bolnikov ter s humanim odnosom do sodelavcev v timu, zdravstvenem zavodu in društvu. Organizirala je dobro in strokovno centralno instrumentalsko službo ter ustvarila usklajen tim, ki mu ob težkem delu daje optimizem in voljo do sprememb in za strokovni razvoj. Vseskozi se je izobraževala in k temu spodbujala tudi druge, znanje pa potem prenašala na sodelavce. Pomurske medicinske sestre in zdravstveni tehniki bodo svoj praznik zaznamovali 17. maja, ko bodo proslavili tudi 10-letni-co delovanja Ženskega pevskega zbora medicinskih sester. Jubilejni koncert zbora bo ob 19. uri v murskosoboški kinodvorani, kot gostje pa bodo nastopile Članice stanovskega pevskega zbora Florence iz Ljpbljane in Vokalna skupina Cvet iz Celja. M. H., foto: N. J. 86.990 SIT Zamrzovalna omara, CANDY, CV 262 E 56,990 SIT Garnitura posode, FISSLER 4-delna 3.490 SIT Doza za piškote, PREMIER RTV-prispevka nameni za sofinanciranje ustvarjanja in pripravljanja lokalnih in regionalnih vsebin ter predstavitev interesov pokrajin v lokalnih, regionalnih ter študentskih radijskih in televizijskih programih. Med tistimi, ki že nekaj časa zaman čakajo na (že odobrena) sredstva, je tudi Murski val Ko so že upali, da bo problem rešil Pravilnik o merilih za financiranje programskih vsebin radijskih in televizijskih programov s statusom lokalnega, regionalnega ali študentskega pomena, je le-tega lani februarja zavrnilo Ustavno sodišče (češ da je »RTV-prispevek« javni prispevek, ki je po Ustavi namenjen izključno za financiranje RTVS). Vendar je ustavno sodišče izpodbijanje določb Zakona o medijih in pravilnika odložilo za sedem mesecev, saj naj bi imel zakonodajalec resen namen, da uredi na ustavno skladen način sofinanciranje priprave omenjenih programov. Ker je rok pretekel že septembra lani, problem pa še ni rešen oziroma zelo potrebnega denarja za delovanje ni, je Strokovno združenje radijskih in tv-programov posebnega pomena predlagalo Ministrstvu za kulturo, da uredi ta problem v okviru predlaganega Zakona o RTVS. Zato so se odločili za pripravo sprememb in dopolnitev predloga Zakona o RTVS. Računajo na podporo poslancev, saj večina le-teh pozna pomen in učinkovitost lokalnih in regionalnih radijskih in tv-programov. Amandmaje bodo predložili predvidoma junija pri drugem branju predloga zakona, če pa bodo poslanci menili, da to ni primerna rešitev, v združenju razmišljajo o pobudi za referendum. Bernarda B. Peček 8.990 SIT Mešalnik Blender, MOULINEX, ¥ 45 29.990 SIT Monitor, PHILIPS, 1107T60/00 17" Mee’U d, d Cmii a Okrog o 4-0 14.990 SIT Parni likalnik, PHILIPS, GC 3120 Posebna ponudba velja od 12. do 21.5. 2005 oz, do prodaje zalog. MERKUftDOM, Plese 1, Murska Sobota, tel.: 02/530 26 30 MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo 4 LOKALNA SCENA jg^maj2005- Občina Veržej praznuje Številne prireditve in srečanja Osrednja prireditev ob 6. občinskem prazniku občine Veržej bo v soboto, 4. junija, ko bodo podelili občinska priznanja in nagrade, hkrati pa proslavili 40-Ietnico tamkajšnjega vrtca, a so se že zvrstile nekatere prireditve. Med drugim so organizirali srečanje mladih glasbenikov Pomurja in literatov drugih narodnosti, pripravili so razstavo ob 40-letnici veržejskega vrtca in nogometni turnir za pokal občine. V nedeljo je bilo v Salezijanskem zavodu Veržej 5. enodnevno srečanje družin, med tednom pa so pripravili delovni posvet o kulturni dejavnosti v šolah in vrtcih. Prav danes (v Četrtek) se bodo srečali športniki upokojenskih društev iz Veržeja, Ljutomera in Kroga. V soboto bo tradicionalni spomladanski pohod po učni poti Mrtvice reke Mure, v nedeljo pa bo v gasilskem domu v Bunčanih kulinarična razstava z naslovom Dobrote naših gospodinj Tega dne zvečer bo v veržejskem domu kulture srečanje pevcev in godcev ljudskih pesmi in viž Prireditve ob letošnjem občinskem prazniku se bodo nadaljevale od 17. do 22. maja, ko bodo nastopi učencev ljutomerske glasbene šole, podelili bodo zlata in srebrna Cankarjeva priznanja, koncert Male beltinške bande itd, Ostrerčevi dnevi bodo od 23. do 28 maja, ki jih bodo končali z Osterčevim večerom ob 110. obletnici rojstva velikega rojaka Slavka Osterca. V soboto, 11. junija, bo na nogometnem igrišču v Veržeju 16. srečanje krvodajalcev Slovenije z mednarodno udeležbo, 19. junija bodo proslavili 115-letnico veržejskega kulturnega društva,' praznovanje pa bodo končali s celotedenskim počitniškim programom za otroke med 25. in 31- julijem Milan Jerše Na redni seji v Veliki Polani skoraj vse kot po tekočem traki Fekalije tečejo v Črnec Pri obravnavi tem na redni seji velikopolanskega občinskega sveta, ki je bila prejšnjo sredo, je vse teklo več ali manj gladko, čeprav je stanje v občini precej naelektreno zaradi odlagališča radioaktivnih odpadkov Tako so brez razprave sprejeli sklep o imenovanju Jožefa Prše iz Velike Polane za nadomestnega člana občinskega nadzornega odbora in enako so storili glede imenovanja predstavnikov ustanovitelja v Svet zavoda OŠ Miška Kranjca Velika v novem mandatu, in sicer so imenovali Alojza Jerebica, Kornelijo Semen ter Jožeta Horvata. Tudi sklep o načinu financiranja političnih strank je bil gladko sprejet. Šele pri obravnavi sklepov o letnem poročilu za leto 2004 in finančnem poročilu Zdravstvenega doma Lendava ter pobude za izplačilo letne nagrade za uspešno poslovanje direktorice zayoda Katarine Kb- veš Novak so se nekoliko kresa-la mnenja. Pravzaprav je večina glasovala za sklep, da Občina Velika Polana ne soglaša z izplačilom nagrade direktorici. Nihče ni oporekal oceni, da direktorica uspešno vodi zavod, vendar bi moralo biti po njihovem mnenju dodatno nagrajevanje urejeno drugače. Sledili so predlogi, pobude in vprašanja. Najprej je župan pojasnil, da je prejel pobudo dveh svetnikov za sklic izredne seje in da je nameraval njun predlog (preklic - odprava sklepa 2 izredne seje OS Občine Velika Polana z dne 31- 3- 2005 o prijavi k sodelovanju z Agencijo ARAO v postopku izbire lokacije odlagališča nizko- in srednjeradioaktiv- nih odpadkov ter umik vloge, ki jo je občina že poslala na omenjeno agencijo) uvrstiti že na to sejo, vendar se svetnika nista strinjala. Nato so se razgovorili o šolskem in gasilskem kombiju. Oba imata že častitljivo starost. Poenotili so se, da je treba kupiti za prevoz šolarjev novo vozilo. Svetnik Jože Ternar je že zbral ponudbe, iz katerih izhaja, da bi kazalo kupiti vozilo znamke Opel Vivano (8 + 1 sedež) v vrednosti okrog 4,3 milijona tolarjev. Stari gasilski kombi (5-sedežni) naj bi namenili za prevoz javnih delavcev in orodja, stari Šolski kombi pa za društva v občini, če se bodo tako dogovorili Svetnik Štefan Prša je povedal, da je prejel anonimko, v kate- n je opisano, kako imajo ta gospodinjstva po sko® . speljane odtoke odpadi ** (fekalije ali gnojnica) vpd ' nec, zato je predlagal, ' * verijo ustrezne inšpekciji , be. Ignac Kotnjek bi morali popraviti odlok0 nem redu in miru kazni, vožnja s triiluri tah in nedeljah kaka pa je zanimalo, kat' i vode v javnem vodt^ omrežju, saj se lahkot bodo občani zaradi slabe1 * sti prinesli na občino f nakupu vode v plasteh'1 tem se je razvila še je treba izvajati ukrepe P dovarstvenega pasu j nih zajetij. Beltinski kulturniki z novim vodstvom Spet v starih okvirjih Alojz Šeruga zamenjal Stanka Srako na čelu KUD Beltinci Občina Beltinci prodaja nepremičnine V četrtek, 4. maja, je v Beltincih potekal izredni volilni občni zbor Kuiturnoumetniškega društva Beltinci, na katerem je nekaj več kot 50 članov izvolilo novo vodstvo društva. »Upamo, da bomo spet prišli v stare okvire,* je po izvolitvi izjavil novi predsednik in dolgoletni član (v folklorni skupini pleše že več kot 23 let) Alojz Šeruga. Da v beltinskem kulturnem društvu ni vse v redu, se je govorilo že nekaj let. Po izvolitvi dosedanjega predsednika (na čelu je bil sedem let) je izstopilo ali prenehalo delovati kar nekaj znanih in nadvse učinkovitih članov in članic. Ali je bila takratna zamenjava vodstva »politična*, nam ni potrdil nobeden od sogovornikov, vsi pa so se strinjali, da je bila sedanja menjava več kot nujna. »Res je bil problem pred leti tudi v Ižakovcih, vendar so se tam sedaj stvari umirile in vse dobro poteka. V beltinskem kulturnem društvu so pac ugotovili določene nepravilnosti, predsednik je na občnem zboru podal odstop, hkrati z njim pa je odstopil celotni upravni odbor. Novo vodstvo je zavezano, da organizira folklorni festival, saj je le ta v domeni KUD Beltinci, in sicer tako dogovarjanje s folklornimi skupinami kot tudi pridobivanje finančnih sredstev Občina jim daje le vso potrebno podporo,« je povedal župan Občine Beltinci Milan Kerman. Novi predsednik KUD Beltinci Alojz Šeruga ni novinec, saj aktivno deluje na kulturnem področju že več kot 20 let. Poznajo ga kot delovnega in družabnega človeka, ki rad pove vse brez dlake na jeziku. Novo vodstvo društva sestavlja tudi osem članov upravnega odbora in trije člani nadzornega odbora. Šeruga je po izvolitvi povedal: »Vse je bilo dokaj na hitro, zaenkrat je naša največja želja, da speljemo ta festival. Izboljšati želimo organiziranost in nasploh delovanje društva, kajti do sedaj nismo imeli niti pravega popisa ne članarine. Sam bom poskušal delovati po svojih najboljših močeh v korist vseh sekcij in vseh tistih, ki imajo radi kulturo. Delovanje društva bomo poskušali spraviti nazaj v stari okvir, kajti določene sekcije nekaj časa sploh niso delovale.« Bernarda Balažič Peček Tudi v občini Beltinci so sprejeli program prodaje stvarnega premičnega premoženja v letu 2005- Vanj so uvrščene nepremičnine, za katere menijo, da so za beltinsko občino poslovno nepotrebne in jih je racionalno prodati. In katere nepremičnine so predmet prodaje stvarnega (nepremičnega) premoženja? Največ jih je v katastrski občini Lipo- vci. Gre predvsem za nezazidana stavbna zemljišča. Skupne površine znašajo kar 33.834 kvadratnih metrov, njihovo vrednost pa ocenjujejo na skoraj 69,3 milijona tolarjev. V katastrski občini Dokležovje je na voljo 7.789 kvadratnih metrov nezazidanih stavbnih zemljišč. Pričakujejo, da bi z njihovo prodajo iztržili nekaj več kot 12,4 milijona tolarjev. Preostalih 2.402 kvadratnih me- trov pa bodo skušali prodati v katastrski občini Beltinci. Na ta račun bi zaslužili 22,3 milijona tolarjev. Poleg tega skušajo v občini Beltinci prodati Še 4.768 kvadratnih metrov kmetijskih zemljišč. Le ta so v katastrskih občinah Lipovci in Gančani. Vrednost teh parcel je skoraj 563.000 tolarjev. Dodajmo še, da so v že sprejetem občinskem proračunu za leto 2005 med prihod^ omenjeni tudi prihod-^jl daje občinskih vendar le okvirno znesku. S tem t daje stvarnega ’"'^oP0 premoženja obči#e 1 ■ robneje opisane''l'' ju0* ki bodo predmet P * virna cena se pričakuje od Občina Puconci sklicuje na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (ZureP-1, Uradni list RS, št. 110/2002,8/2003-popravek), 2. PROSTORSKO KONFERENCO za pridobitev priporočil glede Odloka o sprejetju lokacijskega načrta za turistično naselje v Moščancih, glede Odloka o sprejetju lokacijskega načrta za turistično rekreacijsko območje v Pečarovcih in glede Odloka o sprejetju lokacijskega načrta za zdraviliško-rekreacijski center Rimska čarda na območju Občine Puconci Konferenca bo v sejni sobi Občine Puconci v četrtek, 19. maja 2005, s pričetkom ob 9. uri. Prostorska konferenca ni namenjena širši javnosti. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Vljudno vabljeni! Župan Ludvik Novak, l.r. em-bov. Kulturni in izobraževalni dogodek Udeležba večja, kot so pričakovali Letošnji tretji mednarodni sejem lovstva, ribištva, turizma in aktivnosti v naravi, na katerem se predstavlja 105 razstavljalcev iz dvanajstih držav, je odprl poslanec evropskega parlamenta Jelko Kacin: »V časih hitrih sprememb, v katerih živimo, je pretok informacij, ki ga zagotavlja sejem Lov, izjemnega pomena. Še posebno pomembno je njegovo poslanstvo pri okoljski vzgoji mladih generacij.« Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma, je bil z udeležbo razstavljalcev na letošnjem sejmu več kot zadovoljen. Sejem pa ne le, da je na svojem področju že postal nepogrešljiv za izmenjavo izkušenj, prikaz trendov in predstavitev novosti, pač pa komercialno sejemsko razstavo spremljajo strokovne razstave, na katerih najpomembnejše slovenske okoljevarstvene organizacije širijo svoje poslanstvo o lovstvu, ribištvu in aktivnosti v naravi. Zbrane je nagovoril tudi predsednik Lovske zveze Slovenije Bojan Lepičnik, ki je med drugim poudaril, da je leto 2004, ko je bil sprejet nov lovski zakon, prineslo krovni slovenski lovski organizaciji tudi skrb za ohranitev vseh živalskih vrst, ne le tistih, ki so lovne. S tem zakonom postaja, po Le-pičnikovih besedah, Lovska zveza predvsem okoljevarstvena organizacija, sejem Lov pa s številnimi spremljevalnimi dejavnostmi in posveti tudi kulturni in izobraževalni dogodek. Vanja Poljanec, foto: N. J. Razkrij šola je kovalna , ropeJevMu^^ tekalo 13-mladih razi^.p^ nega centra no kultur® J ske Sobote- Udeležili so Razkrižani, ka«*' j(, 0* sluga je, da je Tokrat so raziskovalnim’ sikih Zadrti 8. razreda vodstvom gdič, učitelji ografije slovomizpre Julija Trsten)^’ pa in Barbara Fort« sevom mentot ' njek, učiteljih mije,nalogo2 > in čiščenje rt- i|;n-' nalogi sta hIiO'’ . tekmovanjem oV M Takose|eSP^rJt*V tovitev, novnešoleo j majhnosti V. *•«*!*% likokrat |jh p. tem rudi / dobrot"^ njihovi me 5 VESTNIK <2. maj 2005_____________________LOKALNA SCENA 23. radenski dnevi Kardiologi o boleznih srca in žilja v starosti ijit ^raviliško zdravljenje manj javnega denaija * F lil fr tf D fr it fr' fr weUness programov, preple-tUlu L ^'1C todustrije in zdraviliškega tu-?Jmnp<>'1tt’l[ tli narobe-. Zdravilišče “° neki- mere ostaja relativno kon-^nia ■ Temelini kamen našega obstoja in ^al oh* Se vedno medicinska dejavnost, ■ ^rdlolo Stro^ovnein sestanku Združenja i: 1^^°' Avenije z mednarodno udelež-dr. med., spec., vodja 51^? 'dejavnosti v Zdravilišču Radenci. 1 je bil namreč potreben tako trenda kot dejstva, da je postalo s ■- । ‘‘ Zdravilišče Radenci del sku-''‘‘h term, njegova ponudba pa se pre-0"^ Radenci. »Jaz vabim ljudi v 'a^enci- Tako sem se odločil in tako Movy].01 Vrtnarsko opazko o vabljenju zdra-' WpJ'। v Hrenci dejal predsednik Zdru- uvit- *'««cnci aejai predsednik Zdru-tise i ^enda’ Mi'an Hojnik, direktor Zdra-Hoje f. 7 tem čutil izzvan, pa: »Pravnofor-v registru še vedno vpisana kot in tudi funkcioniramo tako, se ^3l j. raziskave ■M iz Hraščice h Mi iz Hraščice Sem <^)a kJ s prepo- M« p,cpw S??orabe ^icidov r It f tf J r r i if r f v —WWW tjc°da . ’’tni beltinskega občinskega ^2 N1 °bratovati v drugi polovili?' voda je iz vodnega Rkii |. JCna vrtina zmogljivosti 20 Se ' M»if', °' dnevna poraba pa je 850 l)o Vi „i ' ^trov vode), iz katerega cev ^^rbuje približno 7.000 Upt ■ ’t'7* Bratonec, GanČan, VodlM> ie v °bdi4 500 m«trov oddaljeno od . j"1 (v smeri gl- Mi. ^tni.' ' Pr* ten> so tudi določeni ^4 i...°1 Pasovi. L 1 H' / j ^in Ve'Jati nov pravilnik o pit-'h /Glede n/kT 113 notranil *n državni mo-. ^rska )0-. le Zavod za zdravstveno ' r>, 1 v0(j,. Z'1' laboratorijskopreskušal t ^ktev ' ’ ' bilo odvzetih 20 preskušanja in 17 vzor-k ' $esticiri i- , 1 ugotovi- ’^Polr,ap°dtalnicPP kl n:Wproblem ^,C'-^ni|P?P0Ved iim”ra>°S,ediČn0 P‘tne , °btnočjih it.r Pestieidov na RtJ” in hI) vo feta na bernskeMn-kt narejeni nasledili1 namreč ključni bo zdravstvena javnim denarjem Plačevanjuzd ra'11 ’.rS oljenja bolnikom x 1^ č' jim vlagateljem I'^W do posojila za _ nov evrov obsežen P pri prav zagotm lir" P javnega zdravstva Ministrov (b omL' vodejehtlopr™'^! nečenje tudi zaradi ' doslej v rezuli-ir nihče spotaknil vilnih učinkih vode i mska čarda za zdr*1 nikov z luskzvict*^ i w opravil Jr sijcpJnS oh za to pa /e z vetikit" ■jf' gotovila takratna interesna skupnost . Moravskotopliška občina je s švicarskim partnerjem, družbo za upravljanje in prodajo nepremičnin Bijou Treu-hand & Immobilien A G Luzern, sredi lanskega aprila ustanovila skupno podjet je Rimska čarda, d. o. o., v ustanovno pogodbo pa vnesla določilo, da če partnerja v enem letu ne začneta z gradnjo, podjetje neha delovati. Občina je v podjetje vložila dober milijon ali polovico ustanovnega kapitala, preostalo premoženje, torej zemljišče, vrtino in projekte za zdravilišče, kar je za 35 milijonov tolarjev kupila od družbe Radenska, pa bi v podjetje vložila šele ob mnenjem o novem preverjanju bančnem zagotovilu o obstoju investicijskih sredstev tujih vlagateljev. Čeprav je od ustanovitve po- djetja Rimska čarda, d. o. o., mi- reč dejal, da si je glede učinkov nilo dobro leto, župan Franc Ci- vode treba pridobiti mnenje me- Zakaj o tem ne poročajo mediji, zakaj nas o tem ne učijo v šoli, kako da o tem nočejo nič slišati politiki? Tudi starši, ki želijo svojim otrokom najboljše? Svoje otroke »zapiramo« v njihove sobe, polne moderne tehnologije, in jim takoj pri osemnajstih kupujemo motoma vozila. Potem se pa čudimo, da so odtujeni. Da družbo najdejo le v lokalih. Tisti, ki hodijo peš, se družijo s sošolci v avtobusih in vlakih, pa so manj vredni. Če pa že hočemo biti »pametnejši«, pa naletimo na težave. Kot levičarji, ki morajo uporabljati orodje, narejeno za desničarje. Zapeljite se s kolesom skozi Petanjce proti Radencem. Kot da bi jahali na valovih. Kolesarsko stezo kot da so projektirali zagrizeni nasprotniki kolesarjev. Tiste kolesarje, ki pa vztrajajo vse do mosta čez reko Muro, so pa z dežja pod kap porinili projektanti in investitorji, odgovorni za »modernizacijo« mostu. Kolesarske steze namreč na najožjem delu naenkrat zmanjka. Vsekakor povprečni Slovenec nikoli ne bo priznal, da se velikokrat odloči neekonomično, ne varno, okolju najmanj prijazno, ko največkrat izbere za vsako potovanje osebno motorno vozilo. Zato je treba poiskati tisti prometni prekršek, ki je izvirni greh vseh prometnih prekrškov voznikov osebnih avtomobilov in je največkrat pravi vzrok za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. To je objestnost. Prekršek, ki sam po sebi ni »ovrednoten« v Zakonu o varnosti v cestnem prometu. In njegovo visočanstvo Objestnost se začne in konča pri objestnem parkiranju. Vozniki osebnih avtomobilov, ki cenijo le svoj dragoceni čas, le svoje življenje in zdravje bodo vedno znova zaparkirali kolesarsko stezo. Parkirali bodo tudi čez celo širino pločnika. Ti vozniki zelo radi parkirajo ali ustavljajo tudi tik pred prehodom za pešce ali celo na prehodu. To so prometne površine, ki so kot nalašč najbližje cilju, kamor je objestnež name- nalašč so njen, pa še kot iuu^ - . nezasedene. Zelo verjetno^ nik, ki objestno krši prmkl parkiranju, kršil tudi m*' -' 1 najpogostejši vzrok n i- -prometnim nesrečam. - I pl ilagcipena li iinw mn11 prrhirmjjiir in j Jcifhd-f Dejstvo pa je, da je»P no neučinkovitost, f" , I no politiko, ki osaml/v J* j I ne more dajati dolgom- „ I tivnih učinkov. Enasv'^ Nacionalni stnega prometa v R Je pa veliko rešite* ■ beli knjigi na spletnih straneh1 " > vu »httpy/www.?^1 asp?lDpm’15479*1» leta 2001. V njej J® ■ rog 60 ukrepov, ni na podlagi kun ..p- ■ vljenih pomanjk1" . menom usme:** ^ sistema v trajnost®" darstva, sociale okolja. Še .*3^ j nevarnosti, ki P^",,.p1 nicam EU zaradi razvoja promet® Rešitev je velik0, hiša iz kart, kjer nepravilna pote®® ■ j ■ stemukatastrof®1* Med drugim je manjkanje dodatno spodbfJ®. vnovesje. Zato je mljivo, da se , c so najslabše za parcialne, zelo' rešitve in drža*’’Pii J tolaži s sladklI,IJ,' pot še ne razmišlja o prekinitvi pogodbe. Od tujih investitorjev so namreč dobili kar nekaj dokumentov, s katerimi dokazujejo, da za projekt iščejo denar, ta teden pa naj bi spet prišli z novimi rešitvami. »Zdi se mi neposlovno, če bi zaradi izteka roka na vrat na nos prekinili sodelovanje. To bi lahko neugodno vplivalo tudi na morebitne nove partnerje,« je izjavil Franc Cipot. Podatka o tem, koliko je tuji partner že vložil v »papirje«, kar bi bilo lahko merilo resnih namenov, Cipot nima, je pa v novo študijo o trgu menda vložil 6 milijonov tolarjev. Projekt Rimska čada pa je z zdravilnosti vode na hladno postavil tudi minister za zdravje Andrej Bručan. Ob obisku vlade v Pomurju marca letos je nam- torej regij® IBM-12. maj 2005 GOSPODARSTVO proizvodnja strojev in naprav Sv. Jurij Pred naložbo v nove proizvodne prostore 4 aciliiniglm mesecem !V: nudil dve leti od začetka 1'ilinau janovr lir me PTi yl|u na Goričkem. psu, proizvodnja 'J1'n o uapmv |c bila usta-1 ‘■iRtu v marcu leta 2003» ^Mti pa začela 1. apri-s prevzemom ‘^ptolwodne^a profita i* prvi potekal v okvi-^^»»Jc^aobratapo-2?**» Lha vici tovarni leta 2002 .*’**•> v družbi Liv '^diet-^^^vvvod-* 1 f r, ■ A n°vo vodstvo fhu h '''j nem prodni! '’ddo prodajo n J^^odnih pro-^njT^rGeza Kisl- sta novo ,TL'ztla proizvn naPfav in 38 *4^-SO dotlej delati j plač v PSN doslej niso imeli večjih težav in Shajalo do daljših zamud. Morda so plače za-p dan, so pa te v skladu s kolektivno po-Oc|jetje izpolnjuje tudi druge obveznosti do zala de| ’ Jim izplačuje ustrezno nadomestilo za prevoz malico delavcev skrbi Eurest, pa tudi 1' dopust je zagotovljen in ga bodo letos ve-^livdveh delih. ti nadalje-proiz-. Ptagrnnm.ki se jr «• pa se je tudi % jn, program traja0 " ^astmka sta od Liva '"či nJ * s1r°je m opremo, ^c^hiiško, vključno s »Warn Pozneje |c ’*1 ■ 'kupilo še zalo-hrouvuiiiu program m ’'^’diiio stroji pra- s. "r" k?iiv il1*i,’da kljub Proizvodnja — k । len seznam »grešnikov«, ki ne smejo poslovati z državo črnem seznamu tudi 37 pomurskih podjetij ,a preprečevanje 'tli v?' ki jo vodi ntkd ■' h'-*''' , ’»m 577 zaseh bt? ne snuj" po- j^J1' državo. Razlo« za z drža-' *\ C. ®fllktu interesov. zasebnih hi u 'u innkcionarV 'kikti ' ’’*0^.1, njihov la-i«.!4 Trentu npravljahki V. Ptestuo r^^po^^tovs ■^lnje^^onu. . ,e borila, da za znanega kupca zaposluje 40 delavcev Geza Kisilak, direktor PSN: »V podjetju čutimo pomanjkanje ustreznih kadrov, saj se mladi premalo odločajo za tehnične poklice. Primanjkuje predvsem obdelovalcev kovin in varilcev, ljudi za ta dela pa v kratkem času ni možno usposobiti.« teče nemoteno, saj kar 90 odstotkov strojev izdelujejo za znanega kupca Dobrih 40 odstotkov proizvodnje prodajo na domačem trgu, preostalo izvozijo. Med domačimi kupci so elektroindustrija, industrija bele tehnike in avtomobilska industrija, najbolj znani slovenski kupci pa so Gorenje, Talum in še nekateri. Med tujimi trgi prevladujejo države Evropske unije, lani so največ prodali na Nizozemskem, izvažajo pa še v Nemčijo, Italijo, Avstrijo, kjer svoje izdelke prodajajo končnim kupcem. Pošte seznam ni popoln, ker vsi funkcionarji še niso oddali poročila o premoženjskem stanju ali so posredovani podatki nepopolni. Iz Uradnega lista RS, 29. aprila 2005, povzemamo kar zajeten veznim 37 poslovnih subjektov Pomurja, s katerimi na podlagi določb Zakona o preprečevanju korupcije naročniki ne smejo poslovati. To so: 13 M Re-fin, finančne storitve in posredovanje, d. o. o., Staneta Rozma-na 16, Murska Sobota; Artex, tovarna skladiščne opreme in viličarjev, Kolodvorska 40, Lendava; AS-ING. prostorski, gradbeni, nepremičninski inženi-r'ng, vodenje investicij, vrednotenje nepremičnin, Anton Sti- dno, preko drugega izvoznika, so lani precej izdelkov prodali tudi na poljskem tržišču. V tej proizvodnji bo dela za zdaj dovolj, je prepričan direktor Geza Kisilak, saj se industrija vse bolj avtomatizira, zato se potrebe po tovrstnih strojih povečujejo. Letos so kupili novo programsko opremo za konstrukcijo, saj želijo kupcem ponuditi celovit program, torej opremo »na ključ«, kar so že lani preizkusili pri nizozemskem kupcu. Podjetje trenutno zaposluje 40 delavcev, čutijo pa težave zaradi pomanjkanja tehničnih ka- VESTNIK na irttemetu: www.p-inf.si FiMrj^tjamt: W ’ UL A- hovitiui 13. M. SMiuIn hec s p, Partizanska 27 a, Murska Sobota; Avtocenter Horvat avtopralna steza, vulkanizer-5cvn, jvto< '| Rika, prodaja gum in platiši I eonida Horvat Letonja k, p., I bizi Malije Gubci 2, Mur »ki Sobota Avtokleparstvo Ivan Dokl, s. p., Lastomerci 4; Avtu servis Ficko Jožef, s. p . Cankova 53 d; Cltra, podjetje za trženje, računovodske in administrativne storitve, Tešanovci, d. o. o.; Cosmos, trgovsko in servisno podjetje Trdkova, d. o. o.; Dejan Ebenšpanger, zobna ordinacija, Lendavska 18, Murska Sobota; Dnevni bar Libero, Pantovič Stanislav, s. p., Ren-kovci 53 b; Ecos, storitve pri varovanju okolja, d. o. o., Go- drov, saj se mladi ne odločajo za te poklice. Primanjkuje jim zlasti obdelovalcev kovin in varilcev, za te poklice pa ljudi v kratkem času ni možno priučiti in ustrezno usposobiti. Podjetje je lani že ustvarilo več kot 500 milijonov tolarjev prometa in 7 milijonov tolarjev dobička, čaka pa jih gradnja novih proizvodnih prostorov. Zdaj gostujejo v najetih prostorih, ki so v lasti francoskega lastnika, slednji pa te prostore potrebuje tudi za lastno proizvodnjo. Dokumentacijo za novogradnjo že pripravljajo, občina jim je brez plačila odstopila zemljišče, za zgraditev 1.200 kvadratnih metrov proizvodne hale pa bodo potrebovali okoli 120 milijonov tolarjev. Ludvik Kovač Reflex zoper Namo Predlog za izločitev sodnega izvedenca Podjetje Reflex iz Gornje Radgone je vložilo 22. aprila na Okrajnem sodišču v Ljubljani predlog za izločitev sodnega izvedenca Janeza Durinija v primeru Name, saj so prepričani, da je izvedensko mnenje pomanjkljivo in nestrokovno ter zato tudi zavajajoče. Podjetje Reflex je zaradi dvoma o strokovnosti izvedenskega mnenja sodišču predlagalo, da izda zahtevo za dopolnitev mnenja sodnega izvedenca Durinija. Sodni izvedenec dopolnitve mnenja na poziv sodišča ni vročil v predpisanem roku trideset dni niti ni zaprosil za podaljšanje roka, čeprav so od takrat minili že skoraj štirje meseci. V podjetju so prepričani o nestrokovnosti mnenja sodnega izvedenca na podlagi ponov- rička ulica 150, Murska Sobota; Efing, ekonomsko-finančni inženiring, d. d., Kocljeva 1 a, Murska Sobota; Eko-piin Franc Me-olic, s. p., Ravenska 20, Krog; Elektro Sraka, Andrej Sraka, s. p., Mlinska cesta 21, Veržej, Fin-mark, storitveno in trgovsko podjetje Odranci, d. o. o., Ravenska ulica 52, Odranci; Fiona, računovodski, davčni in poslovni inženiring, d. o o., Industrijska ulica 4 b Lendava; Habitus, podjetje za ekologijo in ekonomiko v kmetijstvu, d. o. o., Lukavci 47; Hinco, trgovsko proizvodno podjetje Lendava, d. o. o., Kolodvorska ulica 43, Lendava; Kamnoseštvo Franc Gerič, s. p., Lendavske Gorice 427 b; Programa za prodajo Nafte Lendava še ni Ministrstvo čaka na pravnomočnost prisilne poravnave Družba Nafta Lendava je na seznamu Odloka o prodaji državnega premoženja v letu 2005, vendar so nam z Ministrstva za gospodarstvo na vprašanje, ali je že pripravljen program prodaje družbe, odgovorili, da »pravnomočnost sklepa o prisilni poravnavi šele omogoča začetek postopka prisilne poravnave, s čimer še niso podani pogoji za prodajo«. Na ministrstvu torej še niso sprejeli odločitve o postopku in prodaji premoženja družbe Nafta Lendava, zato s pristojnega mesta tudi niso podrobneje odgovarjali na vprašanja o pogojih za prodajo. Takšno mnenje pa se ne ujema z izjavo direktorja družbe Nafta Lendava Cveta Žalika, ki jo je dal 1. marca, dan po prejetju sklepa Višjega sodišča Maribor o zavrnitvi pritožbe Janafa. V sporočilu za javnost piše, da »izdani sklep Višjega sodišča Maribor pomeni pravnomočnost izglasovane prisilne poravnave in s tem potrditev predlaganega načina poplačila upnikov«. Prisilna poravnava je bila izglasovana na Okrožnem sodišču Murska Sobota 26. novembra 2004, pritožbo Janafa pa je potem obravnavalo Višje sodišče Maribor Kot smo že poročali, naj bi po finančnem načrtu prisilne poravnave Nafta Janafu namenila 20 odstotkov ali 1,120 milijarde tolarjev kot odškodnino za prekinitev dolgoročne pogodbe o prevozu surovin, 20 odstotkov ali 3,6 milijona terjatev dobaviteljem surovin, država pa bo (je) po pravnomočnosti sklepa o prisilni poravnavi svoje terjatve v višini 10 milijard v celoti preoblikovala v osnovni kapital družbe. M. H. nega pregleda statike in pod* konstrukcij, ki potrjuje, da je bila namestitev pročelja izvedena kakovostno ter po veljavnih predpisih in standardih. Stališče podjetja Reflex je v svojem mnenju potrdil tudi strokovnjak za steklo, neodvisni nemški sodni izvedenec dipl. inž. Eberhard Achenbach. Pročelje veleblagovnice Nama v Ljubljani je podjetje Reflex obnovilo leta 2002, maja naslednje leto pa je prišlo do prvega usu-tja drobcev 8-milimetrskega kaljenega stekla. V podjetju so že takrat menili, da je to posledica zunanjih vplivov, ker pa tega niso mogli dokazati, so sprejeli razlago, da je prišlo so spontanega loma. Avgusta lani je prišlo do drugega loma, Nama pa je za pojasnilo tega dogodka zaprosila domače strokovnjake, ki so po mnenju Ki&Gips, Janko Kikec, s. p., Mo-tovilci 41; Kokaj-Kotnik-Kaj-dič, storitveno podjetje, d. n. o., Črenšovci 189; MF Mizarstvo Miran Filipič, s. p., Babinci 46; Most, podjetje za marketing, organizacijo, svetovanje in trženje Gornja Radgona, d. o. o., Trg svobode 11, Gornja Radgona; Obvezna smer, avtošola, d. o. o., Ptujska cesta 15 b. Gornja Radgona; Papirnica Rozina Prša, s. p., Velika Polana 216 c; Podjetništvo in poslovno svetovanje Janez Škalič. s. p., Selo 31 a; Rajbi, podjetje za elektroniko, računalništvo in trgovino, d. o. o., Janžev Vrh 24; SIM, trgovsko in turistično podjetje Radenci, d. o. o„ Panonska 29, Ra podjetja Reflex podali nerele-vantno mnenje. Tretjič so se stekleni drobci usuli oktobra lani, ko je zaradi nedvoumnih dokazov o načrtnem lomljenju stekel Policijska uprava Ljubljana na okrožno državno sodišče dala kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. Na osnovi teh dejstev, pregleda statike in pod konstrukcij ter mnenja neodvisnega nemškega strokovnjaka je podjetje Reflex sodišču predlagalo, da izda zahtevo za dopolnitev mnenja sodnega izvedenca Janeza Durinija, vendar slednji tega ni storil. V podjetju Reflex so se zato odločili za predlog izločitve sodnega izvedenca Janeza Durinija, saj, so prepričani, da je njegovo mnenje nestrokovno in nekakovostno ter pristransko v korist Name. M. H. denci; Sodarstvo in trgovina Marjan Maucec, s. p., Gančani 149; Tokam, podjetje za zaključna dela v gradbeništvu, inženiring in trgovina, d. o. o., Spodnja Ščavnica " 1 a, Urea, trgovsko storitveno podjetje Radenci, L o. Prešernov? ,3,Radenci; Vedi, poslovne storitve, d. o. o., Kolodvorska 22 b, Lendava; Zasebna splošna ambu lanta Vilmos Vass, Mlinska ulica 3, Lendava, Zving. poslovne in finančne storitve, d. o. o., Gomilica 134; Zving poslovne in finančne storitve Stanislav Zver, s. p., Gomilica 134; ŽKG, podjetje za trgovino in storitve Grad, d. o. o., Grad 126 b. Milan Jerše 8____________________________________(IZ)BRANO___________________________________________IZmaiZdOŽ-VBl ' Barometer Janez Stoti, direktor soboškega BTC-ja, se je po lastništvu kapitala v obliki delnic uvrstil v drugo polovico stotih najbogatejših Slovencev. Gre za delnice v lastninjenih nekdanjih družbenih podjetjih. To pa ne pomeni, da bi v njej ostal, če bi bile upoštevane druge oblike lastništva. Herbert Šefer, sanator Muri-nega podjetja Trendline v Nemčiji, se je po uspešno opravljenem poslu umaknil domov. Ali to lahko ima negativne posledice na poslovanje tega podjetja, se bo videlo zelo hitro. Janez Podobnik, minister za okolje, je v strankarskem interesu SLS-a po kadrovskem pokritju Goričkega parka v nasprotju z zakonom o javnih uslužbencih znižal kriterije za zasedbo direktorskega mesta v parku. Jože Horvat je prvi poslanec, ki je prišel med Hoti-žane in pri pristojnih ministrih zahteval odgovore in rešitev zapleta z brodom ter pojasnilo, ali sporazum Drnovšek - Račan še drži. Stanko Polanič širi lastništvo v gradbeni operativi na mariborski konec, tako je skupaj s partnerji, koroškim gradbenim podjetjem Kograd, kupil del nekdanjega mariborskega gradbenega giganta Konstruktor. Mednarodno literarno priznanje za mlade dijakoma iz murskosoboške gimnazije Pri učenju jezikov pomaga tudi televizija Pomurski učenci in dijaki na tovrstnih tekmovanjih vedno znova dosegajo odlične uspehe Svoje znanje nemščine in sposobnost izražanja ter komuniciranja v tem svetovnem jeziku so letos ponovno dokazali dijaki murskosoboške gimnazije. Dva izmed njih sta namreč prejela prvi dve priznanji na mednarodnem literarnem natečaju za mlade avtorje in avtorice, ki ga je že šesto leto zapovrstjo organizirala avstrijska založba Perplex iz Gradca, ki se sicer v svojih publikacijah ukvarja s problematiko mladih. Letos je svoje prispevke, tokratna tema natečaja je bila Slovo, oddalo kar tri tisoč mladih iz dvajsetih različnih držav. Avtorje prispevkov so razdelili v tri starostne kategorije po državah. V tretji starostni kategoriji, ki vključuje predvsem srednješolce, sta znotraj skupine slovenskih dijakov prvo in drugo mesto zasedla Grega Lednik (2. letnik) in Dejan Klement (4. letnik) iz Gimnazije Murska Sobota. Dijaki te gim- Od leve proti desni: Dejan Klement, prof. Mamsja Uhemik in Grega Lednik nazije na tem natečaju in na podobnih drugih tekmovanjih iz tujega jezika sodelujejo že več let zelo uspešno, toda tokratni uspeh je eden večjih. Tako Grega kot Dejan pravita, da sta razpisano temo o slovesu obdelala bodisi z izkušnjo iz la- stnega življenja ali trenutnim vtisom nekega dogodka iz vsakdanjega življenja Čeprav na natečaju ocenjujejo predvsem kreativnost, originalnost in sposobnost izražanja v pisani besedi, pa je za pisanje takšnih prispevkov treba Kot pravi Grega, se precejšnjemu delu znanja tega jezika mora zahvaliti predvsem televiziji, ki mu je pomagala tudi pri učenju angleščine. Prav gotovo pa mu je za nadgradnjo k znanju nemščine pomagalo tudi učenje pri pre- nje jezika pripisuje šoli, saj se tega jezika učit let, ter lastni iniciativi pri ; Nekaj tega pa gre pripis®6, televiziji in vsakdanjo®"® nju, saj živi v bližini avst meje. Kljub teinu /nanjo študijsko izobraževanje nkrt v naravoslovni smeri. GM sicer pravi, da mora pm 1* gimnazijo in potem rm® študiju, pa se nagitukMl slovni smeri, vendarp!r ' dijem jezikov daje pred®1® narstvu ali študiju na A^ I Zelo zanimivo je, d* 1 različnih podobnih • •11 - j tekmovanjih iz nemški P prav pomurski dijaki ve bre uspehe. Konec eflari tudi priznanje za trap isti kategoriji in skup"® rje. Dobila ga je LjU^1’1 Srednje zdravstvene® ■ . ska Sobota. Kot pran P1, ca nemščine na mursk®* j gimnaziji in mentoria' Uhernik, so razlogi,®^ . vzhodni del SldvrnijT^ J šen predvsem v i-’ nemščina kot ruji - . v osnovnih šolah if 1 go časa pa je bila W8' . s televizijskimi skem jeziku intenzh^^ veru dežele. Vendar4 se stvari sčasoma Nemščina ježe vrsteč jezik, vse bolj razširje® ni deželi, kjer so tako® dijaki zelo uspešni n®£' tekmovanjih. Tudi s so ta priznanja zootr ne skupine, kjer s° slovenski dijaki, Še vredna, saj je kon-u dalje močnejša. Romska kultura v državnem zboru Mladi romski kulturniki s Pušče so v torek »segreli« sicer hladne marmornate prostore slovenskega parlamenta v Ljubljani. Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za kulturo, šolstvo in šport je organiziral v torek v preddverju velike dvorane slovenskega parlamenta kulturno prireditev z naslovom Kulturna dejavnost romske skupnosti v Slovenije Udeležence so nagovorili predsednik državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, predsednik odbora za kulturo, šolstvo in šport Branko Grims in poslanec Geza Džuban, ki je obudil nekaj spominov na svoje mladostne kolege Rome. Prisoten je bil tudi predsednik Zveze Romov Jože Horvat - Muc, ki je pripomnil, da bi bilo dobro, če bi poslanci kdaj pa kdaj prisluhnili tudi romskim problemom, ne pa samo glasbi. Na violino je igral Marijo Horvat - Palko, plesale so članice romske folklorna skupine Roma sam/Romi smo, romske in prekmurske pesmi pa je temperamentno zaigrala skupina Langa. Nastopajoči so navdušili gledalce poslance (Grims, Širca, Gulič, Džuban, Poszonec...) in drugo osebje iz parlamenta. Marjan Horvat AMONT Ugodni popust za okna in garažna vrata ARCONT Prodaj« in m o nula: Robtrt KOZAR i.p. Harcagov&čak 1ftc 9250 Gornja Radgono tet: 92 5631046 GSM: 041 539 204 Voltižiranje v Slove Tri dni nemške šole na Petanjcih Voltižiranje je po svetu posebna Športna disciplina v konjeniškem športu, ki se predstavlja na turnirjih - od lokalnih, državnih, mednarodnih do svetovnih. Ta šport se je v zadnjih letih zelo razvijal in se še razvija. Vedno več ljudi se odloči zanj. Voltižiranje se v marsičem razlikuje od drugih športnih disciplin. Lahko bi ga sicer primerjali z gimnastiko ali plesom, vendar je pri voltižiranju bistveno, da je pri tej športni disciplini poleg tekmovalca in trenerja še eno živo bitje, to je konj. Konj je v tem športnem timu najpomembnejši. V Sloveniji, kjer prevladuje večinoma le ena disciplina jahalnega Športa, to je preskakovanje ovir, se določene vaje vol-tižiranja uporabljajo kot vaje za ravnotežje v začetni šoli jahanja. V konjeniškem klubu Zaton, kamor je včlanjenih veliko majhnih otrok, so bile osnovne vaje volti-žiranja premalo. Vedno več je učencev, ki so premajhni, da bi se lahko vključili v šolo jahanja, zato so začeli razmišljati o voltižiranju kot športni disciplini. Kot klub z mladim in ambicioznim vodstvom so se i sH:,n zavedali, da so tisti, ki prebijajo L l^,f stvo je čim bolj razširiti to zvrst prejo prva vrata, se preostala sam®( ,,Pi‘1 že z lanskim nastopom na Živilsko* ,{ž v Gornji Radgoni pokazali, da bujejo za uspeh: primernega kuniJ ' d veliko volje. Učenje se je začelo '■ set, ki so jih kupili po spletu. velika priložnost, ki je seveda niso' Od 29. aprila do 1. maja so rko voltižiranja Comelio Seehubef s‘; J vijo prijatelji, ima svojo skupin0 ....,jj je že dvakrat zapored zasedla d n**- j3po f žičnih turnirjih v Nemčiji. Conny K UČ ' dve dekleti iz svoje skupine in v J , nih prijemov, odskokov, obratov bila, da bo konec leta spet prišla- ■ Connv so se učenci veliko nauri11«, čaka. Poleti bodo imeli šest Saških dirkah v Ljutomeru, na 5 sejmu v Gornji Radgoni in na K'" A , . Mariboru, kjer želijo pokazati, kaj ’ na konju! Res da bi se enkrat ra p?^ evropskih turnirjih, ampak do ■1 f A, zabava. it ustnik 112. maj 2005 (IZ)BRANO M možu v Precetincih, ki je »uniformiral« p U!*» h* tl 11» 3* jJ m' K >1 & f f C ž i t V Ljubljani ne bi naredili boljše tudi v Muri in vodil praktični pouk na poklicni šoli v M. Soboti ij^^Maševec “eMo M V Precet’neih živi L, »ar v c/ Roj se_ 'Ril'« ~ TLUIJV obleke P*' lcSi sk0-- *al 2animivega, rRU i "! niseni mogel ve-J preseneeeii sem '•< a,ea" obiskal in ^1 prepričal na l^ušesa. bi754etni debi kot ^rj^^Merdabi sina ^itw/1 ^ru^' sai ie ze 1 ■"■»aJ^'^paje, da ima in v njej z vc-.^^2'specializ‘-X1 lovske, gasi!-inpogreb-s^. ^vda mu gre dobro od rok tudi šivanje »navadnih« oblek, poleg tega pa visijo v njegovi delavnici še kape za moške, kakršne boste težko našli kje drugje. Nekoč je šival tudi usnjene plašče. Po usnje je hodil največkrat h konjskemu mesarju v Varaždin ali pa k strojarjem v Maribor. Za šivanje se je navdušila in priučila tudi njegova žena Terezija, ki pa je bila »zadolžena« pri hiši za druga dela; sedla je tudi na traktor, če je bilo potrebno. »Za krojača sem se izučil pri svojem očetu Mihaelu, kije imel prav tako krojaško delavnico tukaj v Precetincih. Seveda sem hodil tudi v poklicno oz. vajensko Šolo, ki je bila svojčas pri Mali Nedelji, pozneje pa sem si pridobil še diplomo, s katero sem postal diplomirani krojaški mojster. Tako sem lahko poučeval dijake tudi pri praktičnem pouku na poklicni Soli v Murski Soboti. Še prej sem bil eno leto zaposlen tudi v tovarni Mura v Murski Soboti kot krojač, tri leta kot mojster v tovarni Moda v Gornji Radgoni in dve leti na invalidskem zavodu v Ljutomeru kotprikrojevalec,« se spominja Mihael. Ves čas je šival tudi v domači delavnici, kjer je nastalo več kot tisoč uniform, od tega največ lovskih in gasilskih. Tako so mu leta 1970 zaupali tudi šivanje lovske uniforme za Miho Marinka, ki je tedaj veljal za visokega politika. Najprej se je srečal z njim v hotelu Grozd v Gornji Radgoni, kjer ga je izmeril od glave do pet. Čeprav si je Mihael po tihem zaželel, da bi mu visoki gost naročil in plačal brizganec, ker je bil žejen, je dobil le kavico. Vsega pa je imel dovolj, ko je prišel Mihael je imel tudi med našim obiskom nekaj modelov oblek, ki so čakale na končno obdelavo. Pri šivanju si pomaga s šivalnima birojema Zinger in Pfaff, ki sta stara več kot sedemdeset let. Miha Marinko s svojim spremstvom po gotovo obleko. . Dobili smo se v gostilni Do-manjko pri Vidmu ob Ščavnici. Malo me je bilo strah, če ne bo vse v redu. Končno je šel Marinko v posebno sobo. Najprej se je prišel pokazat v hlačah. Bile so mu do- bre. Eden od njegovih spremljevalcev je rekel, da mu niti v Ljubljani ne bi znali sešiti boljših. Potem sije pomeril še suknjič in... spet se je zaslišalo, kako sem ga dobro »zrihtal*. In potem smo pili in jedli do štirih zjutraj.« Besedilo in foto: Jože Graj h ^kovali smo oglase z možnostjo dodatnega zaslužka ^{večkrat gre za kataloško prodajo % ponudbe tudi na internetu 'n ”;l internetu k MlMilt na oglase. -'kolt: »ponujamo ji dodatnega ^tii' Informacij po te' »želite zaslu-h* mewhwf- bt k * «ašo spletno st-K % e do Ob n lev dr I k "'U b lh'1 mi poklicali vec " > -nujale delo z mož- nostjo velikega denarnega zaslužka. V večini primerov je šlo za prodajo različnih izdelkov, predvsem kozmetike. Stvar je zelo enostavna. Prijazni glas na drugi strani telefonske žice je uvodoma povedal, da gre za honorarno delo. Prodaja poteka ob pomoči katalogov, ki jih razdelite med sorodnike, prijatelje in znance. Zabičali so, da katalogov ne delite po nabiralnikih. Sedaj je od vas odvisno, koliko boste zaslužili Od vsakega kupca, ki bo pre- ko vas kupil izdelke, denimo kozmetično kolekcijo za nego telesa, je vaših tridesetih odstotkov od celotnega zneska nakupa. Določen znesek dobite še, če novačite nove ljudi, ki bodo prodajali in ki jih uvedete v ta posel. Tu morate sami presoditi, ali ste tega vešči. Verjetno morate poznati širok krog ljudi, biti morate komunikativni, prepričljivi; skratka morate imeti vrline odličnega prodajalca. V tej igri tudi ni kakšne velike zanke, na katero bi vas ujeli ali vas morda prinesli naokoli. Morate le premisliti in se odločiti, ali je takšna prodaja to, kar želite početi. Različni podobni oglasi so v zadnjem času preplavili še svetovni splet. Najprej smo na elektronski naslov, ki je bil pripisan oglasu in ki je ponujal velik kup denarja, poslali pošto, v kateri smo povprašali, ali nam lahko podrobneje razložijo, kaj moramo storiti oz. ali lahko predstavijo delo. Še isti dan smo dobili odgovor, da naj obiščemo točno določeno spletno stran. In sicer gre za stran ameriškega podjetja, ki se ukvarja, tako je zapisano, z bančnim servisom, ki bo uporabnikom delal hitre in poceni us- Krajna v vseh pogojih. ■^otector® zaščita. luge pri pošiljanju in prejemanju denarja. Podjetje naj bi prevzdp večino podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo po internetu. In kje tu vi nenormalno zaslužite? Najprej se morate včlaniti. Podjetje nato vsakemu novemu članu nakaže pet dolarjev. V zameno pa morate le reklamirati njihove storitve, vsak nov član oz, uporabnik, ki ga boste pregovorili, da se včlani, vam prinese dodatnih pet dolarjev. Stvar je torej preprosta. Podobno kot prodaja po katalogu. Več ljudi prepričate, več zaslužite. Vprašanje je, ali pri tem obogatite, vsa stvar obenem Še diši po že preverjeni zadevi, kot so bile nekoč zloglasne piramidne ali verižne igre. Zgornji primer oglasa po telefonu se zdi bolj ■pošten« kot slednji po spletu. Le od vas je odvisno, ali sodelovanje v takem poslovanju sprejmete. Računalniški strokovnjaki menijo, da je pri tem treba biti pozoren, kdo je na drugi strani. Tako moramo tistemu, s katerim poslujemo, zaupati. Prav tako naj se ne spuščamo v poslovanje z neznanimi in nepreverjenimi osebami. Zapišemo lahko še, da najbrž drži dejstvo, da se odločimo za delo, ki ga ponujajo tovrstni oglasi, čeprav vemo, da to ni najboljša rešitev, ker nimamo nikjer drugje prave zapo-slitve'ali možnosti zanjo. Moramo pa paziti, da nas ponudniki oglasov, po domače povedano, ne pri- nesejo naokoli. A. Bed ek Barometer Maria Pozsonec, madžarska narodnostna poslanka, meni, da 17. avgusta nimamo česa praznovati, ker naj bi bili v tistem času tako Slovenci kot Madžari drobiž v rokah velesil. Morda, ampak na ta dan smo Prekmurci ponovno pokazali, da smo Slovenci in da sodimo k matici. Marusja Uhernik, profesorica nemščina in mentorica, katere dijaka sta dobila prvi dve priznanji na mednarodnem literarnem natečaju za mlade avtorje in avtorice avstrijske založbe Perplex iz Gradca. Silva Kovač je skupaj z možem ljubiteljica in organizatorka razstave zastav 750, bolj znanih kot fickov, v Gornji Radgoni. Anton Kampuš, gornjerad-gonski župan, je pri projektu elektrarn na Muri že malo previdnejši, kljub temu pa bi moral jasno povedati, kakšen tip elektrarn je optimum, ki ga prenese Muca. Če bo vse prepustil »stroki«, se lahko zgodi, da bo ta pristala le in samo pri akumulacijskih elektrarnah. t » ekstremnimi vremenskimi vplivi. Izboljšana je njihova vzdržljivost ohranja prvotr^ dol00 videti kot nova. Pet prednosti Protector« površine. —* * • >*• ““ **“• —■* edonN zaradi UV-žarkov, 0 boljša zaščita pred '^Monaka številka: 080 20 30, www.bramac.si RECI STREHI PREPROSTO •BRAMAC- Če se vidite v tem in imate žilico za tako početje, mislimo na prodajo izdelkov preko katalogov, se lahko odločite za delo. Je pa vprašanje, koliko boste zaslužili, in ali boste res obogateli, kotvam bodo obljubili. V poslovanje po internetu pa se ne spuščajte, če ne veste, s kom imate opravka na drugi strani. Jože Hajdinjak, član komisije za rešitev Optimuma, je Druscuvichu jasno povedal, da se njegove igre ne bodo šli več. MEJA 12. maj 2005 Hotiški brod spet razvnel mejno vprašanje Rupel zahteva vrnitev broda in poziva k mirnemu reševanju Poslanec Jožef Horvat mu bo postavil poslansko vprašanje Hrvaški inšpektor za varnost plovbe Dragan Mijič je 28. aprila pregledal hotiški brod na reki Muri med Hotizo in Sv. Martinom na Muri in do nadaljnjega prepovedal njegovo uporabo. Po navedbah v zapisniku, ki ga je izročil brodarju, ta pa ga je po ženi postal predsedniku Krajevne skupnosti Hotiza Štefanu Sobočanu, je ugotovil, da brodar Ignac Lebar pri sebi ni imel potrebnih dokumentov, pri plovbi pa si pomaga z dodatno vrvjo, za kar nima dovoljenja. Odredil je odstranitev dodatne vrvi in prepovedal plovbo broda, dokler se ne zagotovi varnost. Inšpektor ustavil brod, KS Hotiza pa načela še vprašanje mostu in hrvaških mejnih policistov Svet krajevne skupnosti se je zaradi tega 2. maja sestal s poslancem državnega zbora Jožefom Horvatom, saj je menil, da gre za načrtni pritisk Hrvaške. Horvat je naslednji dan v pismu Dimitriju Ruplu navedel, da je hrvaški inšpektor ustavil hotiški brod in dodal še druge probleme. Zapisal je, da so krajani začudeni, da oborožena hrvaška policija prihaja na mejni prehod Hotiza po slovenskem ozemlju skozi šest vasi, da Hrvati Obisk v. d. generalnega direktorja z Ministrstva za zunanje zadeve Andreja Logarja na Hotizi je potekal za zaprtimi vrati. Dimitrij Rupel hrvaško stran poziva, da vrne brod, Hotiza ne pa k mirni rešitvi zapleta. Ta namreč ni v državnem interesu v času, ko Slovenija s parafiranim sporazumom Drnovšek - Račan o meji pričakuje mednarodno arbitražo in se bori za ohranitev SOPS-a tudi po schengenskem režimu. želijo po lokalni cesti za gradnjo mostu dovažati veliko količino gradbenega materiala in da so razočarani nad lokacijo maloobmejnega prehoda, ki je postavljen dober kilometer od Mure, kjer je ob osamosvojitvi Slovenije potekala meja s Hrvaško. Čez dva dni je župan občine Sv. Martin na Muri Franjo Makovec predsednika Krajevne skupnosti Hotiza Štefana Sobočana obvestil, da so odpeli brod in ga zasidrali na desni strani reke Mure ter splavili svojega, ki je takoj začel z obratovanjem, saj so ga pritrdili na obstoječo hotiško vrv. Že naslednji dan Horvat o tem informira vodstvo stranke NSi, ministrstvo za zunanje zadeve in ministra dr, Rupla. Ta je poklical hrvaško zunanjo ministrico Kolindo Gabar Kita-rovič in napovedal, da bo v ponedeljek, 9 maja, Hotizo obiskala delegacija ministrstva za zunanje zadeve v sestavi Marko Vrevc in Dušan Fatur. Civilna družba Slovenije za mejo v Istri in KS Hotiza od države zahtevata urejanje meddržavnih odnosov V nedeljo, 8. maja, sta prišla na Hotizo v imenu Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri Danijel Starman in Joško Joras. Na skupnem sestanku s svetom krajevne skupnosti so po ugotovitvi, da gre za ponovno protipravno in agresivno rav nanje Hrvaške do Slovenije, objavili sedem zahtev. Ključna zahteva je takojšnja vzpostavitev slovenske suverenosti do reke Mure, kot je bila na dan 25. junija 1991, ter dogovor s Hrvaško o skupni gradnji mostu, kamor bi preselili kontrolno točko oziroma mejni prehod. S Poslanec v državnem zboru Jožef Horvat bo na 6. redni seji državnega zbora 16. majavzve-zi z zaščito slovenskih interesov in problematiko odnosov s Hrvaško ministru Dimitriju Ruplu postavil poslansko vprašanje. Svetniško vprašanje je za zasedanje državnega sveta dan pozneje napovedal tudi Marjan Maučec. tem sta lokalni skupnosti Hotiza in Sv Martin na Muri pisno soglašali že 8. februarja 2002. Druge zahteve so vrnitev broda in njegova neovirana plovba, ustanovitev diplomatske komisije za mejo s Hrvaško, o ravnanju Hrvaške je treba seznaniti evropske inštitucije in članice EU, Hrvaški pa nemudoma posredovati protestno noto KS Hotiza bo župana občine Sv. Martin na Muri Franja Makovca naznanila tudi zaradi suma kaznivega dejanja, krajevna skupnost pa ne sprejeme za ponedeljek napovedane delegacije Ministrstva za zunanje zadeve, saj je ta v sestavi Dušan Fatur in Marko Vrevc po diplomatski ravni neprimerna za reševanje hudega incidenta hrvaške oblasti. Zunanji minister Dimitrij Rupel je v ponedeljek zjutraj v pismu poslancu Jožefu Horvatu sporočil, da bo na Hotizo prišel v. d. generalnega direktorja Andrej Logar. Ta se je potem ob desetih srečal s predstavniki krajevne skupnosti, z njim pa sta prišla tudi Fatur in Vrevc. Srečanje je bilo zaprto za javnost. Kako so speljali hotiški brod na hrvaško stran Kronologija dogodkov ali povzetek politizacije primera ima zanimivo ozadje. Čeprav je hrvaški inšpektor hotiški brod ustavil predvsem zaradi nevarnosti plovbe z dodatno vrvjo, je brodar Ignac Lebar v pogovoru z novinarji dejal, da brez nje v prihodnje ne bo mogel voziti niti hrvaški brod, ki ga je z Žabmka s traktorjem sam privlekel po reki navzgor. Graditelji mostu, ki ga gradijo tik ob brodu, so namreč na desni brežini Mure zabili in zasipali pilote in tako ustvarili mrtvi tok, zaradi česar brod brez dodatne vrvi težko izpluje v deroči tok reke, ki krat ponovljenih izjavah seščine, da bo brod tako d' / njihova last Hrvaška ilran setimi leti od KS zahtevali(. strira pri njih, vendar je i'5 * h pri slovenski registraciji- r obnavljali plovno dovoP^pj pl°f * pa piše, da je brodu do*0 ,. dokler se z medna rodni151 * . ne uredi drugače. Sledni voljenje so dobili na jr, pregleda, ki ga je opra*''1’ iP1 u' I morstvo iz Kopra. HotisK' •’ c vsa potrebna dovoljenja P dokaz o slovenski suvet£^ osamosvojitvi segala dot Brodar Ignac Lebar, ki ima začasno bivališče na Hrvaškem, je hotiški brod želel spraviti v roke partnerskemu podjetju. Kerstem ni uspel, ga je pred lokalnimi volitvami na Hrvaškem najprej ustavil hrvaški inšpektor, Franjo Makovec, župan Sv. Martina na Muri, pa gaje dal odpeti. ga prepelje na drugo stran. Hrvaški brod je dal privleči in namesto hotiškega pripeti Franjo Makovec, kar je tudi izjavil za televizijo, to pa da je storil zaradi odločbe inšpektorja in dolžnosti, da zagotovi prometno komunikacijo. Ta brod prej ni bil v obratovanju, saj so ga domačini uporabljali zgolj za lov in ribolov, svoj čas pa je rabil za potrebe vojske, kljub temu pa je moral biti pred kratkim temeljito obnovljen. Odet je v sveže barve, tako da ob njem hotiški brod, ki so ga zaradi varnosti zasidrali tik za piloti, kaže še bolj klavrno podobo. Vzdrževanje hotiškega broda, ki ga sedaj hrvaška stran postavlja kot izhodišče za nastalo situacijo, pa ima spet svoje ozadje. Zaradi lastnih interesov brodar dokumentov o registraciji broda inšpektorju ni pokazal Ignac Lebar vozi hotiški brod že petnajst let, KS Hotiza pa je z njim pred petimi sklenila tudi najemno pogodbo. Toda Lebar je pred dnevi novinarjem povedal, da za najemnino prispevata oba s partnerjem, in sicer vsak po tri tisoč tolarjev na mesec osem mesecev v letu. Lebar tudi trdi, da krajevna skupnost ni hotela vlagati v obnovo broda in da je hrvaški inšpektor že tri leta opozarjal na njegove pomanjkljivosti, vendar so se doslej ob pijači vedno nekako zmenili. KS Hotiza bo ob pravni pomoči Danijela Starmana župani Sveti Martin na Muri Franja Makovca naznanila pri državni W bari Brezigar zaradi suma kaznivega dejanja tatvine. Slovel 1 cija, pri kateri je KS prijavila odtujitev broda, je namreč za reševanje le-tega ni pristojna. Štefan Sobočan trdi drugače. Po najemni pogodbi je brodar dolžan skrbeti za brod kot dober gospodar, kar pa Lebar ni bil Krajevna skupnost je Lebarju tudi izročila vse potrebne dokumente, tako izvod najemne pogodbe kot dokument o plovnem dovoljenju iz leta 2003, ki ga je izdala Upravna enota Lendava, vendar jih slednji inšpektorju ni pokazal. Lebar, ki ima začasno bivališče prijavljeno na hrvaški strani in na naslov katerega je tudi prejel odločbo inšpektorja, naj bi tako ravnal zaradi osebnega interesa ali poslov, ki jih vodi s partnerjem. Sam je povedal, da imata s Stjepanom Goričancem na drugi strani Mure kantino. Ob mostu, ki ga gradi Hrvaška, bi torej brod ostal zgolj kot turistična zanimivost. Hotiški brod s slovenskim plovnim dovoljenjem Lebar je najprej od krajevne skupnosti zahteval obnovo, za kar naj bi ta odštela nekaj milijonov, potem pa je prišel še z besedno ponudbo, da naj brod da v najem podjetju njegovega partnerja, ki bo potem vse to uredil. Štefan Sobočan na tako drago obnovo ni pristal, in to zaradi negotove usode broda, zavrnil pa je tudi ponudbo za prodajo ali najem. Da pri vsem le ne gre zgolj za poslovni, ampak tudi za nacionalni interes, je vodstvu krajevne skupnosti postalo jasno ob več- Brod, s katerim hrvaške volitve sporazum Rača*1' Drnovšek, SOP^ I” schengenski Da je inšpektor, ki je 'c' •’ ' prepovedjo uporabe pk^ 'p p®'j vno sedaj, v krajevni skup ’ ... jejo s hrvaškimi volicv«'1”’ pa dogodke na Hotizi ra |J- , j trij Rupel. V ponedel/ko*^^ slancu Jožefu Horvatu p »Sicer mislim, da Hrvat«"' veselja s pretiranim -dnji teden imajo lokalfl' vensko razburjenje tne?1".$ Jj** sti kakšno točko * Polin mpi^1 broda, ki mu je Kraje’'1’;1 * SP'Lr za ob podpori < 'svilne e za mejo v Istri pripela 1 ()(, // ,. matiko z zahtevamizfl' (JlJ * ■ vanje odnosov med dfZ‘\'2/ bini za Rupla ni v predlogu za imenovan/1 tske komisije namre P- pru J celoti odpovedali spo1^. f. .■ ■ Račan, ki je bil pa^3"’ pj/ nopravno pomeni, d' končana kol veni. n3,nu, P"' / preostane samo ? se sporazum 5OP5- *^r. da ohranimo SOPa * y ।' ;/ mo za njegovo iTl|avi’‘r . pisal Rupel. Gre šanje ohranitve spor -'1 sodelovanju med ■ genskem režimu, saj, dj navalci, v določeni! 11 I Rupel, ki je kolegi«* tarovič tudi prosu . I Horvata v pismu ■' fr | zahteve KS izvedel ^t^9 J Majda Horvat, J I VBINIKt 12. maj 2005 KULTURA 11 opomin Viktor Vrbnjak (1934-2005) £ rt1 ■t)! 0* df rf P1 |F ii F' F I IH’ F F a * if r .1 t I f I J dnevi smo se na ^""Selnici ob Dravi Uku * ?flai'|T fii prijatelji Viktorja Vr- '"dQmaizSe- Ho tiv ^,W' večkrat ^is^.^čalitOpro. ^T^^'orupotele- "''moramo imeti Sr "'Inm w povprašali V'-hi boš poslal ti-^Z'^'OdrMa' štajerskem naro- "'k lv^ ",',’, 1 ^T-'i.fuJ-u in še ^arjalipo tele-ne (H*, -^ia nepričako-"i. ..' ^smrt nam je ^, l|' ' teboj za vselej leti s j/ "n'"’virion fta-* n2 nePonovljivo, Prikazal Sla-r*1- ir J? 1' zasluge, Slovenci 11 pridruilli '^t^ki narodnjak ui j"* /r ostal nedolg l?^"1^ Whim sode-dopisn- ^h^t^tajali. Ostal ^desetem letu . ' otrok, Šolar, ' ^ub ubožnemu j.,1 >' dijaške- e’nu in kasnejše-’ vetide na >>hh'r Ik, Zanesljiv ra- tir,ti "',lt‘f:-lr ^naL^^S^nost it •■■■■’.,■„'’ '" "ozgodovin- • ' •■. ^’Pravičen, re-■„' .^^nesijivo, a V® ■■■ Vvsehtvo-lh^aletr2 raztn^eso hernia- „ 'a;,' 'l^nosti V od- ‘■<1 -• svoj izvedle pedm mrkega zbora Društva u pokojen cev Ljutomer (na sliki). Po 'aknru ■/tinrmoil|( UubeLabe so pevke, katerih povprečna starost se giblje od 6D do 65 let. In M so nastopile že po več krajih Slovenije in tujine, zapete okrt^ diajMtmed ka-tenmi je biio precej ljudskih (Tn drobne ki:‘ jp -. hn«a=aa Rožanavrtu 1 nekaj pa tudi vzetih iz sodobnega časa (Hvala Vlaha Paijetka). Zbor sestavljajo: Ivica Potočnik, M Ika Sin- Mar in Lebarič, Marta La sbaher. Marija Podgorelec Milena Studnička (vse prvi sopran), Frančka Gr-nJak, Angela Jurkovič, UeakjoZadravce, Braeu Preleti5«"^ ŠauigtKdn^ sopran). Marija Prelog, Mir i P ‘tiar Cecilija Pihler, Marta Brumen (prvi alt), Terezija Štrakl, Majda Regoršek, Frančiška Vidovič (drugi alt). Včasih jih na harmoniki spremlja Janko Žunlč. Kot gostje so nastopile flavtistke komorne skupine Tuti Fluti pri KUD-u Ivana Kaučiča iz Ljutomera, ktjih vodi viasia WWi, poleg nje pa sov skupini se Dana Slavic. Somu m Vučko. Mojca Vizjak m bušn M.vnaht banice lupine lut Fluti na iftvdlrdBl« Ucndcc-cnna (Antante Con Motoj. Waiuniisekti (Tn Miniature I ieskff-arj^ iZcraMpeuj Sin-.-nnm^j iCnčck na vrtu), Preglja (Tam u dolu), Kalana Zazibalka), Maska (Mlatici) m priredbo ljudske Kako bom ljubila. T K. Kako je Miki videl svet izpod mize V prostorih galerije PAC v Murski Soboti je bila prva predstavitev nove knjižne novosti izpod peresa Milivoja Mikija Roša. S knjigo Kak san vido svejt spod stola/Kako sem videl svet izpod mize se Milivoj Roš vrača v najpomembnejše okolje svojega ustvarjanja, v Porabje. V knjigi je zbranih 21 zgodb odraščajočega mladeniča, ki svet odraslih opazuje izpod mize in ga dojema dobesedno, zato večkrat prihaja do komičnih situacij. Roš je zgodbe napisal v pocabskem narečju, zraven pa jih je zapisal še v slovenskem knjižnem jeziku. Knjigi je dodana še zgoščenka z desetimi zgodbami, med katerimi je ena tudi takšna, ki je ne najdemo v knjigi. »Že dvanajst ali trinajst let pišem v rubriko Pisma iz Murske Sobote za časopis Porabje. In tako me je urednica Marjana Sukič nekoč prosila, da naj napišem nekaj zgodb za njihov otroški kotiček. Nastala je serija zgodb, ki sem jih izdal v knjigi, čeprav pišem že nove zgodbe. Te zgodbe pa sem začel tudi brati na radiu Monošter, in ker so me ljudje prosili, da bi jih radi večkrat slišali, sem prišel na misel, da bi lahko ob knjigi izdal tudi zgoščenko,« je dejal Milivoj Miki Roš. CD-ja ne bo v prosti prodaji, posamezno pa ga bodo dobile le pomurske knjižnice. Pri projektu so se avtorju pridružili še njegovi sodelavci in prijatelji Robert Titan Felix (urednik knjige), Sandi Červek, Igor Benko, Boris Černi in sodelavci Urednik Robert Titan Felix in pisatelj Milivoj M. Roš Radia Monošter. Robert Titan Felix je opozoril, da je izid Roševega dela že 22 knjiga iz založbe Edicije revije Separatio. Po tiskovni konferenci se je Miki Roš na ploščadi pred Zavarovalnico Triglav srečal z učenci pomurskih osnovnih šol, katerim je zaigral tudi Mikijev dolgoletni prijatelj Adi Smolar. Vsaka od pomurskih osnovnošolskih knjižnic je dobila po dva izvoda nove Roševe knjige. Pisatelj sam pa se je skupaj s prijatelji in sodelavci udeležil tudi krajšega izleta v Porabje, kjer so podarili knjige šoli in županu na Gornjem Seniku. Aktivni dan Mikija Rbša se je končal z literarnim večerom ob 19 uri. T. K. Lipovski pesmari - Peter Jeneš, Ljudske pevke KUD Lipovci -Vera Bezjak, Ljudske pevke KUD Budinci - Jože SlaviČek, Ljudske pevke DPM Dokležovje - Leon Kuzma, Pevsko društvo Selo -Marjan Nemec, Pevci in godci TD Vrtanek - Marija AmbruŠ, Tamburaška skupina Odpisani Cankova - Drago Rojko, Melin-čki Ciglari - Martin Majcen, Ljudski pevci KUD France Prešeren Grad - Jožef Slaviček, Ljudski pevci iz Gornjega Senika - Vera Gašpar, Ljudske pevke iz Meli-n ec - Marija Pozderec, Kvartet ljudskih pevcev KUD Jožef Kosič - Štefan Vogrin. Na območnem srečanju odraslih pevskih zborov v maju so sodelovali MePZ Štefana Kovača - Alenka Brulc Šiplič, MePZ sv. Nikolaja - Marjan Potočnik, ŽPZ medicinskih sester - Anka Suhadolnik, Ženska vokalna skupina Zarja Puconci - Marjan Povh, MPZ Društva vinogradnikov Goričko - Jožef Slaviček, Vokalno društvo Bel Canto - Gabriela Bratina, Ženski akademski pevski zbor Vugaš - Milena Kralj Buzeti. Selektor je bil Karli Leskovec, na regijsko tekmovanje pa se bo verjetno uvrstil MePZ Štefana Kovača. S tem pa še ni vsega konec, ob koncu tedna pričakujemo srečanje odraslih gledaliških skupin v soboškem gradu, junija pa medobmočno srečanje pihalnih godb. B. B. L na Internetu: www.vestnik.si Podrtje zn tatomiranje. b. Hcigla 13. M $•&!>(» Celjski grofje Ljubiteljsko dramsko društvo Sveti Jurij ob Ščavnici je konec preteklega tedna - v spomin na stoto obletnico rojstva rojaka dr. Bratka Krefta - uprizorilo njegovo zgodovinsko dramo v petih dejanjih Celjski grofje. Petnajst igralcev, Franca Lančiča (Herman II), Franca Šijanca (Friderik), Slavico Trstanjak (Barbara), Danijela Močnika (Ulrik), Suzano Šijanec (Veronika), Alojza Štuheca (Jošt von Helfensberg), Franca Čuša (pater Gregor), Mirana šijanca (Eneas Silvius Piccolomini), Janeza Tibauta (sodnik), Borisa Kovačiča (pravdač), Primoža Žnuderla (orožar), Branka Gerlilca (padar), Srečka šijanca (pekovski mojster), Marka Ajeca (trgovec) in Edija Sedmaka (gvardijan celjskih minoritov), je ves čas spretno vodil Ivo Žnidarič, režiser igre. Tudi kulise so bile delo domačega mojstra, Janka Kocbeka, nepogrešljivo vlogo pa je imela tudi Šepetalka Manja Tišler. Kreftova drama je prva verna in nepotvorjena slika Celjanov v naši literaturi, opozori pa tudi na razna družbena nasprotja tiste dobe. Segajo v 15. stoletje, ko so bili Celjani na vrhuncu svoje politične moči, hkrati pa so se že kazali prvi znaki prihajajoče dobe meščanstva. Vsi karakterji v igri so vseskozi stvarni, z ostrim psihološkim darom in zgodovinskim gradivom osvetljeni, prav tako ostra, zgoščena gradnja dejanja in dialoga, ki doseže v tretjem dejanju svoj dramaturški in miselni vrh. Vse se dogaja v času, ki pomeni že zaton Celjskih grofov. Ta zaton napoveduje punt kmeta na grajskem dvorišču: simbol prihodnjih puntov, ki bodo fevdalni red, ki ga predstavlja Herman, omajali v temeljih. Drama s podobo Hermana izraža rekviem tiranstvu, ki ga ta tudi pooseblja, njegove besede veljajo za oblast in trdo pest. Pravdač na drugi strani izpoveduje humanistične nazore, je glasnik novega razreda, saj je za Krefta značilno, da svoje zgodovinske drame postavlja v prelomna zgodovinska obdobja -ko napredno zmaguje nad zaostalim. Zgodovinska snov je Kreftu vedno izhodišče za družbenozgodovinsko dramo, ki naj poudari razredne boje, konflikte med naprednimi in nazadnjaškimi silami družbenega razvoja. Samo zgodba ni toliko pomembna, kot je pomemben pogled na družbena dogajanja v prelomnem zgodovinskem času- V celoti je izražen kritičen pogled na družbeno dogajanje v dveh pogledih, pogled nastajajočega družbenega razreda (pravdačev pogled), drugi pa je pogled Hermana. Sicer pa so se -novopečeni« igralci z igro zares potrudili in vsi, ki ste jo zamudili, si jo lahko ponovno ogledate že to soboto, 14. maja, ob 20. uri, ko jo bodo uprizorili na župnijskem dvorišču pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Če bo slabo vreme, bo predstava v kulturnem domu. Vanja Poljanec, foto: N. J. INTERVJU 12. maj 2005 - 12 Z Rudijem Cipotom o zamujenih in novih razvojnih priložnostih Pomuija V Pomurju nimamo" ustreznega liderja Premajhna enotnost ter zaprtost pred kadri in novimi idejami sta med drugim razloga, da regija razvojno zaostaja Rudi Cipot, direktor območne enote Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti, že četrt stoletja sodi med vodilne pomurske gospodarstvenike, ki odločilno sooblikujejo dogajanja v regiji. Razmeroma zgodaj, pri enaindvajsetih letih in pol, je diplomiral iz matematike in bi lahko ostal kot asistent na elektrotehniški fakulteti, vendar se je vrnil v Pomurje. Pravi, da je na vrnitev odločilno vplivala predvsem njegova navezanost na družino, na starše, saj ceni njihov trud, da so mu omogočili šolanje. Mnogi mladi, ki končajo študij, ne sledijo njegovemu zgledu in se ne vračajo. Če bi vsi direktorji odpirali vrata mladim Pomurcem in jim znotraj firm omogočali izdelavo seminarskih in diplomskih nalog, bi to mlade gotovo bolj privabilo, da se vračajo v pokrajino. Pri nas v firmi smo vse nove projekte povezali s študenti, v naši knjižnici je množica seminarskih in diplomskih nalog in mi smo iz množice teh nalog oblikovali notranjo organizacijsko strukturo ter sisteme in koncepte vodenja firme. Največja napaka direktorjev je, da mladih ne privabljajo, da bi pri njih delali različne raziskovalne naloge. Če mladim ne bomo dovolili, da bi prišli v firmo in bi z njimi zavel nov veter, ne bo sprememb in ne bo rezultatov. Danes je v podjetjih potrebno tudi novo znanje, potrebno je znanje tujih jezikov, računalništva, žal pa se marsikje še vedno dogaja, da menedžerji tega ne obvladajo. Pomeni, da jih je čas povozil, in tam tudi ustreznih rezultatov ni mogoče pričakovati. Začeli ste kot profesor matematike? Šest let sem poučeval na gimnaziji, k zavarovalnici pa sem prišel povsem po naključju. Veliko neurje leta 1978 nam je razkrilo streho, pomagal sem pri popravilu in se srečal z zavarovalnimi zastopniki, ki so me povabili k sodelovanju. Prijavil sem se, opravil razgovor, bil sem sprejet in bil sem med prvimi s fakultetno izobrazbo, ki so takrat delali pri zavarovalnici. Postal sem vodja sektorja in moje delo od takrat ni bilo več povezano z matematiko. Seznanjati sem se moral z zavarovalnimi pogoji, spoznaval sem ekonomijo in takrat sem spoznal, da je življenje eno samo učenje. To spoznanje sem prenesel tudi na firmo, spodbujam sodelavce, da se nenehno izobražujejo, zato tudi pravimo, da smo učeče se podjetje. Prvi v Sloveniji in edini smo dvakrat dobili priznanje za učeče se podjetje. Izobraževanje je stalni proces in kdor se tega ne loti, ne zmaguje. In prav v tem je problem pomurskega gospodarstva. Že ves čas trdim, da se pomurski menedžerji premalo izobražujejo, premalo poznajo sodobne koncepte vodenja, ne znajo motivirati zaposlenih in ne uvajajo dovolj sprememb. Nenehno poudarjate tudi nujnost povezanosti podjetja z okoljem, v katerem deluje. Firma zmaguje, če ne dela le zase, pač pa dela tudi za druge, za okolje. Družbena odgovornost ni v tem, da daš nekemu klubu 30 milijonov tolarjev. Družbena odgovornost je, da sodeluješ s celotnim okoljem, in v naši firmi smo si zastavili takšen cilj. Sam že dolgo časa vodim ZOTK, tu smo ustanovili prvi regionalni center za tehnično kulturo in naši otroci na tem področju dosegajo nadpovprečne rezultate v primerjavi z drugimi v Sloveniji. In to na nivoju osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, nato pa se izgubijo. In to je narobe, zato bi bilo tu treba razvijati tudi višje in visoko šolstvo. Če ne bi bilo zavarovalnice, ne bi bilo ZOTK, ne bi bilo gasilcev, takšnih, kot so danes. Trdim, da je naša ZOTK najboljša v Sloveniji, podobno velja tudi za gasilce in še za koga drugega Dobra tri desetletja že živite in delate v tem okolju. Regija Je v tem času napredovala, kljub vsemu pa v primerjavi z drugimi zaostaja, razkorak v razvitosti se povečuje. Zakaj? Vzrok za to je predvsem v slabem medsebojnem sodelovanju Že leta 1994 sem na območni gospodarski zbornici opozarjal, da delamo napako, ker podjetja med sabo ne zamenjajo lastništva. Bili smo idealna regija, saj je ABC Pomurka združevala tako rekoč kompletno predelovalno industrijo in v to povezavo bi lahko vključili še druge. Primorcem je to uspelo, zato so ključne razvojne faktorje obdržali pri sebi, Pomurcem to ni uspelo. Mi smo našo lastnino tako rekoč podarili drugim, saj prave skrbi za to lastnino doma ni bilo. Nekateri vodilni pomurski gospodarstveniki so mi takrat povedali, da lastnina ni pomembna, oni bodo le menedžerkah. In kaj se je zgodilo? Vseh teh firm danes ni več, prevzeli so jih drugi. Izgubili smo Potrošnik, Radensko, Pomursko banko in še kakšna uspešna firma je na podobni poti. Pa vendarle ste pri vseh teh dogajanjih tudi sami sodelovali. Se ne čutite odgovornega, da je prišlo do tega? Bil sem zraven, vendar sem temu vedno nasprotoval. Kjer koli v nadzornih svetih sem sodeloval, sem se vedno zoperstavljal temu, kar se je zgodilo, žal pa sem povsod imel le en glas. Kot sem že dejal, sem svoje stališče jasno in eksplicitno povedal na upravnem odboru območne gospodarske zbornice, v katerem so bili takrat najodgovornejši pomurski gospodarstveniki. Opozarjal sem, da bi morali ovrednotiti svojo lastnino in jo med sabo zamenjati, vendar pri drugih za to ni bilo interesa. Navsezadnje so bila ta pomurska podjetja med seboj življenjsko povezana in od tistega trenutka, ko ni prišlo do zamenjave lastništva, med firmami tudi ni bilo več pravega sodelovanja. In največje zlo za regijo je, da tega sodelovanja še vedno ni. Regija je močna toliko, kolikor drži skupaj, in gospodarstvo je tako močno, kot so močne vse firme skupaj. Ker povezav in izmenjave lastništva ni bilo, so se posamez- Največji problem pomurske regije je zavist. Če si boljši od drugih, ne doživiš pohvale, prej ti začnejo metati polena pod noge. ne firme zaprle, posledice pa so jasne. VzrokJe verjetno tudi v tem, da Pomurje nikoli ni imelo in tudi zdaj nima liderja, dovolj močnega in avtoritativnega človeka, ki bi uspel povezati, začrtati in peljati razvoj regije. To je dejstvo in to se v praksi potrjuje v nekaterih slovenskih regijah. Tam, kjer imajo dobrega voditelja, rezultati ne izostajajo. Pomurje tega ni imelo. Potreben bi bil nekdo, ki dosega rezultate v svojem podjetju, da so ti lahko za vzor drugim, in vleče naprej rudi druge, da mu sledijo. Sami ste bili ves čas med vodilnimi pomurskimi gospodarstveniki. Zakaj vam ni uspelo prevzeti tega li-derstva? To sem sam pri sebi dostikrat razčiščeval. Morda nisem imel dovolj mehke komunikacije, saj sem bi večkrat zelo kritičen, agresiven, prehitro sem želel nekaj spremeniti, zato mi je velikokrat tudi spodletelo. Vedno me je motilo, da pomurski direktorji nismo uspeli najti časa, da bi se vsaj občasno srečali na kakšnem kakovostnem predavanju. Sam sem organiziral vrsto takšnih predavanj in nanje povabil najuglednejše strokovnjake, pa na njih ni bilo tistih, ki so jim bila ta predavanja namenjena. Prihajali so mladi podjetniki, ni pa bilo ključnih gospodarstvenikov. Morda nisem bil dovolj kakovosten motivator in komu-nikator, da bi jih uspel pritegniti. Ugotavljam pa, da tudi sedanji vodji kluba podjetnikov in menedžerjev Pomurja ne uspeva povezati direktorjev. Na zahodu je pravilo, da ljudje menjavajo službe, ne ostanejo ves Čas na enem delovnem mestu. Vi ste dejansko že več kot četrt stoletja pri zavarovalnici. Začel sem kot profesor na gimnaziji in po Šestih letih pouče- vanja sem tam pustil določeno sled. Poskusil sem v politiki, bil dve leti na partiji na občinskem komiteju, vendar sem spoznal, da nisem primeren za to funkcijo, saj sem bil preveč direkten. Morda bi še lahko menjal zaposlitev, vendar sem ostal pri zavarovalnici, saj sem tu našel dovolj izzivov tudi za svoj lastni osebnostni razvoj. Zakaj niste sprejeli izziva, ko so vas povabili v Muro, ki se je znašla v težavah? Za to bi se odločil le, če bi prišel v Muro s svojo ekipo. To ni bila enostavna odločitev, zato je ne moreš sprejeti kar tako, brez dogovora z družino. Sam bi k sanaciji Mure pristopil na nekoliko drugačen, manj mehak način, to pa bi imelo določene posledice. Način sanacije, ki jo vodi Borut Meh, je hvalevreden in bolj socialen. Sam bi izpeljal, če bi sprejel ta izziv, drugačen scenarij. Po družinskem posvetu sem prišel do sklepa, da se pri mojih letih ni pametno spuščati v to, saj bi si ustvaril številne probleme in tudi zamere, zato ponudbe nisem sprejel. Morda je bila to moja značajska slabost, vendar če bi bil takrat star 35 Zavedam se, da sem tudi sam soodgovoren za stanje v regiji. Če pogledate v različne zapisnike, boste ugotovili, da sem opozarjal na težave in predlagal spremembe, žal pa pri tem nisem imel dovolj podpore. let, bi izziv zagotovo sprejel. Mislim pa, da je Mura potrebovala zunanjega človeka in Meh je dobra rešitev. Pa še nekaj moram dodati. Ugotavljam, da se v Pomurju domače znanje premalo ceni, kar potrjujejo tudi moja predavanja, na katera je drugod velik odziv, v Pomurju pa ga ni. Kako zdaj s časovno distanco gledate na dogajanja v preteklosti? Katere so bile največje napake in katere priložnosti smo zamudili? Ne želim kritizirati posameznikov, vendar nekatera trepljanja takratne vodilne garniture po ramenih niso bila pravilna. Odgovorni takrat niso doumeli, da je življenje sestavljeno iz neprestanega spreminjanja. Mura, denimo, v Času svojega največjega razcveta, ko so bile možnosti za to, ni naredila ničesar pri iskanju novih programov. To je nakazovalo, da smo regija, ki želi preživeti z enim programom, kar je bilo narobe. Na drugi strani pa sem prepričan, da je takratni sistem ABC Pomurka ponujal določene razvojne impulze, saj je bila posledica povezovanja znotraj sistema tudi določena trgovinska dinamika Zdi se mi velika škoda, da je prišlo do razpada sistema, vzrok za to pa je v tem, da nekaterim te povezave niso bile pogodu in so želeli biti samostojni - kot petelin na svojem gnojišču. Prepričan sem, da če bi sistem ABC Pomurka ostal in ne bi prišlo do razpada, bi bila danes regija bistveno razvitejša. Kje vidite razvojno priložnost Pomurja? Ena od možnosti je vsekakor v turizmu, v povezavi z drugimi dejavnostmi. Projekt, ki ga je zastavila Maučečeva v sodelovanju z Buzetijevo, je gotovo eden od primernih, vendar se bojim, da bo zastal. Tu imamo številne možnosti in priložnosti, ki pa jih žal ne izkoristimo ustrezno. VendarJe tudi za razvoj turizma potrebno znanje, ki pa ga žal primanjkuje. Turizem, v katerem se bodo šivilje prekvalificirale v natakarice in sobarice, gotovo ni prava usmeritev. Uvedba višješolskega študija turizma na tem območju je načrtovana in to je vključeno tudi v strateški izvedbeni načrt pomurske regionalne razvojne strategije. Znotraj rakičanskega visokošolskega izobraževalnega centra naj bi se oblikovalo več programov in eden od teh je tudi študijski program za turizem. Imeli ste veliko idej in marsikatera je ostala neizpolnjena. Ena takih Je Hermes Softlab pa ideja o tovarni visokih tehnologij v pucon-ski občini? Moja želja je bila, da v Murski Soboti organiziramo dislocirano enoto Hermes Softlaba. Za to bi potrebovali dvajset interesentov, ki bi bili pripravljeni delati. Po vseh prizadevanjih nam jih je uspelo pridobili le pet. Med mla- dimi enostavno n*°” da bi prišli v Mursko . prav imamo precej kov, ki so zaposlen'^? podjetjih in različni di ideja o tovarni v bila podprta, saj""' ' f bil pripravljen zag«10* Pomurci snto da znatno dokumente, jekte, tu pa n/ ' takne in siv#1 mo do koncu- „ g1lisn’e prva regija, ki je razvojno strateg1^ vi, ki smo z en tuja vlaganja-tu|a vlagal«* > ko pojavila v n’t Kakšna je giJe?Boo*" j rju? , Bojim se, Ja * k kumenta gth’ // sta avtocesta‘j p 1 .. Prepričan zapisan v razv°lf (tt tu, dober m / no, da se "b ''jt.j. ' sprejeti dok® 1e|,,■ gija priprav*^, zavrže. Poniu r smoinKl’1^- uit" bili smo snovane rudi1 v okviru tega' '■ pa njihove real’^e^^ naspasoj,hP ^hd1 . levi in desm r L Ludv^ KMETIJSTVO 13 IfflNIK z 12-maj 2005____________________________________ ^financiranje investicij v gozdove Za izboljšanje gospodarske h ekološke wednosti gozdov Mn 1 je pravica in obveznost lastnikov ’Hliei 8Plošnih koristi gozdov za gospodarstvo, ■i! Jjžno lcr kultum° «»ve» živiienia vseh Prebivakev Mov ' J xainteresirana za usmerjanje gospodarjenja z J"ui/ razvoj in varovanje. Ta interes uveljavlja t ? banjem javne gozdarske službe in finančnimi J11^ Za 8°spodarjenje z gozdovi. Subvencije plačuje RS zasebnim lastnikom gozdov za opra-' Hmi' del v svojih gozdovih in za nabavo določenih itq~,J' '^1 m pri uh deijh potrebni. Javna podpora je tako Preprečevanju ali odpravljanju motenj v delo-'idj .L : '-lr*pom za vzdrževanje habitatov prosto živečih itj^"’""i gozdov, ki so bili poškodovani zaradi požara ali n^m’ gradnji in vzdrževanju gozdnih cest n*^f “Plačujejo iz državnega proračuna, je potreben ’b||oi ?a načrtovanje, izvedbo in izplačilo, Državne suhi J/ tadflihn določa zakon o gozdovih, podrobneje pa Odred-Wbg*. ln sofinanciranju vlaganj v gozdove. Lastniki gozdov gozdove v skladu z gozdnogospodarskimi in naCrti skupaj s potrebnimi ukrepi gozdarstva in gozdnogojitvenih načrtov Zavod za gozdove Slove-program vlaganj v gozdove, ki je pogoj za financi-’ nr, opravljanja del v gozdovih. 1K za investicije v gozdove za izboljšanje gospodarske gozdov poleg državnih subvencij dodeljujejo sredstva Evropske unije. '/ "‘“hosti. goždu je okvirno na razpolago 10 odstotkov ' litijskega usmerjevalnega in jamstvenega skla- K u, >s obdobje 2004-2006 2357.000 evrov, dodatno pa znesek nacionalnih javnih sredstev. Sredstva se dodeljevala prek Agencije Republike Slovenije za krneli itg»"| podeželja, ki bo izvajala tudi javne razpise. Na javni prijavili vsi zasebni lastniki gozdov, njihova zasebnih gozdov. 1 fjrija in časovni ter količinski normativi za izvajanje . ^l^,1 ^usti znotraj ukrepa so podrobneje določeni v Pravi-’Tinju in sofinanciranju vlaganj v gozdove (Ur. 1. Št. 37/ ’ stroški za vloženo delo, ki so potrebni za izve- h lh "nosti v letu 2005 znotraj ukrepa so: / namenom obnove gozdov; 'Sami^.. 'u In alj priprava ta! za naravno obnovo; 7^tj,-® fmdi faz gozda; obžetev, nega mladja, nega gošče. Rtb 1 redčenje), nega drogovnjaka (drugo redčenje), * '',|b in odstranjevanje vzpenjalk; z vršičkov, zaščita s količenjem, zaščita s preč obgrizenjem in lupljenjem, zaščita mladja J« k CStne- f ? Vat|h vlo, t vrmacije, predvsem glede izdelave projektov oz. IrtS| Posedovanja na ARSKTRP, lahko pokličete na '* Tst ^1“ v ' >Vcn*ic> območna enota Murska Sobota. ' \li? Oz raxP'su in razpisno dokumentacijo pa najdete ':l's,rani ~ razpisi EKUJS: http://www.gov.si/ i,. v gozdove ob pomoči subvencij iz držav-1 '’hilnn,., ’ r'Evropske unije je ohranjanje in izboljšanje kS' z g0^nih ekosistemov s trajnostnim in sonaravnim ^dnjjj tet Povečanje proizvodnje lesa in izboljšanje Drago TRAJBER, univ. dipl. inž. gozd. Kmetijske subvencije Podaljšan rok za vlaganje zbirnih vlog Evropska komisija je konec aprila odobrila slovensko prošnjo za podaljšanje roka za zbiranje letošnjih zbirnih vlog upravičencev za pridobitev' neposrednih plačil za kmetijstvo in razvoj podeželja. Rok je podaljšan za 15 dni, vloge pa bo možno vlagati do 31. maja 2005, Podaljšanje tega roka pa ne velja za zbirne vloge, ki vključujejo zahtevke za mlečno premijo in dodatno plačilo za mleko, zato v kmetijskem ministrstvu predlagajo, da te zahtevke vnašajo prednostno do 15. maja. Novico o podaljšanju roka so z zadovoljstvom sprejeli tudi v Kmetijsko-gozdarski zbornici, saj bo petnajstdnevno podaljšanje prispevalo k uspešni kampanji. Zaradi težav pri delu z iz- n It fr Državno srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev v Puconcih Spodbujati čebelarstvo kot interesno dejavnost na šolah Več kot tristo sodelujočih tekmovalcev in njihovih mentorjev sta prišla pozdravit tudi evropski poslanec in šolski minister t F k If Oflji TRAKTORJI if n k F F * 1» fr p p It r V it hEWHOLLAAD avtOCENTER Ormoža m8 n>“ Pf ir iF j* ■s Državno srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev ima v Sloveniji že dolgo tradicijo, kar kaže tudi številka, da je tokrat Šlo že za osemindvajseto tovrstno prireditev. Do sedaj je takšno srečanje v deželi ob Muri potekalo le enkrat. Drugo priložnost za tovrstno prireditev pri nas pa so dobili minulo soboto na osnovni šoli v Puconcih, kjer ima čebelarstvo prav tako dolgo tradicijo. Na tekmovanju je letos sodelovalo okrog šestdeset osnovnih šol in nekaj srednjih šol s približno več kot sedemdesetimi skupinami. Gre seveda za tiste šole, ki imajo v svojih šolskih Hardek 44 c, 2270 Ormož tel.: (02) 741 64 11 051 302 910 Dnevno posadijo od šest do osem tisoč trsnih sadik V delniški družbi Radgonske gorice iz G. Radgone bodo na novo zasadili trsne sadike na območju Črešnjevcev in Her cegovščaka na površini nekaj več kot 14 hektarjev. Poleg tega bodo nekaj trsnih sadik namenili še dosajef^nju, kjer je trta izumrla. Že nekaj let sadijo trsne sadike v tukajšnji družbi strojno. Na ta način trije delavci dnevno posadijo od šest do osem tisoč trsnih sadik, ročno pa bi to delo opravljalo 30 ljudi. V delniški družbi Radgonske gorice že vse od 1938. leta vzgajajo trsne sadike predvsem za lastne potrebe in delno za potrebe zasebnih vinogradnikov Radgon-sko-Kapelskih goric Ugotavljajo, da doma vzgojene trsne sadike bolje uspevajo, kot če sadike dobivajo z drugih okolij. Za gojenje trsnih sadik imajo v delniški družbi Radgonske gorice lastne matič-njake, cepiče pa pridobivajo s trt, ki so v najboljšem stanju. Na območju Radgonsko-Kapelskih goric, kjer je skupno nekaj več kot 1000 hektarjev vinogradov, od tega v zasebni lasti nekaj več kot 600 hektarjev, bodo letos zasebni vinogradniki obnovili nekaj več polnjevanjem in oddajo zbirnih vlog, ki poteka upočasnjeno zaradi istočasne uskladitve evidenc GERK-a (grafične enote rabe kmetijskega gospodarstva) z dejanskim stanjem oz. izpolnjevanja grafičnega dela vlog je Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije že v začetku aprila 2005 ministrstvu za kmetijstvo posredovala pobudo za podaljšanje roka oddaje zbirnih vlog. Obenem se v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije zavzemajo za sistemsko reševanje problema pomanjkanja časa za priprave na oddajo zbirnih vlog, in sicer s pravočasno pripravo in sprejetjem uredb. Decentraliziran sistem elektronskega izpolnjevanja zbirnih vlog se izvaja na 330 vnosnih mestih na 86 lokacijah. Pri projektu dela dnevno 460 ljudi, ki programih čebelarske krožke. Skupno Število tekmovalcev in mentorjev je tako presegalo Številko tristo. Mladi tekmovalci, ki so bili razdeljeni na tri starostne kategorije, so se že dopoldan lotili tekmovanja, in sicer je Šlo za teoretično preverjanje znanja s pisnimi vprašanji. V tem času je v eni od šolskih predavalnic potekal posvet za mentorje o problematiki čebelarstva med mladimi. Kot je povedal Ignac Čeh, koordinator tekmovanja na pucon-ski šoli, so se na posvetu pogovarjali o tem, da je treba mlade še bolj spodbujati, da se bodo ob množici vseh interesnih dejavnosti na šolah odločali tudi za čebelarstvo Prav mladi so namreč ti kot 10 hektarjev vinogradov. Skupno bo tako letos na območju Radgonsko-Kapelskih goric obnovljenih okrog 25 hektarjev vinogradov. Podobna obnova vinogradov je bila opravljena tudi pred dvema letoma, sicer pa na tukajšnjem območju v zadnjih le so jih fa to delo tudi ustrezno usposobili. Projekt je bil zastavljen celovito in odgovorno, izvajalci v vseh fazah opravljajo delo z maksimalnim angažiranjem, neprekinjeno tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Izrisovanja dejanske rabe na grafičnih podlagah so zamudna, zaradi česar prihaja na vnosnih mestih do zakasnitev, sporočajo s kmetijskega ministrstva. Dinamika izpolnjevanja vlog, ki so jo dosegali, tako ni več zagotavljala izpolnitve letošnjega programa v roku, kot ga predpisuje evropski pravni red, to je do 15. maja 2005. Zato so Evropsko komisijo zaprosili za podaljšanje roka do 31. maja 2005, ki je slovenski prošnji ugodila. Obdobje, ko se še lahko vlaga zakasnele zahtevke, bo trajalo do vključno 25. junija 2005 z enoodstotnim znižanjem zneska subvencije za vsak delovni dan zamude Ludvik Kovač sti, ki lahko mnogo prispevajo k ohranjanju te tisočletne tradicionalne slovenske obrti. Mladim tekmovalcem in drugim gostom so na puconski soli pripravili tu-, di manjšo razstavo čebelarskega orodja in izdelkov, krajšo predstavitev kraja, ki ga je organiziralo domače turistično društvo, ter ob koncu srečanja še kulturno prireditev, ki sta se je udeležila tudi šolski minister dr. Milan Zver in evropski poslanec Lojze Peterle. Slednji je kot predsednik Slovenske čebelarske zveze, ki je bila ena od organizatork tega srečanja, tudi sodeloval na posvetu in vseh drugih dogodkih, ki so bili na puconski osnovni šoli. C. K. tih obnavljajo manjše površine vinogradov. Celotni stroški obnove enega hektarja vinogradov - od pripravljalnih zemeljskih del do prve rodnosti - znašajo okrog 5 milijonov tolarjev. Besedilo In foto: Franci Klemenčič Cene sredstev za varstvo rastlin KG Rakičan, tigovina Zmo-vit Lipovci Fungicidi PaMrsnje Cona v sil quadris 0,21 3.605,50 upas EC 100 ml 1.440,00 antracolWP 1/1 1.534,00 bravo 500 sc 1/1 1.968,4 dithane M-45 1/1______1.300,00 10llcm«w250 0,11 1.940,00 acrobatmz 0,2 1.361,40 cuprablau Z 1/1 935JX) baycorwp25 10g 357,80 duett 1/1 2.137,40 eclair 1/1 23,777,30 ronilandf 0,1 1.432,40 Crystal 20ml 573,00 delan 0,1 1.534,50 eri pared multi 1/1 4.535,00 pepelin 1/1 540,50 ruoigar 100 ml 1.300,00 ziram 76 WG 0,25 kg 452,90 spbereac 1/1 11.615,00 ridomil gold MZ pepit 1/1 3.899,00 anea 330 EC 1/1 12.720.00 eminent 1/1 6.848,00 folicurew 0,1 1.940,00 melodydooWP 1/1 3.920.00 mikal _ 1/1 3.530,00 varita 1/1 5.221,00 teld0rsc500 0 11 2.58L10 melodycombi 0,1 704,80 karathane EC 0,1 776,80 karavane EC 1/1 4.710,90 folpanSOwdg 1/1 2.090,00 acrobatmz 0,03 479,30 tattoo , 1/1 2.825,00 archer 1/1 6.843,0ft opus team 1/1 7.400,00 previcur 607 30ml 1.150,00 j forum star_____________1/1______5.541,00 antracolcombi _________1/1 3.942,00 aliette flash____________1/1 5.854,00 bavlsbo 1/1_______________________6.556.90 Insekticid I acta re 40 g__1.770.80 karate zeon_____ 1/1_____ 9.702,50 act ar a 2 5 wg 4^ ___ 540,00 decis 2,5 EC 0,2l 2.638,40 karate zeon 50 ml 50ml 777,40 orthos 0,1 1.664,40 ' fastac 1/1 9.713,00 lastacO.il 100ml 1.213,80 basudln 600 0,2501 1.464,60 demitan 0,051 1.634,30 neem azaI biološki 0,11 1.800,00 actellic 1/1 7.580.00 mesurol granule polži 250g 726,30 reldan40EC _ 1/1 _5.464.70 perfection 1/1 2.698,00 actelic 0,1 1.280,80 reldan40ec 0,21 . 1.432,60 decls2.5ec 1/1 6.145,50 zelene liquids 200 ml 1.344,80 calipso 0,051 2.378,00 conf Id or 0,0051 606,70 based in 600 EW 1/1 4487,60 chmmporel-p 1/1 910,00 dlazol 50 EW 0,2 1019,40 diazinon 20 30g 155,00 calypso 3 ml 592,90 demitan 0,21 5.061,10 mesurol fs 500 _ 0,2_________3.190,40 mnspllanZOSP 4 g 500,00 thlodane E 35 1/1 3.437.70 mimic 0,2 2.435,90 volaton ec 500 1/1 4.197,00 Herbicitll artea 11 12.720.00 dual gold 11 5.155,0ft golfix 1kg 6,510,00 primextra gold TZ II 2.802.20 pyramin turbo 11_______4.859,00 aramo 1/1 _ 5.588,00 senator 0,3 kg 4.487,70 calisto 0,251 7,761,00 sencor 1 kg 13.292,00 gOhixZO _ Jkg 6.510,00 betan al ekspert 11 9.764,50 Stomp 330 E II 2.‘035.00 frontier________________1/1 _ 5.890,00 herbocid 1/1 1.091,30 treflan EC 1/1______2.809,60 husar ______________ 0,3 _ 13.600 00 basagran600 1/1 6.152,30 linturZOWG 0.15 2.593,00 equip 1/1 6.977,80 touchdown 1/1 1.878,.60 lentrel 100 1/1__________________10.839,40 Močila________________________ rm-film 0,1__________________701,02 nu film 1/1 _ 4290,80 pinovltN 1/1 1.500,00 extravon 1/1 1.064,80 Wama gnojita proUiart (prati stresom) 1/1 1.600,00 protlfertlprati stresom) 6/1 6.200,00 Urin 1/1 5,050,90 bayfolan 1/1___ 500,00 bayfoian 51 2.350,00 IZ NAŠIH KRAJEV 12. maj 2005 -VBH' Zlatoporočenca Špilak iz Bretonec Zanimivosti iz naše preteklosti »Cug že fiička«, Štajerec pa v dir pred njim Na kratko V bratonski kapeli sta praznovala zlato poroko v krogu svojih najdražjih, otrok, vnukov, znancev in sorodnikov ter župnika Alojza Benkoviča zakonca Špilak iz Bratonec, ki sta se pred petdesetimi leti poročila na Gmajni pri Ptuju. Nekaj časa sta delala na Gorenjskem, po vrnitvi v Prekmurje pa je Janez do upokojitve delal kot zidar v Splošnem gradbenemu podjetju Pomurje, žena Angela pa seje posvetila vzgoji otrok in skrbi za družino, V zakonu se jima je rodilo šest otrok, ponosna pa sta tudi na devet vnukov ter pravnuka Luko in Sandija. Ob zlati poroki ju je od doma do kapelice v Bratoncih s kočijo popeljal Jože Krunič iz Filovec. Janez kljub letom rad zapoje in zaigra na harmoniko. Ob njunem jubileju jima je Krajevna skupnost Bratonci podarila skromno darilo. J. Ž, Kapelski kvartet ima novega člana Vlak je začel voziti Iz avstrijske Radgone proti Špilju leta 1885 oziroma pred sto dvajsetimi leti, od Radgone do Ljutomera pa 1893- Leta 1924 je bila zgrajena tudi železniška proga proti Murski Sobote Na to pomembno prometno pridobitev so bili nekateri Štajerci nadvse jezni. Za svojega najimenitnejšega prednika je imel dr. Bratko Kreft posestnika Jakoba Krefta. Rojen je bil 1804. leta pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Umrl je v 69. letu v Biserjanah. Zanimiva je njegova prigoda z vlakom. Bil j'e najbolj pomemben krajan svojega časa pri Sv. Juriju. Da bi ugled med rojaki še povečal, si je na dražbi v Gradcu kupil gosposko kočijo. Bila je del imovine nekega grofa, ki je prišel na boben. Kupil je tudi dva konja belca s srebrno vprego. Z novotarijo se je postavljal po Sv. Juriju in soseščini. In večkrat se je odpeljal v deželno mesto Gradec. V tistem času je že vozil vlak, ki ga je smrtno sovražil. Vokalna skupina Kapelski kvartet, ki jo vodi Tone Kosmajerje te dni dobila novega člana. To je (po nenadni smrti dolgoletnega člana Jožeta Mikla) Marjan Korelc, ki poje tudi v pevskem zboru Jakoba Šešerka, ki deluje pri DO Sv. Jurij ob Ščavnici. Tako sedaj Kapelski kvartet sestavljajo: Tone Kosmajer, Ludvik Knez, Marjan Korelc in Milan Markovič. Kvartet je priljubljena pevska skupina, saj je pogosto povabljena na družabne in druge prireditve, njihove pesmi pa so večkrat na sporedu Radia Murski val, kjer so se tudi že predstavili. Njihov najbolj odmeven nastop je bil v Združenih državah Amerike, kjer so nastopali na mednarodnem festivalu pevskih skupin v mestu Betlehem in s svojim petjem zastopali Slovenijo. Besedilo in foto: L Kr. Rekreacija tumiških upokojencev Pred sto dvajsetimi leti se je vozi! po Sv. Juriju in v Gradec vaški veljak Jakob Kreft s plemiško kočijo. In kočije so že zdavnaj zamenjali avtomobili. Vse se spreminja. Tudi poslepje (desno) v središču Sv. Jurija so podrti in zgradili novo. Nekaj, s čimer bo občina Razkrižje najbrž postala »slavna« Brezplačne parcele Društvu upokojencev Turnišče, ki združuje člane iz Turnišča, Renkovec, Gomilice in Nedelice, je pripravilo v gostilni Studenec v Ned e lici deveto srečanje kolesarjev na temo Zdrav duh v zdravem telesu. Zbralo se jih je okoli sto štirideset. Še prej so se udeležili svete maše v nedeliski kapelici. Na kolesarskem druženju je zbrane pozdravil predsednik Društva upokojencev Turnišče Darko Horvat, za kulturni program pa je poskrbel društveni mešani pevski zbor. Sicer pa si tumiški upokojenci prizadevajo tudi za večjo varnost na cestah Njihova želja je, da bi bilo v prihodnje v občini Turnišče več kolesarskih in sprehajalnih stez, kajti upokojenci se radi podajo v naravo. J. Ž. Lipa Vas Lipa je bogatejša za obnovljen gostinski lokal Maxi bar, katerega lastnica je postala Majda Horvat iz Lipovec, ki je nazadnje delala v Franciji (v mestu Cannes), a se je odločila, da se bo vrnila v rodno Prekmurje Ob otvoritvi obnovljenega gostinskega lokala je zbranim spregovoril predsednik KS Lipa Jože Ferčak, lokal pa sta blagoslovila tumiški kaplan Damjan Kejžar in beltinski kaplan Jože Rogač. J. Ž. Če se bo res zgodilo to, kar smo lahko že večkrat slišali od župana razkriske občine Stanka Ivanušiča, potem bo to najbrž svojevrsten primer reševanja problema, kako ustaviti trend upadanja števila prebivalcev na njihovem območju. In za kaj gre? Občina Razkrižje, v katero so vključena naselja Gi-bina, Safarsko, Razkrižje, Veščica, Kopriva in Šprinc, šteje okrog 1.300 prebivalcev. Statistični podatki kažejo stalno upadanje rojstva, tako da je med drugim že nekoliko ogrožen obstoj samostojne osnovne šole, to pa ima negativne posledice tudi na drugih področjih. Da bi vendarle ustavili ta trend in ohranili poseljenost, so pripravili poseben odlok, s katerim bodo zagotovili 21 parcel v kraju Gibina in jih namenili za gradnjo individualnih hiš z možnostjo ureditve mirnih obrtnih ali servisnih objektov. Občina je zemljišča že odkupila. In pri tem je posebej zanimivo, da naj bi te parcele razdelili zain- Ob enem od takih potovanj z imenitno kočijo je sedel s poslovnimi znanci v neki gostilni v avstrijski Lipnici. In ob tej priložnosti je, razgret od vina, izbruhal ogenj in žveplo na železnico. Norčeval se je iz te novotarije. Zlasti se je posmehoval njeni takratni počasnosti. Kreft je povzdigoval konje kot najžlahtnejšo, za kmeta in gospoda, za gospodarstvo in trgovino najzanesljivdjšo in najhitrejšo vozno silo. Poveličeval je lepoto in zvestobo konj, ki so mu bili živa bitja kakor človek. A vlak je le stroj. In črn je kot vrag, rohneč, kadeč, piskajoč. Z gostilniško druščino v Lipnici je šel stavit, da se bo s svojima konjema belcema prej pripeljal iz Lipnice v Špilje kot hlapen, kakor so takrat imenovale vlak Bleiweisove Novice, na katere so bili Kreftovi naročeni, dokler so izhajale Jakobov potomec dr. Bratko Kreft dogodek strne takole: »Beseda je dala besedo, stava stavo. Z nasprotnikom sta sedla v kočijo, in ko je teresiranim družinam brezplačno. Kriteriji za to še niso določeni, saj gre zaenkrat le še za osnutek odloka o lokacijskem načrtu za stanovanjsko območje v Gibini. Občina bo še prej poskrbela tudi za ureditev osnovne infrastrukture. Tako so vodovod že Gibma Šafarsko-mejm Območje na Gibini, kije predvideno za novogradnjo, je omejeno na severu s cesto na zahodu z lokalno cesto, na jugu s poljsko potjo, na vzhodu pa z obdelovalnimi površinami. vlak začel peljati z lipniške postaje, je stari ded Švignil z bičem po belcih, da je menda Šlo, kakor da bi se sv. Ilija peljal v nebesa. Nekaj hipov se je res pripeljal v Špilje prej kot vlak in tako stavo dobil. Domov pa se je prek Radgone moral peljati le z enim konjem, ker mu je drugi v Špilju, medtem ko so tam slavili njegovo zmago, od napora poginil. Toda njegova čast in čast konjev je bila vsaj za tisti dan rešena.« In kako je gledal na vlak Ža-matni Videk iz Krištanec? Jus Makovec je v svoji knjigi od Mure do goric napisal, da tisti čas železnica ni bila več nobena novotarija, ampak že zdavnaj dokazana potreba. Vaški posebnež Žamatni Videk iz Krištanec pa ni mislil tako. Ko je pripeljal vlak mimo vasi, je pograbil bič, zbežal proti železnici, pokazal z bičem, da je bilo joj, in se hudoval nad to črno ropotajočo grdobo. Besedilo in foto: Franček Štefanec Negova Osnovna šola dr Ao|(* stenjaka Negova,^ skem letu jo obiskuj rok, je imela v nund skupaj 138.760.0001 prihodkov (14 odstw kot leto poprej),^*. bili za vsega nižji Povečanje ia^r dkov je bilo čun vključitve javn^ KI Gornja Radgo^ Policisti "rhcii^B Gornja Radgona*”^ letu na območju o A nja Radgona n>ed “* £, ravnavali tudi 424 nega reda in mif'L vrstnih kršiteljev gornjeradgonsk6 ° f bilo v lanskem k11'*3 rjavi z letom |'Ni;ja zadev, nega reda ' območju gornji 0 občine ob koncu javnih prireditvi > gostinskih lokalu1 Sovjak Gasilsko drušn*^ ga vodita Fras in pn ., čuvan, je pred _ vilo redni letni o1* smo razbrali iz nl ■ čil, je društvo i^ J aktivnosti. Med ", morah gasiti tudi uy jem kraju pri Štjaku kjerP n hiša Imeli50 , alarm o go^0^#^ Med letom gasilskih J skupnih akii’*^' ca sta oprav«’ Sir J dihalnimi ] uspelo po:-'d*1 p! vozila/arad'. sredstev. Kot n bi gasilsko vori10 septembra. Opravljajo tu<> 1 slanstvo,kfi dvakrat ‘Dni j; jfl,-omeniti, da 50 (, M’, pravili natravn*^^' tradicionalno 5‘ • i K tekmovanje- S zgradili, medtem pa tečejo priprave na zgraditev električnega transformatorja in dovozrte ceste. Ker še nimajo zgrajenega kanalizacijskega omrežja, je bil sprejet predlog, da bi v novem naselju zgradili tudi skupinsko vodotesno greznico. Parcele bodo . : ^tl velike od nekaj • blizu 10 arov, 11 združitev dveh jekti, ki jih bod0 ^^1 : družine, so ' r’r dstropni vsake stavbe pd ‘ a z javne ceste-H < napet metro*. ^iliPj/ vzhodni stran* Pa recite,^" / Sebnega’ Besedilo^' I VESTNIK- 12. mai 2005 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Lesen plugje zoral na dan petino hektarja, »aktor zorje več kot pet hektarjev 'Orne krave so slabo dojile llf ha.1 |K I te Ralo ISv Dolencih na Goričkem ohranil nekdanja kmetijska orodja. Plugje postavil pokonci kot spomenik r'"r" mineva čas! Ni a"1 po naših nji-t' 11tirali s prvobltni-11 volovski- ** ibc1'1 vpregami. A ^/^obilnvUlh pri-ll7 v,.ti so postopoma delovne pri-op ‘Ihne.s so pri nas 4*. vijači v 10. in 11. stoletju z ustalitvijo njiv in uvedbo triletnega kolobarjenja s praho. A se je ralo Se dolgo ohranilo, v glavnem v hribovitem svetu. In v Slovenskih goricah so v strminah se V Ljubljani in Ajdovščini Ljubljana - mesto heroj vsako leto 9. maja praznuje svoj praznik, dan osvoboditve. Slovenska prestolnica, ki je v bila v letih 1941-1945 edinstven primer mesta, obdanega zdvojno bodečo žico v tedanji okupirani Evropi, se ni nikoli pokorila. Dolga leta po osvoboditvi so organizirali številne prireditve pod nazivom Ob žici okupirane Ljubljane, a sedaj je to Pohod spomina in tovarištva, ki pa ne pritegne nič manj udeležencev, morda celo več. Veliko udeležencev letošnjega pohoda je bilo tudi z obeh bregov reke Mure, še več pa se jih je zbralo na Kongresnem trgu, kjer sta na osrednji slovesnosti spregovorila županja Ljubljane Danica Simšič in predsednik slovenske borčevske organizacije dr. Janez Stanovnik. Prav tako veliko udeležencev, zlasti bork in borcev iz Pomurja, pa je še istega dne popoldne med 10-tisočglavo množico sodelovalo na proslavi 60. obletnice ustanovitve narodne vlade Slovencev (5. maj 1945) v Ajdovščini. Besedilo in fotografija: Filip Matko l/^1®^ an,tnivost. A se sveta. k' J11* kopaču je v ralo. Ora-na)več h/^ilo^^^iVečin hj ž™i|o It '^Uzpodrezalo ito1^'180^ tCn tisočletju । v Kuzistanu C^Uiji Cn|'Udobju v el Pr* flas uvelja- k Se je ob gledanju televizije ■ ■■ 1 tudi v Veržeju 0(11Prevoz ce, z Mur° na Otoku Ljubezni v Ižakovcih dolgo uporabljali le motike oziroma kopače. Ralo so v zadnjem obdobju uporabljali za izkopavanje krompirja. Z ralom sta na večjih kmetijah v zadnjem obdobju njegove uporabe sredi 19. stoletja po navadi orala gospodar ali hlapec in vlečne vole so poganjali pastirji. Ralo so izdelovali po kmetijah iz bukovega ali jesenovega, skratka iz trdega lesa. Oranje s plugom je zahtevalo več živine, pri oranju težke zemlje celo od tri do pet parov volov. Mnogi manjši posestniki so orali s kravami, ki so potem slabo dojile. Plug z leseno desko se je uveljavil v ravnini v začetku 19. stoletja. In kmalu zatem so začeli kmetje orati z železnimi plugi, ki jih je izdelovala industrija. Ta plug je oral globlje in potreboval je manj vlečne živine. Plug je izpodrinil traktor sredi šestdesetih let 20. stoletja. In kakšne so razlike med temi pomembnimi kmetovimi delovnimi pripomočki? Če je oral kmet v srednje težki zemlji v globini 18 centimetrov z lesenim plugom, ki ga je vlekel par volov, je izoral v dnevu petino hektarja. Železen plug je s parom konj obrnil v dnevu dve petini hektarja. Traktor s petbrazdnim plugom zorje dnevno pet hektarjev ali več. Besedilo in foto: Franček Šteta n ec Ideja je nastala ob gledanju televizije v gostišču Bob-njar in spremljanju dirk formule 1. Kaj če bi imeli formulo 1 tudi v Veržeju? Najprej sta bila za to dva, potem trije... Ideja se je zdela zanimiva še drugim in se je hitro razširila. Sedaj ima društvo oziroma Club F1 Veržej že blizu 40 Članov. Njihovi prostori so ostali v gostilni Bobnjar, kjer vsako nedeljo spremljajo dirke; navijači posameznih klubov se posedejo za skupno mizo in jo pogrnejo s prtom kluba (BMW, Mercedes, FerrariPo končani dirki vedno sledi še družabno srečanje v obliki piknika. Vedno so tudi pozorni na vesele in žalostne dogodke svojih članov. Njihova povprečna starost je nekje 25 let, najmlajši jih ima 14, najstarejši pa 58 let. Večinoma so iz domače občine. Imeli so jih že več kot 80. Želijo pa pridobiti tudi več članic. Njihov novi predsednik Drago Fras je sicer med starejšimi člani, vendar mlad po srcu. Trenutno izbirajo majice in kape, na katere bodo natisnili klubski znak. Prejšnjo soboto so organizirali že četrto kolesarjenje. Člani in prijatelji so se podali na 35 kilometrov dolgo pot kar z navadni- Ob letošnji dograditvi zvonikov pri odranski cerkvi Sv. trojice bodo domači amaterski igralci spremljajoče prireditve obogatili tudi s svojim nastopom, saj so naštudirali odrsko delo v 14 dejanjih Neuničljivo upanje po istoimenskem literarnem delu pokojnega odranskega župnika in pisatelja Lojzeta Kozarja. 25 igralcev igralske skupine Kulturnega društva Osem src Odranci seje v predstavo dokaj dobro vživelo. Predstavljajo čas po drugi svetovni vojni in prizadevanja odranskih vernikov za novo cerkve. Gre za prikaz 14 »trnovih« odranskih postaj, pri čemer prvega odranskega župnika Lojzeta Kozarja niso zlomili ne zapor, ne kazni, ne nasprotovanja oblasti, ne nesreča. Ostal je trden in pokončen. Priredbo in režijo predstave je naredil sedanji odranski župnik Lojze Kozar ml. Premierna predstava bo v soboto, 14. maja, ob 20.00, že naslednji dan (v nedeljo ob 15.00) pa se bodo še enkrat predstavili v dvorani vaškega ooma v Odrancih. J. Ž. Na Hotizo so prišli hrvaški gasilci V nekdanji skupni Jugoslaviji, ko meje med Slovenijo in Hrvaško še niso bile določene, so bile vezi med krajani Hotize v Sloveniji in Svetega Manina na Muri v Medžimurju precej razvejene. Srečevali so se na Številnih prireditvah, v tistem času pa je prišlo tudi do več porok med pari z ene in druge strani Mure, Čez reko so se vozili z brodom, ki so ga uporabljali tudi za prevoz na njive ali v vinograde. Po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške je sodelovanje na večini področij sčasoma skoraj zamrlo. Pred kratkim pa so se gasilci iz PGD Hotiza in PGD Sveti Martin na Muri in PGD Lapšina dogovorili o ponovnem sodelovanju. Tako se je delegacija hrvaških gasilcev ob letošnjem svetem Florjanu udeležila v farni hotiški cerkvi svetega Petra in Pavla Florjanove maše, ki jo je daroval župnik Vili Kovač. Gasilci s Hotize pa so obisk vrnili in se udeležili gasilskega srečanja v kapelici v goricah pri Svetem Martinu na Muri. Načrtujejo, da bi podpisali tudi mednarodno listino o sodelovanju. J. 2. JanževVrh mi domačimi kolesi, na katere so obesili zastave klubov formule 1. Z veliko postanki sojo prevozili v sedmih urah. Start je bi! pri gostilni Bobnjar v Veržeju, pot pa jih je vodila na Krapje, Otok ljubezni v Ižakovcih, Dok-ležovje, Bakovce, Krog, Vučjo vas do Veržeja. Na poti so doživeli veliko zanimivega. Srečali so tudi kolono motoristov. Rekreacijski dan so končali s piknikom, Vsako leto se podajo tudi v Planico spremljat smučarske skoke. Bili so tudi že v Italiji v Bologni na avtosejmu, v Marine-li so si ogledali muzej Ferrarija in v živo spremljali dirko formule 1 v Budimpešti. V prihodnje si želijo več dirk ogledati v živo, vendar je zaradi prevelikih stroškov to težko izpeljati. Vsekakor pa gredo letos na dvodnevni izlet na Primorsko in Gorenjsko, na krvodajalsko akcijo v Ljubljano in nastopili bodo s svojo ekipo na prvih športnih igrah v Veržeju. Prav tako bi se radi včlanili v klub malega nogometa in namiznega tenisa. Letos bodo organizirali še eno kolesarjenje, drugo leto pa nameravajo v mescu narcis pripraviti domačo veselico z obujanjem starih običajev. Katja Kodba Kako pomemben dejavnik v manjših krajih je ga-silstvo, gotovo potrjuje tudi primer z Janževega Vrha, kjer so tako rekoč vse družabne dejavnosti in dogajanja v kraju povezana z domačim gasilskim društvom, v katerega je včlanjena velika večina krajanov ali vsaj po en član iz posameznega gospodinjstva. Na rednem letnem občnem zboru so v slovesnem delu uradno sprejeli med svoje Člane 16 deklic in dečkov, mladih gasilcev. To so: Saša Pelci, Diana Pelci, Sandra Pelci, Nuša Iskra, Dominika Tkalčič, Damijana Tkalčič, Eva Klemenčič, Veronika Klemenčič, Anja Pintarič, Jerneja Pintarič, Matjaž First, Matevž Firšt, Tilen Pintarič, Miha Orgolič, Andrej Seršen in Tadej Luko-vnjak. Sicer pa so podelili, potem ko je predsednik PGD Janžev Vrh Darko Firšt podrobno predstavil aktivnosti v letu 2004 ter program dela in aktivnosti v letošnjem letu, tudi štiri gasilska priznanja za okrogle jubileje v gasilstvu Za 40 let aktivnega dela v gasilstvu ga je prejel Stanko Kaučič, za deset let pa Dejan Mulec, Drago Vogrin in Roman Frmen. Še pred tem je predsednik Firšt z zadovoljstvom ugotovil, da so v celoti realizirali lanski program dela, ki je bil izjemno pester. Osnovne naloge društva v letošnjem letu pa so; nadaljevanje dela s pionirji in mladinci, udeleževanje na gasilskih tekmovanjih, vzdrževanje gasilskega vozila in opreme, nabava manjkajoče oz. zamenjava dotrajane opreme, dokončanje pločnika ob garaži, popravilo dimnika, organiziranje prireditev in ekskurzij, začetek priprav na proslavo ob 70-letnici društva, ki bo prihodnje leto idr. O. B. REPORTAŽA 12. maj 2005 Poskusni trki vozil Prvič v Sloveniji Trčenje Navdušeni: Direktor Rudi, možje v modrem in publika Iagroskuvis Po trku Dogajanje pred in med trkom ter po njem se dokumentira. V avtu so bili nameščeni senzorji, ki so »nadomeščali« lutke ali dummie. Slednje so namenjene temu, da ugotovijo, kaj bi se zgodilo med morebitno nesrečo s šoferjem. Spomin stnika Po trku so se v računalnik vnesli parametri o trčenju. Kasneje se naredi ce Tako dobijo podatke, kako se vozilo deformira, kolikšna je zavorna pot in kaj1 avta trčila pri manjši hitrosti. zadnjega detajla izdelana simulacija. Zarisali so položaja stoječega avta in v oba namestili senzorje. Takoj po (težko pričakovanem) trku - ta dan so jih kljub slabemu vremenu opravili več - Priprava oz. označevanje položaja avtov. Pri naletu s hitrostjo 15 km/h se je vozilo, ki je stalo, premaknilo za tri metre. Na prometnovarnostnem poligonu Gaber je ekipa avstrijskih in nemških prometnih strokovn jakov, ki sta jo vodila Jože Škrilec in dr. Werner Gratzer, množici radovednežev »ponudila« na ogled poskusne trke vozil. Le-ta je lahko med drugim videla nalete vozil in bočna trčenja. S poskusnimi trki se želijo čimbolj približati oz. simulirati realne situacije in razmere na cesti Namen trkov je tudi, sodelovanje z gasilci, policijo in reševalci. Tako dobijo informacije, kaj se zgodi med trčenjem in zakaj prihaja do nesreč ter tudi, kako bi lahko pri nesrečah bolje in hitreje reagirali. Razložiti je treba, pravijo, da to niso trki, s katerimi se ukvarjajo proizvajalci avtomobilov, ki poskusna trčenja izkoriščajo za pridobivanje podatkov o vzdržljivosti vozil, kakšna naj bo zaščitna oprema, katere stvari morajo še izboljšati itd. Trki v M. Soboti so bili nasploh prvi taki v Sloveniji in eden večjih projektov v tem delu Evrope. Sicer sta največji prizorišči tovrstnih aktivnosti nemški Neumuster in Wildhaus v Švici. je sledilo prenašanje pridobljenih podatkov iz senzorjev v računalnik. Nato so naredili analizo Andrej Bedek, foto: Natalija Juhnov ■ ■■■ ■ ■ - ................................. Gasilska fotografija ekipe, kije prikazala trke. Drugi z desne je Jože Werner Gratzes, ki spada med vodilne strokovnjake na svetu za rekonstrukcije prometnih nesreč. Gratzer je avtor programa Analyzer Pro •a nesreč. Škrilec je izdelal slovensko različico programa. Scenarij trčenja Scenarij naleta avtov je bil naslednji: Prvi avtomobil je bil parkiran V njega je z zadnje strani s 15 km/h trčil drugi avto, ki so ga z verigami pritrdili na posebno stezo in ga premikali s pomočjo vleke tretjega vozila. Vse podrobnosti pred trčenjem so zabeležili, prav tako je bila do KRONIKA ' IK 112. maj 2005____________________ Celjska toča ate - -j'’ neurje je dokaz, da do tudi letos narava pokazala W Pwn^: namreč zajela občine Gornja Radgona, Radenci, Tiši- ptibližnoSobota ter del Beltincev in Moravskih Toplic. Toča, ''° h le^'k' ^DOSretek ie izTropovcev), na srečo ni povzročila J^Pščinl GZ Puconci 111 ° dragih izkaznicah Gasilci iskali grešanega dečka ^0° >a Umr ^otre^e gasilstva dobrih l’^r / ’ 8°stilne Kuhar ■ Kosi je potekala skupščina • , ^conci, ki se je je udeležilo 21 od 23 delega- 1 111 8asUskih društev v občini Puconci, med ^' ^tt^Podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Sla-d/ *uPan občine Puconci Ludvik Novak. ' I.., " " je pohvalil delovanje gasilske zveze in gasilskih Čl-'^Podii g^ilci gonilna sila razvoja po vaseh tudi na k r' ■ mladih? nl*SWa želja pa je, da se v gasilske vrste vključi '■ ^vkoŠkerlak, predstavnik Gasilske zveze Slove-2veze Moravske Toplice, je opozoril, da Toplice podobne težave kot GZ Puconci, saj 1^ ■ . . občine pa so finančno pač omejene. Nato ’her^ I,/. Slovenije, razpis za sofinanciranje gasi-„ ^Ogra^ v Wsoril na vpis članstva in opreme v računajta 11 Od>-i 'kj' " ie tudi pogoj za prijavo na sofinanciranje gled^^^nit j '/ H'1' načrtov ter tipizacijo opreme. Vlada Vlaja, ry, p ' da Pbc^ci, je zanimalo, kaj bi lahko GZS storila ‘iii ^ii','! 'prLHtl gasilska društva spet lahko organizi-x' gasilske izkaznice tako drage in nepo-‘H/^de p/ °d8°voril, da skuša GZS vsaj omejiti nekatere ’ Pa ■' k 1 't7" vendar konkretnih dogovorov še ni. Gle-Nah, v bo P<«animal na GZS. ^°Zar na Vanečl ' l ^IjC01h:1 Stefan Sočič je predstavil poročilo o bi^1 P°u^ar*t da so se pri delovanju osre- bodro/'''lri fsi,e'usposabljanje članov na ’: 1/ /5te ter o/ V^^u^cvanje pionirjev, mladine in deklet v 'r ‘।, ■'u 'Ul,-, aniranie in opremljanje gasilskih društev. V 'l Z/ '**u iz obtine' Poleg manjših požarov ti ' cesrnik 1'' Iskanjem pogrešanega dečka in od-Nč,,, — 'V' an 13 la"l in letos k -2," i n-j I?1 Jfoju 1 ^n" ,1:|i omenim. - obL' insko gJMbko i-'1 "ru| i/"' lulih »l'Clh in ^'letnico PGD Vaneča, ki jo L' ’ ''t, / J ^sarii rž avgusta bo v Gorici tradicionalni ' '"I / 1 lin. 11 a >e Porabilo za potrebe gasi-1 h. ?111 Ur'/ hrvaškega Du- 'Thj-munega he h Lnesarja Josip Sardi 1a Mrič ter spremljeval- Štefan Kozak so ' JI - aprila, ob 9. uri s “ti^Mitišču Mercator ^2 / odpravili na 701 Pot>s katero so obletnico vstopa ^i^psko unijo. ‘h . ’h So preko mejnega J4' -Mursko Sre- Sšku" "Medžimurju doča-"tt rs:> Ul-. iL,pic sprejeli. Snih' J skozi Zagreb in Manj« IHi ' Makank i ^hi/^kjerje bil cilj. '*5 |,J1a?o":" predvsem pr-''''ii ^ bil'। vrcini- iw ■ vetrovno. To še (p|,niie m '''n ^mi. prevozili ^l^PiŽŠOkm.Oba- Pričakmali Zrno , ni p l*«vi fizično iz- e 141(1 smo naredili I- R°eotin Pri ^nl^.^'^Rogotina smo premagali Lendavska kolesarja v bližini Dubrovnika natanko 100 km V Dubrovniku nas je pričakal predsednik športne zveze-Branko Bazda in nas obdaril, mi pa smo mu izročili darila lendavskega župana Antona Ba-lažka,« nam je ob vrnitvi povedal Igor Lebar, ki je imel tudi fotore-portersko vlogo. »Ob tej priložnosti smo si s pomočjo družine, ki izhaja iz Prekmurja, ogledali znamenitosti Dubrovnika in njegove okolice. 1. maja smo odrinili še do Hercegnovega v Črni gori. Tako smo v bistvu kole- 1a konferenca ŠD Dokonča barska maratona 5. junija in 10. septembra 'W?4 Uganil ’Zatc> sm° se ki J rL^1 Pa in 'PtV1boze5. ..*"1™ Ti- nJg pot?beh Poredi-b.^^zaglav-^mobi) Fiat ' n, . Natana-privabili r < "AlanaV^^vapla. gOricah 'SSj^u 1 nitisk°vni JS^uR^lenda- S^ako]^^^ www.teme>lendava.si •V'® ban Koncut(desno) in elan organizacijske odbora Miran Dominko. Foto: M, J. 86. in sicer na 20,45,65 in 88 km. Prva proga je povsem ravninska, t. 1 družinska proga, na kateri bodo lahko kolesarili tudi najmlajši ot roči. Preostale tri proge pa potekajo polovično po slovenski in Po zmagoslavju je novi državni prvak Andrej Gorjak izjavil; »Za sestavo slovenske reprezentance je bilo 10 turnirjev, od katerih sem se udeleži) devetih. Na štirih sem zmagal in skupno zbral največ šarili kar po štirih državah. Vrnili smo se v zgodnjih jutranjih urah 2. maja. Moram omeniti, da sta kolesarja pokazala veliko volje in trme, kajti voziti po teh magistralnih cestah s prometnimi zamaški ni enostavno. Sicer pa je Josip Šardi, vodja ture, že leta 2002 prekolesaril vso slovensko mejo. Naslednje leto načrtujemo turo Lendava-Berlin, ker bo v Nemčiji takrat svetovno nogometno prvenstvo,« je pove- M. Jerše ida) Igor Lebar madžarski strani. Z novim konceptom ni bojazni, da bi bilo udeležencev od drugod več kot Len-davčanov. Po mojem bodo dovolj vabljive nagrade pritegnile tako domačine kot okoličane,« je Še Državni prvak Andrej Gorjak točk. Ker je bila konkurenca nadvse močna, sem z doseženim zelo zadovoljen, Posebej zato, ker je v Sloveniji okrog 20 izenačenih tekmecev. Tako odločajo malenkosti, pri čemer je treba biti dovolj zbran in dobro razpoložen V klubu treniramo dvakrat tedensko po štiri ure. Najboljši treningi so vsekakor turnirji, zato velikokrat potujemo na evropske turnirje, kjer si nabiramo potrebne izkušnje. Na bližnjem evropskem prvenstvu v madžarskem Sopronu pričakujem uvrstitev med prvih pet. Velike ambicije imamo tudi v klubskem tekmovanju, saj smo bili že dvakrat evropski klubski prvaki. Našo ekipo sestavljajo: Leopold SlaniČ, Matjaž Feguš, Drago Kunčič, Simon Bogdan, Srečko Vučina, kapetan Jože Grantaša in jaz.« Drugi je bil Rolando Majhenič Občni zbor KK Radenska Creativ Sobota Košarkarji izpolnili pričakovanja Izteka se tekmovalna sezona 2004/2005, v kateri je dosegel Košarkarski klub Radenska Creativ Sobota vrsto dobrih rezultatov, ki so jih pregledali na rednem občnem zboru, Nanizal jih je Športni direktor in predsednik strokovne komisije Peter Juter-Šnik. Člansko moštvo je v sezoni 2004/2005 zasedlo 6. mesto (14 zmag in 12 porazov) v 1. slovenski košarkarski B-ligi, s čimer so izpolnili pričakovanja. Pred začetkom sezone so sicer načrtovali uvrstitev do 5. mesta, toda zaradi treh težjih poškodb ključnih igralcev Romana Dominka (manjkal na Štirih tekmah), Maka Voroša (ni igral 13 tekem) in Aleša Miliča, ki zaradi zloma gležnja v pripravljalnem obdobju sploh ni nastopil, se morajo zadovoljiti z doseženim, v pokalnem tekmovanju so odigrali sedem tekem in se uvrstili v 3. krog, to je med 16 najbolj- dodal. Proga 88 km dolgega kolesarskega maratona bo potekala od hotela Lipa v Lendavi skozi Dobrovnik, Kobilje, Motvar-jevce in Hodoš čez mejo pri Ba-jansenyu in prek Redicsa in Dolge vasi, tekmovalci 65-kilo-metrskega maratona pa bodo zavili v Prosenjakovce. »Pri jesenskem kolesarskem maratonu smo dodali še 65 km dolgo progo, ki bo potekala čez Dolgo vas na madžarsko stran in vodila čez mejni prehod Kobilje in skozi Dobrovnik. Velja dodati, da bomo kolesarski maraton povezali z že tradicionalno Lendavsko trgatvijo, kar bo vsekakor popestrilo celotno dogajanje,« z zadovoljstvom ugotavlja Ivan Koncut, ki ne pozabi dodati, da sta med povabljenci tudi znana kolesarska ultramaratonca Miran Stanovnik injure Robič. Milan Jerše (41) iz Maribora, tretji pa Leopold Slanic (Grlava), 33. Od preostalih pomurskih predstavnikov se je David Šterman (Biser G. Radgona), 26, uvrstil na četrto, njegova klubska kolegica Mojca Humar (11) pa si je skupaj z Antonom Titanom (Bandoleros Černelavci) delila deveto mesto. Simon Bogdan (Grlava) ter Božo Kveder in Uroš Nežic (oba G. Radgona) so si delili 13. mesto, Dejan Bejek (Černelavci), Matjaž Feguš in Srečko VuČina (oba Grlava) pa 17 mesto. Med 40 udeleženci tekmovanja v ogrevanju je slavil Roland Majhenič (MB) pred Avstrijcem Dietmarjem Burgerjem in Damjanom Hajdarevičem (SLO). Leopold SlaniČ si je delil 7. mesto. Na priložnostni tiskovni konferenci, ki so se je udeležili ljutomerski župan Jožef Špindler, tajnik S tiskovne konference (od leve); Boris Sovič, Darko Plazek, Jože Grantaša, Jožef Špindler in Darko Serec ših v Sloveniji, izpadli pa so s porazom proti najboljši ekipi 1. slovenski A-ligi, Elektri iz Šoštanja. Pred tem so v predtekmovanju presenetljivo izločili prvoligaško ekipo Rogle iz Zreč. Mladinska ekipa, ki so jo sestavljali igralci letnika 1986 in mlajši, |e pripravila v kvalifikacijah za vstop v 1. SKL prvovrstno presenečenje, saj je izločila favorizirani Branik iz Maribora, s čimer so presegli pričakovanja. Tudi kadeti so nastopili v 1. SKL in zasedli 10 mesto med 67 ekipami, kolikor jih je začelo kvalifikacije. S tem so celo presegli zastavljeni cilj (uvrstitev do 14, mesta). Najperspektivnejša igralca Nejc Juceršnik in Zdenko Bilič sta odigrala nekaj tekem tudi za člansko moštvo. Izkazali so se tudi starejši in mlajši dečki. Prvi so zasedli v 1. SKL osmo, drugi pa z 10 zmagami in dvema porazoma prvo mesto v Tekmovalni skupnosti Maribor. Pohvalijo se lahko tudi z uspešnima izvedbama celoletne in poletne košarkarske šole. Kot je poudaril predsednik Slavko Domjan, za katerim je prvi mandat, so »v klubu in upravnem odboru postavljali v ospredje delo z mladimi selekcijami. Na ta način skušamo dopolniti celotno člansko ekipo. Ker pa je nismo uspeli povsem kompletira-ti iz svojih vrst, nastopajo še vedno rd je igralci z območja Maribora. Smo pa stabilni v 1. B-ligi, s čimer želimo nadaljevati še nasle- Agility Pilko presenetil Na tekmovanju v preskakovanju ovir na Hrvaškem je pes Pilko, pasme pudelj, s članom kluba KLNO Prekmurje Zoltanom Pa-pom zasedel presenetljivo drugo mesto. Uspeh je razveselil kinologe, ki so v Gederovcih ponovno oživeli agility. M, J, Pikado zveze Hrvaške Darko Plazek, predsednik PiZS JožeUran-taša, direktor Arconta Boris Sovič in predstavnik Diane Darko Serec, so nanizali vrsto zanimivih podrobnosti. Pikado zveza Slovenije, v katero je vključenih več kot tisoč igralcev iz 150 klubov, je bila pred dvema letoma sprejeta v Olimpijski komite Slovenije. Takrat je bila slovenska reprezentanca na EP deveta, lani pa sedma Tudi na Hrvaškem, kjer je registriranih 130 klubov, je ta šport čedalje popularnejši. Tudi tokrat se je potrdila odlična organizacija Evropskega turnirja v Murski Soboti, ki je bila v rokah izurjenih hrvaških predstavnikov. Večjo veljavo dajejo pikadu tudi sponzorji, med katerimi je po novem radgonski Arcont. Milan Jerše, foto: N. J., M. J. Slavko Domjan, predsednik Kluna dnji dve sezoni. Pričakujemo, da bodo iz mlajših selekcij izšli trije ali štirje košarkarji, ki bi v svoje roke prevzeli obveznosti v prvem članskem moštvu. Že nekaj let poslujemo s približno enako vsoto denarja, težko pa zagotavljamo sponzorska sredstva, potrebna za delovanje kluba, zato ne moremo izpolnjevati določenih finančnih pogojev igralcev, ki bi kariero radi nadaljevali v prvi ligi. To željo je že izrazil Benjamin Pungartnik, ki je k nam prišel iz Polzele.« Tudi program dela kluba v sezoni 2005/2006 bo usmerjen k razvoju košarkarske dejavnosti, populariziranju košarkarske igre med občani, zlasti med mladino, in skrbi za naj višjo možno raven priprave igralcev ter vzgoje svojih članov v duhu fair-playa. Milan Jerše, foto; M. J. ŠPORT 12. maj 2005 - VB# Namizni tenis Trije Prekmurci na SP V kitajskem Šanghaju je bilo 48, SP za posameznike in dvojice. Trije Prekmurci so igrali solidno, posebno še Mitja Horvat iz pucon-ske Kerne, čeprav se nobenemu ni uspelo uvrstiti na glavni turnir. Najbližje temu je bil Horvat, ki je po dveh zmagah v predtekmovalni skupini izgubil odločilni dvoboj z Japoncem Mizutanijem z 2 : 4. Ostala dva, Sašo Ignjatovič in Saš Lasan iz LM-KO Lendava, pa sta končala na drugem mestu v predtekmovalni skupini Horvat je bil med njimi najuspešnejši tudi v mešanih dvojicah skupaj s Škabarjevo, saj sta izpadla šele v 2. krogu glavnega turni* rja. Roudi znova državni prvak Na 2. državnem TOP-turnirju za mladince v Velenju je nastopilo tudi pet Pomurcev. Z igro in uvrstitvijo nekaterih, zlasti še Tomaža Roudija, Dominika Škrabana in Jana Žibrata, smo lahko zadovoljni, saj so prikazali odlično igro. V prvi kakovostni skupini državni prvak Roudi ni dovolil presenečenja in je z rezultatom 5: 2 zasedel prvo mesto in tako ponovil uspeh s prvega turnirja. Tim Fridrih (4 : 3) je zasedel zanj povprečno četrto, Tonček Ropoša (2 : 5) pa osmo mesto. V drugi kakovostni skupini je blestel kadetski državni prvak, Pu-cončan Škraban, ki je z rezultatom 7:0 prepričljivo ugnal konkurenco in dosegel svoj največji uspeh na tovrstnih turnirjih za mladince. Izvrsten je bil tudi najmlajši udeleženec, Sobočan Žibrat (5: 2), z drugim mestom. S tem turnirjem so mladinci končali letošnjo sezono, najboljše, ki jih bo določil državni kapetan, pa čaka še nastop na EP v Pragi. M. U. Strelstvo Košarka Motociklizem Alen Malnar zmagovalec Prometno-varnostni center v Murski Soboti je organiziral pred 400 gledalci prvo letošnjo dirko za državno prvenstvo, na kateri je nastopilo 45 motoristov v različnih kategorijah. Čeprav je med tekmo kar dvakrat padala toča, so organizatorji dirko izpeljali do konca Naslednja motociklistična dirka na 766 metrov dolgi progi PVC v Murski Soboti bo 10. julija. Za domače gledalce je bil najbolj zanimiv nastop Alena Malnarja iz Sodišinec, ki je v razredu super-moto za pokal Tomosa zasedel prvo mesto Zmagovalci v posameznih kategorijah. RT skuter 70 ccm: Beno Lipnik (Orjaki Ljubljana), R-2 minimoto - junior: Tilen Trbižan (Koper), R-3 minimoto senior: Igor Trifoni (Orjaki Ljubljana), R-4 super moto 450: Beno Štern (Domžale), R-5 supermoto open: Marko Škarja (Kamnik) in R-6 super moto Tomos: Alen Malnar (Sodišinci). T. G. Vedno atraktivne dirke motociklistov. Foto: N. J. Hokej na travi Uspešna generalki Leka Hokejisti Leka so po1^ lanski uspeh in žecs®^ f slov prvaka v medna rodnih Rejski inter ligi. 12- '■ 1 začenjajo v beloruskem^ s tekmo proti Wiene;1 (Avstrija) nastop na rju državnih prvak# ■ evropski kakovostni Izidi 13. kola: Lek-Raca M 5:1 (D. Mešane 2 R5*" G. Forjan, M. Mešane),M Raca 1:5 (P. Fras),Lek-^ (Slovaška) 3:1 (U Sa • Mesarič), M. Toplice- ' " 1 (S. Dragojlovič). ■ 'j, / 3 7, Mladost (Hrvaška) ■' - I vske Toplice 5 točk. Ženske: M.Toplice-"#'■, j Recek, M. Horvat), M : 5 (S. Buček, D. Gom tr ■ j Plice-Zlate Moravce I : 2. Vrstni red: RačaM 19...M.TopliceinTri^’t Markoja in Hreščak z normo Na tradicionalnem tekmovanju za veliko nagrado Plzna, posvečenem 60. obletnici osvoboditve tega češkega mesta, so se z malokalibrsko puško pomerili tudi slovenski predstavniki. Robi Markoja je v disciplini 60 strelov leže zasedel deveto, Izidor Hreščak pa 26. mesto. Oba sta izpolnila normo za nastop na letošnjih sredozemskih igrah v Španiji. V disciplini MK Puška 3 x 40 je bil Hreščak 49. (1150), Markoja pa 104. (1132), z zračno puško pa je bil Markoja 32., Hreščak pa 37. (oba 589). M. J. Začetek mednarodne MK lige V Nagykanizsi je bil 1. turnir mednarodne MK-lige, ki jo je organiziralo in vodilo SD Jezero Dobrovnik, Ekipno je zmagalo Središče ob Dravi C91 krogov) pred domačini (787), Turnišče (753) je bilo peto, Arcont Radgona (727) Šesti, Presika (717) sedma, Graničar (693) osmi. Jezero (690) pa deveto. Posamezno: 1. Kelemina (Središče), 279, 2. Horvath (Nagykanizsa), 273, 3 Havasi (ZaJaegerszeg), 270,4. Staman, 268,... 6. Sterman (oba Ljutomer), 263,7. Makari (Turnišče), 262. Pri ženskah je zmagala Mele (Ormož), 268, pred Pappovo (Nagykanizsa), 260, M. J. Strelstvo Turnirska zmaga Konjičankam Ob prvi obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo je pripravil KK Pomurje Skiny v dvorani OŠ I v Murski Soboti ženski košarkarski turnir, Zaradi odsotnosti ekipe UBSC Gradec sta se pomerili le ekipi Slovenskih Konjic in domačih košarkaric. Po pričakovanju so zmagale gostje z 68:60. Pred turnirjem je bil tudi dan kluba, ki so ga zaznamovale mlajše selekcije Predstavile so se vse Štiri skupine košarkarske šole in prikazale, kaj so se naučile v zadnji sezoni. Ob tej priložnosti so odigrale medsebojne kratke tekme. S tekmami in prikazom košarkarskih veščin so se predstavile tudi ekipe mlajših in starejših pionirk. M. J. Zupe prvi V Brezovcih je bil predzadnji koneetedenski hitropotezni turnir SD Radenska - Pom-grad v sezoni 2004/2005- Sodelovalo je 50 šahistov iz Slovenije in Madžarske. Vrstni red po 9- kolih švicarskega sistema: l.Zupe (MB) 8, 2. B. Kovač (Radenska - Pomgrad) 7,5, 3. Supančič (MB) 7,4. Gjuran (najboljši mladinec), 5. Lea Šte-vanec (najboljša šahistka), oba po 6,5. Cigan in Buzeti sta zbrala po 6 točk, Režonja, BolČiČ in Brunčič pa po 5,5. Zadnji turnir bo 22. maja pri brodu v Krogu. M. J. Bakovci in Terplan 7. krog 1. regijske lige s serijsko zračno puško: Gančani - Radgona 1010:1026, Sebeborci - Gederovci 1048:1076, SCT-TKO -Bakovci 1030:1105, Graničar Cankova - Strelec 0:1083- Vrstni red: Bakovci 21 točk (7654 krogov), Strelec Andrejci 19 (7550), Gederovci 18 (7539), Sebeborci 15 (7441), Radgona 13 (7303). Posamezno: Jože Terplan (Strelec) 2213, Goran Maučec (Bakovci) 2209, Robi Čontala (Sebeborci) 2198, Milan Kreft (Gederovci) 2198, Monika Lebar (SCT-TKO) 2196.5. krog 2. regijske lige: Jezero Dobrovnik -Janko Jurkovič 1015 : 0, Rudar Presika - Ali Kardoš 0 : 1058, Jože Kerenčič - Graničar Domajinci 1057 :1019. Vrstni red: Jože Kerenčič 15 (5174), J. Jurkovič 10 (4185), Graničar 9 (5175). Posamezno: Branko Car (Domajinci) 1428, Anton Novak (J. Kerenčič) 1426, Franc Cener(A. Kardoš) 1417. M. J. Dober odpor Sobočank. Foto: N. J. Rokomet Brez zmage v končn S tekmami 8. kroga končnice se je končalo tekmov*n^ • Arcont Radgona je na domačem igrišču še drugič proti Radovljici, tokrat s 24: 30 (11 :15). Strelci za M 12, Petraš 5, Pintarič in Hojs po 2, Žinkovič, Dukič in K Izola pred Atomom Krško, Arcont je osmi. Radgončani so bili zaradi poškodb oslabljeni, zato l« nastopil celo trener Pintarič, na klopi pa ga je »inienjdP"^ ni Niko Klun. Kljub temu so se domačini dokaj dobro granim Gorenjcem, ki so po prvem delu vodih s štiri®1 h dnosti. V drugem delu so se Radgončani nekajkrat v * . ■ ■ za dva oz tri zadetke, potem pa naredili preveč ne Kljub slabemu koncu so lahko v Arčon tu Radgo^* ’ pa voljni. Osnovni cilj, uvrstitev v končnico, so dosegi ■.:. j L poznala premajhna izbira igralcev in padec forme p1*3 vr1 v j ne je bil neizbežen Smolo so imeli tudi s poškodb $igdl0', dejstvo, da so dobih letos veliko priložnosti nekateri . tiKl’ ‘ r začetni postavi se je ustali) Dukič, napredek pa so net, Krajnc in Sukič. Rokoborba Dejan Sernek drugi V Zagrebu je bil mednarodni turnir Croatia Open v rokoborbi gr-Ško-rimskega sloga za kadete in mladince. Sodelovalo je "’8 tekmovalcev iz treh držav (Češka, Hrvaška in Slovenija). Med tremi slovenskimi tekmovalci se je najbolje odrezal mladinec Dejan Šernek (MS), ki je v kategoriji do 96 kg zasedel drugo mesto. Kadet Niko Horvat je bil v kategoriji do 76 kg tretji, mladinec Milan Plemenič (oba Ljutomer) pa je izpadel v kategoriji do 96 kg. M. J. Športni ribolov Najboljši Zoran Vid'c Na Gajševskem jezeru je potekalo državno teku^^pC * . s plovcem, na katerem je nastopilo več kot 100 o k movalk iz vse Slovenije. Skupaj so ulovili več ko' • ri,\ - «1®^ Članice: 1. Emina DobrijeviČ (Pesnica), 2. Petra < 3. Ivanka DobrijeviČ (Pesnica). Liga posameznik ,. die, 2. Stefan Gyergek, 4. Željko Mavrič, 5. GuSti p $ Zrim, 7. Stefan Černjavič, 9. Miro Matjašec. Ekipno: 1. RD Majšperk, 2. RD Kostanjevica n3 venska Bistrica.... 5 RD Murska Sobota. . Hitrostno rolanje Štiri Prekmurke na najvišji stopnički Roller klub Murska Sobota je pripravil tekmovanji za pokal Slovenije in Alpe-Jadran. Pri najmlajših sta zmagala Maša Kovač (MS) in Lukas Farber (Highlanders), pri začetnikih sta slavila Nadine Christ (Skatefactory) in Balint Nagy (Sombotel), drugi pa je bil Sobočan Niko Šeruga. Pri mlajših deklicah je bila najboljši Daša Mihelič (Kranj), Melisa Agič je zasedla četrto, Nuša Ivančič (obe MS) pa Šesto mesto. Med mlajšimi dečki je stopil na j višjo stopničko Mark Molnar (Sombotel), od šestega do S tekmovanja na ploščadi pri BTC-ju. Foto: J. Z. osmega mesta pa mon Novak (Lends vafa Timotej Šeruga (oba Ufa Novak (SD D Va) je zmagala pri .p Cab, njena klubska k11 P1 deja Donko pa je biU_ starejših dečkih f beliči krami V kadetski konkure» gala Katarina Michael Puffing mladinkah je bila p‘ ■ ' Kuplen (MS), p>‘w Robert Kiss (So/nb^ rtan David Šolark Tanja Vratny (Ska-e^J^ najhitrejša pri čla"^ mesto je ■ Konye), pri članih pa 1 nrUwc.r ihnu vbd’ M(M) srktlil^ ^ I Rolrrsli klub KrJrJ- jft# 2-Sombotel, ' Murska Sobota, W’’ ‘ ders, 700,5 Vanrn^ Dokonča Lendava, WSINIK-12 maj 2005 ŠPORT 21 »t * K K I ii z t z t L h Nogometna liga tabil Vodafone Goričani prvaki Štiri kroge pred koncem 1 • po temi pmli.-.- -. “-.u n >nuu Publiku-■ Ju> Milja'rrijcgi naslova Rtov. ... prvaga tetra - Hit Gorica 0:0, * -CMC Publikum 1:0(0:0), ™®Wii-PMm]e2-.3(l :2). 0 4 J - ' ?*« IS U ■ Ženski nogomet Krka ugnala Pomurje Len 2.SNL Šmartno Nafta 0:2 Stadion v Šmartnem, 100 gledalcev, sodnik Janez Babnik (U), strelca: 0 : 1 Vogrinčič (5), 0 : 2 Bunc (50). Nafta: Luk, Zemljič, Bukovec, Suljič, Celcar, Gone (Osterc), Ristič (Hozjan), Erniša (Madžar), Bunc, Gerenčer, Vogrinčič. Lendavčani so po igranju brez odmora od srede do nedelje tokrat v Šmartnem zaigrali nekoliko slabše kot znajo. Za njih je bila pomembna le zmaga, ne glede na razliko Prvi je na tekmi proti zadnjeuvrščene-mu moštvu zagrozil Gone, ki je z glavo zadel prečnik. Po tej akciji je sledilo vodstvo gostov iz Lendave. Strelec zadetka je bila Vogrinčič. Na drugi zadetek gostov je bilo treba čakati točno tri četrt ure. Po domiselni akciji celotnega napada je dosegel zadetek Bunc. Gostje so tako dosegli pomembno V derbiju boljše Dolenjke (v svetlejših dresih). Foto: N. J. zmago pred gostovanjem v Ivančni Gorici proti Livarju. S to zmago so še vedno obdržali vodstvo v drugoligaški druščini. Rezultati 28. kroga: Šmartno -Nafta 0:2 (0:1), Rudar - Aluminij 4:0 (0:0), Triglav - Dravinja 1:1 (0:1), Izola Argeta - Livar 0:1 (0: 0), Dravograd - Svoboda 1:1 (0 : 1), Factor - Krško 3:0 (0:0). Nafta 2718 6 3 57:21 60 Rudar 2819 2 7 66:35 59 Svoboda 2817 5 6 48:28 56 Dravinja 2817 3 8 39:26 54 Dravograd 2814 6 8 50 ; 38 48 Livar 2713 212 40:31 41 Triglav 2810 9 9 43:34 39 Aluminij 2811 413 50:44 37 Krško 28 9 3 16 39:55 30 Factor 28 9 217 40:53 29 Izola 28 4 519 21 :60 17 Šmartno 28 2 1 25 22:904(-3) Pari 29. kroga: Livar-Šmartno, Nafta - Triglav, Dravinja - Dravograd, Svoboda - Rudar, Aluminij - Factor, Krško-Izola. F. Horvat M. 46 21 44:24 41 33 33:27 34 31 32:44 59 46 44 41 41 36 4)0 't 12 . ?«Ii ! J te« t 'Mu I U ■ H ti obstanek uj;, j;,1:1 (1; ftT^-MrtborPtO-.W: I 1(0:1)- IJH 5 9 44.31 47 M lij c 37:33 37 »S 1010 31:41 34 IS 4 812 24:43 32 14 7 B13 29 :37 29 K I 719 16:52 13 . za prvaka: I larHi’1jis,a,CMCPubli-',iy Pr rr-oiju CKim Mura - Koper, ■ ^^'’'ibKP' Sela kraj' liki Is * 600 gledal-(Medvode). V14, avtogol), U»2). 11 nitij. ^(Šahinovič, 46), »Wf^lk.aMi;, UJiauc' *.u’V Pokleka, Puc. Slavne.Uidi-' i ' ’tat,Kap’- Obflro- la^^^Stncni IgriAČ u mo-%? veliko do- liiu pa si ig-'t^^nsluhiopob-■i. Domači ig- uekoliko več od '° tudl nevarnejši, ’ Mr. 80 Sl “k111' >vl" Sele dtu- 1 w,n» K srečno po- , p0 1,1 Jug*' v ka- jv v gne-Vrščaj in ‘MiT. ’“'Vgavtautia.rio flmprei ize-"^»^7 ' ^ločilnih trenu-»hi ' ’ Ph-mala zbrani še hi?.. Mestni stadion Fazanerija v Murski Soboti, 300 gledalcev, sodnik Miran Bukovec (Lendava), strelke: 0:1 Jovanovič (30), 1:1 Zver (43), 1:2 Todorovič (55), 2 : 2 Zver (75), 2 :3 KrznariČ (79). Pomurje Len Filovci; Bučič, Tibaut, Milkovič (Zelko, 58), Ga-rič, Spur (Gabor, 67), Jevtič, Niki, Govek, Glavač (Puhan, 85), Zver, Korpič. Krka Novo mesto: Kneževič, Bogolin, Lekič, Jurša (KrznariČ, 46), Povh, Todorovič, Mlakar, Jovanovič, Milenkovič, MaleševiČ, Mikeln. Odločilna tekma 16. kroga ženskega državnega prvenstva med vodilno Krko iz Novega mesta in igralkami Pomurja Len Filovci je bila v Murski Soboti. Na razmočenem igrišču sta ekipi prikazali zanimiv nogomet z vrsto neizkoriščenih priložnosti. Prvo je že v 6. minuti zapravila KorpiČeva, v 13, minuti pa po lepi podaji Ti-bautove Govekova. Gostje so povedle po veliki napaki obrambe, ko je Glavačevi spodrsnilo in se je Jovanovičeva sama znašla pred domačo vratarko, ki jo je rutinirano preigrala. Domačinke so izenačile prek osamljene Zverove, ki je iz bližine premagala nemočno Kneževičevo. Tudi v drugem polčasu so fizično močnejše igralke Krke, čeprav je manjkala njihova najboljša nogometašica Vaisova, uprizorile več nevarnih napadov. To se jim je obrestovalo v 55. minuti, ko je Todorovičeva izkoristila zmedo v domači obrambi. Deset minut kasneje je Niklova z go-love črte žogo odbila, nato pa KorpiČeva ni izkoristila lepe priložnosti. Po strelu Povhove v 69. minuti je Bučičeva s skrajnimi napori žogo izbila v kot. Zverova je po lepi podaji rezultat znova izenačila. Odločilni zadetek so dose- gle igralke Krke prek Krznariče-ve, ki je s kakih 10 m zadela levi spodnji kot. Rezultati: Pomurje Len - Krka 2 : 3 (1:1), Senožeti - Davidov hram Sobota 4:1 (1:1), Slovenj Gradec - Kamen Jerič 1 :1 (0 : 0). Pari 17. kroga: Senožeti Vode - Pomurje Len, Davidov hram Sobota - Slovenj Gradec, Kamen Jerič - Krka. V derbiju 15. kroga lige U-16 pa je ekipa Davidov hram Sobota igrala neodločeno 2;2 (1 : 1)z Velesovim (zadeli sta Vrabel in Žunkovič), ki je izenačil šele tri minute pred koncem, vendar jim je točka zadostovala za osvojitev državnega Krka Pomurje Senožeti Sobota Kamen J. Sl, Gradec naslova, 1614 1612 1611 16 16 16 5 4 0 0 1 1 2 99:13 3101:17 4 45:25 011 29:79 111 19:70 115 8:97 42 37 34 15 13 1 3. SNL vzhod Tišina zmagovito naprej ^’Oinbiv '1, ^ihl;,,. *^»1 vi ..... Mur "insesaitia tena* m’ino tuj’1 ^11,1,1 *J*IB Je pri-Se “pikovega XXT n|Mvic4 1,1 pre- prvcMivu za %' ta član.« 4» 15 ki v ‘krtv ^’^tvsjv iWMOpAu W' a Crunšovci Ormož Kovinar Križevci Železničar Šmarje Šoštanj Bistrica 2113 2113 2111 2111 2110 21 22 21 21 21 22 21 21 21 9 0 7 6 7 6 5 4 2 5 4 8 4 6 4 5 7 8 3 59:16 4 42:25 2 30:17 6 50:32 5 46 20 8 34:31 9 34: 42 7 36:33 7 26 35 410 34:38 511 26 38 610 25:35 215 25 60 4 15 26 71 44 43 41 37 36 31 29 28 26 25 23 21 14 10 Pari 22. kroga: Križevci - Železničar, KovinarŠtore - Pohorje, Črenšovci -Tišina, Veržej - Paloma, Bistrica -Stojnci, Holermuos Ormož-Šmarje pri Jelšah, Zavrč - Šoštanj. Milan Jerše Nogomet Čarda pred Petišovci 20. krog pomurske lige: Roma -Beltinci 2:5, Bakovci - Rakičan 1 : 3, Segrap Ljutomer - Čarda 1:2, ArcontRadgona -Renkovci 2 :3, Odranci - Tromejnik, Polana - Petišovci 0:5, Panonija Gabetje - Bistrica 4:4. Čarda 20 11 6 3 42:20 39 Petišovci 20 11 4 5 37:21 37 Odranci 20 11 3 6 56: 21 36 Beltinci 20 10 6 4 55:32 36 Bistrica 20 10 5 5 51 : 35 35 Rakičan 20 9 7 4 37 : 22 34 Tromejnik 20 8 4 8 40:38 28 Renkovci 20 7 6 7 28:36 27 Polana 20 7 6 7 22 : 32 27 Roma 20 6 5 9 42: 38 23 Panonija 20 5 6 9 29:39 21 Bakovci 20 5 213 29:64 17 Arcont 20 3 512 29:53 14 Segrap 20 4 115 23:69 13 Pari 21. kroga: Beltinci ■ Bakovci, Rakičan - Panonija Gabeije, Bistrica - Polana, Petišovci -Tromejnik, Bistrica - Polana, Arcont Radgona - Odranci, Čarda-Roma. 17. krog 1. MNL Murska Sobota: Slatina - Hodoš 0 : 3, Ižakovci -Šalovci 0:1, Gančani - Kerna Pu- conci 0 : 3, Bogojina - Grad 2 :1, Dokležovje - Serdica KI. Šinko 1:5. Vrstni red: Ižakovci 38, šalovci 37, Serdica in Grad po 34, Kerna 32, Bogojina 27, Hodoš 23, Dokležovje 18, Apače 15, Gančani 9, Pušča 4 in Slatina 3. 16. krog 2. MNL Murska Sobota: Rotunda - Niros Cankova 2 :2, ŠD Motvarjevci - Bratonci 2 ; 0, Lipa -ŠD Cven 0 :3. Vrstni red: Niros Cankova 33, Bratonci 28, ŠD Cven 22, Lipa 18, Go-ričanka Uv 16, ŠD Motvarjevci in Rotunda po 10. 16. krog 1. MNL Lendava: Turnišče -Veterani Turnišče 3:1, Olimpija Dolga vas - Kapca 2:1, Centi ba - Nede-lica 0:5, Mostje - Hotiza 0:1. Vrstni red: Mostje 39. Hotiza 34, Nedelica 31, Veterani Turnišče 26, Turnišče 18, Kapca 17, Olimpija Dolga vas ll,Čentiba9. 15. krog 2. MNL Lendava: Graničar -Dolina 4 :1, Tip Tours Kobilje - Dq-brovnik 2:2, Nafta veterani - Žitkovci 5:2. Vrstni red: Dobrovnik 38, Kobilje 32, Nafta veterani 26, Žitkovci 21, Graničar 7, Dolina 3. Pokalni nogomet - Črenšovci v finalu z Nafto V polfinalni tekmi MNZ Lendava so nogometaši Črenšovec, ki nastopajo v 3 SNL vzhod, v Dobrovniku s 4: O (2 : 0) premagali domačine, vodilno moštvo 2. MNL Lendava. Trikrat je bi) uspešen Kavaš, enkrat pa Dejan Horvat. V finale, ki bo 8. junija, sta se uvrstili moštvi lendavske Nafte in Črenšovec. Ne glede na izid te tekme bosta obe ekipi predstavljali MNZ Lendava v nadaljnjem tekmovanju za pokal NZS. M. J. 22 MULARIJA 12. maj 2005 - Očiščevalna akcija Tudi na OŠ Beltinci smo pripravili očiščevalno akcijo. Ob 9.00 smo se zbral: po vaseh. Na dogovorjenih mestih smo se razdelili v skupine in začeli očiščevalno akcijo. V naši skupini pod vodstvom učiteljice Majde Domjan nas je bilo dvajset - pet deklic in petnajst dečkov. Naš teren je bil gozd. Ko smo prišli do njega, smo se razdelili v dve skupini. Jaz, Martina, Nives, Laura, Saška, Uroš in Mitja smo šli z učiteljico Majdo Domjan, preostali fantje pa z nekim gospodom iz Bratonec. Že samo v tem gozdu smo našli veliko odpadkov, saj smo z njimi napolnili devet vreč; našli smo tudi štedilnik, stol in vzmetnico. Tudi fantje so nam povedali, da so našli sedem vreč odpadkov, kolo in deset gum. Pot smo nadaljevali do naslednjega gozda, ki na srečo ni bil tako zelo umazan. Mi smo spet šli v gozd, drugi fantje pa na železniške tire. V tem gozdu smo našli tri vreče, drog in veliko salonitnih plošč, fantje pa štiri vreče odpadkov in veliko žice. Nato smo se spet sešli in vrnili h gasilskemu domu. Tam smo imeli malico, nato pa smo odšli domov. Iz te očiščevalne akcije smo se tudi marsikaj naučili. Naše sporočilo je naslednje: Varujmo naravo, saj je naša, in ne odmetavajmo odpadkov, saj lahko s tem obvarujemo naravo pred uničenjem. Lea Voroš, 7. c, OŠ Beltinci Imeli smo tudi prireditev. Kako pomembno vlogo igrajo mame v otroškem življenju, zelo dobro vedo tudi učenci drugih razredov OŠ Tišina. Odločili so se, da mamicam v dar izdelajo svojo sliko in o njih tudi kaj lepega napišejo. Preden so začeli nastajati izdelki, jim kar ni zmanjkalo besed, s katerimi so opisovali svoje mame. Učiteljici sva jih opazovali pri delu in zde- Mladost je norost... So stvari v življenju, ki nas osrečujejo, in stvari, do katerih čutimo odpor. Vse to pa se prepleta v klobčič čustev, katerim včasih nismo kos. Spomnim se svoje prve večje neumnosti. Bila sem prijazen, miren in tih otrok. Le moja sestrična meje kdaj pa kdaj, ko je prišla na obisk, -pokvarila«. Tako je bilo tudi tistega dne, stara sem bila približno šest let ali še manj. Zaradi dolgčasa sva se odločili oziroma me je ona prepričala, da greva stopicat po sosedovem vrtu. Mogoče sem vedela, da to, kar počnem, ni v redu, a kaj, ko je bil takšen užitek skakati po narcisah. Rože so bile čez nekaj časa potacane in tako se v trenutkih, ko se spomnim na to, počutim tudi jaz. Skakali sva in skakali, za konec pa nekaj cvetov še utrgali. Z njimi sva se postavili na dvorišče, dokler ni prišla soseda. Bila je neprijetno presenečena in žalostna. Kako ne bi bila, ko pa so bile rože njeno življenje. Sedaj vem, kako grdo sva ravnali, in vsakič znova, ko jo vidim hoditi sključeno mimo mojega okna, me zaboli v srcu. Seveda je nisem odnesla brez kazni. Ko je mama izvedela, kaj sem storila, je prinesla na piano tisto veliko rdečo kuhalnico, ki sem seje tako bala. Drznila sem si tudi jokati bolj naglas, kakor je bilo potrebno. Zdelo se mi je krivično, saj je bila za vse tako ali tako kriva sestrična. Zdaj vem, da bi morala misliti s svojo glavo in prej pomisliti na posledice. A kaj, ko je v nas včasih preveč mladostne objestnosti, ki je ne moremo nadzorovati. Lea Turner, 8. a, OŠ III Murska Sobota Moja mama Risali so mame Moji mami je ImeW^ Ima črne lase. Najraje«3; v modro. Z mano sera ta« in igra. Rada kuha.5*-, bej moje najljubše je*' v trgovino, mi Kupi s3 . Ko so lepi dnevi, rehode. Moja mama ima in pridno srce, imam J rad. Goran Jovi«** DOS Prošenji lo se nama je, da rišejo dosti bolj zavzeto in premišljeno kot sicer. Želeli so, da bi bile njihove risbe nekaj posebnega. Na koncu so njihove očke žarele od ponosa. Izdelali so tudi okvirje. Ni kaj, mamice so lahko res ponosne na svoje drugošol-cel Učiteljici 2. a in 2. b-razreda Hema Hanc in Sandra Žnidarič, OŠ Tišina Žaba 4 moja, najljub^ igrača ■it igračah Moja naj ljubša ib ba. Dobil sem jo od ca. Je zeleno rumeni zelo lepa, ima čm -in usta. Ima tudi ?-da jo lahko priPnenl & torbo in gre z man0 * tudi regljati. Zelo ra n’° Zgradili smo hišo islam DokW ni silct Bilje vrabec, vrbi zgradil gnezdo- w je na isti vrbi ''J sraka. Ko je vrab^ tel nazaj, se f® 0^ česa takega šen' ' sta se začela imel tukaj prsl^J se nekaj časa P' . . _ I oglasila stara ii,tii’.-_ čas poslušala £i=.!l Rekla je; “Dokl^' . jiJy vleče vsak na res. Ko so se izv®' oba potreboval® f -ifm jima nihče . gati, sta se moma Vse to je opazo^^rF in bila za d o volina’ prav. utflJ,jl OŠ fmn^^ Učenci, ki obiskujemo izbirni predmet verstva in etika, smo pri tem predmetu spoznali že mnogo verstev in njihovih običajev. Zato smo se odločili, da svoje znanje o islamski veri izkoristimo, in tako je nastala hiša islam. Zanjo smo se odločiti, ker je islamska vera podobna hiši. Njene temelje predstavlja koran, ki je sveta knjiga muslimanov. Muslimani imajo pet po- glavitnih dolžnosti, ki se imenujejo pet stebrov islama. Te stebre smo upodobili kot stene. Na streho pa smo uvrstili islamsko pravo, ki narekuje način življenja muslimanom. Hišo smo izdelali iz velike škatle, ki smo jo pobarvali na belo, nato pa nanjo prilepili nekaj o koranu in petih stebrih islama. Ker je v islamski veri prepovedano upodabljati boga, so muslimani svoje mošeje okrasili z različni- mi geometrijskimi vzorci. To smo storili tudi mi. Vsak učenec je narisal nekaj vzorcev, nato pa smo te vzorce nalepili okrog besedila. Na koncu smo oblikovali še streho, na katero smo nalepili tudi naslov »Islam je kot hiša*. Pri izdelavi te hiše smo se vsi odlično zabavali, na koncu pa smo bili z izdelkom zelo zadovoljni. Maša Lemut, 7. a/9, OŠ I M. Sobota Moj rti tolklo? v Kr^ Učiteljica RO^,,^ pred dvema dala, da se bo-klornega tabo ,(4^/ pred kratkim 5 Odpravili pred sole. potnt/ skim komWer" jCa-diladošole^,^ prispeli nay^i z učenci iz dr 6j; po smo se ir, domovih, kjer z Jernejem Maticu. 05l> V soboto Bleda. ČepmVJ si skozi avtobd J in druge le^jfnd'^- V nedeljo s je y J vaje. Naučil’s* bskih ples°v ze čakal hisn-k' , domov. pte*^ J KSMzl2. maj 2005 NA SCENI 23 Rožman lekmovanje Maj v znamenju druženja, zabave in športa f je preverjanje 'samega sebe 1*1$ aprila je na Srednješols-v Velenju potekalo iZ" Crurno tekmovanje iz mate-^"h.kl tu k ga udeležila tudi Wr-Ttoti-, Ranca Miklošiča, p* \:rac in Borut Rožman. Sle-^^a^uitodUCnojnanle pri priznanje. Pomurci organizirajo tritedenske Majske igre v prestolnici Vaša čustva Pridi, kot prideš zmeraj, vračaj se tiho, brez besed, le objemi moje telo, ljubi ga vedno in močno. Tiho stopaj skozi moje življenje, vodi me kakor nevidna nit, pelji me v svoje srce, pokaži mi kot, kjer bivam s teboj. Bodi mi prijatelj, ljubi me, kot me ni še nihče, bodi moj angel na poti do nebes. Preženi telo iz moje duše, prižgi luč upanja v njej. Podari mi svoj smeh, z njim pa prižgi ogenj v očeh. Glej me zmeraj s tisto iskro v očeh, zmeraj me ljubi, kot me ljubiš danes. Daj mi svoje srce, pokloni mi svoj čas. Bodi zame vedno tu, ker te vroče ljubi srce. Sonček »jr da je le eden od učencev b Pri^aia U Stare Nove vasi ^^doma na kmetiji. Ma- * 4 v - im M lic LIJ 1. 1*1»" “ Šolo in delo, pač *;u^( »malo morje obšolskih tiste bolj zanimive '^oblikovanje izdelkov iz ‘itn je verjetno posledi- otrok želel postati razmišlja drugače, saj se IŽSMh............... je verjetno posledi- StU^ kemije. »Vleče |L'na Primer Čistoča P^pričan, da bo ta kaj tezava naše družbe. Na i '*i|,i ekologije ni, i ^etno kasneje med štu-.‘D ,, Ofut o tekmovanju in ..'^o liji-L'11 naravoslovje mo- 1 n 1 -: 1 te morajo praktične u' Uo komunikacije z i^.Slj ^JertJ,r mudoma preizkusite^ ‘ . ne zobne pfst% nanašanje s ^'^1,1?"% liže, nastavkd pino in bank . lasite v zobe* bulami. Preizkus zmogljivosti srca in pljuč Bodimo telesno aktivni vse življenje Turistično društvo Radenci je nedavno organiziralo skupaj z delavci Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota pod zdravniškim vodstvom dr. med. Nade Šavel - Švagelj in dipl. med. sestre zdr. nege Eme Mesarič tradicionalni, tokrat že četrti preizkus hoje na 2 km - preizkus zmogljivosti srca in pljuč. Glede na prejšnja leta, ko je pot potekala delno o trimski stezi in stezi za Cooperjev test s startom in ciljem ob športnem centru Slatina, je letos zaradi razmočenega terena hoja, katere moto je Z gibanjem do zdravja, potekala v prelepem okolju zdraviliškega parka v Radencih. Predsednik TD Radenci Drago Kocbek je ob startu pri poletnem kopališču udeležencem (bilo nas je osemnajst) povedal, da znanstvene raziskave kažejo, da lahko pol ure zmernega gibanja dnevno pomembno izboljša naše zdravje ter nas ohranja aktivne in samostojne tudi v poznejših letih. Z zdravim načinom življenja preprečimo nekatera bolezenska dogajanja, ki povzročajo povečano in prezgodnjo umrljivost ljudi (predvsem možganska kap, srčni infarkt, zvišan krvni tlak in krvni sladkor, stres...). Test hoje je enostaven, natančen, varen, prilagojen zdravim osebam, starim od 20 do 65 let, pri veliko mlajših oz. starejših osebah preizkus ne daje popolnoma zanesljivih rezultatov. Omogoča določitev telesne zmo- gljivosti na osnovi hitre hoje na 2 km in dobljenih rezultatov, časa hoje in srčnega utripa ob koncu hoje; upošteva spol, starost, telesno višino in težo testiranca. Test je primeren predvsem za nedejavne (ne aktivne športnike) in zmerno dejavne ljudi. Vsak udeleženec testiranja je prejel Vprašalnik ocenjevanja primernosti za’ ^P1'. ga izpolnjeneg3 if ■ovrednotili skup^ Bodimo p-J", življenje - d* j bo tako intend" p[ spregovorimo ' . (moto zloženko a bo ta)! Ob kontrolni točki. Foto: D. M. I maj 2005 DOBRO JE VEDETI Kako do kakovostne pitne vode z vodo se je vse začelo ... tud' rt da 86 '9 živ|ienie razvilo v vodi. Vemo tj 31™2 vode ni življenja. Voda je življenje - '■ naučili v soli Pa vendar, v vsakod-t'.moMniem življenju je tolika drugih ''::jr,arn veliko pomembnejše ... 8tll ■n nj uH |„ povppgčna poraba vode v me-ad 100 do 150 litrov, od tega niti, । ' ’llre porabimo zs pripravo hrane in ^tne' Bračun za doseganje kakovo- ° 6 v naai Pipi zelo enostaven. Doseči c ^vost pitne vode nas veliko stane. Prepušča individualnim gospodinj-r^,' $ 801119 izberejo hišni filter za vodo. Po-1,01' razlikovati filtre, ki delajo tehnično vendar ni za pitje) od filtrov za ’ tekovosti pitne vode. ^’Žvlra do pipe... ^9DVn r na vprašanje, kakšna je v resnici 3 pu cevuh v naše domove in jo X,. ’ 13 n' enostaven. Lokalni vodovod do q iz več črpališč podzem- . J^rje snovi v vodi je odvisno od ko-Ja^g '.1 tišine vode in drugih okoliščin. et'šča, kisel dež, odpadne vode ter Sanj, obdelava tal in vzgajanih kultur so L'l številnih dejavnikov, ki vplivajo KDl'č'na težkih kovin [svinec, baker ipd,) kot tudi trdota ta odvisni prav od območja, Pnehaia v procesu obdelave 10 sPustii° v vodovod, je najpo-1/ , dodajanje klora, ki uniči vse bakte- ^Sanizme. Čeprav je škodljivost klo-'n dokazana, so vse druge neškodljive । |fiaiP°0osteje spojine srebra] enosta-: Po obdelavi voda, usklajena z lo- ■ E’ P°tuje po različnih ceven, sta-kovinskih ali plastičnih, do naše pipe. Prav zaradi učinka erozije cevi se kakovost vode v vodnih črpališčih in v pipi zelo razlikuje. Bolj ko se onesnaženost okoli nas povečuje, manj realna je zgodba o čisti vodi v naših pipah. Mesta postajajo vedno večja, poraba vode raste, standardi pitne vode so vse bolj fleksibilni... Kako in s katerimi sredstvi doseči pravo kakovost vode v urbanih središčih, je vprašanje, ki pogosto ostaja nerešeno, Rešitev tega vprašanja je prepuščena gospodinjstvom in zavesti vsakega posameznika. Prepoznajte Vašo vodo... Po definiciji bi morala biti voda prozorna tekočina brez okusa in vonja. Kot tako jo najpogosteje tudi doživljamo, z malo pozornosti pa ni težko razlikovati »dobra« od »slabe« vode. Z barva voda najlažje pokaže svojo kakovost. Na beli podlagi voda ne bi smela imeti rumenkaste barve (če je potrebno, jo primerjajte z destilirano vodo]. Voda v naših krajih ima najpogosteje okus in vonj po kloru. Klor bo slabo vplival tako na aromo napitkov kot tudi pri kuhanju. Poleg tega je klor dokazano škodljiv za človeški organizem (rad se spaja z drugim elementi, vse, ksr nastaja, pa je rakotvorno], vendar je za sedaj edino cenovno dostopno sredstvo za odpravljanje bakterij, še en uničevalec okusa (posebna pri hrani] je vodni kamen Pri običajni, trdi vode iz pipe barva in okus prehajata iz hrane v vodo, izgubljamo hranljive snovi, čas priprave hrane je daljši in nastaja velika več pare in vonja. Količino vodnega kamna v Vaši vedi najlaže preverite tako, da skuhate črni [indijski, ruski] čaj, pustite, da se ohladi, m pogledate »mastni« film na površini čaja oziroma na robu skodelice. Slovenija ima npr. od 1 5 do 25 ° nemške trdote (vse nad 10 ° je nezaželeno]. Kako izbrati filter za vodo... Pri izbiri filtra za vodo si najpogosteje želimo filter, ki bi rešil problem kakovosti pitne vode v vsej hiši. Takšne zahteve so najpogosteje neizvedljive, ker je poraba pitne vode v druge namene, ne samo za kuho in pripravo napitkov, predraga in se ne splača. Zaradi takšnega razmišljanja so bili narejeni vrči, ki omogočajo najugodnejše razmerje med ceno in učinkom, za nekaj litrov vode dnevno, kolikor je potrebujemo za pripravo napitkov m hrane. Pri njih se voda ne filtrira pod pritiskom, temveč se s svojo težo spušča iz zgornje posode v spodnjo. Posebno pozornost je treba posvetiti sestavi filtra, ki mora biti naraven in kakovosten. Novost na našem trgu so filtri Brita za vodo, ki so na prvem mestu v svetu. Učinkovita in naravna sestava filtra Brita je vzor vsem potencialnim konkurentom, ker je aktivno oglje, ki se uporablja v filtru, pridobljeno s karboniziranjem luske kokosovega oreha, ionski izmenjevalec pa je na bazi vodikovega iona, tako da v procesu odstranjevanja vodnega kamna nastajata samo CCJ in voda. Prednosti filtrirane vode... V poskusih z vodovodno in filtrirano vode s filtri Brita so se pokazali presenetljivi rezultati pri pripravi hrane. Pri hrani, ki je bila pripravljena v vodi, filtrirani s filtrom Brita, je bilo mogoče že na pogled opaziti lepši učinek kuhanja. Večina zelenjave potrebuje le kratek čas kuhanja, tako da zadrži trdoto. Doseže se enakomeren učinek kuhanja, hrana je enako skuhana na površini in znotraj (kar je posebno pomembno pri krompirju ali npr. beluših]. Prav tako je potrebne manj soli. Pri kuhanju s filtrirana vodo s filtrom Brita je manj vonja, še posebno pri pripravi cvetače in čebule. Trdota vode pri kuhanju je glavni faktor, ki vpliva na okus pripravljene hrane. Poleg tega se pri pripravljanju ribe izognemo razpadanju ribe. Na koncu lahko povzamemo: pri običajni, trdi vodovodni vodi barva in okus prehajata iz hrane v vodo, medtem ko prt filtrirani vodi barva in aroma ostaneta v hrani. Ne smemo zanemariti tudi drugih prednosti: hišni ljubljenci in rastline bodo prav tako uživali v' čistejši vodi, prihranek pri električni energiji in posodi... Vendar pa, najpomembnejše prednosti so pri pripravi hrane in pijače oziroma vplivu čiste vode na naše zdravje Vodne filtre Brita dobite v trgovinah z medicinskimi pripomočki Orfam, Sanolabor, Sanovi-ta, v trgovinah z zdravo hrano, bolje založenih lekarnah ter trgovskih centrih Merkur in Interspar. Bogart, d. o. o,. Janševa ulica S. 1OOO Ljubljana, tal./faks: 01/563 BS 37/38 h H-n bogartsi Konec tedna —---------------- ■ lc'Jl bo šla ljubezen k hudiču, ker n'11 ob koncu tedna ne najdeta ■ čra*.............. da stvari vzamete v svoje ■ ktmu nenadoma zmanjka domi-t, ktrCn0 3rW p°čeb Ko b° ozračje dovolj .............hn preplavil pregrešni val Ke tam, kjer ste končali na prvih Ter)eno - učinkovito. 'vodja .‘S*’** s porom 1 šopek jušne zelenja- % -»K— Sl * mirj' so1’ poper Io-. - fona,ščep sesekljanega SS‘t*kose'tesenin Wmeso mehko, n- % h. ltn<> °d kosti in narežemo ž'1 , s svetlim prežga-Mel a °VC ™lo ™ h,-in Stresem°v iuh°’ * gor^^ni omaki rP01 limon€’5 ’'■i?1,1 Tu žlkf 'S K h|' sm®t»ne, sol, mo ln Pokapa z |imo. Pravilno prehranjevanje otroka Nepravilno prehranjevanje, kakor so neredni obroki, opuščanje zajtrka, premalo zaužite zelenjave in sadja, uživanje hitro pripravljene in premastne hrane, vpliva pri otrocih na dejavnike tveganja, ki se izrazijo šele čez nekaj časa. Lahko pa se že v otroštvu pojavi diabetes tipa 2 ali povečan holesterol. Pravilno prehrano je zato treba izbrati že v zgodnjem otroštvu, saj je nadvse pomembno, da se že Šalotko sesekljamo, na maslu steklasto prepražimo in dodamo moko, ki jo svetlo zarumenimo. Zalijemo z ribjo osnovo in vinom ter kuhamo dobrih pet minut. V ponvi segrejemo olje in ribje kose spečemo z obeh strani. Vzamemo iz ponve, damo na toplo in omako do konca skuhamo. Rumenjak zmešamo z gorčico, malo sladke smetane in malo omake ter vse skupaj vmešamo v osnovno omako. Odstavimo z ognja. Preostalo smetano stepemo in vmešamo v omako. Na krožnik položimo po dva ribja kosa, prelijemo s pripravljeno omako ter potresemo z narezanim drobnjakom in koprom. Mešanica žitaric z beluši In ostrigarji 240 g mešanih žitaric (ješprenj, riž in pira), 150 g svežih belušev, 150 g ostrigarjev, 100 g čebule. 2 stroka česna, 50 g olja, 1 dl belega vina, 6 dl vode, 50 g parmezana, scep žafrana, ščep sesekljanega peteršilja, sol, mleti poper Beluše olupimo, operemo in narežemo na kolobarje. Ostrigarje operemo in narežemo na rezance. Čebulo in česen olupimo m drobno sesekljamo. Na vročem olju prepražimo čebulo, dodamo ostrigarje in beluše, nekaj minut pražimo, dodamo žitarice in zalijemo z vinom. Solimo in začinimo ter počasi dolivamo vodo. Meh kuhanjem narahlo mešamo. Na koncu primešamo parmezan in sesekljan peteršilj. Solata iz kalčkov, pisane paprike in mocarele 150 8 svežih kumaric, 100 g zelene paprike, 100 g rdeče paprike, 100 g sojinih kalčkov, 120 g mocarele, ščep sveže bazilike Solatni preliv: 4 jedilne žlice balzamičnega malčki navadijo na zdravo prehranjevanje. Priporočila za prehrano otrok svetujejo, da naj vsebuje prehrana otrok od četrtega leta dalje le 25 do 35 odstotkov energije iz skupnih maščob. Priporočena količina mleka za otroke in mladostnike je pet decilitrov oziroma ustrezen ekvivalent mlečnih izdelkov. Potrebna je tudi zato, ker se v obdobju otroštva in mladosti tvori kostna masa in je to obdobje človekovega življenja izredno pomembno za preprečevanje nastanka osteoporoze. V naših vrtcih in šolah namenjajo zdravemu prehranjevanju veliko pozornost. kisa, 4 jedilne žlice olivnega olja, 2 jedilni žlici sojine omake, sol, mleti poper Kumarice in paprike operemo in narežemo na rezance. Mocarelo narežemo na polovičke. V primerno posodo za solato damo najprej papriko, kumarice in sojine kalčke. Po vrhu potresemo narezano baziliko in mocarelo. Vse skupaj prelijemo s solatnim prelivom, ki smo ga pripravili iz naštetih sestavin. Biskvitne rezine s skuto in jagodami 6 rumenjakov, 4 beljaki, 150 g sladkorja, 150 g moke, 1 zavitek vanilijevega sladkorja, nastrgana lupina ene limone Nadev: 250 g pretlačene skute, 2,5 dl sladke smetane, 200 g jagod, 2 rumenjaka, 80 g sladkorja v prahu. 4 listi želatine, sok pol limone Za biskvit penasto zmešamo rumenjake s polovico sladkorja, vanilijevim sladkorjem in limonino lupino. Beljake stepemo s preostalim sladkorjem v trd sneg, ki ga počasi vmešamo v rumenjakovo maso. Na koncu počasi vmešamo moko. Pekač obložimo s papirjem za peko in biskvitno maso enakomerno porazdelimo po pekaču. Pečemo 10-15 minut v prej ogreti pečici pri 200 'C. Ko se biskvit ohladi, ga razrežemo na primerno velike kose in z njimi obložimo primeren model. Ostanke biskvita razrežemo na kocke. Za nadev stepamo nad soparo rumenjake, sladkor in limonin sok. Odmaknemo od sopare in še mešamo, da se masa ohladi. Potem vmešamo skuto. Želatino raztopimo v malo tople vode in s stepeno smetano vmešamo v skutno rumenjakovo maso. Polovico mase napolnimo v model, nanjo zložimo razpolovljene jagode in biskvitne kocke. Premažemo s preostalo kremo in damo za tri ure v hladilnik, da se krema strdi. Preden ponudimo, zvrnemo iz modela in poljubno narežemo. Besede mode Veliko jih prizna, da so pravi torboholiki Torbe jih enostavno privlačijo, so njihov fetiš. Nekateri zbirajo, obožujejo in kupujejo čevlje, drugi spodnje perilo, tretji pa torbe ... Ne, niso samo domena žensk. Vedno več je tudi športnih in računalniških torb, ki postajajo čedalje zanimivejše za oba spola. Ne gre pozabiti tudi velikih poletnih torb za plažo, ki bodo kar žarele v živahnih barvah. Naj bodo velike ali majhne, pomembne so zato, ker večinoma skrivajo osebne stvari. Torbica pripoveduje o svojem nosaču veliko več; razkriva osebnost oz. zgodbo, ki jo le-ta živi ali jo hoče živeti. Z različnimi torbicami razkrivamo različne plati svoje osebnosti, vendar pogosto nosimo prav tisto najbolj klasično, ki nam daje zaupanje. Čiste linije so pri izboru te torbice, ki mora pokrivati najširši spekter našega oblačenja ob različnih priložnostih, pomembne. Bodimo nekoliko domiselnejši. Namesto črne in rjave si raje izberimo nam ljubo barvo, ki bo spremljala vse naše hitre in počasne korake življenja. Elegantno delujejo tudi rdeča, oranžna, srednji odtenek nebesno modre, barva gorčice ali smetane Vse te barve lahko učinkujejo kot nevtralne. Poljubno jih kombiniramo z elegantnimi ali manj elegantnimi oblačili. Usnje je res hvaležno za našo najbolj klasično torbico, vendar ne edino. Vedno več je acetatnih tkanin, ki se hvaležno upirajo dežju, hkrati pa dajejo sijaj. Primerjati ju nikakor ne gre, saj se ponašata s povsem drugotnimi lastnostmi, videzom in namenom. Presenetljivo pa je, ko ju vidimo v kombinaciji, ki deluje športno in elegantno. Drznost je včasih nujna, saj le tako pridobimo pri rezultatu Osnovnim linijam so letos dodani zares Številni žepki, kovinski dodatki in vrvice s simbolnimi znaki. Od usklajenosti vseh je odvisen videz torbe in seveda prvi vtis, ki ga naredi kot pika na i. Tatjana Kalamar Morales OGLASI 12. maj 2005 - Si Mercator Mercator SVS, d.d. Ptuj objavlja JAVNI RAZPIS za prodajo nepremičnin z zbiranjem ponudb 1. Trgovina Vrelec, Radenci, Radgonska c. 4, pare. št. 661,18, vi. št. 287 k. o. Radenci, neto površina 313,00 m2, izhodiščna cena 40.000.000,00 srt. 2. Trgovina Posoda, Glavna ulica 52, Lendava, pare, št 4123, vlož. št. 3446 k. o. Lendava, neto površina 82,60 m2, izhodiščna cena 5.000.000,00 srt. 3. Trgovina Avtotehna, Glavna ulica 52, Lendava, pare. št. 4123, vlož. Št. 3446 k. o. Lendava, neto površina 134,78 m2, izhodiščna cena 12.500.000,00 sit. 4. Trgovina Preskrba Lendava, Glavna ulica 123, Lendava, pare. št. 3083/7 in 3083/6, vi. št. 3109 k. o. Lendava, neto površina trgovine 131,43 m2, bara 68,86 m2, skupaj 200,29 m2, dvorišče 1.326 m2, izhodiščna cena 15.000.000,00 sit 5. Trgovina in bar Hotiza, Hotiza 150, pare, št. 1432 in 1434/1, vi, št. 791 k. o. Hotiza, trgovina površine 226,00 m in bar površine 90,30 m izhodiščna cena 38.000.000,00 sit Barje v najemu. motoma vozila KARAMBOLIRANO VOZILO kupim. Tel: 040256963. m22292 GILERA 125 ccm, SP 02. letnik 1993, naprodaj za 210.000 SIT. Tel.: 041 210 748. m22482 FIAT PUNTO 75 SX. letnik 1995, prodam. Tel:. 031564 3O2.m22488 živali PRED AKACIJEVO PAŠO prodam zdrave in močne čebele s panji. Tel: 070 811029. m22448 NESNICE, MLADE. HISEX, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, pred nesnostjo, prodaja Farma pri Mostu, Vz-rejališče vseh vrst nesnic. Naročila sprejemajo: Gostilna Horvat Nemčavci, tel.: 528 11 90, Franc Movrin Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen Beznovci, tet.: 54910 25, gostilna RajserGrad, tel.: 553 1148, gostilna Čeh Nedelica, tel.: 57351 53. m22460 DVA PAVA prodam. Tel.: 55110 94. KOZE S KOZLIČKI za nadaljnjo rejo prodam. Bogojina 88. m22465 KUPIJO KOZO, dobro mlekarico, brez rogov, staro od 2 do 3 leta. Tel:. 051 345 119 ali 54124 06. m22466 70-ARSK0 PARCELO v Večeslavcih 39 prodam. Tel.: 558 8138. m22464 SOBO, opremljeno, ssouporabo kopalnice, v M. S., dam v najem. Tel.: 041492 991. m22486 Za počitnice na Madžarskem - Gyenes-dias pri Hevizu in v Lentiju - apartmaji po 2000 SiVosebo. Tel:: 0036 8 33164 99. m22498 STANOVANJE, 2,5-sobno, takoj vseljivo, prodam. Informacije po tel.: 041 733 862. m22499 V centru Murske Sobote prodamo poslovni prostor v pritličju poslovne stavbe, 450 m2, z 12 parkirnimi prostori in urejeno vso infrastrukturo. Cena: 1.300,- EUR/m2. Tel.: 02/5252-118, GSM: 041/681-728 m-22501-1 V centru Murske Sobote prodamo poslovni prostorv2. nadstropju poslovnestav-be. 217 m2 (možnost delitve na več delov), z urejeno infrastrukturo in urejenimi parkirnimi prostori. Cena: 800 - EUR/m2. Tel.: 02/525 21 18, GSM: 041/681 728. m-22501-2 KOSILNICO BCS, lahko v okvari, tračni obračalnik in bikce kupim. Tel.: 041 512 028. m22475 BALlRKO ZA OKROGLE BALE CLAS. I '98, in traktor John Dere, 84 KS, 4x4,1. ’86, reg. 40 km/h, prodam. Tel.: 031 778 396. m22481 ŽENSKO za družbo starejši Juriju iščem.Tel: 04199463^ : delo Pogoji Ponudnik je lahko pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki se izkaže z registrskimi listinami, ali fizična oseba, ki se izkaže s potrdilom o državljanstvu. Pisna ponudba mora vsebovati točen naslov kupca, ceno in opisan del nepremičnega premoženja, za katerega ste zainteresirani. Nepremičnine so naprodaj po sistemu videno - kupljeno. Vse stroške, povezane s sklenitvijo pogodbe, vključno z davkom na promet nepremičnin in zemljiškoknjižnim vpisom, plača kupec. Kupnina je plačljiva v osmih dneh po podpisu pogodbe. Odpiranje ponudb je komisijsko, z najugodnejšim ponudnikom bo sklenjena kupoprodajna pogodba. Prenos lastništva kupljene nepremičnine se opravi po plačilu celotne kupnine in drugih obveznosti kupca. Mercator- SVS, d. d., na podlagi tega razpisa ni zavezan skleniti kupoprodajne pogodbe z nobenim od ponudnikov. Pisne ponudbe pošljite s priporočeno pošiljko v zaprti ovojnici z oznako Javni razpis za prodajo nepremičnin na naslov Mercator - SVS, d. d., Rogozniška c. 8,2250 Ptuj, do srede, 25. maja 2005. Ogled nepremičnin je možen po predhodnem dogovoru. Dodatne informacije lahko dobijo interesenti v pravni službi - g. Milan Petek, od 8. do 16. ure, po tel. 02/780 72 06 ali GSM 041/906 619. NESNICE, gave, grahaste, črne, pred Resnostjo, vsak dan, Babinci 49. VZREJA NESNIC TIBAUT, tel: 582 14 01. m22468 posesti 20-ARSK0 NJIVO in gradbeni prizidek z vodo in elektriko za hišo ali vikend pro dajo. Tel.: 041954 034. m22252 BIVAJTE V NARAVNEM OKOUU. Hiša v Črenšovcih z velikim sadovnjakom. Tel:. 01 722 8117, po 16. uri. m22437 27-ARSKO PARCELO v Sebeborcih s starejšo hišo prodam. Tel:. 041 837 347. m22451 HIŠO V MURSKI SOBOTI dajo v najem za 450 EUR/mesečno. Tel: 0049 841 61 333. m22478 V centru Murske Sobote prodamo stanovanje, veliko 97 m2, cena: 1.000, EUR/ m2.Tel.: 02/5252118, GSM: 041/681 728. m22501-3 V najem dajemo opremljen gostinski lokal z vso opremo površine 150 m2 na mejnem prehodu v Doigi vasi. Cena za najem po dogovoru. Informacije po tel.: 02 577 63 06, GSM: 041617 945. m22508 kmetijska mehanizacija OKOPALNIKZA SLADKORNO PESO, 6-vr-stni, rabljen le eno sezono prodam. Tel.: 578 8 7 84. m22442 KUPIJO ENOOSNO PRFKUCNQ PRIKOLI CO, 4-tonsko, Ljutomer in tračni obračalnik Sip 220. Tel:. 041261676. m22447 CISTERNO CRAINA, pajka za seno in 12-colne pluge IMT prodam. Tel.: 031548 051. m22467 KOMBAJN CLAAS DOMINATOR 98 SL, klima, hidrostat3,9 m, adapter, 5-vrstni koruzni adapter, 3600 ur, prodam. Tel.: 041 331931. m22473 TRAKTOR IMT 533 Delux in Steyr 18 s koso prodam. Tel.: 031 873 758. m22485 TRAKTORSKO ŠKROPILNICO, 200-litrsko, prodam. Tel.: 572 I314.m22491 BALlRKO, visokotlačno, odlično ohranjeno, prodam. Tel:. 041551273. m22492 VINOGRADNIŠKO VENTILATORSKO ŠKROPILNICO, 2001, Župan, prodam. Tel.: 040 656671. m22493 TRIBRAZDNI NAVADNI PLUG znamke Regent, s predplužniki, prodam.Tel.: 041 543 684. m22497 TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA, CISTERNO, 22001,2-osno prikolico in PRED-SETVENIK prodam. Tel.: 041285 568. m22504 KMETOVALCI, POZOR! Kupijo kmetijsko mehanizacijo - traktorje, cisterno za gnojnico. prikolice, obračalnike, kosilnice in drugo kmetijsko mehanizacijo. Plačilo takoj. 040 676 557. m22506 MOTOKULTIVATOR Mondial s frezo prodam. Tel.: 041 768 828. m22507 PREDSETVENIK, krožne brane, škropilnico in traktor 20-11 Zetor prodam. Tel:. 546 1780. m22510 internacionalno -cniDl sli: strugarja CNC-strugarja CAO-konstruktetjazdelomimii«^ na področju orodjarstva. W1- izkušnjami. Pisne prošnje pošljite na sburger MetallwarenfaM«0 s 8490 Bad Radkersburg,* j 622 740. m22436 NATAKARICO ali NATAKARJA videza, zaželena komuni«^ nje nemškega jezika >■' <^1 dolcčen Cm rf osebno- * J CERIJA - PENZION Ivan« Cankova 33. tel.: 540 -----------" " I DELO DOBI NATAKARICA , _ selfem do dela v gostilni ha Horvat, s, p.. Lipa 48 c, * 152. m22476 POSLOVODJO. 3 PH5CAP';* locen čas oz. po dogo*0™^ do 28 let. zaposlimo. _■ TUŠ Kocet, Pod hribom 4,1 ’ 041269509. m22484 ----------------^77^ ZAPOSUMOKUHARJA’ .^1 formacije po telefonu 03-stilna Ignac Rajh, S- P - E13'1' ulica 32. m22502 kmetijski pridelki BELO VINO, soitechardoney, prodajo Tel:. 041 933 585 ali 548 1514. m22463 razno REZERVOAR ZA 0UE, 25001, in gorilnik Olymp prodam. Tel: 542 18 58. m22459 OPEČNO KRITINO BIBER, podarim, prodam pa brejo svinjo in puhalnik. Tel: 031 870802,587 1100. m22483 VEČ MANJŠIH IN VELIKIH RASTLINJAKOV z montažo prodam. Tel.: 040 427 462. m22435 storitve OPRAVLJAMO VSA ZIDARSM^, fasade, barvanje lasa'1’ a Tel:. 040 866 728.Pfom-0- S|1 cesta 78,2204 Milda® NEMŠČINO USPEŠNO IN^ vse šole in prevajam-Tel* -V 54114 56, Tanja Huber, s-p". 4, M. Sobota. m22495___4 Kocljeva 1 a 900G Murska Sobota Tek 02/530 83 30 Faks: 02/530 83 34 MARIBORSKA BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA, d. 0. o. Poslovalnica BROD NA MURI Kocljeva 1 a, 9000 Murska Sobota OBVESTILO DELNIČARJEM DRUŽB POM*NALOŽBE, d. d., in POM-INVEST, d. d. Vse imetnike delnic družbe POM-NALOŽBE, finančna družba, d. d„ obveščamo, da je družba POM-INVEST, družba za investiranje, d.d., dne 6. maja 2005 objavila ponudbo za odkup delnic POM-NALOŽB. V skladu z javno ponudbo je možno prodati delnice POM-NALOŽB, d. d., po 430 sit za eno delnico, kar predstavlja 12,27 % premijo glede na enotni tečaj na dan objave ponudbe. Skrajni rok za sprejem ponudbe za prodajo delnic POM-NALOŽB, d. d., je 3. junij 2005. Če se ne boste odločiti za prodajo delnic v skladu z javno ponudbo za prevzem, se utegne zgoditi, da delnic POM-NALOŽB, d. d., ne boste več mogli prodati po tako visoki ceni. Praksa ob že izvedenih prevzemih v Sloveniji (npr. LEK, d. d.; TERME 3000, d. d.;...) je pokazala, da po končanem prevzemu tržna cena delnic prevzetih družb praviloma pade. Če se odločite za sprejem ponudbe za odkup delnic POM-NALOŽB, Vam v Mariborski borznoposredniški hiši ne bomo zaračunali nobenih stroškov, prav tako pa Vam ponujamo tudi enkratno ugodnost, da lahko prodate delnice P0M-IN-VESTA, d. d., na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev po tržni ceni, prav tako brez kakršnih koli stroškov. Glede na to, daje število delničarjev družbe POM-NALOŽBE, d. d., v naši regiji zelo veliko, in sicer več kot 10.000 delničarjev, opozarjamo vse zainteresirane delničarje, da s sprejemom ponudbe ne odlašajo do zadnjih dni veljavnosti ponudbe za odkup delnic, saj se bodo le ra ko lahko izognili gneči, ki običajno vlada ob izteku ponudbe za odkup delnic. Sprejem ponudbe za odkup delnic POM-NALOŽB in prodaja delnic POM-INVE-STA na ljubljanski borzi pod zgoraj navedenimi pogoji sta mogoča v: - poslovalnici BROD NA MURI, - vseh poslovalnicah Turistične agencije KLAS in - vseh poslovalnicah Nove KBM, d. d. Za podrobnejše informacije se oglasite v poslovalnici BROD NA MURI v Kocljevi ulici lav Murski Soboti oziroma nas pokličite po tel. št.: 02/530 83 30 ali 02/530 83 32. Izberite najboljše za svojo kopalnico z 20 % popustom: • sanitarna keramika Olympia, Keramag in • keramične ploščice Zirconio, Iris in Emi! • električni grelniki vode Ariston • kopalniško pohištvo Gorenje • sanitarne armature Armal • tuš kabine Reflex Inker MrnkURDOM. Plese 1, Mutska Sobota, tek: «17)53026 30 VuiBtovMikl partat Ena tTpležna stran, ki združila ? CWOpfMV t v»h WlrtCWv 0M*ta Mrwwrtztxrtal, mak č0i»»r DgtejtB si popo*H0B oglase. M po rijiW* in naj vas nmcfirf/fO katfrtMrid ogtesžl 8 rahanje po math *♦ n Bead rti Mio tako sdotoo. DEtO ZEZJ 17; <1. * ■ jTvsevaaokss aorioe TSMB Akcija traja od 9. do 28. 5. 2005. Popust ne velja za izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve akcije. MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo MERCAJ(\i NAJ^. Vsi. kipte1'" ^^'’' seveda prav" _ 5te na vprašanja- , sodeloval' pr' pr žrebanju. *1^^' srečneže1’1 Mercatorje’'0 ‘. s katero bos*0,^,. mesecu lall^° A j različne e9°"" Zapela na* b° HiNKV'I* zaplesal'P*' h kok se za m* spodom WlW ^OPEK s "Slu« % I ŠTEFAN HAJDINJAK AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA VNETJE NOSNE SLUZNICE PESNIŠKI OKRAS, PRISPODOBA FnWIKOtA — CIRIL PUCKO JELENJE PARJENJE KRAJ IN GRAD OB KRKI SPROTI PISANO BESEDILO MANGAN ■ ' GLAVNO MESTO GANE NAMEČEK 5 POVELJNIK SIOVENSW PARTIZANSKE VOJSKE Eh PRITLIKAVKA KRAJ PRI KOČEVJU IZKOBAVANJE NEKDANJE TURŠKO ODLRCO-VANJE RENATO VUGRINEC SOBA ZA KAJENJE OSEL FTAUJANSKA IGRALKA (MARILO) ŽVEČILEC TOBAKA DEKLE (PESNIŠKO) 'ji 4 \ -Mn,,- l \ MESTO V GRČIJI EGIPČANSKI BOG SONCA »■= SUMHIK IN STČNIK UAOŽMSKO ŽBISKOIME MOŠTVO PREDMET POGOVORA MEDNARODNA ORGANI-ZACUA ZA BEGUNCE SESTAVINA PREMOGOVEGA KATRANA PESNIŠKA RGURA muzikolog ajlec SREDIŠČE DANSKEGA OTOKA FTN iZKomšCe-v*Lec ŠMNSKO MOŠKO IME ZDRAVLJE-NJE Z DIETO AMERIŠKI SMUČAR (TOMMY) SLOVENSKA HEROJINJA PfHPRAVA ZA ČESANJE VOLNE ENOTA ZA ELEKTRIČNO KAPACITETO ZIMSKO JABOLKO KRAJ NAD BAŠKO GRAPO n CITRONA PEVEC SINATRA POTOČNA ŽIVAl ITALIJANSKI SLIKAR (GWD0) okoliMinc POL1CVSK0 ZDRUŽENJE O ES Ni PflfTOK SENE OSVOBODILNA FRONTA HRV. DRAM. CAR NEMŠKI POLITIK (JOHANNES) CiURUi NODIER STOJALO S POLICAMI PESNICA NEGRI BISTVO, JEDRO PRAVOSLAVNA VERSKA PODOBA GRAFIK JUSTIN KRAJ PRI VELIKIH LAŠČAH ANTON DERMOTA REKA V ARGENTINI NOGOMETAŠ KAfilČ SEBlfHBŽ ŽIČNIK VOJAŠKI ODPOSLANEC URJENJE, TRENING ČEVELJ $ KOUSČKI CENTER, SREDIŠČE PENJA, KLAMPA Ji * M > ANG. NOG, VRATAR (DAW) STEKUWT VTKMJ IMETJE, SVOJINA VINORODNA RASTUNA OTON ŽUPANČIČ STAVČNI ČLEN JADRANSKI OTOK POJAV PRI GORENJU LUDVIK TOPLAK MILOS EKAR RUSKI VELETOK DUHOVNIKOV ASISTENT JAKOBOV BRAT, EZAV BOJAN UMEK ZDELO-VALEC SODOV TON« FORNEZZI GRŠKA BOGIN1A PREPIRA tVEKAVOST OnOANSKO VeCAHK HUDO NEURJE a ; BOJNA ČRTA 1 j nakUP °Preme M #nek°,0Šk' ..^n novo porodnišnico 72' namesto cvetja za pok. Viljema Lepošo iz Murske ?Posl«ni Vrtca Murska Sobota namesto cvetja za pok. Vero , bni za dosego tistih ciljev, ki se zdijo s vi. ON: Pojavil se bo ne-m vam bo popolnoma pomešal r. /'/ " -ne.Toda nikar ne vrzite puškev koruzo 2 malce boste h5'56'1 r0' Č-k db rtonca In bogato se vam bo obrestovalol J' ONA- ur bo prinesla obetavno on v navb n . toda nikar naj b preveč ne zanesejo, ampak rav- ■nn 11 ,,emo m premišljeno, le takšen način Mre-' .sneli ON: Ni dobro, da s« v. a ^teziagMe vsakemu bežnemu znancu, saj 11 ° z®whda ho ste ravno zato ostali brez b; । 5a’ '''"‘'živostvas bo zelo prizadela, venili* °,na takega pomislili že davno prej. Pl ste se uspeli otresti predso- ’ । kuverti ne m ne gre. Trebe se bo pre- čko kot °? ‘u da ai boste življenje uredili 'ZTt| NVi zamislili. Za srečo se je treba boriti, if. । 0 odlašajte! on-. Ma čustvenem področju X tro ’ "’‘'"intnn veča, saj boste uspeli '^žnt us Pogledi imajo na vas prav , '"6k ,astoiil boste cm jre-odločno in i-iS* ’^■’'-'■-'^astoval.. k? r* < y (. jmpravrad h^fia' vi z.a >ot o* r* vidno ponujena Sm ‘!17 /r" ‘•dava- P’n),'“’h dobro uspevalo, vendar pa-■ ' 'v 00 bo zmanjkalo moči. ON: ■ . e ^Prijetne osvajalke, ki vam že dalj ’""F hvatejniL"1^0 S’°'zat0 m,J 4|h,ora| irknfm untstebje dala ONA: Na silo zagotovo ne bo šlo, zato je še najbolje, da se oprimete kakšne dobre “ zvijače in videli boste, da se prijeten neznanec ne bo več upiral vašemu osvajanju. Nekdo vam bo zaradi tega precej zavidal... ON: Ce ze imate možnost izbirati, je še najbolje, da izberete najprej prvo, nato paše drugo različico. In nikar se ne zmenite za hudobne govorice. Ljudje so polni zawsti, se posebno, če je nekdo srečen. ONA1 Nikar predolgo ne zanemarjajte svojih poslovnih zadev, saj se vam to lahko - maščuje. Z odločitvijo nikar ne odlašajte predolgo, saj se vam lahko zgodi, da vas bo konkurenca prehitela. ON: Ne smete se sprijazniti s porazom temveč se morate boriti naprej, saj še m vse izgubljeno. Še zmeraj vas lahko preblisne sijajna ideja in vam odpre povsem nove možnosti, ki jih doslej niste niti opazili. ONA: Proti koncu tedna se boste prepustili prijetnim čustvom v družbi ljubljene osebe in kar nekako pozabili na vse tegobe iz preteklega obdobja. Uživajte trenutno srečo, saj ste si to pošteno prislužili. ON; Zagrešili ste napako, vendar 4e rojeni pod srečno zvezdo, tako da se vam ta spo-drsl^ii ne bo preveč poznal. Nasprotno, na neki način vam bo celo koristil. Izkoristite ugodno obdobje, ki vam oonuja toliko lepega... ONA: Amor vajn bo tokrat zelo naklonjen. Zaradi tega se boste lahko znebili predsodka ki temelji na razliki v letih, čeprav že dolgo veste da le-ta ni pomembna. Ne ozirajte se na mnenje svoje okolice, saj vam vsi zavidajo vašo srečo! ON- Bolje bo, da popustite, drugače si boste nakopali cel kup neprijetnih problemov, pa Še dolgo pričakovani usceh boste postavili na kocko. Včasih je treba narediti kompromis, da se stvari postavijo na pravo mesto. ONA: Spregledali boste partnerjeve namene. Pustite mu proste roke in videli boste, da bosta imela na koncu konsti in predvsem zabavo tako vidva kot tudi celotna družba okoli vaju. ON: V ljubezni boste imeli ogromno možnosti, vendar se bo treba odločiti tudi za kakšno konkretno zadevo, ki vam bo prinesla v življenje malo več mirnosti. Avanture so za vami, sedaj je čas za resno zvezo. * ONA: Neverjetno hitro vam bo uspelo, da 1 se boste ponovno pobrali in pokazali vso moč. In to vam bo prineslo prav presenetljive rezultate, saj bodo drugi povsem zmedeni. Torej pohitite tako v ljubezni kot tudi drugje. ON: Na lastni koži boste občutili vso težo nekdanje zablode. Nekdo vam bo sicer skušal pomagati, vendar se boste morali znajti predvsem sami. Je že tako, da vas napake iz preteklosti spremljajo vse dotlej, dokler jih ne odpravite! ■ ONA: Resda ni lepo, če svoje skrbi prel a -' gaš na druge, vendar je žeskrajni čas, da ® bJ si tudi vi malo odpočijete svoje živce, saj vam v preteklih dnevih niso prizanašali Torej se sprostite in uživajte, koristilo vam bo! ON: Nič dobrega se vam ne obetal še najbolje bo, da se potuhnete in počakate kakšno ugodnejše obdobje. Prijatelji vas bodo sicer vabili, a se jih boste na vsak način hoteli otresti, kar vam bo na koncu tudi uspelo. ONA: Pozorno se ozrite okoli sebe in odkrili boste marsikaj, kar vam bo ogrelo srce. Presenetil vas bo prijeten neznanec, ki pa mu ni treba preveč verjeti. Toda vseeno se boste kar prijetno zabavali, ob tem pa se še marsikaj naučili. ON: Znašli se boste sredi velikih del, ki jim ne vidite ne konca ne kraja, vendar boste na koncu resnično zadovoljni. Še enkrat se bo pokazalo, da se je za uspeh treba pošteno potruditi. Brat Džouži Zadnje Čase se dosta piše pa guči od okostnjakov, šteri kaplejo vd z omar v našon sodobnon časi, z obdobja zadnjega desetletja. Najbole žalostno je tou, ka kaplejo z omar tožilcof, se pravi pravnikaf. Mamo pa ešče dosta dela z okostnjaki pa čuntami s časa pred šestdesetimi lejti, z drtijge svetovne bojne. Pri ton smo že pa rekorderi. Smo edina država v Evropskoj uniji, štera po tistoj grdoj bojni prouti okupatori nema ešče vsej čuntpošlihtani na svoja mesta. Pri ton je nikoga od naši pregnjejši nej sran, liki saki telko časa se pd Šteri najde, ka stvar malo vd nategne. Bela sije pa spopejvo že pred prvin majon: Počiva jezero v tihoti, spominov dosti tam lebdi, ob jezeru tam v senci gozdni pomnikov mnogo tam leži. So vsi borili se za nekaj, za ka r jim sveto je bilo, jim to je tak pomen imelo, da umreti ni bilo težko. A danes po več desetletjih je zgodovine mlin močan, Slovencev zdaj je tekmovanje, komu pomen bo večji dan. Je strpnih ljudi mišljenje, naj mrtvih duš šene budi, naj mladih cilj bo in želje, prihodnost lepša naj živi. IIMM lii'tKHWHH 28 IZDBPi.81 Mal. pastel tedi na . Ugodno cono oglasov na - umeni slranfi spletnem portalu lzb*ri.si! _ . _ - 20 % popusta za naročnike Vestnika MaU oglH* sprejemamo v»*k detamik oJ e. do 14. pr«, y po«*i:': na njegovi prerani zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše, v humanitarne name^ ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Posebej hvala vsem za vso podporo in pomot sose ■ sorodnikom, sošolcem, prijateljem in znancem, član®® GD Vidonci, Društvu paraplegikov in društvu »Graška?' Hvala tudi g. župniku, pevcem žalostink, govornici M slovesa, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Žalujoči: mama, oče, Lidija in vsi, ki so ga imeli radi 9. maja mineva leto žalosti od takrat, ko nas je zapustila draga mama, babica, prababica, tašča, teta in sestra Terezija Obal iz Vodnikove 4 v Krogu Naš dom je prazen, ker tebe, dragi mož, oče in dedek, ni več med nami. Vsem, ki se ga spomnite, postojite ob njegovem grobu, zanj molite in prižigate sveče - iskrena hvala! Vsi njegovi Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu in prižgete sveče v njen spomin. Njeni najdražji ZAHVALA V 91. letu je dotrpela Leopoldina Rehn roj. Slavinec iz M. Sobote, Gregorčičeva 47 Zahvaljujemo se vsem, ki-ste nam izrazili pisno in ustno sožalje, poklonili vence, cvetje, sveče ali darovali v dobrodelne namene. Osebnemu zdravniku in sestri hvala za vso izkazano pomoč. Za skrbno nego in zdravljenje iskrena hvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju Infekcijskega ter Pljučnega oddelka SB M. Sobota, patronažnemu osebju, negovalkam'ter ge. Darinki Hvala g. Lampretu za obred slovesa, Pogrebništvu Komunala in godbeniku. Fst njeni V SPOMIN 10. maja je minilo šest let žalosti od takrat, ko nas je zapustila naša draga Nihče ne ve, kaj si je želela takrat, morda vsaj še eno pomlad... Marija Košenina roj. Kopinja, iz Maribora Tvoji najdražji Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 49. letu sklenila naša ljuba žena in mama Tvoj boj in naše upanje sta bila zaman. Zate je ugasnilo sonce, zate ne bo sijala luna, nam vsem bo veter dan za dnem nežno šepetal: Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je... (M. P. G.) ZMNMJA V 59. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš drag1' J oče, dedek, brat, stric, zet in ? j Skozi vse življenje si se boriti a v tihi spomladanski dan Si nemočen od bolezni zasp#- Jozef Horvat iz Vučje Gomile 89 Jirt Besede iskrene zahvale naj sežejo v srce sorodnikom, prijateljem, sosedom in indn\|i1 od blizu in daleč, ki ste nam v težkihf n .u stali ob strani, nam izrazili pisno in ustno nBH ter darovali cvetje, sveče in prostovoljne pč^ Posebna hvala LD iz Prosenjakovce in drugi1® ., ki so ga z lovskim pozdravom pospremile na " Hvala lovskemu zboru in rogistom, škofu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalo5 Stanku za odigrano Tišino in pogrebništvu Žalujoči vsi tvoji, ki te imamo rd^ in te ohranjamo v lepem spont^ DRAGI DEDI Bil si najdražji dedi na svdtN, zelo te bomo pogrešali - Al^ Beatris, Elisa in Sanja ■u Sosedi iz Mladinske ulice v Veržeju namesto cvetja za pok. Mikija Mladenoviča - 9.000; Sindikat zavoda Osnovna šola Bakovci namesto cvetja za pok. Mikija Mladenoviča - 15.000; učitelji naravoslovnega društva namesto cvetja za pok. moža Nade Mladenovič - 18.000; prijatelji rekreativnega društva namesto cvetja za pok. Mateja Recka - 16.000; Štefan Vučak iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Alojza Semlerja iz Črnec - 10.000, društvo Dimek Beltinci namesto cvetja za pok. Štefana Ternarja iz Turnišča - 5.000; prijatelji Zlatka Ulena z VaneČe namesto cvetja za pok. očeta - 10.000; družina Gomboc - Stevanec, svojci ob smrti mame, tašče in stare mame Marije Žilavec iz Noršinec - 10.000; družina Alojza Flegarja s Tišine namesto cvetja za pok. Miroljuba Mladenoviča - 10.000; VIZ Veržej namesto cvetja za pok. Cirila Bitenca - 15.000 SIT. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-60502’8282. Splošna bolnišnica Murska Sobota Marjeta Pahor iz Lendavskih Goric 612 V dnevih slovesa od naše ljube žene in mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, sošolcem, sovaščanom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za svete maše, v dobre namene in nam izrekli besede sožalja. Posebej hvala sestram Metki, Marti in Ivi z družinami za pomoč in podporo. Hvala g. župniku Tomislavu Šantaku za pogrebni obred, pevkam za odpete žalostinke, ge. Štefki Feher za ganljive besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino in podjetju Komunala Lendava za pogrebne storitve. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Z globoko žalostjo v srcih mož Darko ter sinova Teodor in Aleš KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE I'j POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRS NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM./ PLAČILO TUDI NA VEČ b .IM OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI s. p., vešč«a u, L: (02) 53 40 000, FAX; (02) 52 51 T70r ’»ODO MURSKA SOBOTA Draga mama! Beseda hvala je premalo, kar si storila za naju. Ne bova te nikoli pozabila. Tvoja hvaležna sinova Teo in Aleš izhepi.si lzb Od »M lahko na »pletu oddata tvoj mak oglM m Md«m Movanrtdh čMOphov, pmtpadujBte cbjavtyeoo porwdbo, prabrtkat« rumana Mranl, puttta, da *•» prawwdlfo na^no^ajU kadrovski ogiask 0r«ka«4» po ma* ogHglh 4« alkoN M MH laka »»dobo o. SOOCLUJEJC D E D E. POGREBNI^0 leielor 02/621 n °« ■ te-tf KOMPLETNE POGREBNE UREJANJE POKOPALIŠČ .... 1 Brezplačni prevozi opreme na dom- 1 jeS(j' do 40 km. plačilo na več obrokov brc* " Vladimir Hozjan s. p. ŠuIib^ Tel.: (02) 55 69 046, GSM; 041 piaCilona Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, kamnite mize, pulti, vaze in drugi ' marmorja. TO2/542 10 24, faks: 02/542 2024 w s-KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan • Ribiška pot ta, 9231 Beltinci WevtfcBIWTiwiii! KOMUNALA ijvnc podjerje doo. ul. 2, Murska Sobota KOUPLHNE POGREBNE STORITVE: "’ l' _ UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME OBJAVA OSM 5 BREZPLAČNI PREVOZ! DO 30 km. PftODAlA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA 24URNA DEŽURNA SLUŽBA. GSM:041i-^ - L2. maj 2004 29 Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena, saj, kogar imaš rad, ta nikoli ne umre, le daleč, daleč je... V SPOMIN 14. maja bodo minila tri leta žalosti od takrat, ko nas je zapustila naša predraga žena, mama in babica Hedvika Novak iz Bratonec 171 Hvala vsem, ki se je spominjate in se s Pdžgano svečko ustavljate ob njenem grobu. Vsi njeni ZAHVALA V 77. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, prababica in strina Nihče ne ve, kako prazno je in kako boli, ko tebe, draga mama, ni. Vilma Kočar Iz Serdice 92 ^rena hvala vsem sorodnikom, sosedom, W 11 ln zt|ancem za nesebično pomoč. " K ki si e jo pospremili na njeni zadnji poti, £ 'XrtU : sožalje ter darovali vence, sveče in za lin / namene Posebej hvala ge. duhovnici < 7,11 *n ganljive besede, pevcem žalostink .... * w r» fuiMnlh tHMMh in rubi Wk. n<»AAv> fcadrovdd ogluit Hitri tehnični pregledi, zavarovanja, registracija vozil in servisne storitve DELO ESE33 ran« S stanovanjskimi krediti z ugodno obrestno mero in s samo tretjino stroškov odobritve w"1 zlahka uspelo. Naredite prvi korak in nam pišite na stanovanje@si.bacai.co*11' dogovorimo za srečanje. Ponudba velja do 31. maja 2005. Uresničujemo vaše sanje. MEDIAFIN KOM, d. o. o., Dunajska 21. Ljubljana UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000.00 SIT do 12 OBROKOV FE LENDAVA: 031 797 715,031 589 448 PE BTC. qubijana I tel.: 01 58 76 510 I FE Wolfova. Ljubljana I tel.: 01 58 76 437 I FE Tržaška, Ljubljana l tet: 01 24 10 3661 FE Celovita, Ljubljana I tel.: 01 50 00 548 I FE Kranj t tel.: 04 20181811 FE Ptuj I tel.: 02 79 80 340 I FE Maribor I tel.: 02 22 85 331 I FE Murska Sobota I tet.: 02 53 41 447 I FE Celje I tel.: 03 42 52 4701 FE Velenje I tel: 03 89 87 305 ) FE Koper I tel.: 05 61 01 0441 FE Novo mesto I tel.: 07 37 37 403 Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana. Šmartinsko 140. Ljubljana AVTOMOBILI PO VASI IZBIRI Noršinska ulica 8, Murska Sobota Tel.: 02/534 84 96 GE0-VRHNA, d. o. o., Obrtno ulica 40,9000 Murska Sobota teL/Faks: 02 530 06 70, GSM: 041 741 809 Izdelava vrtin in vodnjakov za zajem podzemnih vod, piezometričnih in ponikovalnih vrtin, geomehaniko, čiščenje vodnjakov BETONARNA PETELIN d Vaneča 81 a, Puconci, cel. 02 5459 590,2236 570 Ponujamo: sveži beton • prevoz in črpanje svežega betona betonske izdelke: robnike, kanalete, mold e. vrtne poti, škarpni ke »izdelujemo betonske izdelke po naročilu PRIPOROČAMO SE! S: SUKOPLESKARSTVO KALAMAR fr Janez Kalamar, s. p , Partizanska ul. 55, M. Sobota GSM: 041 933 730 OPRAVLJAMO SLIKOPLESKARSKA | DELA PO ZELO UGODNIH CENAH! VRTNARSTVO ŠABJAN o o» Ureditev, načrtovanje in vzdrževanje zelenih površin. Obrezovanje sadnega drevja in živih mej. Tel.: +386 (02) 53710 80, faks: +386 (02) 53710 81, e-mail: vrtnarstvo.sabjan@siol.net, Kajuhova 56,9000 Murska Sobota, Slovenija Ministrstvo za obrambo RS Kardeljeva pl. 25, Ljubljana objavlja JAVNI DRAŽBI za prazna stanovanja v Dravogradu, Radljah ob Dravi, Ljubljani, Ilirski Bistrici, Podgradu, Ajdovščini, Brežicah, Murski Soboti, Lendavi, Črnomlju, Sežani in Križah pri Tržiču, za stavbni zemljišči v Ilirski Bistrici in Slovenski vasi, poslovni prostor v Postojni in nekdanjo stražnico Mišček, ki bosta 17. maja in 7. junija 2005. Več informacij na www.mors.si, Ur. I. RS št 43/05, str. 3193, in pote! št. 01/47122 13. BankX\ustrJ : Creditansta” Renato Aittop, s. p.* Mahkovci 4, 9204 ; RAZVOZ KURILNEGA OLJA PO UGODILI ----------------------------------------—' | Tel.: 02 556 91 50, GSM; 04^^ 10 % popusta ob gotovinskem plačilu Vroča. krediti Koko pridem do dolgorecneg . * IQeeirtkMlne**^*^ • Mako bo i mef* p4**^^* NeoJvisAo finoočoo .8»*®*^ 041604^"^ MhMflMke7,nS4 id F FLAMINWIS Flamin MS d.o.oJ T Industrijska 1a. 9000 Murska S«« MUM* F "_r.lt e I« HllHtlll r«H) Skupni sklad za male projekte Phare čezmejno sodelovanje -28^ HU.2003/004-561-02 - SI.2003/004'-3 VATI - Madžarsko javno neprofitno podjetje za’’ / načrtovanje mest (Madžarska) ter Agencija RS za ■ ‘,f (Slovenija) objavljata razpis za projektne ga na področju povezovanja ljudi na lokalni ravni nih dejavnosti in čezmejnega značaja v Sloveniji v , i _ na Madžarskem v Železni in Žalski županiji za 1 programa Phare čezmejnega sodelovanja EvropS"1 / " Nasveti glede razpisa in celotne Smernice za Pr'Javl^„ so na voljo na Madžarskem v regionalnih P 341 1 ^jfi ? Zalaegerszegu podjetja VATI (8900 Zalaegersze& _ , 24) in v Sloveniji na Regionalni razvojni agenciji “u|etrlln a, 9000 Murska Sobota, ter na naslednjih sP^je' www.rra-mura.si in www.vati.hu. Rok za prejem P0 2005 do 16.00. na internetu: WWW P*^t|r Xj| ih (H. a. Nevah# 13.M. Stkala vestni WMlKrJ2. maj 2005 NAPOVEDNIK 31 Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz 13 "“L 1^.1.111 llnbrnimri.^ 08 V'1 ' Mariborsko pismo, Asja Matjaž -..."J^r - 09.00 Poročila - 09.10TVAs, Profil ? K lllUn ‘° $Port °h koncu tedna - 10.00 ' 1' ° °giasi -11 00 Poročila - 11.15 12 Poročila BBC - 12.05 , 1 ' ' Poročila - 13.15 1. oseba ednine -Mia 1 Pomurske domačije ■ Od petka do H n5 Obvestila- 14.30 Rom- sporedDogodki m odmevi - 16.15 Napo-• 17 toOsrednja poročila -17.40 Mali ogla-, rX?’ t''1 J,n,|c ' 18.30 Radijski knjižni 9-1915 Mladi val - glasba za mlade, i*VBOr'» • StaJa in Timotej)- 20.00 Ugasni sobot ' večno zelene'24 00 SN0P ■ " Su nk n'*1 ' IP!"" Dobto jutro _ 09.15 Mali wočila- 10.05 Obvestila - 10.30 Po-.15 Potepajte sc Z nami-" 12105 Obvestila - 12.30 Nagra-^baedni^ Sp°nzor’a- 13 00 Poročila - 13-15 1. ' : 1 '"1 Poročila - 14.05 Obvestila - '' ' Prnc"'i Borc> direktor bolnišnice - . 1 in odmevi ■ 16.15 Napoved sporeda -D'+’Mah 17130 Murski val na&raj«je Čtstii> ' 19 0i • Poročila -19. 1A Najlepše Mn, । 11 " pozdravi - 20.00 Pa ra ra ram, 'X 1QdU'LemUt' 24 00 SN0P 1 ;ma| ।,,vedro v nedeljsko jutro’ -‘•Eotyj ’ c. 1 i?ddjv o porabskih Slovencih f‘'ni ’ 1 in č35’ duhovna misel pomur- ' ii8 M Zamurjenci - 09-00 Izbor 111$reCanje na Murskem valu - 10.30 .'rij Dra$° Kos, komisija proti korupciji ■ h 10. Hj^-'tcom, gumb Kontakt v živo in 1 *^6^Poročila - 12.35 Obvestila - 13 00 ' ' 'dte(SilvaEorv)- 13-30Čestitke,Naj narodni farmi - 19.00 Poročila-f*'h' ’Cj0Ze Cinč?) ‘ 24 00 SN0P Iv K’ ’k maj - 05 00 Vedro v dobro jutro, j1,1 * 11 PismoizPorabja.MarjanaSukič- ^’It-h^'1"delovni teden in internetna ' 10.05 Obvestila - 10.15 Vaš dt ''tanin Žunec-10.30 Mali oglasi -i'15 san ^^ho' ^.OO Poroči-^estila -12.30 Anketa - 13-00 Poročila * Mi Var94,6Mhz in 105,7 Mhz “ Ans. Simona Belšaka gora -Minerali ’rta« enine X prebudi - Kozjanski zven "VL. £ ih ' Ans' Anie Burnik z Anito Zore ^4 $ hiše - Ans. F. Potočarja ZABAVNE glasbe ' I;., 'nri ’■’••■L 'l’5'■’lA^lcL'U',1:,l Kovtf Url veter L"- 'tanga i;", rKv K. ' Qica ’’M u’,1n6 i , ‘:! glasbene založbe Man-itj '/ Mubi|nrm prejme Klemen 0232 B°g°i,na’ '' ’ ponedeljka, 16. maja U ‘ Sohi val’ ulica arhitekta Novaka a-za glasbene lestvice. n st, 19. glasujem za skladbo S - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila- 14.15 Zazdra-vje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR -19.00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Kak je indak fajn bilou, Milan Zrinski -21.05 Nadaljevanje večerne oddaje - 24.00 SNOP TOREK, 17. maj - 05.00 Vedro v dobro jutro! (Vida in Bojan) - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Unichem - 11.00 Poročila- 11.15 - Kratki stik -11.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC-12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13.00 Poročila - 13.151. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17. 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika -20.00 Jukeboks, Boštjan Rous - 24.00 SNOP SREDA, 18. maj - 05,00 Vedro v dobro jutro - 07 40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo - 09.15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.15 Piitra-12.30 Intervju - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17 40 Mali oglasi - 19 00 Po-, ročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 19. maj - 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Nadežda Čačinovič Vogrinčič - 09.15 Kuharski nasvet- 10.00 Poročila -11.00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila — 1315 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio (Maša in Blaž) - 19.00 Poročila -1915 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade ... -24.00 SNOP Najlepše želje 1. maja je praznoval 11 rojstni dan Timotej Majcen iz Gornje Radgone. Da bi bil zdrav in srečen med najdražjimi, mu želijo mama Marija, ati Franc, sestre Majda in Tanja (tudi botrica) z družinama, sestra Petra z Matjažem in sestra Tamara. Kino Murska Sobota Četrtek, 12. maja: ob 18.00 Španska drama Morje v meni, ob 20.00 ameriška politična srhljivka Prevajalka Petek, 13. maja: ob 18.00 in 20.00 Prevajalka Sobota, 14. maja: ob 18.00 ameriška risanka Medvedek Pu in Slovon, ob 20.00 Prevajalka Nedelja, 15. maja: ob 18,00 Medvedek Pu in Slovon, ob 20.00 Prevajalka Sreda, 18. maja: ob 18.00 in 20.00 srbska komedija Sivi kamion rdeče barve Ljutomer Sobota, 14. maja; ob 20.00 ameriška drama Punčka za milijon dolarjev Nedelja, 15. maja: ob 18.00 in 20.00 francoski komični vestern Daltoni • Gornja Radgona Petek, 13. maja: ob 21.00 kitajsko-hongkonška akcijska romantična drama Hiša letečih bodal Nedelja, 15. maja: ob 20.00 ameriška romantična komedija Hitch - zdravilo za sodobnega moškega Napoved prireditev DOGODEK MURSKA SOBOTA V četrtek, 12. maja, ob 17. uri bodo v predprostoru grajske dvorane igralne urice za otroke. Otroci si bodo ogledali lutkovno predstavico Mamka Br-šlinka, ki je nastala po slovenski ljudski pravljici. RAKIČAN V petek, 1J. maja, ob 16. uri se bo v parku začel humanitarni tek, ki ga pripravlja v sodelovanju z Društvom Unicef Slovenija Srednja zdravstvena šola. LENDAVA - V nedeljo, 15 maja, ob 10. uri se bo začelo pred barom Icuka mavrično kolesarjenje Mura - reka, ki povezuje, ki ga prirejata Društvo za zdravo življenje Mavrica in Hrvaško kulturno društvo Pomurje. - V nedeljo, 15. maja, ob 18. uri bo v gledališki in koncertni dvorani kulturni večer ljubiteljskih kulturnih skupin iz Madžarske in Slovenije z naslovom Skupaj - Egyutt. V preddverju dvorane se bodo predstavili madžarski ljubiteljski fotografi z razstavo Šopek cvetja. Ž1TKOVCI V nedeljo, 15. maja, ob 14. uri bo v vaškem domu spominska prireditev Deakov dan, ki jo bo popestril tudi kulturni program. Poročili so se Aprila so se na območju Upravne enote Murska Sobota poročili: Boštjan OŠLAJ, avtoličar, iz Murske Sobote in Simona ŠTUNF, dipl vzgojiteljica predšolskih otrok, iz Bakovec; Štefan HORVAT, avtomehanik, iz MoŠČanec in Adrijana LUTHAR, konfekcijska teh., iz Vučje Gomile; Mario HORVAT, glasbenik, iz Zenkovec in Mira BARANJA, šivilja, iz Zenkovec; Dragutin VELIMIROVIČ, dr veterinarske medicine, iz Murske Sobote in Jasna GAJIČ, medicinska sestra, iz Varaždina; Marjan LEDINŠEK, zdravstveni teh., iz Križevec pri Ljutomeru in Alenka NEŽIČ, zdravstvena teh. iz Križevec pri Ljutomeru; Andrej RAC, monter energetskih naprav, iz Markovec in Mateja HORVAT, pit teh., iz Markovec; Alojz ŽEKŠ, kmetovalec, iz Neradnovecin Slavica BALEK, vrtnarka, iz Neradnovec. Mladoporočencem čestita in želi vse najboljše na skupni življenjski poti tudi Vestnik! Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek In novo porodnišnico Stanislav Žižek namesto cvetja za pok. Miroljuba Mladenoviča - 4.000; Ribiška družina Gornja Radgona, Temeljna enota Tišina namesto cvetja za pok. Miroljuba Mladenoviča - 10.000; Marija Tornar, Kolesarska 89, Tropovci, namesto cvetja za pok. Miroljuba Mladenoviča - 5.000; prijatelji Robi, Mojca, Matej, Barbara, Srečko, Andreja, Tina in Tinka namesto cvetja za pok. Miroljuba Mladenoviča -12.000; sodelavci Jožefa Palerja namesto cvetja za pok. sestro - 10.200; Marta Verbai, Šalovci 164, namesto cvetja za pok. Miroljuba Mladenoviča -5.000; družina Matjašec, Trimlini 45, namesto cvetja za pok. Miroljuba Mladenoviča - 5.000; družina Breznik, Naselje Ljudske pravice, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Miroljuba Mladenoviča - 7.000; Jože Miklič, Sebeborci, namesto cvetja za pok mamo Darinke Černela - 10.000; Olga Ver-ban, Tropovci, namesto cvetja za pok. mamo Darinke Černela - 5 000; družini Terplan in Gerenčer iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Milovana Gajiča iz Murske Sobote - 6.000; sodelavci Pomurke Vzdrževanja Murska Sobota namesto cvetja za pok. Gezo Škrilca, očeta Vlada Škrilca - 22.000; družina OuČek namesto cvetja za pok. Milovana Gajiča - 5.000 sit. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282. Splošna bolnišnica Murska Sobota Delimo vstopnice za kino Letos je dobil oskarja za montažo film Letalec. Našo nagrado prejme Bojan Kocet Bogojina 14, 9222 Bogojina. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Kateri film je letos dobil oskarja za kostumografijo? Kupon št 19 - odgovore pošljite do torka, 17. maja, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po e-pošti: tomo.koles@p-inf.si Napoved prireditev OTVORITEV MURSKA SOBOTA - V četrtek, 12. maja, ob 19 uri bo v Galeriji odprtje razstave Andrej Jemec • Slike in grafike. Razstava bo na ogled do 3. junija. - V četrtek, 12. maja, ob 19. uri bo v pritličnih prostorih Kluba PAC odprtje naravoslovne razstave o morskih želvah in podvodnih travnikih, morskih cvetnicah in pozejdonkah. Otvoritvi razstave bo sledilo predavanje na temo Zavarovani deli slovenskega morja in morskega obrežja. GENTEROVCI V soboto, 14, maja, ob 10 uri bo v vaškem domu otvoritev razstave ljudske ustvarjalnosti Vezenine skupine za ročna dela iz Genterovec. Ogled razstave bo možen tudi v nedeljo od 10. do 19. ure KONCERT LENDAVA - V četrtek, 12. maja, ob 16. uri bo v gledališki in koncertni dvorani mednarodno srečanje šolskih pevskih zborov. - V soboto, 14. maja, ob 13 30 bo v gledališki in koncertni dvorani medobmočno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov. GORNJA RADGONA - V četrtek, 12. maja, ob 18.30 bo v glasbeni šoli oddelčni nastop učencev GŠ za rusko glasbo. - V torek, 17. maja, ob 18.30 bo v glasbeni šoli oddelčni nastop učencev GŠ za pihala. MURSKA SOBOTA - V petek, 13. maja, ob 20. uri bo v cerkvi sv Nikolaja koncert, ki ga prirejata Vokalna skupina Bel Canto in Mladinski pevski zbor Glasbene šole Murska Sobota. Po koncertu bo na voljo tudi prva zgoščenka skupine Bel Canto Zlato zrno^ - V petek, 13. maja, ob 21. uri bo v MIKK-u koncert skupin Dežurni krivci (Sv. Jurij ob Ščavnici, Prekmurje Noise Conspiracy) in Roter Stern Silberstein (Dunaj). - V torek, 17. maja, ob 19. uri bo v kinodvorani jubilejni koncert ženskega pevskega zbora Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja. Gostje na koncertu bodo članice stanovskega pevskega zbora Florence iz Ljubljane in Vokalna skupina Cvet iz Celja. - V četrtek, 19. maja, ob 19- uri bo v Galeriji letni koncert moškega pevskega zbora Društva vinogradnikov Goričko pod vodstvom prof. Jožeta Slavička. RADENCI V soboto, 14. maja, ob 20. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin koncert Mešanega pevskega zbora Radenska in MePZ Lipa iz Šempasa. GLEDALIŠČE SV. JURIJ OB ŠČAVNICI V soboto, 14. maja, ob 20. uri bo na župnijskem dvorišču ponovitev predstave Celjski grofje (zgodovinska drama vpetih dejanjih) avtorja dr Bratka Krefta, ki jo bo izvedlo Ljubiteljsko dramsko društvo Sv. Jurij ob Ščavnici. V primeru slabega vremena bo predstava v kulturnem domu, PLES/FOLKLORA LJUTOMER V četrtek, 12. maja, ob 14.30 bo nastopila v Domu starejših občanov Folklorna skupina DU Ljutomer Domlatek. LITERATURA MURSKA SOBOTA V četrtek, 12. maja, ob 19. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predstavitev pesniške zbirke Raster književnika in letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada za književnost Milana Vincetiča. S pesnikom se bo pogovarja) urednik Nino Flisar RADENCI V ponedeljek, 16. maja, ob 20. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin recital poezije Vlada Kreslina Nekega jutra, ko se zdani.... ki ga bodo izvedli dijaki in profesorji Gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera. MARIBOR V četrtek, 12. maja, ob 10. uri se bo začela v veliki sejni sobi Pedagoške fakultete konferenca Attila Jozsef-naš sodobnik. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. - V hotelu Diana je na ogled stalna razstava Podobe stare Sobote avtorja Ernesta Bransbergerja. - V MIKK-u je na ogled razstava študijskih izdelkov obiskovalcev MIKK-ove likovne delavnice pod vodstvom akademskega slikarja Mirka Rajnarja. - V Pokrajinski in študijski knjižnici je do 20. maja na ogled razstava fotografij Prekmurje avtorja Mirka Anželja. LENDAVA V centru Banffy je na ogled razstava slik Endreja Gonterja z naslovom Sledosled LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši je na ogled Potujoča razstava Zgodovina in zgodbe sosedstva ter razstava del slikarja Lojzeta Veberiča. 32 ZADNJA STRAN 12. maj 2005 - VEST« VESTNIKOV KOLEDAR Prvi avto vaše in naše mladosti 12. maj, četrtek PANKRACIJ 13. maj, petek SERVACU 14. maj, sobota BONIFACIJ 15. maj, nedelja__________________________ZOFKA 16. maj, ponedeljek JANEZ 17. maj, torek JOŠT 18. maj, sreda ERIK 16. maja bo sonce vzšlo ob 5. uri in 49 minut, zašlo pa ob 20. uri in 29 minut. Dan bo tako dolg 15 ur in 1 minuto. 16. maja ob 10. uri in 58 minut bo na nebu nastopi! prvi krajec. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 11. maja 2005 država ozn, val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 238,9261 239,6450 240,3639 Hrvaška HRK 191 1 32,6402 32,7384 32,8366 Madž. HUF 348 1 0,9515 0,9544 0,9573 Švica CHF 756 1 154,5347 154,9997 155,4647 V. Brit. GBP 826 1 349,9722 351,0253 352,0784 ZDA USD 840 1 185,8334 186,3926 186,9518 Od Domžal do Trojan fičko leze kakor... ali kako že gre tista stara pesem. Ampak še živijo. Še so tu med nami, čeprav jih je na naših cestah redkeje videti kot »hrošče*. Največji ljubitelji fičkov so se zbrati minulo nedeljo v G. Radgoni. Prišlo je okrog 25 vozil, ki nosijo kar se tiče fickov, saj imajo doma, kjer imajo tudi avtomehanični servis in avtovleko, več modelov tega nekdaj tako priljubljenega avta. »To je bil naš prvi avto v nekdanji Jugoslaviji, bil je kar vzdržljiv in prvi, ki je lahko lezel v breg. Skratka, to je avto mojega življenja,« pojasnjuje svojo ljubezen do lička Sik delali leta 1986. Čeprav so se ljubitelji in lastniki fičkov v nedeljo pripeljali pred gasilski dom v Gornji Radgoni, pa to ne pomeni, da si niso tudi pretegnili nog. Najprej so si šli vsi peš pogledat Radgonsko klet, nato pa je res sledil obisk Prlekije • Prekmurja, kakor je bil tudi uradni naziv srečanja Med drugim NI K WN3K.VICI Dojenček Mama pokaže Borutu bratca. »Mama... Nima zob!« •Vem, sinko.« »Mama, tudi lasnima!« »Vem, vem.« »Mama, ali si prepričana, da ti niso dali rabljenega?- Pojasnilo »Mami, kaj je to impotenca?« je vprašal mali Bojanček, ki je to bi sedo slišal v družbi vrstnikov. »To je tako, kot da bi hotel s kuhanimi špageti igrati mikado!«mu je pojasnila mama. Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13,9000 M. Sobota. Vsakteden bomo objavljeno šalo nagradili. uradno ime Zastava 750, čeprav je v Klubu ljubiteljev fičkov registriranih okrog sto lastnikov. Kot pravi Silva Kovač iz Segovcev, ki je skupaj s svojim soprogom Jožetom organizirala tokratno srečanje, je doslej članarino plačala polovica prijavljenih, tako da lahko govorimo o približno 50 rednih ljubiteljih fičkov. Predsednik kluba je si- va Kovač. Pri organizaciji jima pomagajo tudi otroci, doslej pa so takšna srečanja organizirali že v Horjulu, Ljubljani, Ožboltu in še marsikje. Pogoj, da se lahko včlanite v Klub ljubiteljev fičkov in se udeležujete takšnih srečanj, je, da mora biti vaša zastava 750 stara najmanj 25 let. Zadnje takšno vozilo v tovarni Zastava v Kragujevcu so iz- so »fičkoljubci« obiskali Staro Goro in domačijo Johanna Janeza Pucha v Sakušaku, na koncu pa so posedeli v gostišču Slekovec v M Nedelji Najstarejši fičko je nosil letnico 1958, njegov lastnik pa je Jožef Horvat iz Bogojine. Iz najbolj oddaljenega kraja pa se je pripeljal Rado Zakrajšek, in to iz Bohinja. T. K., foto: T. K. NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): Ime in priimek: Kraj: Ulica: številka: Poštna številka: pošta: Davčna številka: Datum: Naročnino žetim plačevati (obkroži); Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: majica VESTNIK V cer Zdravko Ožir, doma iz Velenja So pa Kovačevi iz Segovcev prav gotovo med naj večjimi »fanatiki«. Vestnik vam poklanja darilo! John le Came VESTNIK vsem naročnikom, ki praznujejo rojstni dan med 15. aprilom in 15. julijem, podarja knjigo po izbiri ali dežnik. Podarilo pridite v naročniško službo, Ul. arh. Novaka 13, M. Sobota. % ‘4 a} po položnici - letno bj po položnici - polletno c) po položnici - trimesečno na MORJE H. junij 2005 c_-J in v ITALIJO^ n a ■ ■ ® • j ■I KOPER Sprehodili se boste po starem mestnem jedru Kopra in odkrivali vrsto zanimivosti - od cerkvene do romanske in beneškogotske arhitekture z izjemnimi patricijskimi palačami, meščanskimi hišami, značilnimi trgi in ulicami. PIRAN Staro pristaniško mesto Piran slovi po številnih znamenitostih, kot so: Tartinijev trg in njegova rojstna hiša, ostanki obzidja, Benečanka, občinska palača, cerkev sv. Petra, Prvomajski trg... DOBERDOB, Italija V Doberdobu, ki je simbol slovenskih branilcev v 1. svetovni vojni, se bomo spomnili slovenskih fantov na soški fronti, na ogled je tudi spomenik, posvečen spominu na italijanske in madžarske vojake. SOLINE ODHODI VLAKA Sečoveljske soline so bile zaradi izjemno bogate naravne in kulturne dediščine I. 1989 razglašene za Krajinski park Sečoveljske soline. Zaradi raznovrstnega rastlinskega in živalskega sveta jih uvrščamo med najpomembnejšo naravno dediščino v Sloveniji. Hodoš 02.15 Šaiovci 02.20 Gornji Petrovci 02.28 Mačkovci 02.34 Puconci 02.44 Murska Sobota 03.00 Beltinci 03.07 Veržej 03.13 G dava 03.16 Ljutomer mesto 03.23 Ormož 03.44 Koper 08.55 Ogledi bodo vodeni. Vmes bo kosilo v znanem portoroškem hotelu Metropol. Na vlaku bo zabavni radijski progam z Gezo in nagradami, vsak potnik bo dobil spominsko majico in še kakšno presenečenje bo. Cena izleta je 13.500 tolarjev. Pokrovitelji: EU POŠTA SLOVENIJE Adriatic k ^Mercator v_i www.mobitel.si Zanesljivo vsepovsod zavarovalna družba id. Pitajte l Mmi! te bo lepo in morje ie toplo. U. I I i i e i 3 Humoma ga Okrožju. uradnica datka za v°den) Stik z naravo, f premisleku'0 j stline,kibiPc^ skotrto.TakoJ^ ko pohvalijo s . lastnikom^3 *** Strokovne vlog za kmettP ’»“"’i?'-«*-kolobarjenja. # ke in kolikoi-« bo ekološki ***** V soboto je | razgibano v fr ške r Tam so sel-k ^<^0 eno pi ' ‘ mo v predan® 4| ■ čevlji. Toda -- - ,4 bilo mogoč«iJ znano, alin°^ jipaR tako velikih । w so se obuval^ to rešili v Belli primerno velik« obuvalo za tor mo. Šolski min"’' žuljev in modu«. j Hotižan s*-1 '' □rod * .», »t1, bi verjetno st® ^l cialistizaiecncP^/ še še niso P0^5^ M S|p# L* obeh brode* : '• r paietudi^^Ui Potem sc s*> plane. 'iie^^l^^B bodo ncu.sb^ uporpd^ . nicah '0Šh° e I h"; ■1 ki ne občino J Slinil uradniške^ zakonsko P Zaradi kmeti Fr Ld30U' aP1^ ninemko3 tre^^ raj. k« L' e joti« V « > I termin'° KESED^k