Uredništvo in upraaništi’o : Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Naročnina listu: Celo leto . 12 K Pol leta . . ; . . . 6 K Četrt leta 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ah oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 74. Maribor, đne 1. julija 1912. Letnik IV. Kaj si hojke govorijo... Kaj si smreke šepetajo ... (Tluristhvske refleksije iz pota k Sv, Arehu.) Z neodoljivo silo potegne človeka. Srce mu zahrepeni in velu mora iz prašjnega mestnega zidovja, ven in tja gor v zeleno krasoto ponosnega Pohorja,. Ko ostavlja mesto iin hiti tja; ven v. sveži jutranji vzduh, se srce širi veselja in si polnimi dihi vsrkava vase čisti' zrak. Kakor bi te sunil z ostrino v srce, te pa zaskeli, Če te sreča otrok in te odkritosrb-no-uljudno pozdravi „jGuten Morgen.“ Na mah je žalost, bridka žalost v tvojem srpu. Zdi se ti, da vidiš pred slabo vse stotine potujčenih, izgubljenih slovenskih duš, dia te je zamrzel hlad nemškega vala, ki hoče poplaviti mariborsko okolico. Skoro si hud nad uljudnostjo malega šolarja in ljubše* bi ti bilo, če bi bil molčal. Pospešiš korak, da bi se otresel neprijetnih misli, toda ne gre. Vidiš lepo in rodovitno polje okrog sebe in ne moreš se izogniti misli: Glej, kako se ponižava grabežljiva nemška roka na te ravnine, da bi jih s kruto brezobzirnostjo priklopila nemškemu ozemlju. Pogledaš in vidiš tam pred sabo mogočno (poslopje radvanjske šole in vsa tužpa zgodovina našega šolstva ti stopi pred oči. Od nek-kaj je bivalo tu slovensko ljudstvo. Ce prav v bližini Maribora, vendar že stoletja ni pozabilo slovenskega jezika. Se danes govore ljudje med sabo skoro izključno slovejUski in najdeš jih, ki nem!š|čine niti ne znajo. Šola pa, ki se dviga tam ob vznožju hriba, je slovensko grobišjče. V njej se pretvarja' z nekulturno in nemoralno doslednostjo slovensko de co V janičarje. Nič ne vpraša oholi Nemec, če ni greh proti zdravemu razumu, da se vtepa malemu otroku v glavo nemščino, katere ne umeje f Če ni zločinsko nasilje močnejšega n ajd šibkejšim, da se hope Vgjrar biti zemljo narodu, ki jo je namjajkal s svojim znojem, stoletja in jo vzljubil. Nič ne vpraša nemški tujec, temveč ob žvenketu Jjudeževih srebrnikov hl,ad-nodušno kupuje nedolžne žirtve. Nič ne izbiraš, v sredstvih, nič ne štedi Schulivereiö z denarjem, samo da se vdejstvi krivična volja m vjarmi svobodno ljudstvo. Boli človeka ta krutost in preklinjal bi jo, če bi kaj izdalo. Zlasti tam zunaj v prosti, svobodni naravi se zdi še tem občutnejša tlačeča mora,, ki ho- PODLICTEK. Kozel „stok“. (Napisal Januš Goleč.) Akfo bi naš župnijski vjfruh sjr, Jurij, ki gleda z vojaškim ponosom naravnost proti zahodu, iztegnil svojo desnico, zadel bi s palcem v znani Radi. Ge bi pa dvig|nil levico, sunil bi s kazalcem v takozvani Kofeji vrh, To Kozji vrh, ki' ga ščiti mogočna 'Jurijeva levica, na desni pa Dravto,, si hočemo izbrar ti za pozorišče naše povesti. Kozji vrh, zakaj pač to ime? Zgodovina tega imena je znana menda samo sv. Juriju; kajti meni bi se zdelo bolj umestno Kozji rep. Prvič že radi narav|ne oblike, ki se sicer ne krije popolnoma, pa vendar tako nekako slična je tolikanj zaničevanemu kozjemu udu ; drugič pa) radi hiš, bajt in kajš, ki so pa v resnici raztrošene brez pravega reda, kot, da se na kratko izrazim, fllajke v kozjem repu. Prav končne dlake tega kozjega vrha, oziroma repa, bolj proti Dravi, nekako v trikotu tvorijo tri kajše. Prva, da začnem koj z vrhom tega trikota, je bila nekdaj last Tumplovega „hašitrunca,“ Bil je ta naš hašltrumc remšiniiški rojak, pa že v zgodnji mladosti je pokazal hrbet sv. Jfcjriju in se klatiti veliko let po MiSlžanskem kot drvar. Se le kot veteranerja ga je sprejel sv. Jurij (v svojo črtno vojsko. Si(ve brade pa krepke postave, kot bi ga bilo vrglo iz oblakov se je prikazal hašitrumo na Remšniku. Kupil je od starega Tjumpla kajšo s par njivami in odslej ga je vse nazivalo Tumplovega haŠItrumca. Tjumpl, to bi se Še slišalo, pa ^haštrumc“1, kaj pa je to? Mogoče kak mažarski svetec? O, Bog ne daj! Po pravem imenu tega Človeka sem pozabil vprašati; haštrumc pa so mu ljudje nadjali radi tega, ker če vkovati v težjim spone cel narod. In slična bridkosti polna povestnica se ne vije ! samo okrog radvanjske šole, ampak okrog mnogih, premnogih drugih . . . Cela dravska dolina ja posejana z. njimi . . . Enakomerno stopam v hrib. 'Pogled na Maribor in celo okolico mi prežene neprijetne misli, Vesel vživam naravo in prisluškujem, veliki pesmi lepote, ki brni skozi ozračje. Siv., (Bolfenki j. , . Zadovoljen sie človek odpočije. Par ur hoda človeka vendar le nekoliko vpeha in kozarec mleka se zelo prileže. Ce segneš Še nekoliko glohokejše v nahrbtnik, nič ne škodi. Todfct tudi Sv, Bolfenk budi v srcu neprijetne refleksije. Naša zemlja je že tako preprežena z živimi in vidnimi spomeniki naše zgodovine, da se ti pri vsakem koraku odpre nov list. Mistel na protestantizem in na vse, kar je v zvezi s tem idolom vsenemŠtVa, se ti porodi nehote, ko sediš tam gori pri staroslavnem oznanjevalcu pohorske zgodovine, zadovoljen, 1 da imaš že tako lep kos poti za sabo. Ne le naše ljube materinščine, — temveč tudi od dedov podedovane vere nas hoče okopati nemški sosed. Premalo vspešno in ne dovolj sigurno se mu zdi samo vtajenje materinega- jezika, za to hoče vcepiti še protestantizem. Vse čustvovanje in mišljenje posameznika hoče dobiti v oblast, da potem lahko srtori z njim, kar mu ljubo in drajgo. Je to najogabnejša vrsta kupčije , s sfužnji, ker, se ne razteza samo na telo, ampak hoče gospodariti z dušo. Včasih se je veliko govorilo o kupčiji s. črnimi sužnji. Ves kulturni svet se je zfgfcažal najd njo in gibapje proti človeški stiamoti je razburjaio vsa ljudstva. Še veliko bolj in odločnejše bi se morala javnost, ki se navadno kar topi (humiaìnitete, obrniti proti kupovanju duš, 'Toda, Škoda besedi. Ujsoda in zgodovina malih narodov je le pregostokrat vsa polna pekoče ironije. Kar velja naprarn velikim narodom za nedopustno, to morajo mali narodi prenašati dan za dnem. (Ne kaže pa, da bi še radi tega vicariali sentimentalnemu obupu. Nikajkor ne. Biti mora nam to samo nauk, kako vrediti vse narodove sile in silice, v kakšni smeri zastaviti njegove moči. Kajkor Pohorje že stoletja samo, brez tuje pomoči1 klubnje vetrovom, kakor je Pohorje trdno sklenjeno in ostro označena enota na vse strani, kakor Pohorje iz sebe ven Črpa veSno nove moči, tako mora tudi naš na- je silno preklinjal in vedno v mažaridčini. Redar koli so se jeli zbirati oblaki nad njegovo kajšo, klatil je z obema rokiama prati nebu in pretil oblakom z vsemi ogrskimi prebivalci pekla;- ker je pa vsako kletvico začel z besr/do „ihaštrume“, prijelo se ga je to ime. Balo in izogibalo pa se je tega haštrumca vse, mlado in staro, že radi tega), ker je vefctno preklinjal, prav posebno pa še, ker se ni nikdar prikazal v cerkev. Malo je zahajal tudi med ljudi, le tu pa tam se je oglasil v krčmi na en fraMelj, pa je navadno sam sedel za mizo in nekaj godel v košate brke. Druga dlaka v koncu tega kozjega repa je pa bila Pištaiklova kajzarca Katra, že bolj jesenska gospodična, in ob enem äabica na Kozjem vrhu. Ni bila sicer prava potomka Pištaklov ali PMihtov, kakor so se imenovali ti ljudje, ajmpak rajna Pišh'Jklova Ducika ni imela lastnih otrok, pa je vzela Katro še kot majhnega otroka za rejenko. Bila pa je Katra marljiva, poslušna in je stari Luoeki lepo postregla na starost. Poplačajo jej je bable trud in delo s tem, da jej je sporočilo kajšo z željo, naj bi po njeni smrti tudi Katra stopala bo stopinjah babškega poklica, ki je bil že od Bog ve kedaj raVno na to kajšo navezan. Dobro se je godilo Katri tudi po Lucikini smrti. Z delom se ni nikdar prehitela, na vroče ni nikoli pila vode, ampak je Še celo na njivo seboj nesla lonček kave. Denarja za kavo jej je doriašal poklic, za mleko jej pa tudi ni šlo slabo, saj je vendar Kar tra barantala s kozami, torej je bilo vedilo dovolj tar ke zverine pri hiši. Med vsemi kratkorepimi kozačami na celem Kozjem; vrhu pa se je najbolj odlikoval Katrin kozel „(Štok“ po imenu. Bil je visbke postaije, kot saje črne dlake, nazaj zakrivljenih rogov in hripavega glasu, ki se je gibal v basovem ključu V veliko korist pa je bil Štok Katri, ker je bil strah vsem kozjevrških lavžankov (fantalinov). Gotovo nobeno jabelko ali hruška bi ne bila prišla Katri rod. Zavedati se moramo (vsi, da ne smemo povsem nič računati na tujo pomoč, skleniti moramo ves narod v tesno sklenjeno falajnjgo, posplošiti moriamo izobrazbo duha in plemenitost srca do zadnjega posameznika, da bomo kot celota tvorili izrazito individualnost in v ponotranjeni samonikli kulturi bomo imeli nevdahljiv vir odpornih sil. Kakor se Pohorje ne meni, če hočejo vpeeatiti Nemci na njegovih o-bronkih znamenja protestantizma ip vsenemlštva, tako bomo tudi ‘mi imunizirani proti raznim rakranam, s katerimi se hoče zastrupiti naše narodno telo. Nekaj minut za Sv. Bollenkom nas pozdravi razgledni stolp nemšjkjega planinskega društva,. Zhar čilna kurijoziteta : kogar vprašate, vsak bo. povdaril nemški stolp. 'Nihče ne reče mogoče železni stolp, ampak splošino se polaga naglas n*a/ diferenciranje z „(nemški.“ Narodni boj na meji, ki ga ravno Dravska dolina tako zelo čuti, nam je potisnil sam po sebi ločitev med nemškim in slovenskim najbolj v zavest. Tiudi ko prideš k Siv. Areliu* imaš priliko sam na sebi občutiti, kako je narbdna zavest stv-ar srca. Med tem ko te Sv, Bolfenk nič ne razvedeli, se ti z;dd, da prideš pri Sv, Arehu tv znjan domač kraj. Kar zaigra ti okrog srca in tiha zadovoljnost je v tebi. Vse sentimentalne misli se porazgube in zopet se naseli samozavest v, nas. Silna moč, ki kipi iz ponosnega gorofvja navda tudi človeka in pogled v bodočnost postane jasnejši. Kar naenkrat se redi uverjen-je : Dokler bo stalo zeleno Pohorje* ob katero se zaman zaganjajo silni vetrovi, bo stal tudi slovenski rod, ob katerejga se bodo brez vspeha zaletavali vetrovi iz severa. Ves srečen leže človek v mehko tratto in zdi se, da Šepečejo smreke in govorijo hojke o lepši bodočnosti narodai-trpina! Vlada in karteli. Kartelna enketa, ki jo je sklicala- vlada, je že davno za nam,i. Brez dvoma zanimivo'je, če premorivamo sedaj stališče vlade naprarn kartelom in posledice kartelne enkete. Železni kartelni enketi predsedujoči aekcijski načelnik trgovinskega ministrstva dr. Brozek, je v razpravi razburjen zavrnil medklic „oderuh“, ki je bil naperjen proti kartelom na železo. Že samo ta epizoda nam precej jasno označuje stališče vlade naprarn kartelom na železo in splošno pod zob, ako bi ne bil za stražnika stok, Katra se je vestno držala poklica, puščala kajšo vedno osamljeno in ni se jej treba bilo bati, da bi se bil priklatil kak nepovabljen gost čez plot. 'S Štokom bi se bila morala srečati bodisi pri vstopu aji pa pri slovesu ; da so pa štokovi rogovi trdi, to so dobro vedeli vsi gladeži po Kozjem vrhu. Posebno odkar jih je okusil Krampičev Juriča, ki je znal na ginljiv način popisati svojim tovajrišem, kako ga je podrl Štok na tla pod drevesom in ga ni pustil tako dolgo vstati, da se je vrnila škilava Kar tra, ki mu je za nameček Še ppšteno preustrojila neimenovani del telesa, V isti smeri kot Pištaklova Katra avžal je par strel jaje v oddaljen /krojač Lukuš s svojo nad vse ljubljeno Barbjkb, Bil je srednje, pokvečene postaje, tako suh, da se je moral držati za plot, če je veter vlekel in edini krojaške stroke v celi Župniji. Imel je stroj, dosti dela, pa tudi precej zaslužka^, Lukuš je bil drugače 'dobra duša, le dve mitrasti sta ga nekoliko š.e bolj pačile in včasih obvladovale, namreč: lovska., in kakor je večkrat sam pravil, da hodi na orožne vaje v krčmo. Delal je pridno po par mesecev, potem pa popival celih 14 dni. Predno pa je z-gotovil te svoje orožne vaje, se je vedno streznil in se podal z grozno skesanim obrazom proti domu. In stopivši v kajšo, se je vlegel na trebuh na mizo in rekel Bajrbki: iJTiu imaš palico, pa le po meni!“ Barbo pa je ta dejanski Uukušev kes vselej tako presunil, da ga je pogladila % vso nežnostjo zakonske ljubezni po licu in rekla: jVem, da si lačen, tamkaj na ognjišču še le imam nekaj za-te, le najej se, potem pa priden bojdi, Sa.j si si ga za potrebo privoščil; otrok pa nama tudi ni Bog dal, je že vedel, zakaj -ne.“1 Tako je zagovarjala Barbka Lukušfa, on pa je vsikdar v takih trenutkih pošiljal gjorke vzdihljaje zahvale proti nebu, da mu je Vsemogočni podaril tar ko dfobro žensko. (Dalje prih.) napram kartelom. Govorijo pa Še tudi 'druga dejstva, Ufa glede kartelnega vprašanja vlada ne stoji »,i.nad strankami.“ Dejstvo, da si v parlamentarnih krogih n isto mnogo obetali o vladni enketi,, ki je bila sklicar na v svrho uravnave perečega kartelnega vpra,ganjaj, katero je sokrivo draginje, in ki bi se naj zato hitro rešilo parlamentarnim potom, se je do pičice izpolnilo. Še več! Posvetovanja o razmerah v kjarteli-rani železni industriji so še celo dokazala, da se je vlada docela vdinjala želefznim kp\rtelistom in njihovim trabantom. V ilustracijo, te trditve samo površen pogled na borzna poročila oficijoznega vladnega organa, ki se je v nedeljo dne 23. junija povspel - do slavospeva na železni kartel. .jFremdejnblatt“ je ta-ko-le odobraval Kesjtranekovo politiko: „Dianes vlada samo to prepričanje, da je železni kartel častno prestal ta teden eribete, Kqt neutemeljeni so se izkazali napadi, ki se že leta in ieta ponavljajo na to organizacijo.“ Da, list celo meni. rofesor na realki v Idriji, Julij Nardin, pride na prvo državno gimnazijo v Ljubljani; iz Beljaka na Dunaj je premeščen prof. Oskar Ranier; profesor Ivan Siegel v Pulju je premeščen na, državno realko v Trst;, profesor na gimnaziji v Kopru, dr, Evgen ’Simzig, je prestavljen na goriško gimnazijo ; iz Ellenbogen a je prestavljen na goriško gimnazijo Lenart Stöllinger; jz Trsta na Dunaj je premeščen dr, Julij Wetternde; iz Freistadta v Celovec pride gimnazijski profesor Friderik Wolseg-&er- — Imenovani so za stalne gimnazijske učitelje: Gregor Herzele za Beljak, Bruno Leithner za Celje ip Otmar Fistravec, dosedaj na državni realki v Mariboru, sedaj na gimnaziji istotam. Vlak povozil. Pri Čuvajnici v Spodnjih Lažah ob južni železnici je povozil vlak triletnega sinčka A-lojzija Cenca iz Sp. Laž. Ko so poklicali zdravnika, je bil deček že mrtev. Romarski vlak k Materi božji na Trsat priredi iz Maribora Kršč. soc, zveza, Vlak odide iz 'Maribora dne 8. julija 1912 ob 12, uri 45 minut zjutraj. Nazaj pride vlak v Maribor dne 9. julija 1912 ob, 7, uri 50 minut zvečer. Natančni vozni red in cene, ki so ravno iste kot lansko leto, (najdete v „Straži“ med naznanili, Tam je tudi vspored pobožnosti, sploh vse, kar je potrebno. Med potom obiščemo tudi svetovno-znano postojnsko jamo, katero so lani romarji splošno občudovali. Vozili se bomo tudi eno uro po morju, da romarji nekoliko spoznajo morje, 'Južna železnica nam je dala na razpolago tudi nekaj takih kart, s katerimi se iz Reke nazaj lahko pelje z vsakim osebnim vlakom, samo z brzovlakom ne. Enkrat se sme 'tudi vožnja nazaj grede prekiniti ali pretrgati. Kdor bi hotel ostati n. pr. v Ljubljani, ali kdor bi se hotel peljati po morju v Trst, ta bi si mjoral vzeti tako karto. Te karte pa so dražje kakor navadne, In sicer stane takšna karta za II, razred 4 K več, za III. razred pa 2 K 50 vin. več, kakor navadna, Kršč, soc. zveza u-1 j udno prosi Če. gg. dušne pastirje, da to romanje ljudem priporočajo; romarje, ki se oglašajo, zbirajo ter karte potem obenem skupno naročijo. Stroške za do-pošiljanje denarja naj si blagohotno odtegnejo. Karte se naročajo in denar se pošilja edino-le na naglov: Romarski odbor v Mariboru, tiskarna sv, Cirila. Velika Slomšekova Slovesnost Orlovi v St. Juriju ob juž, žel. Dne 11, avgusta se vrši v St, Jurju ob južni železnici Slomšekova slavnost Orlov, z,a katero se je že začelo pripravljati razne organizacije. Opozarjamo že sedaj vsa društva, da ne prirejajo ta dan veselic in (delujejo za obilno udeležbo. Ta svečanost v St. Jiurju mora zbrati vse sloje Sp. Stajerja na prijateljski sestanek/ Načrt slovesnosti ip ljudske veselice se bo pravočasno naznajiil, NaSi liberalci imajo svoje velike dneve* Ker donia nič več nje pomenijo, zato so veseli, Če jih kje drugod vsaj nekoliko vpošteivajo. Tlaka ' prilika se jim je ponudila letos v ravnokar minulih, praznikih, V Pragi se vrše od četrtka sem velike vseslovanske slavnosti : vseslovanski kongres časnikarjev, odkritje Spomenika Palackemu, vsesokolski izlet itd, V- Pragi so zbrane silne množice. Danes se je odkril Palac-kyjev spomenik, Ker je Šel k odkritju tudi naučni minister dr, Hussarek, so zagnali Nemci velik krik, la se je pa že polegel. Palacky je gotovo eden .najzanimivejših mož češke zgodovine, Njegc^a ajgjojdo-vinska dela so ravno tako pomembna, kakor njegovo politično delovanje, V soboto se je vršila ja/vlna telovadba,. Bilo je prav mnogo občinstva. Telovadilo je 11.000 telovadcev inj 6000 telovadkjinj. Sokolski izlet v resnici ni bil drugega kot velika parada, pri kateri štejejo zlasti naši liberalci svoje skrčene vrste. Sramujejo se ga. Kar je bilo pričakovati, se je zgodilo: liberalci so zatajili Plevnika. Prej je bil, Š|e njihov odličen pristaš, sedaj ga pa naenkrat nočejo več poznati. Žalostno je za Plevnika, da se ga tako otresajo in mu tako plačujejo, da se je prej pehjal za liberalce ter ,sle spuščal v ailere, ki so več kot smrdele. Žalostne j še je pa še za liberalce, da imajo izsiljevalce za odlične pristale, Pika* Siidmarka je imela v soboto v Solnogradu svoj 23. občni zbor* Dohodkov je imela 387,427 K, stroškov pa 665*740 K. Za naseljeništvo se je izdalo od pričetka (1. 1003) 780,707 K. Neurja. Čudno, je vreme v zadnjem Času in dela posebno kmetu obilo preglavic. Seneno košnjo le težko spravi pod streho, in večkrat mora napol suho, deloma tudi napol segnito seno zložiti v kozolce, A to še ni najhujše. Od mnogih strani prihajajo žalostne vesti o nalivih, povodnjih in toči., V Laškem okraju je vsak dan, skozi celi teden padlo preobilo dežja, Savinja je v noči od 25i. na 26. jun. narasla na več kakor za 2 metra. V noči od 24. na 2®. junija so pa i-meli hud naliv. Potok, ki teče skozi Laški trg, je tako silno naraste!, da je povzročil mnogo škode. Udrlo se je več cest in' mnogo potov je poškodovanih, — V Polzeli so pa imeli v noči na torek grozno točo. Hmelj-ski nasadi so pop/olnoma uničeni. Skoda na poljih je neizmerna. * Štajersko. Sv. Areh na Pohorju. Veliki shod pri Sv. Are-hu na Pohorju se bo letos vršil dne 14, julija, to je v nedeljo pred godom sv, Henrika. Luče. Kaj si vse ne bomišljujejo dopisniki „N, Lista“! („Spekli so hudo župnika Lekšela“, pišejo, D duševne reve, polne žganjarskega duha, ki se čohate vedno ob župnika kakor umazan ščetinar ob plot, kdo od Lučhinov se neki zmeni za vas? In kakšni ste? „Slabo iščete dopisnika“, pišete. IZiakaj? Ne iščemo ga, ker vemo itak, da je slab Človek, kakor tudi tistega ni nič prida, ki ž njim drži. Sramovati bi se moral pravi Lučan, Če bi ga taki ljudje in Časopisi pasme Smrdokavke hvalili. Dopisnik si sa,m Škoduje s surovim zabavljanjem in zmerjanjem Čez .„farje in pavre“ po ošitiairijah ! Laž imia kratke noge, to so se lahko dozdaj vsi prepričali. Kaj ne čedni „Konzomo-vec“ ? Zia,to je boljše, pišete, („da se ne marate več prerekati“,. Ako ne boste ostali pri besedi, povemo pa mi nekaj, kar vam bo še bolj dolgo zvonilo po ušesih* Spodnja Hudinja pri Celju, Dne 23, t, m. je peljal ob glavni cesti posestnik Jožef Krajnc polno obložen voz od Sv, Marjete proti Sp, Hudinji, Na vozu je sedel tudi tovarniški delavec Ojsteršek, Motorni voz, ki je pridrdral, je pa konja tako splašil, da se je spustil v divji beg. Krajnca je vrglo iz voza. Dobil je na glavi hudo rano. Na klice Ojsteršeka, ki je sedel na vozu, so prihiteli na pomoč vaščani, ustavili konja ter zabranili, da se ni pripetila še druga nesreča. Voznik na motorju se za nesrečo niti zmenil jii! tìalicija. Cim vrlejša je naša mladina, ki se pridno organizira v društvu ter izobražuje, da si pridobi vseh onih znanosti, ki so potrebne krščanskemu slovenskemu mladeniču in mladenki, že sedaj v najlepši mladostni dobi, za ppzmejšo dobo, tem krutejši so naši liberalni nasprotniki. Z raznimi psovkami se vedno zaganjajo v naše voditelje, kateri se pa ne ozirajo ne na levo ne na desno, ampak korakajo po za-črtani poti naprej. V dokaz naj bo, da je priredila naša vrla mladina pri našem županu g, Francu Reharju v sedanji poletni seziji dve veselici, ki sta se nad vse dobro obneslL Kako zares lepo je Videti mladenko kakor mladeniča,, ki se spretno suče na gledališkem odru, tekmujoč z marsikaterim mestnim igralcem, ki da ljudstvu oni užitek, ki si ga želi. Ali ni to v sedanjem težavnem času za kmečkega fanta ali dekleta trudapolno in požrtvpvalno ? Toda železna vrata se morajo prebiti pod voljo na,Še vrle in značajne mladine, Čuditi se moramo samo, da nekateri inteligentnejši gospodje ne umevajo, kolike važnosti je to za slovensko mladino. Niti toliko ne upoštevajo njih truda, da bi se odzvali povabilu . ter jih posedli z obiskom. Onim, katerih dolžnost je bila, skrbeti.za izobrazbo mladine, ako bi bili res pravi slovenski rodoljubi, je to deveta briga. Kaj je temu vzrok? Samo to, ker je društvo v Kršč. soc. zvezi. To je edini vzrok, da nočejo ali pa (vsled velike, ignorance) ne morejo sodelovati, v tako potrebnih predmetih. Hvar ležni smo samo, da nismo ravno od teh. odvisni, ker imamo lastne može, koji so svoji nalogi kos, Ker pa vivide vajo različni faktorji, da bi znala ta vrla mladina pozneje postati nevarna sama za liberalce, iztuhtali so ti brihtni gospodje, da morajo občino raztrgati, da ne bodo sedanji voditelji društev na Zg. Ponikvi in v Galiciji tako složno delovali skupaj, kakor se to sedaj godi, ter vodili mladino do onih ciljev, ki že davno padkriljujejo sedanje liberalne napetneže. Mnogokrat so se zaganjali v, svojem umazanem „Nerodnem Listu“ v to mladino, a ti napadi so naše le vspodbujali, Sedaj pa brihtne glavice hočejo: narazen mora vse. Najprvo se mora krajni šolski svet razločiti, da bo lahko dvojen komanfdo, in sedaj Še obrtno. Na prvo so se vrgli z neko nemško vlogo, na katero se je vjelo nekad političnih kalinov, kar je tem žalostnejše za slovenske može, ki si ne upajo s slovenskimi vlogami na dan pri merodajnih mestih, ker menijo, da jih bo kar Škrat pohrustal, ako bi se drznili, vlagati prošnje v slovenščini... Za razcepljanje občine so pa z raznimi neresničnimi izreki lovili domačine kakor tujce s podpisi, da bi s tem pokazali, da jim ljudstvo zaupa. Toda ako bi ti ljudje z odkrito besedo prišli na dan, s kakšnimi nameni se dela, ne bi bili nikdar vjeli nekaj naših somišljenikov.. Tolike hinavščine, kakor jo ima danes navadno liberalec, presega že vse meje. Tej drznosti mora dati vsak naš somišljenik primeren odgovor. Najhuje boli liberalce še vedno zadnji poraz pri državnozborskih volitvah, ker so, svesti si zmage, itaklo sramotno p,ropadli.. Vsled tega hočejo spraviti vse one občine, ki so imele „klerikalpo“ večino, narazen, Todanaglost ni pridna, je rekel že polž. Prehitro ste se izdali. Zaupamo našemu občinskemu odboru, da bo gotovo in resno premišljeval dogodke, ki se vrše v njegovem delokrogu in kot merodajen razsodil pravično v prid naše, Čeprav obširne, a vendar krščanske občine, ter dal hujskačem pošten odgovor. — Opazovalec, Vojska. Uspeh Italijanov? Iz Rima poročajo, da se je vršil dne 27. t. m. pri Bukomezu boj med Italijani in Turko-Arabi. Ita, lijanske čete so zjutraj zarana napadle turška taborišča pri Bukomezu in ona pri Sidi Saidi* Italijanska kolona je baje pregnala Turke iz njihovih utrjenih taborišč in jih je prisilila, da so se morali umakniti. Italijani so izgubili 18 mož ip 2 častnika, 112 mož je bilo pa ranjenih. O izgubah Turkov se nič ne poroča. Male iznajdbe — velika premoženja. Ni še dolgo tega, kar je zveza evropskih iz-delovateljev steklenic' izplačala iznajdi te liu .avtomatičnega stroja za izdelovanje steklenic, Amerikancu Ownu, 15,000,000 mark za, evropske patente. Veliko je takih malenkostnih iznajdb, ki so prinesle iznajditeljem milijone in milijone. Nasprotno je mnogo res velikih iznajditeljev, kji so izdatno povzdignili človeško kulturo, umrli v veliki bedi. Tako na primer Ressel, ki je iznašel lajdijin vijaki, (Prehsel, ki je iznašel užigalice, in Madersperger, ki je konstruiral prvi šivalni stroj. Veliko težje se uveljavijo res pomembne ideje, ' kakor pa primeroma, neznatne iznajdbe, ki so pa takoj jasne vsakemu povprečnemu Človeku. Ressel, Madersperger in še cela vksta drugih genijalnih iznajditeljev so umrli nepoznani v največjem siromaštvu.; ali De .QuiUieldt iz Novega Yer-seyja, ki je iznašel vsakomur znani patentni zamašek za steklenice za pivo, je zaslužil 60,000.000 M. Neki gospod' Heaton, ki se je dostikrat jezil,, ker se je morala njegova žena toliko mučiti, kadar je zapenjala otrokom čevlje, je iznašel' majhno zaponko, ki drži gumb na Čevlju. S to iznajdbo si je zaslužil ogromno premoženje. Vrečice, ki se rabijo posebno prii pošiljanju „vzorcev brez vrednosti“, se zapirajo z dvoojstno spono, katera se porine skozi papir in osti se raapno. Navadno se je pa papir pretrgal, ko je Sla. spona skozi. Papir ostane pa cel, če se zavaruje odprtina s kovinastim robom. To je tako enostavno, da vsak otrok pojmi, ali vendar se dolgo časa ni spomnil nihče na to, dokler ni neki Dennison dal patentirati kovin asti rob in zaslužil denarja v izobilju. Že prej omenjeni Quililfeldt ’ bi bil zaslužil s svojo iznajdbo lahko Še trikrat 60,000.000 mark, ako bi ne bil iznašel H, Painter Še neki drug patentni zargašek, ki je uspešno konkuriral s „Quiìlfekltovim. Steklenice za pivo in mineralne vode 1 so bile dolgo Časa zamašene z zamaškom iz plule. Painter iz Baltimora je pa na zamašek pritisnil kolvdnasto kapico. Iznajdbo si je dal seveda patentirati. Sest dolgih let je nosil patent v žepu, preden je našel bogatega moža, ki mu je posodil potrebni denar, da je iznajdbo praktično izvedel. Ustanovila se je (ikužba za izdelovanje kovin astili kapic in danes plačuje vsakdo, ki v Združenih državah Severoamerifšjkih kupi steklenico s tem zamaškom, davek tej veliki družbi in tudi seveda Painterju. 'Večkratni milijonar je postal tudi oni mož, ki je opazil, da drže lasnice, ki si jih vtika njegova že-ga v kite, zelo slabo, Namesto gladkih in ravnih lasnic je iznašel zakrivljene, valovite. IT|a iznajditelj ima dandanes največjo tovarno zai igle v Združenih državah. Siromak je bil sedanji milijonar Adams, preden je izumil ,„Chewing gum“, gumi zai žvečenje. Amerikankam se je gumi za žvečenje zelo priljubil; oslajenega s sladkorjem vajjajo ves dan v ustih, dokler ga ne zamene s svežim. Ni posebno čeden prizor na žene, ki žvečijo.; nad dobrim okusom se je v prvi vrsti pregrešil iznajditelj, ki mu. pridobljeni milijoni lajšajo težko pot. _________________ Razgled po svetu. Velika nesreča na železnici. Dne 28, junija ob 6. url zjutraj je vlak, ki vozi iz Eisenach-a v Heb na Češko, pridrvil v gručo železniških delavcev, ki so delali na progi. 22 delavcev je bilo pri priči ubitih, 1 je pa težko ranjen. . .... Najvišja hiša na svetu, Dojslej je bila najvišja stavba na svetu visoka 700 čevljev. Samo po sebi je umevno, da je bila ta stavba v Ameriki in sicer v New-Yorku. Pred kratkim so pa postavili v Novem-Yorku oder za stavbo, ki bo visoka 750 čevljev. Hiša ne bo imela nič manj kakor 55 nadstropij, v njej bo prebivalo lahko toliko ljudi kakor v kakem majhnem mestu. Ogrodje hiše je iz jekla. Arhitekti trdi*-jo, da so take hiše izven nevarnosti, da bi se podrle in upajo graditi še dokaj višje. Koliko vode porabi Človek na leto? To vprašanje je skušal rešiti profesor Bache iz pariške bor-bdn . Bache je odgovoril : 6,000.000 litrov. S e velia ne popije človek vseh teh 6,000.000 litrov vode. Človeško telo dohdvja največjo minožino vode posredno. Povprečno poje Človek na leto 100 kilogramov kruha in približno tudi toliko meša. Da, pa se pridobi 100 kilogramov kruha in 100 kilogramov mesa, je treba 4,000.000 litrov vode. Človeško telo pa vsebuje samo zelo veliko vode, Človek, ki tehta 75 kilogramov, ima 48 kilogramov vode, kosti imajo 25 procentov, | živci nekaj več kakor 50 procentov in koža ima 75 proč. vode. Kri ima 80 delov vode. Tihotapci z avtomobilom- Iz Norimberka poročajo o avtomobilu, ki je skušal vtihotapiti na Češko 600 kg saharina. Avtomobilisti-tihotapci so pri Ulmu smrtno ranili nekega policista, a so jih končno Izsledili in aretirali. Tihotapci so odposlali v Norimberk brzojavko z naslovom: „[Müller, poštno ležeče, No- rimberk.“ Brzojavko pa so dobile oblasti v roke. Ko je neki policist izkušal avtomobil ustaviti, bi ga pa kmalu bili povozili in avtomobil je zopet ušel. Med tem pa se je posrečilo aretirati ralzupitejga tihotapca Futikarja v trenutku, ko je hotel dvigniti omenjeno brzojavko. Avtomobil, ki so ga zasledovali, je zavozil v neki gozd in je nato priuči na močvirnato zemljo, kjer je obtičal. Tihotapci so avtomobil zapustili in se vrnili v Norimberk nazaj, kjer so sie preskrbeli drugi avtomobil. Oba avtomobila sta prišla, v roke oblastem, ki so najdenih 600 kg saharina zaplenile, tihotapce pa izročile sodišču. Družinska drama. Iz Dunaja poročajo: Soproga slikarja Friea Pontinija se je v petek ustrelila, ker se je sprla z možem. Ko je mož prišel domov in videl ženo mrtvo, se je tudi Ustrelil. • Vzrok, ki je gnal ženo v smrt, ni znan. Gospa Pontini je bila rojena v Celju in je bila hčerka Znanega- arhitekta g. Schachnerjau Kobilice napadle ajvijatika. Iz Madrida'poročajo, da pustošijo velikansjki roji kobilje majdridsko okolico. Neizmerna množin|a kobilic je bržkone posledica izredno mile zime in nenavadno vročega poletja. Temperatura znaša sedaj v Madridu 36 stop. Celzija,. Ko je hotel dne 10. t. m. poleteti ’ avljatik Mauves okoli Madrida, je nenadoma napadel njegov letalni stroj oblak kobilic in aparat je padel iz višine približno kakih 30 metrov na zemljo. 'Avijatik se ni poškodoval. O nekem prebrisanem kmetu pripoveduje neki nemškji list sledečo šaljivo dogodbico. Kmetič je šel v Bazel na semenj, kjer j,e prodal vse, kar je pripeljal na semenj. Od izkupička si je kupil vsakovrstnih lepih in koristnih stvari, kakor smodke, meso in par klobasic. Vse to je spravil na svoj voziček. Ko se je vračal domov, si je privoščil še par kozarčkov vinca. Ta trenutek je pa porabila neka kmetica, ki je nesla j ajda, v medito na semenj. Ko je kmetič zagledal svoj voziček prazen, je sklenil, da se maSeu-je in sicer bridko maščuje. Hitel je k carinskemu u-radu, mimo katerega bi morala iti kmetica ter jo o-vadil. Z največjo slastjo so carinski uradniki prijeli kmetico ter ji nadihtirali 2 marki in 80 pfenigov. Nato je pa izvršil kmetič glavni del svojega maščevanja. Onstran carinskega urada je počakal kmetico, ter odvzel kmetici zae'arinjeno blago. Kmetica ni napravila kaj veselega obraza, tembolj se je pa veselil kmetič. Zločinstvo v Novemr'Yorku. Sef nov-jorške tajne policije Plynn je izjavil, da so pajriški apaši še pravi otroci napram novjorškim zločincem. Zločinci so organizirani v tajni zvezi, ki se imenuje Lupomo-relio. V zadnjem času ni ta banda umorila nič manj kakor 60 ljudi. Povprečno umore vsak dan po eno osebo, najbrže pa Še več, ker se nikdar ne najdhjo vse žrtve. Največkrat dobe umorjene osebe v kanalih. Plynn je trdno prepričan, da ima; banda lastno pokopališče, kjer sami pokopavajo žrtve. Tajna policija nov-jorška upa, da izsledi v najbližjem času to pokopališče. „Straža“ je najuglednejši spodnještajerski list. toraj inserirajte! Loterijske številke: Dne 28. junija 1912. Trst 63 54 8 19 20 Lipc,: ,; .v ; 36 9 47 61 53 ^ lepa je cerkev, veža, kuhinja ^ ♦ le tedaj, če ima ličen in ^ X trpežen tlak, ♦ ♦ kakoršen izdelujeta v mnogih vzorcih % Zajec & Horn, Ljubljani ♦ Izdelefovanje stopnic, f I cevi. - Asbesto! Skrilj: | t «Zenit* t Tzobražena, slovenska, kr-“*■ ščanska obitelj sprej me jeseni mtgbnega dijaka v popolno vskrbo. — Naslov v npravnistvn. 159 Na Dobrni se odda služba cerkovnika in organista. Vse nadrobneje se izve pri kn. ,šk. župnem urada Dc-brnskemn. Tudi hlapec dobi tam tekoj službo. 158 »Straža« je najuglednejši spodnještajerski list ki se zelo mnoga čita zato je inseriranje v njem zelo vspešno. Nikdar se ne bodete kesali • • ampak zadovoljni bodete in vedno hvalili slovensko trgovino, ker si lahko veliko denarja prihranite če bodete vedno kupovali vse Vaše potrebščine v trgovini I. N. Šoštarič, Maribor Gosposka Ul 5. Veliko izbiro najboljšega in najmodernejšega blaga za moške in ženske obleke, platna, sukna, druka, satins, cedra. — Bogata zaloga gotovih oblek, srajce, kravate, ovratniki, naramnice, nogovice, dežniki itd. — Ža telovadna društva vse potrebščine in krgi v zalogi. Cene veliko nižje kakor drugod. Postrežba strogo solidna Kričansko-sodalna zveza priredi letos na Trsat. Romarski vlak Vlak bo šel iz Maribora dne 8. julija zjutraj in pride nazaj v Maribor 9. julija zvečer. Sprejemal bo romarje na vseh štajerskih postajah Vozni red in vozne cene so sledeče: Vlak odhaja 8. julija ob Postaje Odhod 12 uri * 12. „ n 1' u » 1- * » 1 • j, * 1- . k 1- ; O . 45’ zjutraj 56’ „ 2’ •» 8’ „ 19’ „ 31’ „ 46’ V 9’ „ 17’ n n “ * n x' 2. „ 23’ 2. „ , 32’ , n 2. „ 42’ n 2. „ 5:’ n 3. „ 9’ » 3. „ 28’ n 3- , 40’ rt 3. , 50’ v 5, „ 1’ Dohod 6. „ 47’ Odhodll. „ 30’ ( Vlak se vrne 9. julija ob Cene za tja in nazaj. III. razred II. razred É Maribor 1 t Dohod 7. uri 50’ zvečer 1 16 kron Hoče Slivnica » 7- „ 7. „ 40’ 34’ 1 tt Rače Pragarsko 7. -, 29’ 7- „ 16’ Slov. Bistrica 7. „ 5’ 15 K 50 v. Poljčane 6. „ 51’ Ponikva 6. „ 28’ Grobelno 6. „ 21’ Sv. Jurij 6. „• 15’ n »tore .6- „ 6’ Celje 5. „ 56’ 15 kron Laško 5. „ 42’ Rimske Toplice 5. „ 32’ Zidaomost 5. „ 15’ 14 K 50 v. Hrastnik 5. „ 5’ Trbovlje 4- „ 58’ Ljubljana 3. „ 52’ Postojna Postojna — — _ ■ r ■ , „ Matulje y Reka R Odhod 11. « 25’ predpol. 22 kron 21 K 50 v. 21 kron 20 K 50 v. Dohod 1. „ 36’ popold Kdor hoče imeti tako karto, s katero se lahko nazaj pelja z vsakim osebnim vlakom in lahko tudi enkrat izstopi, naj priloži za njo posebej še za II. razred 4 K, za lil. razred pa K 2 50. V voznih cenah je zapopadena tudi vstopnina v postojnsko jamo in pa cena za vožnjo po morju. Na potu tja se ustavimo v Postojni ter si tam ogledamo svefovnoznano postojnsko jamo. Na Trsat je iž Reke peš malo uro. Vspored pobožnosti na Trsatu bo ta-le : Dne 8. julija: Ob 3. uri popoldne slovesen vhod in kratek govor. Nato spovedo*.»-je. Ob 7. uri popoldne pridiga. Po pridigi večernice in rimska procesija. Dne 9. julija : Od 3. nre naprej sv. maše. Ob 5. uri zjutraj pridiga nato slovesna sv. maša in skupno sv. obhajilo. Ob */j8. uri zjutraj slovesen obhod. Od 9. do 10. ure se vozimo po morju. Romarji naj vzamejo seboj dežnik in pa kako svršno obleko, da se morejo egrnri v postojnski jami, kjer je precej hladno. — Karte se naj naročajo in denar se naj pošlje prej kn je mogoče, najpozneje pa do I. julija. Romarji se opozarjajo, da letos nikdo več ne dobi karte na vlaku ali pa na postajah tisti dan, ko vlak odhaja. Karte se naročajo po pošti edinole pod naslovom: Romarski odbor v Mariboru, tiskarna sv. Cirila. V Mariboru se izjemoma osebno lahko kupijo tudi v tiskarni sv. Cirila od 25. junija naprej. Po pošti se karte pred 1. julijem ne bodo razpošiljale. 668 Romarski odbor. i#1suhe ifl Sveže gobe v vsaki množini I\U|9IIb9 po naj višji ceni. Filislka Ignac Pischler vodja J os. Perko, Leitersberg, pošta Pesnica. 148 Agitirajte za „Slov. Stražo!“ Fr. Kampuš : Zg. Poljskava pri Pragarskem vsem kmetom naznani in se jim priporoča, da bi prišli k njemu stroje kupovat, ker zdaj jih ima okoli 2- do 300 doma, vsake vrste, ima zdaj najnovejše ročne mlatilnice, tudi geplne-mlatilnice, slamoreznice, repo-reznice, pluge, brane, okopalnike in osipalnike, mline za sadje in grozje mlet, stiskalnice ali preše, najnovejše sesalke ali pumpe za studence in gnojnico, s katero se lahko napumpa v eni minuti eden pclovnjsk vode ali gnojnice, vsake vrste male in tndi velike tehtnice, tudi vsake vrste mostne tehtnice, katere pustim sam postavit na svoj odgovor, stroje za seno kosit, obračat in grabit, naj novejše sejalne stroje, pri katerih se prihrani ena tretjina zrnja; ima tudi vsakovrstno železje za mline in žage, tudi motorje na bencin, sesalni plin, surovo olje, sopar sli „dampf-1, največje mlatilnice, zraven ima vse kar kdo rabi, stroje za šivat „Central Bobin“ po najnižji ceni, vsakovrstne stroje za kovače, lončarje, opekarje, tudi opreme za pekarije, kotle za kuho, brzoparilnike prave „Alfa Separator“, po najnovejšem izdelane, pri katerih se prihrani zelo veliko časa in drv. Najnovejše mline za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma vsakovrstno zrnje melje in doma vsakovrstno moko napravi, goni se lahko na roko, gepl, tudi na vodno in parno moč, domači izdelek, dam tudi vsakemu kmetu na poskušnjo; kolesa ali bicikeine, pisalne stroje vsake vrste. Zmerne nizke cene, ugodni plačilni pogoji, tndi na več let. Kdor k njemu na dom pride, ali ako mn piše, da se on sam pri kmetu oglasi, dobi vsak kmet vse stroje 10 odstotkov ceneje, kakor drugače, vsakemu pride na svoje stroške na dom, da se dogovorita, ne na kmetove stroške. Vse varstvene priprave za mlatilnice se pri njem dobijo, katere mora vsak kmet imeti, kdor ima mlatilnico. 42g € se PnP°roča cenj. ob- wBCSWSta&FBieli činstvu za izvršitev: stavbnih črtežev, načrtov in proračunov ......- za vsakovrstne zgradbe ------- kakor: zasebne, uradne, obrtne, cerkvene, šolske, nove in prezidane, po najnovejših izkušnjah in nizkih cenah Matej Lončarit, stavbnik Voitsberg (štajersko). 15 za žensk« in sukno za možke obleke zadnje mode razpošilja najceneje jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki v Celju št. 301. Vzore* na zahtevo poštnine prosto. Liniment mazilo, najbojše sredstvo, če si hočeš odstraniti potenje nog. Cena 3 krone (tudi v znamkah). — Pošilja franko. Mesina lekarna pri c. kr. fOrlu“ v Mariboru Cla^nš frg Uk rsfovfa. m Aparat za Šolanje Jako priprosto ! kakor ga kaže hiši poleg stoječa slika kateri bi v nobeni naj ne manjkal, se dobi pri Zinauer & Co. 281 Sv. Jakob v Slov. gor. Cena s svincem in navodilom samo 5 K. Popo povzetju. u Zelo praktično! Nobena igrača! Zap. M !b straži s strojnim obratom. :: Imi za gradirani« črt :: Majo napote s^omenske in osa monamenfaina in staisi « ta diia iz t«- in inozsmstap materijala. “ ~ Pleio za otettra iz razptasiep marmorji. :: Mfca zaloga izgof&oiM «gretalli spaurite. :: Haj# mt :: Balanini « ss plačilni nmi :: Haračila se mm\$ točno. ss ss Mi in sfrašteni graračoni brezplačno. Inaiate: ICaumoseika druiba :: Celje, tMUCDV ni?lir *9ai»iama »*■»»»*■ štajerski I MlDfillI UluIHl »€eìiu = Mi konjak.,! Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“. OdgovornijTurednik: Lav. Kemperle. Tialr tifllrftrrifl rv. ftiriTa. 'fr Mon'km-n