Izredna izdaja. Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 20'—, četrtletno din 60'—, polletno din 120'—, celoletno din 240'—. Cena posamezne številke: prva pola din 2'—, nadaljnje pole po din 1'50. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 27.A kos. V LJUBLJANI dne 1. aprila 1911. Letnik XII. VSEBINA: 246. Razglas o proračunu mestno občine ljubljanske za loto 1941. s pravilnikom o izvrševanju proračuna itd. Razne obeeveljavne odredbe. 216. Razglas o proračunu mestne občine ljubljanske za let oft 1941. Z odločbo ministra za finance, oddelek za proračune VII. št. 2648 z dne 21. marca 1941., je odobren proračun mestne občine ljubljanske za leto 1941. tako mestne administracije kakor mestnih gospodarskih ustanov z rednimi izdatki in dohodki din 113,356.139’— ter proračuni mestnih specialnih fondov v skupnem znesku din 8,580.073’— izdatkov in prav toliko dohodkov. Z isto odločbo pa je bil potrjen in odobren tudi naslednji pravilnik o izvrševanju proračuna mestno občine ljubljanske za proračunsko leto 1941. s proračunskimi določbami v čl. 1. do 22., z določbami glede občinskih davščin v čl. 23. do 61. in s končnimi določbami v čl. 62. in G3. Pravilnik o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za proračunsko leto 1911. I. Proračunske določbe. Clen 1. proračunsko leto 1941. se prične s 1. aprilom 1911. in se neha z 31. decembrom 1941. Po preteku proračunskega leta se ne morejo angažirati nobeni izdatki. Iz kreditov, angažiranih do konca proračunskega leta, se smejo izdajati nuredbe in izpla- čilni nalogi do konca drugega, izplačila pa opravljati najdalj do konca tretjega meseca naslednjega proračunskega leta, toda samo po pravilnih likvidnih dokumentih. Clen 2. Proračun mestne občine ljubljanske za leto 1941., tako mestne administracije kakor mestnih gospodarskih ustanov, se odobruje z rednimi izdatki .... din 113,356.139'— z rednimi dohodki ... „ 113,356.139’— Clen 3. Proračuni izdatkov in dohodkov po členu 2. so sestavni del pričujočega pravilnika. Clen 4. Občinski proračun niti ne ustvarja, niti ne jemlje kakih pravic. Krediti, odobreni s proračunom za podpore in razne subvencije, ne obvezujejo občine in se ne smejo zviševati. Clen 5. V delno kritje potrebščin, navedenih v proračunu, pobira niostna občina ljubljanska od 1. aprila 1941. dalje doklade, trošarine, uvoznine, takse in pristojbine, navedene v poglavju dohodkov proračuna za lelo 1941. Clen 6. Ce bi se v teku proračunskega leta 1941. pokazale v praksi prevelike trdote v posameznih postavkah tro-šarinske oziroma uvozninske tarife, je mogoče s sklepom ljubljanskega mestnega sveta tr.ošarino oziroma uvoznino znižati. Clen 7. Vse občinske nabave nad din 20.000’— se morajo javno razpisati. Vsak tak razpis je objaviti v »Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine« z rokom 10 do 30 dni. Oceno in oddajo teh nabav oskrbi odbor za oceno nabav po »pravilniku o poslovanju odbora za oceno nabav pri mestni občini ljubljanski«. V nujnih in neodložljivih primerih, kjer preti nevarnost v zamudi in bi občina mogla trpeti škodo, smeta predsednik mestne občine in načelnik finančnega odbora odobriti brez javnega razpisa nabave do zneska 300.000 dinarjev. Takšne nabave ni treba predlagati odboru za oceno nabav. Za občinske nabave v vrednosti od din 1501'— do vključno din 20.000— se morajo pribaviti ponudbe najmanj treh interesentov, da jih oceni tričlanska uradniška komisija. Nabave do zneska din 1500”— pa se vrše z neposredno pogodbo. NabaVe in izvršitev del od din 1501'— do vključno din 20.000’— odobruje predsednik mestne občine po predlogu tričlanske uradniške komisije; nabave in izvršitev del do din 1500’— pa odobrujejo načelniki oddelkov, zavodov in podjetij v okviru kreditov, s katerimi razpolagajo. Komisijo za odpiranje ponudb tvorijo direktor mestnih uradov ali uradnik upravno-konceptne stroke, ki ga on odredi, kot predsednik ter odposlanec finančnega oddelka in pristojni referent kot člana. Odposlanca finančnega oddelka in pristojnega referenta odredita njiju načelnika. Nakup knjig, slik in drugih reči, kakor instrumentov, strojev itd., katerih kot specialnih stvari ni mogoče nabaviti z razpisom, se lahko izvrši po odobritvi predsednika mestne občine ljubljanske z direktno nabavno pogodbo. Nadrobna navodila o poslovanju z nabavami bo predpisal mestni svet s posebnim pravilnikom; začasno pa veljajo odredbe, ki jih je tozadevno izdal predsednik mestne občine ljubljanske z okrožnicami z dne 26. aprila, 15. maja, 8. julija 1935., 17. aprila 1939. in 28. oktobra 1940., v kolikor niso s tem členom spremenjene. V kolikor gre za nujne dobavo materiala in oddaje različnih del v zvezi z zaščito in preskrbo prebivalstva, je z odobritvijo predsednika mestne občine opustiti sicer veljavne formalne predpise o nabavah. Za vsa izplačila pri centralni mestni blagajni in blagajnah mestnih podjetij in zavodov, ki ne presegajo vsote 20.000’— din, se ne zahteva predložitev potrdila o plačanih državnih neposrednih davkih. Clen 8. Društva, organizacije in ustanove, ki dobe iz občinskega proračuna podpore, ki znašajo letno več kot din 1000’—, so dolžne poslati občini svoja letna poročila. Clen 9. Krediti za osebne izdatke mestnega zaklada se v celoti ne smejo prekoračiti. Nove namestitve se smejo vršiti samo v okviru v proračunu določenih kreditov. Ce se v teku proračunskega leta izprazni mesto, čigar zasedba je neobhodno potrebna, ali če se pokaže potreba po novi nastavitvi, je za nastavitev potreben sklep mestnega sveta. Vsi mestni uslužbenci, med katere spadajo tudi uslužbenci pri mestnih podjetjih,.prejemajo v proračunskem letu plačo samo iz kredita, kjer so njihovi službeni prejemki določeni, ne glede na to, ali so med letom premeščeni iz kakega oddelka v drug oddelek, v mestno podjetje ali obratno. Člen 10. Za vsako nastavitev, bodisi v mestni službi bodisi v mestnih podjetjih, bilo nameščenca, bilo mezdnega delavca, za katero ni morda predpisan odobritveni sklep mestnega sveta,- je potreben sklep finančnega odbora mestnega sveta ljubljanskega. Samo v izjemnih in nujnih primerih zadostuje začasna odobritev predsednika mestne občine ljubljanske, ki ji mora slediti naknadna potrditev finančnega odbora ljubljanskega mestnega sveta. V vseh personalnih zadevah mestnih uslužbencev (napredovanja, povišanje prejemkov itd.) odloča, v kolikor niso pridržane mestnemu svetu, predsedniku mestne občine in finančnemu odboru, personalno-pravni odbor. Ostali odbori mestnega sveta podajo v personalnih zadevali mestnih uslužbencev personalno-pravnemu odboru lahko svoje utemeljene predlogo. Clen 11. Za vsako namestitev v mestni službi, ki nima značaja mezdnega službenega razmerja, se mora stranki izdati dekret. Kopija dekreta za likvidaturo za osebne prejemke mora biti opremljena z navedbo partije in pozicije, iz katere se bodo nakazovali s to zaposlitvijo zvezani prejemki. To velja tudi za vsa napredovanja. Brez takšnega dekreta likvidatura za osebne prejemke ne sme nakazovati službenih prejemkov. Clen 12. V mestni službi in v službi pri mestnih podjetjih sme biti samo po en član ene družine, iz družin mestnih uslužbencev pa največ dva člana. K članom družine spadajo starši in otroci, slednji, dokler nimajo lastne družine In dokler žive v skupnem gospodinjstvu. • Clen 13. V mestni službi no smo nihče opravljati več plačanih mest. Honorarna zaposlitev v raznih tečajih (trgovski, telesno-vzgojni ipd.) no spada pod prednje določilo. Clen 14. Mestni uslužbenec (pragmatični ali pogodbeni) ne sme opravljati nobene drugo službe ali izvrševati poslov izven mestne službe, če dosegajo njegovi skupni mesečni prejemki iz mestne službe din 1500’—. Ce ne trpi mestna služba, velja izjema le za inženirje in za zdravnike. Za prve, kolikor dopušča zakon postranski zaslužek nepooblaščenim inženirjem (idejni načrti po javnem razglasu), za druge pa velja pravilnik Zveze zdravniških zbornic (»Službeni list« št. 573/73 z dne 9. septembra 193G.) v zvezi z določbami čl. 15. pravilnika o izvrševanju proračuna za leto 1941. Vsak mestni uslužbenec je dolžen javiti vse postrausko zaslužke ob disciplinski odgovornosti. Clen 15. I. Vsakokratni mestni fizik no smo izvrševali privatne prakse, niti ne sme imeti kakršne koli izvenurad-ne stranske honorarne zaposlitve, v kolikor nima doslej drugače pridobljenih pravic u Enako se more odrediti, če to zahtevajo službeni interesi, tudi za njegovega namestnika. II. Vsem drugim zdravnikom se prepoveduje bodisi v okviru privatne prakse, bodisi kot honorarne službe kakršna koli zaposlitev pri kateri koli bolniški blagajni in podobno, v kolikor to ni dopustno in dovoljeno po določilih točke 111., 2.b), teh predpisov. III. Kot ekvivalent za zdravniške posle, ki jih opravljajo mestni zdravniki po službeni dolžnosti izven uradnih ur in ponoči, se dovoli: 1. mestnemu fiziku stalna mesečna nagrada v znesku din 1000'—; 2. vsem ostalim mestnim zdravnikom: a) opravljanje privatne prakse z omejitvijo kot pod 11. navedeno, b) po ena postranska honorarna služba; vse pa šele na osnovi posebne dovolitve predsednika mestne občine. IV. Zdravniški posli pri mestni delavski zavarovalnici in mestnem zavetišču spadajo med redne službene posle mestnih zdravnikov in se ne honorirajo posebej. V. Zdravniška služba pri bolniški blagajni mestnih nameščencev v Ljubljani je postranska honorarna služba. VI. Prepovedano je sicer dopustna postranska opravila izvrševati v uradnih prostorih ali med uradnimi urami, izvzemši zdravniške posle za bolniško blagajno mestnih nameščencev. Člen IG. Členi 2. do vključno člena 10. k poglavju o gradbenih dokladah v »pravilniku o funkcijskih in gradbenih dokladah, o nagradah za čezurno delo in potovalnih pristojbinah« se razveljavljajo. S posebnim pravilnikom se bodo priznale in uredile gradbene nagrade za vodstvo in nadzorstvo pri mestnih gradnjah. Morebitne doklade ostalemu uradništvu se uredijo posebej. Člen 17. Za nadurno delo, ki bi bilo potrebno iz službenih ozirov, se praviloma ne dovoljujejo nagrade. Izjema velja samo za ono osebje, za katero so v zakonu, v službeni pragmatiki za mestne uslužbence ali po občinskem svetu potrjenih pravilnikih predvidene nagrade ter za osebje mestnega finančnega oddelka, ki je zaposleno na sestavi občinskega proračuna oziroma občinskega zaključnega računa. Člen 18. Disciplinsko in materialno odgovoren je tisti, ki kakor koli in kadar koli pravnoveljavno ustvari obveznost mestne občine, ne da bi bila zadevna naročilnica oziroma spis opremljen s klavzulo vodje kontrolnika angažiranih kreditov glede angažiranja potrebnega kredita. Proračunane izdatke je mogoče izvrševati le v toliko, v kolikor so na razpolago predvideni dohodki. Ne velja pa to zn one kredite, ki so določeni za plačilo anuitet, plačil po specialnih zakonih ter neobhodno potrebne izdatke. Da bi se proračun izdatkov mogel izvrševati le v okviru teh načel, more mestni finančni oddelek predlagati zaporo kreditov ter z odobritvijo predsednika mestne občine ljubljanske odkloniti predlagano angažiranje kreditov. Mestna blagajna ne sme izvršiti izplačila brez podpisa predsednika ali tistega, ki ga on v ta namen pooblasti kot nakazovalca. Podpis nakazovalca odpade pri izplačilu rednih mesečnih službenih prejemkov ali izrednih prejemkov, utemeljenih v službenem dekretu. Člen 19. Stroški za pobiranje občinskih davščin se izjemoma krijejo iz dohodkov teli davščin, kolikor ne bi zadostovala sredstva, določena v proračunu. Potrebna pa sta za to utemeljen predlog mestnega finančnega oddelka in odredba predsednika mestne občine ljubljanske. Občinski kolki se izročijo lahko v razpečavanje prodajalcem državnih taksnih vrednotnic ob pogojih zakona o taksah. Clen 20. Predpisi člena 20. pravilnika o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za proračunsko leto 1936./37. z dopolnilom v členu 25. pravilnika o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1937./38. veljajo tudi za proračunsko leto 1941. Clen 21. Mestnim uslužbencem, pragmatičnim, pogodbenim in dnevničarjem, ki so v aktivni službi in katerih službeno razmerje je zasnovano na določbah službene pragmatike za ljubljanske mestne uslužbence oziroma pravilnika o namestitvah pogodbenih uslužbencev pri mestni občini ljubljanski, dalje tistim osebam, ki prejemajo osebno, draginjsko ali po ljubljanskem mestnem svetu odkazano milostno pokojnino, se prizna s 1. aprilom 1941. izredna draginjska doklada v višini 10% temeljne plače s stanarino (pragmatični uslužbenci) in plače (pogodbeni in dnevničarji), če ti prejemki ne presegajo zneska din 2000’ Izredna draginjska doklada v višini 5% od 1. aprila 1941. pa se prizna tistim zgoraj navedenim osebam, katerih službeni oziroma pokojninski prejemki znašajo nad din 2000-— in ne presegajo zneska din 4000'—. Pri vsem tem pa prejemki višje položajne skupine ne smejo biti manjši kakor prejemki najbližje nižje položajne skupine. Izredna draginjska doklada v višini 10% službenih prejemkov se od 1. aprila 1941. prizna tudi tistim snažilkam mestnih uradov in šol, ki jim nakazuje prejemke mestni finančni oddelek. Mestnim uslužbencem, pragmatičnim, pogodbenim in dnevničarjem, ki so v aktivni službi in katerih službeno razmerje je zasnovano na določbah službene pragmatike za ljubljanske mestne uslužbence oziroma pravilnika o namestitvah pogodbenih uslužbencev pri mestni občini ljubljanski, dalje tistim osebam, ki prejemajo osebno pokojnino, se s 1. aprilom 1941. prizna k službenim prejemkom še izredni draginjski dodatek za zakonsko ženo v višini din 200— mesečno, ob pogojih člena 7. pravilnika o rodbinskih draginjskih dokladah mestnih pragmatičnih uslužbencev. Vsi zgoraj navedeni izredni draginjski dodatki niso sestavni del rednih prejemkov, temveč le posebna oblika prejemkov začasne vrste ter kot takšni ne spadajo v osnovo za določevanje pokojninskih prejemkov. Izplačevati jih je zato brez kakršnih koli odbitkov za davke, prispevka v sklad narodne obrambe itd. Clen 22. Ako bi proračun mestne občine ljubljanske za leto 1942. ne bil pravočasno odobren, sme ljubljanska občina do odobritve novega proračuna poslovati z dvanajstinami občinskega proračuna za leto 1941. II. Določbe fjlede občinskih davščin. Občinska doklada na vse državne neposredne davke. Clen 23. Na vse državne neposredne davke, razen na one, ki so po zakonu prosti doklad, se pobira redna občinska doklada v unificirani izmeri 60%. Clen 24. Socialna občinska doklada na državne neposredne davke. § 1. Posebno socialno doklado plačajo vse lizične in pravne osebe, ki jim je na teritoriju mesta Ljubljane predpisan kakršen koli davek po zakonu o neposrednih davkih, ako jim je bil čisti dohodek ugotovljen po davčnih oblastvih z najmanj din 60.000'— letno. S 2- * Kol temelj za navedeno socialno doklado služi tisti drž. neposredni davek, ki je v smislu določb zakona o neposrednih davkih služil v proračunskem letu 1940. kot podlaga za odmero redne občinske doklade na drž. neposredni davek. Obveznikom, katerim bo v letu 1941. prvikrat predpisan državni neposredni davek, se bo socialna doklada odmerila od neposrednega davka, ki jim bo predpisan y tem letu. Pri osebah, ki so zavezane plačilu uslužbenskega davka in katerih dohodki iz službenega razmerja presegajo din 60.000'— letno, služi kot podlaga za odmero socialne doklade odpadajoči uslužbenski davek. §3. Višina posebne socialne doklade se določa takole: 2% od davka po § 2. pri dohodku din 60.000'— do din 80.000—; 3% od davka po § 2. pri dohodku din 80.001— do din 150.000—; 4% od davka po § 2. pri dohodku din 150.001'— do din 250.000—; 5% od davka po § 2. pri dohodku din 250.001'— do din 350.000-—; 6% od davka po § 2. pri dohodku din 350.001'— do din 450.000'-; 7% od davka po § 2. pri dohodku din 450.001 do din 550.000'—; 8% od davka po § 2. pri dohodku din 550.001— do din 650.000'—; 9% od davka po § 2. pri dohodku din 650.001'— do din 1,000.000'—; 10% od davka po § 2. pri dohodku nad 1,000.000— dinarjev,. Socialna doklada po višji stopnji ne sme biti večja od doklade po najbližji nižji stopnji, povečani za razliko, zaradi katere se uporablja višja stopnja. §4. Odmero, knjiženje in izterjevanje posebne socialne doklade bo izvrševala davčna uprava mesto v Ljubljani. Občinska tebtnina. Clen 25. Za tehtanje motornih vozil in tovorov na motornih vozilih ua javnih tehtnicah mestne občine ljubljanske se pobira pristojbina (tehtnina), in sicer: za neto težo do 500 kg din 4'— n „ „ „ 1000 kg 11 6'— ,, „ „ „ 2000 kg 11 8'— n „ „ 3000 kg 11 10'— n „ „ „ 4000 kg 11 13'— „ „ ,, oOOO kg . , , « * 11 15'— ii „ „ „ 6000 kg 17'— ii „ „ „ 7000 kg 19'— za „ „ 8000 kg vsakih nadaljnjih začetih 1000 kg 11 21 — neto teže še po 11 2'— za konje in goveda za komad . . . 11 5’— za drobnico 11 8 — za osebne in tovorne avtomobile . . 5» 10'— Za tehtanje vseh voz in tovorov z vprežno živino na javnih tehtnicah mestne občine ljubljanske: za bruto težo do 500 kg din 3'— ii ,, ,, ,, 1000 kg 11 5'— ii „ „ „ 2000 kg .... . 11 G'— ii „ „ „ 3000 kg 11 8'— ii „ „ „ 4000 kg 11 10'— ii „ ,, „ 5000 kg .... . 11 12 — ii „ „ „ 6000 kg 11 14'— ii „ „ 7000 kg 11 18'— za vsakih nadaljnjih začetih 1000 kg bruto teže še po 11 2— za konje in goveda, za glavo . . . 11 5'— za drobnico 11 3 — Vozovi in avtomobili, ki se tehtajo radi tariranja, so prosti plačila tehlnine. Občinska tržnina. Clen 26. Tarif a za mestno tržniuo s pripombami. Od vsakega blaga, v kolikor ni odmera v lej tarifi posebej predpisana, se pobira: 1. od voza z 1 konjem ......................din 4— z 2 konjema ali od poltovor- nega avtomobila « • • ii 6— od tovornega avtomobila . . 10'— 2. od vozička o' 1 — 4. perutnina, mala ..... glava ii 1— 5. perutnina, velika (race, gosi, purani) 11 ii 2"—i 6. teleta, prašiči » * * * • * n n 7. ovce itd.....................< . glava din 4'— 8. kozlički itd, ,..««.« ■ „ 3* ■* 9. jajca (do 30 komadov prosto) do 100 komadov...........................„ za vsakih nadaljnjih 100 komadov Se „ 10. novi vozovi ...... * . kos „ 11. od stojnice, barake, lope itd.: do 5 m5................................,, nad o m2 do 10 m2.............................. nad 10 m2....................... „ Pripombe k tržni tarifi. 1. V primerih, kadar stranka uvaža do 30 kg celokupnega tržnini zavezanega blaga, plača tržnino v izmeri, ki je določena za ročne vozičke. 2. Tržnine ni pobirati od blaga, za katero strauka verodostojno dokaže, da je blago že vnaprej prodano. 3. Pri uvozu peska, gramoza, desk in tramov ni zaračunavati tržnine. 4. Kadar uvozi stranka blago iz tar. post. 4. do vštete 9. tržninske tarife, je zaračunati samo eno tržnino, in sicer tisto, ki je v primeri z blagom oziroma vozilom in posodo po odmeri višja. 5. Tržnine ni pobirati pri vnosu ali uvozu blaga do 5 kg. Uredba o pobiranju mestne tržnine. § 1. Za blago vseh vrst, ki se vnosi, uvozi ali kakor koli izloži radi prodaje na ozemlju mestne občine ljubljanske, je plačati po odobreni tarifi posebno občinsko pristojbino, nazvano tržnina. § 2. Tržnino morajo plačevati vsi mestni in izvenmestni producenti, trgovci, obrtniki, sploh vsakdo, ki postavi svoje blago naprodaj. § 3. Prodajalci, ki ne bivajo v Ljubljani, plačujejo tržnino na trošarinskih linijah pri vstopu v mesto in prejmejo tam potrdilo o vplačani tržnini v obliki plačilne bolete. Od prodajalcev, bivajočih v mestu, pobirajo tržnino za to pooblaščeni kontrolni organi mestnega poglavarstva ter jim sproti izročajo dotična potrdila. S 4. Potrdila o plačani tržnini se morajo zaradi kontrole 'dobro hraniti, ker se morajo prodajalci ob vsakem času izkazati kontrolnim organom, da so tržnino v redu plačali. § 3. Tržnino plačujejo poleg najemščine tudi vsi lastniki in najemniki barak, lop, stojnic itd., ki so postavljene na javnem mestnem svetu, ne glede na obrt; §6. Tržnina se y nobenem primeru ne vrača. Tržnina je plačljiva takoj; za to jamči prodajalec s svojim blagom in eventualno vprego. §8. Kdor se kakor koli odtegne plačilu te davščine, temu sme mestno poglavarstvo, ne da bi uvedlo zoper njega kazenski postopek, predpisati 10kratni znesek prikrajšane davščine. Občinska sejmnnua. Člen 27. Sejmarina se pobira ob živinskih sejmih, v izmeri kakor sledi: za vole, kouje (izvzemši žrebeta) in bike po ......... . din 10‘— za krave, telice ........ „ 8’— za prašiče, male, odojke do 5 mesecev starosti..........................„ 2'— za prašiče, velike, klavne in plemenske nad 5 mesecev starosti ... „ 5'— za žrebeta ............................ 5'— . za teleta ............................. 4‘— za drobnico ......... „ 4'— Občinska mestariu«. Člen 28. Mestarina se' pobira od tržnih stojnic ob gotovih primerih (Miklavžev sejem, božična drevesca itd.), in sicer od din 4'— do din 25'— po prostoru. Občinska vodovodna naklada. Člen 20. A. Pravilnik o občinski vodarini in pristojbini za dejansko potrošeno količino vode. S l. Mestni vodovod ljubljanski je javnopravna ustauova, ki ima nalogo, skrbeti za zdravo pitno vodo, vodo za gospodinjstvo in vodo za industrijo, predvsem na teritoriju mestne občine ljubljanske. Za navedene namene je zato upravičen zahtevati vodo iz mestnega vodovoda vsakdo, ki ima v mestu Ljubljani kako posestvo. §'2. Voda se oddaja praviloma le lastnikom zemljišč ali hiš, ne pa tudi najemnikom. Le v izjemnih primerih se oddaja voda tudi najemnikom, toda tudi takrat je za izpolnjevanje tega pravilnika odgovoren lastnik objekta, ki mora prijavnico sopodpisati. Pogoj za dobavo vode na privatna zemljišča je obstoj vodovodne mreže v dotični ulici, ob kateri je zemljišče. Vsakdo, ki ima pravico zahtevati vodo iz mestnega vodovoda ali se mu dobava vode načelno odobri, mora podpisati prijavnico (napovedno polo) ter potrditi, da so mu znaui vsi ostali pogoji za dobavo vode iz mestnega vodovoda. §3. Voda iz mestnega vodovoda se zaračuna s pavšalno pristojbino, nazvano vodarina ali s pristojbino za dejansko potrošeno količino vodo, v gotovih primerih pa tudi na oba načina. § 4. Vodarino je dolžen plačati vsak posestnik na teritoriju Ljubljane, ki ne glede na lego posestva uporablja vodo iz mestnega vodovodnega omrežja oziroma vsak posestnik, mimo čigar posestva je izpeljan vodovod tako, da je iz njega možno preskrbovati posestvo z vodo, in sicer ne glede na to, ali posestvo iz tako pripravljene vodne napeljave dejansko uporablja vodo ali ne. Vodarina se odmeri za vsako proračunsko leto. Izdati je zato poseben plačilni nalog, iz katerega morata biti razvidna osnova ter odstotek, ki sta se uporabila za izraČunanje predpisa. Osnovo za odmero vodarine tvori uradno ugotovljena kosmata najemnina tistega koledarskega leta, ki jo določi z vsakoletnim proračunom mestni svet ljubljanski. Prav tako se z vsakoletnim proračunom odredi tudi višina odstotka, ki ga je uporabiti za izračunanje pavšalne pristojbine na podstavi uradno ugotovljene kosmate najemnine. Pri predpisovanju vodarine v hišah, ki so šele postale zavezane plačevanju zgradarine, je vzeti kot od-merno osnovo izjemoma tisto uradno ugotovljeno kosmato najemnino, ki je služila davčni upravi'pri izračunanju prvega realnega ali idealnega predpisa zgradarine. Ce državno oblastvo zbog katerega koli razloga n. pr. na pritožbo, na prošnjo za odpis zgradarine zaradi praznostanja itd. zniža ali zviša že enkrat uradno ugotovljeno kosmato najemnino, se popravi tudi predpis vodarine, brž ko o tem pristojna davčna uprava obvesti mestno občino ljubljansko. Vodarino je plačati v štirih enakih četrtletnih obrokih, in sicer 15. februarja, 15. maja, 15. avgusta in 15. novembra vsakega leta. Ce predpis za tekoče proračunsko leto še ni znan, je v istih terminih plačevati četrtletne obroke po zadnjem veljavnem predpisu vodarine. Brž ko postane predpis vodarine znan tudi za tekoče proračunsko leto, se vsa ta naplačila po zadnjem znanem predpisu vodarine poračunajo. Z vodarino je plačana vsa voda, ki se porabi za domače in gospodinjske potrebe, vendar pa tako porabljene vode ne sme biti več kakor: v prostorih z letno najemnino oziroma ocenjeno vrednostjo do din 500'— letne najemnine po 300 litrov na dan, v prostorih z letno najemnino oziroma ocenjeno vrednostjo od din 501— do din 1000'— po 450 litrov dnevno, v prostorih z letno najemnino oziroma ocenjeno vrednostjo od din 1001-— dalje po 000 litrov dnevno. Pri lem je upoštevati pri vsaki hiši tisto število strank, ki jih izkazuje tudi za predpis vodarine vzeta uradno ugotovljena najemnina najemnikov oziroma vrednost ocenjenih prostorov lastnika samega. §5- Pristojbino za dejansko potrošeno vodo plačujejo tisti posestniki na teritoriju mestne občine ljubljanske, ki jim ni treba vlagati pri davčni upravi predpisanih prijav o dohodkih zgradb in se zato ne da ugotoviti kosmata najemnina. Za vsak m’ potrošene vode je plačati pristojbino v znesku din 3-—. V ta namen se četrtletno pregledujejo vodomeri in četrtletno izdajajo plačilni nalogi. Le na utemeljeno prošnjo večjih konsumentov more uprava mestnega vodovoda dovoliti tudi mesečno pregledovanje vodomerov in mesečno izdajanje plačilnih nalogov. V plačilnih nalogih morata biti zato natanko razvidna čas, na katerega se predpis pristojbine nanaša in množina porabljene vode v kubičnih metrih. Predpisano pristojbino je plačati najkasneje v 30 dneh po prejemu plačilnega naloga. § 6- Pristojbino za dejansko potrošeno vodo plačujejo pa tudi vsi tisti posestniki na ozemlju mesta Ljubljane, kjer se je porabilo več vode, kakor je to dovoljeno s § 4. tega pravilnika. Pristojbina za vsak tako preko dovoljene količine potrošeni m3 vode znaša din 2—. Za odmero in plačevanje te pristojbine veljajo v ostalem povsem pogoji § 5. tega pravilnika. § <• Povračilo plačane vodarine kakor tudi pristojbine za dejansko potrošeno vodo more vsak posestnik zahtevati od svojih najemnikov, če ni med njimi drugega dogovora. §8- Za vodo v industrijske ali tem sorodne namene je plačevati pristojbino po vsakokratni s proračunom določeni stopnjevalni tarifi. V prav izjemnih primerih pa je mogoče pristojbino določiti tudi sporazumno. §9. Na nenavadno veliko potrošnjo vode opozori uprava vodovoda hišnega gospodarja oziroma njegovega zastopnika vsako četrtletje. Stranka je v lastnem interesu dolžna čimprej poskrbeti za pregled napeljave po kon-cesioniranem inštalaterju. Ako inštalater dožene, da je tej veliki porabi vode vzrok počena cev, mora o tem takoj obvestiti upravo mestnega vodovoda, ki pošlje na kraj poškodbe svojega uslužbenca. S posebno prošnjo je mogoče predlagali upravi mestnega vodovoda delni odpis zaračunanih pristojbin. Prošnji pa je priložiti vselej izjavo koncesioniranega inštalaterja. §10. Vodarina kakor tudi pristojbina za dejansko potrošeno vodo imata značaj javne davščine in veljajo zato za njiju izterjavanje in zastaranje določbe § 128. zakona o mestnih občinah. § 11. Oddaja vode iz mestnega vodovoda rta ozemlju zunaj teritorija mestne občine ljubljanske je zasebnopravnega značaja in veljajo v tem pogledu le sklenjene pogodbe. § 12. Za gradnjo stanovanjskih in drugih objektov porabljena voda se obračuna po vodomeru tako, da je za vsak m3 potrošene vode plačati din 3'—. § 13. Predhodno je javiti upravi mestnega vodovoda vsako trošenje vode iz uličnih hidrantov mestnega vodovoda. Tako porabljeno vodo je plačati po din 3-— za vsak m3. § 14. Poraba vode pred vodomerom ali brez vodomera brez predhodne odobritve po upravi mestnega vodovoda je prepovedana in se bo vsak zadevni prestopek kaznoval po § 90. zakona o mestnih občinah z denarno kaznijo do zneska din 500'—, v primferu neizterljivosti pa z zaporom do 10 dni. § 15. V kolikor se ni s tem pravilnikom položaj spremenil, veljajo še naprej »Določbe o dobivanju vode iz mest- nega vodovoda«, kakor jih je sprejel ljubljanski mestni svet na svoji seji 1. aprila 1890., mag. št. 6268. B. Občinska vodovodna naklada znaša od starih in novih hiš 6'5% za leto 1940. uradno ugotovljene kosmate najemnine. Od novih hiš, ki postanejo zavezane vodovodni nakladi šele v teku leta 1941., pa na podstavi uradno ugotovljene kosmate najemnine za 1.1941. C. Vodovodno pristojbino morajo plačevati tudi lastniki vsega nepozidanega sveta, ki leži ob cestah, ulicah in trgih, kjer je vodovodna napeljava že izvedena. Ta pristojbina se odmeri po naslednji lestvici, ki je sestavljena na podlagi možnosti za izkoriščanje sveta pri zazidavi ter je na tej podlagi pristojbina diferencirana. Določeno število nadstropij hiše Vnanje mestno ozemlje , Centrum Hiša se bo morala postaviti napram posestni meji: s predpisanimi odmiki v posestno mejo obojestransko s predpisanimi odmiki v posestno mejo obojestransko oboje- stransko eno- stransko oboje- stransko eno- stransko Osnova na 1 m4 zemljišča in ene etaže določene zazidalne višine hiše OTO din 0T5 din 0"20 din 0"20 din 0’30 din OTO din Na 100 m’ zemljišča znaša vodovodna pristojbina din 7‘50 12-— 15-— 15-— 22-50 30-— 1. nadstropna 15-- 22-50 30-— 30 — 45-- 60-- 11. nadstropna 22-50 88 — 45-— 45-— 68-- 90 — 111. nadstropna ...... — — 60- — — 120"— IV. nadstropna — — 75-- — — 150"— V. nadstropna — — 90 — — — 180"— VI. nadstropna — — 105-- — — 200"— XIII. nadstropna, nebotičnik — — 200 — — - 400"— Centrum omejujejo: železnica Zidani most — Rakek, Tobačna in Groharjeva ulica, Gradaščica, Ljubljanica, Gruberjev prekop, Domobranska, Zivinozdravska, Lipičeva ul., Hrvatski trg, Jegličeva in Šmartinska cesta. Pri tej razmejitvi morajo plačevati vodovodno pristojbino lastniki ob cestah in ulicah obojestransko. Pri odobrenih stavbnih parcelah se za odmero pristojbine upošteva njih celotna ploskev. Ves drugi ob cestah, ulicah in trgih ležeči svet se za odmero te pristojbine upošteva do globine 45 m, merjeno od regulacijske črte, v blokih pa do polovice bloka, vselej brez ozira na lastništvo posameznih delov ploskve. Kjer je obcestni svet le delno gradbeno že izrabljen in je še možna normalna zidava novega poslopja, tam se plača pristojbina za nezazidan obcestni svet do predpisanega odmika od že obstoječega poslopja. Kleti in podstrešja se ne štejejo v število nadstropij. Kjer število nadstropij še ni določeno s parcelacijo, tam se upošteva višina bližnjih novejših hiš. Kjer so predvideni tri- ali večnadstropni enojčki ali dvojčki, tam se upošteva ista osnova, kakor pri zazidavi v posestni meji obojestransko ne glede na odmik od posestnih mej in ulic. Zunaj centra se plača vodovodna pristojbina po prednjih določilih le za oni svet, ki je parceliran po gradbenem zakonu ali pa je zanj že izdano gradbeno dovoljenje. V posameznih primerih more ljubljanski finančni odbor mestnega sveta na predlog gradbenega odbora oprostiti plačevanja te pristojbine nezazidan in nepar-celiran svet, ki je z regulacijskim programom določen za posebne namene, kakor tudi posamezna le deloma zazidana neparcelirana zemljišča, ki so v lasti cerkvenih, humanitarnih, dobrodelnih, telesno vzgojnih in drugih javno koristnih ustanov ali zasebnikov, če jih vzdržujejo tako, da bo njih obstoj urbanistično opravičljiv — kot na primer okrasni vrtovi, zelenice. Enako se more oprostiti tudi neparccliran svet posameznika, kadar mu ja ta edini vir njegovih dohodkov. C. Spremembo hišnega lastništva mora novi lastnik javiti mestnemu poglavarstvu v roku 14 dni po prehodu lastninske pravice nanj. Ce bi davčni zaostanki na mestnih hišnih davščinah od prejšnjega lastnika ne bili izterljivi, izterja mestno poglavarstvo njih plačilo od novega lastnika. Občinska pristojbina za porabljeno votlo. Clen 30. Po »pravilniku o občinski vodarini in pristojbini za dejansko potrošeno količino vode.< (Glej člen 20. A.) A. Pristojbino za porabljeno vodo plačujejo lastniki hiš, ki so oproščeni plačevanja zgradarine po predpisih zakona o neposrednih davkih ali po specialnih zakonih, in sicer za vso po vodomerih ugotovljeno dejansko porabljeno vodo po din 3'— za vsak m3. Odjemalci, ki rabijo vodo v industrijske namene in jo plačujejo samo po vodomerih, plačajo: a) do letne porabe 1000 m3 « • din 2'50 za 1 m3 b) od 1000 do aOOO m3 • ■ « ,, - „ ?> c) od 5000 do 10.000 m3 ■ • ■ „ 1 50 „ „ č) preko 10.000 m3 . « • ■ ■ „ 1— m » B. Pristojbino za dejansko potrošeno vodo plačujejo tudi oni lastniki hiš, kjer se je porabilo več vode, kakor je to dovoljeno s § 4. zgoraj navedenega pravilnika. Pristojbina znaša za vsak m3 preko dovoljene količine vode din 2*-. Občinska vodouierščiua. Clen 31. Vodomeršfina (pristojbina za vodomere) znaša: za vodomere od 7—15 mm svetlobe letnih din 24 — 15 11 „ 20-25 1» 11 11 11 36 — 11 11 „ 30-40 55 11 11 11 48 — 11 51 „ 50 51 11 51 11 60 — 11 51 „ 100 11 11 51 15 120 — 1? 55 50/10 komb. 51 51 51 11 90'— 15 55 50/13 „ 11 11 51 15 120'— 11 55 50/15 „ 55 15 51 15 150 — 15 15 00/13, 00/15 11 11 11 51 180'— 11 51 80/13 komb. 55 55 55 55 240'— 15 15 100/13 „ 11 1) 51 51 300'— »5 1 125/20 „ 15 15 11 51 360'— Občinska pristojbina od hidrantov. Clen 32. Pristojbina od hidrantov znaša: po velikosti, in sicer: za hidrante 20—25 mm . . . letnih din 48'— „ „ 30, 40 mm ... „ „ 72'— „ „ 50, 00 nun . . . „ „ 108'— „ „ 65, 70, 80 mm . „ „ 210’— Obči nska pristojbina od izliv kov. Clen 33. Osnovna pristojbina za priključitev vodovoda na vodovodno omrežje do 3 iztivkov znaša din 750’—, za \sak nadaljnji izlivek pa din 75*—. Ta pristojbina se zaraeu-nava za ona poslopja, kjer so lokali ali drugi obrtni prostori, medtem ko se za izključno stanovanjske hiše ue zaračunava nobena pristojbina. Gosiaščiun. Clen 34. Na podstavi za leto 1940. uradno ugotovljene kosmate najemnine, in sicer: I. od starih hiš .... ......................3'5 %; II. od vseh novih hiš, dokler uživajo davčne olajšave po uredbi o pospeševanju produkcije uovih stanovanj iz leta 1922. oziroma po čl. 37./II., zadnji odstavek, zakona o neposrednih davkih..............................2u/u. Od novih hiš,' ki postanejo zavezane gostaščini šele v letu 1941., se bo pobirala gostaščina na podstavi uradno ugotovljene kosmate najemnine za leto 1941. V hišah, kjer ne presega uradno ugotovljena skupna najemnina v koledarskem letu 1940. din o.OOO1—, se gostaščina ne bo pobirala. Ta olajšava ne velja, če ima lastnik več hiš, katerih skupna najemnina znaša preko din 5.000’—. V takem primeru je zaračunati gostaščino od skupne kosmate najemnine vseh hiš, ne glede na to, koliko znaša najemnina posameznih hiš. Spremembo hišnega lastništva mora novi lastnik javiti mestnemu poglavarstvu v roku 14 dni po prehodu lastninske pravice nanj. Ce bi davčni zaostanki na mestnih hišnih davščinah od prejšnjega lastnika ne bili izterljivi, izterja mestno poglavarstvo njih plačilo od novega lastnika. Kanalska pristojbina. Clen 35. I. Na podstavi za 1.1940. uradno ugotovljene kosmate najemnine se pobira kanalska pristojbina na naslednji način: od vseh hiš ................................3#/o; od novih hiš, ki postanejo zavezane tej pristojbini šele v letu 1941., pa na podstavi uradno ugotovljene kosmate najemnine za 1.1941. Kanalska pHstojbina se ne pobira samo od tistih hiš, ki so dejansko zvezane s kanalskim omrežjem, temveč od vseh hiš, ki imajo možnost neposrednega priključka na mestni cestni kanal. Izjemoma je odmeriti kanalsko pristojbino v višini Va normalnega predpisa povsod tam, kjer bi davčni zavezanec iz higienskih razlogov (po prepovedi mestnega poglavarstva) smel vpeljati v javno kanalizacijo le meteorne vode. II. Za tista poslopja, katerih lastniki so oproščeni plačevanja zgradarine po predpisih zakona o neposrednih davkih ali po specialnih zakonih, znaša kanalska pristojbina po 50 par od vsakega m2 zazidane ploskve, ki se pomnoži s številom nadstropij. III. Kanalsko pristojbino morajo plačevati tudi lastniki vsega nepozidanega sveta, ki leži ob cestah, ulicah in trgih, kjer je javna kanalizacija že izvedena. Ta pristojbina se odmeri po naslednji lestvici, ki je sestavljena na podlagi možnosti za izkoriščanje sveta pri zazidavi ter jo na tej podlagi pristojbina diferencirana. Vnanje mestno ozemlje Centrum Hiša se bo morala postaviti napram posestni meji: s predpisanimi odmiki v posestno mejo obojestransko s predpisanimi odmiki v posestno mejo obojestransko Določeno število nadstropij hiše oboje- stransko eno- stransko oboje- stransko eno- stransko Osnova za 1 m' zemljišča in ene etaže določene zazidalne višine hiše 0-10 din 0T5 din 0-20 din 0"20 din 0.30 din 0-40 din Na 100 m zemljišča znaša kanalska pristojbina din Pritlična 7-50 12 — 15-- 15-— 22-50 30 — I. nadstropna 15-— 22-50 30 — 30-— 45-- (H)'— II. nadstropna 22-50 33'— 45-— 45-— 68 — 90-— . III. nadstropna — — 60'- — — 120 — IV. nadstropna — — 75 — . — — 150-— V. nadstropna — — 90 — .. *_ — 180 — VT. nadstropna ...... — — 105-- — 200-— XIII. nadstropna, nebotičnik — — 200-— — . j 400'— Centrum omejujejo: železnica Zidani most —Rakek, Tobačna in Groharjeva ulica, Gradaščica, Ljubljanica, Gruberjev prekop, Domobranska, Zivinozdravska. Lipičeva ul., Hrvatski trg, Jegličeva in Šmartinska cesta. Pri tej razmejitvi morajo plačevati kanalsko pristojbino lastniki ob cestah in ulicah obojestransko. Pri odobrenih stavbnih parcelah se za odmero pristojbine upošteva njih celotna ploskev. Ves drugi ob cestah, ulicah in trgih ležeči svet se za odmero te pristojbine upošteva do globine 45 m, merjeno od regulacijske črte, v blokih pa do polovice bloka, vselej brez ozira na lastništvo posameznih delov ploskve. Kjer je obcestni svet le delno gradbeno že izrabljen in je še možna normalna zidava novega poslopja, tam se plača pristojbina za nezazidan obcestni svet do predpisanega odmika od že obstoječega poslopja. Kleti in podstrešja se ne štejejo v število nadstropij. Kjer število nadstropij še ni določeno s parcelacijo, tam se upošteva višina bližnjih novejših hiš. Kjer so predvideni tri- ali večnadstropni enojčki ali dvojčki, tam se upošteva ista osnova, kakor pri zazidavi v posestni meji obojestransko ne glede na odmik od posestnih mej in ulic. Zunaj centra se plača, kanalska pristojbina po prednjih določilih le za oni svet, ki je parceli ran po gradbenem zakonu ali pa je zanj že izdano gradbeno dovoljenje. V posameznih primerih more ljubljanski finančni odbor mestnega sveta na predlog gradbenega odbora oprostiti plačevanja te pristojbine nezazidan in nepar-celiran svet, ki je z regulacijskim programom določen za posebne namene, kakor tudi posamezna le deloma zazidana neparcelirana zemljišča, ki so v lasti cerkvenih, humanitarnih, dobrodelnih, telesno vzgojnih in drugih javno koristnih ustanov ali zasebnikov, če jih vzdržujejo tako, da bo njih obstoj urbanistično opravičljiv — kot na primer okrasni vrtovi, zelenice. Enako se moro opro- * stiti tudi neparceliran svet posameznika, kadar mu je ta edini vir njegovih dohodkov. IV. Spremembo hišnega lastništva mora novi lastnik javiti mestnemu poglavarstvu v roku 14 dni po prehodu lastninske pravice nanj. Ce bi davčni zaostanki na mestnih hišnih davščinah od prejšnjega lastnika ne bili izterljivi, izterja mestno poglavarstvo njih plačilo od novega lastnika. Taksa od prenočišč. Člen 36. Taksa od prenočišč se pobira po »pravilniku o pobiranju takse od prenočišč«, objavljenem v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« št. 108/22 iz leta 1940. Občinska davščina na vozila. Clen 37. Občinska davščina na vozila se pobira na podstavi pravilnika, ki je bil objavljen v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« št. 108/22 iz 1.1940. in ki se v § 2. dopolnjuje s točko 10. tako: »10. vozila za čas, ko so rekvirirana od državnih ali vojaških oblastev. Ta doba pa mora nepretrgoma trajati vsaj 4 tedne, kar je dokazati z ustrezajočim potrdilom državnih ali vojaških oblastev. Napisna taksa. Clen 38. 1’ r a v i 1 n i k o pobiranju občinske napisne takse na območju mesta Ljubljane. S 1. Kdor izvršuje na območju mesta Ljubljane kateri koli obrt, trgovino ali samostojni poklic, pa naj ima v f mestu sedež, podružnico, obratOvališče ali tudi samo zastopništvo in ima svoje ime ali tvrdko izobešeno oziroma pritrjeno ter mu je predpisan pridobninski ali družbeni davek, plača napisno takso. § 2. Kdor izvršuje več vrst podjetij ali samostojnih poklicev, plača napisno takso za vsako posebej. Za vsako spremembo imena ali tvrdke se plača cela napisna taksa. Kdor ima v mestu še podružnice, mora poleg cele takse za glavni obrat plačati še 10% napisne takse za vsako podružnico. § 3. Napisno takso odmerja mestno poglavarstvo za proračunsko leto na podlagi v minulem davčnem letu odmerjene osnovne pridobnine, osnovnega družbenega davka ali minimalnega davka. Taksa se mora plačati 30 dni po prejemu plačilnega naloga. Glede pravnih sredstev veljajo določbe § 143. zakona o mestnih občinah. § 4. Vsako novo ime ali tvrdka ali njih sprememba med proračunskim letom se mora prijaviti mestnemu poglavarstvu v 8 dneh, ko se je poslovanje pričelo ali sprememba izvršila. Kdor tega ne stori, plača za tisto proračunsko leto dvojno takso. § 5. Ze plačana taksa se ne vrača. § 6- Napisna taksa je javna občinska davščina in veljajo za njeno izterjevanje, izvršbo in zastaranje predpisi § 128. zakona o mestnih občinah. § 7. Napisna taksa se plačuje letno po naslednji lestvici: Do din 480’— uradno odmerjene osnovne pri- din dobuine, osnovnega družbenega davka ali minimalnega davka........................ 30 — Do din 800'— uradno odmerjene osnovne pridobnine, osnovnega družbenega davka ali minimalnega davka........................ 50 — Do din 1.000'— uradno odmerjene osnovne pridobnine, osnovnega družbenega davka ali minimalnega davka........................ 00 — Do din 2.400'— uradno odmerjene osnovne pridobnine, osnovnega družbenega davka ali minimalnega davka...................... 120 Do din 3.200'— uradno odmerjene osnovne pridobnine, osnovnega družbenega davka ali minimalnega.................................davka............................ 150 — Do din 4.000'— uradno odmerjene osnovne pridobnine, osnovnega družbenega davka ali minimalnega davka...................... 200'— Do din 6.000'— uradno odmerjene osnovne pridobnine, osnovnega družbenega davka ali minimalnega.................................davka............................ 300'— Do din 8.000'— uradno odmerjene osnovne pridobnine, osnovnega družbenega davka ali minimalnega...........................davka....................... 400 — Do din 12.000'— uradno odmerjeno osnovne din pridobnine, osnovnega družbenega davka ali minimalnega davka............................... 500'— Do din 16.000'— uradno odmerjene osnovne pridobnine, osnovnega družbenega davka ali minimalnega davka.......................... 700'— Do din 32.000'— uradno odmerjene osnovne pridobnine, osnovnega družbenega davka ali minimalnega davka.......................... 1.000 — Do din 56.000'— uradno odmerjene osnovne pridobnine, osnovnega družbenega davka ali minimalnega davka............................. 2.000'— Nad din 56.000 — uradno odmerjene osnovne pridobnine, osnovnega družbenega davka ali minimalnega davka................................ 3.000'— Občinska davščina na potrošnjo. Clen 39. Uredba o občinski davščini na potrošnjo. § 1. V socialne namene mestne občine ljubljanske se pobira občinska davščina (na računske lisike) na potrošnjo, ki jo plača gost v gostilni, kavarni, zajtrkovalnici, vino- toču in na društveni ali privatni veselici (prireditvi). § 2. Občinska davščina na' potrošnjo se pobira v vseh gostilniških, kavarniških, zajtrkoval niških in vinotočnih obratih ter v prostorih, kjer se vrše društvene prireditve oziroma veselice, na računske listke v izmeri 25 par od računa, ki ga plača gost od potrošnje v skupnem znesku od din 5'— dalje. § 3. Potrošnje v skupnem znesku do din 5'— so te davščine oproščene. § 4* Mestno poglavarstvo v Ljubljani založi za pobiranje davščine na potrošnjo plačilne listke, spojene v bloke. Računski listek nosi mestni grb ter je zaznamovan z zaporedno številko in serijo bloka. § 5. Mestno poglavarstvo izdaja računske listke v blokih po 100 kosov proti plačilu v blokih obseženega zneska. § 6. Za plačilo občinske davščine na potrošnjo in morebitne kazni jamčijo solidarno, oseba, ki pobira denar, koncesionar gostilniškega, kavarniškega in točilnega obrata ter prireditelj veselice, dalje lastnik oprave, posode in prodajnih predmetov v obratu. Radi kontrole, ki jo izvaja mestni trošarinski oddelek po svojih organih, je lastnik (zakupnik) obrata dolžen voditi natančen seznam, v katerega mora vpisovati dnevno ob zaključku obratovanja številko zadnjega prodanega računskega listka ter ta seznam na zahtevo tudi pokazati kontrolnemu organu. § 7. Vsak lastnik zgoraj omenjenih obratov ter prireditelj veselic je dolžen lakoj kupiti pri mestnem troSarinskem oddelku računske listke ter tudi takoj pričeti s pobiranjem davščine. § 8. Davščina na potrošnjo je javna občinska davščina. Redno davščino odmerja mestni trošarinski oddelek, ki vodi tudi kontrolo nad lo davščino. § 9- V vseh stvareh te uredbe odloča na prvi stopnji mestno poglavarstvo. Zoper takšno odločbo je dopusten ugovor na mestni svet, zoper odločbo mestnega sveta pa pritožba na kraljevsko bansko upravo dravske banovine. § 10. Davščina na potrošnjo se more plačati tudi v obliki pavšaliranja. Pavšal odmeri mestno poglavarstvo na predlog stranke za celo leto. Letni pavšal je plačljiv v enakih zaporednih mesečnih obrokih do vsakega 8. dne v mesecu vnaprej pod izvršbo. § 11. Kršitve te uredbe se kaznujejo po k 90. zakona o mestnih občinah. Občinska veselična davščina. Cleu 40. Po razglasu c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 8. aprila 1917., št. 719/pr (deželni zakonik za Kranjsko, XIII. kos ex 1917). Od vseh vstopnic, ki so zavezane državni taksi po tar. post. 99.a zakona o taksah, se pobira občinska veselična davščina v izmeri 50% državne takse po cit. tar. postavki. Od tega so izvzete le vstopnice k tekmam športnih društev, kjer se pobira 5%na občinska veselična davščina od ceue vstopnic, toda najmanj din 0.10 za vsako vstopnico. Davščino pobira davčna uprava. Občinska veselična davščina na vstopnice in občinske prireditvene takse se ne bodo pobirale v vseh onih primerih, ki jih predvideva zakon o taksah po tarifni postavki 99.a (pripomba 4.), ter v primerih, ki so navedeni v taksnem in prislojbinskem pravilniku k čl. 103., to pa proti potrdilu davčne uprave, da je bila stranka oproščena državne takse po navedenih zakonskih določbah. Občinsko veselično davščino na vstopnice v znižani izmeri 5% od cene vstopnic, najmanj pa din 0'10 za vsako vstopnico, plačujejo vsa športna društva od svojih amaterskih tekmovalnih prireditev. Razne občinske takse in doklade k državnim taksam po zakonu o taksah. Clen 41, Na podstavi zakona o pobiranju občinskih taks v Sloveniji, ki je bil razglašen v »Službenih novinah kraljevine SHS«, št. 278 iz 1. 1922., se pobirajo občinske takse, in sicer: a) za tombolo, kegljanje na dobitke, strelja- nje na dobitke in sploh za vsako igro na din dobitke 150- b) za tekmovalno vožnjo ali tekmovaluo ja- hanje 1.00 — c) za prireditev umetnega ognja, baklado in za javne zabavne obhode v preobleki, , 50'— č) od godbenih avtomatov, gramofonov, or- kestrionov, električnih klavirjev itd. v javnih lokalih za vsako leto ..... 100'- ti) za predstave v gledališčih, varietejih, velikih cirkusih in za koncerte od vsake predstave...................................... e) za predstave telovadcev, panoram, čarodejev in enake umetniške prireditve za vsak dan ...................................... f) za predstave posestnikov potovalnih zabavnih podjetij (vrtiljakov, strelišč, manjših cirkusov itd.) ter za predstave marionetnih gledališč na dan........................ g) za plesne zabave za vsak dan................ poleg tega za vsakega godca................. h) če so gostilne in kavarne odprte čez policijsko uro, se plača za vsako7 noč . . . Kadar se pri tem ne prekoračijo 3 ure, se plača za vsako uro po.................... i) za slovesno praznovanje svatbe .... Glede taksne prostosti taks od a) do i) veljajo določbe Čl. 37. tega pravilnika, j) 1. Za prostovoljni sprejem tuzemca v domovinsko zvezo od din 100 — do 1000'—; 2. za zagotovitev sprejema inozemca v domovinsko zvezo od din 100'— do din 10.000'—. Če nasledujejo prostovoljno sprejetega tuzemca ali inozemca, kateremu se je zagotovil sprejem v domovinsko zvezo, obenem v domovinski pravici druge osebe, ne sme skupna taksa (rodbinska taksa) presegati štirikratne za eno osebo določene takse. Če inozemec, kateremu se je zagotovil sprejem v domovinsko zvezo, ne dobi jugoslovanskega državljanstva, se mu mora plačana taksa vrniti; k) za podelitev meščanstva od din 1000'— do din 2500'—; 1) za izdajo domovnic, domovinskih listov, se sme poleg državne takse in občinske takse k tar. post. 3. in 4. zak, o taksah zahtevati le odškodnina za papir oziroma tiskovino; m) za izdajo poselskih knjižic se plačujejo poleg kolkovine le stroški za tiskovine; n) za uradni prepis sejnega zapisnika, za uradne prepise občinskih proračunov, računov in drugih uradnih spisov, za vsako, čeprav le začeto stran............... o) za izdajo spričeval, certifikatov in drugih uradnih potrdil (če se ne plača že občinska taksa k tar. post. 3. in 4. zak. o taksah) p) občinske doklade k državnin) taksam po zakonu o taksah. K državni taksi po tarifnih postavkah L, 2., 3., 4.. 5., h.. 79., 81. zakona o taksah se pobira 50% občinska doklada. Tej občiuski taksi so zavezane le vloge, prošnje, priloge, pritožbe itd., ki se vlagajo pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani kot za reševanje pristojnem oblastv n; r) samostojne občinske takse za poste pri-vatnopravnega značaja. Na vse vloge v poslih privatnoprav-nega značaja, ki prihajajo na naslov mestnega poglavarstva v Ljubljani, se plača posebna občinska taksa din 5'—, na priloge pa po.....................„ 2'—. 243 d i n 50'— 100'— 15'— 75'— o*____ 50'— 12'50 125'— 5'—. Te takse pa se ne plačajo za vloge, ki din se pošiljajo na občinska podjetja, v kolikor se te vloge nanašajo na posle teh podjetij; s) za prostovoljno dražbo premičnin 2% in za izklicevatelja za vsakega začetega pol dne '................................... . 20’— š) za prostovoljno zakupodajo nepremičnin O O/ « /o • Občinska taksa se mora plačati, če ne prej, najkasneje takrat, kadar se izroči rešitev, ob začetku urado- vanja ali kadar kdo uveljavi taksi zavezane pravice. Kdor ukoristi taksi zavezane pravice brez dovolitve (sodelovanja) mestnega poglavarstva ali, če to po predpisih ne bi bilo potrebno, brez prejšnjega naznanila mestnemu poglavarstvu, plača takso v dvojnem znesku. Občinska taksa na pse. Clcn 42. Pravilnik o občinski taksi na pse. § 1. V času od 1. do 30. aprila vsakega leta mora lastnik oziroma posestnik psa na osnovi javnega razglasa prijavili mestnemu poglavarstvu v Ljubljani vsakega nad tri mesece starega psa, ki se nahaja na ozemlju mestne občine ljubljanske, in plačati zanj predpisano občinsko pasjo takso, če la pravilnik ne določa drugače. Pse, ki so bili nabavljeni ali so dosegli starost treh mesecev po 30. aprilu, morajo lastniki prijaviti v teku 10 dni nato, ko so bili nabavljeni ali so dosegli starost treh mesecev. Prijaviti je treba tudi vse pse, ki ostanejo samo začasno v ljubljanski občini, in sicer najkasneje 15. dan, odkar se nahajajo v občini. Prijava se izvrši na predpisani tiskovini, ki jo založi mestno poglavarstvo v Ljubljani. Po izvršeni prijavi in plačilu predpisane takse dobi lastnik za prijavljenega psa predpisano pasjo znamko proti povračilu nabavnih stroškov. § 2. Pasje znamke nabavi mestno poglavarstvo, in sicer posebne za pse-čuvaje ter posebne za ostale pse. Na znamki mora biti vtisnjena na eni strani tekoča številka seznama psov in letnica, na drugi strani pa ime občine. §3. Znamka mora biti pritrjena na močnem usnjenem ali žičnem ovratniku, ki je težko snemljiv in ki ga mora pes vedno in povsod nositi okrog vratu. Če se znamka izgubi, je lastnik dolžen takoj kupiti nadomestno znamko pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani. Poleg veljavne pasje znamke ne sme nositi pes na ovratniku nobene druge. § 4. Konjač mora poloviti vse pse, ki nimajo veljavne znamke in se nahajajo na ulicah, trgih in drugih javnih prostorih. Psov brez veljavne znamke pa konjač ne sme odvzeti, če so spremljevalec zadostno legitimira in dokaže s pred ložitvijo uradnega potrdila, da je predpisana taksa za tekoče proračunsko leto plačana. V tem primeru mora spremljevalec konjaču takoj plačati globo v znesku din 10'— proti potrdilu. Spremljevalca, ki ne more predložiti potrdila o plačani taksi, pa se sicer zadostno legitimira, prijavi konjač občini zavoljo nadaljnjega postopka, t. j. kaznovanja. Psa tudi v tem primeru ue sme odvzeti. Polovljene pse mora imeti konjač tri dni v svoji oskrbi. Ako se v tem času javi njegov lastnik oziroma posestnik in dokaže, da je psa prijavil in plačal zanj predpisano takso, mu mora konjač psa vrnili, če je pes zdrav in ni sumljiv stekline in če je plačana odškodnina za prehrano. V nasprotnem primeru mora konjač psa pokončati oziroma je pse boljših pasem prodati na javni dražbi v korist mestnega veterinarskega sklada. Brez odškodnine za prehrano mora konjač vrniti psa tedaj, če se dokaže, da ga po § 1. tega pravilnika ni bilo treba prijaviti. § 5. Psi se uvrstijo v dve kategoriji, in sicer v 1. pse-čuvaje in 2. vse ostale pse. Značaj psa-čuvaja se prizna tistem-u psu, 1. ki čuva stalno priklenjen na verigi gospodarska poslopja oz. skladišča, ki so last gospodarja. Tak pes pa se mora nahajati stalno izven imovinskih objektov, ki jih mora čuvati in izven stanovanjske hiše svojega gospodarja; . 2. ki čuva stalno priklenjen na verigi samotno ležečo nepremičnino svojega gospodarja (stanovanjsko hišo itd.). Kot samotno ležeča nepremičnina pa velja le ono posestvo ali hiša, ki je, merjena od.ograje do ograje, oziroma če ograje ni, od stene do stene, oddaljena najmanj 50 m od sosednjih ljudskih bivališč. Psi-čuvaji morejo bili prosti le tedaj, če je prostor, ki ga čuvajo, ograjen in dostopen samo lastniku, njegovi družini in njegovim nastavljencem; tujim ljudem pa le po predhodnem pozivu lastnika oziroma njegovih ljudi (zvonec na vratih). Poleg tega mora bili na vseh vhodih v takšne prostore vidno nameščen napis »Pozor, pes-čuvaj!« Za psa-čuvaja pa je šteti samo psa, ki je vsaj 35 cm visok. Pri vseh navedenih pogojih pa je mogoče priznali za vsako hišno številko le po enega psa-čuvaja. §6. Občinska taksa na pse znaša letno: 1. za psa-čuvaja.........................din 10'— 2. za vsakega drugega psa .... „ 150'— Lastniki po Jugoslovanski kinološki zvezi priznanih psarn plačujejo no glede na število psov pavšalno letno takso din 300’—. V takšnih psarnah izleženi mladiči so do izpolnjenega G. meseca starosti prosti vsake takse, v starosti od začetega 7. do izpolnjenega 12. meseca pa je treba plačati zanje le polovično takso. Glede prijave takih mladičev velja določba § 1. tega pravilnika. § 7. Lastnik oziroma posestnik psa mora na osnovi javnega razglasa plačati pasjo takso za vse proračunsko leto vnaprej do 1. maja vsakega leta. Če je nastala prijavna dolžnost iz.katerega koli razloga (§§ 1. in 6.) šele v drugi polovici proračunskega leta, t. j. po 15. avgustu, plača lastnik samo 50% pasje takse. Za psa, za katerega je bila plačana pasja taksa za isto proračunsko leto že v drugi občini, se pobere v Ljubljani le ona eventualno višja razlika, ki obstoji med pasjo takso, določeno v dotični občini in takso, ki je predpisana za Ljubljano. Plačana pasja taksa se v nobenem primeru ne vrača. Če plača lastnik psa ene kategorije pasjo takso, ne more zahtevati, da se mu da znamka za psa druge kategorije in da se mu že plačana pasja taksa poračuna. Pasja taksa se od zamudnikov izterja z upravno izvršbo. Ce je ostala upravna izvršba brezuspešna, se pes odvzame in pokonča, lastnik oziroma posestnik psa pa kaznuje (po § 9.). Plačevanja pasje takse so oproščeni: 1. Njegovo Veličanstvo kralj in dvor z vsem osebjem; 2. diplomatski in konzularni zastopniki ter pooblaščeni ministri tujih držav; 3. vojaška oblastva za pse, ki se uporabljajo za čislo vojaško namene (kot izvidniki, za prevoz komore, za sanitetno službo itd.); ' 4. državna varnostna straža za pse, ki jih uporablja za izključno policijsko službo; a. lastniki zabavišč oziroma cirkusov za pse, ki jih rabijo pri svojih produkcijah, ako niso stalno v Ljubljani. § 9. Kdor svojega psa ne prijavi ali ga nepravilno prijavi (§1.), kdor krši določbe § 3. tega pravilnika, ali kdor bi se kakor koli skušal izogniti obveznemu plačilu pasje takse oziroma bi si na nepravilen način priskrbel pasjo znamko, se poleg plačila redne občinske pasje takse kaznuje po čl. 113. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni v denarju do din DOG’— ali z zaporom do 30 dni. Prav tako se kaznuje tudi tisti, ki bi prepustil potrdilo o plačani pasji taksi ali pasjo znamko drugemu v uporabo. Občinska taksa od prenosa nepremičnin. Člen 43. Pravilni k za pobiranje občinsko takso od prenosa nepremičnin v mestni občini ljubljanski. Od vsakega prenosa nepremičnin v okolišu mestne občine ljubljanske na podstavi katerega koli pravnega naslova se pobira 2%na občinska taksa od isto vrednosti nepremičnine, ki služi kot osnova za odmero državne takse. K državni dopolnilni prenosni taksi se pobira ■ 50%na občinska doklada. Občinsko takso oziroma doklado pobira poleg državne takse davčna uprava ter odvaja pobrane zneske mestni blagajni po preteku vsakega meseca. Glede pravnih srcdslov veljajo določbe § 143. zakona o mestnih občinah. Glede zastaranja te takse veljajo določbe § 128. zakona o mestnih občinah. Občinska davščina od vrednostnega prirastka nepremičnin (prirastkarina). Člen 44. Prirastkarina se pobira na podstavi uredbe s pravilnikom, ki sta bila objavljena v »Službenem listu kraljevske bansko uprave dravske bnuovine« št. 73S/9S iz 1.1934., s spremembami, ki so objavljene v čl. 9. pravilnika o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1937./38. Navedena uredba se še dopolnjuje oziroma spreminja: 1. ^rvi odstavek § 13. se glasi: Občinska davščina od prirastka na vrednosti znaša v odstotkih zneska, ki ga je vzeti pri odmeri davščin za podstavo: 5% 10 15%; 0% 15 20%; 7% 20 25%; S% 25 30%; 9% 30 / 35%; 10% 35 40%; 11% o 40 45%; 12% ^ % 45 50%; 13% 4> > 50 5o %; 14% CZ 55 60%; 15% N 00 65%; 10% 'n 65 ?S 70%; 17% O 70 O 75 %; 18% "S O 75 >7; ** 80%; 19% 80 O 85%; 20% - 85 H3 90%; 21% > /. 90 95%; 24% > 95 .100%; 30% Ch 100 105%; 32% Q 'O 105 110%; 34% 110 115%; 36% 115 120%; 40% 120 130%; 42% 130 140%; 45% 140 150%; 50% 150%. 2. Na koncu točke 1. § 18.a se dostavi besedilo: : Ako stranka temu pozivu ne ugodi, je odmerno oblastvo upravičeno odmeriti davščino po točki 4. tega paragrafa (kontumac).« 3. Dalje se črta drugi odstavek §20. citirane uredbe in se namesto njega postavi besedilo: >Z vloženim ugovorom oziroma pritožbo se ne zadrži plačilo prirastka rine.« 4. Končno se v točki 2. § 9. uredbe o prirastkarini in v zadnjem stavku 9. odstavka člena 8. pravilnika za izvrševanje določb uredbe o prirastkarini v mestni občini ljubljanski spremeni dosedanji odstotek 8% v 10%. Občinska opominarina. Člen 45. Opominarina se pobira v temle obsegu: 1. Za opomin od vsakega polnega dinarja din 0'02 2. za rubež od vsakega polnega dinarja . „ 002 3. za prodajo od vsakega polnega dinarja „ 0 01 vendar pa znaša najmanjša pristojbina za opomin din 0'50, za rubež ali prodajo pa najmanj.............................„ 5'— Zamudno obresti. Člen 4G. Zamudno obresti za zapadle terjatve se zaračunajo s 0%, vendar pa v vsakem primeru z najmanj din 3—. Od zneskov do din 50'— se zamudne obresti ne računajo. Tar. poet. Mestna trošarina in uvoznina. Clen 47. A. T a r i t' a za mestno trošarino. Predmet Merilo Rum. arak, esenca in arome brez alkohola ali z alkoholom, vinjak. vinski destilat, likerji ip vse oslajene opojne pijače ter vino z nad 18% alkohola Pripomba : Sem spadajo vsa dišeča žganja, tinkture in vse slične užitne tekočine. Osnova za odmero trošarine pri likerju je od 35% naprej. Špirit in žganje: a) špirit . •...................... I>) žganje vseli vrst.............. a) Deiiaturirani špirit . . . ■ b) Vse vrste politur in lakov ne glede na dodatek etrsko špi-rituoznih kemičnih sestavin v suhem ali mokrem stanju, aceton in eter za industrijsko porabo, špirit za industrijsko izdelavo lekarniških predmetov pod kontrolo uporabe (izdelki so prosti! . . P r i po m b a : Dehidrirani špirit za mešanje bencina je prost mestne trošarine. Vino: a) vino v sodih in tnedikamen-tozno vino......................... P r i p o m b a : sem spadajo vinski mošt, vinska drozga in medica. Od zneska din 2’— se glede na odločbo min. za fin. I). R. št. 76.829 z dne 14. VI. 1927. in t. 3. § 13. uredbe o drž. proračunu za čas od 1. IV. do 31. XII. 1941. (Sl. nov. z dne 1. IV. 1941., št. 74/XXXVJ) uporabi din 0T)0 za kritje anuitet 6 “ onega obligac. posojila v nom. din 30,000.000*—, ki ga je mestna občina razpisala v 1.1927. za gradnjo stanovanjskih hiš. b) vino v steklenicah, rebula, teran, vermut in slična vina, izdelana na območju mestne občine............................. c) vermut Izvenljubljanski, pro-Šek. maraštino. bermet. bulvarska vodica, fruškogorski biser in slično ...... Brezalkoholne pijače: a) sadni mošt...................... b) vino iz jagod, malinovec in vsi drugi sadni soki . . c) limonova, vinska i: mlečna kislina, kakor tudi vse druge sadne kisline in sirupi brez alkohola, sladni izvlečki kakor dioslad, diamalt itd., ogljikova kislina.................. č) brezalkoholne pijače, kolikor niso posebej imenovane, kakor: pokalice. Chabeso in slično bodisi ljubljanskega ali izvenljubljanskega izdelka Odmera din hl“ oz. kg hi" bi" liter kg oz. liter liter 15'— liter 3'- liter 5'- liter 07>0 kg 1'— fcs? 1'— o — .V— 1'— 1 '50 liter 0'50 Tar. poet. 1 Predmet Merilo Odmera din 1 Pripomba: Sirupe kot G surovine za industrijsko proizvajanje predmetov tar. post. 22. je trošariniti po točki č) tar. post. 22. Penina: a) šampanjec in vsa druga vina, /ki se penijo ali kipč . . . steki. 7/io 30 — bi domača boljša peneča vina . stek 1. ‘/io 15- 7 Pivo liter 2' 8 Kis: a) navadni in vinski .... liter 0'80 b) kisova kislina (esenca) za izdelavo kisa . . kg 10'- 9 Klavna živina: a) nad 350 kg žive teže .... glava 35'- b) od 250 kg do 350 kg žive teže glava 30'- c) teleta do 250 kg žive teže . glava 20'— č) konji brez razlike .... glava 25'- 10 Drobnica: a) ovni, koze, koštruni, jagnjeta in kozlički nad 12 kg v živem stanju ali nad 8 kg zaklani glava 8'- b) kozlički in jagnjeta pod 12 kg v živem stanju ali pod 8 kg zaklani glava 5'— 11 Prašiči: a) odojki do 15 kg žive teže ali 12 kg zaklani .... glava 10'— b) mladi prašiči od 15 do 75 kg žive teže ali od 12 do 55 kg zaklani . glava 20'- c) prašiči nad 75 kg žive teže ali nad 55 kg zaklani . . . glava 35'— 12 Meso. mesni izdelki in vseh vrst masti: a) sveže meso vseh vrst, jetra, srce in ledvice, razsekana divjačini^, suho meso, klobase ter salame ....... kg 2'- b) konservirano meso vseh vrst kg 4'— c) prekajena in papricirana slanina kg 1'50 č) užitna mast vseh vrst, tudi rastlinska in umetna (ceres, kunerol itd.), sveža, tudi nasoljena slanina kg r— d) krvavice, užitni loj, suhi ocvirki, vampi, pljuča, vimena, goltanci, glave, parklji (tu li suhi) in kosti za prikla-do. 'proste salame (brun-šviške itd.) kg 0'50 e) 1. srnjad glava 16'— 2. divja koza (gams) . . . glava 12'- 3: zajec divji glava 4'— 4. jerebice vseh vrst, prepelice glava r— 5. divji petelini, gosi, race, fazani glava 2'— A jeleni, košute ..... glavp 00'— 7. divji prašiči 8, domači zajec ..... glava 20'- ■ glavti 0'50 | Tar. postJI Predmet Merilo Odmera din 18 Perutnina: a) purani glava S — b) ostala perutnina kakor gosi, race itd • glava 2 — c) tnala perutnina: kokoši, pi-ščpta, par golobčkov ali grlic glava oz. par V— č) jajca komad 0'02 14 Pripomba: Perutnina, uvožena v zaklanem stanju, je zavezana mestni trošarini po tar, post. 12.a. Ribe: Ribe vseh vrst, sveže in suhe, nasoljene, prekajene, marinirane, vloženo, vseh vrst ribje konserve, raki, polži, žabe in in vse vrste užitnih morskih živali kg 1*50 15 Sadje: a) sveže domačo in vse vrste užitnih gozdnih sadežev, domača nepredelana zdravilna zelišča kg • 0’25 b) suho domače, orehi in lešniki v lupinah, limone, rožiči, rožičev« moka, mak, pekmez brez dodatka sladkorja . . kg 0*50 c) sadne marmelade, paradižnikova mezga in kompoti vseh vrst, pomaranče in domače južno sadje ter gorčica . . kg 150 č) ostalo južno sadje (ananas, kokosov oreh itd.), suhe smokve, opremljeno za nadrobno prodajo kg 8’— d) rozine, smokve sveže, suhe, v vencih in za ind. predelavo, orehova in lešnikova jedrca kg f— e) vsi ostali neužitni gozdni sadeži (divji kostanj, žir, želod itd.) • . kg 0-03 16 Med brez razlike, tudi v satovju kg T50 17 Poljski pridelki in povrtnina: a) krompir, zelje, repa in druge neimenovane okopavine . • kg 0'03 b) drugi poljski pridelki in domača povrtnina v svežem stanju (regrat, motovilec, cvetača, špinača itd.), borovnice kg 0’OS c) suhi fižol, suhi grah in suha leča, kislo zelje in kisla repa k« 0'06 č) domača vložena ali konsor-virana zelenjava kg 0'25 d) ostala vložena zelenjava in povrtnina, tudi konservirana kg 3'— o) zgodnja sveža zelenjava, okopavine in povrtnine od 1. novembra do 31. maja v letu . kg 0'50 f) vse vrste žita, koruza, tudi zdrobljena, oves, otrobi, kostna, ribja in druge krmilne moke kg 0 05 g) tropino za živalsko krmo . . kg OTO lij sadno drevje in drevje za nasade kg 0'05 i) seno in 6lama ...... kg 004 jj brinje in rastlinski odpadki zu živalsko krmo kg j 001 Pripomba: Žito v bilkah se šteje za slamo. Stelja Je i>™§ta, w . J Tar. post. 1 Predmet Merilo Odmera din 18 Moka in testenine: a) moka iz žita, krompirja in sočivja vsake vrste, zmleto pšeno, zdrob, ječmenova in ovsena kaša, ajdovo pšeno in prosena kaša kg 0'06 b) vse vrste testenin, kruh, zdrobljeno pecivo in zdrobljeni keksi brez dodatka čokolade in drugih primesi ter slično kg 0'25 19 Riž in riževa moka ... . . kg (VSO 20 Jedilu« olja, vosek in sveče: a) jedilno olje vseh vrst, rastlinska in zdravilna olja . . kg r— b) vosek in voščene sveče, stea-rinove, parafinove in lojeve sveče, izdelki iz voska ter glicerin vseh kakovosti . . kg r— c) stearin, parafin, ribje olje v sodih, vse voščine in odpadki od sveč, satovje kg . 0'50 21 Milo; a) navadno za pranje in za industrijske namene v vseli oblikah brez dodatka kozmetičnih sredstev, pralni praški, masti in tekočine za pranje kg 0'50 b) toaletno, neparfumirano in parfumirano ter medicinsko milo kg 2 — c) soda (izvzemši za kemično industrijo) . kg 010 22 Pripomba- Soda za kemično industrijo spada pod tar. post. 72.c. Milo, etiketirano v škatlah kot posebna garnitura, brez zveze ali v zvezi z drugimi kozmetičnimi predmeti (s parfumi, pudri ali kremo itd.), je tarifi rati po tar. post. 68,b. Čokolada, kakao in kanditno blago: a) čokolada, kakao in nadomestki, izdelki iz njih, vse kanditno blago, vse vrste slaščic, v kolikor ne spadajo pod točko b), kandirano sadje in slično kg 4 — b) pecivo, zamočeno delno ali v celoti a čokolado, neapolitan-ke, adrin in slične rezine, ne glede 6 čim 60 polnjene, vse vrste čajnega peciva in keksi, vse vrste biskvitov, ki so kot močnato pecivo oslajeni ali barvani ali obloženi s slikami, vse slično pecivo in medičarski izdelki, ki ne izgube po notranji sestavi v primesi z drugimi dodatki značaja povsem močnatega izdelka kg o- . c) sladkor za človeško prehrano kg 015 č) surovine za industrijsko proizvajanje predmetov tar. post. 22., točk a) in b), kolikor niso posebej imenovane, pod kouUulo uporabe, • . , * % kg 020 *tn O ti eO H Predmet Merilo Odmora din 23 Kava iu čaj: a) surova kava in čaj vseh vrst, preprosto zavit kg 4 — b) kava pražena, tudi zmleta in vse vrste etiketiranega čaja kg 8 — c) kavini izvlečki, kavine mešanice In konserve v vsaki obliki kg 2 — č) žitna kava vseh vrst in kav-'tii dodatki (cikorija) . . . kg 0'50 24 Kvas . « t , , , * i t t kg 1-50 25 Mleko in sir: a) sveže mleko in sirčki . . . kg oz. liter 0*10 b) mlečni praski, konserve in nadomestki kg r— c) navadni sir v hlebčkih, čajno maslo, maslo in kakao-maslo ter smetana kg 0'50 č) sir, etiketiran ...... kg r— d) fini siri kakor: giana, stra-ehino, gorgonzola, imperial, pristni emendolski, parmezan, chalet itd kg 4 — 20 Melasa: a) melasa in vse surovine za industrijsko izdelavo predmetov, spadajočih pod tar. post. 1. do vštete 27. (izvzemih tar. post. 22.) pod kontrolo uporabe kg oz. liter 0'05 b) melasa za izdelavo špirita in kvasa pod kontrolo uporabe, denaturirani sladkor za čebele kg 0'03 27 Dišave in začimbe: a) vanilija, tudi umetna, žafran, muškatni oreh in cvet, kapre kg lO — b) o-etale dišave: poper, cimet, koreander, paprika, nageljnove žbice in slično, prede- i iTar. post. | T r e d m e t Merilo Odmera din lane domače začimbe in njih nadomestki, Juhun, Maggy iu slično kg 5*— 28 Mineralne vode: mineralne vode vseli vrst in liter 0*50 29 Cvetje: a) cvetje v lončkih in dekorativno grmičevje Ido za neto ter božična drevesca . . . kg 0'10 b) sveže, vrtnoj domače brez razlike, tudi dalmatinsko, odrezano, proste cvetlične sadike, lovorjevo list jo iu zrna, nepredelane domače začimbe, kakor meta, majaron in slično, dalje divjaki iu grmičevje kg OoO c) suho cvetje, tudi listi, naravno ali preparirano .... kg 3'— č) sveže južno cvetje brez razlike in vse vrste odrezanega cvetja od 1. XI. do 30. IV. v letu kg 15 — 30 Pripomba: Umetno cvetje je tarifirati po tar. post. 84. Drva: a) mehka, butare, trske in šola ms o- b) trda m3 4'— 31 Oglje kg 0'01 32 Premog, koks in bencin: a) premog splošno tona 5'— b) premog za industrijske namene fona 2'30 c) koks tona 50'— č) bencin, bencol in pogonski plini, kakor: metan, in slično kg 0'10 Pripomba: Koks, ki je namenjen za uporabo v livarnah, plača 50% manj. B. T a r i f a za mestno u v o z n i n o. 8 1 o-: t- i cC H I 33 Predmet Železo: a) palično, lilo in kovno železo, nepredelano, železna žica in železna pločevina nad 5 mm debeline ter odpadki od železa za industrijsko predelavo .............................. b) oblikovano železo, traverze, železna žica in železna pločevina do 5 mm debeline, pocinkana pločevina, ir.arti-novo jeklo, konjske podkve v pollabrikatu. poljedelski stroji, kakor: mlatilnice, čistilniki, kosilni slroji, slamoreznice itd........................ c) izdelki iz železa, kakor: obrtno orodje, drugo orodje, ključavničarski izdelki, stroji in njih deli, železno okovje, navadne železne peči, železne cevi in njih deli, žeblji in železni vijaki, radiatorji iu Merilo kg Odmera din 0'04 0'10 8 c. Predmet podzemni kabli, stari stroji in mehanizmi, stari avtomobili, nerabni za promet, vzmeti za postelje . . . . č) železne blagajne, kasete, peči, kopabie kadi in kopalne peči, decimalno tehtnice, železno pohištvo, tudi emajlirano, lijaki emajlirani, kuhinjsko orodje (razne stiskalnice, stroji za rezanje mesa in sočivja), emajlirana jeklena in pocinkana kuhinjska posoda, emajlirane in barvano napisno table, hladilne omare brez motorjev, tiskarski stroji, stroji za vrvarsko in tekstilno industrijo in drugi neimenovani izdelki iz železa d) izdelki i/, železa pod točkama c) in č), ponikljani, pocinkani, pokromani, medeno p la tirani, akp ne spadajo pod Morilo kg kg Odmera din 0*15 0'25 Tar. po6t. j| Predmet Merilo Odmera din višjo tarifno postavko . . • kg 0'30 o) tiskarske črke, gravure in matrice kg 0'25 f) surovo in staro železo .za pretapljanje kg 0‘02 !S4 Itaker, cink. med, aluminij, cin, svinec, bron in razne zlitine: a) v surovem stanju in v blokih, pločevina, cevi iz gori navedenih kovin in žica (rtfzen izolirne električne) ter odpadki teh kovin kg 0T5 b) izdelki iz kovin pod točko a), izvzemši aluminij, kakor: namizno kuhinjsko orodje, armature in slični ter polizdelki iz aluminija, žične krtače in gobe, jeklene stružnice . kg 0'75 c) izdelki iz'aluminija, niklja in alpake ter rje prostega jekla vstdi vrst kg 2'- č) kompletni brivski aparati . kg 3'— d) britvice (gilete) komad OTO e) žepni noži. britve, škarje do 200g teže, aparati za striženje in drsalke kg 2'— 35 Pripomba : Kuhinjsko in namizno posodo in orodje iz dragocenih kovin, kakor: iz srebra, zlata, kitajskega srebra in slično je tarifirati po tarifni postavki 8t. Elektrotehnični material: a) dinamo-stroji, elektromotorji, transformatorji, kondenzatorji, akumulatorji, ventilatorji in vsi ostali motorji in stroji ne glede na pogonsko sredstvo kg OTO b) električni in plinski aparati, elektroStevci, električne in plinske peči, štedilniki, likalniki, samovarji in slično, avtomati in njih sestavni deli ter slično vrednost 3 “/o c) ostali elektrotehnični predmeti, kakor: montirani ležaji, izolatorji, razno stekleno in porcelanasto blago, stikala in ostali elektrotehnični material kg 0'50 č) električna svetila, viseče in namizne električno svetilke in lestenci, tudi v razkloplje-netn stanjie * vrednost 3°/» d) baterije za žepne svetilke ter anode iti slično kg 2'- e) svetilke za poulični promet, leakor: avtomobilske, motorne, za kolesa, na olje, karbid in električne ter za vsa druga vozila, tudi v razklop-ljenom stanju kg oz. komad 5 — f) mrežico vseh vrst za svetilke komad 1'— 36 Glasbila in drugi aparati precizne mehanike: a) klavirji, pianini, orgle, harmoniji, orkestrom in druga slična glasbila in njih 6e-slavni deli, tudi stari . . . kg 2'— b) gramofoni in njih sestavni deli, gramofonske plošče . . c) fotografski ter v fotografsko stroko spadajoči aparati in 4ttt$YU.i dkiii tuijj. stativi . kg C— vrednost £>% 8 c. c rt Predmet Merilo Odmera din H č) vsi drugi predmeti precizne mehanike, kakor: seštevalni stroji, merilni instrumenti, fi- zikalni, zdravniški, godalni, pihalni in slični instrumenti, * razen električnih, tako kovi-nasti kakor tudi leseni, harmonike. puške in samokresi, vsi sestavni deli navedenih predmetov, kakor tudi struno iz. črev, žice in slično, etuiji za godala, kolofonij v škatlah, igralni aparati, registrirne blagajne in analitične teht- kg G'— nice d) šivalni stroji in stroji za ple- tenje vseh vrst ter njih se- kg f— stavni deli e) traki za pisalne in slične stro- 20 — je, tudi kemični vseh vrst . kg f) pisalni stroji in njih sestavni deli, razmnoževalni in kopirni stroji in aparati vseh vrst, tudi leseni, avtomatič- ne tehtnice kg 3'— 37 Vozila: n) osebni avtomobili, letala vseh 1'— vrst kg aa stari avtomobili in stara mo- 0'50 torna kolesa kg b) tovorni avtomobili, avtobusi, šasije in karoserije .... kg 0'50 bh) stari tovorni avtomobili, av- tobusi, šasije, karoserije, sta- ri in novi tovorni priklopni kg 0'25 avtomobilski vozovi .... C) ostala motorna vozila, mo- torji za vozila in čolne, mo- torni priklopni sedeži . . . kg - č) kolesa vseh vrst in posamezni deli za sestavo in popravilo koles, motorjev in avtomobilov kakor tudi vsi drugi deli za mehanična vozila ter kg f— sesalke za kolesa .... d) otroški vozički brez razlike . kg 1'— e) kočije in zapravljivčki . . . kg OTO 38 Guma, mehki in trdi kavčuk ter izdelki iz njega: a) za avtomobile, motorje, kolesa, otroške vozičke, gumene cevi za škropljenje in slične potrebe, arabska guma, trda in teikoča, vse gumene raztopine, kadilo, gumeni iz- delki, tkanine, prepojene s kavčukom za obrtno in indu- kg 1 — strijsko potrebo ..... b) vsi drugi boljši gumeni izdelki, kakor: glavniki, žoge, igrače, športni, drogerijski predmeti, galoše, snežni čevlji vseh vrst in vsa druga obutev iz kavčuka ali drugega materiala s podplati iz kavčuka, ostalo blago iz gume in kavčuka ter iz tkanin, prepojenih z gumo ali kavčukom, oblačilni izdelki, katerih glavni sestavni del je guma ter vse celuloidne in 4*— ‘ gumene igračke kg 1 Tar. post. Predmet Merilo Odmera din c) obrtniška lepila vseh vrst ne glede na tvarino, tudi škrob, želatina kg 0'50 č) surova guma, mehki in trdi kavčuk, plošče in palice ter drugi izdelki iz galalita in bakelita in sličnih umetnih smol kg % r— d) gumene pete, gum. podplati kg 2 — e) odpadki gume in gumena pnevmatika v popravilo . . kg 070 39 Azbest, amiant: a) surov in zmlet, v ploščah, čistih vlaknih, klingerit i.sl. kg r— b) azbest v nečistih vlaknih in prahu za industrijske namene kg 015 40 Nafta: a) nafta za pogon in druge potrebe, surovo olje .... kg 0-10 b) naftini odpadki ..... kg 0‘05 41 Karbid: karbid za razsvetljavo, obrt in industrijo kg 015 42 Olja vseh vrst v tehnične namene: a) olje za mazanje in v vse tehnične in industrijske namene, nečisto ribje olje, kokosovo olje, terpentin, karbol, karbolinej in slično .... kg 0'20 aa) pokosti (firueži) in laneno olje kg 0'30 b) olje nntrnconsko, karbolno, kreozotno, kafrno, anilinsko in drugo 6lično kg 0'50 c) fina etrska rožna in dišeča olja. vsa druga slična olja ter dišeče vode brez alkohola za predelavo kg 10- 43 Mast za tehnično uporabo: a) za mazanje, v vse tehnične in industrijske namene, neužitni loj, kazein, neužitna rastlinska in mineralna mast ter domača čreva kg 015 b) čreva tujega izvora, umetna čreva in ostali izdelki iz črev kg 3- c) vse vrste voščil in čistil za usnje, les in kovine ter slično kg 3'— 44 Barve: a) barve v suhem stanju vseh vrst kg 0'35 b) barve, mešane z oljem, glicerinom, pokostom (firne-žem) ali z drugimi prirod-nimi snovmi, nadalje vse barve grafične stroke, ani-linske, brončeve barve, sikati vi, kiti razredčeni, brunolin ter vse vrste apr**ture . . . kg 075 c) kreda, trda in zmleta, kiti, lojevec, grafit in vsi drugi rudninski proizvod!, zmleti ali v trdem stanju za industrijsko predelavo, in saje . kg 0'15 č) akvarelne in oljnate umetne barve (tudi v tubah) , . . kg i 3'- |Tar. post.; Predmet Merilo Odmera din 45 Mavec (gips): a) zmleti in v kosih kg 0-07 b) izdelki iz mavca (gipea), kakor: kipi, plakete in slično • kg 0-75 4G Cement: a) cement vseh vrst in slične mešanice kg 0'03 b) cementni izdelki, heraklitne plošče in ‘ksilolit, okviri, robniki in podstavki za grobe ter navadni nagrobni spomeniki iz raznih cementnih mešanic kg 0'10 c) cementni izdelki v dekorativne namene kg 0'50 47 Marmor: a) neobdelani grški, italijanski in koroški marmor, nlabnster, neobdelani ostali marmorji, serpentin, granit in porfir . kg 070 b) obdelani marmorji in alaba-ster iz točke a), razni izdelki iz njih, izvzemši luksuzne, obdelani ostali marmorji, serpentin. granit in porfir ter kiparski izdelki iz njih . . kg r— 48 Kamen vseh vrst: a) lomljen in neobdelan vseh vrst, tudi podpeški, lesno-brdski in ihanski marmor v blokih ter odpadki od marmorja za izdelavo oblog . . kg 0'01 b) obdelan kamen in dalmatinski marmor v blokih, robniki in kocke za tlakovanje kg 0'03 c) izdelki iz kamna kg 005 49 Izdelki iz keramičnega materiala (gline, kamene mase, porcelana in sličnega materiala) : a) glinasta posoda, surovo izdo-lana in preprosto glazirana . kg 010 b) glinasta posoda, fino glazirana ter keramični izdelki, izvzemši galanterijske in luksuzne; kuhinjskn posoda in posoda pa gospodarske in obrtne namene, smirkov prah, karborumlum izdelki in glazure za keramično industrijo .- kg 0-C0 c) galanterijski izdelki, kakor; navadne vaze, kipi itd. . . kg 1*50 50 Steklo in stekleni izdelki: a) steklo za okna in vrata v ta' ah do 4 mm debelinp in stare steklenice kg 0’25 b) žično steklo, steklena opeka, plošče, navadne steklenice, sifonske in medicinske, ter navadni kozarci, steklena volna kg 0’50 c) steklo za izložbe, steklo brušeno in mutirano, polirano, mlečno, barvano in slično . kg 075 č) ogledala iz stekla ter ostali izdelki iz stekla, izvz#mši luksuzne in galanterijske . kg r— ! d) fotografske plošče in zrcala v okviru »ts.f.tt* kg 2‘— Tar. poet.! Odmera Odmera Merilo Merilo 1' r e d m e Predmet 58 54 Barometri, termometri iu optični izdelki v zvezi z drugim materialom, naočniki vseh vret z opremo ali brez nje, očala proti soncu in za motorna vozila, optično sleklo, Demontirano .............................. Žarnice za razsvetljavo: a) do vštetih 15 W (žarnice za žepne električne svetilke je tarilirati po tar. post. 81 b) . b) nad 15 VV do vštetih 75 W . c) nad 75 W do 500 W . . . . c) ostale žarnice nad 300 W . Filmi: a) vsi filmi za javna predvaja- nja h) reklamni filmi vseh vrst. tedniki, predigre in slično od dolžine....................... Pripomba: Za neme filme se plača 50% manj. Papir, karton in izdelki iz njih: a) navadna lepenka, celuloza in papirni odpadki................... b) časopisni in tipkarski papir, navadni pisalni in risalni papir, zavojni papir, navadno izdelane vrečice za špecerijo in slično, grob karton, barvana in glajena lepenka hb) paketiran in preganjan papir, tudi natiskan, natiskan zavojni papir iu natiskane vrečice........................... c) preparirana prešana lepenka za industrijsko predelavo, smirkov papir in rebrasti karton (zlepljen papir za paketiranje) ter povoščena in druga slična platna z,a knji-goveško stroko ..■••• č) konfekcionirani pisarniški papir vseh vrst, pivni papir, navadni, barvan, kopirni papir, napojen s parafinom ali kemikalijami vseh vrst. karton, kuverte, pisemski papir in kuverte brez razlike, vse vrste kartonažnik izdelkov, boljše papirnate vrečice, krep-papir, svileni in staniolni papir, vseh vrst tapetniški in pergamentni papir, celofan-papir, šablone za slikarije, geografske in ostale karte, papirne imitacije usnja in slično za tapeciran je pohištva, prevleke raznih predmetov, ves drugi papir, prepariran z voskom (firnežem). katranom ali smolo, papirne tapeto in preproge in slično, šolski zvezki brez razlike . d) vseh vrat beležnice, podobice, razglednice, fotografije, jioslovne knjige................. e) fotografski papir in fotografski filmi .iifiiit kg 10'— komad 0'50 komad I'— komad 2' komad 5'—• komad 400' - meter 07,0 kg kg kg 0'03 0'05 0'10 0-25 kg kg kg 0'75 3'- 2'50 56 Šolske knjige in učbeniki, tiskovine vseh vrst, vseh vret reklamno papirno blago, navadne slike, lepaki in letaki, tudi s slikami, tiskane pole za knjige, tiskane knjige, žepni, stenski in namizni koledarji, tiskani in vezani bloki.......................... P r i p o m b a : Casopi6i in periodične revije so prosti uvoznine. Plutovimi: a) navadna plutovina, surova in izolacijske plošče iz plutovine b) izdelki iz plutovine za predelavo in plošče iz plutovine za |iolaganje tal................. c) gotovi izdelki iz plutovine . č) suhe morske gobe vseh vret, očiščene in predelane . . . d) suhe morske gobe za industrijo in predelavo .... Bombaž, juta, lan, konoplja in izdelki iz teh snovi: a) bombaž, juta, lan, konoplja in vata vso vrste preje iz teh snovi ter odpadki od naravne in umetne 6viie, vse za industrijsko uporabo (pod kontrolo uporabe) . b) isto ter sukanec in nove vreče, uvožene za ambalažo pri izvozu blaga, vse za trgovino ............................. c) tkanine in pletenine iz bombaža, lanu, jute in konoplje v kosih za p r 6 d a j o na meter, linolej v kosih za prodajo na meter in z odrejeno dolžino, prepojene tkanine, izvzemŠi tkanine prepojene z gumo in kavčukom č) izdelki iz tkanin in pletenin iz zgoraj omenjenih snovi z odrejeno dolžino (posamezni komadi, v kosih tkani ali pleteni) kakor: navadne brisače, preprosta posteljna pregrinjala, bomba-žaste (flanelaste) odeje iu rjuhe, preprosto namizno perilo, preprosti žepni robci in rute, preproste nogavice in jierilo, tekači in navadni traki iz omenjenih snovi, tudi vezalke........................... d) boljše perilo in jopice iz bombaža, jute, lanu in konoplje (posamezni komadi. ' kosih tkano ali pleteno), kakor: nogavice, rokavice, rute, robci, traki, posteljna pregrinjala, čipke in vezenine, tudi na meter, čepice, pozamenlarija, tudi elastična, naramnice, boljše namizno perilo, kakor garniture in servijete, podveze in kravate e) oblačilni izdelki, kakor: obleke, plašči iz bombaža, jute iu lanu, nepremočljivi plašči, katerih glavni sestavni del je bombaž, juta ali lan . . . kg kg kg kg kg kg kg kg 17.0 015 0'35 r— 7'50 3'— • 0'30 0'75 kg kg l — 17,0 kg 6'- |Tar. post. 1 P r e d m e t 1. Merilo ; Odmera i din 1) prešito odeje iz bombaža, jute, lanu in konoplje . . , komad 1 3- ; g) odpadki bombažnih tkanin, krpe in preja za čiščenje, stare vreče ter ostanki tkanin do 40 cm dolžine iz bombaža, jute, lanu in konoplje . kg 0-15 ! 57 Volna in izdelki iz nje: a) volna 6urova in vse preje iz nje za industrijo (pod kontrolo uporabe) .... kg 0'50 b) isto za trgovino . , . kg 1 '50 1 c) tkanine in pletenine iz volne in polvolne v kosih za prodajo n a meter . . . . kg 2‘50 j č) tkanine in pletenine iz volne in polvolne z odrejeno dolžino (posamezni komadi, v kosih tkane ali pletene), kakor navadne rute, prti, nogavice, preprosto perilo, preprosta posteljna pregrinjala, odeje in koci iz grobe volne ali polvolne ter odpadkov od volne v teži nad incl. 2 kg, tekači in podobno kg 3'— d) boljše perilo in jopice iz volne in polvolno (posamezni komadi, v kosih tkano ali pleteno), kakor: nogavice, rokavice, rute, traki, čipke in • vezenine, tudi na meter, čepice, kravate, pozamentarija, tudi elastična, boljše namizno perilo, kakor: garniture in servijete kg e) oblačilni izdelki, kakor obleke, plašči iz vobie in polvolne ter nepremočljivi dežni plašči, katerih glavni sestavni del je volna kg 12- f) prešite odeje, odeje in koci iz velblodje dlake in isto iz fine volne ali polvolne v teži do 2 kg in dolžini do 2 m ter boljša posteljna pregrinjala iz volne in polvolne . kg 6 — g) odpadki tkanin, krpe in preja za čiščenje ter ostanki tkanin do 40 cm dolžine iz volno in polvolne kg 0-15 58 Pripomba: Za polvol-neno blago velja blago, ki vsebuje nad 10 do 50°/o volne. Vzorci tkanin in pletenin so prosti. Svila, — naravna, umetna, pol- ovila in izdelki iz njih: a) naravna in umetna svila, od-motana preja za industrijo in obrt pod kon- j trolo uporabe, ter svilena vata ite 1*25 b) preja iz naravne in umetne svile, opremljena za n a -\ drobno prodajo. . , k s G*- c) lkariine in pletenine po metru iz polsvile, umetne svile j in naravne svile r- cc) svilene (polsvilene in iz j umetne svile) tkanine za podlogo oblek v širini 70 do 80 cm ali 140 do 100 cm j kg i 3*50 1 ! S ! c-I c ič 1’ r e d m e t Merilo Odmora din č) izdelki iz polsvile, umetne in naravne svile (Uidi v kosili tkani ali pleteni) kakor: rule, traki, pozamentarija, prti, rokavice, nogavice, kravale, pletene jopice, čepice, naramnice, tudi elastične, čipke in vezenine, tudi na nle-ter, mrežice, podveze in vse perilo, razen oblek .... kg 12*— d) šivani izdelki iz polsvile, naravne in unielne svile, kakor: obleke, plašči, prešito odeje, zavese, tudi na meter in slično kg 20*- e) niti — zldte, srebrne in iz drugih kovin, pletene ali sukane za vezenje, ostanki iz svilenih tkanin do 40 cm dolžine kg G*— I 59 1’ r i p o m b n : Za svileno blago velja blago, ki vsebuje nad 25% svile. Vzorci tkanin in pletenin so prosti. Trdi ovratniki brez izjeme, na-rokvice in naprsniki . . . kg 5*- | (50 Izdelane dekorativne preproge: a) preproge iz jute, bombaža, volne, izvzemši tekače . . . kg 8*- b) polsvilene in svilene, perzijske in ostale orientalsko preproge kg 20'— ut Klobučevina, klobuki, kape in čepice: a) klobučevina in polst iz volne ali iz živalskih dlak li r izdelki iz nje, izvzemši klobuke iu kape kg 1*— b) moški in ženski klobuki in slamniki komad :r— c) kape iz sukna ali platna tei neizgotovljene oblike (tulci) in čepice, v kolikor ne spadajo pod tar. post. 56.(1), 57,d) in 58.c), otroški klobuki in slamniki komad r— č) modne gamaše par r— 62 1 suje, kože za izdelavo usnja, kosti,niozdia,rogovi in perje: a) kože, presne in nasoljene . . kg 0*05 b) kože 6uhe in odpadki iz usnja . t kg 0*10 c) navadno usnje za vrhnje dele čevljev in za drugo obrtno uporabo ter podplati . . . kg 0*25 č) kozličje usnje, ševro, lakasto vseh vrst, želvino, antilopno, brokatno, zlate in srebrno kombinacije in slično finejše usnie v kosih kg 3*— d) kosti in mezdra, parklji in rogovi brez razlike in prazne morske školjke ..... kg 0*05 e) puli kg G*— 1) očiščeno in neočiščeno perje kg 2' g) perje za okras kg 10*- 03 1 Izdelki iz usnja: a) galanterijski izdelki iz usnja, kakor; ročne torbice, kovčegi (tudi iz natopljenih tkanin in vulkan-libra), obleke, pasji ovratniki, pasovi, gamaše in aktovke, vsa oprema ter drugo boljše blago . . . , , kg .. 0*— a. H P r o tl m o t «4 Merilo Odmera din ...J 6) usnjene rokavice . . . » « c) Šolske torbice iz usnja . . . E) jermeni za vse industrijsko namene, vsa konjska oprema, spojke iz živalskih kit in . usnja, vsi polizdelki iz usnja ter drugi izdelki za industrijo, obrt in gospodinjstvo . d) moški in ženski čevlji iz navadnega usnja ..................... dd) športni čevlji................ c) moški in ženski čevlji iz^bo-ksa, ševroja in laka ter ženski modni čevlji in polčevlji ne glede na vrsto blaga, tudi semiš in imitacije .... [) navadne vrste moških, ženskih ter otroških platnenih čevljev, preproste sandale, opanke in copate, bakanče, delavski čevlji, okovani in podkovani, otroški čevlji iz usnja do št. 32 (23 cm dolžina) razen čevljev s podplati iz kavčuka (gl. tar. post. 38.) P r i p o m b a : Čevlje — svilene ali deloma svilene, atlasne, brokatne, iz bronsi-ranega. pozlačenega ali posrebrenega usnja, ter čevlje, ki se uvažajo preko carinarnice. je tarifirati po t. p. 81. Uvoznimi na čevlje, plačana po tej tarifni postavki, ne more biti večja kakor 5°,o od vrednosti blagu. Pisarniške potrebščine: a) Vse šolske potrebščine,svinčniki v lesu vseh vrst, radirke, žebljički, sponke in slični predmeti, peresniki in slično blago, nastavki za črnilo iz lesa in kovin, pivniki in druga slična oprema v lesu in kovinski izdelavi, temu slične garniture, risalno orodje, navadno ali v garniturah, pečatni vosek, tuši in črnila vseh vrst, rdečita, ravnila in krivuljniki, risalne deske in slični predmeti..................... Pripomba: Polnilna peresa iz trdega kavčuka ali celuloida je tarifirati po tar. l>ost. 38.b), polnilna peresa, zlato ali z zlatom okovana pa po tar. post. 84, b) svinčniki" in držala iz gala-lita, celuloida in kovinasti . Gumbi: a) iz kosti, umetne kosti, celuloida, roženi, iz blagu in usnja b) zapestni gumbi v etuijih, razen gumbov iz dragocenih kovin .... ......................... c) gumbi iz lesa in železne pločevino bruto za neto . . . 6) gumbi kokosasti (kameni oreh) iz galalita, porcelana, stekla, umetne sinole ter ko-vinasti, t ■ , * • i « , kg kg kg kg kg 15’- r- kg O"— 1"- kg 010 kg kg garnitura kg kg 2'— •9"— I »•- 1 ‘50 j 250 ii j** Pred m e> Merilo Odmera din 66 ščctarsko blago: a) krtače, čopiči, omela in izdelki iz živalske dlake in žime kg U50 b) isto iz rastlinskih snovi . . kg 0'75 c) fibris, ščetine, žima in živalska dlaka kg 0'75 Č) slamnati podnožniki, metle, sirkove metle in krtače . . kg 015 d) sirkova slama in brezove metle kg 0'03 67 Kožuhovina in krzno vseli vrst: a) kožuhovina, strojena in ne-strojena od domačih, živali ter polhove in jazbečeve kože kg o' 1 b) kožuhovina, strojena ali nesi rojena od divjačine, domačih živali, delno prikrojena, barvana ali imitirana . . . kg 7'50 c) kožuhovina od divjačine, delno prikrojena, barvana ali imitirana kg 12"— č) krznarsko blago od domačih živali, polhov in jazbecev . kg 15"— d) isto od divjačine . . , . , kg 30"— e) nagačene živali . » , . . kg .15'— f) živali za nagačenje .... kg 0’50 68 P r i p o m b a : Dragoceno krzno v kakršni koli obliki je tarifirati po tar. post, 84,» sem spadajo: srebrna lisica, sobolj, n er c, hermelin, plava lisica, kuna zlatica, astrahan, perzijanec itd. Kozmetika: a) parfumi, črtala za ustnice, barva za lase, ličila 1n kre^ ■ me za lepotičenje, fina dišeča olja, bruto za neto , . kg 50'— b) puder, kozmetične vode, bri-lanlin, pomade in kreme za negovanje kože, toaletno milo v etuijih in slično, bruto za neto kg . 20"— 69 Antiseptična sredstva: vata v zavojih, bombažna in papirnata, obveze, ovojne tančice, vsa navadna razkužila v suhem ali mokrem stanju (cahe.rlin in liit), bencinski eter in slično,sredstva za obrambo sadnega drevja, bruto za neto kg r— j 70 I.asuljarski izdelki kg 3'— Umetno zobovje in zobotehničnl , instrumenti, ves material, kakor: živo srebro, amalgami, gumi in gutaperča, razni vložki in mavci, mostički, zobne krone, vrtalni stroji električni ali na nožni pogon, sonde, svedri, umetno zobovje kakor tudi zlato v ta namen j vrednost 8»/i 72 Lekarniško in d nigerijske potrebščine: a) dozirana zdravila in lekarniški proizvodi e' posebnimi imeni, specialitete ter eter v zdravilne namene, bruto za neto • *«•»» i.**. kg j 1 5'— ! It 11-K Predmet Merilo | Odmera din 1 b) razne kemikalije, zdravila, droge, zmleta in zrezana zdravilna zelišča, čisti vazelin, ovomaltine, salvo-malt, vse dietične prehrane ter vinski kamen za nadrobno prodajo kg r— c) kemikalije vseh vrst za industrijo, V6c vrste jedkih in kislih tekočin, vinski kamen v industrijske namene, vse vrste soli in slično — tudi smole v industrijske in obrtne namene in za električne in stavbene izolacije, lesni cement ter soda za kemično industrijo pod kontrolo uporabe kg 0'I0 č) umetna gnojila in galica . . kg C02 d) kisik in dissous-plin itd. . , kg 0'30 73 Led: navaden in umeten . . • kg 0'02 74 Droži kakor tudi vseb vrst pecilni praški ....... kg 1 ‘50 j 75 Semena in suhe gobe: . a) semena za poljske in gozdne pridelke in povrtnino, ku-mna. janež kg 0‘10 b) vse vrste cvetličnih 6emen . kg 5'— c) gomolji in čebulice za cvetje kg 1'— č) oljnata semena, kakor: laneno. ricinovo in slično . . . kg 0‘03 d) suhe gobe kg 0'15 76 Suha roba in sitarsko blago: a) sitarsko blago za gospodar- sko rabo, pleteno blago in boljše pletarsko blago . . . kg 0'30 | b) preprosti lesni izdelki doma- če obrti v gospodinjske namene, suha roba, kakor: lesene žlice, kuhalnice, obešalniki itd., pletene košarice iz protja in lesa (kot ambalaža) kg CIO 77 Les in izdelki iz njega: a) okrogel les iglavcev in listavcev, žaganje, lubje in vejevje 100 kg 0'60 b) tesan les iglavcev in listavcev kg 0'02 c) rezan les iglavcev, zaboji in vse vrste železniških pragov kg 0'03 J č) rezan les listavcev .... kg 0‘0t d) oblane deske, zarezane, neobdelane doge in polizdelki, strešni slo!i. zeljilrski sodi iz mehkega lesa. lesna volna in j moka, kocke za tlakovanje, j šibje, beljeno ali barvano, ro- j čaji za metle in groba stojala za stole j kg 010 e) tesarski, kolarski in sodar- j ski izdelki iz mehkega in trdega lesa, dalje grobo izde- j lani stavbenomizarski izdelki iz trdega in mehkega lesa, i kakor: podboji in oboji za vrata in okna. pragi, vzidane omare, neploskano pohištvo iz mehkega lesa kg 0'30 I f) mizarski in rezbarski izdelki, okna in vrata iz mehkega lesa, pleskani kg OoO i 1'1’ar. post.jl P r e d m e t Merilo ! | Odmera din j g) mizarski in rezbarski izdelki iz trdega lesa ali furnirani, okna in vrata, kopita in pete kg 0‘60 h) furnirji do 3 mm debeline . i) vezane ploščice in parketne deščice, eksotični les, ne glede na predelavo, tudi trstje — surovo ali cepljeno (bambus, španski trskovee, li-gnutn sanctum), furnirji nad kg 0'50 3 mm debeline kg 0'20 j) staro pohištvo v prodajne na- 0'05 mene k) sanke in smuči, tapelniški iz- kg 78 delki Pcčarski izdelki: a) V6e vrste pečarskih izdelkov, postekleni ali emajlirani kg 1 — (dlaške) b) porcelanaste plošče za peči, kg 0'25 štedilnike in razne obloge . c) glina (ilovica), kaolin in rude kg C50 za industrijsko predelavo . . č) bavksit in slično tor pepeli kg C03 79 in izgoretine za rafiniranje . Gradbeni material: a) ves neimenovani gradbeni material, kakor: rabljen gradbeni les, kamenje, gramoz, 100 k g 0'60 pesek 100 kg CfiO b) opeka — zidaki c) ostali opekarski izdelki — votljaki, strešna opeka in slično — tudi cementna opeka, predmeti za tlakovanje cest, posebej ne imenovani, 100 kg 125 kakor: cesto), asfalt itd. . . č) trstje za strope in »lično ter 100 kg 175 strešna lepenka vseh vrst -d) pesek v industrijske in obrtne namene in izolacijo, pesek kg 002 za čiščenje, katran in ter . . e) šamotna opeka in Samotna kg 0‘03 moka f) pleteno in vezano trstje v kg 0‘05 80 stavbne namene ...... Vrvarski izddlki: a) vse vrvarske surovine in polizdelki, rafija in navadna kg 0'05 kravja dlaka, sisal in dreta . kg C50 b) vsi vrvarski izdelki .... kg kg 1:— CIO 81 c) afrik Galanterijski izdelki vseh vrst, kolikor niso posebej imenovani: a) toaletne in zobne krtačke. paste in praški za zobe . . b) izdelki iz lesa, celuloida iu gume, iz kovin, iz kosti in umetnih smol, blaga, porcelana in sličnih sestavin, iz mavca, stekla in sličnega, iz slame in papirja, usnja in usnjenih imitacij, športni • predmeti iz lesa. tudi nahrbtniki vseh vrst, kovinastn ogledala, glavniki za česanje iz roženine (domači izdelek), če za te izdelke ni večja odmera po postavkah glede na kg 3‘— i material, senčniki vseh vrst kg 1'50 jj 8 a C a H Predmet Merilo Odmera din 82 Posainezui galanterijski izdelki: a) sprehodne palice vseh vrst . kg 4'- b) karte za vse vrete iger. domine in slično igra 7'- c) svileni in polsvileui dežniki in sončniki komad 10'- P) ostali dežniki in sončniki . • komad 5 — d) steklenice thcrmoa ter njih deli kg O. e) naprsne igle in zaponke z okraski, kameni, kamneni in slični izdelki, kakor stekleni biseri za okras obleke, sve-lilk ter navadna bižuterija, izdelki iz kosti in umetnih kosti kg 7'— f) vse vrste razstreliv in prazni naboji kg 1*50 g) polni naboji in pirotehnični predmeti kg 2’— 83 Ure: al ure vseh vrst do din 80'— fakturne cene (budilke in žepne) komad 1'- b) vse ure od din 80'— do din 250'— fakturne cene . . komad 3'— c) nikljaste, pokromane, srebrne in tulske ure, v kolikor niso obsežene pod točkama a) in b) komad 5'— 20'- č) zlate ure komad d) robne, stenske in konzobie ure ter slične od din 150'— do din 300 — fakturne cene komad 10'— e) iste nad din 300'— fakturne cene komad 25 — f) mehanizmi za žepne ure, stenske in sobne ter ostale ure kg 10'- C. Pripombe k tarifi za mestno trošarino-nvozniuo 1. a) Za vse predmete, ki se uvažajo v prosta skladišča (§ 41. uredbe o mestni trošarini) in se pozneje izvažajo, razen za blago, prijavljeno in obdačeno za potrošnjo v mestu, ter za blago, prepeljano iz enega v drugo prosto skladišče, se pobira kontrolna pristojbina od 100 kg oz. litrov.........................................din 1'— V skladiščih s stalnim trošarinskim uslužbencem se pobira ta pristojbina le v znesku, ki presega določeni ekvivalent za trošarinskega uslužbenca. b) Za pivo, ki se uvaža v mesto in se tu potroši, se plača za liter.................. „ 0'05 c) Za uvoženo ali v Ljubljani pridobljeno sveže meso, prekajeno meso, mesne izdelke in slanino se plača dodatna trošarina za 1 kg......................................„ 1'50 za užitno živalsko mast pa za 1 kg . . . „ 1'— Teh zneskov pa ne plača, kdor plača ogleduino po čl. 53. pravilnika o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za prorač. 1. 1941, o a, f-N ci H Predmet Merilo Odmera din g) vsi deli, ki spadajo v urarsko in zlatarsko 6troko, iz niklja in ameriškega zlata in sličnih zlitin kg 20 — 84 Luksuzno blago: Sem spadajo: vsi izdelki iz žlahtnih kovin, dragega in poldragega kamenja, izdelki iz slonove kosti in imitacij, izdelki iz jantarja, gagata in morske pene, luksuzni izdelki iz biserovi-ne, celuloida, ribje kosti, umetno cvelje vseh vrst in izdelki iz njega, luksuzni izdelki iz slekla in porcelana brez zveze ali v zvezi z drugim materialom, kakor: servisi in njih posamezni deli ter slično, izdelki iz steklenih biserov, koral in sličnega. luksuzni izdelki iz papirja in kartona, kakor: lampijončki. konfeti, korijandoli, albumi, 'krinke in slično, luksuzni izdelki iz usnja, krzna, ter izdelki iz navadnih kovin, pozlačeni in posrebreni, boljša bižuterija, tkanine, prepletene ali okrašene s ko-vinaslimi nitmi ali vložki in slično, luksuzni izdelki iz ži-valekih tvarin za rezbarstvo in drugi, posebej ne imenovani izdelki, dalje vsi posebej ne imenovani dekorativni predmeti, kakor: gobelini, vsi predmeti, okovani z zlatom ali srehrom ali okrašeni na sličen način, vrh tega anti-kvitete in stično ..... • vrednost 10% č) Pri povračilih se plača na račun manipulacijskih stroškov od vrnjene vsote . . Povračajo se le vsote nad din 10'—. To ne velja za pogrešno zaračunane zneske. d) Za izredno časovno podaljšanje tranzitnih bolet preko roka, določenega v uredbi, se plača od vsote, zaračunane po ustrezni tarifni postavki: 1. za nadaljnjih 24 ur...................... 2. preko 48 ur......................... . . Vendar pa so bolete za trošarinsko blago ne morejo podaljšati preko 5 dni in bolete za uvozninsko blago ne preko 15 dni od dneva uvoza, v kolikor v posameznih primerih ne sklene trošarin-ski odbor drugačne olajšave. 2. Za tranzitno blago se pobira pristojbina od 100 kg bruto teže............................ Ce pa znaša ta pristojbina več ko trošarina ali uvoznina, je zaračunati le 50% predpisane pristojbine. 3. Za spremljanje tranzitnega blaga se plača: 10% 10% 25% din 1 — a) v dnevnem času.......................din 15* b) v nočnem času ........ „ 30- 4. Ob uvozu vinskega mošta se priznava 5% usušek, ki se obračunava takoj na trošarinski postaji. Ta usušek se priznava za vinski mošt, ki ga uvažajo točilci na drobno, ki nimajo prostih skladišč za vino, in sicer od vsake količine v sodih, ne pa od mošta v steklenicah. Od 20. novembra dalje se ta usušek ne priznava več. Usušek za vinski mošt, ki ga uvažajo lastniki prostih skladišč za vino, se priznava po § 65. uredbe o mestni trošarini. 5. Lastnikom prostih skladišč za vino se priznava usušek v višini 0'5% od mesečne knjižne zaloge in 0-5% od mesečno iz prostega skladišča izkletene količine. To pa velja le za vino v sodih, ne pa v steklenicah. Obračun se izvrši s popisom zaloge in primerjavo faktične zaloge vsake tri mesece. Zaradi primanjkljaja nad 10% je uvesti kazensko postopanje po § 112., točka 6., uredbe o mestni trošarini. Za predmete iz tar. post. 1., 2/a in 2/b se lastnikom prostih skladišč priznava usušek po 3% od knjižne zaloge j n od iznosa. V ostalem veljajo tudi za te predmete določbe prejšnjega odstavka. Za vse ostale trošarinske predmete se priznava usušek lastnikom prostih skladišč po § 65. uredbe o mestni trošarini. 6. Vinogradniki morejo uvoziti iz lastnega vinograda brez plačila mestne trošarine na leto za lastno porabo do štirih nad 18 let starih družinskih članov 150 litrov, do osmih družinskih članov 200 litrov, do 12 družinskih članov 250 litrov, nad 12 družinskih članov pa 300 litrov vina. Iz lastnega pridelka proizvedena količina žganja, ki se sme uvoziti v mesto za lastno porabo brez plačila mestne trošarine, znaša do 5 družinskih članov, starih nad 18 let, 5 hi", do 10 članov 10 hi", nad 10 članov pa 15 hi". Za družinske člane se štejejo sorodniki, ki žive z lastnikom vina ali žganja v skupnem gospodinjstvu, in do največ dveh poslov. Lastniki vinograda oziroma proizvajalci žganja in družinski člani morajo stalno prebivati v Ljubljani. Osebe, ki se hočejo koristiti s lo ugodnostjo, morajo v roku od 1. X. do 31. XII. vsakega leta vložiti pri troša-rinskem oddelku prošnjo ter ji priložiti potrdilo občine na kraju zemljišča o površini zemljišča in o količini lastnega pridelka. Prepozno vložene prošnje se ne upoštevajo. Prosilec mora pri uvozu vina ali žganja predložiti trošarinskim organom knjižico pristojnega oddelka finančne kontrole za prenos oz. prevoz vina in žganja lastnega pridelka za lastno porabo, kakor to predpisuje uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini z dne 22. XII. 1939. Ta ugodnost se ne priznava za proizvode iz kupljenih snovi in ne prodajalcem alkoholnih pijač in ne osebam, ki žive s prodajalcem alkoholnih pijač v skupnem gospodinjstvu. Uporaba uvoženega vina in žganja brez plačila mestne trošarine je pod kontrolo trošarinskib organov. Zloraba te ugodnosti je kazniva po § 112., toč. S., uredbe o mestni trošarini. 7. Točilcem na drobno, ki nimajo založnih kleti, se dovoljuje ob uvozu vina nad 100 1 v lesenih posodah 1% odpis na mestni trošarini. 8. Mestno poglavarstvo more po sklepu tro-šarinskega odbora mestnega sveta onim veletrgovcem, ki se v pretežni meri pečajo s trgovino na debelo in blago izvažajo z ozemlja mestne občine, na podstavi utemeljenih prošenj, vloženih v 1 mesecu po preteku proračunskega leta, povrniti del preko din 20.000*— v proračunskem letu 1941. plačane uvoznine. Odstotke povračila kakor tudi trgovinske stroke, ki se morejo s tem povračilom koristiti, določi po pooblastilu mestnega sveta trošarinski odbor po svobodnem preudarku. 9. Razlika med trošarinsko stopnjo, veljavno za pivo iz tar. post. 7. tarife za mestno trošarino v prorač. letu 1940./41. in zvišano stopnjo za prorač. leto 1941. v znesku din 0-50 se s pričetkom novega prorač. leta pobere tudi na vse količine piva, na katere je bila že plačana mestna trošarina po znižani stopnji, pa pivo 1. aprila 1941. še ni potrošeno. Prav tako se pobere na zaloge vina iz tar. post. 4./a tarife za mestno trošarino, ki se ugotove pri točilcih na drobno s pričetkofu proračunskega leta, znesek din 0'50. Mestna trošarina. Clen 48. II r e d h a o mestni trošarini. L S p 1 o š n e določbe. A. Trošarinski predmeti. § t. Mestna trošarina so pobira po tarifi za mestno trošarino na vse blago, ki se uvozi, proizvede ali kakor koli da v promet v mestnem trošarinskem območju radi potrošnje v njem. Predmeti, za katere se plačuje mestna trošarina, so navedeni v vsakokratni odobreni tarifi za mestno tro-' Sarino (trošarinski predmeti, trošarinsko blago). B. Trošarinsko območje. § 3. Za mestno trošarinsko območje se šteje ozemlje mestne občine ljubljanske. Ce se ozemlje mestne občine ljubljanske razširi, je za trošarinske predmete, kar jih je ob razširitvi v priključenem delu mesta, plačati mestno trošarino. § 4. Meja mestne občine ljubljanske je obenem trošarin-ska meja, ki je označena na glavnih dovoznih cestah z mestnimi trošarinskimi linijskimi odseki. § 5. Vsi trošarinski predmeti se smejo uvažati ali vnašali v mestno trošarinsko območje samo po trošarinski!) polili. Za trošarinske poti se smatrajo tiste, ki jih za lake proglasi mestno poglavarstvo. Ob teh potih so postavljene mestne trošarinske postaje (linijski odseki, njih poslovalnice in stražnice); pri le-teh se uvaža, prijavlja blago in plačuje mestna trošarina. Na vse inozemsko blago, ki se uvaža v mesto neposredno preko carinarnice, se pobira mestna trošarina pri mestnem trošarinskem linijskem odseku na carinarnici in njenih oddelkih. Na poštne pošiljke, zavezane mestni trošarini, se plačuje trošarina na trošarinski!) postajah na poštnih uradih. Trošarinski predmeti, ki se uvažajo v mestno trošarinsko območje po zračnem potu, se prijavljajo in se plačuje zanje trošarina trošarinskim uslužbence^) na mestnem aerodromu. Trošarinski predmeti, ki se uvažajo v mestno trošarinsko območje po železnici, se prijavljajo in trošarinijo na trošarinski!) postajah na kolodvorih. Trošarinski predmeti, ki se uvažajo v mestno trošarinsko območje po rekah, se prijavljajo in trošarinijo na trošarinskih postajah, za to določenih. C. Trošarinski zavezanci. § O- Mestno trošarino morajo plačevali proizvajalci, trgovci, prodajalci in uvozniki trošarinskih predmetov. § 7. Za proizvajalce trošarinskih predmetov se štejejo tisti, ki jih izdelujejo pod kontrolo v mestnem trošarinskem območju. § 8. Za prodajalce oziroma trgovce se štejejo tisti, ki nabavljajo trošarinske predmete, izdelane kjer koli. ter jih prodajajo na drobno ali na debelo v mestnem območju. § 9- Za uvoznike se štejejo tisti, ki uvažajo v mestno trošarinsko območje trošarinske predmete iz tuzenistva ali iz inozemstva. § 10. Obveznost plačila trošarine nastane: 1. za uvožene trošarinske predmete, ko blago prestopi mestno trošarinsko mejo, 2. za trošarinske predmete, proizvedene v mestnem območju, ko se proizvedejo, 3. za trošarinske predmete, ki so v prostih skladiščih, ko se iz njih dajo v potrošnjo v mestnem območju, 4. za trošarinske predmete v založnih kleteh, ki so jim lastniki istočasno točilci na drobno, ko se iznesejo iz založne kleti zaradi potrošnje. II. Uvoz trošarinskih p r e d m e t o v. A. Splošno. § H. • Noben trošarinski predmet, donosen ali uvožen v mestno območje na kakršen koli način in v kateri koli namen, ne sme priti v mestnem območju v promet prej, preden se ne izvršita prijava in pregled in preden ni plačana ustrezna trošarina na uvozni trošarinski postaji. Trošarinski organi niso dolžni pozivati stranke, naj prijavljajo trošarinske predmete, vendar pa morajo na prošnjo stranke pomagati pri sestavi prijave. § 12. Ako se mestni trošarinski linijski odsek, poslovalnica ali stražnica ne nahaja na trošarinski meji, je treba trošarinske predmete, ki se uvozijo v predel mesta izven omenjenih trošarinskih postaj, najprej pripeljati ali prinesti do njih radi prijave, pregleda in plačila mestne trošarine. 1$. Prijava. § 13. Prijave je podajati pismeno na uradnih tiskovinah, če znaša ustrezna trošarina preko 500’— din, sicer se izvrši prijava ustno. Prijave, pismene ali ustno, morajo biti točne tako v pogledu količine kakor tudi kakovosti in se morajo povsem ujemati s pravim stanjem blaga. Podane morajo biti v merilu, ki ga navaja tarifa za tisto blago. Ce stranka ne more podati natančne prijave, je količino in kakovost blaga ugotoviti po trošarinskih organih z uradnimi pripomočki. § 14. Za prijavo in njeno pravilnost so odgovorni lastnik, uvoznik in prevoznik blaga po predpisih te uredbe. Vse te osebe so odgovorne tudi, če njih uslužbenci ali poverjeniki blaga ne prijavijo ali ga nepravilno prijavijo. Trošarinski organ ni dolžen ugotavljati pravilnost podpisa in istovetnost osebe, ki predloži prijavo. Ob prijavi je predložiti morebitni vozni list oziroma dobavnico. Ce stranka predloži vozni list ali dobavnico, iz katerih je razvidna množina in vrsta blaga, pismena prijava na uradnih tiskovinah ni potrebna. V lem primeru se dobavnica pridrži na trošarinski postaji. C. Pregled blaga, odmera in plačilo trošarine. § 13. Ko je prijava predložena, se pregleda blago in plača trošarina. Pregledu mora prisostvovati lastnik, uvoznik ali prevoznik blaga ali njih pooblaščenci. Ako pa bi stranka namenoma ne hotela prisostvovati pregledu blaga, je za odmero trošarine merodajna ugotovitev tro-šarinskih organov in te ugotovitve stranka ne more osporavati. Stranka, ki meni, da je trošarina odmerjena napačno, lahko zahteva ponovni pregled blaga pri mestnem tro-šarinskem oddelku. V tem primeru mora na svoje stroške predložiti vzorec tistega blaga in nosi tudi stroške pregleda, če se izkaže, da je bila trošarina pravilno odmerjena. Ako pa se stranka z uradno ugotovitvijo ne strinja, se na njeno prošnjo in na njene stroške izvrši kemična analiza v laboratoriju mestnega poglavarstva. To pa ne odloži plačila trošarine, odmerjene pri vstopni trošarinski postaji. § 16. Mestna trošarina se plačuje v gotovini v zakonitem denarju. Najmanjši znesek trošarine je 50 par. Pri proizvajalcih, trgovcih in prostih skladiščih more mestni svet odobriti plačevanje trošarine v rokih ali pavšalno. Plačevanje se mora v teli primerih vršiti, če gre za plačevanje v daljših razdobjih, točno ob odrejenem času. § 17. Mestna trošarina se plačuje po merilu, kakor je to določeno v odobreni tarifi. § 18. Blago, ki ni imenovano v trošarinski tarifi in ni označeno v kakšni njeni postavki, se obdači po postavki, ki je z njim po kakovosti ali uporabnosti najsorodnejša. § 19. Ako je izdelano blago iz raznih snovi, se plačuje trošarina po glavni snovi, ki jo ima predmet v sebi. § 20. Mestna trošarina se zaračunava, kolikor ni drugače odrejeno, po čisti teži, po odbitku taro. Cista vsebina posod se ugotavlja po uradno ugotovljeni cimentaciji, drugače pa po odbitku tare ali stvarni izmerilvi čiste vsebine. § 21. Mesina trošarina se mora plačevati ob uvozu ali vnosu trošarinskega predmeta v mestno območje, oziroma neposredno, ko se da predmet v promet — kolikor ni drugače odrejeno. Trošarino plača tisti, ki blago uvozi ali listi, ki da predmet v promet. Za plačilo trošarine pa jamčijo solidarno lastnik, prodajalec, proizvajalec, prejemnik in prevoznik osebno in z blagom, s spravilom in vozilom; v vsakem primeru pa jamči za plačilo trošarine blago samo. Na trošarinske predmete, vnesene ali uvožene v prosta skladišča, se plača trošarina — v kolikor ni drugače odrejeno —• ko se blago iz skladišča izvozi ali iznese v mesto. § 22. Mestna trošarina na trošarinske predmete v prostih skladiščih se plačuje pri trošarinskib postajah, ki jih določi mestno poglavarstvo. V primerih, izvzetih iz določb § 5. te uredbe in prednjega odstavka, se plačuje mestna trošarina pri blagajni mestnega trošarinskega oddelka, v kolikor se za vsak posamezni primer ne določi drugače. § 23. Kreditiranje mestne trošarine se načeloma ne dovoljuje, v kolikor lega v izjemnih primerih ne dovoli mestni svet. § 24. Mestna trošarina se plačuje izključno na uradno priznana potrdila; obliko in vsebino predpisuje mestno poglavarstvo. § 25. Za goveda in konje se pobira trošarina na mestni klavnici. Na teleta, ovce, koze, koštrune in na prašiče se pobira trošarina na uvoznih trošarinskib postajah. Ako je te vrste živina uvožena v mestno območje na sejem, se ob izvozu povrne trošarina, zaračuna se le sejmarina. Ako se uvaža živina v zaklanem stanju, je zaračunati trošarino po teži od kilograma kot od mesa, razen pri zaklanih živalih, namenjenih za izvoz v inozemstvo, kjer je račuijati trošarino od glave. § 26. Pri uvozu zaklanih govedi, konj, prašičev, telet, ko-štrunov, ovac, koz, rib in perutnine ter mesa je treba predložiti predpisano zdravstveno potrdilo za sveže meso in položiti kavcijo. Stranka dobi poleg plačilne bolele še kavcijsko potrdilo. Kavcija se rabi tudi kot varščina, da stranka pripelje živali ali meso v klavnico na ogled. Kavcije obračunava mestna klavnica. Nevrnjena kavcijska potrdila se obračunavajo neposredno pri mestni blagajni v dobro mestne klavnice. § 27. Kavcij ni pobirati ob uvozu prekajenega mesa, prekajene ali papricirane slanine, topljene masti in mesnih konserv, če so opremljene s predpisanim zdravstvenim potrdilom za mesne izdelke. Na te predmete se na troša-rinskih postajah pobira trošarina po ustrezajoči tarifni postavki in po točki 1. c) pripomb k tarifi za mestno trošarino-uvoznino. Trošarinske postaje so dolžne sproti prijavljati mestnemu tržnemu uradu uvoz teh predmetov in navesti naslov prejemnika blaga. Za blago brez zdravstvenega potrdila se položi kavcija, blago pa se pošlje k nadpregledu v mestno klavnico. § 28. Trošarine po točki 1. c) pripomb k tarifi za mestno trošarino-uvoznino ni pobirati na meso, mesne izdelke, zaklano perutnino, mast, slanino ali koline do 2 kg, ki jih stranka kupi pri mesarjih izven mestne meje, ali Če uvozi to zn lastno družinsko uporabo. To pa ne velja za omenjeno blago, uvoženo v obrtne namene. C. Oprostitve in olajšave. § 29. Mestni trošarini niso zavezani: 1. trošarinski predmeti, ki zapustijo v 24 urah po uvozu mestno območje v neizpremenjenem stanju; 2. trošarinski predmeti, ki so v carinskih, mestnih, javnih in zasebnih prostih skladiščih, dokler ne pridejo iz njih v mesto radi potrošnje v mestu; 3. trošarinski predmeti, ki se odpravljajo iz enega od omenjenih skladišč v drugo. § 30. Mestne trošarine so oproščeni: 1. trošarinski predmeti, namenjeni za uporabo kraljevskega doma, na podlagi izkazila upravnika dvora: 2. predmeti državnega monopola, našteti v zakonu o državnih monopolih, ki se morajo prodajati po stalnih cenah; 3. javne uradne pošiljke, ki jih pošiljajo javna oblastva naše države in zastopništva tujih držav medsebojno, ob pogoju vzajemnosti; 4. trošarinski predmeti, ki jih uvažajo poklicni zastopniki tujih držav v zasebne namene, pod pogojem . vzajemnosti; 5. trošarinski predmeti, namenjeni za potrebe vojaških edinic (člena 65. in 74. zakona o administraciji vojske in mornarice), na podlagi potrdila pristojnega oblastva, ki mora potrditi, da trošarina v nabavno ceno ni vračunana; 6. blago oz. vzorci, ki jih jemljejo ljubljanski trgovski potniki na poslovna potovanja ter jih kot take zopet nosijo v mestno območje, s pogojem, da podajo neposredno pred odhodom pri izstopni trošarinski postaji prijavo in točen popis vsega iznesenega blaga oz. vzorcev. Za trgovske potnike se priznavajo le osebe, ki se izkažejo z uradno legitimacijo; 7. v mestu izdelano blago, čo se vrača v šestih mesecih od dne izvoza ljubljanskim trgovcem na njihove naslove, ako ne ustreza prejemnikom, s pogojem, da je mogoče ugotoviti istovetnost izvoženega in vrnjenega blaga; 8. trošarinski predmeti, ki naj se razstavijo na velesejmu ali drugih javnih razstavah, v kolikor se ne dajo za potrošnjo v mestu; t>. vse življenjske potrebščine, ki jih uvozi lastnik ob selitvi za lastno uporabo, razen alkoholnih pijač; 10. trošarinski predmeti, ki jih na prošnjo oprosti plačila trošarine mestni svet. § 31. Na trošarinsko blago ljubljanskih trgovcev, obrtnikov in prebivalcev, ki se začasno izvozi iz mestnega območja radi predelave ali izboljšanja in se povrne v treh mesecih od dne izvoza v mestno območje, se pobira ob ponovnem uvozu le 15% redne trošarine po tarifnih postavkah, katere bi bilo uporabljati za blago v stanju, v kakršnem se vrača na mestno ozemlje. Za predelavo blaga, ki je v mestnem ozemlju nemogoča ali otežkočena, more mestni svet dovoliti posebne izjeme. Stranke, ki izvažajo blago v izdelavo oblek, čevljev, torbic ter podobno, morajo izvozili v bistvu vse tisto blago, ki se rabi za izdelavo teh predmetov, ako se hočejo koristiti s to ugodnostjo. Ugodnost se podeljuje le na utemeljeno prošnjo. lil. Tranzitni promet. § 32. Tranzitni promet je promet z blagom: 1. ki je prepeljano preko ozemlja mestne občine v teku 24 ur v nespremenjenem stanju; 2. ki je uvoženo v prosta skladišča ali izvoženo iz njih izven mestnega območja; 3. ki je ob uvozu v mestno območje prijavljeno v popravilo ali predelavo in za izvoz v treh mesecih; 4. ki je uvoženo v mestno območje, pa prejemniku ne ustreza, in je vrnjeno pošiljatelju v teku 60 dni od dneva uvoza. § 33. Uvoz tranzitnega blaga je prost plačila trošarine, če se izvrši po predpisih le uredbe, zaračunati pa je tranzitno pristojbino po vsakoletnem odobrenem proračunu, razen za blago, ki je uvoženo v prosta skladišča. § 34. Uvoznik, prevoznik, izvoznik oz. njihov pooblaščenec so dolžni prijaviti trošarinskim organom, da je blago tranzitno, in zahtevati tranzitno boleto. Poleg vrste in količine blaga je treba prijaviti še ime lastnika blaga, njegov naslov, prejemnika blaga s celotnim naslovom ter izstopno trošarinsko postajo. § 35. Za blago, ki ni bilo izrečno prijavljeno kot tranzitno blago, je zaračunati redno trošarino; ta se ne povrne, četudi blago zapusti mestno območje. 8 36. Blago, ki je bilo prijavljeno za tranzit, je vpisati na tranzitno boleto. S tranzitne bolete mora biti razvidno: izstavna trošarinska postaja, datum in ura izstavitve', izstopna trošarinska postaja, ime lastnika, prevoznika oz. voznika in njegov naslov, ime in naslov prejemnika blaga, vrsta blaga, količina blaga, vrsta spravila (koliko zabojev, vreč, ovojev, kosov itd.), tarifna postavka, deponirana trošarina in odmera tranzitne pristojbine. Tranzitno boleto podpišeta vodja trošarinske postaje in uslužbenec, ki je blago pregledal. Izstopna trošarinska postaja potrdi na boleti izvoz blaga s čitljivim podpisom uslužbenca (uslužbencev), ki je blago pregledal, in vodje trošarinske postaje. Z odpisane tranzitne bolete morata biti razvidna dan in ura izstopa blaga. Tranzitno boleto sme odpisati le trošarinska postaja, ki je na boleti označena. Stranka mora dobiti ob oddaji tranzitne bolete potrdilo, da je boleto oddala. Tranzitno blago je natančno pregledati tako ob uvozu, kakor tudi ob izvozu, po količini, kakovosti in teži. Odpis tranzitne bolete je odkloniti: 1. ako ne odgovarja količina in vrsta blaga navedbi na boleti; 2. ako je termin za izvoz potekel in bolela ni bila podaljšana; 3. ako je boleta pomanjkljivo izstavljena ali poprav ljena; 4. ako je bolela naslovljena na drugo trošarinsko postajo. § 37. Stranka mora na vstopni Irošarinski postaji založiti za tranzitno blago varščino v višini redne trošarine; varščina se vrne na izstopni trošarinski postaji. Izjemoma se varščina ne zahteva od popolnoma znanih strank. Za vsako nepravilnost pa v takem primeru odgovarja izsta-vitelj tranzitne bolele, ako se ne ugotovi dejanski krivec. § 38. Vstopna trošarinska postaja sme odredili po svoji uvidevnosti, da spremlja tranzitno blago trošarinski uslužbenec. V takih primerili ni zahtevati založitve trošarine, stranka pa mora plačati pristojbino za spremstvo, kakor je določeno v odobrenem proračunu. Pa tudi v takih primerih mora biti blago natančno pregledano na vstopni in izstopni trošarinski postaji, blago pa mora biti prepeljano brez zadržka v mestu naravnost na izstopno trošarinsko postajo. § 30. Mestno poglavarstvo sme veljavnost tranzitne bolete podaljšati proti plačilu pristojbine za podaljšanje tranzitnih bolet. Ne more pa podaljšati tranzitnih bolet za trošarinsko blago preko petih dni po uvozu, v kolikor mestni svet ne sklene drugače za posamezne primere ali vrste blaga. Za bolete, ki so sicer veljavne več kot 24 ur (povratno blago, vrnjeno blago), je za vsako podaljšanje, ki presega v uredbi določeni čas, zaračunati 25% za prve tri mesece, za nadaljnje tri mesece pa še 25% redne trošarine kot pristojbino za podaljšanje veljavnosti bolete. Nobena boleta se ne more podaljšati za več ko za šest mesecev po redni zapadlosti. § 40. Nepravilna prijava tranzitnega blaga, sprememba vrste ali količine blaga od izdaje tranzitne bolete do izvoza, ponarejanje tranzitnih bolet, pridržavanje takega blaga v mestnem območju in vsaka kršitev predpisov o tranzitnem blagu se more kaznovati po tej uredbi, ne glede na morebitne posledice po kazenskih in drugih zakonih. Ce tranzitna boleta ni bila oddana, je zaračunati mestno trošarino. Sme se pa uvesti preiskava, ako obstoji sum kršitve trošarinskih predpisov ali tihotapstva. Če lastnik izgubi tranzitno boleto, pa je po trošarinskih organih dokazano, da je bilo blago izvoženo, je izdati duplikat bolete, trošarine pa ni zaračunati. IV. Prosta skladišča. § 41. Prosta skladišča so zasebna ali javna skladišča, v katerih se smejo hranili trošarinski predmeti brez plačila trošarine. Prosta skladišča imajo namen olajšati trgovino na mestnem ozemlju. § 42, Prosta skladišča so dvojna: 1. javna, 2. zasebna. Javna prosta skladišča so tista, ki so ustanovljena po zakonu o javnih skladiščih. Vsa druga skladišča so zasebna prosta skladišča. Zasebna prosta skladišča se dele v: 1. prosta skladišča samo za alkoholne pijače (založne kleti), 2. prosta skladišča za alkoholne pijače in za ostale trošarinske predmete. § 43. Prosta skladišča podeljuje mestno poglavarstvo po predhodni odobritvi mestnega sveta na pismeno prošnjo stranke ob pogojih, ki jih smatra v vsakem posameznem primeru za potrebne, da so koristi mestne občine zavarovane. Prosilec za prosto skladišče mora: 1. dokazati, da ima predpisano dovoljenje za obrtno ali trgovsko poslovanje, 2. navesti predmete, ki jih bo shranjeval v prostem skladišču, 3. navesti kraj, kjer bo prosto skladišče, in'dokazati, da prostori ustrezajo predpisom za prosta skladišča, 4. obvezati se, da bo vodil po navodilih mestnega poglavarstva skladiščne knjige tako, da bo vsak čas mogoče ugotoviti stanje trošarinskih predmetov, 5. imeti v skladišču vse potrebne priprave (posode, uteži in mere) za kontrolo blaga, 6. izjaviti, da bo vsak čas pustil trošarinskim organom dostop v prosto skladišče in ostale prostore, ki so v zvezi s prostim skladiščem, da bo dal na razpolago skladiščne knjige, vozne liste in dobavnice radi trošarinske kontrole, 7. položiti predpisano varščino za plačilo trošarine, 8. pristati na morebitno sozaporo skladišča po mestnem poglavarstvu, 9. pristati na stalno trošarinsko kontrolo, ako bi to mestno poglavarstvo zahtevalo, in izjaviti, da bo plačevat za to kontrolo določeno odškodnino, dal na razpolago primerne pisarniške prostore z opremo, priskrbel vse pisarniške potrebščine, skrbel za razsvetljavo in kurjavo, 10. povrniti mestnemu poglavarstvu vse stroške za uradne tiskovine, 11. izjaviti, da se bo ravnal po vseh predpisih, izdanih za prosta skladišča. § 44. Prostori za prosta skladišča morajo: 1. biti zgrajeni iz trde snovi, 2. biti zavarovani zoper požar, 3. imeti zamrežena okna, 4. biti urejeni tako, da imajo samo en izhod, ki se mora zaklepati z dvojno ključavnico, 5. biti ločeni od prodajnega prostora in delavnice. Založne kleti morajo biti po javni poti ločene od točilne kleti. § 45. Ista oseba sme imeti v mestnem območju na raznih krajih več prostih skladišč. Treba pa je, da si izposluje za vsako skladišče posebno dovoljenje. § 46. Pred podelitvijo prostega skladišča si komisija dveh trošarinskih uslužbencev ogleda prijavljene prostore in sestavi komisijski zapisnik na kraju samem; tega mora podpisati tudi stranka. Stranka mora pred lokalnim ogledom prostorov položiti na trošarinskem oddelku za vsakega čla,na komisije komisijsko pristojbino po 50‘— din. § 47. Prosto skladišče se moro podelili stranki, ki ima povprečno v zalogi toliko trošarinskega blaga s trošarinsko stopnjo od 0'50 din navzgor, da znaša trošarina nanje preko 10.000'— din, za trošarinsko blago, na katero znaša trošarinska stopnja pod 0'50 din, pa nad 5.000'— din. V posebnega ozira vrednih primerili more mestni svet dovoliti izjeme. Ako se ob pregledu prostega skladišča ugotovi, da je v prvem odstavku določena povprečna količina padla pod 25#/o in lastnik prostega skladišča no dopolni zaloge v določenem roku, izgubi pravico do prostega skladišča. Za predmete, za katere znaša trošarinska stopnja manj kot 0'05 din, se prosto skladišče ne more podelili. Isto velja za klavno živino, drobnico, prašiče, sveže meso, perutnino, rake in sveže ribe, sveže cvetje ter sveže sadje, razen za jabolka, hruške, pomaranče in limone. § 48. Osebam, ki so bile kaznovane zaradi prestopkov po tej uredbi in od izreka kazni še ni preteklo leto dni, ali Ivi so bile kaznovane zaradi zločinstva ali prestopka iz koristoljubja in od izreka kazni še ni preteldo leto dni, se ne more podeliti prosto skladišče. Isto velja za osebe, ki so v stečaju, poravnavi, pod varuštvom ali skrbstvom. § 49. Prosto skladišče se sme odvzeti: 1. ako je bil lastnik kaznovan po tej uredbi zaradi tihotapstva, 2. ako preneha kateri koli pogoj, pod katerim je bilo prosto skladišče podeljeno, 3. ako se v roku enega leta ob pregledu sktadišča ugotovi presežek ali nedovoljeni primanjkljaj blaga v prostem skladišču. O odvzemu prostih skladišč sklepa mestni svet. § 50. V prostem skladišču se ne smejo hranili trošarinski predmeti: 1. za katere je že plačana trošarina, 2. ki lahko zgnijo ali zavro ter s tem utegnejo škodovati ostalemu blagu v skladišču, 3. za katere se ne plačuje trošarina, 4. ki niso last lastnika prostega skladišča, razen v javnih skladiščih, 5. za katere prosto skladišče ni podeljeno. § 51. Trošarinski predmeti, ki so uvoženi v prosta skladišča s stalno trošarinsko kontrolo, morajo biti prijavljeni na vstopni trošarinski postaji. Ta izstavi tranzitno boleto za prosto skladišče. Uvoznik odda tranzitno boleto trosa rinskemu uslužbencu v prostem skladišču, ki na boleti potrdi prejem blaga in vpiše blago v skladiščne knjige. Vsako količino trošarinskih predmetov, ki kakor koli zapuste prosto skladišče s stalno trošarinsko kontrolo, je prijaviti trošarinskemu uslužbencu v izogib uvedbe kazenskega postopanja, trošarinski organ pa izda plačilno oziroma tranzitno bolelo po napoved: stranke. Posojanje ali zamenjava trošarinskega blaga med prostimi skladišči se sme izvršiti samo po prijavah in izpolnitvi tranzitnih bolet. Blago, uvoženo v prosta skladišča brez stalne troša-rinske kontrole, mora biti prijavljeno na vstopni trošarinski postaji, ki izstavi tranzitno boleto. Lastnik prostega skladišča potrdi prejem blaga na hrbtu tranzitne bolete, tranzitno boleto odda najkasneje v teku 24 ur trošarinskemu oddelku, količino prejetega blaga pa vpiše v skladiščne knjige. Ob izvozu ali iznosu blaga iz prostega skladišča brez stalne trošarinsko kontrolo izda tranzitno boleto lastnik prostega skladišča sam po predpisih za Iranzitno blago ih upoštevajoč določila § 54. te uredbe. Lastniki prostih skladišč plačujejo kontrolno pristojbino po vsakoletni odobreni tarifi in v rokih, ki jih določi mestno poglavarstvo. § 52. Če so trošarinski predmeti, ki se hranijo v prostih skladiščih, pod zaporo katerega koli oblastva, se ne morejo izvoziti oziroma iznesti, dokler ni zanje plačana mestna trošarina. § 53. Če bi zaradi dolgega ležanja predmetov v prostem skladišču grozila nevarnost, da se pokvarijo in bi trošarina presegla njihovo vrednost, sme mestno poglavarstvo te predmete prodati na javni dražbi in iz izkupička pokriti redno trošarino. § 54. Trošarinski predmeti se smejo izvozili oziroma iznesti izven mestnega območja (tranzitirati) v vsaki količini le iz takih prostih skladišč, ki imajo stalno trošarinsko kontrolo, fz ostalili prostih skladišč pa se sme tranzitirati blago le v izvirnih zabojih in posodah, sicer pa samo v količinah nad o kg, v kolikor za posamezne predmete ne odredi mestno poglavarstvo drugače. \ § 55. V prostih skladiščih ni nikomur dovoljeno predelovati trošarinsko predmete, razen v skladiščih žganja, kjer se sme žganje pojačevati, in v skladiščih vina, kjer se sme vršiti potrebno ravnanje za ohranitev vina in pretakanje v steklenice. Če pa se s takim ravnanjem spremeni količina ali predmet ali pri alkoholu jakost, se mora vršiti vedno vpričo trošarinskih organov. § 56. Trošarina na vino, shranjeno v založni kleti, se plača, ko se vino odstrani iz kleti za potrošnjo, najpozneje pa v 24 urah od izkletenja. Če bi se v založni kleti polnile steklenice z vinom, ki je bilo uvoženo v sodu, je to prijaviti trošarinskemu oddelku in je zaračunati trošarino po ustrezni tarifni postavki. To velja tudi za uvoznike vina, ki nimajo založne kleti. Za navadno vino v steklenicah, ki niso trgovsko zaprte, se ta razlika ne zaračunava. V prostih skladiščih se smejo rabiti le pravilno ci-metitirane posode in uteži po zakonu o merah. To pa ne velja za ležake v založnih kleteh. Ležak je sod, ki je vedno na stalnem rnestu in služi samo za shranjevanje. § 58. Trošarinski organi smejo vstopiti v vsa prosta skladišča vsak čas med poslovnimi urami skladišča. Trošarinskim organom je dovoljeno vsak čas med poslovnimi urami popisovati zalogo trošarinskih predmetov v prostih skladiščih, a vedno vpričo lastnika ali njegovega pooblaščenca; le-lega lastnik prostega skladišča mora določiti, ako sam ne prisostvuje, da se izogne kazenskim posledicam. Popis zaloge se zabeleži v skladiščne knjige in se napravi zapisnik o izidu. Ta zapisnik podpiše tudi stranka, ima pa pravico staviti pismeno svoje pripombe. Ako pa zapisnika ne podpiše in ne stavi pripomb, veljajo ugotovitve trošarinskih organov kot pravilne. ' Za primanjkljaje mora stranka plačati trošarino, za previške se pa obremeni v skladiščni knjigi. Ako obstoji sum, da je nastal previšek ali primanjkljaj zaradi neupravičenega vskladiščenja ali iz-skladiščenja ali potrošnje v skladišču samem, se srne uvesti kazensko postopanje, ne glede na posledice po § 49., št. 3., te uredbe. § 59. Kadar smatra mestno poglavarstvo za potrebno, se sme uvesti v prostih skladiščih stalna trošarinska kontrola po sklepu mestnega sveta. Vedno pa mora mestno poglavarstvo uvesti stalno trošarinsko kontrolo, kadar to zahteva stranka. V javnih skladiščih mora biti v vsakem primeru stalna trošarinska kontrola. Stroške za stalno trošarinsko kontrolo nosi lastnik prostega skladišča. Poleg tega nosi vse stroške za primeren prostor za stalno trošarinsko kontrolo, za pisarniško opremo, za pisarniške potrebščine, razsvetljavo, kurjavo itd. V vsakem primeru, tudi ako v prostem skladišču ni stalne trošarinske kontrole, nosi vse stroške kontrole (za registre, tiskovine itd.) lastnik prostega skladišča. § 60. Vsak lastnik prostega skladišča mora prijavljati vskladiščenje in izskladiščenje trošarinskih predmetov po predpisih te uredbe, dalje plačevati redno trošarino, kontrolno pristojbino in morebitne druge, s tem združene stroške in se sploh ravnati po vseh navodilih mestnega poglavarstva, sicer se mu sme prosto skladišče odvzeti. Vsak lastnik prostega skladišča je dolžen voditi skladiščno knjigo po navodilih mestnega poglavarstva in vanjo čitljivo vpisovati vsako vskladiščenje in izskladiščenje blaga. Kdor ne vodi knjig redno in po teh navodilih, se mu sme prosto skladišče odvzeti. Ako predpiše kr. banska uprava ali država za svojo trošarino posebne skladiščne knjige, mora lastnik prostega skladišča voditi skladiščne knjige za mestno trošarino ločeno, ako ni drugače odrejeno. § 61. Mestno poglavarstvo ima pravico vsak čas odrediti sozaporo prostega skladišča po trošarinskih organih. Vendar pa mora v' takih primerih urediti tako, da ne ovira stranke v poslovanju med poslovnimi urami. § 62. Uradne ure za trošarinske postaje v prostih skladiščih so od 1. maja do 31. oktobra od 7. do 19. ure, v drugem času pa od 8. do 18. ure z dveurnim opoldanskim odmorom. Kadar zahteva lastnik prostega skladišča od trošarinskih organov delo izven rednega uradnega časa, plača na trošarinskem oddelku pristojbino din 10'— za vsako začeto uro za vsakega trošarinskega organa. Prve pol ure po preteku uradnega časa se ne upošteva. § 63. Koncem vsakega meseca je lastnik proslega skladišča dolžen javiti trošarinskemu oddelku knjižno zalogo blaga zaradi medsebojne kontrole. Vse nedostatke in razlike je lastnik prostega skladišča dolžen urediti in poravnali. V spornih primerih so odločilni vpisi v knjigah trošarinskega oddelka, ako ne more lastnik prostega skladišča verodostojno dokazati, da so njegovi vpisi pravilni. . § 64. Lastniku prostega skladišča je dovoljeno jemati vzorce trošarinskega blaga iz skladišča. Za te vzorce pa mora plačati mestno trošarino. Lastniku prostega skladišča je dovoljeno trošarinsko blago po potrebi premeščati iz kraja v kraj, da se ne pokvari. Trošarinsko blago mora biti v prostem skladišču zloženo tako, da je pregled vedno mogoč. § 65. Lastnikom prostih skladišč se priznata usušek in kalo po posebnih sklepih mestnega sveta. Primanjkljaj, ki bi nastal med vožnjo od vstopne trošarinske postaje do prostega skladišča, se ne prizna, razen v posebnega ozira vrednih primerih. Ce se trošarinski predmeti v prostem skladišču pokvarijo ali postanejo neporabni in se to uradno ugotovi, se lastnik prostega skladišča za to količino v skladiščni knjigi razbremeni. § 66. Lastnik prostega skladišča mora založiti varščino v višini trošarine na povprečno mesečno zalogo blaga. Varščino je založiti ali v gotovini, ali v hranilnih knjižicah likvidnih denarnih zavodov, ali v garancijskih pismih ali v vrednostnih papirjih po kurzni vrednosti. Le mestni vrednostni papirji se računajo po nominalni vrednosti. Mestno poglavarstvo more delno ali v celoti zaseči založeno varščino, ako lastnik prostega skladišča ne plača dolžnih zahtevkov na poziv mestnega poglavarstva, in obenem zahtevati, da varščino dopolni na določen znesek proti siceršnji izgubi prostega skladišča. V. Proizvajalci trošarinskih predmetov. A. Obfa določila. § 67. V mestnem območju smejo proizvajali trošarinske predmete in uživati ugodnosti proizvajalcev vse osebe, ki izpolnjujejo pogoje in predpise te uredbe in drugih predmetnih zakonov ter predpise, ki jih izda mestno poglavarstvo za proizvajalce na mestnem ozemlju. Ugodnost proizvajalca na mestnem ozemlju podeljuje mestno poglavarstvo po prosti presoji. Trošarinski predmeti, ki se uvažajo v proizvajalne namene in ki zaradi tega spadajo pod nižjo tarifno postavko, so pod kontrolo trošarinskih organov. § 68. Proizvajalec trošarinskih predmetov more biti: 1. kdor plačuje mestno trošarino na surovine in izdelke po odobreni tarifi, vendar pa spada pod trošarin* sko kontrolo, 2. kdor plačuje mestno trošarino na surovine in na polizdelke in je oproščen plačila trošarine na izdelane predmete. Pod točko 1, tega paragrafa spadajo proizvajalci kisa, alkohola, alkoholnih in vseh brezalkoholnih pijač ter kvasa, pod točko 2. pa vsi ostali proizvajalci. B. Dolžnosti proizvajalcev. § 69. Kdor želi proizvajati v mestnem območju trošarinske predmete, mora najkasneje 14 dni pred začetkom proizvajanja zaprositi pri mestnem poglavarstvu za podelitev te ugodnosti in hkrati javiti, katere predmete namerava proizvajati, kje bo imel obratne prostore in iz česa bo predmete proizvajal. § 70. Proizvajalci trošarinskih predmetov so dolžni: 1. da urede in vzdržujejo svoje izdelovalnice, skladišča in ostale poslovne prostore v stanju, kakor je to predpisano za vršitev trošarinske kontrole po zakonu in pravilniku o državni trošarini, s to uredbo in z ostalimi predpisi ter dokažejo, da imajo predpisano obrtno dovoljenje, 2. da vodijo predpisane knjige, iz katerih je mogoče vsak čas ugotoviti količino nabavljenih surovin za proizvodnjo, količino izdelanih predmetov in količino predmetov, danih v promet, 3. da vsak čas dopuste pregled vseh surovin, polizdelkov in izdelkov v vseh prostorih in skladiščih radi trošarinske kontrole, 4. da redno in v roku, ki ga določi mestno poglavarstvo, prijavljajo količine surovin, polizdelkov in izdelkov in plačujejo mestno trošarino, 5. da nosijo vse stroške trošarinske kontrole. § 71. Ugodnost proizvajalca na mestnem ozemlju se sme odvzeti vsakomur: 1. kdor preneha s proizvodnjo, 2. kdor ne pošilja prijav, ali ne plačuje trošarine v osmih dneh po dospelosti, 3. kdor je bil kaznovan po tej uredbi zaradi tihotapstva. § 72. Noben proizvajalec iz točke 1. §a 68. te uredbe ne sme dali v promet v mestnem območju noben predmet, dokler ni plačana mestna trošarina. , § 73. Predmete, za katere je v kontrolne namene predpisano oznakovanje in se dobe brez oznake v prometu v mestnem območju, je smatrati, da so vtihotapljeni in da zanje ni plačana trošarina, če lastnik ne more verodostojno dokazati, da je trošarina plačana. § 74. Vsak proizvajalec iz točke 1. §a 68. te uredbe mora imeti, če je istočasno prodajalec, delavnico oziroma obrtne prostore ločene od prodajuluice. § 75. Za proizvod, ki se da v promet v mestnem območju, plačuje proizvajalec iz točke 1. §a 68. te uredbe mestno trošarino po odobreni tarifi, za uvožene surovine in polizdelke pa po tarifni postavki za proizvajalce, kakor to določi mestni svet v vsakoletnem proračunu. Za izdelke, izdelane v mestnem območju in podvržene mestni tro- šarini, se mestna trošarina ne zaračuna, ako se izvozijo z mestnega območja in ima proizvajalec ugodnost prostega skladišča. C. Nadzor nad proizvajalci. § 76. Proizvajalcem na mestnem ozemlju, ki izdelujejo trošarinske predmete, omenjene pod točko 1. §a 68. te uredbe, more mestno poglavarstvo' dati ugodnost prostega skladišča ob pogojih, ki jih 'določa ta uredba za prosta skladišča. Mestno poglavarstvo ima pravico kontrolirati vsako proizvodnjo trošarinskih predmetov v mestnem območju. Zato more po svoji uvidevnosti nastaviti pri proizvajalcu stalno trošarinske kontrolo pod pogoji, ki so navedeni v tej uredbi za prosta skladišča, ali zahtevati sozaporo prostorov, ali sicer po svoji uvidevnosti nadzirati proizvodnjo. Zato mora proizvajalec prijaviti trošarinskemu oddelku čas (uro), kdaj začne proizvodnjo in kdaj neha. Mestno poglavarstvo ima v svrho kontrole pravico vse stroje in proizvajalne naprave zapečatiti za čas, ko se proizvodnja ne vrši, pri tem pa je upoštevali želje stranke v okviru te uredbe, da proizvodnja ne trpi. Delovni čas trošarinske kontrole pri vseh proizvajalcih traja od 1. maja do 31. oktobra od 7. do 19. ure, v ostalem času pa od 8. do 18. ure, z dveurnim opoldanskim odmorom. Kadar proizvajalec zahteva, naj se kontrola vrši izven rednega uradnega časa, mora plačati mestnemu poglavarstvu za izredno delo trošarinskega organa pristojbino po din 10'— za vsako začeto uro, ne glede na značaj proizvodnje in čin kontrolnega organa. Odškodnina za prekourno delo pripada v celoli organu, ki je kontrolo vršil, proizvajalec pa jo plača pri blagajni trošarinskega oddelka. § 77. Trošarinski kontrolni organi so upravičeni zahtevati vsak čas med poslovnimi urami pregled vseh surovin, polizdelkov in izdelkov v vseh prostorih in skladiščih ter pregled knjig, pri tem pa so dolžni najstrože varovali poslovno tajnost. Ako se ob reviziji ugotovi primanjkljaj, mora proizvajalec zanj plačati mestno trošarino. Ako se pa ugotovi previšek, se zanj stranka obremeni v skladiščni knjigi. Za prekomerne previške in primanjkljaje se sme uvesti kazensko postopanje. Ako vrši pri proizvajalcu kontrolo državni finančni organ, rabijo podatki o proizvodnji in prometu, ki jih da državni finančni organ, kot osnova tudi za plačilo mestne trošarine. Pa tudi v takem primeru imajo mestni trošarinski organi pravico kontrole v poslovnih prostorih, če smatrajo to za potrebno z ozirom na koristi mestne občine. § 78. V primerih, kjer se ne more kontrolirati proizvodnja trošarinskih predmetov, je mestno poglavarstvo upravičeno na osnovi praktičnih opazovanj in po morebitnem zaslišanju sodnih izvedencev na stroške drnnke določiti približno količino izdelanih trošarinskih predmetov in na tej osnovi odmeriti mestno trošarino. § 79. Določita, ki veljajo za popis zaloge v prostih skladiščih, veljajo v celoti tudi za popis zalog pri proizvajal- cih. V spornih primerih so odločilni vpisi v knjigah trošarinskega oddelka, ako ne more stranka verodostojno dokazati, da so ti vpisi napačni. Č. 1’avSaliranjo. § 80. Mestno poglavarstvo more na prošnjo ljubljanskih proizvajalcev in trgovcev odmeriti tudi pavšalno plačevanje trošarine na surovine, polizdelke in izdelke ali pa tudi samo na izdelke. Pa še v takih primerih je proizvajalec dolžen sporočati trosarinskemu oddelku uvoz in porabo ter prodajo surovin, polizdelkov in izdelkov. Pavšal se plačuje mesečno naprej. V kritje plačila pavšalno odmerjene trošarine sme mestno poglavarstvo zahtevati varščino. D. Proizvodnja posameznih predmetov. § 81. Špirit se sme na ozemlju mestne občine proizvajati le v tovarnah, ki imajo za to potrebno dovoljenje od pristojnega oblastva. Za izdelani špirit, ki se potroši na mestnem ozemlju, mora tvornica takoj plačati mestno trošarino, za špirit pa, ki ga tvornica proda izven mestnega ozemlja, izdaja tranzitne bolele in postopa z njim kakor s tranzitnim blagom. Na surovine za izdelavo špirita se pobira mestna trošarina po tarifni postavki za proizvajalce. Vsa določila prejšnjega odstavka veljajo tudi za tovarne žganja in kisa. Za žganje se smatra destilat drozge in koščičastega' sadja z enim ali več zrni, ali sadja, katerega plod je jagoda, nadalje destilat vinskega mošta, brozge ali drozge, korenin, dinj, buč in medice. Žganje je zavezano plačilu mestne trošarine ne le takrat, kadar se proizvaja za prodajo, ampak tudi takrat, kadar ga proizvajajo zasebniki iz lastnih ali tujih surovin za lastno uporabo. Zato je vsakdo, ki na ozemlju mestne občine kuha žganje iz kakršnih koli — lastnih ali tujih surovin — dolžen prijaviti kuho žganja v 24 urah pred začetkom kuhe mestnemu poglavarstvu in za žganje plačati mestno trošarino. Mestna trošarina, plačana za surovine, se v tem primeru ne upošteva, ako proizvajalec ne uživa kake ugodnosti za kuho žganja že po posebnem dovoljenju mestnega poglavarstva. Proizvajalci alkoholnih pijač, ki začnejo delo brez prijave trošarinskeinu oblastvu, se kaznujejo, i. s. prvikrat z din 500'—, v ponovnem primeru pa z din 1.000'—. Razen tega se jim odvzame izdelano blago z vsemi predmeti in pripravami za proizvodnjo in služi vse to kot jamstvo za plačilo trošarine in kazni. § 82. Za denaturirani špirit veljajo ista določila glede mestne trošarine kakor za špirit vobče. § 83. Za špirit, ki se uporablja za izdelavo kisa, se plača trošarina po tarifni postavki za proizvajalce, na kis se pa plača trošarina kot na izdelek po toč. 1. §a 08. te uredbe. Uporaba špirita za kis in izdelovanje kisa na mestnem ozemlju sta pod kontrolo trošarinskega oddelka. Za vino, ki se denaturira za izdelavo kisa, se zaračuna mestna trošarina po tarifni postavki za proizvajalce, že plačana trošarina za vino se pa stranki na prošnjo povrue. * § 84. Če se proizvajajo na mestnem ozemlju kateri koli drugi predmeti iz špirita, se za špirit zaračunava mestna trošarina po tarifni postavki za proizvajalce, če ima proizvajalec predpisano dovoljenje od mestnega poglavarstva, sicer se zaračuna redna trošarina na špirit, ki se pri odmeri trošarine na proizvod ne upošteva. Plačati je tudi trošarino za proizvode špirita po odobreni tarifi, v kolikor ta za posamezne predmete ne določa drugače. Predmeti, ki se proizvajajo na mestnem ozemlju iz špirita v zasebne namene, so prosti plačila mestne trošarine, proizvajalcem se pa no vrne plačana trošarina na surovine. § 85. Za pivo, ki se vari na mestnem ozemlju, se pobira mestna trošarina po vsakoletni odobreni tarifi, ko se pivo izskladišči za porabo na mestnem ozemlju. Če se pa pivo izvaža iz mestnega območja, je postopati z njim kakor s tranzitnim blagom. Depoti za pivo se smatrajo za prosta skladišča. Izdelovanje piva in depoti so pod trošarinsko kontrolo. Na surovine za izdelavo piva se pobira mestna tro-r šariua po odobreni tarifi oziroma po tarifni postavki za proizvajalce. § 8G. Izdelovanje mesnih izdelkov na mestnem ozemlju ni pod trošarinsko kontrolo, nanje se pobira mestna trošarina samo ob uvozu. To pa ne velja za one industrijske obrate, ki imajo pravico klati živino v lastnih klavnicah. Ti obrati so pod trošarinsko kontrolo, ki jo izvršuje mestno poglavarstvo po načinu, ki velja za ostale proizvajalce. Tak proizvajalec plača vse davščine, navedeno v toč. 1. c) v pripombah k tarifi za mestno trošarino —> uvoznino, ima pa pravico do prostega skladišča. § 87. Pod trošarinsko kontrolo ni izdelovanje pekovskih in medičarskih izdelkov. Trošarina se pobira na surovino 1)0 odobreni tarifi. Pač pa je pod trošarinsko kontrolo Izdelovanje predmetov iz čokolade, kave in kanditnega blaga. Na povrtnino, okopavine, na poljske pridelke in sadje, ki zraste na mestnem ozemlju, se mostna trošarina ne pobira. • § 88. Za izdelovanje drugih predmetov, ki jih la uredba ne omenja, veljajo splošna določila za proizvajalce na mestnem ozemlju, ako mestni svet no sklene drugače. .VI. Trošarinska kontrola. A. Splošno. § 89. Trošarinska kontrola obsega celokupnost vseh predpisov in postopkov, katerih namen je, da se prepreči kakršno koli prikrajšanje mestne trošarine. Trošarinska kontrola obsega vse mestno ozemlje. § 90. Vse trošarinsko blago, uvoženo v mestno območje ali izdelano na mestnem ozemlju, spada pod kontrolo trošarinskega oddelka. Pod trošarinski nadzor spadajo vse osebe, ki uvažajo ali vnašajo v meslno območje trošarinske predmete, dalje prodajalci, trgovci in proizvajalci trošarinskih predmetov na mestnem ozemlju, kakor tudi vsi njihovi-poslovni prostori, skladišča in delavnice, dalje vse surovine, polizdelki in izdelki. Trošarinski organi so upravičeni preiskovati ob uvozu ali vnosu, izvozu ali iznosu blaga vsa vozila, vse tovore in prtljago potnikov kakor tudi sumljive osebe. Zenske osebe smejo preiskovati samo ženske. Preiskava oseb se sme izvršiti le v uradnih prostorih in to v primeru, če je upravičen sum, da stranka kaj prikriva, če kljub pozivu ne prijavi blaga ali ne pokaže predmetov. Uvoz alkoholnih pijač, v nočnem času ni dovoljen brez posebnega poimenskega dovolila, prevoz teh pijač pa je dovoljen le v spremstvu trošarinskih organov. Prevažanje alkoholnih pijač je dovoljeno le v cimen-tiranih posodah. § 02. Trošarinskim organom je dopusten dostop v vse poslovne prostore in skladišča v poslovnih urah. Nadalje jim gre pravica, pregledati blago v proizvajalnicah in skladiščih, vpogleda v skladiščne knjige, tovorne liste in dobavnice, v katere se vknjižujejo in na podlagi katerih se vknjižujejo dobave ali prodaja trošarinskih predmetov. § 03. Vsa prevozna podjetja so dolžna dovoliti trošarinskim organom pregled svojih knjig o uvoženem trošarin-skem blagu in dati vsak čas potrebne podatke o uvozu trošarinskih predmetov. 2elezniški in poštni uradi so dolžni dati na zahtevo mestnemu poglavarstvu vse podatke, da se more ugotoviti, kakšno trošarinsko blago, v kakšni količini, za katero osebo oziroma podjetje je dospelo na mestno ozemlje. § 94. Ce obstoji upravičen sum, da je bilo uvoženo ali vneseno na mestno ozemlje trošarinsko blago, ki ni bilo prijavljeno, se sme na mestnem ozemlju zasledovati, ne glede na to, ali je bilo določeno za uporabo na mestnem ozemlju ali za prevoz preko mestnega ozemlja. V takem primeru je zasačeno blago obdariti kot za potrošnjo na mestnem ozemlju in se sme uvesti kazensko postopanje. Da so v takem primeru blago izsledi in doženejo odgovorne osebe, se sme izvršiti po potrebi hišna preiskava. § 95* Hišna preiskava se sme izvršiti le na podlagi pismenega odloka predsednika mestne občine. Preiskava stanovanj in drugih prostorov se sme izvršiti samo, če je zadosti osnovana domneva, da se najdejo predmeti, ki utegnejo biti važni zaradi neplačila trošarine, ali da se razkrijejo sledovi tihotapstva. Pred preiskavo je stranki vročiti odlok predseduika mestne občine. Hišno preiskavo morata izvršiti najmanj dva trošarinska uslužbenca, eden od njih mora biti uradnik. Na zahtevo stranke morala hišni preiskavi prisostvovali dva državljana. Hišna preiskava se sme izvršiti le podnevi, ne prekine §e pa, če je y teku preiskave nastopila noč. Hišni preiskavi stanovanj in ostalih prostorov prisostvuje lastnik oziroma najemnik stanovanja oziroma ostalih prostorov; če tega ni, njegov pooblaščenec, če pa tudi tega ni, kdo izmed odraslili domačinov. Hišno preiskavo je izvršiti čim mirneje in dostojneje; upoštevati je dobro ime osebe in strogo varovati vse zasebne tajnosti. S silo se smejo odpreti prostori in shranila le, če stranka ne nudi možnosti za odpiranje. Ce se ob preiskavi zaplenijo predmeti, spisi ali računi, je treba gledati na lo, da za vsebino ne zvedo neupravičene osebe. O preiskavi je sestavili takoj zapisnik, podpiše naj ga tudi stranka. § 96. Preiskovanje lovorov se mora izvršiti po štetju kosov (zunanje preiskovanje) in po količini, vrsti in kakovosti blaga (notranje preiskovanje). Spravila smejo trošarinski uslužbenci odpreti kolikor iri kadar je potrebno za ugotovitev kakovosti blaga ali drugih okoliščin za pravilno zaračunanje trošarine. Necimentirane posode je takoj na vstopni trošarinski postaji izmeriti in ugotoviti količino vsebine, v posebnih primerih pa posode zapečatiti radi pregleda na domu. § 97. Ce se pri pregledu ugotovi, da se strankina napoved ne ujema z dejanskim stanjem, ali če se pri tranzitnem blagu ugotovi, da se je zmanjšala količina ali spremenila kakovost blaga, se sme uvesti kazensko postopanje. Ce se je količina ali kakovost pri tranzitnem blagu spremenila, je obdačiti vse blago, plačana trošarina se ne povrne. V posebnega ozira vrednih primerih je obdačiti le razliko med blagom, vpisanim na boleti in dejansko izvoženim. § 98. Na vseh ljubljanskih kolodvorih je potnikom izhod dovoljen le pri izhodu, kjer je postavljena trošarinska postaja. Vsak potnik je dolžen prijaviti vrsto in količino trošarinskih predmetov, ki jih nosi sam ali kd0 drugi zanj. Ako nastanejo dvomi glede pravilnosti prijave, ako ima stranka večjo količino blaga ali alkoholne pijače,’ ali ako ima tranzitno blago, mora počakati, da se odpravijo stranke, ki takega blaga nimajo. Vobče pa morajo trošarinski organi odpravljati stranke na kolodvorih kar najhitreje. Tovorno blago, ki je podvrženo plačilu mestne trošarine in je uvoženo po železnici, morajo stranke prijavljati pri trošarinskih postajah, ki so postavljene v la namen. Z blagom se postopa kakor na ostalih Irošarin-skih postajah. Dokler je blago na kolodvorskem ozemlju, se smatra, da ni uvoženo. Ce se tako blago pošilja dalje po železnici, ga ni treba prijavljati trošarinskim organom. § 99. Za osebe, ki stanujejo v kolodvorskih poslopjih in za železniške uslužbence veljajo glede prijave blaga in plačila trošarine splošna določila te uredbe. § 100. Blago, ki se uvaža v mesto na čoln ih ali na splavih, se sme iztovarjati samo na prostorih, za to določenih, ter se mora prijavljati za to določenim trošarinskim postajam, sicer se smatra, da je podan povod za kazensko postopanje. § 101. Za pregledovanje poštnih pošiljk so postavljeni trošarinski organi na pošti. Ti organi izstavljajo plačilne bolete za plačilo trošarine in te bolete oddajajo poštni upravi; le-ta pobere trošarino po svojih organih in jo obračunava s trošarinskim oddelkom mesečno. Trošarino je odmeriti na podlagi poštne spremuice ali pregleda blaga. Pošiljke, ki jih trošarinski uslužbenci označijo kot nepregledane in na katerih je napisano, da jih lastnik pred prihodom trošarinskih organov ne sme odpreti radi ugotovitve vrste blaga, morajo ostati nedotaknjene do prihoda trošarinskih uslužbencev. Odpiranje takih pošiljk pred prihodom trošarinskih uslužbencev more veljati kot povod za uvedbo kazenskega postopanja. Ako pa trošarinski uslužbenec ne pride v teku 6 ur, sme stranka brez njega odpreti pošiljko. Ako pa stranka odpre pošiljko pred določenim terminom, nima pravice zahtevati povračila plačane trošarine po uradni odmeri. § 102. Za olajšanje trošarinske kontrole in kot dokaz, da je mestna trošarina plačana, rabi: 1. uradno potrdilo o plačani trošarini (plačilna boleta), 2. za predmete, nabavljene v mestnem območju, potrdilo o plačani trošarini ali pa račun, na katerem je označeno, da je mestna trošarina plačana, 3. za predmete, za katere je predpisano ozuakovanje, ta oznaka. Predmete, obliko in način oznakovanja predpiše mestno poglavarstvo. 4 § 103. Trošarinski predmeti, ki se najdejo na mestnem ozemlju brez oznake in za katere je predpisano trošarin-sko oznakovanje, veljajo za vtihotapljene, v kolikor stranka ne dokaže verodostojno, da je zanje trošarina plačana. Trošarinski predmeti, ki se najdejo v mestnem območju brez potrdila, da je mestna trošarina plačana, veljajo za vtihotapljene, ako stranka verodostojno ne dokaže, da je mestna trošarina plačana. Ako stranka dokaže, da je nezatrošarinjeno blago kupila v mestnem območju pri zakonitem prodajalcu, se sme uvesti kazensko postopanje proti prodajalcu. Ako pa je stranka kupila blago od nezakonitega ali neznanega prodajalca, odgovarjata za neplačilo trošarine in kazni prodajalec in kupec, ako pa je prodajalec neznan, samo kupec. B. Posebni ukrepi. § 104. Mestno poglavarstvo sme po svoji uvidevnosti ali po odredbi drugih oblastev zahtevati pri uvozu potrdilo o izvoru za trošarinske predmete, glede katerih je to potrebno. § 105. Blago, ki je bilo uvoženo na podlagi potrdila pristojnega oblastva za vojaške edinice, pa ga te iz kakršnih koli vzrokov ne sprejmejo, mora stranka prijaviti radi obdačitve. Za prijavo odgovarjata lastnik blaga in uslužbenec .vojaške edinice. / VII. Zastaranje. § 106. Naknadno pobiranje trošarine zastara v petih ldtih od dne, ko jo Je bilo treba plačati ali prijaviti trošarinske predmete radi plačila trošarine. VIII. P o v ra Č i la mestne trošarine. § 107. Mestna trošarina, plačana na kateri koli osnovi te uredbe, se povrne na pismeno prošnjo osebe, ki je trošarino plačala, ako se ta prošnja vloži v roku 6 mesecev od dne plačila: 1. ako se uradno ugotovi, da se je nepravilno uporabila višja tarifna postavka in je zaradi tega stranka preveč plačala, 2. ako je bila plačana mestna trošarina na mestne trošarine oproščene ali nezavezane predmete, 3. ob denaturiranju predmeta, ako je bila trošarina na nov proizvod ali surovino plačana. Prošnjo je vložiti v roku 6 mesecev od dne izvršenega denaturiranja. Oe je potrebna analiza, se izvrši na stroške stranke, 4. za trošarinske predmete, ki se uvozijo v mestno območje, pa naročniku ne ustrezajo, ob pogoju, če naročnik v roku 60 dni od dne uvoza vrne take predmete pošiljatelju, 5. v posebnega ozira vrednih primerih, ako pismeni prošnji ugodi mestni svet. Zoper to odločbo mestnega sveta ni dopustno nikako pravno sredstvo. Mestna trošarina se povrača v gotovini in v zakonitem denarju. Povračajo se le zneski nad 10 — din z odbitkom 10% na račun manipulacijskih stroškov. Vse to pa ne velja za pogrešno zaračunane zneske. O povračilih odloča mestno poglavarstvo, v kolikor ni določeno drugače, in sicer v roku 60 dni od dne, ko je bila vložena prošnja. Stranka mora prošnji priložiti uradno potrdilo o plačani trošarini in zadostne dokaze, da ima pravico do povračila. Zoper odločbo mestnega poglavarstva je dopustna v 15 dneh od dne vročitve omenjene odločbe pritožba na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani. Omenjeno pravno sredstvo se vlaga pri mestnem poglavarstvu. 1 § 108. V sporih glede plačila mestne trošarine sploh ali glede uporabe poedine tarifne postavke se sme uvesti na pismeno prošnjo stranke preiskava o pravilnosti odmere, plačila in postopanja. Uvedba in tok postopka ne zadržujeta plačila odmerjene trošarine. Za postopanje po tem paragrafu veljajo predpisi prejšnjega paragrafa. § 109. Prošnje za povračilo mestno trošarine so oproščene plačila državne in mestne takse, ako so utemeljene. Ako se ugotovi, da je prošnja neutemeljena, mora stranka doplačati ustrezne takse za prošnjo, priloge in rešitev. § 110. O izvršenih povračilih vodi trošarinski oddelek poseben seznam. IX. T r o S a r i n s k e kazni. V. Trošarinska kazniva dejanja in kazni. § 111. Za trošarinska kazniva dejanja se smatrajo: 1. tihotapstvo, 2. kršitev predpisov te uredbe in naredb mestnega poglavarstva, izdanih v okviru te uredbe. a) T i h o la p e t v a. § 112. Za tihotapstvo velja vsako zadržanje, ki povzroči ali meri na prikrajšanje plačila mestne trošarine. Zlasti je šteti za tihotapstvo: 1. če se vnesejo ali uvozijo trošarinski predmeti v mestno območje mimo trošarinskih postaj brez prijave in plačila mestne trošarine, v kolikor ta uredba ali predpisi, izdani na njeni podlagi, ne določajo drugače; 2. če se vnesejo ali uvozijo trošarinski predmeti v mestno območje po potih, kjer ni trošarinskih postaj; il. če se trošarinski predmeti trošarinskemu organu ne prijavijo, pa se zalotijo ob pregledu; 4. če se trošarinski predmeti iz prostih skladišč ali iz poslovnih prostorov proizvajalcev iznesejo, ali izvozijo, ali dajo kakor koli v promet ali potrošnjo brez prijave in plačila mestne trošarine; 5. če se kdo izogne plačilu mestne trošarine s tem, da vnese ali uvozi trošarinske predmete kakor koli skrivaj; fi. če se ugotovi v prostih skladiščih in pri proizvajalcih trošarinskih predmetov primanjkljaj, ki presega priznani usušek ali izgubek; 7. če se vsebina poštne pošiljke na poštni spremnici nepravilno označi; S. če se trošarinski predmeti, ki so po kakršni koli osnovi oproščeni plačila mestne trošarine, uporabijo v druge namene, ne pa v tiste, zaradi česar so bili oproščeni; 9. če se trošarinska oznaka, ki je bila že uporabljena, ponovno uporabi; -10. če se pri trošarinskih predmetih, ki se trošarinijo po vrednosti, ta pri prijavi očividno napačno označi. § 113. Storilci kaznivega dejanja tihotapstva se kaznujejo z denarno kaznijo v enkratnem do petkratnem znesku redne mestne trošarine na vtihotapljene trošarinske predmete: Poleg tega morajo plačati redno mestno trošarino na omenjene predmete. Ce se izvrše poleg tihotapstva še druga dejanja, kazniva po kazenskih zakonih, se izreče kazen zaradi tihotapstva neodvisno od kazni za omenjena dejanja, ki jih izreko pristojna oblastva. § 114. Nepoznanje ali nepravilno pojmovanje trošarinskih predpisov ne izključuje kazenske odgovornosti. V upoštevanja vrednih primerih pa sme mestno poglavarstvo odmeriti manjšo kazen. § 115. 'tihotapljeno trošarinsko blago, vozilo in spravilo se zapleni in rabi v prvi vrsti za plačilo reijne mestne trošarine in denarne knzui s pripadki, ne glede na to, kdo je lastnik blaga, in ne glede na to, kdo je storilec tihotapstva, To ne posega v regresne pravice lastnika nasproti obsojencu. § 116. Trošarinski predmeti, vozila in spravila, ki so bili zaplenjeni, se izročijo stranki ali njenemu pooblaščencu v prosto razpolaganje, brž ko plača ali založi v gotovini ustrezno vsoto za redno trošarino in denarno kazen s pripadki. Če gre za živo in pokvarno blago, ga sme mestno poglavarstvo takoj prodati, denar pa se založi do končne rešitve v blagajni trošarinskega oddelka. Ko je postopek končan, oziroma ko postane odločba pravnomočna, se pokrijejo iz tega denarja zahtevki mestnega poglavarstva, morebitni preostanek pa se izroči lastniku najkasneje v treh mesecih od dne, ko je bil postopek končan. Ako lastnika blaga ni moči najti oz. je neznan, se blago proda, iz denarja pa se pokrijejo zahtevki mestnega poglavarstva. Ostanek se po preteku treh mesecev izroči mestnemu ubožnemu zakladu. Zaplenjeni1) blago se proda na javni dražbi, v kolikor za manjšo količino mestno poglavarstvo v posameznih primerih ne odredi drugače. § 117. Ce izvrši tihotapstvo več oseb, plačajo redno mestno trošarino nerazdelno (solidarno), na denarno kazen se pa obsodijo vsak posebej po stopnji njih kazenske odgovornosti. Kakor storilec se kaznujejo načeloma tudi na-snovatelj, pomočnik in prikrivalec ter razpečevalec vtihotapljenih trošarinskih predmetov in druge udeležene osebe, vendar se smejo po okolnostih kaznovati mileje. § 118. • Ako se izvrši tihotapstvo po prevoznikih, voznikih, pooblaščencih ali uslužbencih lastnika vtihotapljenega blaga, odgovarja za plačilo mestne trošarine in odmerjene kazni s pripadki lastnik omenjenega blaga, ne glede na to, ali je na tihotapstvu udeležen oz je zanje vedel ali ne. To ne posega v njegove regresne [travice do obsojenca. Ako se vtihotapljeno blago ni zaseglo, odgovarja za plačilo redne mestne trošarine in denarne kazni s pripadki poleg oseb, omenjenih v § 117., lastnik omenjenega blaga, ne glede na to, kdo je izvršil tihotapstvo. S 119. Ako je lastnik vtihotapljenega blaga družba ali korporacija, odgovarja v smislu zgoraj omenjenih predpisov ona, ne glede na to. kdo je dejanski storilec. § 120. Denarna kazen se zviša za 50°/o: 1. ob ponovnem tihotapstvu, ako se izvrši pred pretekom enega leta od dne storitve; 2. če je tihotapstvo izvršeno po sončnem zahodu, a pred sončnim vzhodom. § 121. Otroci, mlajši mladoletniki in nevračunljive osebe se ne kaznujejo. Pač pa so za trošarinska kazniva dejanja, storjena po njih, odgovorni njih starši oziroma osebe, ki jih vzdržujejo ali pod katerih neposrednim nadzorstvom so, ako so vedeli za ta dejanja. Te osebe odgovarjajo ob pogojih prejšnjega odstavka tudi za plačilo denarne kazni s pripadki in redne mestne trošarine za osebe, ki so starejši mladoletniki, v kolikor ni mogoče teli zneskov izterjati od dejanskih obsojencev. § 122. Ce se vtihotapljeno trošarinsko blago nikakor ne more zaseči, se sme izreči kazen po § 113. samo, če so se ugotovile točna količina in kakovost blaga in kazenska odgovornost. Ce se količina in kakovost blaga nista mogli ugotoviti, tihotapstvo in kazenska odgovornost pa sta dokazana, se odmeri samo denarna kazen v okviru od din 50'— do din 10.000'—. § 123. Denarne kazni se ob neizterljivosti spremenijo v zaporno kazen. Za vsakih din 50 — kazni se računa 1 dan zapora. Zapor se prestaja na stroške mestne občine v zaporih mestnega poglavarstva, kolikor ni odrejeno drugače, in sme trajati najmanj 1 dan in najdalj leto dni. Zneski, manjši od din 50'— in ostanki večjih denarnih kazni, manjši od din 50’— se računajo kot polnih din 50'—. b) Kršit v e. § 124. Za kršitev predpisov te uredbe in naredb mestnega poglavarstva, izdanih na podstavi te uredbe, se smatrajo vsa trošarinska kazniva dejanja, ki se ne morejo smatrati kot tihotapstvo. § 123. Proizvajalci, prodajalci in trgovci s trošarinskimi predmeti, kakor tudi vse druge osebe se kaznujejo za kazniva dejanja, omenjena v prejšnjem paragrafu, kolikor ni določeno drugače, v denarju od din 20'— do din 500'—. § 12G. Osebe, ki bi zabranile trošarinskim organom pregled svojih poslovnih prostorov, se kaznujejo s kaznijo, omenjeno v prejšnjem paragrafu. B. Trošarinski kazenski poslopek. § 127. Trošarinska kazniva dejanja preiskuje trošarinski oddelek, odločbe pa izdaja predsednik mestne občine v skladu z določili § 06. zakona o mestnih občinah. § 128. Kazen so odmerja po skrbni presoji vseli okolnosti v okviril, podanem v § 113. § 129. Za postopanje glede trošarinskih kaznivih dejanj veljajo predpisi to uredbe, kolikor pa ti no zadostujejo, je subsidiarno uporabljati predpise, po katerih postopajo občinska oblastva, in načela zakona o sodnem kazenskem postopanju, kolikor narava trošarinskega kazenskega postopanja ne zahteva drugače, § 130. Nihče ne sme bili kaznovan, dokler ni bil pristojno zaslišan ali zakonito pozvan, naj se brani. Ce se stranka kljub dvakratnemu pozivu ne odzove k zaslišanju brez tehtnega opravičila, se sme kaznovati brez zaslišanja. § 131. Kazniva dejanja tihotapstva zastarajo po preteku enega leta od dne izvršitve, ostala kazniva dejanja pa v 6 mesecih od dne izvršitve. Denarne kazni in ostali zahtevki mestnega poglavarstva zastarajo v petih letih od dne, ko postanejo izvršni, Zastarevanje se prekine z vsakim dejanjem oblastva, ki je naperjeno zoper stranko zaradi preganjanja. Ako stranke ni moči najti ali zaslišati, se zastarevanje zadrži, dokler ovire ne odpadejo. Zastaranje se upošteva uradoma. § 132. Redne mestne davščine se v odločbi odmerjajo vedno po tarifi, ki je veljala ob času, ko jo nastala obveznost plačila teh davščin. § 133. Spravilo, ki rabi izključno ali očividno za izvrševanje trošarinskih kaznivih dejanj, se sme odvzeti in se ne povrne kljub plačilu vseh zahtevkov mestnega poglavarstva. Ti predmeti se smejo prodati ter izkupiček oddali mestnemu ubožnemu zakladu, kolikor se v vsakem posameznem primeru ne odredi drugače. § 134. Ako stranka prijavi ali razkrije trošarinsko kaznivo dejanje, se kazensko postopanje zoper njo ne uvede, ako je na dejanju udeležena, ne moro pa se koristiti z ugodnostmi § 144. te uredbe. § 135. Pri trošarinskih kaznivih dejanjih tihotapstva se vsak nadaljnji postopek ustavi in izda odločba na podlagi pripoznanja (odpustna izjava), če stranka popolnoma prizna svoje dejanje, se odpove vsaki pravici do pravnih sredstev in plača< takoj ali — na prošnjo — v obrokih redno mestno trošarino in denarno kazen ter takso po tar. post. 229. zakona o taksah. Veljavnost odpustne izjave je vezana na svojeročni podpis stranke. Odločbe na podlagi pripoznanja (odpustno izjave) izdajajo trošarinski oddelek mestnega poglavarstva in vodje trošarinskih postaj v okviru pooblastila. V primerih, ko izdajajo odločbo na podlagi pripoznanja vodjo trošarinskih postaj, podpišeta odločbo poleg stranke vodja postaje in še en trošarinski uslužbenec kot priča. Taka odpustna izjava je za stranko obvezna takoj po podpisu, trošnrin-ski oddelek pa sme odmerjeno kazen po izvedeni preiskavi spremeniti po svobodni oceni. Tudi pri izdaji odločbe na podlagi pripoznanja jo upoštevati določila § 120. § 136. Določila prejšnjega paragrafa veljajo smiselno tudi pri kaznovanju kršitev predpisov to uredbo in naredb mestnega poglavarstva, izdanih v okviru te uredbe (§ 111., toč. 2.), § 137. V primerili neznatnih trošarinskih kaznivih dejanj smejo vodje trošarinskih postaj poleg plačila redne mestne trošarine odmeriti brez izstavitve odpustne izjave na posebno plačilno boleto primerno doplačilo v okviru pooblastila, danega od mestnega sveta. § 138. Mestno poglavarstvo sme iz tehtnih razlogov obsojencu dovoliti odplačevanje denarnih zneskov, ki jih mora plačati, v obrokih. Ako na dvakratni poziv ne plača dogovorjenega obroka in se mu plačevanje ne odloži še nadalje, se mu ugodnost obročnega plačevanja odvzame. § 139. Za zaprisego prič in izvedencev se naprosi pristojno okrajno sodišče. Zaprisegi lahko prisostvuje uradnik tro-šarinskega oddelka. C. Pravna sredstva. § 140. Zoper odločbo predsednika mestne občine glede trošarinskih kršitev (§ 124. uredbe o mestni trošarini) je dopustna v 15 dneh od dne vročitve pritožba na kraljevsko bansko upravo dravske banovine. Zoper odločbo predsednika mestne občine glede trošarinskih tihotapstev (§ 112. uredbe o mestni trošarini) je dopustna v 15 dneh od dne vročitve pritožba na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani. V vseh ostalih primerih veljajo glede ugovorov in pritožb določila § 143. zakona o mestnih občinah. § 141. Pravna sredstva se vlagajo pri prvostopnem oblastvu; to jih pošlje s pripadajočimi spisi naslovnemu oblastvu. Novi razlogi se smejo v pravnih sredstvih navajati le v toliko, v kolikor jih stranki ni bilo mogoče preje navesti, ker so šele kasneje uastali ali se odkrili. § 142. Rok za izpolnitev denarnih obveznosti znaša 15 dni in začne teči od dneva, ko je odločba postala pravnomočna. § 143. Obnova postopka je dopustna ob pogojih, ki jih predpisuje zakon o sodnem kazenskem postopku. Predlog za obnovo se mora vložiti na mestnem poglavarstvu v roku enega leta od dne, ko je postala odločba pravnomočna. Obnova je dopustna tudi v primeru izdaje odločbo na podlagi pripoznanja (odpustna izjava), vendar le uradoma. C. Razdelitev denarnih kazni. § 144. Denarne kazni zaradi trošarinskih kaznivih dejanj, plačane na podlagi pravnomočne odločbe ali na podlagi odpustne izjave (§§ 111., toč. 1., 2.; 135.), se razdele, in sicer: */* s® izroči skladu za reorganizacijo trošarinske službe, '/» se izroči ovaditelju in V* zalotilelju oziroma izsleditelju. Ce je ovaditelj in izsleditelj oziroma zalotitelj ena in ista oseba, se mu od plačane kazni izročita dve tretjini. Ce je ovaditelj in izsleditelj oziroma zalotitelj organ finančne kontrole, se izroči ‘/s skladu finančne kontrole Če ovaditelja ali zalotitelja ob pravnomočnosti odločbe ni mogoče najti ali če noče sprejeti denarja, je znesek izročiti skladu za reorganizacijo trošarinske službe. Denarne kazni razdeli predsednik mestne občine. X. Organizacija trošarinske službe. A. Trošarinski oddelek. § 145. Vse posle mestne trošarine in drugih posrednih davščin mestne občine (uvoznine, tržnine, sejmarine, tehtnine itd.) opravlja trošarinski oddelek mestnega poglavarstva. § 146. V področje trošarinskega oddelka mestnega poglavarstva spadajo predvsem tile posli: a) da po svojih organih pobira mestne davščine, omenjene v § 145. te uredbe in jih sproti odvaja finančnemu oddelku 'mestnega poglavarstva, ki vrši kontrolo nad denarnim poslovanjem; b) da vrši kontrolo nad pravilnim zaračunavanjem teh davščin; c) da s svojimi organi varuje trošarinsko mejo; č) da je po svojih organih v pomoč zdravstveno-poli-cijskim oblastvom; d) da vodi statistične podatke o donosih mestnih posrednih davščin; e) da sestavlja predlog za proračune dohodkov in izdatkov v svoji stroki; f) da izdaja naredbe za izvrševanje predpisov te uredbe. V § 147. Trošarinski oddelek mestnega poglavarstva se deli na: a) upravni odsek, b) kontrolni odsek, c) linijske trošarinske odseke. Linijski trošarinski odseki so na glavnih dovoznih cestah v mesto, na kolodvorih, na carinarnici, na pošti in v prostih skladiščih s stalno trošarinsko kontrolo. Linijskim odsekom so podrejene poslovalnice iu stražnice. Število mestnih trošarinskih linijskih odsekov, poslovalnic in stražnic, njih naziv in- kraj, kamor naj se postavijo, odreja mestni svet. § 148. Trošarinskemu oddelku mestnega poglavarstva načeluje načelnik trošarinskega oddelka, ki mora biti uradnik finančno-konceptne stroke s predpisanimi strokovnimi izpiti. Načelnik podpisuje vse rešitve svojega oddelka, v kolikor tega ne vrši predsednik mestne občine ali direktor mestnih uradov, ali pa šefi podrejenih odsekov, ki jih je predsednik v to pooblastil. -»■ Načelnik skrbi za pravilnost, enotnost, skladnost in ekspeditivnost poslovanja in vzdrževanja discipline vsega oddelka. § 149. Posameznim odsekom načelujejo šefi odsekov, ki morajo imeti predpisano strokovno izobrazbo. Šefe posameznih linijskih odsekov postavlja načelnik trošarin- skega oddelka, za one šefe linijskih odsekov pa, ki imajo pravico do naturalnega stanovanja, mora postavitev odobriti predsednik mestne občine. § 150. Sefi odsekov morajo voditi svoje posle po navodilih načelnika trošarinskega oddelka, skrbeti za skladnost, enotnost in ekspeditivnost v poslovanju ter za vzdrževanje discipline v svojem delokrogu. B. Trošaritiski uslužbenci. § 151. Uslužbenec trošarinskega oddelka, ki bi namerno zaračunaval trošaririo in druge davščine napačno v škodo mestne občine ali v strankino škodo in kršil jasne odredbe tarife oz. te uredbe, se kaznuje po disciplinskih predpisih za mestne uslužbence. Ce se pa ugotovi, da obstoji razlog kazenskega postopanja, se izroči stvar pristojnemu sodišču. § 152. Nadrobnejša določila o organizaciji trošarinske službe, o dolžnostih in pravicah trošarinskih uslužbencev, 0 razporeditvi zvanj, o pogojih za pridobitev posameznih zvanj itd. ureja, kolikor tega ne obsega že službena pragmatika za mestne uslužbence, poseben pravilnik. C. Nagrado. § 153. Poštni uslužbenci, ki opravljajo posle po § 101. te uredbe, dobe kot nagrado 2% skupne vsote, ki so jo pobrali iz naslova trošarine in drugih mestnih davščin, navedenih v § 145. Ostalim javnim uslužbencem, ki bi vršili poleg svojih rednih uradnih dolžnosti na prošnjo trošarinskega oddelka mestnega poglavarstva uradne posle po tej uredbi, je dopustno podeliti posebno nagrado. XI. Končne in prehodne odredbe. § 154. Lastniki prostih skladišč, ki jim je bilo prosto skladišče podeljeno po prejšnjih predpisih, morajo v roku 1 meseca, ko stopi ta uredba v veljavo, predložiti dosedanja dovolila o prostih skladiščih v zamenjavo za nova in svoje poslovanje v roku 6 mesecev urediti po predpisih te uredbe. § 155. V sporih glede uporabe posameznih določil te uredbe kakor tudi pri pomanjkanju potrebnih določil v izvrševanju trošarinske službo daje navodila za uradno poslovanje mestni svet. § 156. Vsa trošarinska kazniva dejanja, izvršena pred uveljavljenjem le uredbe, se obravnavajo po prej veljavnih predpisih. § 157. Vse ugodnosti, izdane po prej veljavnih predpisih, se ukinjajo, v kolikor niso v skladu s predpisi te uredbe. § 158. Ta uredba stopi v veljavo, ko jo odobre pristojna oblastva, obvezno moč pa dobi z dnem 1. aprila 1941. S tem dnem preneha veljati naredba o občinski trošarini iz leta 1940. ( Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« z dne 16. marca 19-10., št. 108/22). Mestna uvoznina. Clen 4!). U r c (1 b a o mestni uvozni n i. § 1- Mestna uvoznina se pobira po tarifi za mestno uvozni no, ki je sestavni del uredbe, na vse blago, ki se uvozi ali vnosi v mestno območje. § 2. Uvozniui, predpisani v tarifi, niso zavezani: a) predmeti, ki se vskladiščijo v mestna in javna skladišča s poslovanjem, urejenim po zakonu o javnih skladiščih z dne 23. avgusta 1930.; vendar mora biti blago pod zaporo uprave javnih skladišč. Uvoznina na te predmete se plača, ko se iznosijo ali izvozijo v mestno območje; b) predmeti, ki se odpravljajo iz enega omenjenih skladišč v drugo; c) motorna vozila po tar. postavki 37. a), b), c), ki se ne. mude v mestu dalj ko 10 dni nepretrgoma; č) uvozninski predmeti, ki zapustijo nespremenjeni v 24 urah od uvoza mestno območje. § 3. Mestne uvoznine so oproščeni: 1. predmeti, ki so namenjeni za porabo kraljevskega doma na podlagi izkazila upravnika dvora; 2. uvozninski predmeti, ki so last državnega erarja, ako pristojno oblastvo predloži potrdilo, upoštevajoč predpise zakona o državnem računovodstvu, in potrdila, da uvoznina ni vračunana v nabavno ceno; 3. predmeti državnega monopola, našteti v zakonu o državnih monopolih, ki se prodajajo po stalnih cenah; 4. denar, vrednostni papirji in javne uradne pošiljke, ki jih pošiljajo javna oblastva naše kraljevine in zastopništva tujih držav medsebojno, pod pogojem vzajemnosti; 5. uvozninski predmeti, ki jih uvažajo poklicni zastopniki tujih držav v zasebne namene, pod pogojem vzajemnosti; 6. uvozninski predmeti, namenjeni za potrebe vojaških edinic (čl. Go. in 74. zakona o administraciji vojske in mornarice), na podlagi potrdila pristojnega vojaškega oblastva in potrdila, da uvoznina ni vračunana v ua-bavno ceno; 7. blago in vzorci, ki jih jemljejo trgovski potniki na poslovna potovanju ter jih kot take jemljejo v mesto ali iznašajo iz mesta, s pogojem, da dajo ob prihodu ali odhodu trošarinski postaji natančen popis vsega blaga oziroma vzorcev. Za trgovske potnike se priznavajo osebe, ki se izkažejo z uradno legitimacijo. Take bolete veljajo 3 mesece; 8. v mestu izdelano blago, če se vrača v 6 mesecih od dne izvoza ljubljanskim trgovcem na njihovo uaslove, ako ne ustreza prejemnikom, pod pogojem, da je mogoče ugotoviti istovetnost izvoženega in vrnjenega blaga; 9. blago, uvoženo v mestno območje v popravilo ali izboljšanje, ako so v treh mesecih izvozi, proti deponiranju uvoznine po ustrezni far. postavki. Ako se izvoz ni izvršil v treh mesecib> more mestno poglavarstvo ta rok podaljšati za nadaljnje tri mesece proti plačilu 23 /o redne uvoznine kot manipulacijske pristojbine; 10. uvozuinski predmeti, ki naj se razstavijo na velesejmu ali drugih javnih razstavah, ako se izvozijo v 15 dneh po končanem velesejmu ali razstavi. Za avtomobile in motorna vozila velja rok za izvoz 30 dni po končanem velesejmu; 11. predmeti, ki se uvozijo iz inozemstva na velesejem ,iu se po 6 mesecih po končanem velesejmu izvozijo v inozemstvo, ako velesejmska uprava jamči za plačilo mestne uvoznine; 12. predmeti, ki so bili izvoženi z mestnega ozemlja radi razstavitve, če se vračajo v treh mesecih v mestno območje, pod pogojem, da so bili pri izvozu na trošarin-ski postaji prijavljeni in natančno popisani in če je mogoče ugotoviti istovetnost. Za krošnjarje velja rok za ponovni vnos blaga tri dni in le za težo do 25 kg; 13. nedokončana umetniška dela ljubljanskih umetnikov, ako se umetnik izkaže z izkaznico strokovnega društva; 14. rabljeno pohištvo in rabljeni predmeti hišnega gospodinjstva pri selitvi; 15. staro perilo, obleka in ostali predmeti, ki jih rabijo potniki zase na potovanju; 16. perilo, ki se izvaža radi pranja, ko se vrača na mestno ozemlje; 17. spravila ljubljanskih trgovcev, ki jih dobe kot svojo lastnino vrnjena; 18. predmeti (orodje) ljubljanskih obrtnikov, ki se uporabljajo izven mestnega območja, če ni preteklo od dneva izvoza oziroma iznosa več ko šest mesecev. Za te predmete je treba predložiti pred izvozom (iznosom) izstopni trošarinski postaji pismeno prijavo v dvojniku in popis predmetov. Na utemeljeno prošnjo, podano pred pretekom predpisanega roka, se ta rok more podaljšati brez plačila pristojbine za podaljšanje; 19. vzorci brez vrednosti, ki so uvoženi v reklamne namene; 20. motorna vozila trgovcev z motornimi vozili, ako se v teku treh mesecev izvozijo in trgovec izvoz zadostno dokaže. Ze plačana oz. deponirana uvoznina se povrne po odbitku 10 % od plačane uvoznine plačniku na posebno prošnjo; 21. panji s čebelami, ki jih vozijo na pašo izven mestnega območja, ko se vračajo v mesto, pod pogojem, da so bili ob izvozu trošarinski postaji prijavljeni. § 4. Blago, ki je zavezano mestni uvoznini, se mora vnašati ali uvažati v mestno območje samo po trošarinskih potih, ki vodijo mimo trošarinskih postaj, ki so kot take vidno označene. Uvažati ali vnašati blago v mesto po drugih potih in stranpotih, ki ne vodijo mimo teh postaj, je prepovedano. Kdor koli uvozi ali vnese v mesto blago, zavezano plačilu uvoznine, mora uvoz blaga prijaviti pri trošarinskih postajah in označiti vrsto in količino blaga. Prijava je lahko ustna ali pismena; pismena je obvezna, če znaša uvoznina nad din 500'—. Prijave morajo biti točne tako v pogledu količine kakor kakovosti in se morajo povsem ujemati s pravim stanjem blaga. Za prijavo odgovarjata lastnik in uvoznik blaga solidarno. Trošarinski organi niso dolžni ugotavljati pravilnost podpisa in istovetnost osebe, ki predloži prijavo. Po izvršeni prijavi se izvrši pregled blaga in pobere uvoznina. Pregledu blaga mora prisostvovati uvoznik ali lastnik blaga. Stranka, ki meni, da je uvoznina zaračunana ua trošarinski postaji napačno, lahko zahteva nadpregled blaga pri trošarinskem oddelku mestnega poglavarstva. V tem primeru mora ob svojih stroških prinesti vzorec spornega blaga na trošarinski oddelek ter nosi tudi stroške analize, če se izkaže, da je bila uvoznina pravilno pobrana. To pa ne odloži plačila uvoznine, zahtevane pri vstopni trošarinski postaji. § 6. Uvoznina se plača takoj ob uvozu ali vnosu blaga v mestno območje. Na predmete, vnesene ali uvožene v javna skladišča, se plača uvoznina istočasno, ko se izvozi ali iznese iz skladišča, razen Če ni odrejeno drugače; vendar mora uvoznik v tem primeru založiti pripadajočo uvoznino, ki se mu povrne po odpisu bolete. Uvoznino plača oni, ki pošiljko uvozi. Za plačilo uvoznine pa jamčijo solidarno prejemnik, lastnik in voznik z blagom in vozilom v izogib posledic § 12; za plačilo uvoznine pa jamči prvenstveno blago samo. § 7. Naknadno pobiranje uvoznine zastara v petih letih od dne, ko jo je bilo treba plačati ali prijaviti blago za plačilo uvoznine. § 8. Uvoznina se plača po uvozuinski tarifi, ki je sestavni del tarife za mestno trošarino in uvoznino, in sicer od tarifne postavke 33. do 84. Blago, ki v tarifi ni imenovano, se obdači z uvoznino po tar. postavki, ki mu je po kakovosti in uporabi najsorodnejša. Kolikor je izdelano blago iz raznega materiala, so plača uvoznina po glavnem materialu, ki ga vsebuje predmet. § 9. Uvoznina se zaračunava za vsako vrsto blaga posebej, in sicer: po teži, komadu, jakosti, merilu ali po odstotku vrednosti blaga, kakor jo to določeno v odobreni tarifi. Kot vrednost velja fakturna cena brez upoštevanja popustov v ceni, pri carinskem blagu pa tista vrednost, ki tvori osnovo za odmero, carine. § 10. Stranke, ki imajo obsežen uvozni promet (tvoruice, veletrgovine, podjetja itd.) in ki žele plačevati uvoznino v mesečnem ali letnem pavšalu, vložijo prošnjo pri mestnem poglavarstvu, ki jo prouči in predloži v sklepanje mestnemu svetu. Dogovorjeni in odobreni pavšal je plačljiv mesečno vnaprej; v nasprotnem primeru izgubi stranka pravico do pavšala. § 11. Ze plačana uvoznina se vrača samo, če je dokazano, da se je pogrešno ali neupravičeno odmerila, in sicer na pismeno zahtevo (prošnjo) osebe, ki jo je plačala ter v roku 180 dni od dneva, ko je bila plačana. Po preteku tega roka zapade pravica do povračila. X primeru, da je bila uvoznina previsoko odmerjena, se presežek povrne ob istih pbgojih. O povračilih odloča mestno poglavarstvo, in sicer v roku 60 dni od dne, ko je bila vložerfa prošnja. Zoper odločbo mestnega poglavarstva je mogoč v roku 8 dni ugovor na mestni svet ljubljanski. Zoper odločbo mestnega sveta pa je dopustna v 15 dneh pritožba na kr. bansko upravo dravske banovine; omenjena pravna sredstva se vlagajo pri mestnem poglavarstvu. § 12. Pri vseh tihotapskih prestopkih, posebno pa pri opustitvah prijave o uvozu blaga, nasilnem uvozu blaga in prikrajšanju plačila »voznine, prikrivanju ali tihotapstvu blaga, poškodovanju uradnih pečatov in sploh pri vseh dejanjih, s katerimi se prikrajša mestna uvoznina, ovira ali otežkoča kontrola, se predpisuje in pobira poleg plačila redne še doplačilo z do lOkratnim zneskom prikrajšane uvoznine. § 13. Za‘ oslale kršitve predpisov te uredbe in naredb mestnega poglavarstva, izdanih na podstavi te uredbe, se kaznujejo uvozniki, proizvajalci, prodajalci in trgovci z uvozninskimi predmeti kakor tudi vse druge osebe v denarju od din 20’— do din 500-—. Nihče pa ne sme biti kaznovan preden ni bil zaslišan ali zakonito pozvan, da se zagovarja. Ce se storilec kljub dvakratnemu pozivu ne odzove k zaslišanju, izostanka pa ne opraviči s polno-verjetnimi dokazi, se mu izreče kazen brez zaslišanja. § 14. Prestopki § 12. te uredbe zastarajo v enem letu od dneva izvršitve; zastarevanje pa se prekine z vsakim dejanjem oblastva, ki je naperjeno zoper storilca radi preganjanja. Izvršilni odloki o predpisih doplačil zastarajo po preteku petih let od dneva, ko postanejo izvršni. Prestopki, navedeni v § 13. te uredbe, zastarajo v šestih mesecih od dne izvršitve, izvršne odločbe glede kazni pa po preteku petih let-od dneva, ko postanejo izvršne. § 15. Za plačilo redne uvoznine, doplačila prikrajšane uvoznine po § 12. in kazni po § 13. se blago in vozilo ali posoda, s katerimi so bili izvršeni ti uvozninski prestopki, ne glede na to, čigava last so, takoj zaplenijo ter se na stroške in škodo storilca prodajo na javni dražbi. Ce storilec poravna redno uvoznino, doplačilo oziroma kazen po § 13., se mu vrnejo blago, vozilo in posoda v prosto razpolaganje. § 16. Če je upravičen sum, da se je uvozilo ali vneslo na ozemlje mestne občine uvoznini zavezano blago ne da bi bilo prijavljeno, se sme na ozemlju mestne občine zasledovati. V vseh primerih velja, da se je nameravalo neprijavljeno uvoziti v območje mestne občine. Brž ko se blago izsledi, se takoj obdači in poleg tega uvede postopanje za predpis in odmero doplačila uvoznine. Da sc v takem primeru blago izsledi, se sme izvršiti po potrebi tudi hišna preiskava. § 17. Hišna preiskava se sme izvršiti samo na pismeno odredbo predsednika mestne občine. Voditi jo mora uradnik trošarinskega oddelka mestnega poglavarstva vpričo dveh državljanov. § 18. Od postopanja po §§ 12. in 13. se odstopi, če storilec takoj prostovoljno plača prikrajšano redno uvoznino in doplačilo oziroma kazen po § 13., ki jo določi mestno poglavarstvo kot primerno — s pripadajočo državno takso — glede na prikrajšek, ali če gre za drugačen prestopek, glede na značaj tega prestopka. S podpisom odpustne izjave se storilec odpove vsaki pravici pritožbe. Znesek doplačila oziroma kazni ne sme v nobenem primeru presegati uajvišjega zneska, ki bi ga bilo izreči po §§ 12. in 13. Blago se izroči lastuiku takoj po plačilu v prosto razpolaganje. § 19. Vse poslovanje pri pobiranju uvoznine, zasledovanje in reševanje prestopkov opravlja trpšarinski oddelek mestnega poglavarstva po svojih uradnih predpisih s svojimi trošarinskimi organi. § 20. Proti odmeri redue uvoznine in doplačila ima stranka pravico ugovora na mestni svet v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga. Proti odločbi mestnega sveta pa ima pravico pritožbe na kraljevsko bansko upravo dravske banovine v roku 15 dni po vročitvi odločbe. Zoper odločbo predsednika mestne občinp glede uvozninskih kršitev iz § 13. je dopustno v roku 15 dni od dne vročitve odločbe vložiti pritožbo na kraljevsko bansko upravo dravske banovine. § 21. . Uvoznina je javna davščina. § 22. Vsi prestopki, izvršeni pred razglasitvijo oziroma uveljavljenjem le uredbe, se obravnavajo po prejšnjih predpisih. § 23. V ostalem veljajo subsidiarno predpisi veljavne uredbe o mestni trošarini, kolikor ne nasprotujejo tej uredbi. § 24. Ta uredba slbpi v veljavo, ko jo odobrc pristojna oblastva, obvezno moč pa dobi z dnem 1. aprila 1041. S-tem dnem presta de veljati uredba o mestni uvoznini, ki je bila objavljena v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine« z dne 16. marca 1940., št. 108/22. Občinska specialna trošarina na vino. CIcn 50. Specialna trošarina na vino se pobira po din 0-50 za liter v delno pokritje 6%nega' obligacijskega in 6%ncga gradbenega investicijskega posojila. Odkup osebnega dela. Clen 51. Prispevek za odkup osebnega dela civilnih in vojaških uradnikov ter uslužbencev se pobira po čl.24. pravilnika o uporabi ljudskega dela za gradnjo in vzdrže- vanje nedržavnih cest v območju dravske banovine (^službeni list kralj, banske uprave dravske banovine« St. 5/2 iz 1.1931.). Občinska pristojbina za prevoz z reševalnim avtom. Clen 52. Pristojbina za prevoz z reševalnim avtom znaša: 1. v mestu od vsake vožnje....................din 50’— 2. izven mesta od vsake vožnje ... „ 50‘— in za vsak pričeti km............................... 9*— Davščine, ki se pobirajo v mestni klavnici. Clen 53. A. K 1 a v n i .š k e pristojbine od živali, ki se koljejo v mestni klavnici: za govedo veliko, nad 450 kg, od glave din 135-— za govedo malo, pod 450 kg, od glave . „ 90'— za prašiče nad 100 kg, od glave ... 88'— za prašiče pod 100 kg, od glave ... „ 50-— za prašiče-odojke do 10 kg, od glave . „ 10-— za teleta, od glave................................. 40— za drobnico veliko, od glave....................................... 25'— za drobnico malo, od glave ..... 5-— za konje, od glave.................................. 70'— za žrebeta do pol leta, od glave ... „ 30'— za čezurno klanje se računa 50%ni povišek od na- vedenih klavniških pristojbin. Pristojbine za izvoz v inozemstvo se znižajo od zgoraj navedenih: pri govedih, teletih in prašičih za 50%, pri drobnici pa se računa od 1 kg zaklane leže po din 0‘50. Pri klanju govedi v večji množini se klavna pristojbina zniža in sicer: Kdor zakolje v 1 mesecu nad 100 glav, plača za prvih 100 glav 100%, za preko 100 do 200 glav 75%, za nad 200 glav pa 50% pristojbine. B. 0 g 1 e d n i n a : Za uvožene že zaklane cele živali se pobira občinska oglednina enaka klavnini. Za uvoženo meso, mesne izdelke, slanino, ribe in perutnino, ogledano na mestni klavnici ali na tržnem veterinarskem oddelku mestnega poglavarstva, se plača za kg din 1'50. Za neočiščeno drobovino za kg din 0-75. Za 1 kg uvožene živalske masti din 1’—. Ob uvozu teh predmetov v mestno območje se pobira kavcija v smislu § 26. uredbe o mestni trošarini v višini, določeni z vsakokratnim proračunom. C. H 1 e v n i n a : v novih hlevih za veliko žival po . . din 4— na dan, v novih hlevih za malo žival po . . „ 1*50 „ „ v starih hlevih za veliko žival po . . „ 2*— „ „ v starih hlevih za malo žival po . . „ 1'— „ C. T e h t n i n a : Pristojbine za javne mestne tehtnice v Ljubljani so bile odobreno z razpisom ministrstva za trgovino, obrt in industrijo, odd. v Ljubljani, z dne 9. februarja 1924., št. 665/24, mag. št. 3797/24, v naslednji izmeri: za prašiče, teleta, ovce, koze, jagnjeta in kozliče, za glavo.................................din 2'— za goveda in konje, za glavo................... 4’— za blago do 500 kg bruto po................... 2'— za blago do 1000 kg bruto po................... 4*— za blago nad 1000 kg bruto po ... . „ 6' — za prazen voz...................................... 3'— Tehtanje praznega voza, ki se tehta radi ugotovitve teže naloženega blaga, je pristojbine prosto. Pri tehtanju zaklanih živali je tehtnina do preklica znižana, in sicer: pri govedi od din 4— na din 2'—, pri ostalih živalih od din 2'— na din 1'—. D. N a j e m n a pristojbina od celic: 1. v hladilnici za vsak m* pri letni najemnini . . din 900'— za vsak m3 pri mesečni najemnini . „ 120'— za vsak m* pri tedenski najemnini . .. 30'— 2. v zmrzovalnici za vsak m3 pri letni najemnini . . ., 1000-— za vsak m3 pri mesečni najemnini . „ 150'— za vsak m3 pri tedenski najemnini . „ 40*— 3. v nasoljevalnici za vsak m3 pri letni najemnini . . „ 500'— za vsak m3 pri mesečni najemnini . „ 75-— od mize za slanino: letna najemnina „ 200'— Najemnina se mora plačevati, in sicer letna v letnem znesku, mesečna pa v mesečnih zneskih vnaprej. Dnevna najemnina: Vlaganje mesa po komadih, in sicer: a) v predhladilnice: za govedo brez razlike teže . . . .din 10‘— za -prašiča, tele ali drobnico . ... „ 4'— za jagnje ali kozliča....................... !•— za konja...................................... 10'— od mesa ali slanine v kosili od 1 kg . „ 0'03 Najemnikom hladilnih celic se za prvih 24 ur uporaba predhladilnice ne zaračuna, v kolikor imajo v celici prostora, sicer se pa gorenja pristojbina pobira za vsakih pričetih 24 ur; b) v hladilne celice: za govedo brez razlike teže . . . din 12'— za prašiča, tele ali drobnico .... ,, 5— za jagnje ali kozliča......................... !•— za konja...................................... 12*— Od perutnine, rib, mesa in slanine v kosih ali od živali, ki jim manjkajo večji deli, se plača za prvih pričetih 24 ur od 1 kg po din 0'10, za vsakih nadaljnjih pričetih 21 ur pa od 1 kg po din 0'05. Za izvoznike se pristojbine pod a) in b) zvišajo za 50%; c) v zmrzovalne celice: za govedo brez razlike teže . . . din lo-—• za prašiča ali tele......................... 6'— za veliko drobnico.......................... 3— za malo drobnico.............................. 2’1— za srno ali gamsa.......................... - za divjega zajca.............................. 1'— Pristojbina pod c) se pobira za prve tri dni, za vso nadaljnje dneve se pa zviša za 50%. Od perutnine, rib, mesa in slanine v kosih ali od živali, ki jim manjkajo večji deli, se plača za prvih pričetih 24 ur od 1 kg po din 0'10, za vsakih nadaljnjih pričetih 24 ur pa od 1 kg po din 0'05. E. Umetni led. Umetni led se prodaja na kraju samem kos po din 31—. F. Pristojbina za uporabo d o v 1 a č i 1 n i c e. Za dovoz in odvoz vagona živine in mesa po dinarjev 169-50. G. Klavnična kavcija. Klavnična kavcija se pobira v smislu § 5. pravilnika Za mestno klavnico v Ljubljani z dne 15. februarja 1927., mag. štev. 3.996/27, v sledeči izmeri: L zaklani konji, govedo ♦ • • od glave din 250— 2. 100'— •'». prašiči, mali za rejo . • • • V ?? 40— 4. teleta 00— 5. koštrun i (ovca, oven, koza, kozel) 9» 1? '>* 30— 6. kozliči ali jagnjeta . • «<, v v 15'— i . meso, mesni izdelki, mast . od kg „ 5’— 8. ribe, perutnina . . . . . ii ii • ii »>. Skupaj din 7'40 5‘90 6'20 Pristojbina v korist občinskemu veterinarskemu skladu. Člen 54. Pristojbina v korist občinskemu veterinarskemu skladu na osnovi člena 14, zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni, in sicer za izdajo živinskih potnih listov, za prenos lastništva in za potrdilo zdravstvenega stanja: Tak>a Taksa ra izdajo zn prtglcd živ pot. a) za govedo, konja, osla «v»n. 1'stov nad 2 leti.................. 2 50 4'90 b) isto do 2 let................. 2*50 3'40 c) za prašiča in drobnico . 250 3'70 č) Ako se izda živinski potni list za večje število živali, se računa za vsako nadaljnjo žival pre-glednina še po din 0'50. d) Za prenos lastništva na živinskem polnem listu občinska taksa din 1‘—. e) Za potrdilo lOdnevnega zdravstvenega stanja občinska taksa din 1'—. Občinske konjnške pristojbine. Člen 55. Konjaška tarifa, veljavna za pomerij mestne občine ljubljanske in v njen konjaški okoliš priključenih okoliških občin. 1. a) Pristojbina, da se velika žival (konj, govedo) dene iz kože...........................din 30— b) Pristojbina, da se velika žival (konj, govedo) zagrebe........................................„ 30'— c) Pristojbina, da se velika žival (konj, govedo) raztelesi ....................................... 30'— 2. Za opravila, našteta pod toč. 1., je plačati pri malih živalih (žrebetih, goveji živini pod enim letom, ovcah, prašičih, psih in mačkah) polovico zneska, navedenega pod toč. 1. 3. Razen tega je plačati za prevoz mrhovine kilometrino, in sicer: a) za pot do 5 km...........................din 30'— b) za pot od 5 do 10 km ...... „ 40— c) za pot nad 10 km..........................„ 50— 4. Ako dovoli pristojno oblastvo lastniku ulovljenega psa, da se mu pes vrne, pa naj bo ujet v casu pasjega kontumaca ali pa pri kontroli pasjih znamk v pomeriju mestne občine ljubljanske, plača stranka ob prejemu dovoljenja, izdanega na podlagi pravilno vložene prošnje, odkupnino v znesku din 30'—, konjaču pa pripadajočo hranarino. Ilranarina in oskrba psa, ki je na odredbo oblaslva na opazovanju pri konjaču, ali pa je bil ujet v času kontumaca in kontrole pasjih znamk po občinah, znaša dnevno din 6'— in se plača konjaču. Za pokončanje vsakega psa, ki ga odda kdo konjaču zato, da ga pokonča, je pri konjaču plačati proti potrdilu odškodnino din 15'—, za električno pokončanje pa din 30-—. Poleg tega plača lastnik še pristojbino za zagreb, navedeno pod točko 2. Pri kontroli pasjih znamk ulovljeni psi morajo čakati v opazovalnem oddelku mestne konjačije 48 ur, nakar jih pokonča konjač, če se med tem časom ne javi lastnik in prosi za vrnitev psa. KonjaČ sme na željo stranke takega psa, ki ga je ulovil in je brez gospodarja, prodati le s predhodnim dovoljenjem mestnega veterinarskega referenta, mora pa oddali kupnino mestnemu veterinarskemu skladu, potem ko je kupec poravnal vse predpisane takse. Občinska pristojbina za ogled mrličev. Člen 56. Pristojbina zn ogled mrličev znaša: 1. za mrliške oglede po..................din 5'— 2. za mrliške popisnice: a) od gala-pogrebov in pogrebov po prvem razredu po......................... „ 100'— b) od pogrebov po drugem razredu po „ 50'— c) od pogrebov po tretjem in četrtem razredu po ... ....................................... 30'— č) od pogrebov po petem in šestem razredu po..................................................20'— d) od bratovskih pogrebov po .... „ 20'— e) od otroških pogrebov po....................... 20'— /'*Lt j - % Ubožni pogrebi so pristojbine prosti; 3. za izdajo dovolitve za prepeljavti mrličev v tuje občine oziroma uvoz mrličev v Ljubljano: a) za izdano malo prehoduico za prevoz mrliča v ljubljansko okolico od trupla po . „ 50- b) za izdane prehodnice za prepeljavo vr tuzemstvu po..................................... 100'— c) za isto v inozemstvo po..................... 200'— <•) za uvoz mrličev iz tuzoinstva po . . „ 100’— d) za uvoz mrličev iz inozemstva po . . „ 200'— 4. za izdajo dovolitve za izkop ali prekop mrliča po .... ....................................... 70'— Taksa za izdajo dovolitve za izkop ali prekop mrliča pa se ne pobira v primerih izkopa ali prekopa mrliča po 10 letih s pogojem, da za tak izkop ali prekop ni komisijskega ogleda po zastopnikih mestnega poglavarstva V Ljubljani. Pokopališke takse na draveljskem pokopališču. Clen 57. a) Za izkopanje in zasipanje jam za odrasle po din 100'— za vsako jamo; b) za izkopanje in zasipanje jam za otroke po din 50 za vsako jamo; c) da se grob po desetih letih za nadaljnjo dobo 10 let ne prekoplje, po din 250'— za vsakogar; č) da se izvrši pokop izven vrstnega reda, če si torej izbere stranka prostor za grob sama, po din 250'— za vsakogar; d) za vse iz teritorija tujih občin na pokopališču v Dravljah pokopane se zviša taksa pod c) in č) na trikratni znesek, to je na din 750'— za vsak grob; e) za družinsko grobnico ob zidu, dokler bo obstajalo pokopališče, din 3000'—; f) za en sam grob ob zidu, dokler bo obstajalo pokopališče, din 2000'—; g) za poglobitev'že obstoječega groba din 200'—. Občinske gradbene takse. Clen 58. Gradbene takse za regulacijski fond se pobirajo po pravilniku o gradbenih taksah mestne občine ljubljanske, sprejetem v seji ljubljanskega mestnega sveta dne 22. septembra 1933. in odobrenem z odločbo ministrstva za finance št. 2950 z dne 12. aprila 1934. (»Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine« št. 382/48 iz 1. 1934.) ter spremenjenem v sejah ljubljanskega mestnega sveta dne 13. oktobra 1938. in dne 24. februarja 1939., a odobrenem z odločbo ministrstva za finance št. 38.402/11 z dne 2(5. aprila 1939. (»Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine« št. 43 z dne 31. maja 1939»). Poleg gradbenih taks po navedenem pravilniku se pobira še za vsako vožnjo komisije k ogledu po din 75'—. Občinska taksa za uporabo cest. Člen 59. Pravilnik o pobiranju občinske takse od tistih podjetij, ki uporabljajo ceste oziroma ostali javni svet na območju mesta Ljubljano. I. Splošne določbe. § 1. Vsa podjetja, ki uporabljajo javna tla, javne prostore na območju mesta Ljubljane, plačujejo mestni občini ljubljanski za uporabo javnega sveta figselma občlg^p tgkio, muvauo uporabniav § 2. Uporabnina ima značaj javne občinske davščine. § 3. To uporabnino no plačujejo državna in banovinska podjetja ter njihove ustanove (pošta, železnica itd.). § 4. Uporabnina se odmerja po tekočem metru cevi, kablov in naprav, položenih ali nameščenih na javnem svetu ali po površini, ki jo zavzemajo razne naprave podjetij (transformatorji, hidranti, javni studenci, kandelabri itd.), postavljeni na javnem svetu. § 3. Uporabnina se odmerja na podlagi prijave, ki jo mora predložiti vsako podjetje ntestnemu poglavarstvu. Mestno poglavarstvo pregleda točnost napovedanih podatkov in odmeri višino uporabnine za vsako proračunsko leto s posebnim plačilnim nalogom. § 6. Uporabnina se plačuje mestni blagajni redno v četrtletnih obrokih. II. U iy> r a b n i n a. § 7. Uporabnina znaša za vsako leto: a) po tekočem metru plinovoda ali cevovoda, položenega v javna tla ... . b) za naprave, postavljene na javna tla: 1. do 10 m3 zavzete površine .... 2. nad 10 m5 do 50 m3 zavzete površine 3. nad 50 m* zavzete površine . . . § 8- Mestni svet ljubljanski moro višino uporabnine za posamezna podjetja določiti tudi v letnih pavšalnih zneskih, toda le do največjega zneska po § 7. Občinske takse za pospeševanje gradbenega razvoja mesta. Člen GO. I. Od lastnikov hiš v centru mesta, ki segajo preko regulacijske črte, se pobira posebna občinska taksa v obliki doklade na državno osnovno zgradarino za I. 1940. Pri tein je razumeti vsako hišo kot ves davčni objekt, ki tvori edinico v katastru zgradb po čl. 38. zakona o neposrednih davkih. Dohodek te takse se steka v mestni regulacijski fond. ,V centru mesta znaša dokluda 20%. Center omejujejo: železnica Zidani most —Rakek, Tobačna in Groharjeva ulica, Gradaščica, Ljubljanica, Gruberjev prekop, Domobranska, Zivinozdravska, Lipičeva ul., Hrvatski trg, Jegličeva in Šmartinska cesta; obe strani označenih cest (. to itUc iBBdfite k Ntttfu.. 100— 500— 1.000'— II. Od lastnikov nezazidanih zemljišč v centru mesta (na katere se nanašata člen 18., odstavek tretji, zakona o neposrednih davkih in člen 74. pravilnika o katastrskem premerjevanju, III. del) se pobira posebna občinska taksa v obliki doklade na državno osnovno zemlja-ri.no za leto 1940., ki se steka v regulacijski fond. Ta doklada znaša 20% državne osnovne zemljarine. Center je isti kot pod I. Občinske takse za pregled neprimernih vzorcev živil. Člen 61. Takse za pregled neprimernih vzorcev živil se predpisujejo po »pravilniku o pobiranju pristojbin za dela in proizvode v higienskih zavodih in higienskih ustanovah in njihovi uporabi« (»Službeni lisk z dne 13. januarja 1931., št. 9/3). Za analizo vina in vinu sličnih pijač se pobirajo posebne občinske takse na osnovi § 20. zakona o vinu, in sicer v okviru odobritve ministrstva za kmetijstvo II. št. 77.660 z dne 23. maja 1932. ur. Končne določbe. Člen 62. Ker traja proračunsko leto 1941. le od 1. aprila do 81. decembra 1941., to je 9 mesecev, je predpis vseh tistih mestnih davščin, taks in pristojbin, ki se normalno računajo za proračunsko dobo 12 mesecev, znižali za eno četrtino kr izvršiti izjemni predpis za dobo 9 mesecev. To velja predvsem za vodarino, gostaščino, kanalsko pristojbino, doklado na drž. neposredne davke, davščino na vozila, davščino na potrošnjo, takso na pse, takso za uporabo cest. Člen #3. Ta pravilnik o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske z vsejfei proračunskimi določbami in določbami glede občinskih davščin stopi v veljavo 1. aprila 1941. V Ljubljani dne 6. marca 1941. Predsednik mestne občine ljubljanske dr. Adlešič Juro s. r. II. št. 9797/2. Da je gornji razglas v skladu z odobrilveno odločbo ministrstva za finance z dne 21. marca 1941., Vil. št. 2648, se potrjuje. Kraljevska banska uprava dravske banovine. ,V Ljubljani dne 1. aprila 1941. To pooblastilu bana: zastopa načelnika upravnega oddelka načelnik občega oddelka Dr. Bogataj Lov ep s, r. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tilka la Mlaga Tilkama iUfcrkur d. d, j Ljukil&aji njoa £redUtaynik; Otmar Mihalek v LlubliaoL