St. 82. V Trstu, v saboto 19. aprila 1884. Tečaj Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. • EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako trt d« in «ab«t» o poludne. C«na za vse leto je G pld., za polu leta 3 gld., za četrt leta % pld. ftO kr. — Posamezne številke ae dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Trat« po & kr., v Gorici in v AJdavačlal po • kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema OpravRiStvf, via Torrante, »Nova tlakaraa*. Vsi d n vi ti ne poSiljajo Uredništvu »via Tarranta« »Nuova Tipografia;« vsak mora hiti frankiran. Rokopisi o.»ez posebne vrednosti se ne vračajo. — Inuratt (razne vrste naznanila in poslanice) se zarafiunijo oo pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi Črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Temeljni pojmovi prave državne politike. i. Prepotrebno se nam zdi, da tu in tam razpravljamo tudi take predmete, ki imajo namen temeljitejšega poduka o bistvu države in silijo k ozbiljnejšemu razmiSljevanju. Ta naša razprava se naslanja na bolj občno znane pojme o državi, za podlago pa ji služijo tudi spisi necega našega prijatelja in njega korespondencija z nekim našim sotrudnikom. Ako hočemo pisati o glavnih pogojih dobre državne politike, treba je pred vsem, da dobro razločimo in razdelimo to politiko v nje bistvene dele. — Državne politike bistveni deli pa so: morala, ljudsko pravo, oziroma načelo narodnosti, duh časa, javno menenje, oblika vlade itd. Vse te bistvene dele državne politike je treba iziskavati in potem iz' njih upliva na politiko sklepati, katera forma, kateri način vladanja, katera politika na zunaj in znotraj bi tej ali onej državi bila najprimerniša. — Najprej torej postavimo prašanje: v kakem, razmerju je politika z morah? Politika vsake države mora biti tako uravnano, da pospešuje na znotraj blagost iu varnost državljanov, na zunaj pa brani njihovo neodvisnost. — Vzvišena, etična naloga države obstaje v tem, da skrbi zato, da so nje udje (državljani) deležni občnega kulturnega napredka in omike. V ta namen mora država tudi skrbeti, da PODLISTEK. Smešiee. i. Profesor T. na nekem avstrijskem vseučilišči je bil kakor Preširen pravi velikan učenosti. Vse postave novega in rimskega prava je vedel na pamet in ni ga bilo v svetovni zgodovini dogodka, o katerem ne bi imel bil letnice v spominu. In če prav je bil ptrokovrjik v svojem predmeti, poslušal je mej dijaki sede zdaj še pri tem, zdaj pri onem profesorji razne druge vede. Nevtrudljiva delalnost in marljivost pa je bila tudi kriva njegove skoraj neverjetne razmišljenosti in pozabljivosti v vsakdanjem žlvenji. Zaradi tega se pripoveduje o njem toliko resničnih smešnic. da bi se lehko z njimi napolnila cela knjiga, ko bi primerne bile vbo brez izjeme za javnost. Le nekaj v istem vseučiliščnem mestu najbolj znanih hočemo naznaniti, da se prepričajo čestiti bralei, kako je prozaični, vsakdanji svet deveta briga duhovom učenosti. Pripetilo se je. da je profesor za nekaj dnj odpotoval. To priliko porabi njegova žena in veli na novo prebarvati in sploh očistiti profesorjevo sobo, ker je bil vedno ogenj v strehi, ako bi se bil upal kedo sicer le za pol dne pregnati profesorja iz stanice, kder je Študiral, pisal,spal, tobak puSil in v ponočni suknji vse vizite sprejemal, namreč če ga je kedo zasačil nenadoma, Bicer se je prej tujci in domačimi marljivo zaklepal. A v velik Btrah vbo družine seje vrnol profesor nenadoma uže prihodnjo noč. Mnogo je bilo groma in bliska v profe- se razvijajo duševne in materijalna zmožnosti naroda. — Etična državna ideja mora se torej izpeljati po pri-mernej notranjej in zunanjej politiki. Kako pa mora biti urejena ta notranja in zunanja državna politika? Glede notranje politike ni dvombe o tem, da mora ona biti uravnana na podlagi ustavnega zastopstva in da mora vlada posvetovati se z ljudskimi zastopniki o načinu najboljšega vladanja; ti zastopniki vladi močno olajšujejo izvrševanje dobre notranje politike. — Razni gospodarski in drugi zavodi se ustanovljajo v namen, da se povzdigne trgovina, obrtnija, šolstvo itd. in sploh duševni in gmotni blagostan ljudstva. — Uže bolj težaven je odgovor na drugo prašanje, kaka mora biti zunanja politika države, da odgovarja vzvišenej ideji države? Pred vsem je treba, da je država popolnoma neodvisna in svobodna, ker le v takej državi je mogoč pravi razvitek državne ideje v vzvišenem zmislu, in tista država, ki ni še popolnoma neodvisna, mora vse le mogoče žrtovati, da si pribori svojo svobodo in neodvisnost. To temeljno načelo je posebno poudarjal največi italijanski državnik Nicold Maohiavelli in za njim so ga pripoznali in izvrševali vsi evropski državniki, — mej Slovani so se za to načelo posebno potezali Srfci, ki so v Srbiji in Črnogori odpravili turško suzereniteto. Prašanje nastane zdaj, kako postopati; ali morajo državi biti svete pogodbe z drugimi državami, sorjevej družini, ko najde prišlec svojo sobo v neredi. Kar v naglici bo mu morali izbrati tih kraj za studiranje in sicer za silo spalnico njesove soproge. Ker seje dolgo vozil, potem še študiral, primeri se, da jutro prespi. Ko se predrami, bila je uŽe pozna ura in sicer odločena za predavanje na vseučilišči. PozabivSi. da ima odpust in da so tudi Šolske počitnice, plane iz postelje in se opravlja se sicer nenavadno hitrostjo, mej tem vsak trenotek na uro pogleduje. V malo minutah uže dirja na ulice, da ga domači niti ne opazijo in po naj krajšem potu na univerzo. Prišedši do vrat svoje dvorane za predavanje, razsrdi se nepopisljivo, ker najde zaklenena. Meneč, da so se zaklenoli dijaki v njo, ker je prišel prepozno, saj je bil vajen raznih njihovih kljubovanj in burk, jame trkati in razbijati, da po vsem poslopji odmeva. To privabi hišnika. Vže od daleč mu kriči razsrjen profesor nasproti in se hu-duje nad njim. A hišnik sicer prilizljiv, servilen in v dve gubi okoli profesorjev se vrteč možak, niti izgovora nema za takov pregreŠek, ampak še tako smeje, da ea solze polijo in se mora za svoj lepo rejen trebuh držati z obema rokama. Poslednje profesorja Se bolj razsrdi. Tako hudega Se nihče ni videl. Kakor strele lete pušice njegove jeze na predrznega hišnika. Stoprv po dolgem, kajti s početka sluga niti v besedo ni mogel priti, razjasni se situvacija. Pove mu namreč poslednji, da so šolske počitnice, zaradi tega je zaprl dvorano. Ko izgovori te besede, posili ga zopet nepremagljiv smeh. Ko se čudeč svojej pozabljivosti po- ali je mejnarodno pravo sveto, ali more obstati prava odkritosrčna prijateljska zveza dveh mogočnih držav? Kar se tiče teorije pogodeb, treba je držati se načela, da ima vsaka pogodba le bolj značaj Čina, ki je primeren privatnemu, a nejavnemu pravu; javno pravo ne pozna te teorije. Navadno privatno pravo se namreč naslanja na pogoj, da ste pri vsakej pogodbi dve osobi, katerih obe se obvežeti, da ena drugej kaj storiti ali izročiti v odloČenej dobi, tako sicer, da se more ena ah druga obeh tako vezanih osob prisiliti k ižpolnjenju pogodbenega zagotovila. Ali pri takej pogodbi se vzame za gotovo, da privatna osoba to, za kar se pogodbeno zaveže, tudi poseduje. Vse drugače je pa to v javnem pravu. Država kot taka predstavlja moralno osobo, ta osoba pa ni sama sebi namen in cilj, ampak ona zastopa interese vseh državljanov in ker mora biti na vse strani kolikor le mogoče neodvisna, zato se tudi ne more vezati z drugimi državami, in ako se tudi veže, more se ta korak vlade smatrati, kakor da je z njim vezan ves narod, kateri na poti napredka ni dolžen in ne more trpeti nobenih ovir. — Gotovo veljajo ta načela le iz pravnega stališča in so le bolj teoretična, kajti v javnem živenju in v resnici mora marsikak narod ukloniti svoj tilnik pod jarem druzega naroda, ker je preslab, da bi z močjo razdrobil spone. — Zgodovina mnogih držav in narodov, sosebno pa našega, miri profesor, praša hišnika, čemu je treba toliko smehu zaradi takove malenkosti. Ker se sluga ne upa opravičevati, da bi zopet ne razdražil učenjaka, prosi ga, naj ga spremi v stanovanje, da tam se prepriča sam o tej neverjetni in neizogib-Ijivi smešici. Prišedši v sobo poda profesorju ogledalo, sam pa biti v nepopisljivem smehu klicat svojo ženo. Ozrši se profesor v ogledalo, ohledi, omahne, in zopet smeječ se samemu sebi vsklikne: »O nesrečne spake ženske »ta pot jim ne odpustim«, kajti prepriča se, da ima na glavi s cvetlicami odičen go-spejin klobuk in mesto svojega okroglega plašča, žensko mantilo ogrneno. Smehu ni bilo potem ni konca ni kraja, posebno ko zvedava hišnikova žena prihiti in jeze in smeha bledega profesorja tako maski podobnega zagleda. Posled tega mora ostati učenjak dotle pri hišniku, da mu njegovo obleko prineso. A v istem času se zve po mestu novica, da so pokrali pri profesorju tatje in njego vej gospej baš novo mantilo in klobuk odnesli. Odslej se profesor še bolj zapira obiskovalcem, ženski pa nlkedar v svojo sobo ne dovoli, boječ se, da bi se v naglici zopet kakova zamemba utegnola pripetiti. II. Neki predpust je moral naš znanec profesor k cesarjevemu namestniku na tako zvani »elite« ples. On je sicer sovražil ples, a imel je radovedno soprogo in osemnajstletno vitko hčer. Braniti se toraj nI mogel. Uže mej potjo mu je zabičevala njegova etikete vajena zakonska polovica poznajoča njegovo razmišljenost, naj pazi nam kaže vse to prav do jasnega! Take žalostne okoliščine nastopijo čestokrat po nesrečnej vojni, ko dostikrat sreča orožja zmaga nad dobro in jasno pravico, ali pa vsled nepremišljenih pogodeb, po katerih kaka absolutistična vlada žrtvuje iz nevednosti, ali pa vsled želje po utijevanji svoje mogočnosti, materijalne in duševne koristi lastnega naroda, lastne države, koristim druge države. V prvem in drugem slučaju po-menja pogodba takozvano pravico močnejšega nad slabejšim, torej surovo moč, katera bi bila po Darvinovih teorijah še nekoliko opravičena, a po vzvišenih, filozofičnih pojmovih o pravu se surova moč niti ne more imenovati pravo ter je le nasilstvo. Dokaz, da pravo močnejega ni nobeno pravo, je uže to, da pogodbe, katere je bil kak narod primoran podpisati, naravno so le toliko časa veljavne, dokler jih podpira surova moč, in dokler manjka slabeji stranki moči, da reagira; kakor hitro pa slabeja, zatirana stranka (v tem slučaju narod) upotreblja ugodne primerljaje, da prelomi njenej dostojnosti protivne in vsiljene pojoje, ako zopet tako močna postane, da to stori tudi z materijalno oziroma fizično silo, ali jej more kedo očitati, da je skrunila pravo? Zarad tega je popolnoma opravičena trditev, da pogodbe, katere sklepajo države mej seboj in izražajo zunanjo politiko držav, niso trdne in tako veljavne, da bi bile po istinitem pravu neovržljive, temveč navadno ona država, katera v družbi takove imenitne noblese, da se mu zopet kaka neprijetnost ne pripeti. In v resnici, profesor se je isti večer hrabro vedel, bil je videzno jako vesel in izgovoren. da so se vsi njegovi kolegi čudili takovej premembi. Ženi in etiketi na ljubo si je oskrbel tudi isti cilinder »klak«, kakor ga zovejo in ves večer ga je stiskal vestno pod pazduho. Njegova soproga je bila nocoj posebno zadovoljna z njim in tudi namestnik se je čudil takovi vljudnosti sicer čmerika-vega učenjaka. A tudi nocoj je imel profesor smolo, ki je provzročiia toliko smehu, da se še dan danes ne more pozah iti; ko se je namreč hotel namestnik proti koncu plesa v tako zvanem »cerkli« posloviti od svojih gostov, zapazi, da manjka profesorja. O tem izve učenjak, baŠ ko je imel opravek zunaj in jezeč se, da niti tu nema miru, hiti v dovrano in se uvrsti mej goste. A nepopisljiv smeli udari od vseh strani v tem trenotku, namestnik sam se premaguje, a nalašč profesorja za isto roko prime, v kateri je stiskal sicer moderni »klak«. A, o groza, pri tej priči mu odpade pokrivalo — ne, saj isto je na stranišči pozabil, in v naglici nekov lepo črno lekiran pokrov zgrabil in se z njim pod pazduho mej elito plesalcev uvrstil. Od istega časa ne spravi nikdo več profesorja na ples ali na kako javno ve-selišče. Nesrečni »klak« pa je baje še isti večer domu grede v vodo vrgel, ter pokriva odslej vedno visoko neukretno pinjo, katere niti s ženskim klobukom niti s pokrovi zameniti ne more. (Dalje.) EDINOST. se Čuti s tako pogodbo količkaj zanemarjena ali žaljena v svojih pravicah ali koristih, komaj čaka ugodnega trenotka, da tako pogodbo ali prekucne, ali pa vsaj preuravna (Glej Rusko in pa pariško pogodbo od 1. 1855 in še polno drugih). O sredstvih, kako izvrševati etične ali vzvišene namene in namero zdrave državne politike, dolgo so blodili pisatelji-državniki. Po nemoralnem in zavrŽljivem gaslu: »da namen posvečuje sredstva^ došli so do sklepa, da je vsako sredstvo dobro, ako le v politiki pomaga v dosego namena. — Tako vsaj sodi šola italijanskih državnikov in diplomatov po svojem gotovo velikem in duhovitem mojstru Nicol6 Macchiavelli, in teh načel se v obče Se dandenes drži evropska diplomacija, ako tudi jih očitno ne priznava. Na ta načela tudi še dandenes prise-gavajo mnogi državniki, in kaj bi ne, saj smo v Času največega materijalizma in prevlade zvijače nad pametjo in moralnimi načeli. A v istini so pa da to za nek izraz skrajne modrosti veljavno načelo potisnoti na jako majhno mero veljavnosti. V človeškem živenji se namerijo slučaji, v katerih je dovoljena celo izvršitev zločinstva. Recimo, da človek napade druzega človeka z orožjen v roki; tako napaden ima pravico, da, dolžnost braniti svojo kožo, in ako napadnika pri obrambi ubije, izvrši sicer umor, umor je zločinstvo, a ne po naravnej, no po nobenej človeškej postavi tacega človeka ne smemo soditi in obsoditi kakor zločinca, kajti vsako pravo pri— sojeva človeku v sili pravico obrambe in varstva svoje osobe. To se nanaša na privatno pravo osobe. — Enako pa je tudi z javnim pravom: država, narod, katere neodvisnost, katere raz-vitek je zadržan, omejen po kakej neugodnej mirovnej pogodbi, more se tudi posluževati pravice obrambe proti sili, ali le potem, ako se nanaša na te le pogoje: Potezati se mora prvič resnično zato, da se odpravi zatiranje najsvetejših pravic države, oziroma naroda, katerim pravicam se država ali narod ne more odpovedati prostovoljno, ako noče na sebi izvrSiti samomora. Drugič mora biti sredstvo obrambe tako, da pred njim ne strmi javna nravnost (morala). Zatorej je politični umor v vsakem slučaju obsodbe vreden in se mora smatrati kakor pravo prokletstvo in naj bi šlo tudi za odpravo kacega Ne-rona, kajti, kdor bi opravičeval politični umor, s tem bi hotel odpraviti manjše zlo z večim zlom in škoda, katero bi prouzročila taka farizejska morala v praktičnem živenju, gotovo bi bila veča, nego pa slučajna korist izvirajoča iz nemoralnega dejanja. — Enaka morala pripeljala bi človeško društvo na pota nihilistov in ga torej kmalo tako okužila, kakor je bila okužena rimska država, ko so preto-rijanci morili in odstavljali cesarje po svojej volji. — Naopak pa bi se moglo opravičevati pred javno moralo po-silno odpravljenje pogodbe, ako je upor res le branitev lastne eksisten-cije, kakor zgoraj rečeno. A glavni pogoj za tako obrambo v živenju narodov je ta, da so se poprej poskušala vsa druga mirna postavna sredstva v dosego svojih pravic, in še le ko bi vsa ta lealna sredstva nič ne koristila, torej v skrajnej obupnosti bi se mogla po javnem pravu opravičevati omenjena skrajna bramba v sili. O nekem absolutnem ljudskem pravu ne more biti zato govora, ker na polju javnega prava nobena pogodba ne more zaključiti kaj stalnega, nespremenljivega in ker se v živenju I narodov naravno vse le vodno spre-' minja in bi se moralo pomikati proti napredku, da, živenje narodov je večni boj za obstoj; v tem boju ni počitka in odmora, in vsako mirovanje v tem obziru pomenja nazadovanje! I? tega izvira, da prava zveza in pravo prijateljstvo mej dvema državama, ali dvema narodoma je le potem mogoče, ako se koristi obeh ujemajo, to je, da vsake take države težnje ne križajo računov druge. Ako pa tega ni, in ako se koristi dveh držav kde križajo, potem je razdvoj mej njima neizogibljiv in boj za obsto-jenje mej obema se mora prej ali slej izbojevati. — V živalstvu opazujemo kaj enacega: više in boljše organizo-vane živali se žive skoro vedno od niže vrste živalstva. V živenju živalstva, kakor tudi človeštva in v živenju narodov velja vedno le, stavek: »Mors tua, vita mea«. — (Tvoja smrt, moje živenje). Boj za živenje posebno divja na našej materi zemlji in mej narodi na njej živečimi. — Nekateri mladi narodi postanejo močni, mnoie se, mej tem ko stari narodi propadajo, posebno ako so na tej zemlji v$e izvršili svojo nalogo, svojo takozvano kulturno misijo, — kakor se na nebu celi sistemi drugih svetov pogreznejo v neizmernem prostoru in iz njih nastanejo čisto nove, še svitlejše in krasnejše zvezde in novi svetovi. Razvaline starega imenitnega Chartago, Palmire, Tira in propad starih Egipčanov, Fenicijev, Gerkov, nam je najlepši dokaz te natorne postave, da se namreč ena stvaritev drugej umika. Zatorej pa ponavljamo; Ljudsko pravo se protivi bistvu svetovne zgodovine; ono se vedno prominja, kakor se promiuja človeštvo. A tudi brez tega ni mogoče govoriti o positivnem ljudskem pravu, ker ono nema nobenega sodiSča z eksekutivno močjo, katero bi ga izvrSevalo. Ako bi pa tudi bila taka sodišča, morala bi soditi po določenih postavah. Takih postav pa ni in se teško kedaj napravijo k ljubu vsom lepim teorijam internaci-jonalistov, ki uže davno sanjajo o nekem mejnarodnem tribunalu. Takih stalnih postav ni mogoče napraviti, ker prvič se v živenju narodov dejanja in pojmi vedno spreminjajo in ker drugič javno menenje sovreme-nikov ni nikoli zanesljivo in ker le pozneji rodovi morejo brez predsodkov, hladnokrvno sodit} o dejanjih prednikov. Politični pregled. Notranje dežele. Cesarjevima i visoko njegovo soprogo so 15. t. m. na kolodvoru v Budimpeštu pozdravili veliki župan Szapary in drugi dostojanstveniki. Po obedu sta se peljala dalje,- princ je zagotovil, da se bo nazaj grede nekoliko ur mudil v Budimpeštu, da ogleda razstavo zlatarskih del. V Varno se je cesarjeviČ pripeljal 16. t. m. ob pol peti uri popoludne, na vseh postajah so ga srčno pozdravljali avstrijski naseljenci in drugo ljudstvo. V imenu turškega sultana sta ga pozdravila Server paša in Ibrabim bej. Na v< em potu je bilo lepo vreme. Zvečer ob 8. uri je odpotoval na ladiji Miramar v Carigrad in dospel v Bospor 17. t. m. zjutraj ob pol deveti url. Na ustji morske ožine je pozdravilo njega in njegovo soprogo več tisoč zbranih ljudi vseh narodnosti, največ Avstrijcev, Ogrov in BelgiČanov, ki so prišli naproti na Lloy-dovib parnikih, s zastavami krasno odi-čenib. Pri iskrcanjl sta visoka uosta pozdravila veliki vezir in minister zunanjih zadev, potem sta se peljala v polačo Yildiz Kiosk. Tu so visoki par sprejeli veliki vezir in komorniki ter ga spremili v prestolno dvorano. Sultan je pričel naproti, peljal cesaričino v dvorano. Popoludne sta visoka gosta obiskovala mošeje. Na Ogerskem se živo pripravljajo za nove volitve v državni zbor. Ministru Tiszi je o tej zadevi kakor nalašč prišel na pomoč volovski boj, v katerem je zmagal. To je ogerskej čestiblepnosti zelo ustreglo in zato utegne Tiszova stranka pri volitvah z veliko večino zmagati. Da je Tipza v omenjenem boji podlegel, brez dvombe bi tudi podlegla njegova vlada. V Velike j Kikindi so se na Velikonočni pooedelek zbrali ogerski Srbi iz 56 občin v posvetovanje zarad prihodnih držav-nozborskih volitev in sprejeli sklepe budimpeštanske srbske konference s tem le programom : Na podlagi člena XII. postave od leta 1867. bodo Srbi domoljubja na-udani kot državljani ogerski skupno z vsemi drugimi ogerskimi državljani v duhu času primernih liberalnih načel delali za vspe-šen razvoj in okrepčanje ogerske države« da bodo s tem pospeševali splošno blagostanje. Delali bodo na strogo izvrševanje člena 44. postave od 1. 1868. o enakoprav nosti narodov. Ob enem bodo delali na to, da se enakopravnost doseže glede jezika, kakor tudi glede državne podpore in državne brambe kulturnih koristi Srbov. — Zahtevali bodo nepnkračeno uživanje samouprave narodno-cerkvene zagotovljene po členu IX. postave leta 1868., in zahtevali bodo v teh mejah, da se popravijo storjene jim krivice glede njihovih narodno-cerkvenih pravic. Poslanci, voljeni na podlagi tega programa, pridružijo se onej stranki državnega zbora, katera da poroštvo za vresničenje navedenih točk programa. V Bosni i Hercegovini so morali pravoslavni kristijani plačevati cerkven davek, kateri imenujejo »vladikarina«. — Ta davek je cesar odpravil, kar se prihodnjo nedelo v vseh ondotnih pravoslavnih cerkvah razglasi. Vnanje dežele. V Belemgradu so 13. t. m. slovesno praznovali spomin osvobojenja Srbske, katero je osvobodil knez Miloš Obrenovič. Kraljevi par je sprejemal v konaku čestitajoče dostojanstvenike; potem je bila vojaška parada i na večer mesto razsvitijeno> Časnik «Kuryer Poznanski» preklicuje vest, da je kardinal Ledohovski odstopil. Italijanska vlada je vendar glede prodaje propagandinega posestva nekoliko odjenjala, dala je namreč propagandi tri mesece časa, da sme sama prodati svoja posestva; po treh mesecih pa jej mora naznaniti ceno, za koliko so se prodala posestva, da se po tem določi dotična državna renta. Ako se propagandi posreči, da dobi od koga toliko rente, kolikor so vredna posestva ter ss sklene navidezna pogodba o prodaji, ostanejo posestva vla-stnina propagandi. Francoski poslanec Patenotre odpotuje 25. t. m. v Peking in bo zahteval za Francosko neposredno pokroviteljstvo nad Ana-mom. Ker so Kitajci v več bojih bili te-peni, utegne so kitajska vlada udati. Iz Pariza se piše v časnik Times: Nekoliko časa sem imamo v Parizu glavno gnjezdo *dynamitbrothers« (dinamitni bratje) irlanskib, iriansko-amerikanskih in »iuvinciblesK (nezmagljivi). Tam delajo načrte za rušenje javnih poslopij in obsojajo k smrti tiste osobe, ki so jim na poti. Znali so si dobiti službe pri raznih osobah, ki imajo pravico prodajati dinamit. Dele se v dva oddelka. Prvi so napravili tajno družbo, katere namen je moritev angleških uradnikov in irlauskih izdajalcev. Udje tega društva morajo priseči, da bodo slepo delali po ukazih niihovih glavarjev, i da pri moritvah ne bodo rabili druzega razen noža in revolverja. — Dinamitni bratje pa nemajo namena napadati posameznih osob, ampak njih namen je rušenje z dinamitom in se o tem tudi podnčujejo. Zarotniki so razdeljeni v razne skupine in peznajo le svojega neposrednega glavarja, ki zopet dobiva ukaze od druzega glavarja, ki je v zvezi z vrhovnim glavarjem v Novem-Yorku. AngleUa kraljica je 17. t. t. m. prišla v Darinstadt. Angleži se pečajo s tem, da v Kahiri napravijo pribežališče za oproščene rob-kinje. DotiČnemu društvu načelnik je sir Evelin Baring. Udje tega društva so večidel vplivni in bogati lordi; angleška kraljica, ki je darovala 100 lir Šterlin, prevzela je društveno pokroviteljstvo; lord Gran-ville in egiptovski kralj pa sta inu zagotovila svojo podporo. Prvi shod tega društva je bil v Kahiri, v tem shodu je govoril Baring o robstvu in rekel, da robkinje ne rabijo pravice, da zadobć svobodo, ker bi po osvobojenji ne mogle živeti. V pribežališči pa bi se učile kaj koristnega, kar bi jim potrebni zaslužek dajalo. General Oordon je 8. t. m. iz Kartuma poročil, da Mahdi ne napade Kartuma,. ker je vstal razpor mej njegovo vojsko. On je pristavil, da ste se dve stranki uprliJMahdiju i da se za Kasalo in Senaar ni bati. Poznejša poročila pa zagotavljajo, da Gordon mora Mabdiju prepustiti Kar-tum, ker ima premalo moči, da bi ga mogel braniti, angleška vlada pa mu neče poslati pomoči. DOPISI. 12 Tržaške okolic«« dne 17. aprila. — (Pratniki. Voda in nai magistrat. Okoliiki ribiči). — Bes lepe praznike smo imeli iu naši meščani so obiskovali nas v močnih tropah; a najbolj veseli smo bili slovanskih pevcev, katerih si našel za praznike po okolici vse polno. — To mi je dalo povod, da denes nasvetujem, naj bi se zdaj v Trstu osnoval »Slavec*, to je društvo za vse pevce Trsta in vse okolice. — Na Goriškem tako društvo ni moglo vspeti, ker so bili razni pevski zbori preveč oddaljeni od središča; a tukaj smo vsi skupaj; na vsako vabilo se lehko pri nas zbere v Trstu v enem dnevu '250 pevcev. Nasvetujem, naj bi se a Slavec» začel s pevskim dnevom v Trstu, na katerega naj bi se povabili vsi pevski zbori Primorskega in naj bi se pri tej priliki delili darovi in častna znamenja treni najboljšim zborom. Te premije naj bi določevala posebna komisija strokovnjakov, prav ta dan pa naj bi se osnoval nov «Slavec> se sedežem v Trstu. — Petje je treba gojiti, ono najbolj vzbuja na6 narod. Torej, fantje na nogel — Petje bi Še bilo, a kaj ko nam manjka vode; naši mestui očetje se sicer zdaj močno potezajo za to, da pripeljejo Reko v Trst, kakor nam to kaže «edikt» v »Edinosti« št. 30. — A v Križu je uže zdaj toliko pomanjkanje vode, da bomo v kratkem morali hoditi v Nabrežino ali kam drugam po nio, ako nam Bog ne dade zdatnega dežja. Naša zadevna pritožba, oziroma predloga g. Nabergoja je bila uŽe 2krat na dnevnem redu mestnega zbora, a obakrat so jo odstavili in preložili. — Gospodom našim očetom se ne mudi, to je naravno, a da bi ti gospodje le poskušali par dni, kako žalostno je, kadar v srenji {»omanjkuje vode. — Torej naj se ne od-aša stvar, ki je take važnosti in najnujnejša. Da ima okolica svojo lastno administracijo, uže davno bi bila stvar dognana, tako pa je poprej denar za vsakovrstne monumente in demostrativne ustanove, a Še le dolgo potem je denar za najnujnejše potrebe okolice, ali pa ga celo ni. To so dobrote, katere mi okoličani uživamo od mestnega magistrata 1 Z veseljem smo čitali, da se je sešla v Gorici komisija, ki odstrani krivice, katere okoličanskim ribičem delajo ital. ribiči, takozvani «Ćožoti», veseli nas tudi, da je g. Nabergoj bil pri predsedniku komisije g. vitezu Alberju in mu razložil pritožbe okoliških ribičev. Nadejamo se pa, da se, ako ne druzega, vsaj odpravi rib jej zalegi toliko nevarno ribarjenje s kočami. — Da se le to odpravi in drže Ložoti zunaj našega zaliva, uže je za nas dosti pridobljeno. — A kaj, ako tudi sklenejo tako pogodbo, ko so Ćožoti tako silni i roparski, da bodo vsejedno delali škodo v našej vodi, ako jih oblasti ne bodo boljše stražile, nego so jih dosedaj. — Da se to zgodi, ali ne bi bilo morda dobro, da se straženje ribjega lova izroči c. k. mejnej finančnej straži? Finančni stražniki so vedno na morju in bi torej to stvar mogli dobro nadzorovati, posebno ako bi se jim dajale tudi premije za vsak slučaj, ko bi našli Ćožote v prepovedanem. — Avviso ulle 1. B. Autorita. Iz Gorico« 17. aprila. — Avstrijsko-itaiijanska komisija za vravnanje ribarstva v jadranskem morju se je sešla v sredo 16. t. m. v palači c. k. okraj, glavarstva, in ne v mestnej palači, kakor je bilo pred določeno, in to po volji avstrijske vlade; seje imajo biti tajne. Mestni magistrat pa priredi v nedeljo 20. t. m. koncert v gledišču na čast dotičnim diplomatom te komisije; banket pa še le po dolconČinih vseh konferencah. Radi konjskih dirk drugi velikonočni praznik ne morem nič boljšega poročati, nego je zadnja «Edinost» objavila, le to bi imel dostaviti: ko bi mislil dotični odsek še kedaj prirediti take ljudske veselice, in to še zunaj države razbobnati, naj bi I N O S T. boljši in obširniši program priredil, drugače bo imel pri koojskej dirki, ob enem Ijud-skej veselici, jako malo obiskovalcev. Odbor ^Slovenskega bralnega in podpornega društva« v Gorici je izdal do sio* venskih gospej in gospodičin to le prošnjo: Čestita domorodka! Gotovo Vam je znano, da se je pred dvema letoma ustanovilo v Gorici »Slovensko bralno in podporno društvo«, katerega namen je, da svoje uruštvenike duševno in gmotno podpira, to je, da širi mej njimi omiko in da jih v času bolezni zdravniško in denarno podpira. To društvo, katero je razširjeno po vsej goriškej slovenskej ueželi, ki šteje do zdaj uže nad 350 udov, daje poroštvo za lep napredek goriških Slovencev. Kakor imajo večinoma vsa društva svojo zastavo, tako želi tudi naše društvo priskrbeti si svojo narodno zastavo, katera se bo razvijala o vseh večih narodnih in patrijotičnih praznikih, s katero bo spremljalo svoje ude k večnemu počitku. Odbor tega društva je nabral med goriškimi rodoljubi uŽe lepo svoto radodarnih doneskov za to zastavo, ki bo blago-slovena meseca julija t. 1. Take zastave dičijo navadno lepi trakovi, ki so precej dragi. Ker se odbor boji, da ne bi mogel vseh teh stroškov pokriti z nabranimi novci, domislil si je? da bi bilo jako lepo, ako bi naše slovenske gospodičine in gospe bile tako radodarnega srca, da bi po mogočnosti zložile za en trak, ki bi krasil našo narodno zastavo, kakor se je to posrečilo tudi delavskemu podpornemu društvu v Trstu. Velika radost bi bila za slovenske gospodičine in gospe, ako bi tisti dan, ko se bo zastava blagoslavljala, videle svoj trak krasiti narodno zastavo, ko bodo gospodičinein gospe vezale vence zastavam, katere nas počestijo pri blagoslovenji. Doinorodke! odprite svoje narodno srce ter darujte po mogočnosti za trak, ki bo dičil zastavo podpornega društva. Podpisani odbor, ki je trdno prepričan, da dobi od Vas, čestite gospodičine, v ta namen radodarne podpore, Vam se uže naprej najtopleje zahvaluje. Radodarni doneski naj se blagovoli odposlali osebno ali po pošti podpisanemu odboru. Z najodličnejšim spoštovanjem. V Gorici, 5. aprila 1884. Domače in razne vesti. Cesarjev dar. Presvitli cesar je podani 200 gl, iz svojega privatnega premoženja občini Pomjan v Koperskem okraju za razširjenje pokopališča i napravo mrtvašnice. Prečesitti g. A odreja Slerlt kanonik v Trstu, kateri boluje uže nad mesec dni i za katerega zdravje nas po-prašujejo njegoVi prijatelji in poštovatelji, nahaja se izven vsake nevarnosti. Na Velikonočno nedeljo je zapustil postelj. Njegov zdravnik g. M. zagotavlja, da bode gospod S. v malo dneh povsem zdrav ter bode mu mogoče zapustiti sobo in se krepiti na svežem vspomladanskem zraku. Toliko na uteho vsem prijateljem g. kanonika. Mestni zbor« Šesta letošnja seja je bila v sredo zvečer. Predsedoval je I. podpredsednik vitez Dim mer, vlado je zastopal pl. Krekich. Potrdil se je zapisnik zadnje seje. Poslanec Vidacovich praša podpredsednika o pogajanju za Bistrico iu Reko, kajti preventivne študije, komisije itd. za napeljavo pitne vode v mesto zopet stanejo 5000 gl. Podpredsednik pravi, kakor znano, mestna delegacija ni hotela razpisati konkursa za napeljavo vode, pač pa je smatrala za najbolje, ako investira Bistrico in Reko, zategadelj je uie storila relativne korake pri kompetentnih oblastnijah in naš župan je bil tudi v Ljubljani, kder so mu zagotovili hitro in ugodno rešitev o tej zadevi. Ker pa so s to odlašali, bil je poslan v Ljubljano inženir Boata, kateremu so tudi zagotovili, da rešijo stvar hitro in ugodno za naše mesto. Še le 12. t. m. je naš mestni magistrat iz Ljubljane dobil na znanje, da se je relativni edikt publiciral in da se je začelo obravnavanje za investituro. Konečno podpredsednik zagotavlja, da bode mestni zbor o tej stvari v kratkem in ozbiljno razpravljal. Poslanec V. se zahvali za razjasnilo m pravi, da prašanje vode, ki se uleče uže nad 50 let, naj bi rešil sedanji mestni zbor. — Potem' se jednoglasno potrde konsumptivni računi mestne ubožnice in sirotišča za 1. 1882. Odobri se predloga Lloydovii, za napravo tlaka na ulici mej namestniško palačo in poslopjem pomorske vlade. Kar ^se tiče naprave vrta na prostoru pred Silošem, otoa se dotična predloga mestnej delegaciji, da jo sama reši. Potrdi se ustanovno pismo glede cerkve in kaplanije R-voltella. Predloga šolske komisije glede ženskega izobraževališča in liceja se tudi odobri. V tem liceju so se zgoiale mestne učiteljice. Ker pa je laških učiteljic nad potrebo. zato je magistrat žensko učiteljišče pre-menil v ienski licej. Predloga Š. kom. se pa plaši za upeljavo nekoliko razredov, v katerih bi se podučevale prihodnje učiteljice. Kar se zgodi s prihodnjem šolskim letom 1884—188."». — Vzame se potem na znanje izkaz darov v 1. 1883. za muzejo starin. Bilanca mestnega daca za leto 1883. je provzročila največ debatiranja, katerega so se vdeležili poslanci Kascovich, Mcr-purgo, Raf. Luzzatto in Ventura. Poslanec Rascovich predlaga za potrjenje bilance še le potem, ko napravi upraviteljstvo mestnega daca podrobno poročilo glede odpuščenega in povrnenega daca, katera vsota znaša 35.500 gl., katera se mu dozdeva prevelika. Posl. Morpurgo in drugovi mu stvar razjasne, ker pa Rascovich ni bil s dotičnimi razjasnili zadovoljen, da se njegova predloga na glasovanje in pade. Potem se bilanca daca potrdi in sicer goldin. 2,057.154:40 dohodkov z gl. 291.049:92'f1# troškovi in z gl. 1,7C6.704:4<7„ Čistega produkta na račun mestnega upraviteljstva. Podpredsednik na to povabi nazoče, naj se preide k predzadnjej točki dnevnega reda, govorečej o rač. poročilu obč. skladišč. Potrdi se omenjeno poročilo in ustanovi rezervni fond v znesku 9000 gl., £. Rascovich je bil zopet izvoljen udom vodstva ofcč. rnagazinov. Poslanec Comhi priporoča delegaciji, naj ne pozabi mil-skega zaliva, kder se morejo napraviti skladišča itd., ker sedanja ne zadostujejo in v novej luki ni več prostora za take zgradbe — to pomanjkanje pravi posl. Combi se bode največ čutilo, ko Trst zgubi privilegij proste luke. Na to se seja zaključ'. Zdravniška zadruga. Vtorek zv<čer je imenovana zadruga pretresala preuloge glede ustanovljenja ponoćne zdravniške službe in večidelj vse odobrila, izimši točke IX., katero je nepotrebno spoznala ter jo zavrgla. To točko so največ pobijali domači okrajni zdravniki. Tržaška trgovska zbornica je imela v petek zvečer sejo. O tej jako važnej seji v prihodnjej številki. Velikonočni prazniki pravoslavnih. Jutri in v pondelek pravoslavni obhajajo svoje velikonočne praznike, vsled česar oba dneva pred cerkvijo sv. Spiridijona poleg cerkve sv. Antona novega bodo stali z godbo na čelu vojaki tukajšnje posadke, kateri po največ pripadajo k pravoslavnej veri. Lioydova ladjefesalnlca. Včeraj so zopet ustavili delo 50 delalcem, po največ kovačem, kotlar jem in mehani-karjetn. Žalostno! Nova obrt. Gospod Bartol Cavaz-zani je prosil za ustanovitev fabrike v Rocolju, katera bi izdelovala lončenino, posode in enako ojpravo iz prsti. V začetku bi se v tej fabriki izdelovale le take po* sode, ki se rabijo pri gojenju cvetličarstva. Magistrat poživlja dotične posestnike na eventvelne prizive, ki se pismeno morajo vlagati do 25. t. m., ustmeno pa komisiji, ki se zbere 2G. t. m. na omenjenem prostoru St. 364—451. Zabavni Izleti po morja. Na velikonočni pondelek sta odplula v bližnji Koper dva zabavna patnika. »Glustino-poli« je odpeljal 300 osob in »Aida« 250. Razpisano mesto. Pri ekono-matu c. k. finančnega vodstva v Trstu razpisano je mesto upravitelja. — Profinje, v katerih se mora dokazati postavno zmožnost in znanje deželnih jezikov, naj se vlagajo v 4 tednih pri c. k. finančnem vodstvu v Trstu. Tržaške novosti: Zginol je Anton Bortolotti, krojač, bivajoč v ulici »Bachi« h, št. 7. Pomani-kuje od doma uže več dni. Zguba hiše, katero mu je uničil požar, moža je tako pobila, da se je bati njegovega ponesre-cenja. Samomor. V sredo zjutraj se je ustre* lil v gozdiču (noschetto) 24 letni trgovski agent Anton Puhalovič. Truplo mrtveca je Zimolo prepeljal k sv. Justu. Poskus samomora. V četrtek se je hotel usmrtiti nek dobroznani gostilničar. Ali še v pravem času ga je nekdo opazil ter mu zabranil samomor izvršiti. Pretep in ranitev. Karol G., 26 letni čevljar, bivajoč v ulici »S. Maurizio«, šel je v bolnišnico, da si zdravi v pretepu prebito glavo. Nesreča. Moral je iti v bolnišnico 18. letni kotlar Emilij Hramek, katerega je nehote ranil 18, letni kovač Ranga. — Ponesrečilo je neko dekletce, padši na tlak si je zlomilo nogo. — Peter Rusconi 551etni mizar, pri delu si je zlomil desno nogo. — GaŠpar Vouk si je pri delu zlomil roko; zadnja dva so prenesli v bolnišnico. — B. A., 721etni kmet iz Sežane, peljal je voz gnoja. Ne ve se kako, voz se zvrne in pade na ubozega starca in mu zlomi piščal v levej nogi. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. — Peter M., 221etni TržaČ an, droguist po stanu, pri delu si je odsekal mezinec na levej roki vsled česar je mogei iti v bolnišnico.—V.K. sodar. si je v sredo pri delu spahnol desno nogo. Zdravi se v bolnišnici. Požar. V sredo ponoči je začelo goreti na Lloydovern parniku »CnJypso«. Kmalu so pomorščaki ogenj pogasili. Več bal duhana in bombaža je požar poškodval. Ženomorilec «§akop Mrl. Kakor je uže znano našim č. fig. čitateljem, našli so Krta obešenega pri Zgoniku v sež. okraju. Prvi, ki je zapazil samomorilčevo viseče truplo, bil je nek dečko iz Zgonika. To se je zgodilo v petek zvečer. Drugi dan Zgoničani naznanijo dogodek sežan-skej oblastniji, katera sporoči stvar dež. sodniji v Trstu. Vtorek je otšla na mesto preiskovalna komisija, katera je spoznala v samomorilcu Jakopa Krta. Obesil se je z vrvjo dolgo 90 centimetrov. Na rokah so se mu še poznale poreze in praske, katere je zadobil pri oropanju cerkve v Onršljanu, ko je Šipo udri. Pokopali so ga na zgoniškem pokopališču. O Uršiču ljudje pravijo tudi, da ko jej je Krt rezal vrat, da jej je on usta tiščal, da ni mogla na pomoč upiti, ter da se je povsem vdeležil uboja. S tem bi se razvozljalo tudi to, da so ubite šal in rutico dobili kakovih 10 korakov od trupla, to je, ker se je ženska branila razbojnikom. — O ropu v cerkvi M. B. v Obršljanu pa pravijo, da sta se bila sešla Krt in UrSič na domu Petelina, katerega ima pravica v rokah kot udeležitelja omenjenega ropa. V jednej noči so se sešli, pogovorili in rop izvršili. Petelin je isti večer poslal svojo 10. letr.o hčer k domaČemu krčmarju po vina. da pogosti svoja malopridna tovariša. Krčmar začuden, praša deklico, kako to. da je tako pozno po vina prišla (bila je deseta zvečer), a deklica mu odgovori, da je tako ukazal oče, ker nocoj sta k njemu prišla dva pasaži rja. Oštir na to molči. — O ubitej Ivanki Krt ljudje pa pravijo, da je res živela z nekim drugim v času, ko je bil nje mož zaprt. In sad te nezakonske zveze bi bilo otroče staro Še ne en mesec, katerega Krt ni hotel za svojega pripoznati. Iz tega uzroka menda je Ivanka Krt svojemu možu pretila, da ?a ovadi, če je ne pusti v miru. Od tega tre no tka je gojil do nje smrt, dokler je ni izvršil. Po tem takem bi bilo res kar ljudje govore, da ne le pretenje ovadbe, pač pa i ženska nezvestoba je uzrok grozne tragedje.kojej skoraj ni para v tržaških kriminalnih analih. masla smrt. V četrtek ob treh popolu ženskih prebivalcev pa le fi zločink. «L. 1 • Rothschildova ladija Eros, s katero te-je Rothsciiild z več prijatelji odpeljal z Reke v Dalmacijo, obtičala je na skali pri otoku Premuda. Več Lloydovih parnikov je šlo na pomoč, ki sojo zopet v vodo spravili ter jo v sredo pripeljali v Trst, da se tu popravi. Zlopovestna hudodelca Hugon Schenk in Karol Schlossarok bosta v sredo 23. t. m. na Dunaji na dvorišči deželnega sodišča obešena. P. n. družabnikom del. podp. društva. Jutre, v nedeljo, bode veliki koncert de-lalskega podpornega društva v z gor njej dvorani ■ Monte ver de*. Začetek točno ob 61/,. Opozarjamo vse Ude, da se hode jutre mej koncertom tudi izročil dar družabnikov (zlata spominska svetinja) prodsodnikll društva. Prav zato poživljamo vse ude in družabnice, da se kolikor mogoče v velikem broju vdeleže jutrajšnjega koncerta, za kateri so se naredile veče priprave. 7/i odsek slavnosti: Franc Žitko. Anton Muha. Franc PrimoiiS, A. MavriČ, Miki Pregarec. A. Kljun, J. Dral-Čeii, Krapeš, J. Bunc. Trst, 19. aprila 1884. Naši ribiči in »Chiozzoti«. Čudno |e, da se v Avstriji jako važni politični in ekonomični čini kar na tiho vrše in da se poprej bolj natančno in časom primerno ne razpravljajo po poslancih. — Jako potrebno bi bilo, da bi vlada v takih slučajih slikala temeljite pritožbe ljudstva, da potem zadobi ona (vlada) pravo podobo stvari, za katero gre, kajti navadno ljudstvo čestokrat vidi stvari, ki so jako važne, pa vendar zginejo iz vida onim organom in višim uradnikom, na katere se vlada naslanja v takih prašanjih. Zdaj ko razpra v lju jo v Gorici takozvano prašanje Ghiozzotov, bilo bi posebno potrebno, da se predsedniku te mejna-rodne komisije razlože nekatere stvari velike važnosti. — Jaz mislim, da bi to imelo v nastopnih jako dober uspeh, ako bi se omenjenemu predsedniku natočilo čistega vina. Reklo naj bi se gospodom, v Gorici skupaj zbranim, da zaradi Ghiozzotov naši okoličanski, furlanski in istrski ribiči zgube na leto najmanj 300,000 gld. dohodka. Nasproti tej velikanskej škodi nam Italija ne dnje č-sto nobenega odškodovanja, kajti recimo, da bi se tudi našim ribićem dovolilo ribarjenje na italijanski n bregovih in da bi torej ^lede ribštva obveljala takozvana reciprociteta, naši ribiči ne bi od tega nič imeli, ker bi jim ne vrglo, da ribarijo v italijanskem morju, ki nema toliko rib v sebi, kolikor naSe. — Italija ima tudi to prednost in dobroto, o > se veliki del nje ribičev hrani na naš« i zemlji in da se celo na naših bregovit. E D I NO S T. dobro izveiba za italijansko vojno mornarico; italijanski ribiči prelazijo in torei dobro poznajo vse naša luke, kanale, vse naše bregove, in vse naše ljudstvo na obalih Adrije; prašanje je torej: ali ti ribiči, ki postanejo ali so užu vojaki italijanskih vojnih ladij, ali ne bi bili ti ribiči italijanski floti v slučaju vojne na morju roej Italijo in našo državo najboljši ogle-duhi, najboljši svetovalci za izktcevanje? Take politične koristi mi nemamo nasproti Italije, ker kakor rečemo, naši ribiči ne zahajajo v Italijo, ker jim to ne nosi, in ako bi jim, nebi jih Italijani tako v miru puščali,tkakor puščamo'mi v miru italijanske ribiče, da delajo, kar se jim ljubi. Pomisliti je tudi, da so Chiozzoti čestokrat tudi prav dobri kontrabandirji in delajo erarju dosti škode. Ako hočemo, da Italijanom te koristi in prednosti spo ibijeino, bilo bi potrebno, da se učini vsaj to le: A.) Naša vlada bi morala, kakor je prav dobro svetoval dr. Scherzer, osnovati posebna društva ribičev, katere naj bi dotirala z denarjem, da si ložje| preskrbe potrebnih ladij, ali pa da razpisuje premije za ribiče, kateri bi ribarili po jadranskem in srednjem morju. B.) Ona bi morala napraviti v mnogih avstrijskih manjših lukah umetna ribišča, kakoršnjih ima Italija vse polno. C.) Vlada naj bi tudi zdatno podpirala društvo lova bisernic v Zlarinu. katero društvo lovi bisernice v inostranskih morjih iu je zmožno jako velikega razvitka. D.) Ona naj bi tudi dobro stražila nnše morske meje in posebno Chiozzotte, ki so na naših obalih stalno naseljeni. Gotovo bi država v začetku morala žrtovati in doprinašati za povzdigo ribarstva mnogo denarnih žrtev, ali to bi bii produktiven trošek, ki bi sčasoma drŽavi dajal tudi mnogo dobička, na vsak način pa bi mi s tem vsaj one politične prednosti in koristi dosegli, katere so pri nas uže davno dosegli in uživajo Chiozzotti in z njimi Italija, ki zna boljše izkoristiti ugodne položaje, nego pa mi. pl. K...Ć. Tržno porodilo. Kava — malo obrajtana, cene mlahove. — Gena kave je v enem mescu zopet padla skoro za 10 gl. Denes velja Rio gl. 40 do gld. 64. —, Santos gl. 52 do gl. 64.—, Java gl. 70 do gl.76.—, Portoricco gl. 88 do gld. 100. — Ceylon plant. gld. 88 do gld. 126. Sladkor — še slabše obrajtan. Gena je Šla uže pod gl. 24.— in se je te dni v Trstu prodalo kakih 4000 vreč od gl.24.— z odbitkom 2*1, do gl. 28. Sadje — tudi tega blaga cene se pomikajo nazaj. — Pomeranče — limoni — zaboj gl. 1T/, do gl. 3*1., k večem gl. 4.—, lige v vencih gl. 12 do gl. 13.—, rožiči gl.3'i2 do gl. 5:lt. mandlji gl. 76 do gl. 80.—. opaša gl. 13 do gl. 15.— cveba navadne gl. 13 do gl. 14.—, Eleme gld. 16 «lo gld. 28.—, Sultanina gl. 18 do gld. 32. Olje — pa se vzdržuje vedno na stari, dobri ceni; jedilno gl. 43 do gld. 47.—, namizno gl. 70 do gl. 88. Petrolje — cena jako trdna z nagibom, da še poskoči; denes stane gl. 9*1. do gl. 10. * Domaii pridelki — malo obrajtan i. Denes stane fliol rudeči f. 10lA—, bohinec f. II1!, do f- lt*f4, koks f. 1'2'(4 do f. 12f[„ mefcani for. 7'(, do 8'j.. — Maslo f. 85 do f. 94 Žito — slaba kupčija; dobi s-? lepo, inočno rumeno albaneško koruzo uže po f. 6'f,, pšenico rusko po f. 9r[4 do f. 9'f,. Les — še precej iskan, cene trdne, a nespremenjene. Seno — zanemarjeno; konjsko velja gl. 1 do gld. 1H,. po kakovosti. Borano poročilo. Borsa mlahova, pri vsem tem pa so kurzi skoro vsih papirjev trdni z najboljšo tendenco, kar kaže, da je stanje borse zdravo. Dunajska borsa dne IS. aprila. iSnotni drž. dolg v bankovcih 79 gld. 85 kr. Enotni drž. dolg v srebru 80 » 95 » Zlata renta......100 • 60 » 5% avst. renta . . . . S5 • 40 • Delnice narodne banke . 849 • — » Kreditne delnico .... 321 » 30 » London 10 lir sterlin . . 121 » 40 . Kanoleon.......9 » 63 » C. kr. cekini......5 » 73 • lou državnih mark ... 59 » 40 » Javne licitacije. 18. apr., 16. maj in 19. jun. t. I, t Labinu posestvo Jakopa Nikolič iz Plominja, cenjeno vid. 133o. 2i. apr., 26. maj. in 21. jun. t. 1. v l'odnjanu posestvo ranjv-e Antonije Belci, cenjeno gl. 567 kr. 85 —26. apr. 26. maj. in 26. jun. t. I. v razinu posestvo Petra Lažarlč iz sv. Petra, cenjeno gl 315. — 26. apr., 24. maj. ii: jun. 1.1. v Kanalu posestvo Antona Bucika iz Bodreža, cenjeno 70O gl. — 1. maj., 5. jun. in 1O. jul. t. 1. v Tolminu posestvo Jakopa Kos iz Nemških rovt, cenjeno 740ogl. i9. apr. 1. 1. v Vodnjanu, posestvo zakonskih Martina in Ivanke Pleliko iz Marčane, cenjeno gld. 5033 kr. 03. 23 apr , 26. maj. in 25. jun. t. 1. r Vodnjanu posestvo Antona Buič, cenjeno gl. nžib. 23. apr., maj. in 23. jun. t. I. r 1'azinn posestvo Jožefa Ukotid, cenjeno gl. n67 kr. 5o. — 23. apr., 23. maj. in 24. jun. t. 1. t Motorunu posestvo Joahima Grimalda iz Vi-žinade, cenjeno gl. 8305 kr 75. - 23. apr., 24. maj. in 24. jun. t. 1. r Crtinjanu posestvo Jožefa Komanese iz Muškul, cenjeno 375 gl. — 25. apr. , 26. maj. in 30. jun. t. I. r Knpru posestvo zakonskih Ivana in Marije Chiarada iz Mil, cenjeno gl. 513o kr 7o. — 30. apr. t. 1. v Buzetu hiša zakonskih Franca in Marije Bi gatto, cenjena -4-350 gl. — 2i. apr., I7. maj. in 21. jun. t. 1. v Trstu posestvo Ivana Va-scotto v Kadinu. cenjeno gl. r2.0o0 — 24. apr., 24 ^maj, in 24. jun. 1.1. r Poreču posestvo Simona Čeku? iz Mompaderna. cenjeno gl. i568 kr. 68. — 24. apr. 24. maj. in 23. jun. v Trstu Dosestvo Jurija Martelanc iz Barkole, cenjeno gl. 942 kr. 46. Y NOVEJ TISKAM V. DOLENCA ULICA. TORBENTE V TRSTU se dobiva koledar in kažipot po Trsta za..........50 soldov broSura «Der Freihafen von Triest und die Verliinge-rung der Rudolfsbahn po 30 » «Roža ternovska» novela iz domačega živenja .... 10 » Roman «Rudin» od Tur- genjeva po.......15 » Vse tiskovine za cerkvene račune v sloven. jeziku 1. pola......... 3 » Vizitnice po........60—1.20 Zavitki z firmo...... 2.70 Alojzija Mayer-jeva trgovina piva v STEKLENICAH v Ljubljani priporoča izverstno ex-portno marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-_ zler-jev v zabojih po 25 in 50 steklenic. Garantira se šest mesečna obstojnost tega piva. l—'J4 G. le. priviligirano društvo Svarilo L. Storch v Brnu po 27 kr. prodaja naznanjena kot izdelovatelj: 10000 komadov ogrinjal za na pot, 5000 ostankov sukna, 3000 ostankov preprog: toda ona ni izdelovatelj, niti razpolaga o ka-terej zalogi sukna; kadar potreba nanese, kupi se nekoliko komadov od tukajŠnih manjših prodajalcev sukna in potem se razreze v ostanke, in uprav tako ona dela i zdrugo-vrstnim blagom. V interesu p n občinstva, kakor tudi vsake prave tvrdke, razglašam to svarilo, da naravnost rečem priti v okom jednej na prednost naslanjajoče] se reklami. Z odličnim poštovanjem 8—10 Iv. Stikarofsky, največja tovarniška zaloga sukna v Harnu. VSAKEJ DAMI, katera hoče imeti dobro se podajajoč Ž!votnik (moderc) iz prave, dobre ribje kosti (pušpana) priporočam, da si «a naroČi pri meni in da pošlje mero. Uma. KI. Miiller na »unajl I. Stadt, Operngasse 12 (vis-a-vis Heinncnsbof). 25—25 ■V ŽIVOTNIKE UiBtni izdelek po najnovejšem in najboljšem dunajskem in pariškem kroju, garantiran« iz prave ribje kosti napravljene, bele ali ruja ve po f. 5, barvane od f. 7 naprej. Pari&ki životniki s trakovi z 1 stiskanje beli ali rujavi od f. 8, barvani od f. 10 naprej, f"> . oski Ži-votn i ki s priponkami «1 :. tU, barvani „ od f. 12, naprej. Novost! Štefanije životniki brez plan-šetov, vsled spričeval zdravnikov, priporočljivi vsakej dami, posebno pa takim, ki trpi na srčnih, jetrnih in želodčnih boleznih, trajljivi, držeči formo, brez da bi želodcu najmanj škodovali, elegantno napraljeni od f. 8 naprej. Životniki za dame v vseh barvah, formah, v vsakej velikosti in po vsakej ceni. — Naročbe iz dežele, s pošiljatvo ogleda ali mere in naznanjenjem cene po poštnem povzetju. Kar se ne dopade, ali prileže, se zamenja za drugo. SKLADNICA domačih pridelkov A. JURCEvPtuji. Podpisani priporoča svojo bogato skladnico domačih pridelkov. Dobivajo ste pri rjem na debelo po najniži ceni: Plenica, rž. ajda, koruza, oves, luk (ČebulaJ. orehi, slive, moka, krompir, srež ali birsa (veštajn), posebno pa izvrsten fižol vsake vrste, izvrstno naravno ti no in žganje, sploh vsi pridelki sein spadajoči. Cenilnik in blago na ogled brezplačno iri franko. 10—20 X A. JJJRGA I ji veliki trgovec v PTUdl. I) (Pettiu al i Sulbahn, Steiermark) Nič več dima!!! Pri delal, podpor, drufitvu se dobiva zidar, kateri zagotavlja dtmnftlc tako izpeljati, da ne pušča dima po kuhinji.— Kdor hoče to dobroto viivati, naj se oglasi pri vodstvu imenovanega društva; Cer-«la Stadion ilev. II v !• nadstropji!, Trst. 3—4 IC Blago za obleko le iz trpežne, dobre volne, za srednje viso-cega moškega, po 3*10 metrov na obleko za gld. 4 96 a. v. iz dobre volne; » 8 — a. v. iz boljše volne; » 10"— a. v iz fine volne; » 12 40 a. v. iz dokaj fine volne. Ogrinjala za na pot, komad po 4, 5, 8 in 12 gld. Najfineja odela iz volne, hlače, po* vrhnje suknje, spodnje suknje, odela za dež, običajno debelo sukno, debelo trpeZno sukno, čeaalno blago, ševjd, trikd, prestrala za gospe in biljard, peruvijansko, dosking priporoča I. STIKAROFSKT, tovarnična zaloga v Brnu. g^ ustanovljena i. 1866. Uzorce breiplačno. Uzorne pole za gospode krojače nefranklrano Poitne povzetnloe nad 10 gld. brezplaSno. Ker mnogo p. n. naročnikov meni popolno zaupa in si dozvoljajo naroče. vati blago, ne da bi prašali i videli dotičnih uzorcev, po tem takem naj se mi tako naročeno blago, ako ne bi ugajalo, nazaj pošlje. Uzorci črnega peruvijana in doskinga se ne razpošiljajo, naročila se vrSe le na zaupanje. Ker jaz pri svojih svetovnih poslovih dobivam na dan na stotine pisem, molim p. n. naročnike svojo adrese tečno Izpolniti in ee Je le naj se ogiblje sklicevanja na prejšnje dopienloe, kajti traženje teh nam prouzroča mnogo težkoč. Oopiinioe se primajo v teh le jezicih: v nemškem, madjarskem, češkem, poljskem, italijanskem in francoskem. (24—14) Čudovite kapljice $v. Antona Padovanskoga. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih "besedi, da se dokaže njihova Čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih In na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadl^ž-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper scropok ter Čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo (g) Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu ; za naroČbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rotiš, G. B. Faraboschi in Al. Ravasini, Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati seje pokvaHenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. G. Piccoli. homoepatičen in ale- opatičen lekar ,l*rl Angelu* k Ljubljani, Dunajski cesti, priporoča p. n. občinstvu po lOJtffn« sknini te le zborne zdravila. Antlrrbeumen, naiboliSe zdravilo proti prehlajenji kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolHČlnam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v 2obeh. Steklenica 40 kr. Dr. Mora-e »redat Je zeper mrzllee Je najbolje med vsemi dozdaj znanimi zdravili proti spridenju prehajalne mrzlice. Steklenica 80 kr. Marija pomagaj ielodečne kapljice. Omenjeno zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega Želodca, ako ima slabo sapo, ako ga napenja, ako se mu peha in ga vije, proti želodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati, ako boli koga glava (če to ne izvira iz želodca), proti zgagi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti Želodečnemu krču in zaprtju, ako je Želodec pokvarien z jedjo in pijačo, proti glistam, proti boleznim na vranci, jetrih in proti zlati Žili, in v iazllčnih mrzlicah. Steklenica 20 kr. Najbeljie In najflpHSneJie prava ner-veike po»uhljeve Jetrne elje proti mraroo-rici, rhahitisi, plučnici, kailju itd. Steklenica 60 kr. Paetlle It aladneia eketrakta (Malz Benbenf proti kašlju in prehlajenju, škatlja 10 kr. , „ Pattllne eantenlneke; izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljica po 10 kr , 100 kuščekov 70 kr. 1000 koščekov 4 gld. 50 kr. Salloilne pastlle prati prehlaJenJn najboljši pripomoček proti davici (difteritia), plučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljica 20 kr. Naročila ee Izvriejeje točno po peiti na ooltno povzetje.__16-14 flV Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje po dr. Maliču, ie odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatitem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo ^asa če ee rabi, pa mine po-volnem trganje, kar dokazuje obilno zahval Zahteva naj se samo «cvetu toper (v»r»tv, znamkaj trganje po dr Maličun s traven stoječim tnamenjenem; 1 steklenica SO kr. Planinski želiščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hripavost vratobol, prsne in pljučne bolečine; l stekl. 56 kr Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. 20— 7 Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. 60 kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kričistilne Krogljice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu Sogrešati in 60 se uŽe tisočkrat sijano osve-očile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaŽenem želodcu, jetrnih in oblstnih boleznih, v Škatljah \ 21 kr; (eden zavoj s 6 škatljami 1 gld. o kr. Razpoiiljava «e le jeden zavoj. Naročila iz dežele izvrše se takoj v lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-ja na mostnem trgu v Ljubljani. ARISTON 14—5 Nov instrument, na kojega se more igrati na stotine arij bre?, da bi se bilo muzikaličnim. Običajni boben je otstranjen in nadomešča ga preluknjana papirnata pdla, ki se nahaja na pokrovu instrumenta. Vsaka pdla ima po jedno muzikalno pieco. Nove muzikalne piece se vedno izdajajo. I Arleton z 6 notnimi vložniki in zabojfcki stane 20 gl., vsak nadaljni notni vložnik stane po 60 kr. Proepektl, notni ceniki, kakor tudi točni ilustrirani ceniki galanterij in igrač itd razpošiljajo se gritie In franoo.''W K. K. Hofgalanteriewaarenhaus «Zur Stadt Par!s»; Prag-, Zeltnergasse 15. Lastnik, druStvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: AVGUST BREMIC. Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu