r boy jONlTKD states "WAR fBONDS I AND: IS1&MPS m ERISKfl AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, MARCH 12, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. Noniranje mesa in sirovega masla ukazano živilski administrator Wick-ard je izjavil, da bo dovoljena mera mesa za vsako osebo nekako dva funta na teden, več ali manj. Gostom v restavracijah ne bo treba dati kuponov za meso. . Podrobnosti tega racioniranja bedo dane jutri iz urada za kontrolo cen. Toda gotovo je že sedaj, da bo racioniranje mesa, sira, sirovega masla, ribjih konzerv in namiznih olj postavljeno v eno skupino in se jih bo kupovalo z rdečimi znamkami iz vojne knjige št. 2. To pomeni, da bo oseba lahko kupila več kot dva funta mesa na teden, ako bo kupila manj, na primer, sirovega masla. Toda vlada bo dala vsaki osebi skoro gotovo dovolj točk na mesec, da bo lahko kupila dva funta mesa in še nekaj drugih potrebščin povrhu. OP A je tudi ukazala, da se znižajo točke nekaterim živilom. To bo stopilo v veljavo v soboto. Za češplje in rozine sO znižane točke od 20 na 12, za fižol in grah so znižane od 8 na 4. Izvzeti so pa iz racioniranja posušeni datelni in fige, ako niso v kan-tah ali zapečatenih posodah. Točke so zmanjšali, ker so se zaloge zvišale in se boje, zlasti za rozine in češplje, da bi se blago ne pokvarilo. Pod racioniranje pride vse meso, kot govedina, teletina, svinjina, jagnjetina in sicer tudi jetra, srca in podobno, pa naj bo sveže, posušeno ali konzervirano. "Cottage" sir ne bo racioni-ran. -o- Konjsko meso naprodaj U. S. Packing Co. in Victory Meat Co. sta dobila 14,410 funtov konjskega mesa. Meso je za kakih 15 centov ceneje kot goveje. Mesnice, ki prodajajo konjsko meso, ne smejo obenem prodajati govedine, smejo pa prodajati svinjino in jagnjetino. Vrhu tega morajo take mesnice razobesiti napis, s črkami dva palca visokimi, da je tam naprodaj konjsko meso. V decembru sta obe mesnici prodali 22,100 funtov konjskega mesa. Zopet smo imeli prav! Ko smo oni dan zapisali "ne*-uradno" vest, da se je zima poslovila, smo se dobro zavarovali za slučaj, če bi se zgodilo ravno obratno. In kot smo videli včeraj, se je res, ko smo dobili zopet dokaj debelo snežno odejo. Pa če še pri vsem tem pomislimo, da bo čez 9 dni nastopila uradna pomlad. Selitev podjetja Poznano plumbersko podjetje A. J. Budnick & Co. se je preselilo iz 7202 St. Clair Ave. na 6631 St. Clair Ave. v Koroščevo poslopje. Telefon je HE-3289, na domu na IV-1889. Prečitajte oglas! Opozarjamo na oglas North American banke v današnjem listu. Tam predsednik Anton Grdina vse natančno piše o delnicah in drugem. London—Iz onih predelov Evrope, ki jo ima zasedeno Nemčija, se poroča o vedno številnejših slučajih sabotaže, nemirov, ubojev in pokanju bomb. Evropski narodi kažejo vedno večji odpor proti Hitlerjevim banditom. Radijo borbene Francije poroča o sledeči sliki v okupirani E/ropi. Poročila so došla iz podtilnih organizacij, ki obstoje po vsej Evropi; FRANCIJA—Na stotine Nemcev je bilo ubitih in ranjenih od francoskih domoljubov v 300 spopadih proti nemškemu vojnemu stroju v teku enega meseca. Vlaki, vozeč nemško vojaštvo, so bili iztirjeni, poslopja porušena in požgana, živila in kurivo uničeno. BELGIJA—V Bruslju je zle- telo v zrak skladišče orožja.! Več poslopij tam: okrog je bilo i poškodovanih. Iitirjen je bil! vlak, ki je ustavil ves promet; na tej progi. I-IOLANDSKA - V Amater-, damu je bil ubili' nemški častnik. Izvršen je Ml napad na: neko protizračne' baterijo in vsa posadka pobita. V -Hague' je bila vržena L.nnba v neko, nemško vojaško Ranico. ČEHOSLOVAŠKA—Nazijska elitna garda poble vse moške prebivalce v vaseh, kjer najdejo ruske partizane. Naciji nato požge j o vas ter odpel ja jo ženske in otroke. POLJSKA—V Va/šavi je bilo ustreljenih 260 Poljakov v zadnjih 24 urah. Nemške straže so bile podvojene pri vladnih poslopjih. Od 22. marca naprej bo vlada dovolila več kave Washington. — Od 22. marca naprej bo odrejeno zopet staro racioniranje za kavo, ko je dobila vsaka oseba nad 14 let stara en funt kave na- vsakih pet tednov. Urad za kontrolo cen naznanja to veselo vest za milijone Amerikancev h razloga, ker se je položaj izboljšal. Sedaj je določen en funt kave za šest tednov. Znamka št. 26 iz vojne knjige št. 1, ki je veljavna tudi za sladkor in čevlje, bo veljavna od 22. marca do 25. aprila za en funt kave. -o—- Samo s pestmi ga je Miss Rena Kelly se je v sredo večer priglasila na'delo pri Park Drop Forge Co. Toda bila je štiri ure prekasna in "v rožicah," zato ji stražnik ni dovolil vstopa v tovarno. Pa ga je pošteno obdelala. Včeraj je stražnik, 68 letni Edward Savey, pričal na policijski sodniji, da je ženišče rabilo samo pesti. Obsojena je bila na 30 dni v Warrensville in na plačilo stroškov. Malo je takih mož! Največja preglavica ženam sto možje, ki kadijo, pa 7i0 gledajo, kam pade pepel od cigare ali egiarete. Vsi mulci ne pomagajo nič in pepel je tam, kjer pade od cigare. Tudi če hm mož pepelnik, je navadno več pepela -okrog pepelnika, kot pa na njem. Vse drugačen mož je pa naš župan Frank Lausche, kot je dokazal oni dam. Imeli so sejo v uradu okrajnih komisarjev. Vsi so kadili, da skoro ni bilo videti nosov spoštovanih okrajnih in mestnih činiteljev. Tudi naš gospod župan je izvlekel neko \stvar, ki naj bi bila cigara in jo prižgal. Ko je bil pepel na njegovi fini cigari že kaka dva palca dolg, se je začel župan ogledovati za, kakim pepelnikom. Nobenega v bližini! Pa veste, kalj je tnapruwiQ naš župan, ki ima maniro? Raztegnil je žep pri suknjiču na široko in otresel notri pepel od \cigare. Kam, je del pa. konec ali "čile" od cigare, pa ne vemo. "Prodirali smo proti nekem gozdu, ko nas je ustavilo močno streljanje pet ali šest japonskih strojnic iz gozda. Ker je bilo že pozno, smo se zakopali do jutra. Ker so Japonci obvladali s strojnicami malo ravan pred gozdom, jih je bilo treba pregnati, če smo hoteli naprej. Več mož : se je prostovoljno javilo za to j delo, toda poveljnik ni dovolil. I "Proti jutru sem pa sklenil, daj piojdem kar sam. Povedal sem i Izpred vojaškega sodišča v Ljubljani (Posneto iz ljubljanskega "Jutra" z dne 25. septembra 1942 v izvirnem besedilu. — Vojaško vojno sodišče višjega poveljni-štva oboroženih sil za Slovenijo in Dalmacijo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednja dve sodbi: v zadevi proti 1. SLAPNIKARJU Francu. ta na m Naši vojaki m na Sinova družine Mr.' in Mrs. Joe Kodrich, 6522 Schaefer Ave. se nahajata sedaj na sledečih naslovih: Pfc. Joe M. Kodrich, U. S. M. C. R. Hdq. Marine Air Sta., Mojave, Calif. Drugi pa: Pvt. Stanley Mezic, Hq. Bty. 217, F. A. Bn., APO 44, Fort Lewis, Washington, ta ta ta Pvt. Martin A. Rastelic, sin Mr. in Mrs. Martin Kastelic iz 665 Eddy Rd. pozdravlja iz armade vse prijatelje in znance, ter se jim priporoča za kako kartico. Njegov naslov je: Pvt. Martin A. Kastelic, 35535342 Btry. C, 334th F.. A. Bn., APO, A. 448, Camp McCain, Miss, ta ta ta Lawrence Aucin, sin Mr. in Mrs. Lawrence Aucin iz 14210 Sylvia Ave. je bil premeščen iz Floride v Colorado. Piše, da se dobro počuti in da se mu vojaški stan kar dopade. Sicer bi bil šel rad metat bombe na sovražnika, pa ima oči preslabe. Zato so mu poverili važno delo, da bo popravljal aeroplane in bombe nakladal. Njegov naslov je: Pvt. Lawrence J. Aucin, 768 T. S. S. Bar. E. 522, Buckley Field, Colorado. H35 pBJ f&A Mrs. Mary Tomšič iz 5211 Lutlher Ave. je dobila sporočilo od svojega sina Adolf a, da je bil povišan v korporala. Čestitamo! Njegov naslov je: Cpl. Adolph A. Tomsick, Co. B. 782 Military Police Bn., Fort Custer, Michigan. To je pa lepotilni salon na fronti. — Slika kaže Veronico Eagler iz New Yorka, ki je vojaška bolničarka v Tuniziji, par milj za fronto. Poleg lega, da so bolničarke v vedni nevarnosti pred bombami, se morajo odreči vsem udobnostim, ki jih imajo njih sestre doma. \ BOJNAFRONTA RUSIJA — Rusi priznavajo, da je Harkov v nevarnosti, ker gaj Nemci naskakujejo od treh i strani z vedno novimi rezerva-j mi. Iz Londona se poroča danes zjutraj, da so Nemci izpraznili važno bazo Vjazmo na centralni ruski fronti, ki so. jo imeli v rokah od 14. okto-j bra 1941. Vjazma leži 130 milj zahodno od Moskve in jej bila glavna zapreka ruske ofenzive proti Smolensku. AFRIKA — Rommel se je zopet! zagnal na osmo angleško ar-| mado, da reši bok Mareth lini-J je. Ta poskus je pa drago pla-Čal. Boj se nadaljuje med razbitimi nemškimi tanki. AMERIKA — Vlada Zed. držav je zvedela iz skrajno zanesljivih virov, da je Hitler fizično popolnoma izčrpan in da je pod oskrbo treh specialistov v j svojem bivališču Berchstesga-den na Bavarskem že od no-' vembra. Stranko vodi zdaj Herman Goering. PACIFIK — 40 japonskih letal je napadlo Novo Gvinejo. Zavezniki so jih sklatili 14. Japonska zračna sila v teh krajih postaja očividno močnejša. ANGLIJA — Nemški bombniki so sinoči napadli angleško obal in bombardirali neko mesto, škoda in število človeških žrtev še ni znano. Angleški bombniki so pa ponoči zopet napadali po^femčiji. -o- Darovi za kantino Za Cathedra kantino so da-darovali pri nas: po $1: Andrej Tekauc, 1023 E. 72. PL, in Mary Glavan, 828 E. 140. St.; 50 centov sta darovala Mr. in Mrs. Martin Kastelic, 665 Eddy Rd. Vsem skupaj prav lepa hvala. tovarišu poleg sebe o tem name-I nu ter mu naročil, naj tega ne javi poveljniku, dokler ne bom že tako daleč, da me ne bo mogel poklicati nazaj. "Vzel sem puško, nasadil bajonet, vzel v roke dve ročni granati in se po trebuhu plazil .proti japonskem gnezdu. Ko sem čez nekaj časa dvignil glavo, sem zagledal kakih 10 korakov pred seboj japonskega vojaka, ki je sedel pri strojnici. Sprožil sem in ga zadel v glavo. Tedaj se je pa odprlo peklo. Strojnica je zara-gljala, jaz sem pa ležal tesno na zemlji. "Ko sem čutil, da me ni zadela nobena krogla, sem se splazil naprej in ko sem dospel do dol-bine, kjer so bili Japonci s strojnico, sem petkrat ustrelil vanje, obenem pa vrgel ročno granato v njih strojnico in ker je bila moja puška prazna, sem se pripravil za napad z bajonetom in se pognal proti njim. "En ranjen Japonec je bil na tleh, trije so se pa vrgli name. Prvega sem zabodel z bajonetom. Japonci so vpili ko obsedeni. Zabodel sem drugega, ki je pa zgrabil za puško, da nisem mogel izvleči bajoneta. Tedaj je prijel še tretji za puško. Ker nisem mogel drugače, sem ga sunil s pestjo po amerikansko pod čeljust, enkrat, dvakrat. Pri tem menda sam nisem vedel, kaj delam, ker v svojem vzhičenju sem mu tudi pljunil v obraz. "Po drugem udarcu se je Japonec zvrnil po tleh. Toda kmalu se je pobral in skočil v kot, naj-brže po kako orožje. Tedaj sem zgrabil za strojnico, da bi jo odnesel, toda bila je pretežka. Vse to je trajalo samo par trenutkov. Vedel sem, da moram od tam, predno pridejo drugi svojcem na pomoč. Skočil sem torej iz dolbi-ne in jo vlil proti našim. Zdajci so zaregljale japonske strojnice za menoj ,toda srečno sem odnesel pete." Mladi junak je sin hrvaške družine Mr. in Mrs. George Jak-šič iz 17175 Orleans Ave., Detroit, Mich. -o- Boljša postrežba na ulični železnici drugi teden Začenši prihodnji torek bo na nekaterih progah ulične železnice več voz. Tako bodo dali na St. Clair progo od 5:30 do 6:35 zjutraj vozove s trailerji, kar bo dalo prevoznino še enkrat toliko osebam zjutraj. Superior proga bo podaljšala od 129. ceste do Euclid Beach par ka po 140. cesti. Petcentna vož nja na busih bo vpeljana od Puritas Ave. loop Lorain proge do Fisher Aircraft Corp., kjer izdelujejo bombnike. sinu Franceta in Polončič Ivana, roj. v Velikem Iglarju 4. julija 1896, bivajočemu v Straži, na begu, 2. BARTOLU ALOJZU, sinu Alojza in Perko Antonije, roj. v Prečni 9. julija 1909, bivajočemu v Straži, na begu, obtoženima a) zločina po č. 4. Ducejevega razglasa z dne 10. oktobra 1941, ker sta v Straži od 10. marca 1942 do začetka aprila sodelovala in še vedno sodelujeta pri združbi, z namenom, da nasilno spremenita politično, gospodarsko in socialno ureditev v državi, b) ker sta v istih krajevnih in časovnih okoliščinah sodelovala in še vedno sodelujeta pri oboroženi četi, ustanovljeni z namenom, da vrši zločine proti državnim osebnostim. c) ker sta v istih časovnih in krajevnih okoliščinah v posesti orožja in streliva brez dovoljenja pristojne oblasti. Iz teh razlogov proglaša sodišče Slapnikarja Franca in Barto-la Alojza za KRIVA pripisanih jima zločinom in ju kot taka obsoja v dosmrtno ječo, stroške in zakonske posledice, vklj u č n o trajno prepoved javnih služb in zakoniti preklic, ter na objavo sodbe. V zadevi proti PEZ DIRCU Mati j i, sin u Matije in Romšek Katarine, roj. v Gorenju pri Črnomlju, 5. februarja 1910 in tamkaj bivajočemu pod št. 19, na begu obtoženemu (a) ker je od nedoločene dobe do 28. junija 1942 sodeloval pri združbi, katere namen je bil, nasilno spremeniti politično in socialno ureditev v državi, (b) ker je sodeloval in še vedno sodeluje pri oboroženi četi, ustanovljeni z namenom, da vrši zločine proti državnim osebnostim, (c) ker je bil v posesti orožja in streliva brez predpisanega dovoljenja, (d) ker se je v Metliki 29. junija 1942. z zlorabo delodajalstva polastil uniforme in bajoneta, katerih je bil v posesti kot orožnik pri postaji Kr. karabinjerjev. Iz teh razlogov proglaša sodišče po članih zakona Pezdirca Matija, za KRIVEGA pripisanih mu zločinov in ga kot takega obsoja v dosmrtno ječo, stroške' in zakonite posledice, vključno trajno prepoved javnih služb in zakoniti preklic, ter na objavo sodbe v listih "II Piccolo" v Trstu in "Jutru" v Ljubljani. Seja dr. Krka Nocoj po cerkveni pobožnosti ima dramsko društvo "Krka" svojo redno sejo v cerkveni dvorani na 81. cesti. Nemiri med civilnim prebivalstvom se naglo širijo po vsej okupirani Evropi f stopila v veljavo najbrže 1. j ja. racioniran bo tudi sir in pa r konzerve, znižane točke na fi-grahu in češpljah. I _____ FMčiT^011' 13' marca- — Urac* za kontrol° ccn -ie ukazal, !aft)as|.e "na ^ aPrila ali še Pre-i" 7- racioniranjem mesa, siro-rHfad' Hila' ril)J'h konzerv in namiznih olj. Ob istem času pihf. ,ukaZal> da se znižajo zahtevane točke (points) na po-K^Jah, fižolu in grahu. Per ! LvrKuceza po- LSv°je pandurje f^opi je Zadnje dni na r^onile,Znice'V južuo- jj T k!*e na pomoč. •I'5 za'hf Je SV0J vojni na- I isto »d njih, naj M%k ) skuPno zmago. ,1'Pel azPoslal od 1. mar- SloS°Č Madžarski, rl^iji ter R°muniji in r|V.°j%a f^teval od njih 6 Pom'- avtfev ter ekologa °C1- Vsaka država 'Ik obsežnosti. I s W deci križ T Hči ? American ban-*fPo $25. f0Vali za Rdeči '"i A * North American T,°: Ant1 a in Sinovi; I 111 Mil *5: Mkss Anna V C\Mai> Grdina, JR?'^ P0 ?2: I 1)0 $1 Katarina Vol-ilw -f°SePh Ivančič l doWSek- To «0 priti v Prav lepa še na druge, 2a vad državne ad-[f>lv ^ Upi /"ganJ"e je dobil Pnlike iti v !' k° l>iS po žganje. ■flOQCJ° domov ob Pij* ŽR ' V prodajalnah flJ% ej0 Po žganje že Hrvaški fant se je izkazal v boiih na Guadalcanalu Detroit, Mich. — Detroitski časopisi so polni priznanja mlademu junaku, John Jakšiču, ki služi pri ameriških marinih, ki je samcat izpraznil gnezdo japonskih strojnic na Guadalcanalu. O tem činu pripoveduje Jakšič takole: Zbornice, ki ^OcJn* ' da se na' JVlNpar! strani mesta ifej!«. da je It A^^Poncih ts*^ 1114 E- 'I* i J ena od Rde-24 ]e;i,en Alek-% Fin '.v JaPOnskem fVHil Pmih- Lanske-r| 2a^amovan kot IS61-8" s!6nt-Shuma' IV, *alo prinesle vi- ^CCi^^ici. Ma-C? :1e bilo Ma- I < slatarto- I ^ čestit- letnica f>i> Jow Stine rti. ** Hočevar # Vzniki .'Ce »jego-I 3eni, "kl m prijate- "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Ave. J AMEB DEBEVEC. Editor HEnderson 0628 Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pofitl, celo leto $7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznažalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: Onlted States and Canada $850 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 lor 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for S months ___Single copies 3c_ Entered as 6econd-class matter January 6th. 1809. at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. _No. 60 Pri., March 12, 1943 Mešetarija z ljudskim denarjem Clevelandski bankir Cyrus Eaton je naslikal cleveland-ski mestni zbornici skrajno rožnato lice z.nakupom Cleveland Electric Illuminating Co. Nekaj mestnih odbornikov ga je povabilo na sejo in ga kot "veščaka" v financah z odprtimi usti poslušalo, ko je pripovedoval, kako dobro kupčijo bi Cleveland napravil, ako bi dal $140,000,000 za privatno elektrarno. Bankir je rekel, da je zdaj denar (ko ga )e kot listja in trave) poceni in da bi mesto tistih "borih" 140 milijonov z lahkoto dobilo na posodo. Zagotavljal je mestnim odbornikom, kakšne ogromne dobičke bo mesto delalo z elektrarno itd, itd. Seveda, gospod bankir je slikal to kupčijo v časih, kot elektrarna lahko proda vsako iskrico elektrike, ki jo more proizvajati iz svojih turbin. Ničesar ni pa omenil o časih, ki so bili (saj jih menda še nismo pozabili) in ki se lahko še vrnejo, ko so bili dimniki v clevelandskih tovarnah mrzli in ko so počivali električni motorji pri tovarniških strojih. Bankir Eaton tudi ni povedal odbornikom, kdo bo plačal davke, ki jih zdaj plačuje privatna elektrarna federalni vladi, državi, okraju, mestu, šolam v okraju Cuyahoga in v vseh okrajih, kjer ima svoje turbine, vse do Avona na zapa-du in do Ashtabule na vzhodu. Federalna vlada dobi zdaj od privatne elektrarne nad $8,000,000 vsako leto v davkih. Kdo bo potem plačal te davke? Mesto je sicer prosto teh davkov za svoja podjetja, toda vprašanje je, koliko časa bo vlada to gledala, če bo šlo mesto v privatni business. Država, okraji, mesto in-šole, ki zdaj dobivajo denar v davkih od kompanije, bodo zahtevali denar od mesta. In ako ga mesto ne bo moglo plačati z dobičkom od elektrarne, bodo morali poseči v žepe davkoplačevalci. To je jasno kot beli dan. Mi mislimo, da bi napravilo mesto veliko napako, če bi šlo v to kupčijo. Že zdaj ljudje vpijejo, da mesto ne mbre vršiti svojih obveznosti, da ne pobira smeti, ne odpadkov, da niso ceste pometene, da ni tega, da ni onega. Kaj bo pa šele potem, če si bo mesto nakopalo še več bremen na rame? Kot znano ima ta elektrarna svoje turbine tudi v Avo-nu in Ashtabuli in po teh krajih napeljano žico. Torej posluje na privatni zemlji, za kar mora plačati gotovo odškodnino. Ali bodo potem ti okraji, ako bo šel Cleveland v navadno privatno podjetje s prodajanjem elektrike, dovolili Clevelandu, da bo delal dobičke na njih račun? Za te okraje ne bo Cleveland nič drugega, kot je vsaka privatna kom-panija. Ako pa pride zraven še malo nevošljivosti, bo pa Cleveland to podvzetje drago plačal. Tudi takrat, ko je mesto kupovalo ulično železnico, se nam je zdelo, da ne dela prav. Po našem mnenju naj bi mestc skrbelo za institucije, ki se tičejo direktno mesta, privatna podjetja naj bi pa pustilo v privatnih rokah. Kaj vidite zdaj, ko je ulična železnica naša, kaj izbolj šave? Ali je prevoznina cenejša, ali je promet boljši, ali je več voz na ulicah? Mi še vedno ne vidimo kje je mesto na dobičku s to lastnino. In še sedaj, ko so dobri časi, ko uličn; železnica služi, da je kaj. Kaj pa bo, kadar bodo slabi časi: Kdo bo plačal izgubo? Ti, dragi davkoplačevalec. Seveda, takrat je nekdo zaslužil lepe denarce, ko je iz posloval za mesto bonde. No, zdaj pa se nudi zopet lepa prilika, ako bi šlo mesto v to kupčijo in bi potrebovalo 140 milijonov dolarjev. Zopet bi nekdo nabasal žepe z dolarji. Mestna lastnina je kot občinska gmajna, kjer so vsi gospodarji in noben. Kot je videti, je župan Lausche proti nakupu privatne elektrarne, vsaj sedaj v vojnem času. Mu damo absolutno prav! Toda če bodo šli mestni odborniki, ki ne poslušajo svojega župana, ampak tisto suho grižo od Raperja, preko njega in sklenili, da kupijo to zasebno elektrarno, upamo, d bo prišla zadeva, predno bo veljavna, pred volivce. Ktfd.tr gre za $140,000,000 ljudskega denarja, nima o tem pravice sklepati mestna zbornica, bi mislili. In če pride pred volivce, garantiramo mestni zbornici že sedaj, da bo kupčija dobila tako brco, da bo kar veselje. Dajte no, dragi mestni očetje, najti kaka pota, da se bodo davki znižali, pa da bomo imeli boljši servis, ne pa da bi samo gledali, kako boste ubogega davkoplačevalca še bolj obremenili. Tako, kot smo opasali zadevo zgorej, vidimo položaj danes mi. Ako nas hoče pa kdo prepričati, da se motimo, nam mora prinesti dokaze črno na belem, da bo meščanstvo pro-fitiralo z nakupom privatne elektrarne. Z nakupom ulične železnice niso profitirali nič, razen, da bomo morali sami plačati davke, ki jih je prej plačevala družba ulične železnice. Kar je potrebno v Clevelandu je, da se ne zmanjša število mestnih odbornikov za štiri, kot se zdaj nekaj govori (oziroma se govori že par let, pa smo še prav na istem mestu), ampak da bi se jih zmanjšalo na kakih 5 ali 7 odbornikov. .Potem bi imeli morda več dela, da bi ne lomili kopja na stvareh, ki jih ne razumejo. Ta teden in bodoči sta tedna katoliškega tiska, šolarji si prizadevajo, da bi dobili za naš clevelandski katoliški list Uni-verse-Bulletin čim več naročnikov. V vsaki hiši bi moral biti ta list, ki vas seznani z katoliškimi novicami, na katere se lahko zanesete. Kolikokrat berete v' brezbarvnih engleških listih, kot ■?o naši velikomestni dnevniki, "novice," o papežu ali pa druge vesti, ki se tičejo nas katolikov in sv. cerkve; novice katere ne odgovarjajo resnici. Celo med slovenskimi listi imamo take, kateri si na vse mogoče načine prizadevajo očrniti cerkev in papeža. Ako nimate zanesljivih poročil glede takih "novic," potem se ni čuditi, da se dobijo celo med vernimi ljudmi taki, ki vr-jamejo lažem in vzamejo za isti-no vse, kar vidijo v veri-sovra-žnih listih. Slišali so, da je geslo takih listov tisto, kar je Voltaire že nekoč dejal: "Mečimo blato, kar mečimo blato na Cerkev, nekaj se bo vedli o prijelo," in vendar še podpirajo prptiver-sko čtivo in si pri tem najbrže mislijo, da so "napredni." Za šolarje, tudi one iz višjih šol, je zelo zanimiv in po ceni list: "The Youil& Catholic Messenger." Naročite, starši svo- kolike vrednosti so ti lističi za njih otroke, bi ne bilo doma brez njih. Vsi listi prinašajo polno zanimivih slik, katere boste tudi starši radi pogledali in se spomnili na marsikatero zgodbico iz sv. pisma, ki ste jo slišali morda pred štiridesetimi ali pa petdesetimi leti. še prav posebno pa priporočamo te liste za one otroke, kateri pohajajo v publik šole. Ko bi se vsi starši zavedali, kako neobhodno potrebno je katoliško čtivo za mladino. Kar človek bere, na tem se hrani njegov duh in tak bo postal. *• * * Gotovo pričakujejo naši igralci od St. Lawrence Stage and Curtain Guild, da dam malo kritike glede zadnje igre. Najprej moram priznati in se jim tudi zahvaliti za to, da so bili točni pri vajah. Vaje za igro so morda prijetne dva, trikrat. Potem pa postanejo sitna zadeva in marsikateri igralec, kateri ne misli dlje kot nos doseže, bo z enim ali drugim vzrokom začel opuščati vaje. Tukaj ni bilo tega, dasi je bilo veliko vaj. Za to zaslužijo pohvalo vsi. Drugo, kar moram pohvaliti je to, da so vsi skušali slediti navodilom. So ne-katerei igralci, katerim navodila igrovodje nimajo prav nobenega pomena, ker kratkomalo ne poskusijo slediti nasvetom. Tudi v tem moram dati priznanje mladim igralcem, da so skušali, če tudi ne vselej dosegli, kar jim je bilo podano kot prava gestija ali pa narečje. S takimi igralci je prijetno imeti muje. Kar pa se drugega tiče, so bili nekateri prfeveč boječi, ker so igrali prvikrat. Toda, če bodo vstrajali pri igrah, jim bo boječnost prešla. Še posebno hočem omeniti dva igravca; Wilfred Grder. in Angela Lekan. T^i dva sta imela vloge, kakoršillh se igrovodja zelc težko odkriža. Morala sta namreč biti maskirana kot črnca Dekleta zelo nerade Vzamejo ka ko tako vlogo, ali vlogo stare žen ske. Vse hočejo biti maskirane lepo, mlado. Toda igra je igra in nekaj je vselej takih vlog, ki predstavljajo neljube značaje ali pa kak fizični defekt, ki se naj de tudi v svetu kot j?. Zato pa je igrovodja vesel igralcev in igralk, kateri so pripravljeni za vsako vlogo, tako, ali tako. Zato hvala vsem igralcem in igralkam in iskrena zahvala tu di vsem ljudem za obilo udeležbo čisti dobiček je $96.50. Ta de nar bo šel za nabavo knjig za šolo kjer bodo imeli šolarji, pa tudi drugi, na razpolago vsako vrstne dobre knjige za njih iz cbrazbo in kratkočasje. Prihodnjo nedeljo popoldne ob treh je seja, v Slov. nar. domu na 80 cesti, vseh zastopnikov in drugih, kateri so bili na slovenskemu kongresu v Clevelandu izpod zvona sv. Lovrenca. Gre se za temeljito posvetovanje glede sodelovanja' z SANS. K temu vabimo vse zastopnike vseh društev, naj so dobili kako posebno obvestilo ali pa ne. Da ne bo imel nikdo kak izgovor, zato se shod prireja v Narodnem domu Pridite vsi. * * * Post je tu. Cerkev, kot dobra mati, pozna sedajne razmere in zate veleva, za letos samo, da se nam ni treba postiti razen na pepel nično sredo in na Veliki petek. Kadar govorimo o POSTU ! ne mislimo na vzdrževanje od mesa. Mesa smo se VSI brez izjeme dolžni vzdržati VSAK PETEK. pa naj delamo težko ali pa jim otrokom ta list. Ima zanimive novice celega sveta in je v resnici izobraževalen. Naslov je: The Young Catholic Messenger, 124 East 3. St., Dayton, O. Za šolarje nižjih razredov pa ie JUNIOR CATHOLIC MESSENGER, (naslov isti) kakor nalašč. Za drugo in tretje razrednike pa The Little Messenger, tudi od tam. če bi starši vedeli, 1 ne. Kdor v petek je meso, ni nič boljši od živali, katera žre meso v petek in v svetek. Priznamo, da ni prijetno se mesa vzdržati, prav .tako kakor za našega Zve-ličarja ni bilo prijetno biti bičan, s trnjem kronan, in križan. Prav gotovo ni bilo lahko viseti, z:t te in za me, tri strašne ure na križu v takih muhak, da že sam Sin božji ni mogel več prestajati in je zaklical na ves glas: "Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!" Pomisli to, kadar se začneš sam sebi tako smiliti, da bi tudi v petek posegal po mesu Pomisli pa tudi na številne grehe, male in morda tudi velike, s katerimi si žalil Boga in za katere bo treba zadostiti, tu ali pa tam. Nič ne misli, da se boš ravno TI zmuzal kar tako preko neskončno pravičnega Sodnika. Na zemlji se lahko skriješ za hrbet bljižnjega, v večnosti duše nimajo hrbtov. Torej, letos se nikomur ni treba postiti, razen, da si sam naloži post. Le mesa o petkih ne smemo jesti, nikdo ga ne sme. S tem pa ni rečeno, da nam ni treba delati pokore in zadoščenja za naše grehe. Poskrbi, da boš zadostil na drugi način. Prihajaj, če mogoče, vsako jutro k sv. maši. Tam potem Jezus za te zadostuje, ko se daruje za te. če ne moreš k maši, pa prihajaj redno k večernim pobožnostim in nauku. Father Bazilik bo govoril angleško ob torkih večer: "Bog in Njegove lastnosti." Ob petkih zvečer bo Križev pot. Ob nedeljah ob 2 popoldne bo govoril Father Oman, angleško: "Pot v nebesa." Ob nedeljah zvečer bo slovensko govoril Father Slapšak: "Znaki prave Kristusove Cerkve." 'Naj nihče ne misli, da nauka ne potrebuje. Prav tako, kakor telo potrebuje vsak dan nove hrane, tako tudi naš duh potrebuje poživljenja. Saj pravi Gospod; "človek ne živi le od kruha, ampak tudi od vsake besede, ki pride iz božjih ust." Vse kar slišite pri nauku ali v pridigah, je prišlo nekdaj iz ust božjih. Kdor meni, da vse ve glede božjega nauka, se moti. živel je človek, kateri se je rad pobahal: "Jaz sem ves katekizem na pamet znal." "No, če ^je temu tako," pravi župnik, "pa mi povejte zakaj živimo?" "Zakaj živimo? No ja, za to, da delamo, ali ne?" "Ne. Za to, da dela in vleče, je mula ustvarjena, človek pa je zato na svetu, da bi služil Bogu na zemlji, potem pa prejel večno veselje v plačilo od Boga." Seveda moramo delati, ker brez dela ni jela. Toda, to je le postranska zadeva. Prva dolžnost je "iskati božjega kraljestva ; . ." "še enkrat poiskusite: Zakaj je v Ameriki šest cerkvenih zapovedi, v Sloveniji pa le pet?" Mož se praska za ušesi; "Tega pa nisem nikdar slišal, da bi jih bilo v Ameriki šest. Mi smo se učili, da jih je pet." "Nikar ne recite, da niste slišali. Ste slišali prav gotovo, pa ste pozabili, morda pa tudi niste poslušali, ker ste bili prepričanja, da so pridige in nauki za druge, Vi pa vse veste." Tako je. Tiste luknjice, skozi katere gre učenost v glavo, so zelo majhne, toda one, skozi katere nauk uide ven, so velike. Zato je nauk potreben zopet in zopet znova. Poglej samo onega, ki je od vere odpadel. Gotovo misli, da ve vse glede verskega nauka. Povprašaj ga, zakaj trdi katoliška cerkev, da je glede verskih resnic nezmotljiva, pa ti bo tvezil največje neumnosti in nesmiselnosti. Ali kaj ve? Nič ne ve, pa se le širokousti, kot bi vedel vse. Zato pa še enkrat: PRIHAJATE V POSTU K NAUKU IN MOLITVAM. BE 100$ WITH YOUR Zopet nekaj s Hubbard Rd. Ko sem se bil oni dan spravil v mojo poletno pisarno v ta novi hiši, kjer je najbolj prijetno zato, ker sem sam in me nihče ne moti pri pisanju, ko premišljujem, kadar se spravim k pisanju. če me pa kdo pride slučajno obiskat, se navadno ustavi v ta veliki hiši in tam vpraša zame. Nato pa ga naši pošljejo k meni v audienco. Torej tukaj me navadno najdejo sedeti pri mizi, kot je to pač moja navada in kjer si ubijam svoj talent in se polagoma staram. Tako je bilo tudi oni dan, ko sem se bil ravno spravil k zakurjeni peči in sedel lepo na gor-kem kot se spodobi za tako delo kot ga jaz opravljam. To vedo tudi naši uredniki, da v mrzlem uradu ne morejo sedet in tuhtat. Zunaj je pa veter močno pihal in prenašal sneg, da je bilo veselje. Kar naenkrat pa 'pripiha Burja tam iz Clevelanda. Potrka na vrata, vstanem, odprem in kar debelo sem gledal novodošle. ce in oni pa mene. Ko pa smo se enkrat domenili, kdo da so, tedaj pa smo si podali desnice in jih prav po prijateljsko stisnili drug drugemu. Mrs. Burja je rekla, da je bila zelo razočarana, ko me je zagledala. Pa ne vem kaj je moralo to biti, ali sem se ji mogoče videl prestar ali premlad. Ker bere novice s Hubbarda, je gotovo imela kakšen poseben predsodek nad mano. Najbrže si je mislila, ko pišem vedno od rož in deklet, da sem kakšen mlad razposaje-nec in da mi samo dekleta rojijo po glavi. Prav lahko, da je bila radi tega tako razočarana, ampak temu ni tako, kajti moja navada je, da imam za dekleta vse od 15. do 75. leta, ker pod 15. letom so deklice in po 75. letu so pa stare mamice in tako jaz rad kramljam s ta mladimi kot s ta starimi. Kar se pa tega tiče, sem se pa prav za prav v mojih mladih letih rajši razgovarjal s starejšimi ženami kot z mladimi lekleti, ker sem se deklet precej sramovali Torej, kdo je ta Burja. To je tista Burja, o kateri sem že par-krat malo zapisal, da so tukaj kupili v naši vasi, bi rekel, enega najlepših domov. To posestvo so kupili od Mrs. Mlakar in je vse v najlepšem redu. Je lepa moderna zidana hiša, ki prekaša boljše mestne hiše, zemljišče ni preobširno, a je dovolj veliko, da bodo imeli vsi dovolj dela in če bodo pridno obdelovali, jim tudi jela ne bo manjkalo. Poleg tega pa bodo živeli v lepem kraju, prav v kot ta malih nebesih in poleg tega pa na svežem zraku. Kakor je razvidno, bomo imeli prav prijazne sosede. Mr. Burja bo gotovo dobil kakšno častno mesto v našem kabinetu, samo prej moramo izvedeti za kakšno pozicijo bo sposoben, predno ga ustoličimo. Tako vidite, prihajajo drug drugim v te naše kraje. Le še kaj več naj jih pride, da nam bo krajši čas. Prav priporočljivo bi bilo, dai bi se clevelandski trgovci, naselili po teh lepih krajih sedaj, ko ne bodo imeli kaj prodajat. Saj pravijo, da bodo morali ljudje po mestih več kot polovico manj jest kot so do sedaj. To tudi pome ni, da bodo potrebovali več kot polovico manj trgovcev. Zat0 pa bi bilo najboljše zanje, da jo primahajo v te naše lepe kraje.. In ker nas je že nekaj trgovcev v teh krajih, se bomo včasih lahko kaj pogovorili o tistih časih, ko smo čebulo prodajali. čas mi tako hitro beži naprej, da pri najboljši volji nimam časa prijeti za kakšno delo, kadar sem doma, sem vedno prezaposlen z novicami. Navadno pa sem vedno na poti za temi novimi knjižicami, ki jih neprestano izdajajo in me naganjajo pred tista zauber dekleta, na ogled. Enkrat me pošljejo v navadno šolo, drugič v višjo šolo in tudi i Newburske novice na "pecirk" so me že P* j veste, da je treba $ J knjižico drugam. Tal®:l seznanil že z vsemi de* I i I krajih in one pa z .-A dan sem šel po tisto Ml" j katero se bo dobilo če™ | bo treba bos hodit, kot I kaj slišal, da bodo bosi tisti, ki tam v C1 I po uradih hlače trgajo- f S temi knjižicami s^I preobložen, da že skoio A katero bi prijel v r° ' A grem v trgovino. 0W ^Ij žena poslala po ' A vtaknil v žep knji£° ®JL Ko sem prišel tja Pre j,! jazno punco v trgovi"' * vedal, kaj hočem; vprašala za karto j?.3 jJi] ji pomolil svojo knj'2' .,,|0 lin. O križana gora,^ "A deli, kakšen smeh je 1 ni, kjer je bilo PreceJfJti cev. Punčara mi ie P^jftvj bom moral še v šolo, navadil te "šege" ^ J t vse te knjige P°memJ0p,#t» sem ji, da sem raV" fJ^u iz šole.' Noben izg^Ao magal. Odšel sem z . Jltjt] som, ki je bil tedaj J daljši kot mi Pr'P° > ga imam navadno. jt Takrat pa sem s^fjlj, bom kupil tak cek»r *jfih, imet, ko sem price'« JV V ta cekar bom zl%TJ' J te dokumente in kny|*!o nosil s seboj, k*™0^!^' kupovat. Tukaj Je Js dar hočem kam v moram vselej use* ,0rjjIS!)l da me potegne, ka sjf/' » Pa še pravijo, !l dio, ko izgovarjal črke, a jaz pa »® sif menijo. Misli' ^pjf viti en radio v "1' j/vl no pa ka bi mi P. fV bi pa nič razui" | prihodnjič. ft^m "Veš Franca, /f 'ti res trdnega ^-r šnjem svetu, d> /xf ' iz kota v kot i^/r je govorila o'1^ po dolgem ča5Uj/jT prijateljico ;' fjt "In lahko re^j,^ la, "da imam ta JJP ročila pred . vfl| dan vzela vaJ'e V® la jasno in brC* ti, da se mora1; J^ jen ju in P'iaC'' ipJIl "No hi kalc^/l s tem?" bi ljica- ^e^'Vfi "Kakšen uSpig/i.j Od takrat Z* 11, Jo, Kadar vam J V,§ site to-le. ZaP^/1, jo starost. .fpjWt: dajte 5, P01*1 tej 50; dodajte 1{ J««o, biž, ki ga imf /,§(!, en dolar. F^/11 vsote 365 i" 0 dve številki P°df/ I zadnji dve Pa te v žepu. Pred menoj leži pismo od brata Jožeta. Na pismu je pet zvezdic: ena zlata, kar pomeni, da je eden izmed petih sinov v vojaški službi, že padel. Padel je v bitki na paciflčnih otokih drugega januarja leto. Ena zvezdica je rdeča, kar pomeni, da je drugi sin, ako je sploh srečno prišel čez, nekje v Afriki. "Odšel je pred štirimi tedni, pa do danes nismo še dobili poročila, ali so prišli srečno preko Atlantika ali . . . pravi pismo. Ostale tri zvezdice so plave. Torej pet sinov — Ni še dve leti tega, kar je bilo sedem otrok v hiši, danes je le eden še (hčerka se je poročila.) Drugi brat mi piše: "Trije so že šli in sedaj se kaže, kot bi moral iti še četrti. Vlada nam pobira vse moči ob enem pa pritiska na nas, da moramo obdelati vso zemljo . . ." Brat je 62 let star in žena le nekaj let manj. Farma pa obsega 330 akrov in za vse to obdelovanje jim ostaneta doma 25 letni sin in hčerka 12 let. Sestra piše: "Dvanajst nas je sedlo okoli mize pred par leti, sedaj smo ostali trije, štirje so v vojaški službi." Brat iz daljnega Zapada piše: "Dva sta pri vojakih, tretji pa je na tem, da odide." Tako gredo te litanije naprej in naprej. Ubogi starši, kateri morajo žrtvovati vse. In vendar tudi ta cena ne bi bila previsoka, ako bo s tem vojna res odpravljena za zmeraj. Lahko bi bila, če bi svet rabil pamet, mesto da se pusti voditi strasti. "Give liberty or give death!" je rekel Patrick Henry, velik borilec za svobodo ameriških kolonij, življenje brez tiste svobode, s katero )'e Stvarnik človeka obdaril," ni vredno nič. človek hoče biti prost, da si izbira svoj poklic, prost, da časti Boga, prost, da izrazi svoje misli; sploh človek hoče biti človek, katerega vodi pamet. Suženj noče biti, kot je pod Hitlerjem, Mussolinijem ali Stalinom. Prava prostost pa bo 'e tedaj vladala, kadar bo svet na splošno priznal, da smo vsi otroci enega Očeta v nebesih in bomo spolnovali Njegovo voljo. * * sk Bungalow naprodaj V bližini E. 185. St. in Beach-land, 5 sob bungalow, garaža za 1 avto. Cena je jako zmerna. J. Knific Realty 18603 St. Clair Ave. IV 7540, zveč. KE 0288 Farma naprodaj Naprodaj je 55 akrov zemlje obsegajoča farma v Geneva on the Lake. Farma je 2 milji iz Geneva Square, severno ob glavni cesti. Hiša 8 sob, furnez in elektrika. Zglasite se pri Jerry Strojin RFD 3, Box 181 A. Geneva, O. (60) Hiša naprodaj Na 910 E. 75. St. za eno družino, 4 spalnice; cena $6,500. Nobenega popravila potrebno; furnez pravkar inštaliran; škri-Ijeva streha, garaža za 2 avta. Lastnik razkaže hišo podnevi ali zvečer. Lahko se takoj vselite. M & S. Liebenthal 919 National City Bldg. MA 0336. (60) BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. MOŠKI za TOVARNO STROJEV ODPOŠILJANJE BRUŠENJE TEŽAKI 60 ur na teden Plača od ure, počitnice, napredovanje. INTERIOR STEEL EQUIPMENT CO. 2352 E. 69. St. iz Quincy Ave. COOK FURNACE & SHEET METAL Dele In popravila za vseh vrst furnezov Pokličite KEnmore 1221 525 E. 152. ST. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optometristične potrebščine. 7102 St. Clair Ave. RUDY B0ŽEGLAV Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 Voznik dobi delo Takoj se sprejme voznika, ki bi s trukom razvažal mehko pijačo. Unijska plača in ure. Zglasite se pri Double Eagle Bottling Co., 6517 St. Clair Ave. (Fri. x) WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega iz-j delka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! MU OGLASI Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) Hiše bi radi Vprašanje ima za hiše, eno in dvodružinske. Gotov denar. Zglasite se na 6704 St. Clair Ave. ali poklič te KEnmore 4963. (61) ZAKRAJSEK FUNERAL HOMB, In« 6016 St CUir At«. Telefon: ENdlcott SUS Soba se odda Odda se opremljena soba za dekleta. Naslov izveste v uradu našega lista. (61) Dobra služba Za lahko hišno delo se sprejme dekleta; nič pranja; nič ki> he; 5 sob, 3 v družini. Stanuje v službi. Plača $10. Pokličite YEllowstone 5646. (61) Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi Sobe se oddajo Opremljene sobe se oddajo v najem poštenim fantom ali dekletom; parna gorkota; prost vhod. Za naslov izveste v uradu tega lista. (61) HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue ICupujmo obrambne obveznice in znamke! NAZNANILO IN ZAHVALA S žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je za vedno zatisnila svoje trudne oči naša ljubljena soproga in mati poleg davka Izfcorno zgotovljeni — Zelo privlačni! Baš take suknje, kot jih potrebujete za trajno nošo! Elegantni Mink-Dyed Coney kožuhi v trajnih krojih! Imajo podlago iz rayon blaga, ki se izvrstno prilega. Mere za dekleta in žene. MAJHNO PREDPLAČILO BO ZADOSTOVALO, DA VAM SHRANIMO SUKNJO ZA "WILL CALL" —ALI PA POVPRAŠAJTE PO NAŠEM PRIMERNEM NAČRTU ZA ODPLAČEVANJE. The May Co. Basement Seconds 49c in 59c Rayon nogavic Ženske rayon nogavice, ki se ^""V dobro prilegajo nogi—mesh w W fl nf* ali običajno tkivo. Izvrsten ^r nakup. Vse nove barve. Mere ^Hl 8 Vz do 10 Vz za dekleta in žene. 'Par VICTORY m buy UNITED M STATES dWBONDS AND »STAMPS Ženske nogavice brez roba Rayon nogavice brez roba—seconds 89c ij ^^ . vrste. Vse nove barve—mere 8Vz do £ji 10 V2 za dekleta in žene. par The May Co. Basement MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila Ignac Slapnik, st CVETLIČAR HEnderson 1126 6102 St. Clair Avenue BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELANb BLVD. KEnmore 0808 DELO DOBIJO . Oskrbnice v starosti 21-44 Morajo govoriti in razumeti nekaj angleškega. Dokaz o ameriškem državljanstvu. 5 dni dela v tednu od 5:43 do 12:43 zjutraj. Dobra plača na uro. Stalno delo. Zglasite se osebno, razen ob nedeljah na 700 Prospect Ave. soba 901 The Ohio Bell Telephone Co. (Mar. 8, 10, 12) MAKI BVBKT PAY DAT BOND DAY Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke THE MAY CD'S BASEMENT Nov nakup! MINK-PYEP CONEY KOŽUHI V novi izberi krasnih kožuhovin! Cecilija Modic Blagu pokojna soproga in mati je bila doma iz vasi in fara Hinje pri Žužemberku, stara ob smrti 57 let. NjeVo dekliško ime je bilo Skcbe. Bolehala jc dve leti in odšla je v nebeške višave 21. februarja 1943. Zapušča mene, žalujočega soproga Blaža, doma iz vasi Bezuljak, fara Begunje pri Cerknici, tri sinove, eno hčer, dva brata in eno sestro ter več sorodnikov v stari domovini. Prav prisrčno se želimo zahvaliti č. g. Father Slapšaku za večkratne obiske v času bolezni, za tola-žilne besede in za podelitev sv. zakramentov.' Prav lepa hvala Rt. Rev. kanoniku J. J. Omanu za opravljeno sveto mašo zadušnico na dan pogreba in za krasen in tolažilen govor ob krsti. Hvala Rev. Slapšaku in Rev. BaznikU za asistenco pri sv. maši. Prav lepa hvala vsem, ki so položili krasne vence ob krsti ter s tem okrasili njeno zadnje bivališče na zemlji. Prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, kateri so darovali za sv. maše, katere se bodo brale za mirni pokoj prerano umrle soproge in matere. Prav lepa hvala članicam podružnicc št. 15 SŽZ za molitve ob krsti na dan pogreba. Hvala nosilkam krste in vsem, ki ste se udeližili pogreba in jo spremili na ■/.minil zemeljski poti. Prav lepa hvala sosedam, ki ste1 molile V času velike žalosti, ko se je pokojna selila iz dcllne solz in odhajala v večno nebeško domovino in sicer: Mrs. Mary Prijatelj, Mrs. Mary Kužnik, Mrs. Frances Arko in Mrs. Marv Papež. Hvala pogrebnemu zavodu Louis Fcrfolia za vzorno vodstvo pogroba ter za vso postrežbo v času veliko žalosti. Ti pa ljubi iefna soproga in mati, odšla si veliko prezgodaj od nas. 'Za Teboj žaluje žalujoči soprog, za Tobci žaluje sin Robert tam nekje na bojnem polju v Afriki. Za Teboj žalujemo vsi in se oziramo proti nebeškim višavam, kjer je sedaj Tvoj novi in večni doni. Naša goreča želja je, prosi Boga, da se sin srečno vrne domov z bojnega polja.. Prosi za nas pre c stale, da ko pride čas ločitve iz zemeljskega v vf ene življenje—v nebeško domovino, da se vsi zopet snidemo tv" raju. Saj križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami. Žalujoči ostali: BLAŽ MODICJ, soprog. PVT. ROBERT, FRED, CHARLEY, sinovi. SOPHIE, hči;; ANTON in MIKE, brata in MARY PRIJATELJ, sestra. Cleveland, O., 12. marca, 1943. ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. padla v morje Viljem in Tomaž. Drugo jutro na vse zgodaj zapazili so otočič pred seboj. "Ravno to je oni otok," j pravi Jaka, "poznam ga po raztresenih hribih in peščenem obrežji; tamle na severnej strani sta izginila." — Ustavili so ladij o precej daleč od otoka; ker plitvo morje ni dopuščalo bliže kraja iti, spustili čoln v morje in štirje možje, med njimi Aleš, šli so ogledovat otok. Na onem kraji, kjer sta padla Viljem in Tomaž v morje, našli so kose razbite ladije, po vrhu plavajoče sode, zaboje, jadra in druge mnogovrstne reči, katere so gonili valovi sem ter tje po morji. Bili so to ostanki one španske ladije, ki se je razbila tisti strašni dan, ko sta se kapitan in Alešev oče otela z veliko silo. — Aleš -je bil prepričan, da se je tukaj še druga nesreča zgodila, nego ona z njegovim očetom. "Ako so se mornarji te razbite ladije oteli, sešli so se gotovo s kapitanom in očetom," djal je Aleš sam pri sebi, "in jedaj morda kje na otoku čakajo pomoči, ali pa so prišli v roke divjim Malajcem, ki prebivajo po te>h otocih." Njegova misel se je še bolj potrdila, ko je stopil na suho ter našel ne daleč od brega ostanke pogaše-nega ognja, in mahovo ležišče. —Ko je ukazal veslati k Lasta- ! /ici," in oncli oznani Jaku svojo najdbo in kaj misli o tem. j Jaka je bil preveč iznajden j mornar, da ne bi bil popolnoma potrdil Aleševega sklepa. Koj ->o poiskali globočeje morje, kjer bi lahko bliže kraja priri- ; nili ter bi jih bilo mogoče z oto- j ka videti. Dobili so primeren j kraj, k,jer so lahko popolnoma j razgledali otok in tudi bili varni pred napadi, ko bi se nenadoma približali kakovi morski tolovaji. Tukaj so ostali celi : dan, razgrnili angleško zastavo 1 in vedno opazovali obrežje, ali ne bi prikazala ondi kaka človeška podoba. Pa njih ča- j kanje je bilo zastonj. Zvečer pravi Jaka svojim mornarjem: ; "Pdčakajm;o še do jutri zj;u- ! traj, če do takrat nihče ne pride, prepričan sem, da sta kapitan in Tomaž v sovražnih rokah. Po teh otocih je dosti malajskih tolovajev, ki zato radi Evropejce love, da dobijo potem bogato odkupščino. Ko sem bil še prost mornar, bili smo tudi nekdaj v tem morji, in bil 3em sam priča, ko je morala plačati neka Francozinja pet tisoč tolarjev za svojega moža, ki so ga bili vjeli morski roparji. — Potem nam nič druzega ne kaže, nego jutri stopiti na suho in preiskati otok. Sicer nas .je' malo, pa imamo dobro orožje. Malajci nimajo dosti pu-šek, pa še tiste, ki jih imajo so zelo revne, na kamen, in ne nesejo daleč. Naj velja, kar hoče, kapitana ne smemo kar tako pustiti." Jakov sklep je bil vsem všeč in vsakateri se je že hrabril, da si upa s svojo pu-jško najmanj deset Malajcev pobiti, preden se bo kdo njega doteknil. (Dalje prihodnjič.) hCLpritrdi žena> "g°- »o jut ° Je P« rodu La že zdavnej P%ik°nČala povest in oči. i°Clm so stopile sol- wia]0*0' mn02° 30 se «in-i Saj sta si imela Ho £?eta tolikan-i P°- Nseterm; dol*om loče-&tibieKrh let, ali vsega ^ Preobširno, za- 10 kočo ^ mal° ameri" Sej ' kler se zopet Slividimo> in po" "a "Lastavi-ajde*o Aleša. i 8tr.> Xl1- 1 Vihar' ki tre- 4 j."1 T°maža v mor- 1 V kjJ ,p°lagoma in "La- s leijeJe mn°£o trpela, c kedar se zbudi- J ^izih le bi bili izgubili aI»itan °Seb' Videli so ' ?ibi>TomažaVmo-|i ie S* bili Pomagali, < valQv v oblasti gro- r 5 otoV ' S0 jo tirali da- ^ "Hi*-- Stari Jaka, ^ ^ Z °C1> videl je >i, J?ed val°vi plava- ' ! > n °;ai upal, da } ,Vekr.e7ka vendarle £ f,li so r], 'adija obstala ; S&oinširjavo ; f far., spoznati iz Si£,a> nahajali so J bi? f1 Poškodovano 1 ^kati f Ujihova prva ! v tarj r'^tana in To- 1 .."S f/1 ni imel no- 1 ^iigf1 Je. da ne ir^Sa ! ga morja, da 1 ^ K J eU ta ' > katiSe je združil z * toliko iv1' in So 80 mu ya bh t se Je r nemara zo- v.1 bii0 Ua prva. t\aj n°benega zato so i >0 S0glasno izvolili I? 2a kui)ita»a- 6 ^ poveljnik \Veselilo, da !in Sn,- C ekoč' da se sr Tje šele V^ nai d0f1 ^ušnje *ro druze-1SCU je že priro. 1 Jaka se je °fMi i ^»Ze J* sP°s°ben, j ^ >Htar a raJi osta- Od/e? k0 v Ti*1' Povzel ^ijSev Jhko veselje |%lj
  • on P°3°bne-f" Jai ^avilo na la- W SlL^ kaPi-Pa je sto- ter Pre-W k So nI kr^ilu. Štefana, ljubo, sveto dete! Koliko dekletom, tudi pobožnim, bi srce zaplamtelo, če bi jsh bil nosil v rokah ta mož, najlepši in najponosnejši v Stajru, ti pa si lilija Gospodova, in Gospodova last ne gori v posvetnih plamenih. Tako je mislil stari duhovnik, kar ga prekine Štefana v nemem premišljevanju in si že vdrugič očita: "Oh, izpovedati bi se morala, pa zopet klepe-čem o drugih stvareh. Preča-stiti, odpustite!" Z roko je potipala nad seboj kjer so visele njene revne podobice, da bi po svoji navadi vzela rožni venec, s katerim se je navadno izpovedala, toda zdajci ji omahnejo roke. "Oj, kje je moj rožni venec?"—brezglasno ihtenje ji je dvigalo prsi. "Vzeli so mi ga, rekli so, da je malikovalski. O, kje je moj ljubi rožni venec, dobila sem ga od očeta ..." Nato se je (zopet pomirila, sklenila je prazni roki in je dovršila sveto izpoved, izpoved svetnice. Ko ji je duhovnik naložil pokoro in jo izročil v varstvo Bogu in vsem ljubim angelom varihom, se je dvignil s svojega stola in je s tresočimi se, velimi rokami vzel sveto ho-stijo iz burze. Počasi, s težavo se je dvignila Štefana, ugrizla se je v bele ustnice, kajti vse telo jo je bolelo od ran in groznega železja. Mati je priskočila, da bi jo vzela v naročje, in je glasno tarnala: "Moj otrok, lezi, ne vstajaj, oj, kako te boli revica, o, ti nesramni krivoverec, kako si zdelal moje dete." Štefana je tiho prosila: "Ma mica, ne, ne se kregati, pojdi, mamica, poklekni." Pazno je sedla najprej na pe ti, potem pa je, medtem ko jo je podpirala mati z obema rokama, pokleknila in je bila kakor v molitev utopljen bled angel; sestrice so klečale okoli postelje, bratec Štefan pa je molil Konfiteor. Iz Štefaninih angel-skočistih prsi je kakor snežno-bel golobček puhtela otroška molitev, s katero je tolikokrat svojega ljubega vabila v goste v svoje srce. Vse groze, vse muke preteklih ur so se razpršile pred hre penenjem in ljubeznijo uboge neveste Kristusove. Vse bolečine, \si grozni spomini, vse, vse je bilo proč; njen otroškonež-ni, pa vendar deviški obraz, ki je bil še ravnokar bled, je rožnato zardel, ko ji je sivolasi duhovnik položil sveto hostijo na ustne. Lahno so se zaprle ustne, kakor se zapre roža, ko je pila roso, ki pade z nebes. Sklenila je na prsih roki, ki sta tu mirno sklenjeni počivali, dve neomadeževani liliji, ki ponižno objemata Onega, ki oblači lilije, čigar veselje je, bivati med lilijami. Malo časa je klečala in je iz najgloblje duše molila k Onemu, za kogar je trpela tako grenko sramoto, in je govorila nežne otroške besede: "Kajne, Jezus, saj sem še Tvoja nevesta — če sem tudi stala tam, ne boš me zaradite-ga zaničeval! Tvoje je moje telo in moja duša; o, sprejmi jih v svoje svete roke, ti, moja bičana, s trnjem venčana, križana ljubezen, ne zavrzi uboge Štefane, četudi je stala ob sramotnem stebru." Od spoda j gori se je čulo pe-ketanje kopit in krepki moški koraki. Mati je hitro položila svoje dete nazaj na blazino ter je hi- tela gledat k oknu, od koder je videla spodaj pred vrati stati četo strelcev in samega konja, ti je bil očividno častnikov. Slutila je, da je častnik že stopil v hišo; silno se je prestrašila, v eni sapi je ugasnila obe sveči, ki jih je s svečnikoma vred vrgla v predpasnik. Začudeno je strmel duhovnik; Štefana je ravno opravila poob-lajilne molitve, pokrižala se je in vprašala: "Mati, kaj pa delate, zakaj ste pogasili sveče?" "Nič ni, dete moje," jo je pomirjevala mati. Menihu pa je zašepetala: "Vojaki so tu." Prestrašen je dejal duhovnik štolb doli in se je oziral po izhodu. Štefana je vse slišala in je s slabotnim glasom rekla: "Vojaki so tu? Kaj za to? Jezus v presv. Zakramentu, ki me je ravnokar obiskal, me bo varoval vsega hudega." "Oj, otrok, včeraj te ni varoval!" je vsa iz sebe ihtela mati. "Saj me je varoval! Saj je vendar poslal onega, ki me je rešil iz železja!" je hitela pobožna deklica. Pri vratih se je prikazala temna kodrasta glava male Ju-dinje, ki je migala z belo ročico: 'Gospa Švertnerica, gospod Hendel, ki poveljuje strelcem, želi govoriti z vami." Švertnerica se je zdrznila od strahu: "Takoj pridem, že grem!" Postala je bleda kakor kreda in vsa tresoč se je hitela ven. Štefana se je ozrla naokoli, roko držeč na čelu, "Hendelnov 5in —" je rekla trudno. "Pa ne ko bi zopet prihajal pome . . . Močno se je stresla. "O Bog, samo ne več na sramotni oder! Oh, moj Jezus —" je molila proti nebesom, "ti si pri meni . . . naj se zgodi Tvoja volja." Ganjen je zaklical duhovnik "Naji si le drzne ta fant ti sa mo las skriviti, tudi jaz sem bil nekdaj vojak, in spodaj je do sti katoliških mož." Zravnal je pokonci svojo ve lo, visoko meniško postavo in se je bojevito postavil tik k po stelji. Ona pa ga je z nežno roko prijela za talarjev rokav in je prosila: "Gospod pater, nikarte klicati moških. Bojžja volja naj se/zgodi!" Spodaj pod stopnicama je v polumraku stal Henrik: Švertnerica mu je prišla po stopnicah nasproti in je od strahu skoraj brez sape sopihala: "Milostni gospod, česa želite od nas ubogih?" "Ničesar nočem, še prina šam vam nekaj." Po treh korakih je bil že pri ženi gori. "Dve rutici in verižico so ukradli va ši hčeri, ko je . . . včeraj ... no, saj veste. Tukaj " — dvignil je sveženj, "imate vse skupaj nazaj ; prinesel bi bil že preje, toda ptiček je bil ujet v kletki." Te prijazne, napol šaljive besede so pomirile ubogo mater. O da, ta ne bo nič hudega storil. Kaj še, rešil je mojo hčerko s sramotnega odra in je bil dober kakor angel. Ha, neum-nica, zakaj si se ga ustrašila? "O, hvala vam, gospod," je sopla in je svoje rdečeobjoka-ne oči, ki so pričale o prečuti noči, obrnila proti njegovim, ki so se danes tako ponosno in zavestno svetile. "Gospod, riiste pozabili na nas. Oj, sedaj se bo smejala moja Štefka; toliko solz je že pretočila za svoj rožni venec, ki ga je prejela od očeta." Posegla je po svežnju; toda Henrik je rekel: "Gospa, sam bi ga ji rad izročil. Smem li?" "Ha, videli bi jo radi, mojo Štefko," se je smejala uboga žena, ki se je prejšnji dan tako grenko jokala. Rad bi jo videl, no, saj je pa tudi zaslužil. "Moje ubogo dete je tako bolno," je tožila. "Pa bom vprašala. Pojdite z menoj, mi-lostivi gospod, prosim lepo, tukaj je tako temno, oprostite." "Bolna —" je ponovil mladi Hendel, ki ga je v hipu minila veselost. Sicer so mu to že povedali, toda od samega veselja, da ji je tako blizu, je na vse pozabil. "Zelo bolna?" je vprašal. "Železo jo j e tako razrezalo," je odvrnila mati, "vrhutega pa še strah in sramota ..." "Katerega zdravnika ste pa poklicali?" jo je prekinil Henrik. "Pa vendar ne kakega kmetskega padarja, ki ničesar ne ume?" , "Nobenega nismo klicali," je rekla mati. Zapovedujoče, da se je slišalo po vsej hiši, je zaklical Henrik: "Takoj pokličite zdravnika, plačal ga bom jaz sam!" "Kaj pomaga, gospod, če pa moja hčerka ne mara zdravnika .. " Stala je poleg njega vrh stopnic in se je neprestano ozirala proti vratom; tedaj pa je začelo Henriku srce močno biti, kajti vedel je, da tam za vrati počiva Štefana. "Moje sramežljivo, pobožno dete ne pusti, da bi se ga dotaknila moška roka, samo jaz jo smem prijeti; nekoliko sem jo namazala in drgnila z. arni-ko, ki je dobra za vse bolečine," je pripovedovala mati. Gospodovalno je zavpil mladi Hendel: "Arnika sem, arni-ka tja, vsak bolnik pokliče zdravnika; zakaj ji tega ne poveste?" "Seveda, gospod," je rekla mati. "Toda moj otrok ima svojo glavo, svojo voljo. Tu je vse zastonj." "Tako," ugriznil se je v ustne. — To so pač menffiii vtepli v glavo ljubeznivi, ubogi neum-nici, češ, da ne gre, klicati zdravnika . . . Ona pa lahko pri vsem tem od vsega hudega konec vzame. . . . "Sedaj bi jo pa že rad videl," je nejevoljno za-režal. "Povedal ji bom, kaj sodim o teh meniških muhah." "Še ne, še ne, gospod, prosim lepo, 'počakajte samo še trenutek. Pogledala bom noter." V svojih lesenih čevljih je ropotala skozi vrata, in mladi bojevnik je obstal pri vratih: Videl je, kako se je zasvetilo, kako je nato zopet izginila luč. Kmalu se je vrnila mati in tiho rekla: "Prosim lepo, samo še trenutek. Ravno obuva čevlje." Nato je zopet odprla vrata. Henrik je krepko tiščal k boku meč da bi ne žvenketal. Snel si je z glave perjasti vojaški klobuk in se je sklonil, ko je šel skozi vrata, ker je bil visoke postave. Kaj je to? Toliko ljudi je v sobi. Obstal je. V radovednosti in skritem strahu so mu zrle nasproti oči menihove in otroške. Toda deklica, ki je tam na slamnati pernici sedela, ni dvignila glave in ga ni pogledala. Mati je stopila k njej in ji je rekla: "Štefka, milostivi gospod so prišli." Sedaj se je deklica z mirnim, čistim pogledom ozrla na visoko postavo štajerskega bojeMika, na čigar krepkih, izbočenih prsih se je blestel panter, in na lep, ponosni, danes nekoliko obledeli obraz dvajsetletnega mladeniča. "Kaj želi od nas milostivi gospod?" je vprašala mater. VOalje prihodnjič.) For Victory... Buy U. S. DEFENSE BONDS STAMPS UTJTJTJTLTIJTnJTJl XI HJTJ1 J^_TJTTUl-ri_rij"T_n nTLfl ruiTLTLf TJTJTJTJTJTnJTJTJT-T Glede bančnih delnic Nedavno je bilo naznanjaneo glede bančnih delnic nove The Northh American banke, da jih sedaj lahko, kdor želi. kupi po $20.00 vsaka in ne več kakor pet delnic. Nato se je oglasilo lepo število ljudi, ki jih želijo in so jih naročili. Medtem so se pa nekateri priglasili, da bi na vsak način radi kupili po deset delnic skupaj, kar znaša $200. Mišljenje teh je namreč to, da je toliko M-edno investirati. Radi tega s? sedaj prvo naznanilo, ki je narekovalo, da jih posamezni ne more kupiti več kot pet (5), se naj odsedaj smatra za ne več kot deset (10) delnic za enega. V pojasnilo tem, ki mogoče niso prvega naznanila čitali, naj bo ponovno naznanjeno, da je stara, zamrznjena banka The North American Mortgage Co. dala na trg nekaj nad 500 delnic, katere je med časom, ko je bila ustanovljena nova banka, te delnice prevzemala od vlagateljev na račun dolgov. Ker pa mora bankrt vse premoženje likvidirati, mora prodati tudi te delnice. Da bi jih pa ne prodala drugim tujcem, se je organiziralo nekaj našJh mož, ki so zložili nad deset tisoč (10,000) dolarjev'in so te delnice prevzeli z namenom, da jih dajo na razpolago našim ljudem, da lahko postane delničar vsak, kdor bi želel, da bi ne bilo potem kakšnega oporekanja, da se ni nudila' prilika. Naj bo obenem tudi naznanjeno, da je vseih delnic naše nove The North American banke 5,000, lastnikov teh delnic je nekaj nad 900 naših ljudi. Torej je banka last naroda, največjega društva. Za te delnice so vlagatelji plačali v sklad nove banke kot kapital vsoto $100,000.00 Vsa ta vsota denarja se nahaja kot kapital v banki za delničarje, poleg tega pa še nerazdeljen dobiček, ki je štel s prvim januarjem $66,988.05. Zato so te delnice po teh številkah in rezervi vredne vsaka krog $33.00. Ob ustanovitvi banke so jih plačevali po $25.00. Torej je lepa prilika, da postanete delničarji te banke, če kupite eno ali več, do 10 delnic, ne več. Cas za to je toliko časa, dokler ne bodo vse prodane, nikakoij pa ne dalj kot tekoči mesec, lahko pa jih zmanjka v nekaj dnevih. Lahko pokličete y banko na tajnika Mr. Joseph Surtza, HEnderson 6063 ali pokličite podpisanega. To priliko smo direktorji dali na razpolago narodu, da bi se rajši posluževali domačega nego tujega finančnega posredovanja. Bodimo ponosni, da imamo! tako ustanovo. ANTON GRDINA, predsednik slovenske The North American banke P. S. Te delnice nimajo nobene dvojne obveznosti, kakor je bilo to prejšnja leta. NAZNANILO IN ZAHVAL* JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERSE V globoki žalosti naznanjamo vsem sOr°'in^i prijateljem in znancem prebridko vest, da Je i nrelF" smrt posegla v našo sredo in nam odvzela v1 no in nikdar pozabljeno soprogo in mater Alojzijo Stirn rojena ZAKRAJSEK ki je previdena s svetimi zakramenti za unu . dihnila svojo blago dušo in za vedno zasPa'a februarja, 1943. Doma je bila vA vasi Poželo pri Velik1" j Spremili smo jo iz Frank Zakra jšek pogreb I v cerkev in po opravljeni pogrebni sveti masl j sv. Vida smo jo položili k večnemu počitku februarja, 1943 na Calvary pokopališče. ■ B Tem potom se želimo prisrčno zahvalil ^ nf6< seph Čelesniku za podeljene svete zakrame ^ ko se želimo prisrčno zahvaliti Rev. Ma* J opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne J ptf Našo najprisrčnejšo zahvalo naj spreJ ^ Josephine Somrak in Mrs. Jennie Kraiger> k1 y| bili v vsestransko pomoč in tolažbo v teh naJ ^ lostnih in težkih dnevih, kakor tudi drufP nam kaj dobrega storili v tem žalostnem <-'aS • te j" j Ravno tako tudi iskrena hvala vsem, ki sl J t' ter' pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ležili svete maše in pogreba. si Globoko hvaležni se želimo prisrčno ^ vsem, ki so v blag spomin pokojni Pol° vence ob krsti in sicer: Mr. in Mrs. Anton ^ ^ in družjna, Mrs. Frances Leskovec in s'110 ft Alberta in Danny Zakrajsek, Mr. in Somrak družina, društvo Carniola Hive, št- podružnica št. 25 SŽZ. a (jjf1 Prisrčna zahvala naj velja vsem, ki f ^f za svete, maše za mirni počitek blage du«e ^ Mr. in Mrs. Frank in Angela Praznik, ^^ jjv Leskovec., Mr. in Mrs. Edward Leskovec 1 »| Miss Jane Intihar, Mr. in Mrs. Adolph in družina, Mr. in Mrs. Joseph Somrak i« ® nCjC, * in Mrs. .Joseph Traina, Mrs. Rose Urb^ jji*. Mary Hočevar, družina Branisel in We"2®^,,? gel a Stebly, Mrs. Strumbel, Mr. in Mrs. A jp'j vie družina, Mr. in Mrs. B. Jerney Hribar, ij^ lich, Mrs. Rose Cimperman, Mrs. Frances , in Mrs. Frank Cimperman, Mr. Anton ^ Anna Grdanc. J if * A ir Nadalje se iskreno zahvaljujemo M1- ^li sek, Mr. Lou Novak in Mr. Schwebs, ki ^ f avtomobile brezplačno na razpolago ob P ba' . anl ^ Prisrčno zalhvalo želimo izreči članlC' ^^ nice št. 25 SŽZ in društva Carniola Hive'gtij/ M., ki so se udeležile skupne molitve ob k ^ in pogrebne svete maše ter jo spremile ^ Posebno se pa iskreno zahvalimo nosilkami'' so jo spremile na njeni zadnji zemelJs položili k večnemu počitku. , A ret)fii J Prisrčno zahvalo naj sprejme Pog pO-5' Zakra jšek Funeral Home za vso prijaZ in naklonjenost in za lepo urejen pogre • J 4 zrl0' Ce se je pomotoma kakšno ime Pre ^ oproščen ja ter se jim želimo naj prisrčni v . - soPfV Preljubi jena in nikdar pozabljena ^^ mati, težko nam je pri srcu, ker si pustiti, toda tolaži nas misel, da se je k J> j trpljenje in legla si utrujena k večne Ostala nam boš vedno v sladkem spomi«11 ^ ^ žalosti nad Tvojo bridko izgubo pošiljanji:'. Bogu, da naj Ti bo usmiljen in dober P Ti podeli večni mir v zasluženem počitk11 naj Ti sveti. Žalujoči ostali: J JOSEPH STIRN", soprog- ^ LIEUTENANT JOSEPH H. in Zapušča tukaj tudi žalujoče sestre Fra^ts y Angela Praznik in Mary Zakrajsek in j ifl Zakrajsek ter več drugih sorodnikov tu ri domovini. Cleveland, O., 12. marca, 1943.