Št. 96.
V Gorici, dne 2. decembra 1898.
Tečaj XXVJ^
Izhaja dvakrat na teden v Štirih tedanjih, in sicer: vsaktorek in petek, /jutranje izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po posti prejemana ali v Gorici na dom poSiljana:
Vse leto.......gM. *>•—
pol leta........»   3*—
četrt leta.......»   1-50
'."Posamične številke" stanejo 6 .kr, % NaroOnino sprejema upravništvo v Gosposki nlict štv. 0 v Gorwi v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure, Na naročila brez doposlsiue naročnine se ne oziramo.
»PRIMOREC* izhajfc neodvisno od «Soife» trikrat mesečno in starte vse leto gld. 1*20.
"»Soča* in »Primorec* se prodajata VrJ-frrjci v~*o-bakarni Suhwarz v šolski ulici in Jellorsitz % Nunski ntici; — v Trstu v tobaknnr Lav renči5 na trgu detla Casorma in Pipan v ulici Pont« deila Fabbra.
(Zjutranje izdanje).
Uredništvo in odrravništro   *
se nahaja v Gosposki uliei št 9 v Gorici v "iijh zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak aon'" do 12. ure predpoldne.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvi!.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravmštvo.                   _____...
Oglasi in poslanica
so računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino In oglase je plačati loco Gorica,
»Goriška Tiskarna« A. GahrŠcek tiska in zalaga razen «Soce» in »Primorca* še „Slovnusko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 0 pol ter sume vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici« se računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog* in narod!
«Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal.
1848 -1898.
Njega Veličanstvo Frane Jožef L, cesar avstrijski, kralj ogerski, hrvatski in češki itd. praznuje danes velepo-mombno f>0-letnieo v svojem življenju, V soboto ;>. decembra 181S. se je izvršil nepričakovan velik državniški dogodek, ko je užaljeni cesar Ferdinand položil krono na glavo is-letnemu nečaku Francu Jožefu, potom ko se je odpovedal njegov oče Frane Karol pravicam do nasledstva v prid svojemu prvorojencu in njegovim opravičenim naslednikom. Od tega ilne je preteklo celih dolgih f>0 let in cesar Franc Jožef I. je se vedno čil in krepak na visokem prestolu.
Petdesetletnico v človeškem življenju so redke, zatrt jih praznujemo z nekako svečano resnostjo. Petdeset let vladanja je pa toliko redkejši slučaj v zgodovini držav in narodov. Petdesetletnica vlade cesarja Franca Jožefa l. je pa se posebnega pomena za Avstrijo, kajti v tt>j dobi se je korenito premenila človeška družba vsled neizmernih in daleč segajočih izuajdob, ki so silovito upli-vale na vseli poljih znanost i j in umetnosti, v obrtniji in trgovini, v poljedelstvu in živinoreji, pa tudi v mišljenju iti čustvovanju. Ves ta preobrat, ves napredek do današnjega vrhunca je nastal pred očmi jednega vladarja — Franca Jožefa T Pa tudi veliki politiški dogodki svetovne znamenitosti kakor dogodki na jugu v 1.1>18„ 1S.V.I. in 1H««*., na Ogerskem 1. 18IH. iti l«ii<>., krimska vojna, vhod v Drsno in Hercegovino, iivstrijsko-netnška vojna itd. — oveko-vočijo v zgodovini ime cesarja Franca Jožefa 1. Ni čuda torej, ak<> se praznuje spomin na dan 2. doc. 1818. po vsej Avstriji!
(foriški Slovenci smo postavili v ta spomin vidno znamenje .svoje gorečnosti in požrtvovalnosti za plemenito delo po intenoijah Njegovega Veličanstva. Za kulturni napredek našega naroda smo postavili v (Jorici šolski Po m , ki je bil dano blagoslovljen. V tem    Domu   dobe varno zavetje  razni
BEH-HUR.
RciBM it Lauw ftriiliatevih.
ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK \VALLACE
Postov. Podravski-
(D r u g i   t v e z e k).
(Dah».
ŠESTA KNJIGA.
,Psi židovski — praviš! A kaj sle pa vi? Na svidenje, rimski šukelji! Stojte tukaj! Kmalu s*; vrnemo!4
Galileje« so se glasno nasmejali besedam svojega poveljnika.
Za vratnii pa je bila gnječr,, kakoršne Ben-llur še ni videl nikdar, niti v eirku v Aiitijohiji.
Strehe hiš. ulice, vrhovi gora so bili polni Ijudij. Proti nebu so se dvigale molitve, na glave Rimljanov pa so se sipale kletve.
Dasiravno je straža pri vratih spustila svobodno naprej Ben-Hura in njegove tovariše, vendar komaj so prišli skoz'i vrata, prikaže se pred njimi pred trenutkom osramočeni centurij.
»Pojdi sem, predrznež!" zakliče na Juda. »Ali si žid, ali Rimljan?"..;
»Judov sin sem", odvrne mladenič. »Kuj mi hočeš?"
zavodi, ki bodo skrbeli za tako izomiko ; naše mladine, možke in ženske, kakoršne | bodo jioirebovali v svojem poklicu. Lepše pač nismo mogli proslaviti   letošnje .")()-letnice!
Narod slovenski v občo pa lahko letos tudi praznuje petdesetletnico svojega narodnega preporoda. Iskra, ki je padla v burnih časih leta 1818. mod Slovenec, je porodila združeno Slovenijo , katere simbol je pripoznana naša trobojniea belo-modro-rdeča. lit od tistega časa naprej se je začel naš narod vzbujati k novemu življenju, zavedati se čedalje bolj svoje eelokupnosti brez ozira na razna nasprotstva, iu slovanske, vzajemnost je pridobivala od tlne do dne več tal, dokler ni prodrla do zadnje hribovsko koče. Nastajala so najrazličnejša društva, sprva bralna in pevska, potem pa tudi denarna in razne zadruge; danes mho v tem pogledu že na nepričakovano visoki stopinji. Naša književnost se je lepo razevola in napreduje od dne do dne vedno lepše.
Narod naš je lahko ponosen na svoj napredek tekom teh 50 let, toliko brij, ker vse, kar ima, je dosegel s a tu iz svoje moči iu celo proti volji mogočnih sosedov, proti volji razne druge visoke gospode tokom oO-letja. Da so napredovali Nemci, Italijani in Madjarji, ni čuda, saj so vse vlade delale z vso gorečnostjo za nje; za le narode so bile državne blagajne vedno odprte, za nas pa so imeli le sem t'T tje kak gros!
A ko premislimo torej, koliko bi morali napredovati na vseh poljih tekom r>0 lel, da nas niso tako nečuveno zanemarjali ter eeirt ovirali v delovanju iz svoje lastne moči; ako premislimo, koliko bridkostij in težav smo morali že prostati, tedaj moramo trpko vzdili-niti in reči: o ti nadepolno leto is 18., kako si nas varalo, ko si nam prineslo z obljubo lepše prihodnosti le boj na življenje in smrt!
Letos obhajamo ob južnih mejah bridko oo-letnico svojega trpljenja.
„lV<iv!jiMii te na boj.*'
»Ali na posamičen?"
„K.ikor hočeš.*
Ben-llur se porogljivo nasmeji.
»O hrabri Rimljan!" reče. BVrlt sin ,m-piterja! Vidiš, da nimam orožja/'
»Dam ti jaz svoje8, odvrne centurij, »a sam ?.i jo izposodim od straže."
Hrup in kietve hipoma vlihnejo.
Oni, ki so slišali ta razgovor, so umolknili, a oni, ki ga niso mogli slišati, so tudi utihnili, sami ne vedoči, Čemu.
V tolpi je zavladala tišina.
Pričakovali so.
Pred kratkim je zmagal Ben-llur Rimljana pred očmi Antijohijc in vsega vzhoda; ako se mu posreči sedaj pobili drugega pred očmi Jeruzalema, pa se raznese njegova slava po vsej Judeji in Galileji ter mu pridobi zaveznikov v zadevi prihajajočega Kralja.
Ni se obotavljal.
Pogumno je stopil k centuriju ter dejal:
»Sprejmem tvoj poziv. Daj mi meč in ščit! Čelado in oklep si lahko obdržiš. Poslednjih ne potrebujem."
Borilca se vstopita drug proti drugemu.
„Kdo je ta?" so se povpraševali vzajemno v tolpi. Nihče ni poznal tega junaka.
Treba je vedeti, da jo prevaga Rimljanov   počivala   deloma  v  uporabi   kratkega
Da s'no pa vsejedno napredovali vkljub takim razmeram na vseh poljih, ;o dolenz, kak«5 čvrst in zdrav jo nag narod v svojem organizmu! In to je najboljša podlaga nadaljnemu razvitim in napredku! Pa naj nas razni znani čiuitelji. še daljo zanemarjajo, no, mi zanašajmo se tudi zanaprej v prvi vrsti ie na svojo moč in pripomoč ostalega Slovanstva, ~ in uverjeni smemo biti, da bode prihodnji rod še veseleje praznoval — 100-letnieo 1, 1948.
Z   združenimi močmi) nadelo!
Abstinenca v deželnem zboru.
(Zadnji članek.)
Deželni poslanci slovenski so torej I. 18117. in eorpore zapustili deželni zbor in začeli politiko abstinence. V govoru dr, T u m e iu v podani izjavi so jasno povedali, kaj hočejo. Na to izjavo so vezani š svojo častjo in ugledom narodnih z a si o p n i k o v. Dokler veljajo isti razlogi, kakor takrat, ko so izstopili, ne smejo iti v deželni zber, ker bi jih drugače morali imenovati komedijante in ne zastopnike n uro tla, ki so si v s vesli resnosti in veljave svojega mandata,
Faktum je torej, da slovenski poslanci so začeli abstinečno politiko. Ali je bilo vseh I0pi..«lnnrcv enakega prepričanja in mišljenja n tej poliliski taktiki, jo za nas danes popolnoma brez pomena. Klub je tako sklenil, zbor so zapustili vsi; zato morajo biti danes vsi enako goreči zagovorniki abstinenco. Po-dolmi so v tem pogledu n. p. sodnemu dvoru; predsednik je glasoval za oprostitev založenea, trije drugi volanu* pa za obsodbo — in predsednik prečita obsodbo z razlogi vred celo proti svojemu prepričanju!
Poslanci so hoteli gotovo nekaj doseči s tem izredni m korakom. Naveličali so se večnega tlačanstva Lahom in hoteli so, da se mora vendar enkrat začeti resno delovati, enako pravično Slovencem kakor Lahom, ao pa tako, kakor da smo mi Slovenci heloti gospodov Italijanov!
Ali in v koliko se je doslej obnesla ta taktika naših poslancev, ne bomo razpravljali na   tem   mestu.   Mnogočesa   ne   smemo   in
meča. V boju, namero «<»kaH ali udarjati ž njim, so se s poCeika i»o konca odlikovali s sunci, mereči navad-ac v I:co nasprotnika.
To ravnanje je bilo Ben-Huru dobro znano.
Torej je tudi kol pošten borilec sklenil, opozorid na to soborilca.
„ Rekel sem ti že, da sem sin Jude, ni pa ti še znano, da boš imel opraviti z učencem lanista.       Brani se!" mu zakliče.
Stala sta za trenutek drug drugemu nasproti, mereča se s pogledom, izza ščitov.
Rimljan naskoči prvi ter mu zada sunec od spodaj. Žid se samo nasmeji. Takoj na to je sledil drugi sunec Jn dasiravno je sledil kaj urno, je Ben-llur. še urnejše odskočil v stran.
Sedaj pa je ta sam naskočil, nastavivši centuriju ščit, v kateri se je istega meč globoko pogreznil. Uporabil je žid to ugodno priliko ter ga sunil v levi bok.
Centurij pade na tla.
Ben-Hur je v drugič premagal Rimljana.
Z nogo na sovražnikovem vratu po običaju gladijatorjev, je dvignil ščil nad glavo ter po vojaški salutoval vojakom, stoječim pri vratih na straži.
Ko je ljudstvo razvidelo, da je njegov borilec z.nagal, je kar znorelo od veselja. Slava mladenčeva, razširjajoča se od strehe
marsičesa nočemo razkrivati. Dobiček je vse-kako večji nego izguba. Tistih par dijaških podpor in za nekatere ceste ne pride niti v poštev, ker so premalenkosten razlog proti boju za velike s vrhe. Sicer pa je za ceste toliko dovoljenih zneskov, d a se vsi niti porabili niso in za letos jo zopet 86.000 gld. državnih podpor za ceste v slovenskem delu dežele, — Izguba je na laški strani večja, ker so bili vajeni na večjo dobrote iz deželne hiše.
Res jo pa tudi, da bi bili lahko vspehi abstinenco še vse večji, ako bi vladale na Primorskem Slovanom količkaj prijaznejši odnošaji. Kak6 si je znala vlada pomagati lani in letos iz zagate, v katero je zalozla s svojimi ljubljenčki Lahi vred, to jo pač znano. Toda vedno ne bo takd srečna v svojih spletkah, in konečno bo morala vgriznili v kislo jabolko ter računati tudi s — slovenskimi poslanci, zlasti tedaj, ako so gori na Dunaju toliko ojaci upliv slovanskih strank, da bodo odločevalo ob usodah Avstrije, Tak preobrat so lahko dovrši vsak hip, kdo to ve?!
Mi Slovenci na Goriškem stojimo torej pred zgodovinskim dejstvom, da so naši poslanci izstopili iz deželnega zbora, v kateri se vrnejo v svoji dosedanji celoti le tedaj, ako odpadejo vzroki, ki so jih pognali v abstinenco. Narod je oduševljeno pozdravil ta odločni korak, kakoršnomu nismo bili vajeni od svojih deželnih poslancev, in ker so vzroki še vedno isti, mora ostati tudi narod solidaren s svoji m i p o-s 1 a n c i. — Danes ni čas za to, razpravljati in ugibati o tem, ali so poslanci prav storili ali ne, ter tako begati ljudstvo in žaliti poslance v veselje naših nasprotnikov, marveč imeti moramo pred očmi dejstvo, da so za abstinenco danes še vedno isti ra?loff: kakor ob izstopu. In ker je to dejstvo edino veljavno za presojevanje sedanje poliliške taktike naših poslancev, je vsako drugo besedičenje le voda na mlin n?,-š i in s o v r a ž n i k o m. — Kdor pa takč hujska proti abstinenci, kakor se je zadnje čase pisarilo, ta spodkopuje temelje naše domače politike, jemlje poslancem trdno oporo v narodu in jih hoče spraviti na opolzko   pot, kjer  bi  se  edino le osmešili,
do strehe, od griča do griča, se je raznesla po vsem mestu. Ko bi bil dopustil, bi ga bili Galilejci v slavnostnem sprevodu nesli po mestu. Toda on je kazal, da mu niso všeč taki znakovi zanosa.
Uprav v tem hipu se je prikazal centurij izpred stebrišča.
Ben-Hur pristopi k njemu.
»Tvoj tovariš je padel kot vitez. Nočem ga oplenili — reče — toda ščit in meč, s katerima sem. ga premagal, pripadata mi po postavi in vzamem ju.
Tolpa obstopi Judo. Vsakdo ga je hotel videti od blizu.                               '.'",.,,.
On se obrne k Galilejcem.
.Bratje!" zakliče,, »vrlo ste se obnesli. Sedaj, da odvrnemo sum, moramo se ločiti. AH hočete priti danes večer v |,khan" v Be-tanijo? Pogovorimo se o važnih rečeh."
»Pridemo, pridemol" so klicali.      . -.i i
„A torej, v znamenje, prinesete mi ta meč in ščit. Po tem vas spoznam." .
„Kdo si?" vprašajo ga radovedno.
sJudov sin sem. Ničesar drugega vam ne morem povedati."                             . •
In hiteč skozi gnječo, je izginil v njej.
Na povelje Pilata so prebivate! še istega dne odnesli izpred palače svoje ranjene in mrtve.
naroda bi ne koristili prav nič — pač pa bi nas do veli zopet na tisti stari tir, po kate-remvje desetletja stokal naš deželni voz v izključni službi naše lahonske sinjorije. Hujskanje v nekem listu so zločin na našem narodnem in gospodarskem delovanju, so politiški zločin, kateri moramo najodločneje obsojati, ker nočemo še nadalje trpeti hlapčevstva v daželi, kjer živimo v večini, marveč smo se povspeli do odločnejšega drla za enakoveljavnost obeh narodov.
Nastane pa vprašanje, kako dolgo bo trajala  ta abstinenca in  kak6 in kdaj naj konča? Odgovor prihodnjič, ker nam je preveč narastel prvi del današnjega članka. (Konee prih.).
Domače in razne novice.
ˇ"oJjprfOT^SIiTTV^NiflPinlii^—^a-
»Izjavo" v zadnji »Soči« se je oglasil »Narod* pod naslovom »Sočine infamije". AH ni se zadovoljil le s »Sočo* in »kliko*, ki je za njo, marveč imenoval in opsoval je tudi mene s takimi naslovi, da nisem več podoben človeku. — Ali sem res tako duševno revše, kakor m^ slika »Narod", o tem naj sodi narod po mojih delih, ki so pred njim odprta knjiga. Na vsa udrihanja po moji osebi torej ne odgovarjam.
Pred vsem moram povedati, da »Izjava" je bila napisana v sporazumljenju z vodilnimi krogi naše politike. Kako pridem torej j a z do tolikega  »počeščenja* v »Narodu" ?
—  Sicer sem že vajen najškandaloznišim napadom na mojo osebo cesto za reči, s katerimi nisem bil v nikaki zvezi. Zdi se mi, da nekaternikom gre posebno v slast, ako udrihajo po moji osebi! Naj jim dobro tekne!
»Narod" trdi, da nisem mogel prenesti poziva v omenjenem dopisu, naj učiteljstvo „Sočo* opusti, in grožnje, da si posvetna inteligenca ustanovi nov list itd. — Odgovarjam: Prva grožnja se je ponavljala že prej v učit. listih in tudi v zasebnih pogovorih.* Odgovarjal sem, da te grožnje »Soči" ne bodo škodovale, ker je prenesla že vse hujše naskoke; ostal sem nasproti njim popolnoma hladnokrven. — Kar se pa tiče grožnje, da si ustanovi »posvetna inteligenca" nov list itd., odgovarjam: Svobodno! Le poskusite ! Jaz vem, da »posvetna inteligenca" bo prva, ki bo proti njemu protestovala!
»Narod" pravi dalje, da sem jaz »beračil okoli Rinaldinija in Goessa toliko časa, da sem si kaj priberačii, kar mi žepe polni".
—  Odgovarjam: Ta lopovščina dokazuje slovenskemu svetu najjasneje, da z »Narodom" je poštena polemika nemogoča. Kedar nima stvarnega razloga, pride na dan z iažmi in insinuvacijami najgrše vrste!—»Narod* ima v mislih — koncesijo za tiskarno, katero sem si pridobil po petih letih boja in šele potom rekurza na ministerstvo s pripomočjo izjav slov. deželnozborskega Iduba, mnogih županstev in vseh slov. društev v Gorici. O beračenju ni govora, ker sem koncesijo priboril takorekoč s silo proti odločnemu uporu z magistrata, obrtne zbornice in laških tiskarjev. — »Narod* nam goriškim Slovencem ne privošči torej niti ene tiskarne, katera vendar razmeroma največ stori za povzdigo slov. književnosti! — Čudno, da me ni opsoval tudi radi tega, ker sem ustanovil istrskim Slovanom »Narodno Tiskarno" v Pulju in pridobil za njo koncesijo po 6 mesečnem neprestanem bojevanju.
»Narod* pravi dalje, da »Soča" je »po svoji politični nerodnosti, nesramnosti in neumnosti spravila slovenstvo na Goriškem v nevaren položaj itd." — Odgovarjam: Kako neki je ,,Soča" vse to zakrivila ? Ko so slov. deželni poslanci zapustili zbornico, niso vprašali »Soče" (!) za svet. Ko so dalje sklenili, da ostanejo v abstinenci — »Soča" tudi ni bila poleg, ne vprašana za svet. Da pa zdaj zagovarja edino pravo stališče nasproti »Narodu", ki hujska učiteljstvo in narod vse vprek proti poslancem in narodnemu vodstvu sploh — izpoinuje le svojo nalogo. In s tem končam! Ljudstvo naj sodi!
V Gorici, 1. dec. 1898.
A. Gabršček.
Osebna rest. — Na mesto Pokornega pride v Trst Moric Felicetti pl. Liebrinfels, dosedanji višji poštni svetnik pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Gradcu, kateri prevzame vodstvo tržaškega poštnega in brzojavnega ravnateljstva.
Zastara za «Šolski dom>. — Krasna zastava v državnih barvah z grbom, ki vihra danes v spomin petdesetletnega vladarja pre-svitlega cesarja na »Šolskem domu*, je dar visokorodne gospe grofice Matilde Atteni-sovc. Zastava je iz najboljše težke svile in kar je okraskov na trakovih, so iz pravega zlata. Slovenci so visokorodni gospej grofici, ki naše narodne težnje vedno radodarno podpira, za ta novi dar iz srca hvaležni.
2. december v Gorici. — Sinoči je bila Gorica razsvetljena po vseh glavnih in tudi postranskih ulicah. Nikdo ni hotel za-ostati. In tako so bila razsvitljena tudi okna takih rodbin, ki se drugače odlikujejo v so-mišljenju s »Sentinello«. Mestna in vojaška godba sta obkrožili mesto; za njimi je šlo na stotine ljudstva. — Slišali so se sern-tertje »Evviva-klici", na kar so se oglasili tudi posamični brizgi, Slovenci so se docela
vzdržali vsake neprijetne »demonstracije", kar moramo le pohvaliti.
Danes ob 10. uri je bila v prvostolni cerkvi svečana sv. maša, katere se je udeležil ves oficijalni aparat našega mesta. Nove svetinje so kar pokrivale prsi c. kr. uradnikov, vojakov itd.
Vse šole, vsi uradi danes praznujejo. Popoldne pošta kar ustavi svoje poslovanje. Zat6 moramo opustiti »večerno izdan]e»* vsi naročniki dobe le (zjutranje izdanjc«.
.Šolski Donu* je bil danes na tihem blagoslovljen. Znamenje časa! Le šolska mladina se je udeležila te slovesnosti.
Gorica kaže danes slavnostno lice. Vse prodajalnice so zaprte, iz hiš pa vihra povsodi premnogo zastav raznih barv; poleg tega je po oknih videti tudi drugih okraskov. — V jutro je bila vojaška budnica. Tudi okolica je bila vsa razsvetljena. Po hribih in v dolini okoli  mesta je gorelo nebroj kresov.
Slovenske zastave je razobesil v Gorici tudi ,sSočin" lastnik. V malo minutah je bila že policija v hiši, za pet minut pozneje zopet dva redarja z nadzornikom, katerima je pa povedal, naj dsi g. Gontin pisano povelje.
V petih minutah je bil že zopet v hiši polic, uradnik (torej vedno više!) g. Se ha m a ne k, ki je zahteval vimenu svojih visj'Ii, da slov. zastave morajo proč? uraden dopis pa da prido v 24 urah.
Na to so izginile vse tri zastave, najprej cesarska —• in potem slovenski. — Evo zopet kos naše »Leklengcscluchte", proti kateri je šel na ministerskoga predsednika brzojaven protest! — Pa še hočejo v Ljubljani, da bo-nno bolj obzirni in bolj ».uglajenih manir" proti takim ljudem.
Tudi s „Šol. Doma" ste izginili slovenska in cesarska zastava.
Nadškof in deželni šolski zalo^. Naši učitelji se sklicujejo pogostoma na nadškofa, kateri je baje pripravljen, glasovati za deželni šolski zalog in tudi župnik Ju-v a n č i č je na shodu v Dornbcrgu povdarjal, da je nadškof in knez pravičen mož, kateri bo glasoval za vse poštene predloge.
Mi ne vemo, kaj misli nadškof in knez, pa tudi Italijani trde, da ne vedo.
»Karjola* v štev. od 22. t. rn. hoče nekako uplivoti na-nj, da ne bi glasoval za deželni šolski zalog. Pravi, da je nadškof izjavil, da noče storiti nikake škode kakemu narodu, katera bi bila v hasek drugemu, ali z ustanovitvijo dež. šolskega zaloga pa bi se po nazoru Italijanov godila njim strašanska krivica! In dalje pravi: Ce bi tudi nadškof hotel so udeležiti lake krivice, še ni zagotovljeno, da bi takov načrt zakona tudi dobil Najvišje potrjenje, ker kako bi mogla vlada predložiti v potrjenje tak zakon, kateri bi škodoval Italijanom in še posebe mestu Gorici?!
In učitelji še vedno godrnjajo nad slovenskimi poslanci ter primorskim časopisjem. Uplivajte rajši pri Italijanih, pri vladi, tla spremene svoje razloge o deželnem šolskem zalogu ter glasujejo za isti, kar bi v prid toliko slovenskim, kolikor laškim učiteljem. Vprašajte nadškofa, kaj misli o deželnem šolskem zalogu, ali se strinja z mislimi Slovencev o njem ali z- onimi Italijanov! Slovenci in Italijani ne vedo nič, kako misli nadškof postopati v tej reči, vprašajte ga vi, učitelji, morda pove Vam svoje mnenje ?!
Kakošno j« njegovo stališče po naših mislih, smo pa že povedali med drugim v posebnem članku.
Ali ni naravnat nelogično stresati svojo jezo nad slovensko stranko, katera hoče uči-teljstvu dobro, katera hoče z ustanovitvijo dež. šolskega zaloga, pomagati mu iz bednega stanja, pritrjevati pa Italijanom m vladi, ki tega nočejo?! Ce učitelji to pomislijo, razvidijo, da ne hodijo po pravi poli, da so zašli na krivo fezo, po kateri ne pridejo do rešitve iz svoj.li razmer!
Cvetje z učiteljskih vrtov. — Kako pišejo učitelji, evo primerov'. V »Slov. Nar." čitamo tako:
Iz učiteljskih krogov goriških se nam piše: Torej tako, draga »Soča* ? 99 % učiteljstva je s Teboj ? To je židovska nesramnost, s katero hočeš slepiti občinstvo. Posiala bi bila 3. t. ni. svojega zastopnika k našemu zborovanju v Gorici, pa bi se bila prepričala, kako mislimo goriški učitelji o Tebi. »Proč ž njo!", slišalo se je jednogiasno iz grl navzočnikov. Tudi glede članka: »Razbremenite kmeta, pomagajte učiteljem!" naravnost varaš svet, ako trdiš, da se učiteljstvo ž njim strinja. Saj take trditve so že preiicumnc. Sicer to sama dobro veš, ali nekaj se mora reči, in zavijanje resnice. Ti je sedaj še je-dina tolažba. V sobotni številki »Slov. Naroda* Ti je že primeren odgovor. Glede izboljšanja svojega gmotnega stanja in načina, kako naj h! se to izvršilo, smo mi učitelji popolnoma jedini z nasvetom »Slov. Naroda", kar smo tudi že večkrat povdarjali. Vse drugo je samo slepilo, ki * bi se, Bog ve kdaj, obistinilo. Učiteljstvo naj bi pa še dalje hiralo in umiralo. Vemo, da so to želje nekaterih gospodov, ker na tak način laglje krotijo te »razgrajače", »puntarje* itd. Kdo bi potem tlačanil in robotal. Kličem tudi jaz z vrlo »Domovino*, »Proč od Gorice in od Trsta — v Ljubljano!"
V »Edinosti" čitamo: »Čudno,  da  ni  slavnoisto  objavilo   v svojem cenj. listu  dopisa  podpisanega. —
Meni se zdi, da bi bilo mor.Jo to storiti, ker je dotični skromni dopis nekak zagovor na razna ne ravno lepa sumničenja nasproti Goriš, učiteljstvu. Ako se je slavno isto zavzeto za naše kilave poslance in njih »delovanje", ter pri tem učiteljstvu marsikaj hotelo škoditi pri njegovem opravičenem gibanju, moralo bi, da občinstvo lehko spozna resnico, tudi take naše dopise sprejeti.
S spoštovanjem                   N. N."
»Edinost* pravi:
»Ako vedo učitelji, da so poslanci „ki-lavi" iu nezmožni, da bi sploh kaj dosegli, potem je čudno, da se venar zahteva od istih, naj kaj dosežejo !! M5 vsaj bi ponosno prezirali take »kilavce* in bi jednostavno iskali pomoči kje drugje!"
Odkrita beseda gg. učiteljem na Primorskem. — Pod tem zaglavjem piše med drugim v prav zanimivem članku »Edinost* o tistih 100.000 gld. (kar smo pojasnili v predzadnji številki) tako :
»Povdarjamo, da mi nismo obveščeni o laj namišljeni ponudbi 100.000 gld. dež. prispevka in da ne trdimo ničesar, ali to izjavljamo odkrito za slučaj, da bi morala bili na naši strani kompenzacija v zapostavi družili toček narodnega programa, da bi s o m i taki kupčiji uprli najodločneje! Odkrito izjavljamo to, ker že lojalnost zahteva take odkritosti, Jn zajedno prosimo gg. učitelje, naj ne pozabijo, da so poslanci zastopniki vsega naroda! Kako bi oni mogli odgovarjati pred Bogom, svojo vestjo n narodom, ako bi storili korak, ki bi sicer morda prinesel nekaj zboljšanja gg. učiteljem, a kateremu posledice bi usodno delovale za narodno stvar leta in leta ! Take pogreške v politišketn življenju včasih niso le pogreške, ampak so zločin!"
Dalje: »Torej tudi označeni konkretni nasveti nas niso mogli odvrniti od uvorjonja, d a j e d i n a prava pot d o r e g n 1 a-c i j e učiteljskih plač na Goriške m je deželni šolski zalog, kakor ga imajo vse kronovine razun Goriške, fzvršenje tega nasveta bi dovelo do definitivnega ro-šenja in ima isti sosebno to dobro na sebi, da je prav lahko izvedljiv. Slavna v 1 a d a naj se le postavi n a str a n naši h poslancev v toliko, da pove italijanskim poslancem naravnost in z vso odločnostjo, da tudi ona hoče brezpogojno, da se usta novi rečeni šolski zalog, pa bodele videli, kako hitro bodo naši poslanci v deželnem zboru. Vlada naj stori svojo dolžnost, mesto da zahteva od naših poslancev — kapitulacijo, mesto da si prizadeva, da bi ohranila dosedanje vnebovpijoče razmerje v uživanju in nošenju bremen obeh narodnosti! Ce pa vlada nikakor noče, potem naj tožijo učitelji njo in ne naših poslancev!"
Ne dostavljamo nič.
Učitelji pojdejo torej na Dunaj. —
V „Ed." od 22. t. m. čitamo:
»Odposlanci, kateri so bili izvoljeni v deputacijo na Dunaj, so imeli dne 17. t. m. v Gorici konečno posvetovanje, na kstterent se je določilo sledeče: Odposlanci vlože nemudoma prošnjo na kabinetno pisarnico Nj. Veličanstva za avdijenco. Spomenica o našem gmotnem stanju se izroči Nj. Veličanstvu, prepis iste pa ministerskemu predsedniku, ministru za uk in bogočastje, Slov. krščansko-narodni zvezi, predsedniku desnice i. dr. Vsako učiteljsko društvo našo dobi tudi en prepis v znanje. Deželnim in državnim poslancem Goriškega in Istre se izroči svoječasno posebna spomenica*.
Vabilo k občnemu zboru »Krojaške zadruge, vpisane zadruge z omejeno zavezo v Gorici, ki bo dne 5. decembra t. i. ob '>, pop. v sobi »Katoliškega delavskega društva" semeniška ulica (via Seminario) št. 9 s sledečim dnevnim redom: t. Volitev predsednika. 2. Razprava o skupnem naročevanju blaga oziroma o skupni prodajalnici. 3. Morebitni predlogi. 4. Volite-v nadzorništva.
V Gorici, dne 28. nov. 1898.
K obilni udeležbi uljudno vabi
o d b o r.
Poziv goriškim Slovencem. — Leto 1898. je imenitno za avstrijske narode, ker praznujejo petdesetletnico slavnega vladanja svojega premilega cesarja Franca J o ž e f a I. — Presvitli cesar je pa izrazil željo, da bi narodje Njegovo slavlje poveli-čali s človekoljubnimi ustanovami. Goriški Slovenci so v ta namen zgradili t Šolski De .<». Podpisani odbor prosi slovenske rodoljube, da bi (Šolskemu Domti» pridružili tudi « V l o j z i j e v i š č e».
Slovensko «Alojzijevišče» je bilo sicer ustanovljeno vže 1. 1891., ali še danes ima znaten dolg 2000 gld. Ta dolg izbrišimo ob tej slovesni priložnosti.
Rojaki! Prosimo Vas, napolnite nam doposlane Vam  nakaznice, vsaki po 10 gld.
Kdor bi tega ne zmogel sam, naj blagovoli nabirati mej prijatelji.
Ker poznamo Vašo požrtvovalnost upamo, da bo z Vašo pomočjo tudi «Aloj-z i j e v i š č c» veselo slavilo slavlje Njega Veličanstva Franca Jožefa I. ~ V Gorici, dne 4. novembra 1898. — Dr. Jos. Pavlica, pro\ bogoslovj Jos. Pa vi e ti č, župnik, dr. Andrej Pavlica, vikar v stolni cerkvi, Janez Kplavčič, župnik, Jos. Golob, kura t, Ant. Beri o t, župnik.
„Beseda" t Čitalnici prih. nedeljo obeta biti prav zanimiva. Že vzpored odgo varja željam po raznovrstnosti. Tu se vrsti
ženski, moški in mešani zbor, dva samospeva, spremljevanje s klavirom, instrumentalna glasba in vse z domačimi močmi. Nape vi so skladbe naših naj velja vnejših uglas-biteljev: Foersterja, Nedveda in Vilharja. Zastopana je umetna in narodna pesem. Pevski zbor šteje nad 40 gospodov in dam. Igra «Srce je odkrila* je elegantna in primerna izbranemu občinstvu. Uloge so oddane spretnim in izkušenim igralnim močem. Kolikor moremo iz pripravljalnih vaj soditi, nam hočejo gg. tamburaški diletantje pokazati, da se ne da na tamburice le «udarjati», ampak tudi s v i r a t i. Sploh moramo reči, da nastopijo prih. nedeljo na čitalničnem odru najboljše pevske in igralne moči, kar jih premoremo mestni Slovenci. Torej na svidenje v nedeljo v čitalnični dvorani! Pričetek ob 77, uri zvečer. Vstopnice in listki za sedeže se bodo prodajali na dan «Besede» pri društvenem čuvaju in zvečer pri blagajnici. Čitalnični društveniki so vstopnine prosti, nedruštveniki plačajo po 20 kr. za osebo. Sedeži se bodo prodajali društve-nikom in nedruštvenikom v I. vrsti po 40 kr., v II. vrsti po 30 kr., v HI. in IV. vrsti po 20 kr. in na stolih po 10 kr. Vstopnice in listki za sedeže se ne vračajo, ampak naj se blagovoljno hranijo do konca »Besede*. Društvenike in druge mestne in okoliške Slovence vabi najuljudueje k obilni udeležbi Č i t a I n i č n i o d b o r.
Zopet nekaj o laški mladini. — Iz Rihemberga n;*:ii pišejo: »Naznanjamo Vam, kaj se je pripetilo na dan 28. pr. m. ob 2. uri popoludne Podturnom. Ko smo se peljali na prvačkem omnibusu, ravno takrat, ko so sli laški učenci v šolo, je eden izmed njih prijel prgišče blata ter ga nekemu naših tovarišev na vozu vrgel v obraz, da bi ga bil kmalu oslepil. Komaj smo tovariša potem udržali, da se ni spustil za onim laškim smrkovcem, da bi ga bil oklestil, kakor je zaslužil. Ne vem, kaj bi se bilo vse zgodilo, če bi ga bil prijel.
Vidite sedaj, kako lepo vzgajajo otroke po laških šolah. Navzočih je l.ilo nas v onnibusu 8 Dornberžanov iu 2 Uthembcržuna, ki smo vsi videli ta lep pojav mladine »avite colluro*.
Italijanom moramo le čestitati, da imajo tako mladino!?"  -— —
S kolodvora v Gorici. — Prijatelj našega lista nam poroča; »V nedeljo, dne 27. t. m.k zvečer ob 8. uri je prišlo na kolodvor več goriških lahonov, spremit nekaj Tržačanov, kateri so bili prišli ob 2'/» popoludne v Gorico. Poslavljaj« se meti seboj so rjuli kakor zve.\ae kakih 15 minul: E v v i v a G o r i z i a i t a l i a n a ! E v v i v a »P i c c o I o !" E v v i v a T r i e s t e! Poleg njih so bili 4 redarji, ki pa se niso nič zmenili za kričanje. Neki delavec na kolodvoru je bil tolik < pogumen, da je povprašal enega izmed redarjev, kaj bi se zgodilo, ako bi tako kričali — Slovenci! »Guardia" pa je lepo molčal ter šel proč. Mislil pa si je najbrže tako: Jaz že vem, kaj bi se zgodilo, pa ne povem. Italijanom ne smem nič storiti, čeprav kričijo kakor dr Jaki, ali če bi Slovenci kričali, pa bi jih peljal takoj v »prežon*.
Ko je vlak odhajal, so zopet nadaljevali vpitje : Evviva aaa......
Kaj hočete? Se jeziti, se ne splača, pride čas, ko bo konec takega in jednakega vpitja, za sedaj pa
„Le pustite, naj kričijo. Naj razsajajo,  norijo......*
Nesreča in pomoč. — Iz Podgore nam pišejo: Na 20. t. m. se je prigodi! v Podgori redek slučaj, ne toliko kar se tiče takih nesreč, temveč glede na pomoč, ki je došla v največji sili.
Tukajšni Alojzij Mugerlj, ženi nekega tovarničarja, je bil 18 mesecev star fantič B e r t o v vodo pal in sicer doma v neki »bedenj", \ katerem se je voda nahajata, in je obležal notri. Tega ni nihče opazil bih ker je mali fantiča brez varstva zapustila bila. Šele, ko so po naključbi tukajšnji gospod župan in njegova soproga, ki zraven stanujejo, mimo šli, so našli otroka na videz   mrtvega   v   bednju   utopljenega.
Nastal je krik, ter so ljudje otroka za noge po dvorišču nosili, ali gospod župan se je brž domislil, da je pri njemu slučajno bil tukajšnji orožniški poveljnik g. C e b o k e 1 j; da! ga je poklicati, ker zdravniške pomoči ni bito v Podgori.
Akoravno je bil otrok na vid«»z mrtev, se je lotil gospod žendarmerijski poveljnik dela in je, hvala Bogu, na srečo starišev, kateri so bili že obupali, z veliko spretnostjo po dveh dobrih urah neprestanega dela otroka k sebi pripravil.
Po izgovoru potlej prišlega doktorja iz Gorice bode otrok dalje časa bolan, ker je zelo izmučen, ali je vendar le živ in na veselje starišem, ki imajo le njega edinega. Čast vrlemu orožniku, kateri zasluži priznanje in katerega delovanje je posnemanja vredno.
Strašen Tihar. — Z Eolskega nam pišejo: »Dne 28. pr. m. zjutraj med 5. in 6. uro je bil na Bolškem posebno v Cezsoči tak velikansk vihar, da ne pomnimo tako hudega. Napravil je veliko škode. Po cestah in nlicah so ležale opeke, deske, dimniki, da se ni moglo hodili in ne voziti z eno besedo, kaj takega še nismo videli v Čezsoči.
Vrglo je tudi neki kozolec na cesto ter uničilo več vozov, kakor tudi drugih rečij".
Od Sy. Tomaža piše nam prijatelj našega lista:
„Uljudno Vas prosim, gospod urednik, da sprejmete mali dopisiC, da boste vedeli, kako se obnašajo ljudje h blažene Italije po naših cestah. V nedeljo, t. j. 20. t, m. okoli G'/a uri je šel rnoj sosed k sv. maši v Sv. Kri/, na Vipavskem; srečal je pri kapeli M. Božjo Italijana s punkljem na hrbtu. In Lito je pozdravil Italijan bi. Marijo ?! Por.. Mn..na, por... Mar. Virg, in je pljunil proti podob-i. Človeka kristjana mora-strah obiti. Toliko v naznanilo".
Nov pojav „avite colture". Čestitamo, prijatelji Italijani! Le tako naprej! —    „ -   .
Prcčastltliii cerkvenim uradom uso-jarno ?i naznanjati, da smo založili v naši »Goriški Tiskarni* vse cerkvene- tiskovine; x~ s i o v. jezik u. kakor: Rojstni in krstni list, Spričevalo krščanskega nauka, Okiic-ni li*i, Poročni list, Spričevalo samskega stanu, Poizvedbe iz krstnih knjig itd. Tiskane so na finem in gladkem papirju ter Jako v ceno. Nadalje priporočamo tudi uradne zavitke v vseh oblikah in kakovostih.
December je, kmalu bo novo hto. na katero š<- posebno opozarjamo- dolžnike. Tem pravimo: Spomnili' >e vendar -.-nkr.it •ivoji- do!/no!-ti! Po maiili znakih imair.o terjati več li>»n\ik;)V, j. > mi smo Testo v zadregah, kako izpolnimo svoje olnezno-li nasproti raznim t\rdkam. Nemarni p!aiV\.M i nam <lc!a,o lon-.i neputreimih težav 1 Lepi'* prosiu.o malo več podpore s točnim plačevanjem! Drugega ne zahtevamo!
„<Jo»po(iui'*ki Ust" >t. l± je priložen danaftriji .Soči*. S tem :.• .'.ovršen letošnji letnik. Ako so naročniki hranili v>e .'teviike, imajo danes [. po knjigo, <U M\ kaj stane. - Vrhu liga dob- nan.rmki brezplačno „K.i/ipol*. ¦-- B«inspi.'i!.ir.-ki ii-f prinaša sliko Njeg. Veličanstva (e-ar:a tr. 1. 1. tu sla\no.-,lni članek. Oba članka, v ,<». L." in   pSoči0  se torej  paipoinjujeta.
Ustnica uredništva. <J. Iran.^pa-eapan. opekarničar v U/eijaiiU M. loj. V -'.iv-zajoči Vasi prošnji potrpi^-mo, .i;, u;-k' v; pilili dopisi \/. O/ei.aua v   iSo-ri:   -t. 'JJ.
Proti,lopis priobčimo p:'ihi»iirir.
Razgled po svetu.
V držat nem zboru v n«ji <lu<' J'.t. I«r. m.  je miiii^lei>ki pr««ir.eduik  gr«<l Tliun.
odgovoril na tntetpcias š;o po-lau^-v J a v, o r-,-kega in Kngla glvde na izliranr.- O hov iti Poljakov i/. Nettirne.
Priznat j", da im.i 'o.ika ilii'iH.1 pM-uro b;tšr.sli tu,*' ili7.nij.tin1. To p r a v i e o i »d a tudi A \ s t r : j a. Poglej in doka/ano, iia t-e tiv.slrijski div.avijaui š/.tiiavaa> i/. Nein-fjje v laki meri, kakor trd*- iuterpelaeije, ako (i a h i s e v i d e I o, »1 a s ¦> i v. lira v a ; o i z X e m č i j •' ti e p o s a m i č n i k i, a m j*a k e e 1 i sloji, pol e \\\ uvstn;- k a » \ a d a n e h i* o m a h o v a i a, a m p a k b o p o-s t o p a i a p o si a č e 1 u r •¦ t i p r o t i! <- i <.
Poznamo iti .•'.!•!»¦ v n.^i d[.'.:iu. k;«-r imajo prvo beBodo tuj«'i. podaniki ud dn:gu i tako, da domače iojalt;o pit'!«iv;i!«tu> ;•¦ /.:-pos.t.ivi;euu z.i  tujfe.
Ne bilo bi odško.hsčr bi gi,«pj.,l.i r.a :uinisttr-kih slniiiah pegledali ur.sio okoli ?.•!)•.» pu državi; morda bi našli, da je v n>j r.\.iv-~ i k. t j takega, kar bi bito treba izgnati. zlasti na jugu.
i'.e drugače s-iuži nekateri gosps.di Nim-cija za v?or, naj bi s!n?i!a ie v !»••»» prvlnh: i.!   i.vanja  \/.  >ebe  t u j e e.
Zahteve Slovencev pred Izvršetaliihn odborom   desnice.           V   -< i   U>a ( i:s-M
-ta posl. P o v - t- i'.. P o b t č t.iZ. »g.ila o :ipr.n, ne;'a>h-auei.: po^.(,p..r:;!; nauči,.- c;pr.n-. r.o-ebno na Kotoike.v,. Sjj* t-*. :u ;ri <J<,-; i .U r tu, lz\rsev;:'.wi n.šbor .;'" na pr. .;>,: ', it. J a w o r s k e g a .-klet,;'., d a i' o p k d p l r a . ;: a h t e v e S 1 o v e n r -< v u a j <- d i o č :i <¦ ¦ - e ter s e p t* t e g o *¦ a i Z a i (J. d a > e u :•¦¦,— !i i č i j o t u d i v s e t\ a k ».  z a 1; t *¦ v t-.
Prav bi b:".o, it.i hi naui'nt :..;tst.-ter >•• prepriča! sam. kako je s -elami po <i?;^-/f?lii-'<.anfcki!i pokra itL.di: p(it*'u. i»i bil prepričan " re>niinost: pr:to,V.h, ki j.Tihaj.s;o rja DtJnr.
Za odpravo koleka časnikom i:r kn-' darjem ter za d u v o ; je u j; i- k o ; p *. ¦ r-1 a že so ti nO i«>. pr. m. .s!a\il; pn-larn.: i'rohazka i. dr. v drž. zm.rt; pos* ben predlog, na tt-ua-llju katerega naj si- o-nuje /akou, da se od I. januvarja \>W, odpr.ui Aolek časnikom in koledarjem t« r develi r.jz.Ie-. "vauje, izklioevanje in predajanje ti.-kovin.
Finančtn minister K a i z i je že zdavnaj ebljuhil to. ah z^odia* =>t' še ni: ti.-orda m-vendar sedaj zgoiiir!
Za olajšanje vojaške službe so poslanci P r o h a z k a in drugi v drž. zboru dne 1»». {. m. stavili predlog, s katerim 'pozi vijejo vlado, predložiti načil zakona, da se uvede dveletna prezenčua služba ter olajšanje glede na orožne vaje. da so namreč ne kliče tako pogostoma vojakov na orožne vaje. Preme, katero prizadeva vojaštvo, tare vse sloje prebivalstva. Marsikateri mladi mož ne more dobiti stalne službe tako hitro, ker mora pogostoma v vojake, zlasti pa je z orožnimi vajami prizadeto kmečko prebivalstvo, ker se vrše navadno v takem času, ko je najbolj potreba krepnih močhj v kmetiji, «11 morajo mladi možje v vojake,
Želeti je, da s« uvažuje predlog, kakor zasluži. —
(Dalje t prilogi).
Bali-Scidcnstoffe 45 Kr.
bis 14-65 p. Met. — sowio ichvvaizc, wc-i?yo \inil fav-bige Hennnberg - Seido von 45 kr. his n. 14-05 j*. Met. - - in ilen modcmslon Uewebcn, Farben und Dessins. An Privttte porto- und stcuerfrei ins Hans. Mu štor um^chend.
Soldfii-Fabviken G. Hcimebcrff (k. u k. HollA
(!)                             ZCKlttll.
Kaželj, hripavost in prsni katar
ublažujc in zdravi
-pravi  planinski Jašelj.al^šajoči  sok
z „l>eželne lclcariio pri 31 ariji Pomiijrnj'« 3[.I^us(eka v Ljubljani.
Ona i steklenici?  50  novi'.  Hnzpožilja  se z ubrattio poŠto najmanj i steklenici.
Frana Wilhelma odvajajoči čaj
od Frana \Vilhohna, lekarnarja v Noun-kirclmti. Nižje-Av.strii$ko, se dobiva v zavojih v vseh lekarnah zavoj po gld. 1.
Kdor lioee piti čaj, ker boleha n. pr. na kontni?!, revmatiziuu ali sieer na kaki drugi zastareli bole/.nl, naj tekum osmih diiij vsaki d.ni en zavoj vkuha /. litrom vode na pol litra, preetnli vkub.ani čaj in naj i/.pije pn-hivit-o zjutraj na te;.če iu /v»et>r pnioviio iislačno. ¦¦- Ako j;> bokv< n trdo\r..tn.i, nuj se pije  * .tj tKijiio, ti(.k!-r ne   bo <ulpravl>iM
l»«M--t. Kar   m>   -:tfU.....   d.•>.;.*.   n;   ;edniin
eeisru p'ike',on», a k«t je ud-tr.1 i n.i »;li>bokn ukor t uiti« na hrh/tn. -e p:t p(,b-::; ]r (\itK\-sno n. pr. v :'.tč«-!ku -niiii !* tii.Ij «\;-<>\, po-raliin jedii; it| :\\\o\, * či-mrr -e :-ii.;\i.i <f nahajajtne -e bi>l»-!ne !\;irii.e nip:.^: ,i o ;• w-do in tudi sko/i i.c^ne --podu e^-.i ;«i. ^,i in -<¦ tako u-i n.ii!.i! n.v.i !tp. -u i. M, ,i .'drav!';'r;-i-!a •¦ pripnnn ,iti -rt'..,,.'>• *li:t :i, ;n •*i'_''.'.ivibati taktni • dslum it, p- ai.m:. k* h-., ^eln.ii i : ii2.i-.tsji', -laiie, ki-1", »,'jiH'nti ii-:, i(> <edi, k.ik«»r U; :>, v.-i\.ui,e pi\.; ii; \in.t m pri-pur.»«-ari. M.-d ¦.•ih\\\\ . n'* u-. -,• .¦ \.irnv..!i pi«d pr. hi.ivn . m in ».»okn.t...                                 I.
Otvoritev gostilne.
l'e'ip:-,mi tuvr.i m „(.i -! iv. ni-..-in ,{\:i \ mi-dn in j... d. .'¦<::, d.» --m t:.3p!l » hapu-einskt uliei Štev. ',»   v la-ini iti i
gostilno pri »zlatem križu"
(p.i d..m.:.V   .pii  |.i;i- .
Tam b.rii:. d..bn. b.-ln    in ,in.. u n..,
1 \ i'.' pridi i»-i. i;- l'rv ,i ¦ i u .¦ j;i i><; s n
I  t"M g.i, ..'.ir-lJiijl'«!!:!:,.'.,!:.-^, p. ¦. u. != ; 1;;:. , ,
j   Cl.i   {../pul.ig.m e     . i-li   ,.!:   \-.»|,i   ur:.
f                }.- p.J,   u itll.i     prem* i   !¦   Č.I.   /,l    *,    •il.ll-
{ i; i< v i..-, i;.- priii./uo-.ii.
|             1'i'tpuiMr.atii   ..,>   .i.!wii:iin   i.brjutM:   .-.i
;   inue/obiu . !J   <ibi-k   ter   O  ! 1 .i!,s
;                                         Ivan Kftfftik,
|    ^                                     »!i.-!:,u;"e.ir in pn -Julk
]  «»                                      V   K.!].';, u; kj  t;;u :   ...
IflB do 300 g!l mesečno ff^fSSfc ?fv
vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenili drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni
™fi?™T?105t i~  x,°nudlje IJ0d Ludvvig Oster-reichor, VIH Deutsche gasse 8 Budapest.        10- 2
^               Združene opekarne               I*
i   Silje-Bukovica  ^
*|            (pošta   Bilje  pri   Gorici)         |$
«|j   imajo veliko zalogo vsakovrst- L*
«g   nega oPekarniškega materjala L
^S           po sledečih zmernih cenah:         jL
a||              Navadna stavbna opeka   št.   2 8L.
^   po i) gld. tisoč.                                   I*
^g             Opeka št. 3 in 4 po S gl. tisoč. |*
^1              Strešnike (korce) po 11 gl. tisoč. JJC
.POVBBAJ
v Gorici, na Travniku št. U. I. nadstropje.
C din a stov. zalega dežnikov, solčnikov in rokavic za dame gospode in uradnike.
I.    i". *'.'.    c. \   ¦;. .\. r.-. -in.i-,1. -...i.m!, e!,!,.!,-. |„.ri!:i. j: i1'-''   .¦¦« ¦ i !¦¦:.-« vsaki lolni dni.       lila-,, ¦.'(-¦•tri .u.hH.im,.t..v
in sieer le v prvem nadstropju.
Sprrioitiiiio sr naročilu za izdcUmnja ritmih obtok (ja-ke!e. |ii'lc«ririp.  haveloe) (udi  ra  dame  |.«» naj-
Anten Potatzky v Gorici.
>a mtiii itu;ipij« ;.
TK««VINA NA DROBNO IN DEBELO.
Niijccnpjn fciinovališuL' nirnbprškOfla in droiiiiP||a hlaua ti-r tkanin, prej« in nitij.
PnTUF.hšriNK
za pisarnice, kadilce in popotnike.
NajbuijV ".ivaiilic za Mvuliia* stroj«*.
roTur.ns^iNK za krojače in čev/jatje.
Stelhijlce.      Kožni veiiei.      .Maslu« hnji>ice.
Hišna obuvala za vso Icino čase. Semena za zelenjave, trave in detelje.
X:ijl.»Jj,.   .,.I,ih|j,.„:i  /:,I„;.:i  ?:,   kninuirje. »,!« nj.njf. p!-.*«l.ijii|..o po Mjuiili  it. truih t-v n.i itv/eli.        1 :;.*   :::'.
Jurij Mose v Gorici
trgovec z ^annfakturnim (krojnim) blagom
ima bogato pretkrbljano zalogo vol nenlht svilnatih in bombazastih »no-vij za vsaki letni   čas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta, ilajnovejie moderno blago in perilo za vsaki stan, bodisi duhov nike, učitelje, uradnike itd. [ IVjijverja zaluča   volnenih   ali   /.imnutih Mazin za po-tidjr ter pustinjah vsakovrstnih volnenih jdalu itd.
Vse blago prodaja po tako nizki ceni, da se ne boji tekmovalcev.   102
V Gotici     Nunsk;; ulica 14-1«     V Gorici
i'p»dajainie;i
in
edina mehanična
popravljalnica
^r«^<(_-r- ^ šivalnih strojev.
Brez konkurence! V zalogi se na-:..;.; n.id lou iudmh rSrn.ivn. pr. za «"ev-i .•-'. •'. KOr.it'*- in -r.ijj-. V-i s!io;i za -ivilje -   ¦.•:«.:>.   n,i -/A. :;j n..|.jvi.
V /, <v- :-..:¦¦'-: tuth dvokolesa, puško .:; samokrese.
Zsta I&8I. y Gorici ustariovljsaa tvrdka
E. Biessner, t Nnaski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preL. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico ometnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe, trna veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaSke potrebe, voSčeno sveče itd.. Ysc p<» zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav, občinstvu tudi svojo {S. cl.)              tiskarno 5rk na perilo.               (P. cl.)
we;
ertheimovi
ivalni stroji.
9fl iliicvtii čas za |iii»kii5ujo. o •« letno piiiiiu.no jainčeiije.
V.-.;i) ;-!:c., i, f\;il',i'tn ¦•«! v i".t-!1 ;.'.-! .i.*n.-'.-"t:i- \.(,\.:x/.i; da_ j> izvr--'¦ :j,%/.;!;;'ki uuz»j»a>voj«>^ItoJki; ,.r.-z o,ir. Sas:id diieklii'* občeva-);• v. i*brii]>hom bn-z zastopnikov. ?a'o jo prodaja za polovico re-:ii-ji:i od <<•». ki .-o diuirau»! obi-njiie za prve fabrikalc. 1'jznate že Wcrtiieiincr-Triplex
»Nov patent)? Xaliiiia>»-liiiien Vcrsaml- Haus
S T R A U S S |\Vii-n. IV. Slarffarethenslrasfu l± Moja p,s;.a je jako zadovoljna z \Verthei-movim Šivalnim "strojem, kateri je dobila od Vas. Lahek tok, brez ropota, lepo delo, jednako, čo se živa močnejSe ali slabejžc blago, vse to je vredno občudovanja. Originalni Singerjev stroj mojega soseda, ki je stal na obroke gld. 83"— ni prav nič boljši. — Z najl)oljSo zahvalo i» s spoštovanjem                        Ferdinand Denz,
gozd. uradnik, Varcs (Bosna) 27. sept. 1808.
>          Usojam si slavnemu občinstvu, nazna-
|   niti, da prevzamem in izvršujem točno
j   naročila na kavo, &jj, pije, riž, makerone, delikatese, sadje, ribe, vina ItdT
»          Pošiljatve v omotih po n K. oddajam po pošli, one od 30 K. naprej pa po že-
|   leznici s povzeljem.                                        '
s          Take nošiljalve se izplačajo vsakomur,
l   posebno p. n. gB. krčmarjem,  družinam in
j   onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali
j)   žele o raznih prilikah nabaviti si spccijali-
i   tete, katere se na deželi ne dobi, ali pa le
lj   zelo dratfo, n. pr. morske ribo in rake,
j   svežo sadje, fino olje itd.
\   GiaIni moi »amen je razpošiljati
[      dobro blag-o in po nizki eeni.
j   Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
S          Za  p.  n.  %g. trgovce  imam  poseben  i
i   cenik   m  zr.morem  dajali   blag6   po  tako
|   uizkili kupih, da se ne bojim konkurence.
I          Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka
§   posredovanja.
¦          Z odličnim spoštovanjem
:                            Evnost Pc^an
t   ,..                                        TRST  "
l   t«"1-)                  v ulici S. Franc6sco §tv. 6.
m
TniocI na pluciih, v grlu, »a duhu in trnkctiliii!
Kdor se hoee iznohili enkrat /.a vseloj plufnih ali trakoalnih bolezni tudi zastarelih, bolezni na duhu, knloro so dozdovajo neozdravljivo, naj uporablja ca; za bolne na plučah In v grlu A. Wolffsky. 'Pisoforo zulivnlnico jnmcijo pristnost le«a enja. Zavoj, kateri zadostuje dva dni slano 7r> kr. Zvezki grnlis. Prisluha dobiva so edino pri Ivrdki A. Wolffsky, Borlin, šiv. 37. **  »»                                               ar.i s.
Prave in edine želodčne kapljice,
»Vm,vw-»»»*¦»¦ Zdravilna mofitoh kapljic, jo nopro-koHljiva. ¦ -Toka-, })V]kovredi/o redno | pretavthnje, C« m jihrfvnicuitunclnn po joilno Sličico >i^yj5^ popi j o. Okrepe po-Nv.AiiiniiPuiidv. kvar/eni želodec, Nlnn', da zgine v kratkem času omotica in zivotea tenosf (mitvost). To kapljiise tudi storCj, da človek raji Je.              — 1
Cena steklenici 30 kr.
Prodajajo so v vseh glavnih lekarnah na svotu. Za naročitvo in  pošiljutvo pa jodino le v lekarni
Cristoioletti v Gorici.
Zatčllnaznamka: SIOBO.
LINIMENT. CAPSICIGOMPOS.
iz Ricliterjeve lekarne v Prag-i pripoznano kot izvrstno bol ublazujoee mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orlg- steklenicah /. našo zaščitno znamko, s „Sidrom"\ namreč, iz RIC H T E RJ E V E lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko.                                                 rsr
RicMerjeva lekarna „pri zlatem leva" ^J
v PRAGI.
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr, drž. sveljnjo N^ Ivovhki -'.izstavi s prvo ceno  — srebrno svelino
Tovarna uzornih telovadnih priprav
JOa YINT9YŠ-JI,
v Pragi na Smihovu
(Pralia-Smiehov) Vinohradska ulice eislo 816. se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo piipoioču-očih spričal domačih in inozemskih.                  '
Zagotavlja jedno leto. Gene zeld zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
;VaYadr\e priprave so vedno y zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolno telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnin* prosto.                                                    80,  52-41
Poprave fssvrSnjc po najnižjih cciinli,
gHT- Svoji k svojim!
Priporočam veleslavnemu   občinstvu  v Gorici in z dežele svojo lepo urejeno
brivnico
na Travniku štev. 21,  zraven  Paternollijeve knjigarne in loterije. Obljubuje točno in hitro postrežbo, se toplo priporočam udani 68—42                                   Anton Pueelj.
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
y Stolni ulici št. 3. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu  občinstvu v 64-                  Gorici in z dežele.
Prodaja kavino primemo Iz  tovarne
ARNOLD & GUTMANN z Dunaja.
Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in
Metoda.
Valentin Ferjancič, sedlar in jermenar
v Gorici
v Vrini ulici v h. g. grofa Tfiurna'|
(nasproti odkritemu trgu) naznanja slav. občinstvu,
da kot            fl^ffi          ^L         r5
sedlarski in         q
^jermenarski obrtnik ^^.^ v Gorici izdeluje vsakovrstne konjske vprege in oprave bodisi /a elegantno in težko vožnjo kaknr tudi priproste vprego, katere so v rabi pri gosp. kmetovalciii v okolici m vsej deželi; prodaja in izdeluje vsakovrstne priproste in elegantne jahalne priprave za mosennstvo In uniformo. Ima zbirko potovalnih priprav, namreč, ko vre go v, torbic; vseli potrebščin za pse; biče itd. — Sprejema vsako naročilo in popravo on najpreprostejšega in najfinejega. — V svoji zalogi ima vse v to stroko spadajoče izdelke, da lahko ^ postreže z vsim bodisi kmeta kakor tudi gospoda, po najzmeriiiši ceni točno in z vso ¦ natančnostjo, — Ker so čiijo glas med občinstvom, da moja delavnica izgleda preide- jcA gantno, da bi postregla pnprostega kmeta, zagotavljam slednjič, da sem pripravljen fc\ vsak čas postreči vsakega, ne. glede na stan, najuljudneje in pošteno, tako, da vsak ¦ odjemalec zadovoljen zapusti mojo delavnico, kar me bo najbolj priporočalo.                     JjL.
Odlikovana tovarna
in velika
zaloga vsakovrstnega pohištva

w Ivan DoUak
v Solkanu pri Gorici, nasproti gostilne Mozetiča (Droč).
Prevzema vsako naročilo v mizarski ali stru-garski stroki od pnprostega do najličnojšega izdelka.
Izdeluje točno in po najnižjih cenah,
da se ne boji nikake konkurence.
BOGATO        <  '------—-&*   ~    »   ^        ZALOGA
preskrbljena Zaloga      Kulantna postrežba.      vseh, k mizarski pbkladkov <remeša)           (              „r_^
strngarski stroki spadajoči!) potrebščin.
Tovarna tamburic
SISAK
(Hrvatska)
$i&*
Na zahtevo
pošilja vsakomur brezplačni
ilustrovane cenike.
Artur Makutz
klepar
via Stretta I - G 0 It I C A — Ozka ulica
priporoča p. n. slovenskemu občinstvu svojo kleparsko delavnico za raznovrstna v lo stroka spadajoča dela, katera izvršuje z vso natančnostjo hitro. Kmetovalcem na deželi se uie sedaj priporoča za naročevanja raznih orodij, katera se potrebujejo pri trtoreji. Sprejema tudi pismena naročila v slovenskem jeziku, na katera odgovarja točno.
Priporoča se blagohotnemu naročevanju.
m
x   Prva slovenska trgovina z železjem   g
jst                                  v Gorici
©     Konjedic & Zajec
0    v$tr-~   pred nadškofijo št. 5.
©Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega itajerskega železa, železne, cinkaste, pocinjene iti medene plo-©ičevine, orodja za razne obrti in pohlinega, itedilna ognjE&ča,
?peči, cevi in predpečnike, nagrobno križe. Vsakovrstne   okove  za   pohiitvo  in  stavbe. Prevzemata vso naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
\y                   Glavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov got;|>.  Nussbaum-a    i&
v AjdovSCini po tovarniških cenah.                                                                 |SL
&   najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla.    §
fL            haloga  Portland in  Roman - Cementa, kmetijskih  strojev iz    JŠf
%&    prvih tovarn.                                                                                          Gp
(Sk             Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni coni.                ff%
©©©©©©©©©©©©O©©©©©®©©«
i                           ZAHVALE.
t^i
Priloga „Soči" št. 96. z dne a. dee.
Razgled po slovanskem svetu.
Občni zbor polltiškega društva »Edinost".   (Konec.)   ~-   Slednjič  je   stavil j resolucijo, katera se glasi:                         j
«Ozirom na soglasno in navdušeno i sprejete   sklepe na  vseh  v ta namen j sklicanih shodih  po   vseh   6   okoličanr \ skih volilnih  okrajih  ža osnutje okraj-*; nega glavarstva za vseh teh 6 volilnih okrajev tržaške okolice se  pozivlje visoka c. kr. vlada, da čim prej  v interesu te okolice in  države  ustanovi posebno okrajno glavarstvo z pridruženo mu poseono c. kr, davkarijo*.-'«—    — Pozivljejo  se  gospodje   poslanci, naj delajo v tom zmislu, da  se   držav-uozborski   volilni   red   spremeni   tako, da bode   tvorila   tržaška  okolica  svoje posebno volilno skupino .
K isti je priložil dr. tiregorin dodatek :
ter da se istočasno razširi delokrog državne policije v Trstu tudi na okrožje okrajnega glavarstva za tržaško okolico, katerega za lis t rojen je se zahteva, kakor je enako razmerje že obstajalo svoječasiio za Dunaj in bivšo okolico in kakor sedaj obstaja za Prago in za občine, oziroma okrajna glavarsUa v okolici tega mesta*.
Po-danec Gori up je govoril o spremembah volilnega reda ter rekel: Žalostna resnica je je menil govornik da smo u.-i zadnji \olitvi pro-j»ali, da nimamo več svojega poslanca ; a št* Žalosthcje je to. da ga ne bodemo imeli nikdar več.
Jaz M-iii slutil Že pred 10 ieii, da mora priti tako, a nikdo mi ni hotel \erjeti. Povedal r-em /e takrat, da moramo propa-ti, ako se progi-e^-NU prično udeleževati Volitev. In kako bode še le o prihodnji volitvi?! Sedajte vršijo tajne seje druga za drugo, v katei-h se'po lU *'<> ¦eitadlUom podeljuje ob-cinika pravica. \'^\ ti bodo volili v 4. skupini, torej z nagimi okoličani skupaj. Na zadnji \olitvi ni torej odločila toliko sleparija, ampak edino {e dejstvo, d.i je 1. razred nastopil v popolnem  števiiu.
Takrat, ko m> je ustanovila •".. kuna a, je bil prinn-r* n c;i> za spremembo \'"»lilnega reda. in sicer naj bi -e bili mandati razložil', tako.h«; S. kurija naj Sii imela svojega p«e;|.iiica, !. in ;'. razjed po cn<'!.;4 po-iam-a, tretji in četrti rnc".i in okolica za-e .-neg i.
Ponavljaje, da je mandat državnega poslanca za vedno iz.\ruhljen /a na-, ,iko tu' dobi okolica svojega poslanca, je govornik najiopleje priporočal  resolucijo < "otiievo.
Vitez Nabergoj j«* govoril potem med drugim tako:
l.efa ISf.s. in KS».!». je zavladala velika agitacija po okolici, Takr.it smo imeli poštenih mož na čelu v asi j. tako imenovane delegate: ti s«) prišli do trdega prepričanja, da iz okoličanov mora postati sčasoma sam proleturijut, ako pojdejo stvari tako dalje. Okolica je •..rinila v gmotnem p -»gleda, kakor <iwn na solncu. In ker so sprevidel; nevarnost, začeli so ?j niožj«' delati na to. da bi -e ločili od mesta. Vlada je vzela v pošfev žalostno stat:]" okoličanov in je i/pivvjdelu s.stii.i, da -e nek ij inora storiti. Vlada j<* bila okolici naklonjena letu bolj, ker j: je M.i dajala pelkr.i: toliko dohodkov,' i;.-l'.» je imela'užitka oi| mesta.
A tu se je po:jov;3a zopet stara pesem: zaradi izdajul-tva j«1 propala ?a  plemenita  ideja.
Na magistratu so namignili nekaterim možem prav za prav podkupili so jih, da so podpi-ali protii/juvo. v kateri je bilo rečeno, da se nočejo ločiti od mesta in s tem je bila potrta vsa akcija.
Pritoževal se je dalje o postopanju davčne administracije z okoličani.
Stanko < rod i na  je menil:   Glede izdajstva   moram   nekaj    omeniti   tudi jaz.  Želel  bi   Vedeti   namreč,   če   je   že res izdajalcev:   od   kod   pa   izhaja   to izdajstvo? Dovolite, da vam odgovorim ; jaz na to vprašanje: izhaja iz sistema. ] Znani so mi  dogodki izza   zadnjih   vo- i iitev v -2. okraju.   Grešilo  se je   rr^. a ' iz nevednosti: naši ljudje  so   brez   šol ; in magistrat ima preveliko moč v svojih \ rokah!   J j udje   so    preveč   odvisni   od j njega.   Te hoče   okoličan   napraviti   le majhen hlev, mora biti z magistratom, i sicer mu delajo sitnosti.                              S
Dr. I! v bar je govoril o sodni in s nolttiSki upravi na Primorskem : Danes j še je že veliko tožilo o slabih,  nezdra-vili, uprav nesrečnih razmerah na Pri- i morskem. Da so   te   tožbe  utemeljene, J o tem ni dvoma.  Prizna*, pa moramo: j v prejšnjih časih je bilo še slabše.   Ko se |e  1.  1873. predstavljal  dr.  Vitezič na Dunaju kakor '..istopnik slovanskega življa na Primorskem, čudili so se ministri in poslanci temu, cla v Istri sploh žive — Slovani.  Vsi so  smatrali  Primorsko za laška tla.                                   I
|           In to se  da  lahko   umevati.   Saj j
še dandanes, kdor potuje po naši domovini, vidi, da je vse pobarvano z laškimi barvami.
Kaj je krivo temu? Ljudstvo ne, kajti mi smo v večini. To je nekaj umetnega; na umeten način nadejano so naši pokrajini laške barve. Temu je kriva v prvi vrsti laška sodna in laška politična uprava.
Tu je vse laško, ne-samo  kar se Biče zunajnosti, ampak .Jtud^kaf se tiče duha pravosodstva.
Nočem trditi,  da so ysi   uradniki v nas Lahi; tudi Nemcev je veliko. Pa '¦ čudno! Cim so stopili Nemci na ta ne- j odrešena tla, postajajo tudi oni navdu- i šeni povspeševatelji -laških aspiraeij.
Najlepši dokaz, kako se vlada pri nas,   kako   se   godi   nam   in kako Lahom, je okolnost, da se od dne do dne naseljuje tukaj   več   laških   podanikov. Oni,   ki   so   kakor   berači   prišli  v  to zemljo, vživujo vse predpravice, a nam se no dajo  najprimitivnejše pravice, ki nam grejo po zakonu, po ustavi. Kako lepo skrbifi   za   laške podanike  občina in   drŽava!   Ako   pojde   tako   naprej, j morali bodemo post a t i 1 aš ki po-(daniki,   da   bodemo  na   Primor-< s k c m   uživali   tiste  pravi c e,   k i bi nam jih morala  dati   avstrijska vlada!
Kvo v.mi ilustracije, kako se vr-I Šijo pri nas razprave proti slovenskim j strankam: Obtožnica jo laška, ter se j čita obtoženca v laškem jeziku; za-J pikniki so laški ali nemški; se stranko j se govori na razpravi neki j argon, ki i ni uiti laškega, niti slovenskega poki) j Ijenja: vsa razprava je sicer laška in j nazaduje spregovori državni pravdnik 1 slovenski morda te-le besede: Visoki sodni  dvor!   Predlagam,   da   se   mjodi
;  obtožbi!,
|           To je torej  slaviziranje.   Govornik
j je risal dalje v bujnih barvah, kako ! se na razpravah poskusa obtožencu : "iiverirati znanje blažene laščine, kako ' se ga vabi, da bi vsaj nekaj moral vendar-le znati laški; potem, če stranka | vendarle noče ali ne more umeti starega   kulturnega   jezika,   pravi   se   jej:
¦   *-No. se bomo pa tudi tako razumeli! j           Da, gospoda moja, pri nas bi um-I ral bili vsaki obtoženec patentiran li-i lol<i;! : mora! bi znati, kakor kakšen 1 proiesnr, vsaj tri jezike, da bi 11 m< t ; l.isko obtožnico, nemške zapisnike in i onih par slovenskih fraz ! j Tako -e postopa z nami. To je ' škandal za kulturno drŽavo! In to ne i bo bolje, dokler ne izgine laški duh, ki ! preveja in navdaja našo sodno upravo. |           Koustalirati moram najprej dejstvo, i da se naši sodniki rekrutirajo skoraj j izključno i/, laškega dela prebivalstva, | in sicer iz lahkih mest. Kakšnega mi-| šljenja pa so naša laška mesta, to je \ znano vsem ; teira laški meščani tudi I ne tajijo: to pokazujejo oslentativno in i na jasne načine o vsaki priložnosti. j In ako je n. pr. eden brat-odvetnik 1 odločen pristaš in med prvoborilri laške j sirauke, kdo bi se čudil, da je drugi j brnt-soduik tudi laškega mišljenja ? \ Tega niti zameriti ne moremo 1 sodniku.
!           Na   laških ginuuizijah   se vzgajajo
: mladeniči   v   izključno laškem duhu:   v
Gradcu na v-eučih'šču uživajo predpra-\ico, da polagajo izpite v laščint in še lu pred nemškimi profe-orji, ki znajo Saški malo ali pa nič. Potem pa prihajajo v javnost, uradujejo v mestih ; istega   laškeiia   mišljenja,   čitajo   samo
¦  časnike, napolnjene laškim duhom, tiste časnike, ki propovedujejo neprestano, kako   smo   Slovenci   in   Hrvatje  inferi-
. joren, jedin<» Lahi pa kulturen narod in da s»« torej ta iuferijorni narod mor;1. i; zatreti na  vsaki način !
Tak sodnik bi moral biti vzor človeka, da bi vse to ne uplivalo nanj, in da bi mogel ostati v svojem poslu nepristranski branitelj pravice in resnice!
Kar se tiče oseb, kakor že omenjeno, ne moremo zameriti posnmičnikom, da delujejo na njih razmere, ki jih obdajejo. A Si žalostno je to, da taki sodniki sodijo nas!
in če se priložimo, če zahtevamo, naj se nam da slovenskih, oziroma hrvatskih sodnikov, odgovarja se nam: Saj bi vam jih radi dali, ali jih nimamo. Skrbite sami za svojo inteligenco, skrbite sami, da dobite potrebnega naraščaja.
Tako se nam odgovarja. Vprašam, kdo pa je kriv da nam nedoslaje slovenskega naraščaja v sodni stroki ? Mi gotovo nismo krivi. Saj nimamo priložnosti, da bi si mogli vzgajati svojo inteligenco. Na vsem Primorskem nimamo nijedne slovenske srednje šole. Še normalne slovenske šole ne moremo dobiti v Trstu, d asi že 11 let beračimo za-njo. Kje naj si torej vzgajamo svoj naraščaj ?!
Ako pošiljamo svoje otroke v laške ali nemške šole, vzgojamo si odpadnikov, sovražnikov svojega naroda.
Po vsem tem je uprav čudno, kje jemljejo vladni krogi poguma, da nam
pravijo: Skrbite sami za svoj naraščaj, j za svojo inteligenco!!
Ne, država je tista, ki ima dolžnost, da si vzgaja takšnih uradnikov, ka-korSnih prebivalstvo potrebuje, ka-koršnih država mora imeti.
Dokler nam država   dajo  samo | laških in nemških šol, onemogočil je nam, da bi si vzgojili porabnih uradnikov; dotlej ne bo boljše v tem pogledu.
Kar se tiče politične uprave, ne vem, kje naj hi začel. Glede jezikovnih razmer opominjam na tisto lepo interpelacijo poslanca Spinčiča v državnem zboru gledč? urado vanj a političnih oblasti na Primorskem, na katero je gosp. mi-nister-predsednik imel poguma odgovoriti, da je to le en slučaj, sicer pa, da na Primorskem vlada sedaj najlepša jednakopravnost.
Postonec Spinčič se ni udal meni nič tebi nič, ampak pozval je, ne bodi I len, narod, naj on izreč- svojo sodbo, j In narod se je odzval njegovemu pozivu, oglasil so je ter podal v kratki dobi svojemu zastopniku toliko kričečih podatkov, toliko dokazov o flagrantnih , krivicah, da se jo minister-predsednik privatno izrazil tako-le: 1*5o se mi prinaša na enkrat cel koš takšnih slu č a j e v, m i n i m o g o č o p r e-i s k o v a t i!
Kje   vlada   pri   nas   jednakopravnost '( Daleč smo so od njo! j           Itazvidno pa jo iz one izjave grofa
Thuna tudi to, da se mu od podrejenih I uradov krivo poroča o tukajšnjih raz-! merah. Zato naj se nikdo no čudi, ako j ne moremo imeti nobenega zaupanja do ; tuk.  oblasti,   ki  o  naših  stvareh  tako ' slabo  obveščajo  svojega   vrhnego  šefa ] na   Dunaju.   Naj   bi   vsaj   molčali,   naj ; ostanejo  vsaj  pasivni!   A   preveč je to » da še  poročajo  proti  nam.   Toliko o j jezikovni zunanji strani politične upravo. Tudi o duhu, ki vlada  v  politični j upravi na Primorskem, bi so lahko do-| bil«)   cel   koš   eklatautnih   slučajev,  cel koš krivic. A marsičesa se ne  smo povedali.
Še enega vprašanja bi so   rad dotaknil, j           Kadar si* pritožujemo  na Dunaju,
! pravijo nam:    .Mogoči«,  <hi jo (ako, ksi-• kor pra\i1e. Pa moralo imeti potrpljenje, morate   počakati,  da  s<> informiramo*, j Potem   mine   mnogo,   mnogo  časa,   in i nazaduje prihajajo še tisti    visi o/.hv>, ! iz  kalerih   se   ne   more   ugodili   našim opravičenim zahtevam, o katerih «viših ozirih     se   jo   govorilo   že   ludi    lani in Ido*.
Saj   so   je    zagrozil   g.   minister-predsednik tudi letos, da  se bo moralo c iz ozirov  na neko   više   ozire     strogo j postopati radi zadnjih izgredov.
Lotimo se enkrat vprašanja: Kaj so prav za prav ti visi oziriV Kratek odgovor: To je Italija! To je naša zaveznica onstran luže.
Tuji   državljani  so   torej   pri   nas več vredni,   nego  domačini!   Da bi   so I njih ne zbodlo v oči, mora se nam go-i diti krivica.
I           In   vpraš; i*no   se   daljo:   kaj   in
j kakšna jo prav . . prav ta Italija? Ali I je ros tako strašna V Ali so je naša dr-i žava mora bali, d: iz ozirov do njo i morajo trpeti krivi o naši državljani? !           Odgovarjamo:   Avstrija so so nik-
i dar ni bala  Italijo, in ni   imela   vzroka j za kakšo bojazen. Pač pa narobe. j           Spomnimo se samo leta  1848., po-
i tem lH.*i<). in 18(5(5.!   A sedaj   naj   bi se ! bali!   Poglejte   v   Afriko,   kako   so   se j vedli lam ti slavni junaki! \           Takih junakov naj bi so bali mi?!
i Našo ljudstvo je še vedno tako, kakor | jo bilo leta 18'i8., ."/». in (Jii. in če bi i Italija hotela protestirati proti temu, | da Avstrijci uživajo pravice v svoji ; zemlji, naj le poskusi! Mi smo še zmi-; raj pripravljeni, kakor nekdaj, braniti ; pravice naše države s svojimi prsmi, j s svojo krvjo ¦
j           (}. dr.  Iivbar je nadaljeval: Samo
j nekaj bi še rad omenil, ali bodo potem i komu prav ali ne!
j           Vi sto pokazali s svojim ploskanjem
1 iu odobravanjem, da v slovenskem ljud-< stvu še živi listi patrijotieni duh, ka-j kor je živel od nekdaj. In prav jo j tako. Saj vemo mi, da. je narod slo-1 venski lojalen do krvi, da mu ni sve-tejše stvari na tej zemlji, nego prevzvi-šena dinastija in mila domovina.
A mi   na   Primorskem   smo   prišli tako daleč, da se nam  ta lojalnost,   ta pstrijotizem šteje v greh! Sklicujem se na factum!   Citati  jo  bilo v 'Piccolo* — in 'Piceolo: je avtoriteta, baje  celo za sodnike -- da je o neki  demonstra-I ciji na glavnem trgu tržaškem uradnik, j ki je o tej   priliki   interveniral,   prepovedal  klicati:   <Evviva   TAustria!-   in je navedel tudi vzrok za to prepoved, namreč: daje to provokacija Italijanov! Tako stoji v «PiccoJu».   In ker se temu listu ni cloposlal noben popravek, moramo torej sklepati, cla je bila resnica. —
Toraj če kličemo: «/ivola  Av-
strija!», je to provokacija   za   drugo
i državljane! Jaz   pa  sem   mnenja:  če
se sistematično dela na to, da se ponižuje v ljudstvu ta patrijotični čut, in ako je kdo v strašni bolesti svoje duše, v groznem trenutku, prekoračil dovoljene meje patrijotizma, če se potem tako strogo postopa, kakor tukaj ob priliki za vratnega umora preljubljene vladarice — potem se slavna vlada ne bode smela čuditi, ako o drugih priložnostih ne bode cula več klica: «Ži-vela Avstrija!* — Zavedali se bodemo tudi za naprej, da smo Avstrijci, ker živimo v tej državi, a vedeli bodemo tudi, da smo Slovenci, da imamo tudi mi brate, in klicali bodemo: Živeli Slovenci! (Gromoviti vskliki: Živeli Slovenci! Viharno ploskanje. Govorniku so čestitali mnogi zborovalci.)
Govornik je predlagal na to nastopno resolucijo:
<Pozivlje so visoka vlada: L da uredi sodno upravo v smislu obstoječih zakonov na. ta način, da bode mogel na Primorskem sleherni Slovenec in Hrvat dobivati svoje pravo v svojem materinskem jeziku; 2. naj se vendar enkrat spremeni stari, zgrešeni in Še vedno trajajoči vladni sistem na Primorskem, ob katerem je večina prebivalstva v gospodarskem, kulturnem in političnem oziru izročena na milost in nemilost italijanski manjšini«.
Dr. Protner je govoril o gospodarstvu: Mnogo se dandanašnji govori in piše o ekonomičnem položaju haSoga mesta, kako treba Trst povzdigniti z j novimi železničnimi zvezami iid,, a za j to, kako se, godi masi ljudstva, kako jo v Trstu in sploh na Primorskem v gospodarskem pogledu, se malokdo briga.
Vsi veste, da je Primorjo, razim Trsta, večinoma navezano na poljedelstvo in posebno še na vinarstvo. Ali Čo pogledamo dandanašnje vinograde 1 v tržaški okolici ali v Istri, vidimo pogosto tam, kjer so bili nekdaj rodovitni vinogradi, zapuščeno pašuiko; ljudstvo na deželi obožuje ter postaja nezadovoljnojšo od dno do dne.
Kdo je temu kriv? Glavni vzrok je ta, da je v tržaški okolici, v Istri in doloma tudi na Goriškem trtna uB okužila vinograde in jih mnogo popolnoma opustošila in da v tej bodi pogrešamo pomoči od države.
Leta 181)1. in 1802. so se sklonili zakoni o podpori posestnikom po trlni uši opuslošenih vinogradov. Vlada jo bila spoznala, da jo pomagati kmetom, katere je trtna tiš spravila v uboštvo z brezobrestnimi posojili, da si bodo mogli znova nasaditi svojo vinograde z amerikanskimi trtami, in naša država je določila zakone od dne :i. novembra 1*91. Št. 150 drž. zak„ in od dne 28. marca 1892. št. (51 drž. z., da je dajati tako brezobrestna posojila. Kt.r pa jo hotela vlada prisiliti tudi posamične dežele k takim posojilom, določujejo omenjeni zakoni, da naj daje država kmetovalcem le toliko za brezobrestna posojila, kolikor daje dotična dežela, v kateri živo kmetovalci, katere je podpirati.
Tako se tudi res godi po raznih kronovinah naše države. Nižjeavstrijska n. pr. je dajala po 50.000 do 100.000 gl. na leto in toliko je dajala tudi država kmetovalcem na Nižjoavstrijskem na brezobrestnih posojilih. Tudi na Kranjskem se porablja v ta namen po 20—30.000 gl. na leto deželnega in ono-liko državnega denarja.
Tako naj bi se godilo tudi v nas. A kaj se je storilo v tem oziru pri nas ? Odgovoriti moramo: n K', prav nič! Večine deželnih zborov na Primorskem se ne brigajo za take stvari in visoka vlada pusti dež. zborom delati, kar hočejo.
Kmetijske in vrtnarsko društvo za Trst in okolico ni zamudilo priložnosti, da ne bi bilo opozorilo tukajšne visoke vlade na potrebo brezobrestnih posojil za vinogradnike na Primorskem in posebno v Tržaški okolici; vložili smo več prošenj za taka posojila na tukajšnje c. kr. državno namestništvo.
Namestništvo je za ista bilo naklonjeno ter je stvar podpiralo. Sedaj bi se naj brigal magistrat. — F a k t u m p a je, da so naši vinogradniki do danes   brez   vsake   pomoči.
Gospoda moja ! Mi živimo na Primorskem v izrednih razmerah. Znana vam je vsem tista nesrečna klavzula o carini na vino v trgovinski pogodbi med Avstrijo in Italijo, vslecl katere toliko trpijo naši kmetovalci. Stvar je povsem jasna. Naši ljudje ne morejo vzdržati konkurence s sosedno državo. Ce si je nasadil naš kmet nov vinograd, mora 3-4 leta čakati brez vsega dobička, in v tem času plačevati razmeroma drage delavsko moči. Na Laškem, kjer so vinogradi,v veliki meri zara-ženi, kjer so delavci zeio po ceni — za malo polente in nekaj kapljic vina delajo ves dan, — tam prideljujejo vino mnogo ceneje, nego pri nas. Vsled tega avstrijski vinogradnik ne more vzdržati konkurence z italijanskim — in to čutijo, radi nizke vožnine za prevoz vina
ffir die Dauer diešes Vertrages« — torej I <čisto   izjemoma in le za dobo  veljave te pogodbe^   — ribariti  v avstrijskem morju ob vsem obrežju do — ene milje od istega.
Ta posebna pogodba se je motivirala s «posobnimi> razmerami. Jadransko morje je namreč polno rib ob j vzhodni obali, na italjanski strani pa i jih ni nič. Gospoda ! To so tiste «po-sebne> razmere. (Klic: Pdbe ne marajo Lahov!)
Vsaka država bi v enakem položaju branila svojo korist in skrbela za to, da njeni podaniki izkoriščajo bogastvo prirocle v njenih morjih.
A čujte! Navedena pogodba je bila v veljavi od 1878. —1891. leta. S tem letom, mislili bi, da je nehala do-tična pogodba, ter da so je vrnilo domačinom, kar je domačinov.
Moti se, kdor misli tako.
Leta 1891. je sklonila Avstrija novo pogodbo z Italijo in zopet so bile sprejete iste posebne razmere* in Lahi vživajo isto predpraviee, seveda zopet samo za dobo pričujoče pogodbe !
Govornik je koncem svojega govora predlagal sledeče resolucije, ki naj se odpošljejo no samo na visoko vlado, ampak tudi na klub krščansko-narodne zveze v državni zaornici na Dunaj :
I.  Državni zakoni od dne 8. oktobra 1891. št. 150. drž. zak. z dne 28. marcija 1892. št. 61. drž. zak. naj se spremene tako, da bode država sama, ne glede na posamično deželne zbore, dajala posetnikom v krajih, kjer je trtna uš* opustošila vinograde, brezobrestna posojila za to, da si posestniki nasade na novo vinograde z ameriškimi trtami ali oventuelno naj visoka c. kr. vlada | na Primorskem vpliva na to, da bodo i tudi deželni zbori za Trst, Istro in Goriško dovoljevali brezobrestna posojila iz deželnih dohodkov za imonovano namene.
II.  Ker so vsled trgovske in carinske nagodbo mod Avstro - Ogersko in Italijo in posebno vsled klavzulo v tej pogodbi, s katero se jo olajšal uvoz italijanskih vin v Avstrijo, kmetovalci na Primorskem radi nizkih pomorskih vožnin izročeni konkurenci z Italijo in najhujo oškodovani v svojem gospodarstvu in posebno v vinogradskem, naj visoka c. kr. vlada na Primorskem izdatneje podpira kmetovalce v gospodarskem oziru, kakor v drugih deželah, in vsaj izdatneje, nego je storila to dosedaj.
III.   Visoka c. kr. vlada so poživijo, da blagovoli odrediti potrebno, da na Primorskem državni organi ne bodo ovirali snovanja in delovanja raznih pridobitnih in gospodarstvonih zadrug, posebno Raiffoisnovih posojilnic, mlekarskih zadrug v tržaški okolici, in drugih, ampak da bodo državni organi po možnosti podpirali snovanje in delovanje takih zadrug na Primorskem.
IV.  Visoka c. kr. vlada naj brani avstrijske delavce pred kvarljivo konkurenco tujih delavcev in posebno italijanskih podanikov, in naj pazi na to, da se na Primorskem v službah, ki imajo značaj javnosti, na javnih zavodih, dalje na podjetjih in zavodih, ki so podpirani od državo ali ki delajo za državo ali so z državo v zvezi, nastavijo le avstrijski podaniki za uradnike ali delavce.
V.  Visoka c. kr. vlada naj blagovoli izdatno podpirati avstrijske ribiče, da bodo zamogli vzdržati konkurenco z italijanskimi ribiči, in delati na to, da po preteku sedaj -veljavne trgovsko in carinske nagodbe z Italijo, ne bodo več avstrijska morja odprta ribičem iz Italije za ribarstvo«.
D r. Gr e g o r i n je omenjal o slov. mestni ljudski šoli:
Magistrat dobro ve, da oni, ki imajo v rokah mladino, imajo v rokah bodočnost naroda. Vlada tudi to dobro ve ter bi morala istotako dobro vedeti, da je šola nevarno orožje v rokah nasprotnikovih. In ker vlada vse to dobro vč, morali bi misliti, da nam hitro pro-skrbi, česar potrebujemo, da nam v šolskem oziru hitro pomaga do naših pravic.
A žalibog, da temu ni tako ter da vlada ne kaže niti najmanje volje, da nam v tem oziru pomore. In vendar bi bilo to v njenem interesu. Saj moro videti, kaj delajo naši nasprotniki *v šolah iz mladine. Da spoznamo duh, ki vlada na zavodih, katerim naj izročamo in zaupamo mi svojo deco, poglejmo malo natančneje, kakšen nad rodijo te šole.
Rezultat, ki ga najdemo, je žalosten ; opozarjam samo na to, kako se po tukajšnjih občinskih šolah na koncu leta nabirajo doneski za razno italijanske s vrhe in to vedno v laških lirah in čentežimah. To je značilen.
Vsakdo bi mislil, ko vidi naš obupni boj proti tem razmeram, da bi nam morala slavna vlada pomagati, da bi morala ugoditi našim opravičenim zah-
tevam ter nam dati prilike, vzgajati si svoj naraščaj v patrijotičnem duhu na slovenskih šolah. Ako ne gre drugače, morala bi vlada pogumno razsekati ta zmedeni vozel tržaškega šolskega vprašanja ne le v našem interesu, nego tudi v interesu državne misli same. A mesto tega slavna vlada zdaj že 14 let premišlja, kaj bi naj storila in 4 leta že študira naš zadnji rekurz, pa ga še ni preštudirala, dočim sem ga moral jaz sestaviti v !4 dneh! Po tolikih letih nam je še-le povedal ministerski predsednik, da je rešitev tega vprašanja • -jako težka!
Predlagal je to resolucijo:
«Javni občni zbor ^Edinosti», zbran v Trstu dne Vi. nov. 1898., poživlja si. vlado, da slednjič reši vprašanje usta-novljenja slov. ljudske Šole v mestu tržaškem, katera prošnja se zavlačuje že od 22. septembra 188L leta, ter da v prvi vrsti vsaj reši utok, vložen dne 7. avgusta 1890. proti negativnemu odloku c. kr. namestništva primorskega od dne f. julija 1894. št. 100:1! VIL, in da po rešitvi prošnje slovenskih stari-šev instančnim potoni ukrene potrebno, da Slovenci v mestu tržaškem na ta način dospejo do slovenske ljudske šole, kakor imajo pravico tirjati na podlagi avstrijskih zakonov, naravnega prava in v imenu kulture*.
Dr. It y b a r je razlagal, kako vlada skuša prikriti sleherni pojav irredon-tičnega mišljenja. Res je, prej so delali z bombami iti petardami, nosili so na-cijonalno trako, nabirali lire in con tešimo To se zdaj ne godi več. Bržkone so dobili migljaj od kje, naj se vendar spametujejo ter ne delajo toliko hrupa.
Dr. Protner: »Dvomim, da bi nam vlada vstregla glede šole. Poglejmo samo tukajšnje šole. Ko se io branil magistrat, napravila jo država nemško razrede, pa dobro. Zakaj ne stori tega tudi za nas V Kje je tu jednakoprav-nostV Država naj torej ustanovi slov. šolo na svojo roko, aH pa naj prestavi vsaj učilišče iz Kopra v Trst .
M. M a n d i (• je predložil še te resolucijo :
Poživijo se c. kr. vlada, da čim prej poskrbi za urejen je šolskega pouka v Istri tako: I. da bodo vsi dolžni imeli priliko obiskovati šolo; -1. da iz-poslujo čim prej odpravo toli pogubnega zakona o šolskih taksah v Istri; 3. da poveča pokrajini istrski dotacijo za snovanje in vzdrževanje ljudskih šol.
G. dr. Protner je toplimi in prepričevalnimi besedami predlagal dosta-vok, da se poživijo vlada, naj deluje na to. da se gmotno stanje učiteljev zboljša.
G. vit. Nabergoj je še menil: ker je dežela avtonomna, treba formulirati zadnji predlog v tem smislu: naj vlada vpliva na deželno upravo, da se zboljša stanje učiteljstva.
Dalje:
«FIrvatsko-slovonski zastopniki, so poživljajo, da ukrenejo vse mogoče korake, da se ustroji gimnazij v Pazinu s hrvatskim učnim jezikom že leta 1889 - l iioo*.
(J. dr. Trinajstič je predlagal nadaljno resolucijo: <Z ozirom na to, da tržaški Slovani nimajo v državnem zboru svojega zastopnika, javlja se slovensko-hrvatski delegaciji na Dunaju, da je položaj slovanskega prebivalstva tržaškega ravno tako obupen, kakor je položaj ostalih Slovanov primorskih; se priporoča poslancem, naj delujejo na to, da se spremeni to žalostno stanje ter se poživljata poslanca za Istro, da uredita svoje postopanje proti vladi tako, kakor zahtevata "njiju čast in korist naroda«*.
G. dr. T r i n a j s t i č je omenjal vprašanja glede slovenske liturgijo v cerkvah isterskih ter predlagal: Narodno svečenstvo v Istri so poživijo, naj si prizadeva, da bosta zavarovana vera in jezik našega naroda v Istri.
Ta resolucija se je vsprejela z navdušenim ploskanjem.
,.Nsiša straža". — Pod   tem  zagla- ' vjem bode naš list priobčeval vse javnosti ; namenjene in za javnost pripravne notico o novem   vseslovenskem   društvu. Da bo vsakdo vedel,   naj   ponatisnemo še  jedenkrat § (\. društvenih  pravil  o } «dolžnosti iidov». Glasi se: «A.  Udje morajo plačevati svoje  doneske, in   sicer:    Ustanovni   jedenkrat I za   vselej   vsaj 5 0  kron in  raz-| dele lahko svoje plačevanje na 5 let po 10 kron. Redni udje plačajo vsaj po 1 krono na leto.  B. Društva in zadruge morajo oclraj-tovati   svoje letne doneske, katerih   svotase   razmeram  primerno dogovori  z  načelstvom, ki pa ne sme znašati manj nego 10 kron.*
Razen gg, dr. Majarona in dr. Krisperja, ki sta plačala vsak po 200 kron ustahovnine, postali so društveni ustanoviliki in ustanovnino ali vso ali deloma že vplačali še sledeči go-I spodje : državni poslanci .* Josip Žičkar
dr. Andrej Ferjančič, Fran Povše, Josip Kušar, Ivan Vencajz, Ivan Robič, Josip Pogačnik, dr. J. E. Krek, dr. Ign. Žitnik, Vilj. Pfeifer, Fran Šuklje, "H. vitez Berks, dr. Lavoslav Gregorec, Vekoslav Spinčič, dr. Anton Gregorčič, dr. M. Laginja, grof Alfred Ooronini, dalje gg.: Stjepan Gjivie, poslovodja posojilnice istrske v Pulju; kot redni udje so pristopili med drugimi, Adela Mozetič, učiteljica v Solkanu, 1 K, Tone Brecelj, cand. med., Gradec, 1 K, A. Gerbee, novomašnik, Gorica, 1 K. Jakob Gomažar, novomašnik, Trst, 1 K, Ciril Vuga, bogoslovec, Gorica, 1 K, Jožef Abram, bogoslovec, Gorica, 1 K.
Med daljnjimi ustarovniki, ki so vso ustanovnino hkrati ali pa letni obrok plačali so tudi : Slavoj Jenko, dež. poslanec, Podgrad, 10 K, Josip Grašič, župrč, Beram, Istra, 20 K, dr. Konrad Janežič, odvetnik, Volosko, 10 K, dr. M. Trinajstič, deželni poslanec, Buzet, 10 K, dr. Janko Okič, urednik lista   Kneippblattor>, VVorishofe.„ 50 K.
Redni člani: gg.: Frane Goreč, župnik, Badorna, 1 K, Anton Pahor, vikar, Kronberg, 1 K, Anton Mozetič, župan, Solkan, 1 K, Tomaž .Ing, nadu-čitolj, Solkan, 1 K, Ivan Dermastja, kaplan, Solkan, 1 K.
Dalje so pristopila in plačala udri ino sledeča d r u š t v a : Istrska posojilnica Pulj, 10 K, Istrska vin. zadruga Pulj, 10 K, Buzetsko društvo za štednju i zajmove 10 K.
Prijavilo je svoj pristop «Naši straži« sicer še nekaj gospodov in društev, toda objavila se bodo njih imena še le tedaj, ko bodo svoje prispevke vplačali.
Pristopek Naši straži* in vplačila vsprojoma začasni tajnik in blagajnik dr. Janko Brejc v Ljubljani.
Podporno društvo za h! o renske vi-Hokošolee na Dunaju. — V N. občnem zboru toga društva bil je zaradi izvan-reduih zaslug za društvo imenovan častnim udom gosp. France Dolence, trgovce v Mariboru. Odkar obstoji to društvo, nabiral jo vsako leto in nabral čez 800 gld. za vboge slovensko visokošolce na Dunaju. Slava mu!
V* seji meseca oktobra oglasilo se je .*i8, v soji meseca novembra pa (»o revnih dijakov za podporo. V teh dveh sejah je odbor razdelil med najrevnejše dijake 5 70 gld. v gotovini in obednicah. Več prošenj' je moral odbor odbiti. Ker toliko revnih dijakov slovenske krvi še niknar ni bilo na Dunaju, treba bode izvanredne [»omoči. Darove sprejema uVuSt. blagajnik Veleč. g. Fr. Jančar, monsignor, papeški častni komornik, župnik, vit. reda, L Singerstr. 7.
*l'astcn večer' priredi ak. ih\ .Slovenija* svojima novima častnima članoma gg. Anton A škorcu in Ivanu f 1 r i -h ar ju, žiiji.mu ljubljanskemu. dno **>, »rudna J. 1. v vliki dvorani .Slovansko Bos,-,!,.* |. Mrauucrsfnisso 7. Začetek oh S. /.večer. Slovanski go^ije dobro dosli l
Književnost.
..Materino delo za  ilojja   in   domovino", kalno je iAl.ii.i   n.i-.i   fUk.trna,   ima
.Matica Hrvatska" jo ravnokar razposlala . 11 v j c s t n j z u u p r a v u n g o-dirm IS'.)?*, kateri dobe goiteki naročniki pri ucverjeniku v osp-dujoin semenišču, in vabi ob enem na obilno n.iroeho za 1. l$t>S v kalereu« hočo podati svojim naročnikom devet knjig, poučnih in zabavnih. Kdor se torej misli naročili ielo.s na knjig" .Matico Hrvatske*, tuj blagovoli poslati ali osebno prinesli naroi>:\o v /noska 3 gld. poverjeniku v tukajšnjem centralnem semenišču vsaj do 15. doc. Naročnina za .Hrvatske narodno pjesmo' (drugega dela prvo knjigo) pa jo 1 gld. 50 kr.
V svojej »slogi izda letos Matica: »Ksenofontova Kirupediia" 1 gld. in wŠrepel, Rimska književnost" (50 kr. Tudi na te dve knjigi so zamere vsak naročiti za označeno ceno.                               Poverjenik Buda.
po morji, pred vsem in v največi meri I i kmetovalci na Primorskem. Vsled te < konkurence in trtne uši je prišlo tako t daleč, da naši ljudje že pomišljajo, alibi i sploh še nadalje obdelovali vinograde!?    J
Ker pa je omenjeno vinsko klavzulo ustvarila država sama, smemo ' zahtevati od nje, da nam olajša zle po- < slediee te klavzule in da se radi ne- ] premagljive konkurence delijo za dobo ] veljave omenjene klavzule našim kme- | i tovaleem podpore v veči meri.                 ]
Zahtevati pa moramo tudi, da ista klavzula   odpade v prihodnji  pogodbi | i med  Avstrijo   in   Italijo, in to   zaradi    1 velike   škode, ki  jo trpe   naši   kmetje    j vsled nje.                                          v
Kake zapreke   se  nam  delajo ze    l tedaJT ko se ustanovlja podoben zavod!   J Zahteva se n. pr., da   se  mora o sno-    i vanju   Reiffeis*en-ovih   posojilnic    po-    ; klicati notar! A ko se snuje taka posojilnica kje v kazem zagorskem solu, ki je malo bolj oddaljeno od bivališča no-tarjovega,  lahko se dogaja,   da   stane   ; ustanovitev  nove  posojilnice nad  100 gld. Kaj da pomenja to za mlado,  ne-    i jako  društvo,   ume  lahko  vsakdo.   S tem so popolnoma preprečuje snovanje Raiffeisonovih   posojinic,   ki    so   nam tako živa potreba.
Ako se je vkljub vsem oviram posrečilo osnovati kje posojilnico, vidimo nove zapreke v tem, da uradi ne pripoznavajo jezika dotičnega zavoda,   i
Znane so vam nadalje one zapreke, ki so jih delali našim denarnim zavodom vlada in posebno tudi sodišča s tem, da so jim odrekali pravico, jomati uloge od nezadružnikov.
Tako vidimo povsod, mesto podpore, razne zapreke.
Uprav žalostno pa je, če primerjamo v tem pogledu Primorjo z drugimi deželami. Na Nižjeavstrijskem daje sam deželni odbor Reiffeisenovim posojilnicam podpore v obliki brezobrest- i nih posojil, — pri nas pa se pripoveduje občinam, da ne smejo nalagati svojega denarja v posojilnicah!
V Trstu vidimo veliko delavcev iz Italije. Zakaj jih je toliko ? Nekateri podjetniki jih naročajo zaradi nacionalizma, ker so njihove narodnosti. Ali takih slučajev je malo. Glavni vzrok je ta, da ti ljudje ceneje delajo, kor so bolj navajeni stradati, da za malo polento in vina delajo od zore do mraka. Drug človek, ki ima nekoliko olike, ki misli na nekaj več, nego jedino le na jed in pijačo in ki ne skrbi samo od danes na jutri, naravne ne more delati za tako ceno, za kakoršno vam to za-morejo delavci iz Italije.
Kako huda je ta konkurenca italijanskih delavcev, nam pričajo najbolje krvavi izgredi proti italijanskim delavcem na Franeozkem in v Švici, kateri izgredi so vam  gotovo v spomina.
Takik  izgredov,  s katerimi so se italijanski delavci pregnali iz Francozke in Švice, nikakor ne moremo odobravati, tudi ne moremo  radi  razmer in vezi, v katerih   stoje  države v Evropi   mej | seboj, zahtevati da bi naša država pos- j topala   proti   italijanskim   podanikom, tem evropskim   Kitajcem, tako,   kakor postopa severna  Amerika proti  Kitajcem — če tudi  bi  se  morala  država, ki tako zanemarja   niže  sloje  svojega j prebivalstva,   ki  tako  malo   skrbi   za j moraličen in gospodarski razvoj svojih revnih podanikov, kakor Italija, odpovedati pravici  izseljevanja   svojih podanikov v tuje  države.  Kaj   tacega v naših razmerah ne moremo tir jati — a kar smemo in moramo tirjati, je to, da naša  država ne podpira v naši  domovini italijanskih  podanikov   v   škodo svojih podanikov, in da brani,   kjer bi zamogla, avstrijske  delavce  pred tujo konkurenco.   V tem oziru   se  pri  nas I premalo stori. O tem pa, da bi se bra- j nil naš avstrijski  delavec, o tem se je pač še   malo  govorilo v našem   parlamentu in  še manj   je  storila vlada v tem oziru.
O ribarstvu je rekel:
Velike gospodarske važnosti za prebivalce ob morskem obrežji je ri-barstvo.
Ume se samo po sebi in primitivna dolžnost vsake države je, da v svoj prid izkorišča prirodno bogastvo, a da v tem pogledu ne dopušča ničesar, ker bilo v kvar domačinom.
Tako je povsod drugod, samo v Avstriji je drugače:   - c
Znano Vanr je, kako je naše ri-barstvo prešlo popolnoma v roke tujih laških podanikov. Na tem polju so avstrijski domačini popolnoma izpodjedeni. Avstrijec, kakor smo omenili že prej, ne more konkurirati z Lahom, ki ne pozna skoraj nobenih potreb razun vsakdanjega nedovoljnega živeža.
Vsaka država ima pravico ribariti v svojih morjih; tako tudi naša, in sicer 3—4 milje od obali. Tako je povsod ; samo pri nas je drugače. Leta 1878. je namreč naša država s posebno pogodbo dovolila laškim podanikom, da smejo, kakor se glasi v dotični pogodbi,  «ganz ausnahmsweise und nur I