Od kar je začel izhajati Savinjski občan, ga težko čakam in ga prečitam od prve do zadnje strani. Reči moram, da je zelo pester, saj nas seznanja z raznimi dogodki iz cele občine. Smatram pa, ker sem ljubitelj križank in humorja, da bi tudi temu posvetili kakšno stran in vem, da v tej želji med bralci nisem osamljen (iz
pisma Staneta Škr/ina iz Žalca)
* * *
„Savinjski občan mi je všeč. Rada ga vzamem v roke in prebiram. Se posebej me zanimajo krajevne novice, v
katerih govore naši krajani in podobni sestavki iz življenja naših občanov. Predlagam, da bi v naslednjih številkah pisali bolj polemično; snovi za to vsekakor v naši občini ne manjka. Nekateri tudi menijo, da bi Savinjski občan občasno pripravil križanke, saj ta zvrst zanima številne bralce" (Nevenka Žohar Iz Prebolda)
Celje - skladišče D-Per
III 5/1978
1319790041.4
COBISS o
Leto I Številka 4 December 1978
Cena 4 din
§w	m
Y/////////	'//////j
W//////t	W//s
V '

W/M
ÉJ mm;
„Savinjski občan" izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec
Ureja uredniški odbor: Jan Jože (glavni urednik), Trstenjak Lojze (odgovorni urednik). Golob Elza, Ježovnik Franc, Debelak ivo. Rojnik Vlado, Vidmar Marjan, Praprotnik Marta, Čulk Vika, Urbanci Barbka, Kučar Lojze, Špeglič Franc, Kotnik Anton.
Naslov uredništva: Žalec — telefon 710—671.
Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto.
Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
Naklada: 12.000 izvodov.
Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421—1/72 je ^ časnik „Savinjski občan" oproščen prometnega davka.
Na pragu novega leta
Ob zaključku leta, ki se hitro izteka in z vstopom v novo leto, je navada, da se ozremo na dosežene uspehe, kritično obravnavamo neuspehe ter si zastavimo naloge za naslednje leto.
Letošnje leto je potekalo v znamenju velikih dogodkov, manifestacij, proslav in dogovorov. Letošnje leto je bilo kongresno: 8. kongres ZKS in 11. kongres ZKJ. Omenjena kongresa sta sprejela nove smernice in izhodišča za naše delovanje. Bila sta tudi republiški in zvezni kongres sindikatov in mladine.
Predsednik skupščine občine Žalec Vlado Gorišek je vzidal temeljni kamen za nov hotel v Žalcu
Spomladi smo zaključili z volitvami delegatov v občinsko, repu bliško in zvezno skupščino, kakor tudi z volitvami v samoupravne interesne skupnosti, kar predstavlja drugo obdobje delovanja delegatske skupščine.
Poleg teh manifestacij in kogresov smo v občini nadvse slovesno proslavili 40-letnico prve konference KPS na Smiglovi zidanici in 110-letnico Slovenskega tabora v Žalcu. Vsi ti dogodki so brez dvoma vplivali tudi na naše delo in akcije znotraj občine.
V letu 1978 beležimo pomembne rezultate na vseh področjih našega družbenoekonomske^ življenja. Letošnje leto je tudi leto, ki deli petletno plansko obdobje. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da smo prvo polovico petletnega plana uspešno končali, da so delovni ljudje in občani dosegli pomembne uspehe tako na gospodarskem kot na ostalih področjih.
Na področju gospodarstva so bili doseženi pomembni premiki, saj so nekatere temeljne organizacije združenega dela modernizirale obstoječe proizvodne zmogljivosti in dogradile proizvodne prostore, kar nam
bo dalo čvrstejša izhodišča za naslednja obdobja.
Industrija se modernizira, postopoma se spreminja tudi njena struktura.
Na področju kmetijstva se postopoma oblikuje agroživilski kompleks s primarno kmetijsko proizvodnjo kot osnovno proizvodnjo, predelavo in trgovino.
Tako kmetijstvo dejansko postaja pomemben nosilec gospodarskega razvoja v naši občini in tudi v širši družbeni skupnosti.
Zelo velik premik je bil napravljen v razvoju trgovsko-gostinske dejavnosti, kar je pozitivno za razvoj turizma pa tudi ostalih gospodarskih dejavnosti. S tem so delno omiljene težave, ki so bile prisotne zaradi nerazvitosti omenjene panoge.
Posebno dinamičen razvoj je doseglo malo gospodarstvo tako v družbenem kot zasebnem sektorju. Prizadevanje in skrb družbenopolitične skupnosti, ki jo je imela do tega izredno pomembnega sestavnega dela našega gospodarstva, sta rodila izredno dobre rezultate.
Tudi v letošnjem letu beležimo premajhno aktivnost na področju investicij, zlasti v gospodarstvu. Zato bo potrebno to aktivnost z dobro zastavljenimi programi, ki bodo bazirali na strokovnih analizah in dognanjih, pospeševati.
Nekateri kolektivi bodo morali skrbeti za hitrejši lastni razvoj. To je tudi ena izmed osnovnih družbenih obveznosti.
Velik napredek je bil dosežen s sprejetjem prostorskega in
urbanističnega programa občine Žalec. Se posebno smo lahko ponosni na to, da smo prva občina v SR Sloveniji, ki je ta izredno pomemben akt po samoupravni poti tudi sprejela.
Naloge, ki jih imamo na področju urbanizma, koriščenja prostora, že lahko izvajamo po novem dokumentu, kar je zelo pomembno za naš nadaljnji razvoj. Odpirajo se nove soseske po obrobjih in zaselkih. Uspešno poteka stanovanjska izgradnja, ki hitro spreminja stanovanjsko strukturo v kvalitetnem kot v lastniškem smislu.
V letošnjem letu so bili napravljeni tudi veliki premiki na področju komunale, zlasti pa izgradnje cestnih odsekov. Dobro napreduje solidarnostna akcija povezovanja hribovskih kmetij z dolino. V prvi polovici petletnega obdobja so bili doseženi veliki uspehi. Saj smo nekatere zaselke povezali s središči v dolini, kar je velikega pomena za razvoj obrobja.
S krepitvijo materialne osnove naše družbe in s solidarnostnimi akcijami se tudi urejujejo družbene dejavnosti. Tako so iz leta v leto bolj vidni veliki uspehi na tem področju.
Menjava dela dobiva vedno bolj kvalitetne oblike, ta postaja dejansko nujen proces v združenem delu. Družbene dejavnosti dobivajo vedno modernejše objekte in sodobnejša sredstva za svoje delo. To področje se tudi kadrovsko in strokovno krepi, kar pozitivno vpliva na naš celoten razvoj. Tudi v letošnjem letu smo
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pohod na Čebine



m
** ********************★
★
★
Srečno novo leto j
1979
želijo občanom
SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC
OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŽALEC
OBČINSKA KONFERENCA ZKS ŽALEC
OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV ŽALEC
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV ŽALEC
OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ŽALEC
UREDNIŠTVO SAVINJSKEGA OBČANA ŽALEC

★
★
*
*
★
★
★
★
★
★
*
*
■k
★
★
*
★
★
*
★
★
S
★
★
*
*
Dan
naše armade
Ob DNEVU JLA je bila v Žalcu osrednja proslava, kjer so v kulturnem programu sodelovali tudi pripadniki JLA iz celjskega garnizona. Podeljena so bila priznanja in plakete republiškega sekretarja za ljudsko obrambo, priznanja Sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito pri Skupščini občine Žalec, priznanja Občinskega štaba teritorialne obrambe, priznanja in plakete Občinske konference ŽRVS Žalec in knjižne nagrade za najboljše šolske naloge, ki so jih pisali učenci 7. in 8. razredov osnovnih šol v občini na temo „TITO - VRHOVNI KOMANDANT OBOROŽENIH SIL“.
V sklopu praznovanja DNEVA JLA je bila že 14. decembra odprta razstava, ki jo je pripra-
vil odbor za organizacijo proslave DNEVA JLA gri Občinski konferenci SZDL Žalec in pokazuje zgodovinsko vlogo davne partizanske brigade Slavko Šlander ter sedanjo pripravljenost oboroženih sil.
Občinska konferenca SZDL Žalec
CISTERNA ZA VODO
Zaradi pomanjkanja vode v tej krajevni skupnosti so se odločili in nabavili cisterno za vodo. Poseben problem pomanjkanja vode je bil v domu oskrbovancev v Seneku. Sredstva so prispevali: občinski štab za civilno zaščito, krajevni štab za civilno zaščito na Polzeli ter tovarna nogavic Polzela.
Na pragu novega leta
(Nadaljevanje s 1. strani)
izgradili na tem področju pomembne objekte, ki bodo vnesli novo kvaliteto v dosedanje delo. Letos smo tudi odprli Center za usmerjeno izobraževanje, kar je korak k razvoju širokih oblik izobraževanja na razvoju srednješolskega strokovnega izobraževanja.
Ena izmed osnovnih nalog je bila tudi v letošnjem letu in ostane še v bodoče: razvijanje samoupravnih odnosov s posebnim poudarkom v vsebinskem smislu.
Nekateri procesi bi vendarle morali hitreje steči. Posebna nalog? nas čaka pri razvoju delegatskega sistema, tako v skupščini občine, kot v samoupravnih interesnih skupnostih. Razvoju delegatskega sistema smo posvetili veliko dela in časa.
V skupščinske klopi so sedli novi, na letošnjih volitvah izvoljeni delegati. Zato bo prav njim posvetiti vso pozornost in delati tako, da bodo čim uspešneje lahko opravljali od-
govorno funkcijo. Velik napredek in razvoj na področju samouprave so dosegle tudi krajevne skupnosti.
Vsekakor je potrebno ob zaključku starega leta povedati tudi to, da se uspešno razvija sodelovanje s pobratenima občinama Kruševac, SR Srbija in Bačko Palanko, AP Vojvodina, SR Srbija. Prihaja do pogostih menjav na raznih področjih dela, kakor tudi do gospodarskega sodelovanja.
Na dan republike smo položili tudi temeljni kamen za nov hotel, ki bo nastal na osnovi skupnih vlaganj med občinama Kruševac iz naše občine. S takšnim sodelovanjem se konkretno potrjuje bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov.
Za zaključek bi želel poudariti naslednje:
V naslednjem letu nas čakajo odgovorne in težke naloge. Na področju gospodarstva in ostalih dejavnosti se bo potrebno boriti za večjo produktivnost, večjo gospodarsko dinamiko, tako bo omogočen tudi hitrejši razvoj standarda delovnih ljudi in občanov.
Zaključena javna razprava
Pomembne so tudi naloge pri nadaljnjem razvoju samouprave v krajevnih skupnostih. Čakajo nas tudi priprave na nov referendum. V kolektivih ne bodo smeli zanemariti tudi dela na področju kadrovske politike, nerešena kadrovska vprašanja imajo lahko daljnosežne posledice za naš razvoj.
V letu 1978 smo dosegli velike uspehe, tako pri razvoju materialne baze kot pri razvoju družbenoekonomskih odnosov. Vse to je tudi porok, da bomo lahko uspešno delali v letu
1979.
Vsem delovnim ljudem in občanom želim v imenu skupščine občine in njenih organov ter družbenopolitičnih organizacij uspešno novo leto.
Predsednik Skupščine občine Žalec VLADO GORIŠEK
Izgradnja novega hotela v Žalcu je lep primer vse tesnejših vezi in sodelovanja med pobratenima občinama Žalec in Kruševac. Ob polaganju temeljnega kamna govern Žalčanom Đorđe Radmanovič, direktor TOZD „Gradsko ugostiteljstvo“ iz Kruševca
SKUPNA PORABA ZA LETO 1979/80
Kaj smo dosegli v kmetijstvu
Kmetijska proizvodnja se razvija v žalski občini v okviru Hmezada. V tej delovni organizaciji je povezana družbena in kooperacijska proizvodnja, ki se tudi skladno in po potrebi ter zahtevah po surovinah skupno načrtuje in proizvaja, da se oskrbuje prvenstveno pridelovalna industrija Hmezada.
V	letošnjem letu so bili proizvodni pogoji ugodnejši pri poljščinah kot v zadnjih letih. Padavine so bile precejšnje vendar niso bile najprimernejše razporejene, kar je imelo za posledico, da smo pridelali slabšo osnovno krmo, to je seno.
Ob spravilu sena bi bili tehnološki problemi manjši, če bi bilo zgrajenih dovolj silosov in da bi se lahko seno normalno siliralo. Perspektivno je misliti tudi na to investicijo in zagotoviti na ta način boljšo osnovno krmo. V ostali proizvodnji so imele padavine pozitivni učinek na pridelke, ki so bili tudi višji kot v zadnjih letih.
Hmelja smo pridelali 10 odstotkov več kot leto prej, ampak še vedno šest odstotkov manj, kot smo planirali, kvaliteta pa je bistveno boljša, saj je vsebina Alfa-smol večja za 0,62 odstotkov, kar je bistveno vplivalo na prodajno ceno hmelja.
Proizvodnja žit je v poprečju ugodnejša in smo ga pridelali več na ha, kar pa na skupne površine posejanih žit ali v prehrambeni bilanci nima bistvenega vpliva.
Proizvodnja krompirja iz leta v leto nazaduje in se krompir proizvaja le za potrebe področja, ker v zadnjih letih tudi organizirana proizvodnja ni našla primernega kupca. Pridelek krompirja na ha je bil zadovoljiv in ga je še precej na zalogi po kleteh pri kmetih.
V	zadnjem obdobju se je zelo razvila načrtna proizvodnja
Nova
telefonska številka
uredništva
5/1 VINJSKEGA
OBČANA
710-671
mleka, predvsem na preusmerjenih kmetijah. V Savinjski dolini dnevno odkupimo 15.000 do 16.0001 mleka, kar je precejšnja količina v bilanci odkupljenega mleka za preskrbo trga z mlekom in mlečnimi proizvodi.
Vendar v zadnjem času proizvodnja mleka pada, kar je posledica neusklajenih cen med odkupno ceno mleka in visoko ceno koruze. Zaradi drage koruze na našem tržišču in neurejenih tržnih razmer je nujno razširiti in povečati proizvodnjo koruze za pokritje lastnih potreb. Trenutno jugoslovansko tržišče ne nudi dovoljnih količin koruze, čeravno je cena nenormalno visoka.
V Sloveniji teče akcija za povečano proizvodnjo koruze in nujno bo, da se bodo tudi naši kmetje kooperanti vključili s polno odgovornostjo v to akcijo in s tem pomagali izboljšati bilanco krme.
Pitanje govedi se časovno podaljšuje, dinamika oddaje ne bo dosežena. Kmetje namreč pitajo živino le s svojo razpoložljivo krmo brez dokupa, kar podaljšuje pitanje za nekaj mesecev.
Zaradi tega kakšenkrat pride do pomanjkanja kakovostnega mesa in takšna bojazen obstoja tudi v naslednjem letu. K. V.
Za leto 1979 je dogovarjanje materialne osnove v zvezi s svobodno menjavo dela nedvomno doseglo nove kvalitete. Za razliko od preteklih let, od kar se sporazumevamo o svobodni menjavi dela, smo se uspeh pred zaključkom leta dogovoriti o delovnih in finančnih planih interesnih skupnosti za bodoče leto. Nedvomno daje tako dogovarjanje nove kvalitetne osnove za delovanje interesnih skupnosti v bodočih dveh letih.
Čestitamo, Emil Jug
Predsednik repubhke je odlikoval Emila Juga. bivšega direktorja TT Prebold ter aktivnega družbenega delavca z Redom repubhke s srebrnim vencem.
Ko mu je predsednik skupščine občine Žalec, Vlado Gorišek, na nedavni skromni slovesnosti izročil to visoko odlikovanje, je
dejal, da je bil Emil Jug človek akcije, ne le v svojem delovnem kolektivu, ampak tudi v žalski občini in v okviru republike.
Emil Jug ima velike zasluge, da se je TT Prebold razvila v moderno, visoko tehnološko organizirano in gospodarsko učinkovito delovno organizacijo.
Tovariš Jug je uspešno deloval tudi na področju raziskovanja tržišča, dalje je s svojimi predlogi pomagal razreševati probleme znotraj krajevne skupnosti Prebold, uspešen pa je bil tudi v organih GZ in v LB.
Ne bo odveč, če ob robu zapišem tudi to, da je Emil Jug, kljub obihci dela, ki ga je preganjalo, vedno našel čas tudi za novinarje, pa čeprav smo ga kakšenkrat tudi nenapovedani obiskovali. Čestitamo k odliko-
vanju!
Tk. L.
Močno povečani proizvodnja in odkup mleka v Savinjski dolini sta rezultat načrtnega dela naših živinorejcev. Na posnetku je rodovniška čreda krav molznic v hlevih Hmezada Žalec.
Osnutke dopolnil k samoupravnim sporazumom o temeljih planov v obdobju 1976 - 80 za leti 1979 in 1980 so bili s sklepi interesnih skupnosti dani v javno razpravo 6. novembra. Javna razprava je potekala do prvih dni decembra, v času od 4. - 8. decembra pa so vse skupščine interesnih skupnosti sprejele ugotovitvene sklepe, da je več kot 2/3 podpisnikov podpisalo pristojne izjave ter s tem sprejelo predlagane osnutke delovnih in finančnih planov za prihodnji dve leti. Omenjeni osnutki so bili obravnavani tudi v vseh družbeno političnih organizacijah ter IS občine, ki so z določenimi manjšimi spteminjevalnimi in dopolnilnimi predlogi osnutke ocenili kot primerne za javno razpravo in sprejem ter jim podali podporo.
Javna razprava je bila tokrat dokaj razgibana in konkretna. Sedem organizacij združenega dela ah temeljnih organizacij je posredovalo tudi primerne pripombe, ki jih vsebinsko lahko povzamemo približno takole:
-	Prispevne stopnje so opredeljene glede na preteklo leto previsoko, zlasti zato, ker se je vedno ob koncu leta zbralo več sredstev, kot je predvideval plan. To nas je ob koncu leta postavilo pred dilemo, kaj z viški, ob enem pa bo masa BO D preobremenjena.
-	Več pripomb se je nanašalo na gradnjo večnamenskega objekta na Gomüskem in pokritega bazena v Žalcu, v tem smislu, da so v srednjeročnem obdobju planirani pomembnejši objekti, katerih izgradnja ne bo realizirana. Zato nekateri TOZD niso pristopili k pokrivanju investicij za ta dva objekta.
-	Nekateri so mnenja, da bi morala biti investicijska vlaganja v interesnih skupnostih počasnejša in vsklajena s stališči, sprejetimi na letošnjih kongresih.
-	Postavljeni so bih zahtevki za opredelitev do davkov iz osebnega dohodka (1,5 %) ter prispevkom za referendum odnosno stališči v zvezi z njegovim podaljšanjem.
-	Ocenjeni bi morah biti tudi viški interesnih skupnosti za leto 1978.
-	„Savinjski občan“ je izšel prepozno, ker bi lahko bil pripomoček za razpravo.
-	Gradivo naj bi ocenil tudi občinski svet ZSJ ter svoje mnenje in stališča dal skupaj z materialom v javno razpravo.
-	Programi interesnih skupnosti naj bi bili usklajeni s finančnimi plani tako, da se ne bi presegla poprečna prispevna stopnja iz leta 1978.
-	Da se ne podpiše dopolnilo za vzgojo in usmerjeno izobraževanje SRS skladno s stališči IS občine Žalec.
-	Čakalne dobe v zdravstvu se morajo v smislu interesa združenega dela skrajšati.
-	Posebej bi morali biti obrazloženi tisti programi, pri katerih se prispevne stopnje povišujejo.
S tem so v zelo strnjeni obliki podane pripombe, ki smo jih v teku javne razprave lahko evidentirali. Največ pripomb se je torej nanašalo na predlagano povišano prispevno stopnjo in bruto mase osebnih dohodkov in na povišanje prispevne stopnje iznad poprečja v letu 1978.
Priznati moramo, da je povišanje resnično občutno, vendar moramo povedati, da se istočasno zmanjšuje obremenitev dohodka delovnih organizacij in delno tudi prispevna stopnja iz korigirane davčne osnove.
Povedati pa moramo, da so interesne skupnosti svoje programe finančno ovrednotile in končen rezultat tega je predlagana prispevna stopnja. Res je, da se vsako leto veča število vplačnikov, ki soprispe-vajo na kakršenkoli način k financiranju, veča se bruto masa osebnih dohodkov, kakor tudi druga finančna sredstva, ki jih skupnosti dobivajo. Vendar moramo upoštevati dejstvo, da so vsa ta gibanja upoštevana že v pripravi finančnih planov vseh skupnosti in v njihovih prispevnih stopnjah. Viški ob koncu leta nastajajo le takrat in toliko, kolikor so bila prekoračena predvidevanja, ali z drugimi besedami resolucijska izhodišča. Na taka gibanja pa interesne skupnosti same nimajo vpliva.
Nekateri programi in investicijska vlaganja so zastavljeni dokaj smelo, drži pa tudi to, da takrat, ko se pojavljamo kot uporabniki določenih družbenih dobrin, hočemo in želimo dobiti čim več. Takrat, ko pa smo plačniki te ali druge iste dobrine in to smo prav gotovo eni in isti občani in delovni ljudje, pa bi plačali čim manj, čeprav je vrednost dobrine v programu točno opredeljena.
Glede pokritega bazena v Žalcu pa tole: bazen je namenjen vsem občanom in delovnim ljudem občine Žalec, saj podobnega objekta v občini nimamo, in če ga ne bomo zgradili sedaj, ko se nam ponuja dobra priložnost, ga še lep čas ne bomo uspeh dobiti. Sprejeli pa smo obvezo, da bo vsak otrok, ko bo zapuščal klopi osemletke, znal tudi plavati. Kako pomembno je plavanje za razvoj človekovega telesa m njegovega zdravja, na tem mestu zaradi prostorske stiske ne bi mogli obširno pisati. O tem kdaj drugič. Povemo naj le to, da v mnogih programih za izgradnjo šol (tudi pri nas) načrtujejo v okviru take investicije tudi izgradnjo pokritih bazenov. Ne smemo zanikati primamejše potrebe po pitni vodi, vendar se je v danem trenutku potrebno zavzemati za realizacijo obeh investicij, kar pomeni sanirati problem pomanjkanja pitne vode in zgraditi bazen.
In končno moramo vedeti, da bomo lahko imeli le tisto, za kar se bomo družno in vsklajeno zavzemali, pa naj bo to vodovod na Polzeh, večnamenski objekt na Gomilskem, zdravstveni postaji v Libojah in na Vranskem, vrtec v Zabukovici in Preboldu ter še cela vrsta drugih potreb, ki smo jih v programih zapisali. In končno, če ne bomo enotni, ne bo stal noben od navedenih objektov ali vsaj mnogo manj. Občani pa bomo ob stalnem naraščanju potreb na področju družbenega standarda vedno bolj nezadovoljni.
marija Štorman
Novoletna anketa — Novoletna anketa —	Novoletna anketa — Novoletna anketa —	Novoletna anketa — Novoletna anketa —
Naši bralci o Savinjskem občanu...
Ob izteku starega leta smo se odločili, da v novoletni anketi pobaramo naše bralce o tem, kaj menijo o Savinjskem občanu, kako ga vrednotijo in kakšni so njihovi predlogi ter želje, da bi naš časnik v novem letu postal še bolj zanimiv.
Naj povemo še, da smo v anketo zajeli različne poklice od gospodinj do delavcev, upokojencev, strokovnjakov industriji in nenazadnje družbenopolitičnih delavcev. O Savinjskem občanu so rekli:
Jože Franko, tovarna nogavic Polzela: „Menim, da je Savinjski občan za vse delovne ljudi in občane dobrodošel list. Težko je sicer v tako kratkem času ocenjevati vsebino in kvaliteto časopisa. Pridružujem se mnenju občanov, da bi časopis moral prinašati novice s področja občine, posebej pa še iz krajevnih skupnosti in delovnih kolektivov pa o delovanju skupščinskega sistema in dosežkih
Vili Lupše
na področju gospodarstva in drugih dejavnosti.
Predlagam, da naj bodo sestavki krajši, z jedrnato vsebino, saj bodo takšni bolj zanimivi. Lepo bi bilo, če bi Savinjski občan izhajal štirinajstdnevno.“
Ivan Vasle, Šempeter: „Odločitev Občinske konference SZDL Žalec, da začne izdajati občinsko glasilo, je pohvale vredno. Prebral sem vse tri številke. Menim, da so nekateri sestavki preobširni, premalo se piše o krajevni problematiki.
No, Savinjski občan je šele na začetku poti in se bo še izoblikoval, tako, da bo postal pravi vir informacij o vsem, kar krajane zanima. To pa je tudi njegov namen, saj je dobra obveščenost predpogoj za uspešen razvoj našega samoupravnega sistema.“
Nevenka Žohar, TT Prebold: „Savinjski občan mi je všeč. Rada ga vzamem v roke in prebiram. Še posebej me za-
Brane Blokar
nimajo krajevne novice pa intervjuji, v katerih govore naši krajani in podobni sestavki iz življenja naših občanov.
Predlagam, da bi v naslednjih številkah pisali bolj polemično; snovi za to vsekakor v naši občini ne manjka. Nekateri tudi menijo, da bi Savinjski občan občasno pripravil križanke, saj ta zvrst zanima številne bralce.
Zaželeno bi bilo, da bi se v časopisu oglašalo še več bralcev s svojimi pripombami in predlo-
• u &■
Vili Lupše, hotel Prebold: „Rad vzamem v roke Savinjskega občana. To je občinsko glasilo, zato naj bo krajevno obarvano z novicami, intervjuji, reportažami in podobnimi sestavki, ki bralce seznanjajo z življenjem v naši občini.
In ko izbirate teme, ne bi smeli pozabljati na odmaknjene hribovske zaselke, kajti tja novice bolj poredko prihajajo. Predlagam tudi, da bi v bodoče več pisah o uspehih, tegobah pa tudi razvojnih perspektivah našega gostinstva in turizma. Pri tem se mi zdi pomembno, da bralce seznanjate s krajevnimi zanimivostmi, kot so na primer jama Pekel, rimske izkopanine v Šempetru in druge.“
Ivan Vasle
Martina Juijovec
Jože Gračner
Valent Kelemen
Nevenka Žohar
Spoštovani
urednik!
Od kar je začel izhajati Savinjski občan, ga težko čakam in ga prečitam od prve do zadnje strani. Reči moram, da je zelo pester, saj nas seznanja z raznimi dogodki iz cele žalske občine. Smatram pa, ker sem ljubitelj križank in humorja, da bi tudi temu posvetili kakšno stran in vem, da v tej želji med bralci nisem osamljen.
Če bi odprli to rubriko, sem tudi jaz pripravljen prispevati kakšno šalo ali humor. Tako bi bil Savinjski občan še bolj pester, saj vsakemu človeku koristi kanček humorja in razvedrila.
V upanju, da boste našli kaj prostora z:' mojo željo, vas lepo pozdravljam in hvala za razumevanje.
Tovariški pozdrav
STANE ŠKRLIN, Žalec
Jože Franko
Anica Šerko, Vransko: „Premalo pišete o tem, kaj nas krajane žuli. V Savinjskem občanu najraje prebiram novice iz naših krajev pa tudi reportaže in druge sestavke..
V bodoče bi lahko malce več pisali o raznih problemih in to kritično. Ko pišete o novih investicijah, se mi zdi prav, da bi obrazložili, kako se trošijo in nasploh, kam gre naš denar, ki ga prispevamo. Smo za čiste račune.“
Bruno Pižmoht, KIL Liboje: „Žal mi je, da sem dobil v roke le prvo številko Savinjskega občana, ostalih dveh številk pa ne. Stanujem v Celju in tako ne prejemam časnika. Za prvo številko lahko povem, da mi je bila všeč. Menim, daje prav, da so občani dobili svoje glasilo.
Le pester naj bo časopis in če je treba, mora pisati polemično o stvareh, ki nas žulijo pa tudi o napakah. Le tako bo časnik resnično dosegel svoj namen, saj bo vsestransko informiral občane.“
Valent Kelemen, pekarna Prebold: „Savinjski občan mi je všeč. Zanima me vse, kar v njem piše in rad ga prebiram. Menim tudi, da je prav, da ga
Bruno Pižmoht
občani prejemajo brezplačno.“
Brane Blokar, TT Prebold: „Takšno glasilo je občanom potrebno. Savinjski občan je zanimiv, pa čeprav ga je že pri tretji številki težko ocenjevati, kajti časnik se šele oblikuje.
Vsekakor bo moral objavljati več polemičnih sestavkov pa tudi čim več krajevnih novic naj natrosi bralcem.
Želim, da bi več pisali o telesni vzgoji in športnem življenju. Naši ljudje radi tekmujejo pa tudi dosegajo na medobčinskih republiških tekmovanjih pomembne uspehe. Prav je, da Savinjski občan o tem piše.“
Jože Gračner, skupščina občine Žalec: „Rad vzamem v roke Savinjskega občana, saj je to naš list. Želim le, da bi časnik objavljal tudi kaj več polemičnih sestavkov. Pred kratkim smo se na primer občani hudo jezili zaradi neod-
Anica Seiko
metanega snega po pločnikih. Tudi v Žalcu smo preskakovali kupe snega tam, kjer je prostor namenjen pešcem. O tem je treba pisati in poiskati krivca.
So pa še druge stvari, o katerih je treba pisati, da bi kar najbolje informirah bralce.“
Martina Jurjovec, Petrovče: „Časopis je v redu pa tudi potreben je občanom. O našem samoupravnem organizmu in drugih pomembnih dogodkih informira tudi tiste občane, ki so odmaknjeni od informacij. Ker je Savinjski občan občinsko glasilo, je prav, da objavlja kar največ sestavkov iz krajevnih skupnosti pa tudi o društvenem življenju in o pomembnejših dogodkih naše ibčine.
Seveda pa je treba pisati tudi kritično oziroma s pisanjem osvetliti jedro problema ter po možnosti nakazati njegovo rešitev. V tem pogledu bi morah o teh stvareh več pisati občani.“
„Savinjski občan" izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec
Utaja uredniški odbor: Jan Jože (glavni urednik), Trstenjak Lojze (odgovorni urednik). Golob Elza, Ježovnik Franc, Debelak IvO, Rojnik Vlado, Vidmar Marjan, Praprotnik Marta, Čulk Vika, Urbanci Barbka, Kučar Lojze, Špeglič Franc, Kotnik Anton.
Naslov uredništva: Žalec — telefon 710—671.
Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto.
Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
Naklada: 12.000 izvodov.
Po sklepu republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 je časnik „Savinjski občan" oproščen prometnega davka.
December
Ljubi, dragi dedek Mraz, ko boš spet prišel med nas in med pismi boš izbiral, koga bolje bi obdaril, vzemi v roke moje pismo, enkrat, dvakrat ga preberi in prinesi, kar želim. ..
Preden se na pot odpraviš po Savinjski tej dolini,
Pismo dedku Mrazu
vse točno stehtaj in preštej, da potem ne bo zamere.
Pri otrocih osebno se potrudi,
(zajčki in medvedki vse bi ti zmešali) da diferenciacije ne bo.
Kjer „Miklavž“ je hodil, zatisni si oko
in po pameti razdeli,
kar pač vsakdo potrebuje,
saj veš, da se Micika huduje,
ker si jo lani le z bonboni obdaril,
a Tomaž je železnico dobil.
In še, ko so prazniki minili, ko so otroci v šolo se vrnili, tihi, nemi poslušali nekateri so vrstnike -zato v imenu njih te prosim:
LETOS NAJ NE BO RAZLIKE!
Vedno mi zanje je hudo -
saj veš: odrasli se že „znajdejo",
a otroci še ne poznajo sistema VIP,
(v nadaljnjem besedilu: VEZE in POZNANSTVA)
ki ga nujno potrebujem
tudi jaz ta hip:
zato poskrbi mi v tem letu
strica na vidnem položaju,
da mi otroka v vrtec bo stiščal,
bratu stanovanje našel,
sestrični štipendijo poiskal,
sestri dobro službo „zrihtal“,
možu stoenko mimo vrste. . .
tele majhne, drobne želje,
ki prešteješ jih na prste,
skrbno v notes si zapiši,
prav nobene ne izbriši!
Pa nikar mi ne zameri,
tako bi radi vsi, a zmorejo le nekateri!
In nikar mi ne očitaj, da me za druge ne skrbi — zato te toplo, toplo prosim izpolni še naslednje želje:
Podari vsem zdravja-predolge v čakalnicah so vrste
in roke pridne, da dvignemo storilnost pa misli čiste, dobre, jasne, da razumeli bi vse akte, še voljo, da bi se po njih ravnali in moč, da bi kršilce kaznovali...
In sonca ne pozabi, da zasije v vseh očeh, da za dobro jutro vse pozdravi iskren tovariški nasmeh,..
Neodposlano voščilo
Adij Arzenšek
Uspehi Adija Arzenška na tujem
Sneg, povsod sama belina . ..
Potrkal sem in vstopil. Nikogar ni bilo, a vrata niso bila zaklenjena. Nekaj časa stojim, poslušam. Ničesar ni bilo slišati.
Z Janezom sva stara prijatelja. Večkrat ga obiščem. Zdaj pa nisem bil v tej hiši že nekaj mesecev. In ker sva dobra znanca, sem slekel plašč, sedel na stol in čakal. Za vsak slučaj sem v prazno glasno pozdravil.
„Dober dan! Novo leto sem prišel voščit.“
Nihče se ni oglasil.
Če ni nikogar v hiši, zakaj so bila vrata kar priprta? Nekdo mora biti	Janez, žena
ah otrok.
Na mizi je ležal listič. Ves je bil popisan s skrbno in lepo pisavo. Vedel sem, da tako piše le Janez. Še vedno hranim nekaj njegovih pisem. Še ko je bil samski, mi je pisal od vojakov. Vse njegove besede so bile resne in preudarne. Nikoli ni govoril ah pisal praznih besed. Zmeraj mi je bil svetovalec, človek.
Kaj se je zgodilo?
Moje oči obstanejo na lističu. Poleg je bila prazna ovojnica. Torej gre za neodposlano pismo. Komu piše, morda meni? Sklonim se nad hstič in berem:
„Draga žena.
Odgovarjam na Tvoj molk. Pred pol leta si pobegnila brez pravega vzroka. Najprej k materi. Ta mene ne mara. Govori, da sem antikrist, da sem komunist. Vem, komunistov ne mara. To se vleče že celih deset let. Pred poroko si obljubila, da boš hodila po moji, utrjeni in preizkušeni poti. Zlagala si se. Varala si me. Skrivaj si hodila v cerkev, skrivaj učila sina Janezka krščanskih „resnic“ in ga pripravljala na obhajilo. V zadnjem trenutku sem to preprečil. Ti in Tvoja mati sta me prekleli. Prav.
Nato naprej v Avstrijo, v Celovec, k postranski ljubezni.
Stara si osemindvajset let.
4
Pobrala si, kar je bilo pri hiši kaj vrednega in šla. Ne da bi se poslovila od moža in otroka. Zame ni važno. A je važen otrok!
Da, imela si postransko ljubezen. Ne vem, kdo in kaj je. Človek vsekakor ni. Zelo si se spremenila. In ta sprememba je trajala nekaj let. Vem, to je plod obljub lepšega, brezskrbnega življenja. Občutil sem Tvojo hladnost.
Obsojam te!
Ne morem doumeti Tvojega početja. Ne znam razvozlati te uganke.
Na svetu se gode čudne stvari.
Ne maraš me več. Vdal sem se v usodo. Toda najhuje je mimo. Vsaj zame. Ni pa za otroka. Vsako jutro, vsako opoldne, vsak večer me sprašuje:
,,Atek, kje je mamica? Kdaj bo prišla in kaj sem ji storil, da me je zapustila? Zmeraj sem jo ubogal. In če bo prišla, bom še bolj priden. Res, atek. Čuj, atek, ali me boš tudi ti zapustil? Potem bom moral k tujim ljudem ...“
In jaz mu odgovarjam:
„Ne bom te zapustil. Jaz že ne, nikoli. Ti si vendar moj sin'“
Žena, danes vem za Tvojo bolezen, ki si jo tako spretno hlinila in hodila v Avstrijo po „zdravila“.
Tega si nisem zaslužil!
Dobro me poznaš. Star sem petintrideset let. Izredno sem končal srednjo šolo in imam svoj pokhc. Ni donosen, toda jaz ga opravljam z veseljem. In ker ni bilo lepih dohodkov, ni bilo dragih oblek, ne dragocenega pohištva. V kuhinji ni bilo vse tako, kakor bi na Tvojo željo moralo biti. Ni bilo garaže in ne Tebi tako potrebne stoenke. Vse to Ti je obljubil ON, ki Te je speljal; ne na varno, na limanice!
Zakaj si tudi otroka zasovražila? Ker je ves moj? Ker ima
prifrkan nosek, pegast obrazek in gost šop rumenih las? Ker v jezici jeclja kakor jaz? Ker je pobral vse moje kretnje in „manire“?
Žena, poznaš moje življenje? Ne, Ti ga ne poznaš. Nočeš vedeti resnice. Tak sem bil, kakor je moj Janezek, ko sta mi umrla starša in moral sem k tujim ljudem. Tuji ljudje pa niso vsi dobri, ne, niso .. .
Se še spominjaš najinega srečanja?
Prišel sem vabit na mladinski sestanek. Takrat sem bil v vašem kraju že v službi. Sedela si pri oknu in gledala nekam v prazno. Ne vem več, kaj me je na Tebi tako privlačilo. Vem samo to, da sem si še in še želel srečanja. Potem je prišlo tisto usodno silvestrovanje. Plesala sva, nato pa naju je vzela hudomušna silvestrska noč. Mislim, da so to bili najlepši trenutki mojega življenja. Ža-čutil sem, da sem ljubljen in to mi je dalo novih moči za življenje. Poročila sva se in bala si se, da ne boš mogla imeti otrok. Koliko noči si prejokala, ko Ti je povedal zdravnik, da se boš morala mogoče tudi s tem sprijazniti. Ti si-ihtela, jaz pa sem te tolažil.
Po treh letih je bilo Tvojega trpljenja konec: rodila si mi sina. Se še spominjaš, ko si prišla iz porodnišnice, kako si položila fantka na posteljo in zavzdihnila:
Kako lep otrok!
Štiri leta smo živeli lepo družinsko življenje.
Nato je prišlo peto in začelo se je zlo, ki se je zavleklo skoraj do sedmega. Potem si odšla, odšla z ljubčkom v tujino. Zakaj si naju zasovražila? Povej mi samo eno: sovražiš tudi otroka?
Odgovor moram dobiti. Povedati ga moram sinu. Otroku, ki je bil nekoč tudi Tvoj otrok.
Dajem Ti poslednjo možnost.
Pridi, vrata so Ti nasležaj odprta; če me po službi ne bo
doma, bom s sinom na sprehodu. On ljubi gozd. Jaz tudi. Tam je mir, tam je spokojnost. Janezek zelo rad opazuje drevesa, živali. Tudi danes sva v gozdu. Šla sva po smrečico. Za Tvoj božič, za najino novo leto. In Janezek pravi: „Lepo jo bova okrasila in pritrdila mnogo svečk. Spodaj bodo darila: za očka, za mamico in zame.“
Vidiš, Janezek ne more pozabiti ljubeče matere.
Kako gledaš na sinovo bodočnost?
Če ne prideš, če se ne vrneš, kje bo Tvoj sveti večer, kje bo Tvoje novo leto? V Avstriji? V Zahodni Nemčiji? Kljub vsemu: sinek in jaz Ti želiva v novem letu sreče in zdravja in spreobrnjenja.
Te pozdravlja mož Janez.
PRIDI, MAMA, VRNI SE, LJUBA MAMA! PRIŽGALI BOMO SVEČKE, MNOGO, MNOGO SVEČK, GORELE BODO ZA NAŠO SREČO, ZA SREČNO NOVO LETO, GORELE ZA NAS TRI IN ZA VSE DOBRE LJUDI TEGA SVETA!
Lepo Te pozdravlja Tvoj sine.
Konec. Položil sem hstič na mizo, oblekel plašč, tiho zaprl vrata in se spustil v snežno belino, v ušesih pa so kar naprej pozvanjale besede: ZA SREČNO NOVO LETO, GORELE ZA NAS TRI IN ZA VSE DOBRE LJUDI TEGA SVETA.
DRAGO KUMER
Naš savinjski slikar Adi Arzenšek je bil tudi letos uspešen doma in na tujem. V novembru je imel tri samostojne razstave v Avstriji in Švici. Vse tri razstave so izredno uspele, kar bi sklepali po zelo ugodnih ocenah kritikov pa tudi po velikem zanimanju obiskovalcev za njegova dela.
V Švici, kjer Arzenška poznajo in cenijo že vrsto let, je imel samostojni razstavi v Olten Schweiz in Chur Schweiz, v
Avstriji pa je to pot prvič razstavljal v Vomperbachu.
Adi nam je povedal, da se že pripravlja za razstavo retrospektive v znani Burkarchov galeriji v Švici, kjer sicer razstavlja že domala deset let. Arzenšek ima vehke zasluge pri organizaciji letošnjega simpozija keramikov v Keramični industriji Uboje. Na simpoziju, ki je bil pod okriljem Društva slovenskih likovnih umetnikov, je sodelovalo deset umetnikov iz vse Jugoslavije. Rezultat njihovega
dela so prikazali na samostojni razstavi v Savinovem salonu v Žalcu, ki so jo odprh ob letošnjem prazniku republike — 29. novembru.
Na rob bi še zapisali to, da Adi Arzenšek uspešno sodeluje z nekaterimi delovnimi kolektivi. Med prvimi so sprejeh pobudo za takšno sodelovanje v SIP Šempeter.
Na sliki: Adi Arzenšek pri delu.
Tk. L.
Čeprav je od mojega potepa po Turčiji minil že dober mesec, so spomini še sveži in toliko jih je, da jih je nemogoče zajeti v en sam krajši zapis. Uvodoma sem dolžan povedati, da mi je štiridnevno potovanje po Turčiji omogočil Inex Maribor, za kar se mu na tem mestu lepo zahvaljujem.
Naši predniki so potovali v osrčje Turčije tudi po več tednov, danes pa traja vožnja z letalom iz Maribora v Instambul vsega poldrugo uro.
Tistega večera v novembru, ko smo v udobnem Inexovem DC 9 poleteli v Istambul, nam vreme ni bilo naklonjeno, kljub temu pa je bila vožnja prijetna in zanimiva.
In ko smo se naslednjega dne odpravili na krožno vožnjo po mestu, smo ugotavljali, da je Istambul s svojimi mogočnimi mošejami, vitkimi minareti in drugimi zanimivostmi, enkraten. Med spomenike preteklosti se je lepo vraslo moderno mesto z novimi, bleščečimi stanovanjskimi četrtmi, ki pa ne morejo povsem prikriti hudo perečih komunalnih problemov v mestu.
Istambul sicer ni glavno mesto Turčije, (to je Ankara) pa kljub temu velja za gospodarsko, trgovsko in kulturno središče. Skozi Istambul vodijo glavne poti iz Evrope v Azijo in obratno. Po uradnih podatkih šteje Istambul 2,3 milijone prebivalcev, vendar pa podatek ne drži. Vodič nam je zagotavljal, da v mestu živi trenutno pet milijonov ljudi in da jih bo do leta 1980 okoli šest milijonov.
Ker v Turčiji niso izvedli uradnega popisa prebivalcev, je težko odkriti dejansko stanje. Bo pa držala trditev, da se je po
Pogled na Istambul (Carigrad)
kaj zanimivih podatkov o tem, kako živijo delavci in kmetje v današnji Turčiji.Hača navadnega delavca znaša 3000 do 5000 turških lir. Dvosobno stanovanje stane od 1000 do 1500 hr. Živila niso draga, cene tekstila pa So približno take, kot pri nas. Znatno cenejša pa je usnjena konfekcija in nasploh izdelki iz usnja.
Usnjeni ženrid ali moški plašč se dobi že za 1500 dinarjev, vendar pa kvaliteta ni najboljša. Tu je treba zapisati, da je naš dinar v Turčiji vsaj tako cenjen kot ameriški dolar. Za dinarje je možno kupiti v vseh trgovinah in to ob za nas ugodni menjavi 1,40 TL za en dinar.
Seveda pa pri takih nakupih ni odveč previdnost, kajti večina blaga (usnja) je slabše kakovosti kot naša.
Delavci so socialno in pokojninsko zavarovani, prav tako njihove družine. Veliko na slabšem pa so kmetje. Njihov največji problem je v tem, ker nimajo zagotovila, da bodo blago, ki ga pridelajo in pripeljejo na trg, tudi prodali.
Poznavalci tržnih razmer v Istambulu so mi zagotavljali, da okoliški kmetje pripeljejo na trg veliko preveč živil in tako se dogaja, da jim nemalo blaga gre v nič.
Trgovci spretno izkoriščajo proizvajalčevo stisko in so blago pripravljeni prevzeti le pod ceno. To blago potlej prodajajo tudi po enkrat višjih cenah v trgovini. Pomeni, da trgovci kujejo iz kmetove stiske dobičke.
Vendar pa se položaj kmeta - tržnega proizvajalca v zadnjem času izboljšuje. Kmetje se povezujejo v zadruge ah organizacije za kooperacijo, preko katerih prodajajo svoje viške. Vse kaže, da vlada podpira takšna prizadevanja.
Potep po bazarju
Obiskati Istambul in si ne ogledati bazarja bi bila velika škoda. Na strnjenem prostoru se je udomilo na tisoče trgovin, trgovinic in kramarij ter potujočih trgovčičev. Ker vsak glasno hvali in ponujajo svojo robo, je bazar hrupen, da človek še lastne besede ne sliši. To je eno samo veliko sejmišče, malce podobno našim živinskim sejmom, le da v bazaiju ne prodajajo živine.
Debeli dve uri sem se že potikal po bazarju in. si s komolci utiral pot, kar zaslišim domačo besedo: ,.Zdravo zem-ljače!“ Še pomislil nisem, daje pozdrav veljal meni. V to sem se prepričal kakor hitro sem zagledal slokega kodrolasega mladeniča, ki je stal na pragu miniaturne zlatarnice in me z roko vabil.
Ponudil mi je stol in med tem, ko so v zlatarnico kapljale stranke, sva poklepetala. Povedal je, da že 12 let živi v Istambulu. Poročen je, dva otroka obiskujeta osnovno šolo (turško seveda) on pa živi od dela svojih rok. Zlatarnica mu „nese“ in tako ne živi slabo.
„V Istambulu živi veliko Jugoslovanov,“ je dejal in me hkrati pobaral za novicami v domovini. Rekel je, da večkrat obišče svoj rodni kraj na Kosovem. Popil sem čaj, ki mi ga je ponudil in se poslovil. Odplavila me je gneča, in ko sem se sredi reke ljudi ozrl, je še stal na pragu in mi mahal.
Hitro so minili štirje dnevi, vendar pa smo bili kar veseli, ko smo poleteli domov.
L. TRSTENJAK
Bazar, kot ga je videl naš reporter
Stanovalci so si naredili smetišče kar na pločniku
zadnji vojni priselilo v Istambul izredno vehko prebivalstva in to največ s podeželja.
Čeprav Istambul ni brez industrije, bi lahko zapisah, da mesto v glavnem živi od trgovine.
Želja za boljšim kruhom je privabila s podeželja v mesto tolikšno število priseljencev, da za vse ni dovolj stanovanj in tudi ne dela. Večina teh ljudi se stiska v barakah, ki so si jih postavili na robu mesta in živi od priložnostnega zaslužka iz rok v usta.
V Istambulu sicer vehko gradijo, vendar pa v doglednem času ni pričakovati, da bi odpravili stanovanjske probleme. Človek dobi vtis, da si blišč in beda v Istambulu podajata roke.
Promet je na cestah živahen. Videti je avtomobile vseh znamk in letnic. Lahko bi rekli, da vozniki niso najbolj disciplinirani. Ce le morejo, izsilijo prednost, kar seveda gre na škodo pešcev. Čeprav ima Istambul vehko novih in modernih trgovin, ki vabijo obiskovalce s svojimi bleščečimii reklamami, se trgovina v glavnem odvija na ulicah.
Številni kramarji po pločnikih kriče ponujajo svojo robo. Nemalokrat se zgodi, da vas tak vsiljivec kratko malo pograbi za rokav in potegne pod platneno streho. Tu si prizadeva prodati svojo blago, ki je sicer res poceni, vendar pa največkrat nekakovostno in velja biti previden.
Ceste in pločniki niso povsod čisti. Komunalna služba slabo opravlja svojo nalogo in to še posebej velja za stare mestne četrti. Med potepanjem sem večkrat zadel ob velike kupe
odpadkov in smeti ne le na pločnikih, marveč tudi po cestah.
Pešci so se spotikali in
Kljub hladnemu novembrskemu vremenu so na razmočenih pločnikih sedeh in ležali berači in stegovah dlani.
Mošeje, mošeje ...
preskakovali kupe odpadkov, ne da bi se pri tem vznemirjali. Očitno je, da so tega že vajeni. Smetišča na ulici jih tudi niso motila pri malici. Videl sem dva kramarja, ki sta ob kupu smeti pekla mesne obroke ter jih prodajala mimoidočim pešcem.
Kako živita delavec in kmet
Pisati o standardu in se pri tem naslanjati zgolj na bežne ugotovitve je kajpak tvegana reč. Kljub temu sem med štiridnevnim bivanjem zbral ne-
------------------------
ZAPIS IZ TURČIJE
S potepa po Istambulu
• ««MMMMMMMMMM •••••••••••••••••••••
{ Previdnost na cestah I pa bo manj nesreč
Na zastavljena vprašanja odgovarja Rafael Mohorko,, komandir PM Žalec.
„Ker prometne nesreče še vedno hudo vznemirjajo občane, bi vas najprej vprašali, kakšna je letošnja bilanca na cestah žalske občine? “
„Od prvega januarja do devetega decembra letos smo zabeležili 197 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 20 oseb, 63 oseb ie bilo hudo poškodovanih, 141 pa lažje. Velika je tudi materialna škoda.
Kljub temu pa nam primerjava s stanjem prejšnjega leta kaže, da je bilo v tekočem letu manj prometnih nesreč. Na to so vplivali dobro zastavljena družbena samozaščita, večja osveščenost porabnikov cest pa tudi prizadevnost IS skupščine občine Žalec, krajevnih skupnostih in delavcev milice. Seveda pa s stanjem še ne moremo biti zadovoljni, kajti prometnih nesreč je še vedno veliko.“
„O prometnih vozlih in zagatah na cesti v Žalcu in v žalski občini smo že pisali. Znano je tudi, da se bo stanje izboljšalo, kakor hitro bo zgrajena obvozna cesta — to zlasti velja za Žalec. Bi lahko povedali kaj o tem? “
„Problem je prisoten, kajti ceste pri sedanji preobremenjenosti narekujejo skrajno previdnost. To velja tako za pešce, ki so večkrat neprevidni in skačejo čez cesto takrat, ko ne bi smeli in seveda za voznike. Zanimivo je, da smo imeli velik promet z magistralne ceste tudi po sezoni, tako, da je bilo treba večkrat na križiščih usmerjati promet z miličniki.
Dokler bo situacija takšna, velja biti skrajno pazljiv. Z naše strani bomo storili vse, da bi zagotovili nemoten promet pa tudi varnost na cestah, vendar pa je to
veliko odvisno tudi od občanov.“
„Nekateri občani v delavcu milice še vedno vidijo zgolj policaja, ki jih je pripravljen brž kaznovati za storjeni prekršek. Vaše mnenje? “
„Takšno mišljenje je zmotno. Vloga in delo miličnika v današnji družbi je veliko širše. Res je sicer, da občana, ki je zagrešil prekršek lahko kaznuje oziroma predlaga za kaznovanje, vendar pa ga bo raje opozoril in podučil, da to ni prav, kar dela. Delavci milice velikokrat ljudem pomagajo iz stiske. Lahko bi naštel primere, ko miličnik prevzame vlogo poštarja in ob sobotah oziroma praznikih, ko pošta ne dela, prenese občanom nujne vesti o smrti svojca ali podobnih dogodkih. Dogaja se tudi, da se v hiši naseli bolezen in je treba brž poklicati zdravnika in to opravi miličnik, če je dosegljiv.
V	tem pogledu občani sodelujejo in so delavcem milice tudi hvaležni za storjeno pomoč. Žal pa se tudi zgodi, da posamezniki odklonijo pomoč, na primer ob prometnih nesrečah, ko je treba kar najhitreje poklicati rešilni voz oziroma zdravnika, miličnik pa je sam in bi nujno potreboval pomoč.
„Alkoholizem je zlo, ki ga kljub vsem ukrepom in opozorilom še nismo zatrli. Ste imeli v žalski občini kakšne primere vinjenih voznikov? “
„Bilo jih je kar precej in to največ v novemoru. Najbrž bo vzrok v dolgih praznikih pa tudi v tem, da se mošt v novembru spremeni v vino in tako ljudje bolj globoko pogledajo v kozarec.
V	novembru smo zabeležili 40 vinjenih voznikov za krmilom, kar je vznemirljivo veliko. Seveda smo proti njim ukrepali. Da bi to zlo izkoreninili, bo treba še veliko dela vseh dejavnikov. Pravilo je, da voznik ki je pil, ne bi smel sesti za krmilo, žal pa se tega vsi ne držijo.“
„Kaj bi želeli povedati občanom na pragu novega leta? “
Predvsem to, da naj evidno stopajo čez cesto velja za pešce) in previdno vozijo — pa bo manj nesreč.“
„Hvala!“
Si. On.
5
Pogled na priključno cesto pred zadnjim snegom
Izgradnja obvozne in priključne ceste „Žalec”
Dela na priključni cesti od cestinske postaje v Rušah skozi Amovski gozd do Žalca, ki se bo severno od pokopališča priključila na obvoznico Žalec, so v polnem teku. Zemeljska dela so v glavnem zaključena in pretežni del trase priključne ceste je že pripravljen za asfaltiranje. Vzporedno z izgradnjo priključne ceste se je že zgradila tudi pomembna deviacija Ložnica — Žalec, ki po tej lokalni cesti tudi povezuje Ložnico z Žalcem. Izrednega pomena pa je tudi zgrajena deviacija za nemoten dostop do zemljišč. Dela na priključni cesti potekajo skladno z zastavljenim operativnim planom izgradnje. Moralo bi se že pričeti z asfaltiranjem od cestinske postaje v Rušah proti Žalcu, kar pa je preprečil zadnji sneg konec meseca novembra.
Glede izgradnje obvozne ceste, ki je nadaljevanje priključne ceste, so priprave tako daleč, da se bo z izgradnjo lahko pričelo v začetku prihodnjega leta. Dokumentacija je v celoti pripravljena, urejena so tudi lastninska vprašanja, razen v treh primerih. Investicijski stroški izgradnje priključne ceste znašajo okoli 49 milijonov, medtem ko znašajo stroški izgradnje obvoznice okoli 63 milijonov dinarjev.
Skupna dolžina priključne in obvozne ceste je okoli 6 km. Izgradnja obvozne in priključne ceste je planirana v mesecu septembru — oktobru 1979.
Na kraju bi želel poudariti, da si izgradnje obvozne in priključne ceste želimo vsi udeleženci v prometu, gotovo pa najbolj občani Arje vasi in Žalca.
UREDITEV MAGISTRALNEGA PROMETA SKOZI ŠEMPETER
V zvezi z izgradnjo obvozne in priključne ceste je planirana tudi ureditev magistralnega prometa skozi Šempeter, dede na možnost izvedbe posameznih tehničnih rešitev je izdelana
Preboldski hotel z dobičkom
„Tistim, ki so novemu hotelu v Preboldu napovedovali poslovno izgubo lahko povemo, da so se ušteli,“ nam je te dni dejal direktor hotela Miloš Frankovič.
Dejal je še, da so v devetih mesecih letos zabeležili 12.000 nočitev ter pripravili 357.000 malic, v, ki jil
i petkih, s udeležilo nad 12.000 gostov. Hotel
Samo plesov, ki jih redno prirejajo ob petkih, sobotah in praznikih se je
je bil vse leto dobro zaseden in tako računajo na dobiček.
Zanimivo je, daje letošnjo poletje v hotelu preživelo letne dopuste večje število gostov iz Dalmacije. Zelo dobro so se počutili v zelenem okolju pa tudi ob dobri postrežbi. Prehodih so okoliške kraje in se tako seznanili z ljudmi in krajevnimi zanimivostmi. Skoraj vsi so izjavili, da se bodo v Prebold še vrnili.
Uprava hotela si prizadeva, da bi v novi sezoni privabila iz Dalmacije in drugih krajev Jugoslavije še večje šievilo turistov.“ Presenetilo nas je, kako podrobno so bili ti gostje seznanjeni z našimi kulturnimi in zgodovinskimi spomeniki pa tudi krajevnimi zanimivostmi,“ je izjavil Frankovič.
Tako, kot večina Preboldčanov, je tudi Frankovič zagret za ureditev kopalnega bazena. Pravi, da bi Prebold veliko pridobil že s tem, če
Hotel pripravlja silvestrovanje. Igrala bosta ansambla Celeia Celje s pevko Branko Kranerjevo in ansambel Ritem iz Šoštanja. Hotel bo lahko sprejel do 300 gostov. Kar precej mest je že rezerviranih. Posnetek: Miloš Frankovič.
Tk. A.
bi v obstoječi bazen speljali toplo vodo z bližnje tekstilne tovarne. S tem bi namreč lahko podaljšali kopališko sezono vsaj za dva meseca. Ce pa bi bazen pokrili, bi pridobili kopališče tudi pozimi, kar bi bila velika pridobitev ne le za Preboldčane, marveč tudi za ostalo prebivalstvo in nenazadnje za hotelske goste.
MORDA VAS ZANIMA?
- v občini imamo 231 obrtnikov, gostilničarjev ter avtoprevoznikov v občini je 87 temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij
poprečni osebni dohodek je v prvem polletju 1978 za občino Žalec znašal 5.512 din
v občini imamo 282 študentov na visokih in višjih šolah ter 1132 dijakov na srednjih šolah
prometna študija v dveh variantah. Poudariti je treba, da so pri načrtovanju prometne ureditve Šempetra prisotni veliki problemi. Gre pedvsem zato, da je najteže sprojektirati in zgraditi osrednje križišče v Šempetru. Prometne študije nakazujejo dve varianti možnosti izgradnje osrednjega križišča. Prva varianta je pri blagovnici Savinjskega magazina druga pa je povezana z rušenjem stanovanjskih in gospodarskih objektov domačije KORUN pri zadružnem
domu. Obe varianti imata svoje dobre in slabe strani. Z izgradnjo osrednjega križišča bo dana možnost vključevanja vseh udeležencev prometa iz severne strani Šempetra. Predvidene so še druge prometne rešitve skozi Šempeter, to je ureditev križišča pri SIP-u in odcepu za Polzelo ter nekatere druge rešitve.
V zvezi s prometno ureditvijo Šempetra sta bili sklicani že dve razširjeni seji v krajevni skupnosti Šempeter ter več
usklajevalnih razgovorov pri skupščini občine Žalec. Nadalj-na naloga je prav gotovo ta, da se skupaj s krajani Šempetra čim prej odločimo za najustreznejšo prometno ureditev.
Finančni stroški za ureditev magistralnega prometa skozi Šempeter so zagotovljeni s strani investitorja Republiške skupnosti za ceste, Ljubljana in sicer v višini 16 milijonov dinarjev.
IVAN GLUŠIC, dipl. kmet. inž.
Bazen — objekt, ki je potreben!
V teh dneh, ko smo razpravljali o gospodarskem in družbenem razvoju žalske občine v letu 1979, smo slišali ob tem, da je izredno veliko delovnih ljudi odobravalo načrtovano gradnjo pokritega bazena v Žalcu z ogrevano vodo, tudi določene pripombe proti gradnji tega objekta. Ti občani so predvsem navajali, da je takšna gradnja preuranjena, da naj se rajši namenijo sredstva za izgradnjo vodovodnega omrežja, da naj se rajši sanirata bazena v Preboldu in na Vranskem, nekateri so predlagali, da naj bi bil bazen drugje in ne v Žalcu, posamezniki pa so celo povezovali to gradnjo kot da je bazen sestavni del hotela, ki se je pravkar pričel graditi.
Naj ob robu razprave o izgradnji tega objekta povemo
DAJEJO KRI,
DA REŠUJEJO ŽIVLJENJE
V	nedavni krvodajalski akciji v Žalcu se je prijavilo in dalo kri 165 občanov. Udeležba bi bila nedvomno še večja, če bi bil takrat delovni dan v vseh delovnih organizacijah.
V	tej akciji je prišlo na odvzem krvi največ prostovoljcev iz delovnih organizacij Zarja Petrovče, Feralita, Juteksa in Minerve, med ostalimi krvodajalci jih je bilo tudi 18 iz Vinske gore.
Krajevna organizacija Rdečega križa se vsem darovalcem krvi za to humano dejanje iskreno zahvaljuje z željo, da bi vsak, polnoleten občan postal krvodajalec.
PRED OBLETNICO CANKARJEVE PARTIZANSKE TEHNIKE
Pred dnevi so se na sestanku v Taboru pri Vranskem dogovorili o pripravah za proslavo 36. letnice ustanovitve Cankarjeve partizanske tehnike nad Taborom. Sestanka sta se med drugimi udeležila Mitja Ribičič predsednik Republiške konference SZDL Slovenije in članica Sveta federacije Lidija Šentjurc.
Iz sprejetega programa povzemamo, da bodo na kraju, kjer je delovala Cankarjeva partizanska tehnika, odkrili spominsko obeležje. Iz zbranega zgodovinskega gradiva bodo izdali publikacijo „Ilegalni tisk Osvobodilne fronte na Štajerskem. Proslava, ki bo v okviru naslednjega občinskega praznika občine Žalec, bo hkratno srečanje partizanskih tehnikov Štajerske.
Na rob naj zapišemo še to, da bodo krajani do praznovanja asfaltirali dva kilometra ceste.
SL On.
predvsem to, da je bila gradnja bazena v Žalcu predvidena v našem programu, ki določa gospodarski in družben-razvoj naše občine v tem srednjeročnem obdobju. Pokrit bazen z ogrevano vodo bo tudi edini takšen objekt na območju naše občine. Gotovo 36.000 prebivalcev žalske občine ta objekt nujno potrebuje, saj bo služil vsem občanom. Še kako pa je potreben telesnokulturnim in sindikalnim organizacijam občine, saj se s tem objektom odpirajo nove možnosti razvoja plavalne športe dejavnosti. Takšen objekt pa je zlasti potreben vsem našim osnovnim šolam, vrtcem, Centru za usmerjeno izobraževanje, posebno pa vsem učencem s celotnega območja občine, ki obiskujejo posebno osnovno šolo.
Bazen ni sestavni del hotela, ki je pravkar v gradnji v Žalcu, res pa je, da je v neposredni
bližini, saj je njegova lokacija v bližini ostalih športnih objektov in šde. Bazen tudi ne bo upravljal kolektiv novozgrajenega hotela, ampak ga bo upravljala posebna delovna organizacija. Ob tem kaže tudi poudariti, da so se šele v drugi polovici letošnjega leta pojavile možnosti za najetje ugodnega kredita, ki takšno gradnjo v tem času tudi omogoča.
Hkrati z gradnjo bazena v Žalcu pa se bosta na osnovi sklepa skupščine Telesnokultur-ne skupnosti sanirala tudi bazena v Preboldu in na Vranskem ter dokončno uredili športni objekti v Šempetru, Grižah in na Polzeli. Brez dvoma pa je tudi pitna voda potrebna slehernemu gospodinjstvu naše občine, kar pa že tudi zelo pospešeno rešujemo preko Komunalne interesne skupnosti.
JOŽE JAN
Urejena prehrana šolskih otrok v naši občini je nedvomno velika pridobitev. Posnetek kaže skupino dečkov pri malici pod smučiščem nad Libojami
Veselimo se novega vrtca
nam je dejala Marija Jegerjeva, upravnica otroškega vrtca v Preboldu.
Za staro zgradbo otroškega vrtca v Preboldu se je razlegal živžav. Razigrani otroci so v lepem jesenskem dopoldnevu priredili sejem, na katerem so prikazali, česa so se že naučili v vrtcu. S tem so prijetno presenetili svoje starše ter ostale obiskovalce.
„Vsi se že veselimo novega vrtca,“ nam je v razgovoru dejala upravnica vrtca Marija Jager-jeva. Povedala je, da stara zgradba ne ustreza. V obstoječe prostore lahko sprejmejo največ 64 varovancev, potrebe pa so veliko večje. Hudo je, daje trenut-
no v Preboldu skoraj polovica otrok brez urejenega varstva.
Jager jeva: „Problem bomo rešili šele z izgradnjo novega vrtca, ki bo lahko sprejel do 200 otrok. Dovolj velik bo, da bo za daljše obdobje pokrival vse potrebe po organiziranem otroškem varstvu v Preboldu.“ Lokacijo za vrtec so že določili, kot vse kaže pa bodo zagotovljena tudi potrebna finančna sredstva. Računajo na referendumska sredstva pa tudi na prispevek združenega dela in krajanov.
N. S.
December
Informacije in napotila delavcem na začasnem delu v tujini
Mlii!!llljllllllllllll!lllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIEIIIII!j]||[|||||lilll|llllllll!lli||j||l|||||||||||||||||jj||!|!jl||IIII)ll!llllilllllllllH
Pričakujemo, da bo pred novoletnimi prazniki večina naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, pričakala novo leto v domovini v krogu svojcev in znancev. Nekateri med njimi se bodo vrnili za stalno, ostali pa bodo odšli nazaj še za kakšno leto.
Prav gotovo bodo nekateri izkoristili dneve novoletnega dopusta tudi za urejanje osebnih zadev, zato želimo s tem prispevkom vsem našim rojakom, ki so na začasnem delu v tujini, predstaviti našo občino, predvsem z vidika nadaljnjega razvoja gospodarstva in možnosti zaposlovanja v občini. Ker se mnogi po vrnitvi iz začasnega dela v tujini odločajo za gradnjo ali adaptacijo stanovanjskih objektov, smo v prispevku opisali tudi nekatere postopke za pridobitev potrebne dokumentacije.
Upamo in želimo, da bodo sicer okrnjene informacije, le dale določen vpogled v naša načrtovanja, ki smo si jih zadali z resolucijo za naslednje leto, objavljeni postopki za pridobitev novih dovoljenj pa marsikomu skrajšali nepotrebno pot.
Glavne razvojne usmeritve na področju gospodarstva
Na osnovi dogovorjenih temeljnih razvojnih usmeritev občine v letih 1976 — 1980 ter v skladu s temeljnimi usmeritvami razvoja SR Slovenije bo v letu 1979 težišče aktivnosti družbenopolitičnega razvoja naše občine usmerjeno na naslednja ključna področja:
—	nadaljevanje uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih i odnosov na vseh področjih združenega dela,
—	pospešeno izvajanje nalog na področjih, kjer do sedaj najbolj zaostajamo, zlasti na področju pospeševanja izvoza, omejevanja ekstenzivnega zaposlovanja in realizacije planiranih investicij.
Materialni okviri razvoja v letu 1979 so naslednji:
1.	Porast družbenega proizvoda za 26 % nominalno, kar omogoča 11 % realno rast, tako da bo družbeni proizvod znašal predvidoma 2.227.940 tisoč dinarjev ali 62.881 din na prebivalca.
2.	Osnovni nosilec gospodarske rasti bo tudi v letu 1979 industrija, katere proizvodnja bo rastra po 9 — 10% realni stopnji ob 7 - 8 % povečanju produktivnosti.
3.	Zaposlenost bo porasla za 4 %, tako da bo mogoče dodatno zaposliti okrog 400 delavcev.
4.	Izvoz bomo povečali za 15 %, uvoz pa bo porasel za 9%.
5.	Investicije v osnovna sredstva bodo porasle za 150% in bodo predstavljale 54,2 % dodatnega družbenega proizvoda.
6.	Poprečni osebni dohodek se bo realno povečal za 3 — 4 % in bo predvidoma znašal 6.420 din na zaposlenega.
Pregled navedenih materialnih okvirov razvoja naše občine v letu 1979 je dokaj realno
zastavljen , vendar pa bo v naslednjem letu potrebno paziti predvsem na dosledno izvajanje postavljenih nalog, posebej še na področju investicij, zaposlovanja, izvoza ter intenziviranja posameznih panog, zlasti industrije in kmetijstva. Še večji poudarek je potrebno dati razvoju obrti, tako družbene kot zasebne, ker se nam na tem področju ponujajo številne nove možnosti.
Možnosti zaposlitve
Na podlagi zbranih podatkov, ki sicer niso popolnoma usklajeni, planirajo DO in TOZD v naši občini, na podlagi svojih planov potreb za leto 1979, večje število prostih del in nalog. Največ potreb izkazujejo DO in TOZD kovinske in tekstilne stroke. Gre za že obstoječe in planirane potrebe po kvalificiranih strojnih ključavničarjih, kovinostrugarjih, kleparjih, vodovodnih inštalaterjih.
Izkazane pa so tudi potrebe po nekvalificirani in delovni sili ozkega profila, kot so: pomožni delavci v livarni, pomožni ključavničarji, varilci z opravljenimi varilnimi tečaji, strojni pletilci, oblikovalci nogavic, šivalci lahke konfekcije, pomožni delavci, predilci in tkalci. Iz navedenih potreb je razvidno, da so možnosti za zaposlitev moške in ženske delovne sile. Omeniti pa velja tudi širše možnosti izobraževanja za napredovanje, kakor tudi aktivno vključevanje v nadaljnji razvoj samoupravnega socialističnega sistema in krepitev delegatskega sistema.
Deficitarne obrtne dejavnosti y
občini Žalec primanjkuje predvsem naslednjih obrtnih dejavnosti: žensko in moško kro-jaštvo in šiviljstvo, čevljarstvo, tapetništvo, urarstvo, sodar-stvo, slaščičarstvo, rokavičar-stvo, izdelovanje drobnih predmetov tekstila in polivinila, izdelovanje sodavice in drugih brezalkoholnih pijač, pečarstvo, žensko in moško frizer-
stvo in kozmetike obraza in telesa.
Kako pridobiti obrtno dovoljenje?
Za opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti lahko ustanovijo samostojni obrtniki obratovalnice in sicer:
—	obrtne delavnice
—	gostinske lokale
—	poslovalnice za opravljanje prevozov z motornimi vozili v cestnem prometu (avtoprevozniki in avtotaxi)
—	prodajalne za prodajo na drobno
Obratovalnica mora imeti poslovni sedež in poslovne prostore. Poslovni prostori niso potrebni, kadar tega narava dela dejavnosti ne zahteva.
\S3'
Poslovni sedež je v kraju oz. v občini, kjer so poslovni prostori, v katerih se opravlja dejavnost, za katero je izdano dovoljenje. Če narava dela ne terja poslovnih prostorov, je poslovni sedež obratovalnice v kraju, kjer ima stanujoči obrtnik svoje stalno bivališče.
Obrtno	dovoljenje lahko
dobi, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
—	da je opravilno sposoben
—	da ni v delovnem razmerju
—	da ima strokovno izobraz-
bo oz. strokovno usposobljenost, ki je določena za opravljanje dejavnosti (za nekatere dejavnosti	se ne zahteva
izobrazba:	npr. izdelovanje
drobnih kovinskih predmetov)
—	da mu ni s pravnomočno odločbo sodišče prepovedalo samostojno opravljanje določene dejavnosti oz. poklica
—	da ima poslovni prostor, razen v primerih, ko ta ni potreben
—	da je poravnal vse zapadle davčne in druge obveznosti
- da izpolnjuje morebitne druge, s posebnimi predpisi določene pogoje
Vsa napotila v zvezi z ustanovitvijo obrtne dejavnosti daje
oddelek za gospodarstvo in , finance pri Skupščini občine Žalec.
Davčna politika v letu 1979
Višina davčnega bremena zanima predvsem delavce na začasnem delu v tujini, ki se mislijo vrniti domov in pričeti z opravljanjem obrtne dejavnosti.
Ker je vsak začetek težak, so z odlokom o davkih občanov uvedene davčne olajšave za tiste, ki prvič v občini odprejo zasebno obratovalnico in se zavežejo, da bodo najmanj pet let opravljali to obrtno dejavnost. V prvem letu poslovanja se odmerjeni davek zniža za 80 %, v drugem za 50 % in v tretjem letu poslovanja za 20 %. Popolnoma enake olajšave pa niso deležni obrtniki, ki opravljajo dejavnost v najetih prostorih (olajšava je za 30 % nižja).
Razlika je pogojena iz dveh razlogov:
—	od obrtnika, ki si je uredil lastno obratovalnico, se pričakuje, da bo obrtno dejavnost opravljal dalj časa;
-	lastni poslovni prostori zahtevajo večja finančna vlaganja, ki zavezanca obremenjujejo zlasti prva leta poslovanja.
Naštete olajšave ne veljajo za dejavnosti:	avtoprevozništvo,
opravljanje storitev s kmetijsko in gradbeno mehanizacijo ter za zavezance, ki opravljajo obrtne storitve kot postranski poklic (popoldanska obrt).
Pridobivanje potrebnega števila strokovnih kadrov za delo v obrti spodbuja davčna politika z olajšavami za učence. Obrtniku, ki ima v uku učenca, se odmerjeni davek zniža za 10% oz. največ 2.000 din za enega učenca in največ 10.000 din za vse učence skupaj.
Za nekatere, predvsem storitvene dejavnosti, že dalj časa ugotavljamo, da jih primanjkuje, zato je za urarstvo, kro-jaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, frizerstvo, optiko in podobne dejavnosti uvedena olajšava s 30 %-nim znižanjem odmerjenega davka.
Želimo vas seznaniti še z davčnimi olajšavami za investicijska vlaganja.
To olajšavo koristijo predvsem obrtniki, ki že nekaj časa opravljajo obrtno dejavnost in jo z novimi vlaganji želijo razširiti. Olajšava se prizna tako, da se od dela dohodka, ki je enak višini, v ta namen vloženih sredstev, davek odmeri po najnižji stopnji.
Postopek za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja za gradnjo
Na podlagi znane parcelne številke je potrebno ugotoviti, ali je na predvideni parceli možna gradnja. Informacije daje Zavod za načrtovanje ali oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Žalec.
Kolikor je na predvideni parceli možna gradnja, je potrebno vložiti v sprejemni pisarni Skupščine občine Žalec vlogo za ugotovitev zazidljivosti zemljišča.
Vlogi za ugotovitev zazidljivosti zemljišča je potrebno priložiti: mapno kopijo (Geodetska uprava Žalec), z emljiško knjižni izpisek (Zemljiška knjiga pri Občinskem sodišču Žalec).
Organ, pristojen za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve opravi na podlagi tako vložene vloge terenski ogled, na katerem se ugotovi, s kakšnimi soglasji in s kakšno dokumentacijo je potrebno vlogo dopolniti.
O dopolnitvi vloge in o nadaljnjem postopku je stranka pismeno obveščena.
Delavec obrtnik za strojem v delavnici Gorana Tanasakoviča
Postopek za izdajo dovoljenja za adaptacijo
V sprejemni pisarni skupščine občine Žalec je potrebno dvigniti vlogo za adaptacijo, ki ji je potrebno priložiti mapno kopijo (dobiti jo je mogoče na Geodetski upravi Žalec) in zemljiškoknjižni izpisek (dvigniti ga v zemljiški knjigi).
Na podlagi tako vložene vloge se opravi terenski ogled, kjer se ugotovi v nadaljnjem postopku, s kakšnimi soglasji in dokumentacijo je potrebno vlogo dokompletirati. O dopolnitvi vloge in o nadaljnjem postopku je stranka pismeno obveščena.
Kdaj in kje boste lahko urejali upravne zadeve v občini?
Občinski upravni organi delajo:
—	ob ponedeljkih in sredah od 6. do 16. ure
—	ob torkih in četrtkih od 6. do 14. ure
—	ob petkih od 6. do 12. ure
—	ob sobotah (dežurna služba za najnujnejše zadeve) od 7. do 12. ure
—	31. december, 1. in 2. januarja občinski upravni organi ne delajo.
Upravna zgradba Skupščine občine je v Ulici Savinjske čete (cesta za Griže).
Tisti, ki se bodo vrnili domov za stalno, morajo prijaviti svojo vrnitev takoj po prihodu na Oddelku za notranje zadeve.
Sicer pa lahko v dneh pred prazniki in po njih podaljšajo veljavnost potnih listov oz. jih zamenjajo, zamenjajo osebne izkaznice, če je njihova veljavnost že potekla, priskrbijo si lahko različne izpiske iz matičnih knjig, zamenjajo ali podaljšajo veljavnost vozniških dovoljenj ter urejajo druge zadeve iz pristojnosti tega oddelka.
Novoletni razgovori
Vsem delavcem na začasnem delu v tujini, ki bodo na praznovanju novega leta v domovini, priporočamo, da se ob prihodu povežejo s svojo krajevno skupnostjo. Krajevne skupnosti v občini so zadolžene za izvedbo novoletnih razgovorov, ki bodo organizirani od 20. decembra dalje. Na razgovorih bodo podane vse informacije in napotila v zvezi s položajem delavcev ob stalni vrnitvi z začasnega dela; možnosti zaposlitve, možnosti odpiranja zasedbe obrti, vzgoje in varstva otrok itd.
Prepričani smo, da vam bodo informacije, ki smo vam jih nanizali v tem prispevku, koristno napotilo ob stalni vrnitvi v domovino, nam pa je v zadovoljstvo zadoščeno, da smo vas lahko to pot prvič informirali preko lastnega glasila.
ŽELIMO VAM PRIJETNO BIVANJE V KROGU SVOJCEV IN ZNANCEV TER OBILO USPEHOV IN OSEBNE SREČE V LETU 1979.
PRIPRAVIL JANEZ FEDRAN
Lesnina Celje - Poslovni center Levec - Lesnina Celje - Poslovni center Levec -
Nova trgovska hiša v Levcu
Nova trgovska hiša v Levcu
Nova, velika in sodobno zgrajena trgovska hiša v Levcu obeta boljšo ponudbo opreme za dom, to je ponudbo vseh vrst sobnega in kuhinjskega pohištva, modemih kopalnic, talnih oblog, bele tehnike in drugega materiala za gradnjo stanovanj.
Jože Zdovc
Pri tem je pomembno, da bo ves nakup možno opraviti na enem mestu ob nasvetih strokovnjakov, skratka, obeta se nam boljša pa tudi kulturnejša postrežba opreme, ki ni poceni, zato je še kako pomembno, da jo izbiramo s srečno roko_____
Nova trgovska hiša v Levcu — na pragu Celja in Žalca - že sedaj privablja številne poglede mimoidočih. Velika je in sodobno grajena, pritegne pa tudi zanimiva zidna freska umetnika Joža Horvata — Jakija, za katero pravijo, da sodi med največje v Evropi.
Nova lokacija meri 23.000 kv. metrov, uporabnih prostorov je 5000 kv. metrov, od tega je 2300 kv. metrov skladiščnega prostora, 2350 kv. metrov pa prodajne površine. Poleg tega ima trgovska hiša še ustrezne pomožne prostore, skratka, zgrajena je na principu sodobnih, velikih in modemih trgovin, ki omogočajo celovito ponudbo pa tudi dober pregled nad blagom, ki ga nudi trgovska hiša.
Za kupce so nedvomno velika pridobitev tudi veliki parkirni prostori. Ker bodo vsa skladišča mehanizirana, bo v bodoče odpadlo zamudno pa tudi utrudljivo ročno nakladanje in prenašanje opreme. Blago bodo prenašali viličarji,
blago bo možno uskladiščevati tako, da bo pregledno in hitro dostopno kupcem.
Direktor Lesnine Celje, Jože Zdovc: „Izgradnjo nove trgovske hiše oziroma poslovnega centra Levec so narekovale potrebe. Naše delo je sedaj zaradi omejenih prostorov otež-kočeno.
Nova trgovska hiša v Levcu bo vsestranska pridobitev tako za kolektiv Lesnine kot za kupce. V novih prostorih pripravljamo kupcem poleg večje izbire še posebno presenečenje v obliki stalne razstave treh tipskih stanovanj.
Gre za tipska stanovanja, ki jih gradi celjski Ingrad za trg. Stanovalci ali interesenti za ta stanovanja si bodo tako lahko že vnaprej ogledali, kako takšno stanovanje izgleda opremljeno. Ker bodo pri tej opremi imeli besedo strokovnjaki, se najbrž ne bo težko odločiti glede izbire sobne oziroma stanovanjske opreme. Vso razstavljeno opremo bo namreč možno kupiti v naši trgovski hiši.
„Pravite, da bo v novih prostorih možna večja izbira? “
„Da! Problem je sedaj v tem, ker v stari trgovini zaradi
Milka Mrmolja
omejenega prostora ne moremo razstaviti in kupcem prikazati vsega pohištva. Imamo na primer garniture kavčev v petih vzorcih, zaradi omejenega prostora pa je v trgovini le en vzorec.
Kupec, ki je dovolj vztrajen in ima čas, si lahko sicer v skladišču ogleda tudi ostale vzorce, vendar pa se dogaja, da marsikdo nima časa za ogled in tako gre, ne da bi blago kupil.
V novi trgovski hiši takih težav ne bo. Stranka bo imela pregled nad vsem blagom in tako se bo lahko na enem prostoru odločila za nakup. Pomeni, da bo kupcem dostopna vsa oprema, za katero ima Lesnina pogodbe s proizvajalci. In še nekaj zapišite: v novih pogojih bo možna kulturnejša postrežba. Pri tem ne gre zgolj za prodajalce, marveč bo na to ugodno vplivalo tudi urejeno okolje.
Starši bodo na primer lahko v času, ko si bodo ogledovali opremo in izbirali, otroke pustili v urejenem otroškem igrišču. Za tiste, ki bi si na svežem zraku in sredi zelenja zaželeli počitka, bo tudi poskrbljeno. Okolje bomo lepo zasadili z okrasnim drevjem, na voljo bodo klopi, skratka, združili bomo koristno s prijetnim.
Za kupce bo pomembno tudi to, da bo trgovska hiša imela na voljo različne vrste gradbenega materiala za gradnjo stanovanj in tako si bo možno ob gradbenem materialu hkrati tudi že načrtovati pohištveno in drugo opremo za stanovanja. Menimo, da bo tak način ponudbe in prodaje korak v smeri kulturnejše in boljše postrežbe.“
Milka Mrmolja, namestnica direktorja Lesnine Celje: „Na nove prostore že težko čakamo. Priprave so nas sicer polno zaposlile, vendar človek vse potrpi, če se zaveda, da gre za takšno pridobitev.
Hruševar Franc
Sedaj imamo skladišča raztresena na štirih krajih, kar ni le zamudno, ampak tudi dražje. Nerodno je tudi, da ob naši trgovini v Čuprijski ulici skoraj ni parkirišč. In tako se nam dogaja, da stranka nemalokrat nima postaviti kam avtomobila, na katerega bi naložila nabavljeno blago.
V novi trgovski hiši takih problemov ne bo. Parkirni prostori so veliki pa tudi skladišče bo mehanizirano in tako se bodo delavcem izboljšali delovni pogoji.
„Kako ste preskrbljeni s kadrom? “
„Že v mesecu decembru bomo zaposlili nekaj ljudi, ostale pa v januarju prihodnjega leta. Računamo, da se bo število zaposlenih z novo trgovsko hišo oziroma poslovnim centrom v Levcu, povečalo za 70 odstotkov.“
Franc Hrušovar, direktor poslovalnice za les in gradbeni material Lesnina Celje: „Trgovska hiša z velikim in modernim skladiščem bo nedvomno pri-
dobitev, ki se je bodo razveselili naši člani kolektiva in potrošniki. Tu bo možna celovitejša ponudba ne le opreme, ampak tudi gradbenega materiala. Mi imamo sedaj skladišče gradbe-
O novi investiciji v Levcu smo se pogovarjali z namestnikom generalnega direktorja Lesnina Ljubljana, Pavletom Brglezom:
Pavle Beiglez
„Celjska regija je trgovsko zelo razgibana. Njene meje segajo v smeri Ljubljane do Trojan po drugi strani pa vse do Poljčan oziroma celo čez mejo sosednje republike Hrvatske. Od tu namreč prihaja del kupcev v Slovenijo oziroma na celjsko trgovsko območje.
Analitične ocene nam kažejo, da Lesnina Celje sodi po prometu med najbolj prodorne in uspešne, zato smo se odločili za novo investicijo na tem področju. Pri tem smo upoštevali tudi obstoječe, že več let nazaj premajhne prostore trgovine in pa raztresena skladišča. Za Levec pa smo se odločili zato, ker gre za zelo posrečeno lokacijo. Je nekoliko izven Celja, vendar pa še dovolj blizu.
Iz izkušenj vemo, da takšne trgovske hiše ne sodijo v središče mest predvsem zato, ker zaostrujejo urbanistične in komunalne probleme. Takšna trgovska hiša se ne more razvija-
nega materiala na dveh mestih, kar ni najboljše. Nov poslovni center Levec ima tudi posrečeno lokacijo, skratka, prepričan sem, da gre za smotrno naložbo.“
ti brez dovolj velikih skladišč in parkirnih prostorov.
Trgovski objekt v Levcu je zgrajen tako, da omogoča celovito ponudbo, dober pregled nad blagom, hkrati pa tudi za tiste, ki ga bodo obiskovali, oddih oziroma počitek. V ta namen bomo skrbno zasadili okolje z okrasnim drevjem, obiskovalcem bodo na voljo klopi, otrokom pa lepo igrišče. Otroško igrišče bo namenjeno staršem, ki bodo prihajali z otroci, ki pa postanejo nestrpni, če si starši predolgo ogledujejo blago v trgovinah. Kaj bo lažjega kot to, da bodo starši otroke pustili v igrišču.
Na rob bi želel povedati še to, da smo bili v Lesnini prijetno presenečeni nad pozornostjo in razumevanjem, ki so jo pokazali odgovorni dejavniki skupščine občine Žalec.
Lesnina Vsako leto na novo zgradi od 10 do 15.000 kv. metrov prostorov po vsej Jugoslaviji, vendar pa so primeri tako dobrega sodelovanja zelo redki.
Pavle Brglez nam je še povedal, da je Levec za Lesnino prvi primer take investicije, za katero pa so prepričani, da bo v celoti dosegla svoj namen.
„Novo trgovsko hišo v Levcu krasi za naše razmere gigantska freska umetnika Joža Horvata — Jakija. Bi lahko povedali kaj o tem, kako je prišlo do takega naročila?
„Ko smo načrtovali poslovni center Levec, smo menili, da bi novo trgovsko hišo kazalo opremiti s kakšno izvirno značilnostjo. In tako smo se obrnili na umetnika Jakija v Nazarjah. Bil je takoj zato, da se loti dela. Zahtevno delo je opravil v rekordno kratkem času in nedvomno je imel srečno roko, kajti freska prispeva velik delež k atraktivnosti novega objekta.
„Hvala za odgovore!“
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
:	s
:
:
i
USPEHOV POLNO NOVO LETO 1979
ŽELI SVOJIM ODJEMALCEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM
Lesnina Celje -Poslovni center Levec
i
m
m
m
i
:
:
• • • ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

Zakaj trgovska hiša v Levcu?
8
SAVINJSKI OBČAN
December
Preboldski tekstilci na pragu
novega leta...
Vse kaže, da kolektiv naše najstarejše tekstilne tovarne na Štajerskem - TT Prebold -uspešno hodi po novih poteh sodobne tehnologije in prilagajanja potrebam trga. O tem govore dejstva: lani so praznovali 135-letnico obstoja, letos pa so vložili v izgradnjo novih objektov, ki bodo omogočili ob novi tehnologiji z novimi kvalitetami oplemeniteno proizvodnjo, 250 milijonov dinarjev. To pa še zdaleč ni vse.
Ivan Žagar
O tem, kako so letos gospodarili in kaj vse načrtujejo v prihodnjem letu in naslednjih letih, smo se pogovarjali z direktorjem TT Prebold, Ivanom Žagarjem:
„Za nami je leto velikih preizkušenj. Pri tem ne bi govoril o težavah, v katerih tiči vsa tekstilna industrija na Slovenskem pa tudi v Jugoslaviji, kajti te stvari so znane. Omejil bi se le na odgovor tistim, ki še vedno menijo, da naša tekstilna industrija nima perspektive, kar pa ni res.
Drži le, da ni rešitve za tisto tekstilno industrijo, ki ne vlaga v modernizacijo svojih zastarelih proizvodnih naprav in ki svojih proizvodnih programov ne prilagaja razmeram, željam in potrebam na tržišču. Torej ne kaže jadikovati, marveč več in dobro delati pa tudi vlagati.
c--------------------\
USPEŠNO IN SREČNO NOVO LETO 1979
ŽELI
DELOVNIM
LJUDEM
KOLEKTIV TT PREBOLD
V____________________J
Tekstilci v Preboldu namreč hodimo po tej poti, pa čeprav smo primorani še zategovati pas. Pa dmge izbire ni, če hočemo, da se jutri ne bomo znašli še v večjih težavah.“
„Letošnje naložbe pri nas znašajo 250 milijonov dinarjev, kar je velik denar.
Kako je s smotrnostjo te nove naložbe in za kakšne objekte gre? “
„Zalogaj je velik in tega se zavedamo. Vendar smo v to investicijo morali iti, če smo hoteli v korak s časom in potrebami. Investicija nam je zagotovila nujno potrebne energetske vire, kar je že bil problem. Vemo, da brez pogonske energije ni proizvodnje ne razvoja. Poleg kotlarne smo zgradili nove hale, v katerih je 5000 kv. metrov klimatiziranih prostorov. Ti novi prostori nam bodo omogočili načrtovane proizvodne procese. 2000 kv. metrov smo namenili za preselitev obstoječih proizvodnih naprav ob dodatnih novih strojih za tkanine. Ostale prostore pa bomo za zdaj uporabljali za začasno skladišče, dokler ne bo predvidene nove proizvodnje.
Čeprav letošnje investicije pomenijo za delovni kolektiv veliko breme, smo v nove naložbe šli zavestno in v prepričanju, da se nam bodo v perspektivi vračale. Če bi se jim odpovedali ali pa jih potisnih za poznejši čas, bi to pomenilo zadovoljiti se s sedanjim stanjem. To omenjam med drugim tudi zato, ker se v kolektivu še najdejo posamezniki, ki vidijo zgolj plačo, ne da bi pomislili, da naložbe pomenijo boljši jutri.
Ob tako velikih naložbah je treba razumljivo nekaj žrtvovati, kajti nesmiselno bi bilo pričakovati, da bo nam nove objekte in tehnologijo kdo podaril brez naših prizadevanj.
„Se bo hkrati z novo investicijo spremenil naš proizvodni program ali pa gre zgolj za izboljšanje pogojev pri delu in večjo proizvodnjo? “
„Nova tehnologija nam bo omogočila večjo kvaliteto izdelkov. Gre za oplemenitenje tkanin, za višje ovrednotenje našega dela. V okviru našega programa si bomo prizadevali dolgoročno zagotoviti potrebne osnovne surovine (surove tkanine) iz dežel tretjega sveta pa tudi iz širšega jugoslovanskega prostora. Te tkanine bomo pri nas oplemenitili ter s tem višje ovrednotili na tržišču. TT Prebold ima tradicijo pa tudi kader in izkušnje, kar je treba izkoristiti.“
„Ali to pomeni, da bo iz TT Prebold prihajalo v bodoče še več modnih tkanin? “
■#////#//////#//##////////////#//#/////// *
£ Delovni kolektiv TT Prebold in družbeno politične £ organizacije ter društva v Preboldu želijo občanom J veliko uspehov v novem letu 1979.
Z
4
S
S
$
V
*>
N
s
„Naša prizadevanja bodo usmerjena na proizvodnjo modnih tkanin v manjših serijah. Takšno usmeritev nam bodo omogočili novi stroji, ki jih pravkar montiramo in nasploh nova tehnologija. Tako smo doslej uporabljali le mikano prejo, poslej pa bomo s česano prejo dosegli še boljšo kvaliteto oziroma finejše tkanine.“
„Tako, kot domala vsa slovenska tekstilna industrija, se najbrž tudi v Preboldu spoprijemate s kadrovskimi problemi? “
„Res je, kadrov ni dovolj, pa čeprv si že vsa leta nazaj prizadevamo vzgojiti kader doma - v tovarni. Je že tako, da mladina bolj sili v konjuktur-nejše poklice. Vendar pa ne primanjkuje vodilnih strokovnjakov, marveč bolj tkalk, sna-žilcev statev in podobnih profilov.
Da bi mlade v naši občini
nekako bolj ogreli za poklic tekstilca, smo letos v Žalcu odprli tekstilno šolo, ki pa žal ni najboljše obiskana. Seveda pa bo kadrovskih težav manj, v kolikor se bo tekstilna industrija izkopala iz sedanjih težav ter se postavila na trdnejše temelje boljše tehnologije. Seveda pa to ne gre brez izdatnih vlaganj.“
„Znano je, da je TT Prebold že vsa leta nazaj med izvozniki. Kakšna je vaša nadaljnja usmeritev v tem pogledu? “
„Čeprav smo usmerjeni v največji meri na domače tržišče, smo prisotni tudi na zunanjih trgih. Izvoz nam je potreben, zato si bomo zanj prizadevali tudi v bodoče. Vendar pa bomo v naslednjih letih izvažali več našega dela. Pomeni, da bomo omejevali izvoz tkanin iz uvoženih surovin, ker je to manj interesantno, kakor pa če izvažamo kar največ našega dela.“
Detajl iz delovnega procesa TT Prebold
„Bi lahko povedali kaj o novem proizvodnem programu, ki bo pomenil novost za naše
tržišče? “
„V proizvodnem programu za prihodnje leto smo pripravili nekatere novosti, za katere je treba reči, da so rezultat raziskovalnega dela strokovnih služb v tovarni. V tej smeri smo odprli na Šmarskem (Vinski vrh) tudi dislocirani obrat in s tem hkrati omogočili zaposlitev določenega Sterrila domačinov.
Med novostmi je „preleda“ krpa, uspešen nadomestek znane vileda kipe iz umetnega jelenjega usnja. S tem si bomo prihranili devizna sredstva, ker nam krp ne bo treba več uvažati.
Že v mesecu januarju bo stekel stroj za barvanje naravne-
ga indigo jeansa. Program tudi omenja tkanino „preflam“, iz katere bodo na Vinskem vrhu izdelovali ognjavarne zaščitne obleke. Takšna oblačila so namenjena gasilcem, železarjem in drugim poklicem, ki imajo opravka z ognjem.
Tkanina je prevlečena z aluminijem, zato je zanesljiva pred ognjem.
Na testiranju v železarni Štore so obleko polivali z žarečo železno maso iz plavža in je vzdržala. Strokovnjaki so jo zelo dobro ocenili in jo priporočajo.
To je le nekaj novitet, ki jih pripravljamo v TT Prebold. Prepričani smo, da jih bodo potrošniki radi sprejeli, saj so kvalitetne.
„Hrala za odgovore!“
Ne le stanovanja, tudi kopališče...
Prebold je znan že leta nazaj po živahni stanovanjski izgradnji. Pri tem ima levji delež kolektiv TT Prebold, ki je imel tudi velike potrebe. Rezultat večletnega načrtnega vlaganja v stanovanjsko izgradnjo je skoraj povsem razrešil stanovanjsko stisko. Sicer se še dogaja, da se ljudje preseljujejo iz manjših v večja stanovanja, vendar pa ni več ljudi, ki ne bi imeli strehe nad glavo.
Ko smo se o tem pogovarjali z odgovornimi ljudmi v TT Prebold, so nam zagotavljali, da bodo še naprej vlagali izdatna sredstva za stanovanja. Vendar bodo v bodoče bolj razvijali individualno stanovanjsko gradnjo. V ta namen računajo na večji zazidalni kompleks nad tovarno.
Najprej nameravajo zemljišče komunalno urediti, potlej pa parcele ponuditi interesentom - tovarniškim delavcem in njihovim družinam. S tem pa seveda niso zaključili blokovne gradnje. Tako že v letu 1979 predvidevajo izgradnjo 20 stanovanjskega bloka, poleg tega pa naj bi gradili stanovanjski blok s samskimi, to je manjšimi stanovanji. Samskih delavcev, ki želijo takšna stanovanja, je namreč v Preboldu precej.
Brane Blokar, ki ima v TT Prebold v rokah vajeti športnega udejstvovanja, nam je dejal, da je v tovarni veliko število delavcev in delavk, ki že
vsa leta nazaj sodelujejo v raznih športnih dejavnostih. Da so zares aktivni, smo sklepali po številnih pokalih in plaketah, ki so jih izbojevali na številnih tekmovanjih širom Slovenije.
Radi kegljajo in telovadijo, so pa tudi zagreti planinci. PD šteje 400 aktivnih članov, skratka, športno življenje je res razgibano.
Lojze Dobravc: „V Preboldu smo veliko postorili za izboljšanje standarda, ne le za delavce v našem podjetju, marveč tudi za ostale krajane. Uspeh je v tem, ker pri vsaki akciji sodelujemo. Rezultat takšnega sodelovanja je na primer hotel v Preboldu, ki je bil zgrajen z združenimi sredstvi. Hotelska kuhinja hkrati skrbi tudi za družbeno prehrano kolektivov.“
Preboldčani zadnji čas veliko razmišljajo o tem, kako bi toplo vodo iz tovarne, ki jo sedaj izlivajo v kanal brez haska, speljali v bazen in tako podaljšali sezono kopanja vsaj za dva meseca letno. Ce pa bi bazen tudi pokrili, bi Prebold tako pridobil pokrito kopališče, ki bi bilo odprto tudi pozimi.
Preboldčanov ne moti, da načrtujejo izgradnjo pokritega kopališča tudi v Žalcu. Pravijo, da je tak objekt občanom potreben, vendar pa se jim zdi škoda, če ne bi izkoristili tople tovarniške vode. Takšno kopališče bi namreč poslovalo lažje in ceneje.
Novi tovarniški objekti
Pogled na sodobno tovarniško naselje v Preboldu
Novo leto 1979 naj bo srečno in uspešno tudi na področju obrti
/-------------------------------------------------\
Delo jih združuje in plemeniti...
V decembrsko sivino zavita sobota. Malgajevi fantje v Levcu v modrih pajacih pospravljajo po delavnici. Fantje so mladi, krepki z delovno zagnanostjo v očeh, taki, da bi goro premaknili. Človek bi rekel, daje v takšnem okolju in vzdušju veselje delati.
S Hermanom Malgajem, obrtnim mojstrom za centralne kurjave, vodovod in plinske napeljave, sva sedela v njegovi majhni pisarni in se pogovarjala o življenju in delu njegovega sedemčlanskega kolektiva pa tudi o tem, kako ujame čas, da kiju b_ obilici dela še študira na VEKŠ. Njegova življenjska izkaznica: Obrti se je izučil v celjski Klimi, nato je nekaj časa delal pri Ingradu, uspešno končal delovodsko šolo ter postal operativni vodja gradbišč.
Danes je Malgaj samostojni obrtnik, in ko pogovor steče o njegovi obrti, mojster ne skriva, da je uspešen in da ima veselje do dela. Uspelo mu je pritegniti same dobre delavce in s temi opravi še tako zahtevna naročila. Njegovo delovno področje je celotna Jugoslavija. S svojimi fanti je veliko delal celo na Kosovem, kakor so pač prihajala naročila.
„Bolj kot zaradi diplome, študiram na VEKŠ zato, da bi se dokopal do večjega znanja. Vedno sem bil tak, za študij odprt in rad sem prisluhnil tistim, ki so vedeli več od mene. Zavedam se namreč, da se je treba tudi v obrti nenehno izobraževati in usposabljati tako da bi bil na tekočem z najnovejšimi tehnološkimi dosežki doma in v svetu.“
Mojster nagovarja tudi svoje delavce k študiju in strokovnemu izobraževanju, da bi postali mojstri svojega poklica.
Malgaj: „Naše delo je tako, da zahteva celega človeka in naročila prihajajo iz raznih krajev, kar pomeni, da smo primorani veliko potovati. V takih pogojih bi bilo mogoče redno študirati, denimo v večerni šoli, zato bi bilo treba za monterje in nasploh za podobne poklice prirejati občasne seminarje in tečaje. Jaz sem bil vedno zato, da moji fantje gredo v takšne tečaje, v kolikor seveda ne bi trpelo delo.
Takšni seminarji bi lahko bili ob sobotah ali v času, ko ni največ naročil in so fantje doma. Meni je veliko do tega, da se kader nenehno usposablja, kajti v tem je tudi zagotovilo, da bo delo dobro opravljeno.“
„Večkrat je slišati, da so obrtniška dela na novih objektih šibka točka in da obrtniki večinoma kasnijo. Kaj je temu vzrok? “
„To se žal dogaja. Rekel bi, da določenih obrtnih poklicev primanjkuje in tako so tisti, ki delajo, preobremenjeni. Kar zadeva naša naročila, se še ni zgodilo, da bi kasnili ali pa sploh odpovedali. To nam uspe zato, ker najprej vsako naročilo temeljito pretehtamo ter pri tem upoštevamo vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na zastoj del.“
V kolektivu imajo tak način dela: ko mojster delavce seznani s ponudbo oziroma načinom, ga najprej skupaj temeljito preučijo in se potlej odločijo.
Malgaj: „Če fantje rečejo ne, sem tudi jaz proti. Lahko bi sicer uveljavil svojo voljo, vendar tega nočem. Ce bi to storil, bi fantom skalil veselje do dela, najbrž pa bi se čutili prizadeti tudi glede soodločanja. Tako pa se za vsako svar najprej zmenimo in potlej delo steče brez
Monteija Tone in Ivan med delom
Posvet pred odhodom na delo
težav. Takšna praksa je zelo dobra in je ne bi želeli spreminjati.“
„Kakšne imate odnose z občino in njenimi službami? “
.Nobenih težav ni, prej bi lahko rekel, da dobro sodelujemo. Občinski dejavniki so zainteresirani za hitrejši razvoj malega gospodarstva v žalski občini, zato imajo tudi razumevanje za naše probleme in načrte. Seveda pa sem dosleden pri plačevanju davčnih in drugih obveznosti.
Tu bi želel povedati, da z veseljem sodelujem tudi pri razvoju svojega kraja, v katerem živim in ustvarjam. Sedaj gradimo otroški vrtec, imamo pa še druge načrte. Seveda ne gre brez samoprispevka krajanov in podobnih akcij. Kar zadeva mojo obrt, sem dosleden, kar zadeva promet. Držim se pregovora, ki pravi: čisti računi, dobri prijatelji!“
Pogovor z delavci:
Potlej sem se pogovarjal z delavci. „Naše delo ni lahko,“ so rekli. Pripovedovali so, kaj vse premagujejo, ko potujejo po domovini. Čeprav dobro zaslužijo in dobijo povrnjene vse potne stroške, se marsikdaj zatakne pri prehrani. Vendar si takrat pomagajo tako, da sami kuhajo.
Tone Gregorič je po stažu najstarejši. Takole pravi: „Ko dobimo naročilo, odpotujemo in se lotimo dela. Čas je dragocen, zato ne gledamo na uro. Dan ima včasih tudi po 12 ali več ur. Ko je treba naročilo kar najhitreje končati, delamo nadure, ki nam jih mojster plača. Mladi smo še, zato nam ni težko.“
„Če ne gre drugače, si sami pripravljamo hrano,“ je nadaljeval pogovor Ivo Cokan. „Ko smo nekoč delali na večjem objektu v Srbiji, smo jedli le čevapčiče in pečena jajca. Nekaj dni je šlo, potlej pa smo rekli mojstru: Herman, preobjedli smo se teh čevapčičev, ne gre več.
Odpeljal se je v bližnje mesto in nam pripeljal svežo svinjino in druga živila. Potlej nam ni bilo treba več jesti čevapčičev in pečenih jajc. Seveda imamo čevapčiče radi, le da smo se jih takrat preobjedli.“
Cokan je imel sprva velike težave s stanovanjem. Poročen je, pa ni imel stanovanja. Mojster mu je pomagal in sedaj stanuje na Bregu v Celju.
Mujo Agič dela šele tri mesece. Doma je iz Tuzle, za zdaj še samski. „Tu sem srečen,“ pravi. Seveda, fantje so ga sprejeli kot sebi ènakega, mojster pa mu je tudi pomagal do stanovanja v Celju.
„Dobro zaslužim, zato bi rad ostal tu,“ nam je dejal Mujo. Že kar dobro obvlada slovenski jezik.
Mojster Herman Malgaj
Mohamed Smajlovič je prišel v Slovenijo ter se zaposlil kot težak. Mojster ga je našel in ga povabil v kolektiv. „Sprejel sem povabilo med drugim tudi zato, ker je delo zanimivo in zahteva določeno strokovno znanje in usposobljenost, jaz pa sem strojni ključavničar, le da v prejšnji službi nisem delal svojega poklica.“
Kar zadeva letne dopuste, ni ovir. Vsak dobi regresno nadomestilo in če zaprosi več dni dopusta, kot mu pripada, mojster ne reče ne.
Vsak delavec prejme letno po dve delovni obleki, čevlje in rokave zastonj — plača delodajalec. Sedaj razmišljajo, da bi nekje ob morju gradili počitniško hišico. Morala bi biti dovolj velika, da bi v njej hkrati letovali po dve družini.
Hišico bi zgradili s skupnimi močmi in pri tem je mojster pripravljen globlje seči v blagajno. „To se izplača,“ pravi. Pri tem misli na svoje fante, ki vse leto veliko delajo in so oddiha potrebni.
Na rob še to: vsi delavci pa tudi mojster Malgaj so mladi in željni rekreacije. Problem je le v tem, ker jim način dela ne dopušča rednega udejstvovanja. Vendar si fantje pomagajo tako, da si pri odhodu na delo vzamejo žogo in druge rekvizite. V prostem času se tako re kreiraj o.
Herman Malgaj: „Želim, da bi se obrt in nasploh malo gospodarstvo v naslednjih letih še hitreje razvijalo in krepilo. V tej smeri bi kazalo še bolj povezati obrt z industrijo in to še posebej velja za sorodne dejavnosti.
Cas je sedaj tak, da mora obrt vztrajno iskati vse možnosti za modernizacijo, saj se bo le tako izkopala iz težav.
Seveda pa pri tem ni potreben zgolj denar za vlaganja, marveč tudi znanje.
Srečno novo leto 1919 želi vsem občanom
MALGAJ HERMAN
LEVEC
centralne kurjave, vodovod
in plinske napeljave
ß
*■
ß
c
ß
ß
ß
ß
ß
ß
ß
ß
ß

Slikarstvo - pleskarstvo
DOLAR STANKO
Gotovlje 66, Žalec Tel. 710-961

čestita in želi uspešno 1979. leto vsem občanom in cenjenim strankam
Kovinska galanterija
TANASKOVIČ GORAN
Žalec
Šlandrov trg 5 Tel. 710-816
vsem poslovnim strankam in občanom želi uspešno novo leto 1979
Gostilna
NOVAK Zdenka in Miro
Žalec, Gotovlje 74
želita svojim obiskovalcem in poslovnim prijateljem uspešno novo leto 1979 ter se priporočata s svojimi specialitetami
Gostilna
ČAS IVANKA
Žalec, Savinjska c. 44 Tel. 710-344

želi svojim obiskovalcem srečno novo leto in se še nadalje priporoča
BISTRO
MARJOLA
«l
•I
PREMIK Nada
Žalec, Šlandrov trg Tel. 710-732
Orodjarna
PEVEC Jože
Griže 3 Tel. 710-384
čestita ob novem letu 1979 vsem občanom, posebno pa še svojim rednim gostom
m*



Kleparstvo
Plastika
PEVEC Helena
Griže 3
PODBREGAR Friderik
Vransko 10
želi vsem občanom srečno in uspešno 1979. leto
Vsem občanom želimo v letu 1979 mnogo delovnih uspehov.
Izvleček iz programa vlaganj sklada za uresničevanje programa izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti
občine Žalec za leto 1979
V letu 1979 — zadnjem letu izvajanja programa samoprispevka za obdobje 1975 — 1979 bomo z razpoložljivimi sredstvi sklada in ob sodelovanju samoupravnih interesnih skupnosti in drugih so financerjev lahko realizirali naslednje naložbe:
I.	OSNOVNO
nje Šolstvo
IN SRED-
Pri izvajanju programa na področju osnovnega in srednjega šolstva bomo v letu 1979:
— pričeli z investicijskimi deli razširitve osnovne šole Pet rovče. Po osnovnem progra mu je bila predvidena dogra ditev šestih učilnic s predra čunsko vrednostjo 2.880.000 din. Na podlagi sedanjih ugo tovitev in potreb se predvide va dograditev 9 učilnic, 4 ka binetov in drugih vzporednih prostorov v skupni površini 1386 m2, od tega za zaklonišče (šola in vrtec) 230 m2. Po aproksimativnem izračunu Zavoda za načrtovanje Žalec bo omenjena naložba znašala 17.000.000 din. Pro-
jekti so v izdelavi in bodo končani v mesecu januarju
1979.	Pri investiciji sodeluje občinska izobraževalna skupnost s 5.000.000 din oz. s sredstvi, ki presegajo število učilnic, določenih v osnovnem programu. Gradnja prizidka se bo pričela, ko bodo zbrana vsa potrebna sredstva, izvršili dokončen obračun del na osnovnošolskem centru Žalec in Centru za usmerjeno izobraževanje Žalec, za kar zagotavljamo v programu
1.000.000 din.
naročili izdelavo lokacijske dokumentacije in projektov za prizidek k osnovni šoli Polzela, za kar bo sklad zagotovil 1.000.000 din.
Če rekapituliramo naložbe na področju šolstva, ugotovimo, da
bomo v letu 1979 namenili za:	
> 1. osnovna šolo Petrovče	16.500.000 din
.■2^osnöynoiolski center in	
zaTent« usmerjenega •Kobjaževanja Žalec 3. osnovno šolo Polzela	1.000.	000 din 1.000.	000 din
SKUPAJ:	18.500.000 din
od tega: sklad	13.500.000 din
SIS	5.000.000 din
il. OTROŠKO VARSTVO
Na področju otroškega varstva bomo v letu 1979:
- pričeli z izgradnjo otroškega vrtca v Preboldu, ki je načrtovan v osnovnem programu samoprispevka z 10 igralnicami predračunska vrednost
6.800.000	din. Glede na to, da so priprave za gradnjo vrtca v Preboldu že stekle v letu 1978, ima ta objekt prioriteto. Projekti so v izdelavi in bodo k očani do koncaje-ta 1978. Predračunska vrednost znaša 17.000.000 din. Od tega je sklad v letu 1978 zagotovil 820.000 din za pripravo tehnične dokumenta-
Za potrebe otroškega varstva bomo torej v letu 1979 namenili
za:
1.	otroški vrtec Prebold
2.	otroški vrtec Zabukovica
3.	otroški vrtec Šempeter
skuhaj: od tega: sklad SIS
16.000.000 din
400.000	din
500.000	din
16.900.000	din
12.900.000	din
4.000.000 din
lil. ZDRAVSTVO
Za investicije na področju zdravstva je odgovorna zdravstvena skupnost oz. Regionalni zdravstveni center Celje.
sodeluje kot
Sklad soinvestitor. Za
leto 1979 predvidevamo sofinanciranje zdravstvene postaje Liboje in Vransko, v kolikor bo investitor zagotovil ostala potrebna sredstva.
Projekti za oba objekta so v izdelavi. Za izdelavo dokumentacije v zvezi z izgradnjo obeh zdravstvenih objektov je sklad v letošnjem letu zagotovil din
500.000.	V programu za leto 1979 pa zagotavljamo:
cije (načrti, lokacijska dokumentacija, odkup zemljišča, geološka raziskava tal).
Pri investiciji bo sodelovala skupnost otroškega varstva z zneskom 4.000.000 din
—	sofinancirali izgradnjo igralnice za otroško varstvo v Za* bukovici. Investitor bo skupnost otroškega varstva. Sklad bo prispeval 400.000 din.
-	skupaj s skupnostjo otroškega varstva Žalec naročili izdelavo lokacijske dokumentacije in projekte za izgradnjo otroškega vrtca Šempeter, za kar bo sklad zagotovil 500.000 din.
1.	za sofinanciranje zdrav, postaje Liboje 2.	za sofinanciranje zdrav, postaje Vransko		1.500.000	din 2.400.000	din
SKUPAJ:		3.900.000 din
IV. DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI		
Za realizacijo referendumskega programa s področja krajevnih skupnosti je potrebno za leto 1979 zagotoviti 1.000.000 din. Glede na to, da so nekatere krajevne skupnosti že v pretek-	lih letih izkoristile vsa sredstva in da v letu 1979 načrtujemo ostala še neizkoriščena sredstva, bo ta del referendumskega programa 100 % realiziran. Namensko koriščenje teh sredstev načrtujejo krajevne skupnosti v svojih programih.	
Od tega prejmejoo:		
1.	krajevna skupnost Gomilsko 2.	krajevna skupnost Gotovlje 3.	krajevna skupnost Liboje 4.	krajevna skupnost Petrovče 5.	krajevna skupnost Polzela 6.	krajevna skupnost Prebold 7.	krajevna skupnost Šešče 8.	krajevna skupnost Šempeter 9.	krajevna skupnost Vinska gora 10. krajevna skupnost Tabor		100.000	din 100.000	din 100.000	din 100.000	din 100.000	din 100.000	din 100.000	din 100.000	din 100.000	din 100.000	din
SKUPAJ:		1.000.000 din
V.	KOMUNALNA DEJAVNOST
V programu za leto 1979 vključujemo zaradi pomanjkanja sredstev in drugih virov za financiranje komunalne dejavnosti 800.000 din za sofinanci-
ranje izgradnje vodovoda Polzela in din 1.000.000 za najnujnejše investicije na področju komunale.
REKAPITULACIJA:
PRIHODKI SKLADA
ODHODKI SKLADA:
I.	Osnovno in srednje šolstvo
II.	Otroško varstvo
III.	Zdravstvo
IV.	Dejavnost krajevnih skupnosti
V.	komunalna dejavnost
VI.	Objekti splošnega pomena
-	skupaj investicijski izdatki po programu
-	drugi izdatki sklada, ki se ne nanašajo na investicijska vlaganja (odplačila anuitet, izdatki materialnega značaja, OD po pogodbah, izločanje sredstev rezerv)
54.374.000
54.374.000
13.500.000
12.900.000
3.900.000
1.000.000
1.800.000
874.000
33.974.000
20.400.000
54.374.000
VI.	OBJEKTI GA POMENA
SPLOŠNE-
Za izgradnjo doma SLO je v programu predviden znesek din
874.000,	kije bil po sklepu sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito namensko usmerjen po ZR za leto 1977 na sklad za izgradnjo tega objekta.
Kakor je razvidno iz programa vlaganj za leto 1979, bomo večino razpoložljivih sredstev tudi v prihodnjem letu namenili za potrebe šolstva in otroškega varstva. Program ni spisek želja ali potreb, ampak je v okviru realnih možnosti in razpoložljivih sredstev konkretna zadolžitev za leto 1979. To pa bo možno uresničiti ob
-	normalnem pritoku sredstev v sklad, zlasti po družbenem dogovoru
—	dogovorjeni soudeležbi SIS in drugih sofinancerjev
' •	f-/,-
—	nespremenjeni zakonodaji na področju investiranja Seveda pa vseh naložb v letu
1979 ne bo mogoče pričeti januarja, ampak postopoma vse leto, tako kot se tudi zbirajo sredstva v sklad.
Program vlaganj za prihodnje leto sprejemamo skupaj z Resolucijo o izvajanju srednjeročnega načrta razvoja občine Žalec za leto 1979, ki obsega tudi omenjene naložbe in na podlagi osnovnega programa samoprispevka za obdobje 1975
-	1979.
Predlog programa vlaganj sklada za uresničevanje programa izgradnje določenih objektov družbenih dejavnosti za leto 1979 je sprejel odbor sklada na seji, dne 14. decembra 1978.
DOLFE NARAKS
Panorama Žalca pozimi
12
SAVINJSKI OBČAN
December
KUGLER JOŽE		FRANC ŠARLAH	
steklarstvo			
Sav. cesta 12		Žalec	
Žalec,		Aškerčeva 8	
telefon 710 - 956			
Svojim strankam in poslovnim prijateljem ter ostalim občanom želim		Inštalaterstvo za vodovod	
USPEŠNO IN SREČNO		in kanalizacijo	
NOVO LET01979			
		Sodarstvo	
STANKO KOTNIK			
soboslikarstvo		STANE UČAKAR	
Ložnica,			•
Žalec		Vransko 5	
tel. 710-777		tel. 724 - 050	
		VODOVODNE INSTALACIJE	
		IN CENTRALNE KURJAVE	
FRANC TURNŠEK		FRANC DOLAR	
avtoprevoznik,		Šlandrov trg 28	
		Žalec	
Levec 2			
Svojim strankam in prijateljem ter ostalim		Svojim strankam in	
občanom želim srečno 1979 leto		poslovnim prijateljem	
ter se še nadalje priporočam		ter ostalim občanom želim srečno	
		in uspešno novo leto 1979!	
IMV Renault- servis			
	IVAN ZOTEL		JANEZ VIPOTNIK
JOŽE PODMILŠEK	kovaštvo		Pleskarstvo
Levec 54	Žalec,		ZaIpp
Petrovče,	Sav. cesta 7		■■■nlvvf Gregorčičeva 9
telefon 249-75	tel. 710 - 776		
GOSTILNA
IVAN BLAJ GRIŽE 5
Telefon 710-887
IZDELOVANJE DROBNIH KOVINSKIH PREDMETOV
se priporoča in hkrati želi poslovnim prijateljem in ostalim občanom žalske občine veliko uspehov
v novem letu 1979!
LIVARNA TLAČNIH ULITKOV
KEKEC FRANC
UL.IVANKE URANJEKOVE4 63310 2ALECYUG0SLAVIJA
KOSU PETER
Doberteša vas Šempeter tel.701 - 281
Se priporoča s svojimi specialitetami in želi svojim gostom srečno novo leto 1979
IVAN BAŠEK gostilna Vransko 2
Dobra kuhinja, pristna vina!
IZDELOVANJE DROBNIH KOVINSKIH PREDMETOV
BLAJ ing. ANTON Griže 5 tel. 710-281
Svojim cenjenim strankam in poslovnim prijateljem želim USPEŠNO IN SREČNO NOVO LET01979
Izdelovanje drobnih kovinskih predmetov
FRANJO in VALERIJA VERDNIK Griže 125 telefon 710 - 831
želita svojim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem srečno 1979!
KOVINOPLASTIKA
HEDA DOBOVIČNIK
UL Ivanke Uranjek 4 Žalec
želi svojim strankam in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1979 in se še nadalje priporoča
Ključavničarstvo
MARJAN DOBOVIČNIK
Ulica Ivanke Uranjek 4 Žalec
želi
svojim strankam srečno novo leto 1979
PROIZVODNJA DROBNIH KOVINSKIH PREDMETOV
KARLA BLAJ,
GRIŽE 5
Telefon 710-887
Novo leto 1979 naj bo uspešno za naše občane!
KRAJEVNA SAMOUPRAVA NAVRANSKEM:
Okrogla miza s temo: Urbanizem in še kaj...
„Že vse predolgo čakamo na obljubljeni urbanistični načrt Vranskega. Nejevoljni ugotavljamo, da je to čakanje na škodo razvoja našega kraja. Precej ljudi si je nameravalo na Vranskem zgraditi hiše pa tudi delavnice, a so zaradi predolgega čakanja odšli drugam. To je škoda,“ so pribili krajani, ko smo pred nedavnim sedeli za skupno mizo na Vranskem.
Izlakar Franc
Razprava je opozorila, da se krajani na Vranskem ubadajo še z drugimi problemi. Zanimiv je podatek, da od 2551 prebivalcev, 700 krajanov dela v 13 občinah po Sloveniji, da pa le nekatere prispevajo dogovorjena sredstva za razreševanje stanovanjskih in drugih komunalnih problemov krajev, v katerih živijo njihovi delavci. Ni prav, da ne sooštujejo dogovora.
Kljub temu pa krajani ne držijo križem rok. Odločajo se za , krajevni samoprispevek pa tudi krepko poprimejo za delo in tako nastajajo novi kilometri asfalta pa tudi druge pridobitve.
„V zadnjem času imamo močno oporo v osmih vaških odborih. Ugotavljamo, da so vaški odbori zdrave celice krajevne samouprave. Za zdaj so se pri svojem delu v glavnem lotevali komunalnih nalog, vendar pa so nekateri odbori začeli hkrati razreševati druge, na primer socialne probleme. Krajevna skupnost jih kajpak pri tem podpira,“ nam je pripovedoval Franc Izlakar, tajnik KS Vransko.
Izlakar: „O urbanističnem načrtu na Vranskem govorimo
že 10 let. Žal nam je, da se je med tem odselilo veliko ljudi, ki so sicer nameravali na Vranskem graditi hiše in druge objekte, pa so se naveličali čakanja.
Med tem smo sicer dobili zazidalni načrt, vendar je rešitev le polovična. Sedaj smo že tako daleč, da bo urbanistični načrt kmalu izdelan. O tem smo že večkrat razpravljali in rekli, kaj mislimo. Vlado Rančigaj, podpredsednik sveta KS in sekretar ZK: „Soseska I. odpira nekaj možnosti za gradnjo. Zazidalni načrt je sicer izdelan, žal pa zaradi neurejenega vprašanja lastništva zadeva ob ovire. Najbolje bi bilo, da bi Zavod za načrtovanje zemljišča odkupil in jih potlej komunalno urejene ponudil interesentom. Tako pa se interesenti morajo sedaj bosti s tremi lastniki hkrati.“
PRED GRADNJO ZDRAVSTVENE POSTAJE NAVRANSKEM
Naslednji problem, na katerega so krajani opozorili, je nameravana gradnja nove zdravstvene postaje. Krajani so se odločili za nizko pritlično gradnjo, na občini pa menijo, da bi bilo bolj smotrno zgraditi nadstropno zgradbo, ker bi tako porabili manj zemljišča.
Vlado Rančigaj
„Če bomo zgradili pritlično zgradbo, bo še vedno možnost, da jo po potrebi nadzidamo,“ menijo krajani. Vsekakor bo treba oba predloga vskladiti, tako da bi lahko kar najhitreje pričeli graditi, kajti sredstva za to prepotrebno investicijo so zagotovljena.
RADI BI SE POVEZALI Z VRANSKIM IN ŽALCEM
Med tem, ko na Vranskem razpravljajo o urbanističnem načrtu, izgradnji zdravstvene
Ferme Gothart
postaje in o podobnih nalogah, si krajani v odmaknjenih zaselkih želijo boljših cestnih povezav. V zasleku Limovci na primer ugotavljajo, da imajo čez Trojane dobrih 15 kilometrov do Vranskega.
G. Ferme, predsednik vaškega odbora SZDL Limovci: „Slabe ceste so naš največji problem. Nevzdržno je, da moramo tako daleč na Vransko in v Žalec. Tudi šolarji se branijo predolgih in utrudljivih poti v šolo. Zato naš vaški odbor načrtuje izgradnjo nove cestne povezave čez Spodnjo Zaplanino. Ta cesta nam bi močno skrajšala pot do Vranskega.
Žal smo krajani sami nezmožni takšne investicije. Zato menimo, da bi se ceste lotili z medobčinsko akcijo oziroma na področju občin Žalec in Zagorje. Seveda bomo tudi krajani pri tem veliko prispevali bodisi v denarju ali z udarniškim delom.“
RAZGIBANO KULTURNO ŽIVLJENJE
Ludvik Kranjc, predsednik KK SZDL Vransko: „Na Vranskem delujejo številna društva in organizacije. V tem kulturniškem utripu je že tradicija. Pred kratkim smo odprli lepo ureien kulturni dom, kar je priložnost, da bodo društva še bolj zaživela.
Tudi mladina je zelo delavna. Mladi kmetje zadružniki so tudi letos priredili kmečke igre na Vranskem, ki so privabile mlade tekmovalce iz vseh krajev Slovenije. Močno je razgibano tudi športno življenje. V turističnem društvu deluje lepo število krajanov pa tudi lovska družina se lahko pohvali z uspehi. Lahko bi rekel, da krajanom ni dolgčas.“
Med načrtovanimi objekti omenjajo tudi izgradnjo nove trgovine, ki jo bo gradii Savinjski magazin in motela, za katerega se poteguje hotel Slovan. V programu so še druge naloge, ki pa jih krajani niso posebej obešali med razpravo za okroalo mizo.
Kranjc Ludvik
Na rob bi lahko zapisali, da imajo na Vranskem razvejano krajevno samoupravo, v okviru katere so voljni streti marsikateri trd oreh.
POGOVOR VODIL L. T.
POSNETKI T. TAVČAR
SAVINJSKI ZBORNIK ŠE NA ZALOGI
Občinska kulturna skupnost in njen odbor za založništvo in tisk obveščata občane ter delovne organizacije, da stana zalogi še Savinjski zbornik III in Savinjski zbornik IV.
Četrta izdaja Savinjskega zbornika je izšla letos ob proslavi 110-letnice Slovenskega tabora v Žalcu.
Zanimiva je tudi vest, daje v teh dneh izšla zbirka pesmi Mete Rainerjeve, naše znane pesnice in kulturne delavke v Žalcu.
Pogovor krajanov o urbanizmu in krajevni samoupravi
ŽALEC: Na nedavnem sestanku predsednikov kulturnih društev, mentorjev šolskih kulturnih društev, predsednikov odborov in komisij ter članov izvršnega in nadzornega odbora ZKO žalske občine so razpravljali o gradivu za sklic 4. konference ZKO Slovenije ter hkrati izvolili dva delegata.
Obravnavali so tudi delovni program občinske zveze za prihodnje leto.
DREŠINJA VAS: Vse kaže, da bodo prebivalci Drešinje vasi v kratkem dobili urejeno križišče. Na tem mestu se je zaradi nepreglednosti pripetilo že več prometnih nesreč. Križišče urejuje republiška skupnost za ceste.
PETROVČE: Tako, kot že vsa leta nazaj, bodo krajevni dejavniki tudi letos poskrbeli, da bo dedek Mraz obdaroval otroke. Za otroke in odrasle pripravljajo poseben kulturni program v dvorani zadružnega doma v Petrovčah.
Telovadnica v osnovni šoli je nared za telovadbo. V dvorani so položili nov pod. Telovadnica rabi vsem krajanom.
GRIŽE: Učenci osnovne šole Griže so v počastitev 10. letnice Minerve priredili pester kulturni program, s pevskim zborom in recitacijami pa so sodelovali tudi pri otvoritvi novega objekta DO Sigma v Vrbju.
22. decembra pa so v okviru Dneva šole povabili goste ter prav tako izvedli kulturni program. Tega dne so tudi počastili Dan JLA s predavanjem in Birni, za kar je poskrbela teritorialna obramba domače KS.
V naslednjih dneh imajo napovedanih več prireditev v okviru dedka Mraza. V spored prireditev sodi tudi lutkovna igra gostujoče skupine iz Polzele.
BRASLOVČE: Na nedavni proslavi dneva republike — 29. novembra so med drugim podelili priznanja OF najzaslužnejšim krajanom Krajevne skupnosti Braslovče. Prejeli so jih Franc Debelak, Marija Kus, Anica Brišnik, Franc Cilenšek, Niko Rožič in Janko Šoštarič. Čestitamo.
ŽALEC: Pristojni upravni organ skupščine občine Žalec je po naročilu IS pripravil osnutek odloka o obveznem zbiranju, odvažanju in odlaganju smeti in odpadkov.
Gre za uskladitev nekaterih določb sedanjega odloka z novimi republiškimi predpisi, nekatera vprašanja pa je treba tudi ustreznejše ali drugače urediti.
ŽALEC: TRIM acije so v žalski občini privabile in ogrele za kolesarjenje, smučanje, tek in hojo 3260 občanov. Pohoda na Stol se je udeležilo 340 občanov, Po poteh partizanske Ljubljane je krenilo 550 udeležencev, na Raduho 500 udeležencev, k Šmiglovi zidanici 1600, od spomenika do spomenika 820 udeležencev na 110 letnico Slovenskega tabora pa 1050 občanov.
GALICIJA - Galičanom se je na proslavi praznika republike prvič predstavi! mešani pevski zbor PD „Slavko Šlander“. Toplo pozdravljen je zbor, ki ga vodi učiteljica Hrovatičeva, zapel več pesmi. Krajevna konferenca SZDL je ob tej priložnosti podelila krajevna priznanja OF naslednjim krajanom: Stanku Verdelu, podružnični šoli Galicija in Velika Pirešica in TOZD Kamnolom — Asfaltna baza.
OBČANOVA POROTA
TV T	V*VV	•	1 v *1	•
Neočiščeni pločniki
„Tolikšnega nereda na pločnikih, kot smo ga opazili ob nedavnem snegu, (na srečo je med tem že skopnel) Žalčani zlepa ne pomnimo. Sprva smo se tolažili, da se je pri komunalni službi kaj zataknilo in da bodo pločniki za dan, dva očiščeni, vendar pa smo še naprej preskakovali pa tudi padali čez kupe snega.
Sneg so začeli odvažati šele pred dnevi. Za pešce pa je bila hudo nevarna tudi poledica na pločnikih in hodnikih. Na steptanem snegu se je naredila ledena plast in tako ni bilo malo primerov padcev in poškodb.
Zato bi na tem mestu vprašala odgovorne ljudi, kdo je odgovoren za vse to in ali lahko pričakujemo nered tudi ob naslednjem snegu?.“
S. J. Žalec
Odgovarja Jožica Kuder, inšpektor za ceste in komunalo pri skupščini občine Žalec:
Žal je res, da je nedavni novembrski sneg povzročil Žalča-nom pa tudi ostalim občanom nevšečne skrbi. Pločniki in hodniki, ne le da niso bili očiščeni, ampak so bili tudi poledeneli in neposipani, skratka, prava past za nezgode pešcev.
Rekla bi, da je sneg našel odgovorne službe nepripravljene, svoje dolžnosti pa niso opravili tudi stanovalci hiš in upravljala hiš in lokalov. Tu bi omenila le občinski odlok iz leta 1966, ki
pravi, da je treba pločnike in hodnike očistiti snega do sedme ure zjutraj ter jih hkrati tudi posipati s peskom, soljo ali ža-govino. To delo so dolžni opraviti lastniki stanovanjskih hiš oziroma upravljalci zgradb (hišni sveti in drugi).
Inšpekcija je redno ugotavljala vse te nerednosti ter opozarjala odgovorne dejavnike, da je treba pohiteti z delom. Ker opozorila niso zalegla oziroma so ponekod naletela na gluha ušesa, smo med tem že podvzeli ukrepe. Predlagali smo več ljudi oziroma krivcev v kaznovanje sodniku za prekrške. To je potrebno, da bi v bodoče ljudje vedeli, kaj je njihova dolžnost.
Sicer pa podobne nerednosti ugotavljajo tudi po ostalih krajih naše občine. Naj omenim le Vransko. Ker odgovorne službe niso pravočasno splužile ceste in očistile snega, so nastali zaledeneli hribčki, po katerih so se le s težavo prebijali osebni avtomobili pa tudi avtobusi, da tegob pešcev sploh ne omenjam.
Takšna malomarnost zasluži ne le grajo, marveč tudi ukrepanje. Naj omenim, da se na Vranskem dnevno zaustavi po 100 avtobusov.
Nedavni primer nas opozarja ter nam hkrati narekuje, da bo treba v bodoče hitro ukrepati in se zlasti pravočasno pripraviti za učinkovito zimsko službo.
Del moškega pevskega zbora Svoboda Žalec z dirigentom Marjanom Kozmusom (foto: Divljan)
/-----------------------------\
Pesem
ne pozna meja
v__________________:__________J
Skrb za ostarele obrtnike
Sneg, beli sneg...
Mogoče bo kdo zdajle, ko bo bral tale moj sestavek, dejal: „Ja, kaj se pa gre naša Tončka, da piše o snegu sedaj, ko ga ni več.“ Prav ima, ampak naj vam povem, da res nisem kriva, da je izginil. Nekaj je kriv ,,Savinjski občan “ ker tako pozno izhaja, nekaj pa sneg sam, ker je tako hitro izginil. Sicer pa sploh ni važno, kdo je kriv in kdo ni kriv in tudi jaz nisem zato poklicana, da bi iskala krivce, važno je, da je sneg bil in to v velikih količinah, in da je povzročal ogromne težave in skrbi posameznikom in zanj odgovorni -nepripravljeni družbi, ki si je teko dolgo belila glave s tem, kako bi ga odstranila, da je sam izginil.
Sicer pa je znano, da smo ljudje takšni, da nam nikoli nič ni prav. Iz tega lepega belega snega smo naredili takšen problem, čeprav je nudil marsikomu zvrhano mero užitka in zabave. Tu ne mislim na smučarje ali sankače, ampak na nekaj čisto drugega, zabavnejšega.
Morda vi niste doživeli tega, kar sem doživela jaz in ne veste, (razen meni enakih) kakšen svojevrsten užitek je, ko greš lepo po cesti, naenkrat pa te neka neznana sila dvigne v zrak in po nekaj trenuutkih omame trešči po tleh po vsej dolžini in širini tvoiega telesa. Res je to pravo veselje, predvsem za mimoidoče, ki si od smeha niti toliko ne opomorejo, da bi ti pomagali spet na noge. Če imaš izredno srečo, kakršne jaz nisem imela, in ti padec pomlnoma uspe, si lahko privoščiš bolniško za par tednov in doma na toplem gledaš skozi okno belo opojnost, medtem ko ti noga varno počiva v mavčni oblogi.
Podobnega užitka so bili vsaj prvi dan sneženja deležni tudi šoferji, ki so zjutraj obtičali v snegu in jim ni bilo treba biti ob 6,00 uri na delovnem mestu, ali pa tisti, ki so po debelo uro zaman čakali na avt avtobuse in jim ni bilo treba v službo ali šolo. In še in še bi lahko naštevala, toda danes res nimam več časa, ker vam moram povedati še to, da sem si od veselja in navdušenja nad snegom kupila nove smuči „metalke“ in da sem praznik - 29. november čudovito preživela. Ob tej priliki bi tovarni Elan izrekla iskrene čestitke za njihov vrhunski dosežek v izdelovanju smuči „metalk“, ki si to ime res zaslužijo, saj me je na njih tako metalo in premetavalo, kot tiste na neočiščenih pločnikih in drugih javnih mestih.
In kakšna so bila naša smučišča v teh prazničnih in snežnih dneh? Če mene vvrašate, ne poznam drugih podatkov, kot tiste, ki sem jih slišala na TV, ker pa sem doma iz Prebolda, vam lahko iz prve roke povem to, da je tamkajšnje smučišče enkratno - odlično, predvsem ga priporočam tistim smučarjem, ki niso ravno vrhunski asi, saj je na strmem delu ,,šudra-no“, tako da ni bojazni za prehitro in vrtoglavo vožnjo.
Pa še to, današnja številka „Saviniskega občana“ je zadnja v letošnjem letu in bi vam rada ob tej priliki, dragi občani, zaželela „srečnega pa vesel ga ... “
VAŠA SAVINJSKA TONČKA
Preden se odpravim na daljši potep, običajno odprem enciklopedijo in preberem vse od
Deček in sinička
Bele snežinke plešejo, v zraku se lovijo, veter med njimi gode tiho melodijo.
Gmajna vsa je oživela, noski rdeči na saneh. ..
,A jaz, premrla ptičica, kam bi odletela v mrzlih, pustih dneh? “
„V topli sobi ptičica z mano se boš grela-ko nas zima zapusti, spet v gaj boš odletela. “
,,Da, v sobo toplo, dragi deček, si me voljan sprejeti, da bi mi svobodo vrnil, ne morem ti verjeti.
Zrnja raje mi natrosi, da bom zimo preživela, na pomlad v cvetoči jablani ti pesmice bom pela!“
ANA C. ŽALEC
SMEJTE SE
Ameriški predsednik Roosevelt se je ravno pripravljal, da bi začel svoj predvolini govor. Nasprotniki so zbrali veliko število pristašev, ki so začeli skandirati: „Mi hočemo poceni mleko!“
Roosevelt se je takoj znašel in zavpil:
„Jaz sem predsednik, ne pa molzna krava!“
Churcill bi moral nekega večera govoriti po radiu. Ker se mu je mudilo, pokliče prvi taksi. Šofer, ki ga v temi ni spoznal, je rekel, da ne utegne.
„Zakaj pa ne? “ ga je vprašal stari politik.
„Zato, ker bo sedaj govoril po radiu sam Churcill, pa bi ga rad poslušal.“
Churcill je bil seveda zelo zadovoljen s to šoferjevo izjavo. Seže v žep in mu da cel funt napitnine. Šofer denar spravi in se nato odreže:
„Naj vrag vzeme Churcilla! Vstopite, gospod, peljal vas bom!
začetka do konca o mestu, kamor se odpravljam. Lepa in koristna navada mi je tokrat dala le pičle podatke, izvedela sem le„ da je Bačka Palanka mesto in sedež občine v Bački, rečno pristanišče na levem bregu Donave, da ima po zadnjem štetju 21.000 prebivalcev (zdaj jih je gotovo že več — razveseljiv podatek, ki ni iz enciklopedije), da je poljedelsko in industrijsko središče. Vsi pa vemo, daje Bačka Palanka naša pobratena občina in to je najpomembnejši podatek (tudi ta ni v enciklopediji - pa bi lahko bil).
In še to: zemljepis je suhoparna veda, vse mrtve podatke je treba oživeti in Bačko Palanko je treba doživeti. Doživeti ljudi, njihove navade, način življenja, njihovo delo in njihove uspehe. Potem zveš mnogo . . Naš „potep“ je bil kulturniške narave; lepo slovensko pesem sta med prijatelje pone-sja moški pevski zbor Svoboda Žalec pod vodstvom Marjana Kozmusa in narodno zabavni ansambel Veseli hmeljarji.
Omenjeno kulturniško skupino so povabili, da je sodelovala v kulturnem delu programa ob praznovanju občinskega praznika. S tem so nam in naši kulturni dejavnosti izkazali veliko zaupanje.
Prepričani smo, da smo zaupanje opravičili, še več, z ubrano slovensko pesmijo smo še bolj utrdili prijateljske vezi.
Mislim, da je odveč govoriti o prisrčnem sprejemu, saj smo le takega vajeni vedno, kadar smo v gosteh v Bački Palanki. Tudi tisti, ki smo tokrat bili prvič pri njih, smo že prej veliko slišali o prisrčnem in iskrenem gostoljubju. Za nas Slovence pravijo, da smo v tem nekako okorni, zaprti, da ne znamo napraviti toplega in prisrčnega vzdušja. Morda se nam dela krivica, nekaj pa je le resnice na tem. Ob prisrčne"1 sprejemu pa smo tudi mi nekoliko sentimentalni, bolj mehki, celo potrudimo se, da solidno mehčamo slovenščino v srbohrvaščino in se res potmdimo, da smo prijetni gosti, vsaj tako so nam dali ves čas čutiti.
Naši pevci so znali veliko njihovih pesmi. Veseli hmeljarji pa so zaigrali srbsko kolo,,da so dvignili na noge staro in mlado: v rokah se je znašla rutica in „kolo, kolo naokolo...“ Da, za družabno življenje v Bački Palanki je treba imeti dovolj kondicije.
Gostitelji so izkoristili vsak trenutek, da so nam pokazali zanimivosti in posebnosti po-
bratene občine. Poleg Bačke Palanke, kjer smo prvi večer imeli samostojen koncert ob praznovanju občinskega praznika, smo si naslednji dan ogledali Bački Petrovac, znan po pridelovanju hmelja. To mesto ie tudi kulturno središče slovaške manjšine. V kombinatu oz. predelovalnici so nas pozdravili najuglednejši predstavniki in znani strokovnjaki, ki so velikokrat poudarili dobro sodelovanje z našim Institutom za hmeljarstvo in Hmezadom. V Bačkem Petrovcu smo si ogledali znano učiteljišče in bogato knjižnico, zvečer pa spet zapeli, da so se dirigentu Kozmosu kdaj pa kdaj od veselja zaiskrile oči. Veseli hmeljarji pa so z domačimi vižami kar silili k plesu.
Ko smo se po treh dneh poslovili, so se vse naše želje najlepše strnile v pesmi: „Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj še pridemo ...“ Skoraj otožno je zvenel refren v sončen oktobrski dan.
ANKA KRČMAR
Na sedmem zboru republiškega zbora samostojnih obrtnikov SR Slovenije so sprejeli dogovor o podporah ostarelim obrtnikom, ki niso mogli izpolniti pogojev za pridobitev pravice do pokojnine in ki nimajo lastnih sredstev za preživljanje.
Gre za pomembno pridobitev in razrešitev problema, ki tare precejšnjo število ostarelih obrtnikov v Sloveniji. Na podlagi tega dogovora bodo vsi obrtniki oziroma njihovi družinski člani, ki nimajo lastnih sredstev in izpolnjujejo določene pogoje, prejemali podporo v znesku 1000 din mesečno.
Do podpore so upravičeni bivši samostojni obrtniki, ki zaradi starosti in onemoglosti niso izpolnili pogojev za pridobitev pravice do pokojnine pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, ker so pred 1. 1. 1970 prenehali z opravljanjem obrtne dejavnosti.
Nadalje so do podpore upravičeni bivši samostojni obrtniki, ki so opravljah obrtno dejavnost vsaj 15 let na območju SR Slovenije in družinski člani takih obrtnikov, ki so vsaj 10 let opravljali obrtno dejavnost.
Ravno tako so do podpore upravičeni bivši obrtniki, čigar skupni dohodek ne presega 8.000 din letno in 4.000 din na
Zveza čebelarskih družin občine Žalec je z nedavno proslavo v Grižah lepo počastila 70-letnico obstoja in delovanja čebelarske organizacije v žalski občini.
Na proslavi so v okviru kulturnega programa odkrili spominsko ploščo Janezu Golič-niku ter razvili čebelarski prapor. Proslava je izvenela pod pokroviteljstvom Občinske konference SZDL Žalec.
Občinska čebelarska zveza Žalec sodi sicer med mlajše društvene organizacije (ustanovili so jo leta 1969), vendar pa so čebelarji organizirani že 70 let. V letu 1908/9 je bila ustanovljena čebelarska podružnica Sa-
člana gospodinjstva v letu 1976. Če pa je v dohodku zajet katastrski dohodek od kmetijstva, se ta računa za leto 1976 tako, da se pomnoži s količnikom 12,34.
Podpore bo izplačeval sklad za vzajemno pomoč samostojnim obrtnikom od 1. 1. 1978 dalje tistim obrtnikom, ki so že pred 1978 vložili prošnje, ostalim obrtnikom pa gre podpora od 1. dne dalje naslednjega meseca, ko so vložili prošnjo.
Podpore se bodo usklajevale z zvišanjem življenjskih stroškov in se revalorizirale z enakim količnikom kot podpore obveznega zavarovanja.
V žalski občini je Združenje samostojnih obrtnikov izvedlo temeljito in uspešno akcijo, kako bi obrtniki, ki imajo pogoje, prejemali podporo. Pri tem je Združenje obravnavalo vsak primer posebej in to ob navzočnosti in sodelovanju zainteresiranega oziroma podpore potrebnega obrtnika.
Strokovno in pravno pomoč je dobilo 29 občanov, ki so vložili tudi zahtevek za podporo, med tem, ko so KS predlagale za postopek za uveljavljanje pravice do podpore 37 bivših obrtnikov v starosti od 70 do 85 let.
vinjska dolina s sedežem v Grižah. Postala je članica slovenskega čebelarskega društva za spodnjo Štajersko v Andražu v Slovenskih goricah. Ob ustanovitvi je štela 36 članov, kasneje pa 153 članov.
V čebelarsko podružnico so se vključili čebelarji iz celólne spodnje Savinjske doline inf je bila takrat ena največjih čebelarskih podružnic na spodnjem Štajerskem. Že pred tem so bili čebelarji včlanjeni v čebelarsko podružnico Tabor, ki pa se je ob ustanovitvi slednje, spojila s podružnico Savinjska dolina.
Delo v čebelarski podružnici je z veliko zagretostjo prevzel Ludvik Černe, nadučitelj iz Griž, ki je bil hkrati čebelarski potujoči učitelj. Tajniške posle je opravljal Srečko Pečar, nadučitelj iz Prebolda; blagajno pa je vodil čebelar Andrej Piki iz Spodnje Ložnice pri Žalcu.
Černe in Piki sta bila zelo cenjena predavatelja na širšem celjskem območju pa tudi na .Kranjskem. Čebelarska podružnica je delovala do II. svetovne vojne. Po osvoboditvi je bilo ustanovljenih na tem področju 10 čebelarskih podružnic, ki so delovale v okviru okrajnega čebelarskega društva Celje.
Po ukinitvi okraja je bil ustanovljen koordinacijski odbor za pripravo ustanovitve občinskega čebelarskega društva. Občinsko čebelarsko društvo je zaživelo leta 1969.
Danes šteje Občinska čebelarska zveza Žalec 250 organiziranih čebelarjev.
Zanimivo je, daje na področju čebelarstva že pred 200 leti zaoral ledino v Savinjski dolini čebelar župnik Janez Goličnik iz Griž. Imel je 100 do 120 panjev čebeljih družin. Goličnik je veljal za razgledanega čebelarja in prosvetitelj a. Napisal je prvo čebelarsko knjigo v slovenskem jeziku in jo izdal v Celju leta 1792. S svojo oporoko je ustanovil fond za uboge; vanj je dal 2000 goldinarjev. Iz tega denarja (obresti) so vsako leto obdarili reveže griške občine. Fond je obstajal vse do prve svetovne vojne.
Naprednemu čebelarju in prosvetitelju so čebelarji ob 70-letnici svoje organizacije odkrili spominsko ploščo.
A. ROZMAN
- Vr
OB 70. LETNICI
čebelarske organizacije v občini Žalec

SEJA PREDSEDSTVA OK SZDL ŽALEC:
Prednost naložbam v gospodarstvu
Ko so na nedavni seji predsedstva OK SZDL Žalec kritično pretehtali vsebino predlagane resolucije gospodarskih gibanj in nalog v žalski občini v prihodnjem letu, so se najdlje zaustavili pri nalogah, ki jim kaže dati prednost pred ostalimi naložbami.
Ugotavljali so, da so letos zlasti zaostajali pri načrtovanih naložbah v razširjeno reprodukcijo, kar je zaskrbljujoče. Tako so znašale naložbe komaj polovico načrtovanih sredstev.
Ko so tehtali, v resoluciji strnjene oziroma predlagane investicije, so podčrtali naložbe v kovinski, kemični in tekstilni industriji pa tudi na področju kmetijstva.
Menili so, da nikakor ni prav, da banke napovedujejo za potrebe kmetijstva hudo skromna sredstva, saj je to tudi v nasprotju z republiškimi in zveznimi predvidevanji na področju proizvodnje hrane.
Poleg napovedanih večjih naložb za razvoj trgovine in gostinstva, (gradnja novih trgovin na Polzeli in v Preboldu ter začetek gradnje hotela v Žalcu) dajemo prednost določenim investicijam v kmetijstvu.
Med slednjimi, omenjajo izgradnjo nove mlekarne in prašičje farme, investiciji, ki sta nujni pa tudi smotrni. Kar zadeva izgradnjo mlekarne, že tako kasnimo na celjskem območju.
Ker delovne organizacije, ki
se potegujejo za večje investicije, očitno ne bodo mogle zbrati potrebnih finančnih sredstev za nove naložbe, (tudi z lastno udeležbo) predlagajo, kot nujen ukrep, združevanje razpoložljivih sredstev in njihovo načrtno usmerjanje za realizacijo dogovoijenih prioritetnih nalog.
Koje razprava stekla o stanovanjski izgradnji, so ugotavljali, da smo do danes zgradili vsega 297 stanovanj, kar pomeni, dbo treba do leta 1980, to je do izteka srednjeročnega plana zgraditi 309 stanovanj.
Vse tudi kaže, da bo treba usmerjati splošno porabo v okviru realnih možnosti, saj ne gre, da bi trošili več, kot smo upravičeni spričo gospodarske situacije. Tako so opozorili, da so predlagane potrebe za prihodnje leto kar za 160 milijonov dinarjev presegle realni okvir.
Razprava je v nadaljevanju podčrtala in opozorila na tiste naloge, ki bodo pomembne za izvajanje nalog v novem srednjeročnem obdobju.
L.Tk.
#
&
/S?

tf
so'
A»/
s//
.4*1
£
Bife
SIMONČIČ MARIJA Podlog 2
vas vabi na
SILVESTROVANJE
ki bo v GOTOV LJAH V Zadružnem domu s pričetkom ob 20.00 uri.
Za veselo razpoloženje bosta poskrbela ansambel VESELI HMELJARJI in SAVINJSKA TONČKA.
Rezervacija, vključno z večerjo in polnočnim šampanjcem, je 300 din.
Našim gostom želimo
srečno novo leto
in se priporočamo za obisk.
Mo&i pevski zbor Svobode Polzela med slavnostnim koncertom. (Foto: T. TAVČAR)
Srebrni jubilej MPZ Svoboda Polzela
25 let v zgodovini pomeni prav malo. Toda 25 let nekega aktivnega kultumo-umetniškega delovanja, vrh tega pa še amaterskega, to pa že nekaj velja.
Moški pevski zbor Svoboda Polzela je pričel s svojim aktivnim delovanjem v letu 1953. Na proslavi krajevnega praznika, 2. oktobra, je bil njihov prvi nastop v tem sestavu. Prvi pevovodja in soustanovitelj pevskega zbora je bil tov. Milan Gerželj. Prva pesem, s katero so nastopili, pa je bila partizanska Komandant Stane. Potem pa so se vrstili nastopi na raznih krajevnih, občinskih in republiških proslavah. Dvakrat so gostovali tudi pri zamejskih Slovencih v Doberdobu. V letu 1960 so prvič snemali za Radio Ljubljana. Takrat je bil na snemanju še pokojni Danilo Bučar. Od tistega snemanja še sedaj predvaja Radio Celje v oddaji — po željah poslušalcev — pesem Cveti dekletu rožmarin.
Novosti družbenega dogovora o merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencev NOV in drugih vojn
Z željo, da bi bili kriteriji in merila za podeljevanje priznavalnin udeležencem NOV in drugih vojn čim bolj poenoteni, smo se v SR Sloveniji v letu 1977 dogovorili, da so vse občinske skupščine sprejele družbeni dogovor, na osnovi katerega so za območje republike enotno urejena naslednja vprašanja:
— kdo ima pravico do občinske priznavalnine
kakšne so vrste priznavalnin
občinskih
— skupne osnove in merila za podeljevanje občinskih priznavalnin in
— financiranje občinskih priznavalnin
Občinske priznavalnine so stalne, občasne in enkratne. Upravičenci, kijih družbeni dogovor konkretno opredeljuje, pridobijo pravico do ene izmed naštetih oblik priznavalnin na osnovi podane vloge, ki jo ocenijo krajevne organizacije zveze borcev, nato pa o upravičenosti vsakega posameznika odloči komisija za zadeve invalidov in borcev NOV pri skupščini občine.
Noviteta, ki jo prinaša dopolnjen družbeni dogovor za leto 1979 je ta, da se bo upošteval pri odmeri priznavalnine skupni mesečni dohodek upravičenca
in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba zakonca in tiste družinske člane, ki so pridobitno nezmožni. Tako izračunan dohodek ne sme presegati na osebo tistega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto.
Razlika med določili starega in predlogom bodočega družbenega dogovora je v tem, da se je do sedaj upošteval dohodek vseh družinskih članov", ki so bili v skupnem gospodinjstvu. Tak kriterij je mejne zneske pogostokrat presegal, zarodi česar
Ves čas delovanje je zbor štel od 32 do 36 članov. V zadnjem času pa so k zboru pristopili novi, predvsem mlajši člani. Tako poje sedaj v zboru 45 pevcev. Na koncertu, ki je bil v soboto, 9. decembra, so zapeli pod vodstvom Cirila Jagriča 17 pesmi in sicer narodnih, umetnih in borbenih pesmi. Na koncertu so prisostvovali tudi nekdanji pevovodje: Milan Gerželj, Vinko Rizmal in Milan Kases-nik. Sobotni koncert je bil še
posebno svečan. Številni pevci so namreč prejeli Galusova odličja. Tako je prejelo 14 pevcev zlato Galusovo odličje, 12 pevcev srebrno in 6 pevcev bronasto Galusovo odličje. Odličja je podelil član republiškega odbora ZKO Slovenije in predsednik občinskega sveta, tov. Janez Meglič. Domače občinstvo pa je z dolgotrajnim aolav-zom nagradilo njihovo izvajanje.
N.	S.
Uspešna dejavnost kinološkega društva Žalec
»Kot povsod v naši domovini smo tudi v Letušu svečano proslavili 29. november dan republike. Bogat
-program so pripravili pionirji osnovne šole Letuš in člani OOZSMS Letuš. Posebno prisrčen in svečan pa je bil sprejem cicibanov v Pionirsko organizacijo, ki so s pionirsko zaobljubo obljubili, da bodo dobri in pridni pionirji, ki bodo zrasli v poštene, delovne ljudi naše socialistične domovine Jugoslavije.
je bilo število upravičencev do priznavalnin manjše. Zaenkrat ni mogoče predvideti, koliko se bo zaradi spremembe tega določila krog upravičencev razširil. Družbeni dogovor, sprejet leta 1977, naj bi bil polno realiziran v letu 1979, kar pomeni, da bi bilo v prihodnjem letu nujno zagotoviti v okviru sredstev, namenjenih za splošno porabo, bistveno več denarja, da bi na eni strani lahko uresničili določila družbenega dogovora v pogledu višine izplačanih priznavalnin novim upravičencem.
Omeniti velja, d smo na območju naše občine še doslej zaostajali za določili sprejetega družbenega dogovora v pogledu izplačila višine priznavalnin. V letu 1979 pa se v zvezi z zahtevki do sredstev skupne porabe ne kažejo nič boljši izgledi. Ustavna preobrazba pravosodnega sistema, najrazličnejša samoupravna sodišča, potrebe po organizacijskih spremembah v krajevnih skupnosti, potrebe ljudske obrambe in družbene samozaščite ter še cela vrsta drugih zadev terja vedno večja sredstva, kar nakazuje potrebo po usklajevanju finančnih zahtevkov do proračuna občine.
Predlog dopolnjenega družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn je še v fazi sprejemanja.
Občinske skupščine bodo morale uskladiti svoje odloke z določili sprejetega družbenega dogovora, nato pa uresničiti njegova določila. Tako nas v letu 1979 tuđina tem področju čaka dokaj obsežno delo, ki ga bo v smislu skrbi za borce in za zagotavljanje njihove socialne varnosti potrebno opraviti.
MARIJA ŠTORMAN
Še nekaj dni nas loči od občnega zbora Kinološkega društva Žalec, ko bo potekel mandat dosedanjemu UO društva. Za nami so štiri leta plodnega dela. Glede na to, da je kinologija razmeroma mlada veda, so pri nas uspehi društva lahko rečemo, zavidanja vredni. Vsa štiri leta je bilo društvo zelo aktivno in je organiziralo vsako leto zanimiva tekmovanja šolanih psov, tekmovanja so bila v Žalcu vedno zelo obiskana.
Največji uspeh je društvo zabeležilo letos junija, ko mu je Kinološka zveza SRS poverila organizacijo MEDNARODNEGA tekmovanja šolanih psov. Pokrovitelj tekmovanja je bil IS Skupščine občine Žalec in Svet za ljudsko obrambo. Tekmovanje je bilo odlično organizirano, kar so izrazili tudi udeleženci tekmovanja, ki jih je bilo 20 in predstavniki KZS. Zadnji dan si je tekmovanje ogledalo blizu 3000 gledalcev, kar je redkost za prireditev v Žalcu. Gledalci so navdušeno pozdravili zmagovalko tekmovanja -članico KD Žalec Sergo Nuško s psom Poluxom. Drugi je bil vodnik Koren Stane s psom Cezarjem iz Lesc, tretji pa Oblak Bojan s psom Žurom, član KD Žalec. Vodnica Sergo Nuška je mesec dni kasneje dosegla še en lep uspeh in sicer v Trbovljah - prvo mesto na medklubskem tekmovanju in osvojila republiško prvenstvo. 15. oktobra
1978 pa je bil za Nuško najlepši dan v njeni tekmovalni karieri. Na EVROPSKEM PRVENSTVU V Kasslu - ZR Nemčija, kamor je odšla s štiričlansko državno reprezentanco, je v hudih konkurenci zasedla odlično 5. mesto, za kar ji vsi člani KD Žalec iskreno čestitamo.
KD Žalec šteje že 145 članov in je v štirih tečajih izšolalo 38 psov predvsem nemških ovčarjev. Društvo si prizadeva, da bi bila dejavnost članov čim bolj družbeno koristna, zato je že v letošnjem letu bU izveden poskus sodelovanja šolanih psov v akciji enot teritorialne obrambe. Še več sodelovanja bi želeli v prihodnje, zato je plan dela društva za naslednjo mandatno dobo novera UO zelo široko zastavljen. Ker vemo, da je naše področje potresno, je velika želja društva, da v naslednjih letih usposobi nekaj psov in vodnikov za iskanje ponesrečencev izpod ruševin. Za prihodnje leto pa planira društvo že tradicionalni KINOLOŠKI PLES in v maju, kot prispevek društva k praznovanju DNEVA MLADOSTI in rojstnega dne MARŠALA TITA, kije, kot vemo, velik ljubitelj psov, še državno CAC razstavo psov vseh pasem. Pri izvedbi vseh naštetih prireditev želimo novemu UO kinološkega društva Žalec velikih uspehov, obenem pa vabimo vse ljubitelje psov k sodelovanju v
društvu.
JANKO MFLANŠEK
Vodnica SERGO Nuška s psom POLUXOM pasme DOBERMAN po razglasitvi naziva Republiškega prvaka za leto 1978 (foto Janko Melanšek)
Kako bomo silvestrovali
Nama Žalec: cena novoletnega veselja znaša 450,- din. Za ta denar bodo gostje deležni aperitiva, silvesterske večerje, šampanjca za polnoč in novoletnega zajtrka. Poskrbeli so tudi za bogat program z gledališkim igralcem in humoristom, plesali pa bodo ob zvokih an-' Sambia Jogy-band. Kart, na žalost, nimaio več.
Nama Velenje: cena 300,-din vključuje aperitiv, večerjo in zjutraj kislo juho. Igrali bodo Šaleški fantje, vendar kart tudi tu ni več.
Hotel Prebold: cena vstopnine je 500,— din. S tem denarjem bo poravnana silvestrska večerja po izbiri, proti jutru bodo kislega željni gostje deležni sarme. Igrala bosta dva ansambla in to Ritem iz Šoštanja in Celeia iz Celja. Pela bo Branka Kraner. Prostora ni več!
Kdor želi silvestrovati v Celju, mu naj povem, da v hotelu Merx ni več prostora. Prostor je še v hotelih Evropa in Celeia. V Evropi bodo gostje odšteli za vstopnico 400,- din, za kar bodo dobili silvestersko večerjo. Zabavali pa se bodo ob zvokih ansambla iz Maribora in Celja.
V hotelu Celeia je vstopnina 200,— din. Za to vsoto dobite aperitiv in spominček. Plešete lahko ob zvokih ansambla Slovenija iz Šempetra. Na razpolago je še nekaj prostih mest.
Toliko podatkov nekaterim v pomoč pri odločanju, drugim v radovednost. Da bo vzdušje okrog novega leta bolj pristno, pa si vsi skupaj zaželimo vsaj malo snega, nam v veselje in radost, komunalcem pa ne v breme. Prijetno silvestrovanje in še bolj prijetno leto 1979.
DOLAR STANKO slikarstvo — pleskarstvo GOTOVLJE 66, ŽALEC
zaposli dva slikarja in pleskarja za nedoločen delovni čas, OD po kolektivni pogodbi in stimulacija.
Tel. 710-961
Skoraj je leto za nami. Nekateri to leto preživljajo uspešno, drugi manj uspešno, nekateri srečno, drugi manj srečno. Nekdo hiti opraviti še tisto, kar je zamudil med letom, drugi spet uživa ob že doseženih uspehih.
Večina nas je takih, da postajamo rahlo sentimentalni ob misli na zadnjo preživeto noč starega leta. To noč želimo preživeti v družbi tistih, ki so nam pri srcu. Kje in kako pa bomo to noč preživeli, je odvisno od naših želja, osebnih in družbenih navad in roko na srce, tudi od debeline naše denarnice.
Kot vsako leto, bo tudi letos verjetno največ tistih, ki bodo preživeli silvestersko noč doma v ozkem družinskem krogu ali v družbi s prijatelji ali sosedi. Nekaj bo tudi tistih, ki se bodo napotili iskat veselja in zabave malo dlje, tja do morja, kjer bodo dneve po najdaljši noči preživljali v prijetnem kopanju v zaprtih bazenih in uživali na sprehodih ob morski obali. Načrt silvestrovanja in potovanja bodo izvedli sami ali pa se bodo prepustili organizacijski sposobnosti turističnih agencij.
Še vedno pa nam najlepše vzdušje in veselje za to noč nudi- prelepa zimska idila v hribih, s snegom okrog in okrog ter z drobnimi^nežinkami, ki padajo z neba. Kurirje imel srečo, in uspel dobiti prostor v kakšni planinski koči, in komur ni težko na predvečer novega leta malo hoditi navkreber, bo deležen takšnega užitka.
Kako in za kakšen denar bodo silvestrovali v gostinskih lokalih v bližnji okolici, smo za vas povprašali v Nami Žalec in Velenje, v Hotelu Prebold in hotelih Merx, Evropa in Celeia v Celju.
PRED SODNIKOM ZA PREKRŠKE j
Rekord Alojza Povratnika
V vseh akcijah sodelovalo 5400 delovnih ljudi, športnika leta Marija URANKAR, in Rudi DOBRIŠEK
GRIŽE — V nabito polni dvorani kina v Grižah je bila v petek zvečer zaključna zabavna športna prireditev, ki jo v žalski občini prirejajo vsako leto, na njej pa proglasijo najboljšo športnico in
Športnica leta naše občine MARIJA URANKAR
športnika, tekmovalno eki-, rekreacijsko društvo, D ter podelijo plakete športnim delavcem. Obenem pa so zaključili tudi 15. sindikalne športne igre.
Za športnico leta je bila izbrana rokometašica Marija URANKAR iz Tabora, ki je znana kot vsestranska udeleženka velikih športnih prireditev. Marija je bila v letu 1978 najboljša strelka v ženski slovenski rokometni ligi, na krosu Dela pa je zasedla odlično tretje mesto. Športnik leta je postal odbojkaš Partizana Šempeter Rudi DOBRIŠEK, doma iz Polzele. Rudi je vrsto let med najboljšimi igralci ekipe odbojkarjev, ki nastopajo v slovenski odbojkarski ligi, po jesenskem delu pa so na prvem mestu. Najboljša tekmovalna ekipa so rokometašice Savinjske, ki nastopajo v slovenski rokometni ligi; najboljše rekreacijsko društvo je Planinsko društvo Prebold. V letošnjem letu so opravili 42 izletov, preko 1600 udarniških ur pri gradnji koče pod Raduho in v Mariji Reki; za najboljše ŠŠD pa so izbrali ŠŠD Žalec, ki se v tem letu uvršča med najboljša društva v Sloveniji. Le-ta skrbi za množično udeležbo pionirjev na vseh občinskih in ostalih prireditvah. Plakete pa so prejeli naslednji športni delavci: Branko Hriberšek st. iz Griž, Ivan Jurhar iz Žalca, Ivan
Hostič iz Griž in Jože Manfreda iz Vranskega.
Na sindikalnih športnih igrah, kjer so se pomerili skozi celo leto v 13 športnih panogah, je bil vrstni red naslednji:	Množičnost:	1.
Ferralit Žalec—305 točk, 2. Garant Polzela-296, 3. SIP Šempeter-290, 4. Sigma Žalec-201, 5. TN Polzela—161 točk itd. Ekipno mlajši člani: 1. SIP Šempeter—155 točk, 2. Ferralit Žalec-150, 3. Sigma Žalec—120, 4. Hmezad Žalec—103, 5. Garant Polzela—94 točk. Ekipno članice: 1. SIP Šempeter—68, 2. Ferralit Žalec—61, 3. SM Žalec-61, 4. Garant Polzela 'At 5. Občina—44 točk itd. Ekipno starejši člani: 1. Ferralit Žalec—125, 2. SIP Šempeter—117,	3. Sigma
Žalec— 112, 4. Garant Polzela—91, 5. Hmezad Žalec—85 točk itd. Ekipno mlajši člani—skupina B. 1. Nama Žalec-20 točk, 2. LIK Savinja—18, 3. Obrtniki Žalec-17,4. MIKPrebpld-lO, 5. Zdravstveni dom Žalec—9 točk. Za uspešno sodelovanje pri rekreaciji so podelili tri priznanja, ki so jih prejeli: Anita Delak, Ferralit Žalec, Vili Viđali, Nama Žalec in Franc Divjak, SIP Šempeter.
Športnik leta: RUDI DOBRIŠEK
V zabavnem programu je sodeloval ansambel RUS iz Radeč s pevko Marjano Deržaj, kvartet Frankolov-čani, Borut Alujevič, član Slovenskega gledališča iz Celja in humorist Celjski Poldek. Prireditev je bila pod pokroviteljstvom Minerve iz Zabukovice, pripravili so jo TKS, Občinska zveza TKO in Občinski sindikalni svet Žalec, izvedlo pa jo je uredništvo Novega tednika in Radiä Celje.
TONE TAVČAR
Vse kaže, da se je Alojz Povratnik rodil pod nesrečno zvezdo. To, da mu je sodnik za prekrške v bližnjem mestu pred dnevi naložil že štiriinpetdeseto kazen, moža uvršča med rekorderje, vendar je bolje, da mu tega ne omenjate.
Rekordi so, kot vemo, različni. Nekdo požene po grlu trideset vrčkov piva, ne da bi trenil z očmi, drugi kot piškote hrusta kavne mlinčke, Povratnik pa že vrsto let vozi fička brez vozniškega izpita.
Sodnik za prekrške mu je prvič namenil lepo pridigo in ga poslal domov zgolj z opominom. Ko opomin ni zalegel, kajti Povratnik se je še naprej vozil brez vozniškega dovoljenja, ga je denarno kaznoval, in ker tudi ta kazen ni zalegla, je Povratnik moral v zapor. Nič.
S sodnikom sta si postala znanca, kajti mož je redno prihajal na zagovor, padale so kazni druga za drugo, vse to pa Povratnika ni odvrnilo, da ne bi še naprej vozil svojega fička. Treba je reči, da so ti prekrški, ki so se množili v mapi na sodnikovi mizi, bolj vznemirjali sodnika kot Povratnika. Mož se je nekako vdal v usodo, na cesti je lepo pozdravljal tovariša sodnika in njegove tajnice pa tudi pri razpravah se je lepo vedel.
In če so znanci pobarali Povratnika, kdo so ljudje, ki jih pozdravlja na cesti je odvrnil: „Moji znanci so!“
Človek bi pomislil, da je tak zakrknjen povratnik človek, ki najraje gleda v tla, vendar to ne velja za Alojza Povratnika. Skromen je, sodniku ne skače v besedo, lepo se vede in ko ga sodnik sprašuje, odgovarja kot prvošolček tovarišici učiteljici ter se pri tem nasmiha kot nevesta ženinu.
Sodnik pa guba čelo, ko brska po njegovi zajetni mapi in slednjič reče: „Povratnik, to pa je že od sile, kar počenjate. To pot, vas moram že štiriinpetde-setič kaznovati zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja. Še zavedate, kolikokrat ste mi že obljubili, da se boste poboljšali, pa so bile vse vaše obljube, kot bob v steno!“ Sodnik je malce pomolčal in nadaljeval: „Se zavedate, da mi rahljate živce in povzročate sive lase, a? “
„Če smem pripomniti, tovariš sodnik,“ je dejal Povratnik, „tisto o zrahljanih živcih in sivih laseh ne bo držalo. Ali sem ah nisem bil vsakič vljuden do vas, na cesti vas lepo pozdravljam, prihajam na zaslišanja in do danes se mi še ni zgodilo, da bi koga povozil do smrti. Tudi ne vozim po glavnih cestah in nikogar ne ogrožam, zakaj potlej tak odnos do mene? “
„Povratnik, enkrat si že zabijte v glavo, da brez vozniškega dovoljenja (izpita) ne smete voziti.“
„Ja, priznajte tovariš sodnik, da se me drži smola. Kako bi me sicer vsakič prestregli miličniki na cesti? Zgodi se, da me dobe na tej ali tej cesti, zapišejo in jaz vem, da bom moral k vam. Drugič zapeljem po kolovozu proti Kurji vasi v dobri veri, da ne bom srečal miličnikov.
Ko takole pritiskam na plin, da odskakujejo krave in kure s ceste, se pojavita, kot bi zrasla iz tal, prvi dvigne loparček in klopčič prekrškov se odvije naprej. So pa to dobri fantje, vam rečem, ni se še zgodilo, da bi pihal balonček, le zapišejo me, pa pika.“
Mož plačuje kazni, odhaja v zapor pa spet sede v fička. Sodnik mu je izrekel že za 54 let prepovedi vožnje (za vsak prekršek po eno leto!) in po njegovih izračunih bi lahko Povratnik sedel po sedanjih predpisih za krmilo, ko mu bo 82 let.
Urni tajničini prsti plešejo po tipkah, ko sodnik narekuje kazen Aloizu Povratniku, štiriinpetdeseto po spisku. To pa Povratnika ne gane. Kot vedno vrti v rokah klobuk in se nasmiha sodniku kot nevesta ženinu.
Tk. L.
Smejte se z nami
Dr. Novačan je bil po Prvi svetovni vojni dodeljen razmejitveni komisiji na naši severni meji. O tem je pozneje pripovedoval družbi svojih prijateljev na Krasu, med katerimi je bila. tudi žena goriškega glavarja Žnidaršiča.
„Vodja komisije je bil angleški general, njegova žena pa je^ bila član komisije. Takoj sem, spoznal položaj:	vedel serin
sicer, da ima general glavno besedo, vendar sem opazil, da se v dvomljivih primerih spogleduje z ženo, ki mu zdaj rahlo prikimava, zdaj odločno odkimava in da nazadnje general napravi vse po njeni volji.
Ko sem to spoznal, sem se začel smukati okrog nje, dokler si nisem pridobil stalnega mesta ob njeni strani.
Bolj sem bil prijazen z njo, bolj sem čutil, kako potekajo pogajanja nam v prid. Do Celja je šlo kar gladko, proti Mari-! boru pa čedalje teže. Borili smo se za vsako ped zemlje. Maribor je bil trda kost. Že je kazalo, da ga bomo izgubili, tedaj pa sem se ojunačil, nagnil sem se k sosedi, jo pogladil, stisnil za koleno in — Maribor je bil naš!“
„Gospod Novačan' ‘, mu je segla glavarjeva žena v besedo,“ mar bi segli še malo više, pa bi padel še Gradec!“
Proglasili
najboljše športnike
r m
*6
S
S
*
s
s
*
's
s
*
s
*
Sl
v
'S
s
*
'S
s
s
s
s
*
•s
Si
s
S»
Sl
s
S
S)
Sl
s
s
*
«s
s
*
s
*
*
*
$
s
5
*
*
«s
s
N
N
N
s
N
•s
Sl
%
s
<s
*
'S
!
$
Sl
'S
*
N
S.
*
•s
Sl
*
Sl
*
«s
*
N
s
<s
Sl
*
:
«s
N
•s
s
s
s
*
s
$
Si
*
s
Sl
«s
s
*
s
*
*
<š
N
s
s
Savinjska dolina pozimi.
JtSr.NSKI PRVAKI Odbojkarji Partizana Šempeter letos najbolj uspesno nastopajo v slovenski odbojkarski ligi -vzhod. Po končanem jesenskem delu tekmovanja so na prvenstveni lestvici na prvem mestu. Stoje od leve proti desni: trener Sle lan Božič, Kalc ič, Štorman, Dobnik, Božič, Račnik; čepe: Jelen, Mlakar, Prislan. T. Tavčar.