heto VIII, štev. 6. Celte, iorelt 19. lanuarja 1926. Poštnina plačana v gotovini. Naročnina: Za Jugoslavia : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: l^tno 240 Din. Posamem« 6*evi'ko I uin. Izliafa Redakcija in upravai Strossmayerjcva ullca 1, prit! Tel.65,— Rač.p.-č.zavoda 10.666. Oglasi po stain» m ceniku. Skupno z Bolgarijo. Pod naslovom »Poveeana Jugo- slavija« priobčuje Hermann Wendel v »Prager Presse« ci'anok, v katerem se bavi z vprašanjem zblizanja med Ju- goslavijo in Bolgarsko. Wendel ugo^ tavlja, da se o tein vprasanju — po spravi med Pasicem in Radicem in lo- oarn.ski.h dogovorih — sedaj živahnoje razpravlja nego kedaj od Icla 1918. do danes. Jugoslavija se zaveda svojega poslanstva za ujedinjcnje južnih Sto- vanov vse dalje bolj. Na drugi strani pa so tudi bolgarski šovinisti spoznali, da se po Locarnu ne niorejo več nade- jati spremembe sedanjega stanja. Po notranji uredbi Jugoslavije in vnanji Evrope se vsiljujo z neodklonljivo silo inisei' na sporazum med Beogradom in Sofijo. Wendel opozarja, da je bil že srb- •ski zemljeradnik Moskovljevic vložil v skupščini resolucijo, v kateri je bilo re- čeno, »da na Baikanu ne bo iniru in napredka, dokler ne bodo vsi Jugosfo- veni združeni v mogoeni Jugoslaviji od Trifflava do^Garigrada«. Radikalni poslanec Ivan Girkovič, stari bojevnik za osvoboditev Makedonije izpod tur- škega jarma, je prvi zaklieal v parla- mont geslo o bratstvu med Srbi in Bol- gari. Lsti poi'itik je v božičnom članlui v zagrebškib »Novostih« ugotoyil z za- doščenjem, da misel srbsko-bolgarske- ga zblizanja napreduje z orjaškimi ko- raki, ker prodira v mase. Demokrat Voja Marinkovic zahteva v istem listu .sporazum z Bolgari, ki naj onemogoei povratek nesreenih dogodkov iz Iota 1915. Slednjič je minister Radic na svojega godu dan označil kot cüj vna- nje poi'itike Beograda: edinslvo kmet- skega ljudstva Srbov, Hrvatov, Sloven- cev in Bolgarov«. Radic naglaša ved- no, da brez Bolgarov jugoslovensko iijodinjenje ni popolno. Tudi Bolgari si vse dalje bolj usvajajo to mi sei1. Že pokojni Stainbo- lijski je zaklical v sobranju ponosno, da on ni no Bolgar, ne Srb, ampak Ju- gosloven ter da je njegova kmetska stranka »za voliko jugoslovensko drža- vü Srbov, Hrvatov, Sfovencev in Bol- garov«. Bolgarski zemljeradniki sma- trajo sedan jo krizo v Bolgarski za eta- po v razvoju jugoslovenskega proble- ma, ki se zaključi z odpravo bolgarske- ga separatizma. Kosta Todorov se ro- ga v beograjski »Politiki« oficijelnim krogom Sofije, ker onkraj državnih mej edino v Slovanih Makedonije vidi- jo krvne brate. Vzki'ika: »Bratje smo vsi od Varne do Triglava!« Pa tudi ! glasilo »Bulgarie«, ki razpečava sairio vladno modrost, zagotavlja, da je srb- sko-bolgarsko zbližanje program, tei' omenja pot jugoslovenske misli do lo- giene i/.polnilve. Tako so vsi, ki se ogla- šajo, za pravo za sporazum in nikdo proti sporazumu mod obema državama in plemenoma. Veliko vprašanje pa ostaja ^lake- don ija. To vprašanje je, ki loči: ali je Makedonija srbska ali bolgarska. Čim pa pride spoznanje, ki ga izpovoduje vsa nepristranska znanost, da make- donski Si'ovani niso ne Bolgari, ne Sr- bi, pae pa Jugqsloveni, kakor Bolgari in Srbi, postane Makedonija vez med Beogradom in Sofijo. Tu pomeni spo- razum velik eilj: nedeljeno popolno edinstvo jugoslovenskoga naroda »od Varne do Triglava'. PoSsiika p NOVA TAKTIKA NAŠIH NEM- GEV. Pred par dnevi je »Tagespost« objavila uvodnik »Die Minderheiten- frage in Kärnlon und in Slowenien. Bedeutsame Anregung unterstei nsobui' Deutscher«. Uvodnik, ki prihaja »s po- sebne strani« razpravfja obširno o po- ložaju nemške manjšine v Sloveniji in navaja, da se na jugoslovenski strani Nemcem največ zameri postopanje s koroskimi Slovenci. Na ženevskem manjsinskem kongresu je bil načelno sprejet sklep, da se bodo inanjšine pocl- pirale medsebojno v boju za šolsko in kullurno avtonornijo. Na eni zadnjih eej odbora in zaupnikov Pol'itiicnega in ffospodarskega drustva Nemcev v Slo- ven ij-i je bil na predlog dr. Morocuttija sprejet sklep. da so koroška deželua vlada naprosi, da ugodi zahtevam slo- venske nianjšine in da reši vprašanje koroških Slovencev na podlagi sklepov ženevskega manjšinskega kongresa: t. j., da jim da sol'sko in kulturno avto- nomijo. Sklep je bil že sporočen dežel- ni vladi v Gelovcn. Clankar »Tages- posto« izvaja, da se bo sedaj videlo, kaj bo storila koroška vlada. Ge bo ugo- dila zahtevarn koroških Sl'ovencev, te- daj bo morala tudi jugoslov. vlada vze- ti v pretres zahteve Nemcev v Slove- niji. Povoda za represalije ne bo več in manjšinsko vprašanjo v Slovenijf se bo moralo rešiti na novi podlagi. — Tako nekako izzveneva ci'anek »Tages- poste«. — Vsekakor bo stvar izzvala na Koroskem in v Sloveniji živahno dLskusijo. p PROTI UNIČEVANJU SLO- VENÖKE 1NJJÜSTR1JE. V veliki dvo- rani Ijubljanske kazine se je vršil mi~ noli pelek izredni občni zbor Zveze in- dustrijcev za Slovenijo, na katerem se je najodlocneje protestiralo proti naj- novojšim poiskusoin Beograda, da uni- či sfovonsko industrijo. Zbor je bil šte- vilno obiskan in so se ga udelezili za- stopniki vseh slovenskih industrij iz vccjih krajev, kakor tudi delegatje Iz Maribora, Celja in Jesenic. Predvsem se je protestiralo proti trgovinski poli- tiki sekeijskega sefa Milana Savaica, ki je naperjena proti slovenski indu- striji. Na zboru se je protestirafo zo- per zapostavljanje Slovenije v prora- čiinu, pri določanju uvoznih carin, in pri železniško-tarifni politiki. Po refe- ratu glavnega govornika ing. Šukljeta je bila sprejeta protestna resolueija, ki bo odposlana vsem kompetentnim vi'adnim činiteljem. Zastopnilti vseh gospodarskili organizacij Slovenije so- glašajo z resolucijo. p V R0MUN1JI VRE. Abdikacija romunskega prestolonaslednika Karla je povzročila po vsej državi pokret proti ouim, ki so zakrivili princev iz- gon v inozemslvo. Med celokupnim prebivalstvom se opaža vedno vecja simpatija za princa Karfa. Vlada je bila primorana izdati komunike, v ka- ter-Mil si.?mnntira vesti o liüMiirih, ki pa Trigitfvanski pies se vrsi diie 6. februfirja L926 v Celjskem domu v Celju. v bislvu potrjujejo pokret za Karla. Dnevno prihajajo poročila o novih manifestaeijah v raznih krajih. Vlada je upokojila 38 aktivnih generalov, ker so javno simpatizirali s Karlom. — Veliko vznemirjenje je povzročila naj- novejša odredba vl'ade, s katero se uva- ja cenzura za vse časopise v Bukare- šti. Vlada utemeljuje svoj sklep z ne- prestanimi prestopki, ki jih je zagre- šilo časopisje s poročanjem o aferi biv- šega prestolonaslednika. Genzuro nad lißti vrši vojno sodisče. Vsi listi mora- jo predložiti vojnerau sodišču krtačne odtiske in se smejo tiskati še le potem, ko jian to dovofi vojno sodišče. Na glavni pošti je odrejena stroga cenzn- ra inozemskih časopisov. Tako je bil zaplenjen pariški »Matin«, ker je pri- občil razgovor s profesorjem Jorgo. Vsi listi so vložili protest proti uvedbi cenzure. p RUSKA P0M0Č TURCIJI. Zu- nanji minister v bivšem ruskem pore- volucijskem kabinetu Miljukov objav- lja v gi'avncm glasilu ruskih beguncev poročilo o vsebini dne 17. decembra 1925 med Rusijo in Turčijo sklenjeno zavezniske pogodbe. Ta pogodba vse- buje določila, po katerih je sovjetska Rusija obvezana prihiteti Turčiji na pomoc v slucaju vojne s kako tretjo dr- žavo. Pogodba je v prvi vrsti naperjo- na proti Angliji. Rusija je obvezana v slučaju vojne Turčiji dati na razpola- go pristani.šče v Batumu, jo preskrbo- vati z živLno, žitom in munieijo. Celjska k^onika» c SHOD PREDSEDNIKA SDS G. SVETOZARA PRUilsiEVIÖA V CE- LJU se bo vršil v soboto 30. Januar ja ob osmih zvečer v dvorani Celjskega doma. Za shod velikega narodnega vo- ditel'ja in moža jeklene volje vlada med mešcanstvom veliko zanimanje. Pri- oakovati pa je tudi častne udeležbe iz M. Albcrti. — E. S.: JNa Miirt, ohsojoiia. (Slika iz harema.) (Konec.) Alfred jo je nerazumljivo gledal in kmalu strepelal strahu, ko rau je enooka razjasnila cel dogodek, ki se je odigral" v Mohamedovem haremu. Bled strahu je zakričal slikar: »Kako naj jo rešim?« »Podkupi sužnje, ki bodo vasljali s čolnoin na Bospor!« je nadaljevala nervozno Turandota. Imaš-li denar?« Alfred je potegnil mošnjo, skozi pentije se je zasvetilo zlato. »To je honorar, ki sein ga prejel ravnokar za svojosliko«, jep^pomuil. Urno si je prisvojila Turandota mošnjo. ]^o mu je vrnila nekaj zlatov, je pripoinnila: »Cakaj v luki s čolnom in dvema izvežbanima veslačema, zasltHlujte skrivaj čoln,^ v katerem bo Suleima. Skrbi, da bos iinel v čolnu širok plašč in kljuke z železnimi konjicami. Po- tegnite s kljukami Suleimo v vas coi'n, predno se potopi. Drugo že jaz poskr- biml V mali kavarni ob pristaiiišču, katere lastn ik je Hasan, cakam na vas. Spravi Suleimo v tvoje stanovanje. Alah naj vas razsvetli! Ti si sicer krist- jan in še celo slikar, vendar se mi zdiš poštenjak.« Po teh besedah je izginila. Cez eno uro je podkupifa može, ki so bili dolo^eni, da potope obe žrtvi, Ko jim je plačala precejšnjo vsoto, so oblju- bili, da bodo vrv, s kalero bo zavezana Suloiiinina vreča, odvezali in vrgli ne- sreenico nato v morje. Eden vesljačev je obljubii", da bo izpustil veslo navi- dezno vsled nesreče, da bo coin drcal , po morju ])ocasneje. i Suleima, kateri se ni sanjalo, ka- ! ko skrbi mati za njeno rešitev, je bila j popolnoma obupana. Vse sladke sanje o sreči in ljubezni so se razbi'inile. Ka- ko grenka mi-sel, lociti se od življenja, od ijubljenega! Morda je pozabil na ubogo Suleimo, ki bo morala plaeati kratko srečo i'jubezui s smrijo. Ni pre- klinjala Fatime, ni se jezila nad izda- jico. Kako hilro je bežal čas. Lo on dan naj še živi in ta dan se je bližal zato- nii. M.ilo \eselja ji je nii'dlo ži»Tl.!«Mi.ie. Njeno nevesefo detinstvo je vstajalo iz morja spominov. Zakrila si je ouruz. Njeua edma prijatelijica, njena mati, jo je pozabila. Obupno je vila roke. Kaj, ako jo Mohamed Ali odkril, kako vlogo igra mati v haremu? Ko je tako obupavala, je priletela skozi za- mreženo odprto okno modra cvetka, ki govori v svojem jeziku: Bodi pogumna, ne zai'uj! Suleiina je poliubljala cvet- ko in jo pogoltniJa, da hi je nihee ne zapazil. Nihče ni smel stopiti v njeno so- 1)0, katero je s,trazil odurni evnuh. Ko je solnce zatonilo, so ji prinesli jedi in piijace. Le makmkost je zavžila, izpil'a pa več čaš lodeno-mrzlega sorbela. Vodno bolj se je bližala ura locitve. 0 polnoči so udrli zakriti možje v njeno sobo, zvezai'i Suleimo in jo nesli v no- silnico, v kateri je sodela Fatima. No- sači so ju nesli v prkstanišče; ko so se ustavili, so dvignili obe dami, ju po- tisnili v pripravljene vreče, položili v coin ter odrinii'i od brega. M.rko je gle- dal Mohamed Ali na svoji žrtvi, ki sta ležali prod njegovimi nogami in ki bo- ste kmalu izdiJinili. Ko se bodo strnili valovi nad njiana, bo maščevan, nje- gova cast oprana. Suleima je zgubil'a vlako upanje na rešitev. Obupno je ])riKjakovala smrt. Maščevalca svoje časti je zelo je- zilo, da ga za.sleduje ribiški coin. »Podvizajte se in močnejše ves- lajte!« je ukazal vesračem. Kljub temu je bil rjbiški coin vedno v bližini. Končno je izgubil Mohamed Ali potr- pi'jenje. Namiignil je sužnjem. Prijeli so vrečo, v kateri je bila zavezana Su- leima ter jo vrgli v morje, neopazeno od Mohaineda Alija je v tern trenutku eden sužnjev odvezal vrv, s katero je bila vreca zavezana. Nato so prijeli vreco s Fatimo in jo izročili valovorn. Visoko je brizgnila voda, coi'n se je za- gugal in enemu mož je izdrknilo veslo. Suleima je čutila, da je vrv zrah- Ijana. Z nepopisno močjo je skušala odstraniti vrečo. »Kaj je to?« je zakričal Mohamed Ali, ko je zapazil, da se je prikazala na povrsi'ni bela roka. »Izdajstvo! V zvezi ste z nezvesto žensko!« »Mi smo nedol?ni«, so kl'icali ves- ljaci vsi v])rek. Ribiski coin se je med- tem priJjliial bliskovito na kraj, kjer se je pokazala roka Suleime. Lep mož se je sklonil iz col'na in potegnil Su- leimo z drogom, na katerem je bila pritrjena železna kljuka, vanj. "Škripaje z zobmi je gledal Moha- med Ali, da je tujec Suleimo porjubo- val in skusal spraviti k zavesti. »Zasledujte roparja!« je klical kakor nor. »Plen mu moramo odvzo- ti.« Ribiški coin pa je drčal po morski gi'adini kakor puščica in pustil Moha- medovega daleč za sabo. Masčevalec jo v divji jezi potegnil samokros in ustrelil za bežečimi, kro- gla je zgrešila svoj cilj in rešeni so bili. Turandota je v strahu pričakova- ki na povratek svoje hcerke. Sofze ve- selja so zalivale njene oči, ko je objela svoje ljubljeno dete, rešeno. Suleima se je hitro preoblekla v evropejsko obl'eko, katero je imela ma- ti žo pripravljeno in čez eno so bili že vsi trije na potu v Pariz. Ko je Handasa okrevala in se po- vrnila k Moliamedu Aliju, ji je izročil razporočno pismo. Vrnil ji je tudi nje- no doto in so je kmalu nato na novo poročila. Mohamed Ali stoji osamfjen, boji so morja, kadar ga zagleda se strese, ko zasliši bučanje valov. Suleima je postala kristijana in poročila Alfreda. Njegova znamenita slika »lepa Turkmja« je vzbujal'a na vseh razstavah največje občudovanje. Njen portret ga je napravil slavnega in bogatega. Stran 2 » H Ü V A DOBAi SU-V 6. Šaleške in Savinjskc doline, kakor tu- j di iz vseh krajev ob železnici do Hrast- i nika in Trbovlj ter do Grobelnega in Foljčan. c REDNI SESTANKI ČLANOV j SDS V CELJU se vrse vsako sredo v klubovi sobi Celjskega doma. Začetek razgovorov in razprav je ob osmih zvecer. c OBCNI ZBOR SDS ZA CELJE- OKOL1GO bo due 21. t. in. pri Perrno- zerju v Gaberju. c KARL HERMANN WOLF je bil svoje dni v Avstnji velik gospod. BiT je vodja pangcrmanske stranke in najhujši vsenemški kričač v paiiamen- | tu. Svojo karijero je pričel v Celju kot , urednik proslule »Deutsche Wacht«, ki se je prelevila v »Cillier Zeitung«. Tu je poročil licerko znanega odvetni- ka dr. Stopischnegga in se nato pre- : sei'il na Dunaj, kjer je osnoval panger- j manski dnevnik »Ostdeutsche Rund- | schau«. S svojim vsenemškim radika- lizmom je zaslovel po vsi Avstriji in je bil knialu nato izvoljen v nemškem de- , hi Ceške v parlarnent. Tu se je zlasti odlikovai' v borbi proti Badenijevim jezikovnim naredbam. »Nemški ju- nak« pa je postal, ko je imel duel z min. predsednikom grofom Badenijem in ga ranil. Takrat je bil na visku svo- je siave. Nemci so ga oboževali. Nie- i gova slava pa je jela bl'edeti, ko so pri- šle na dan razne umazane afere, na primer, da se je dal podkupiti od slad- kornega kartela, da je zapeljal ženo svojega najboljšega prijatelja itd. V pari'amentu je sicer prišel ob mot: in ugled, v neinškonacijonalni javnosti pa je še vedno igral veliko vlogo. Gim pa je Avstrija razpadla, je bilo tudi konec slave Karla Hermana Wolfa. Njegovo ime se je pozabil'o, kakor da ! je bil umrl. Toda Wolf še ži.vi. Fišejo o njem nemški listi. Pa ni več politik, ! ampak služi si sedaj vsakdanji kruli s težkim trudom kot zavarovalni agent, j c SMRTNA KOSA. V soboto je po i dolgem, iiudem trpljenju na Doi'gem , polju umrl g. Franc Koroschetz, cin- karniški uradnik v pokoju. Pokopan je bil v pondeljek na okoliškem poko- ! pahšču. Rajnik je bil velik dobrotnik Dijaške kuhinje v Celju in sploh častit in dober mož. Bodi mu ohranjen blag | spomin. Rodbini naše sožalje. | c SMRT RADI PLllNA. V nedetjo večer so našli mrtvo v njenem stano- vanju na Kralja Petra cesti g. Ano ' Kolenčevo, mater rajnega veletrgovca in narodnega mecena g. Antona Ko- tenca ter trgovca g. Franca Kolenca ' v Gelju. Stara gospa — bilo jej je 83 i let — si je pripravljala na plinu okrep- cilo, pa je pozabila plin zavreti in se je zadušila. Na i'ice mesta došli zdrav- i nik je sicer ugotovil, da je srce še ne- I koliko bilo, a rešiti je ni. več mogel. Po- greb bo v torek popoldne ob treh. Rod- bmi naže sožalje! c SMRTNA KOSA. Po dolgotraj- ni in izredno hudi boi'ezni je izdilmil v tukajšnji javni bolnici v pondeljek v starosti 43 let znani celjski trgovec g. Franc Kramar, soustanovitelj in so- lastnik galanterijske trgovine Prica & Kramar, oziroma sedaj Kramar & Mislej. ü. Kramar, ki je bil samec, je bil do skrajnosti biag in dober človek, ki si iiikjer nakopal sovrastva. Pogreb bo v sredo ob treh popoldne iz javne bolnice na okoliško pokopahšče. — G. Kramar ima s svojim že tudi dolgo ty.'nim koiiipanjonom \ehko zaslug za razvoj slovenske trgovine v Gelju. Bo- di mu v narodnem in trgovskem svetu ohranjen cast en spomin! Rodbini na- se sožalje! c JUGOSLOVANSKO - ČEŠKO- SLOVAŠKA LIGA V GELJU je imela v sobolo Hi. t. m. v Celjskein domu ustanovTii občni zbor, ki je pokazai* že ,v fcleviiu udeležencev, da vlada za to velevažno organizacijo tudi v Gelju pravo zanimanje. Imenom pr!pravljal- nega odbora je vodil zborovanje g. zu- pan dr. Hrašovec, ki je bil tudi izvo- ljen za predsednika. Da bi nasi'a ideja bratskega zbližanja med nami in (*>h: vedno več pnjateljev! c ÜDBOROVA SEJA SOKOLSKE- GA J)HlsSTVA V GELJU se bo vsiU, v torek t'J. februarja 192(3 ob 20. uri v sejni. sobi telovadnice. Bratje odborni- ki in sej-lre odbornice, prid.te točno :n polnoštevilno, posebno, ker bo ta seja važna za. naše delo v novem poslovncm letu! Zdrtivol — Tajnik. j c »ZADRUGA«, gospodarski list, i glasilo Zadružne Zveze v Gelju začne 1 zopet redno izhajati vsakega 15. v me- secu. Letos stopi list v svoj 34. letnik. ! Ves čas po preobratu doslej list ni red- no izhajal. c TRGOVINA S PAPIRJEM FLO- RA LAGER-NEKERMANN je poslal'a za ubožne otroke mestnL osnovni soli 150 šolskih zvezkov in 2 ducata svinč- nikov, za kateri dar se v imenu revne mladine iskreno zahvaljnjete upravi- teljstvi obeli šol. c NOVA TVRDKA. Gospod Z. Go- rinšek, ki je bil do novega lota solast- ! nik tvrdke Brata Batič v Gelju, je usta- I novil v družbi z g. Maksom Kalbom s I Ptuja novo trgovino z lesom pod ime- nowi »Jadran«. Tvrdka. bo protokoli- rana. c RAJŠI STRUP NEGO BREZ ; NOGE. V tukajsnjom invalidskom do- | mu se je v petek ponoei zastrupil in- ' valid I. A. Zdravniki so bill ugotovilu da mu morajo amputirati nogo. Mož pa se jo te konstatacije tako ustrašil, I da je rajši vzel' strup. Kupujte Batti čevlje ker 8 tern si prihranite denar. Zakaj? — Zato, ker jih prodaja po tov^rniäkih cenah A. Orof emk9 G1t;votli c TRIGLAVANSRI PLES V CE- LJU. Vs epredpriprave za triglavanski pies, ki se vrši due 6. februarja t. 1. ob 20. uri v »Celjskem domu« v Gelju, so v najlepšem teku in ogromno je zani- manje, ki vlada v celi Sl'oveniji za to tradicijonelno akadeinsko prireditev. Letošnji pies je tern pomembnejši, ker bo častitljiva triglavanska zastava pr- vič plapolala v prostorih bivše nemske trdnjave »Deutsches Haus«. Dvorane, v katerih so prej rajali buršaki, bodo G. februarja zbirališče starih in mla- dih Triglavanov in vseh prijateljev staroslavnega »Triglava«. Vsi prostori bodo okusno okrašeni, slavne stare ku- če pa opozarjamo, da je zanje priprav- ljen poseben prostor, kjer se bodo po želji lahko nemoteno spominjali lepi.li akadeniskih 1'et . . . Vabila se bodo te dni razpošiljala. Ker je pri ogromnem stevilu povabljencev nemogoče imeti vse v evidenci, prosi prireditveni od- bor najvljudneje, da so vsi, ki vabila pomotorna ne bi prejeli, ali pa, ki žele na ta dan v Gelju prenočišče, obrnejo na g. Mirka Hočevarja, not. kandidata v Gel'ju, Preisernova ul. 24. 66 Kino MESTNI KINO CELJE. V pon- deljek 18., torek 19., sredo 20. in če- trtek 21. jan. se predvaja drugi del fil'ma »Polet okoli sveta«. Ne zamudi- te si tudi ogledati drugi del tega zani- mivega filma. Predstave v pondeljek 18. Jan. ob pol 7. in 8. uri, torek 19., sredo 20. in četrtek 21. samo ob 8. uri zvečer. ?ozop na mti cestnl PEd! Vozi desno! Prehitevaj levo ! Sif"om domovine. | Š SVETOZAR PRIBIČEVIČ V I SLOVENLJI. Prvi nastop g. Svetozara j Pribičeviča v Sl'oveniji je bil sijajen, kajti njegov zbor v Ljubljani se je v nedeljo nad pričakovanje dobro obne- i sel. Dvorana Sokolskega doma na Ta- i boru je bila nabito polna in občinstvo | je vztrajalo vkljub mrazu tri ure. Po- i slusalci so govor g. Svetozara Pribiče- i vica, ki je prišel' v spremstvu drugih uglednih politikov, sprejeli z velikim navdušenjem, tako da so dijaki govor- nika dviignili in ga na ramah odnesli v povorki. G. poslanec je na to še pri banketu v kazini zopet govoril in je zopet izzval vihar navdušenja. Pribi- čevicevega shoda, o katerem bomo pri- hodnj'i/c obširnejo poročali, so se ude- ! l'ezili tudi žurnalisti iz Zagreba, Beo- grada, in drugod. j š POSPEŠENO DELO PRAVOSL. VELIKEGA DUHOVNEGA SODIŠCA. Veliko duhovno sodišče v Belgradu po- speši sv^je delo, da v najkrajšem času reši vse vloge za ločitve zakona, ki so bife vložene od konca vojne do sedaj. Svoje delo upa dovršiti najdal'je do srede prihodnjega meseca. — No, kaj so pa za pravo delali ti ljudje sedaj teh sedem let, če bodo mogli svoje delo opravLti v enem samem mesecu? Š VELIK DOBROTNIK BEO- GRAJSKE UNIVERZE. Uglednibeo- grajski trgovec Luka Celovic je beo- grajskemu vseucil'iscu poklonil dve lii- hi in milijon dinarjev v gotovini. Celo- vic, rodoin iz Hercogovine je znan pro- svetni mecen, ki je vse svoje prernoze- njo namenil po smiii beogi'ajski uni- vei'zi. s DELAVSKA BIBLIOTEKA V BEOGRADU. Dolavska zbornica v Beo- j gradu je odobrila kredit v znesku 50 tisoč dinarjev v svrho ustanovitve ccn- tralne de'I'avske bibliottke in čitalnice. Ta kredit se ima v prvi vrs-ti porabiti za nabavo knjLg, ki bodo delavcem brezplnčno na razpolago. Š RAZROJNTKI IJBTLI MAJOR- JA-INVALIDA. Na cesti pri Grnojov- ciili v bližini Getinja so ponoči napadli razbojniki voz, v katerem se je vozil major-kivalid. Milutin Radmilovic. — Razbojniki so ustavil'i voz, slekli in oropali majorja ter ga težko ranili. Majorja so prenesli v cetinjsko bolni- j co, kjer jc podlegel težki poškodbi. ( Orožniki so napadalce polovili in iz- ročili sodišču. ; š STRAŠNA NESRECA V AJ- 1 DOVSKI PREDILNIGI. 18-fetna de- j : lavka Irma Vovkova, zaposlena v aj- i dovski predilnici je delala v bližini j slroja. Bila je tako neprevidna, da je priisla. z glavo preblizu del'ov, ki so se : preuiikali,, vsled cesar so so ji zapleli lasje v stroj. Stroj, ki je bil v pogonu, je prijel Vovkovo za gl'avo ter ji odtr- gal vrhnjo kožo z lasmi vred. Pone- srečenko so takoj odpeljali v goriško 1 bolnišnico. š VRAČAJO SE IZ RUSIJE. Te dni se je vrnil v Umag v Istri Peter Alessio, rojen 1889. Iz Pufe je odšel na gališko fron to in po petih mesecih priwel v rusko ujetništvo. Trpel in de- lal je po raznih krajih, v Getovci se je poročil s kmetico Navolsko, ki mu je , rodila sina. Prodala sta posestvo in i odpotov.r^i. Tako se bo vrnil še mar- sikdo, ki ga doma smatrajo za mrt- j vega. š S0K0LSK0 DRUŠTV0 NA POL- ZELT ima svoj obeni zbor v nedeljo 24. januarja 1926 v društveni dvorani ob pol 3. uri popoldne. 53—1 š SOKOLSKO DRUŠTVO NA POL- ZELI priredi v soboto, due 6. febru- arja veliko maškerado s pestrim spo- redom v druš-heni dvorani. 54—3 s SOlvOLSKO DRUŠTVO NA VRANSkEM je imelo v nedeljo, dne 12. januarja ob 8. uri zvecer v prosto- riih g. Brinovca občni zbor, kateremu je prisostvovai" delegat celjske sokolske župe tajnik brat branjo (iepin. Občni zbor je otvoril starosta brat dr. Ed- vard Šerko ob razmeroma šedosti po- voljni udeležbi. Na to so sledila poro- čila funkcijonarjev. Vestno in skrbno je sostavila poročilo tajnica sestra Bi- bijana Jakše-Kolšek. V svoj em poro-. čilu je podal'a vse, ničesar ni olepše- vala, niičesar prikrivala. Navzoci so dobili iz njenega porocila upogled v ce- lotno delovanje društva. V poslovnem letu je bil'o 13 odborovih sej, znak, da drnštvo ni spalo. Borrti se je pa mora- lo, kakor vsa podežolska društva s po- manjkanjom dobrih, izvožbanih vacli- teljev. Po odstopu načelnika br. Fra- nja Goloba je bila ta vrzel še občutnej- ša. Savezni porez je placai'o y celem obsegu, ißtotako župni, poravnalo je te- daj vse obveznosti. — Prosvetno delo se ni zanemarjalo. Predavala sta brat starosta dr. Šerko in br. Julij Sevnik. Priredilo je obvezni Savezni dan, spo- je s proslavo ujedinjenja. Blagajnik br. Josip Lavrič je poročal o stanju bi'agajne. Izrekla se mu je pohvala. — Volitve so naletele na težkoče. Prošnje, da prevzame dosedmiji starosta tudi za naprej to mosto, so bile zaman. Me- stu tajnice se je odrekla tudi doseda- nja marlji'va tajnica sestra BiMjana Jakše-Kolšek. Tako je obeni zbor stal pred težko nalogo in ni bil pripravljen na to, da bi našel namestnike. Moral se je odločiti, da se nadaljuje prihod- njc dni s tocko: volitve. Sokolskemu druatvu na Vranskem želimo, da bi pri nadaljevanju občnega zbora resil'o A'pivisanje novega odbora v vsestran- sko zadovoljnost in prospeh drustva. — še eno bra torn telovadcem in se- stram telovadkam: V letu praškega vseslovanskega sokolskega zleta mar- Ijivo na delo! Na vam je i'ezco.e, da bo vranski Sokol zastopan tako, kakor mu gre. Za veliko sokolsko idejo je vsaka žrtev mala. Zdravo! — n. s SMRTNA KOSA. V Škofjivasi pri' Gelju je umrla v nedeljo, dne 17. jan. t. 1. v 79. I'etu starosti posestnica Antonija Okorn. Bila je skrbna mati in dobra gospodinja. Pogreb se bo vr- šil v torek^ dne 19. t. m. ob 9. uri do- poldne iz Škofjevasi na frano pokopa- liišče v Vojniku. Naj počiva v miru! Rodbini naše sožalje! š PRVA JUŽNOŠTAJERSKA VI- NARSKA ZADRUGA V GELJU r. z. z o. z. poziva svoje člane, da ji pošljejo vzorce svojih vin v smislu zadružnih pravil1 v svrho poskušnje in nakupa zaneslijivo do 1. februarja t. 1. Na vsa- *, kem vzorcu naj bo označena množina, vrsta in najzadnja cena. Istotako se priiporoča zadruga hotelirjoin, kayar- narjem, gostilničarjem in raznim dru- gim za odjem vsakovrstnih namiznih in sortimentnih vin v sodih in stekle- nicah po najugodnejših cenah. Odda- ja vsako množino. 57 Š ZAHVALA ZA DAR. Na poroki pri mlinarju Novaku y Vrbnem je na- bral g. Drofenik iz St. Jurja ob j. žel. za uboge učenke šentjurske dekliške sole 90 dinarjev, ki jih je sam dopomü na 100 Din. Zato se mu šolsko upra- viteljstvo v imenu obdarjenih najpri- sreneje zahvaljuje. š ZMRZNIL JE V GOZDU. Iz Solčave nain poročajo: Rudolf Polič- nik, sin tukajsnjega gostilničarja I. | Osram-N-žarnica. I Osvvv°-'i}e sl nainoveiši naprcdek na polju clekuičnih žarnic. Nova s palentom -iGŠčicena valoviia žica omogoči koristno razdcliiev sveilobc, kaJcra sc pri zrako- J |praznih žarnicah ni mogla doseči. Osram-N-žurnice so sposobne, da v. polnl mcr/ I 2 nadomestijo dosedanje žarnice' z vlcčeno nitjo. I ^,.'v- 6 »NOVA ÜOBA« Strap 5 Dijošhi plesni venceh se bo vršil 3S- fan, vNacodnem xfomu. Poi'icnika, je sol preteklo nedcljo do- poldne v pianino, v takozvano Gmaj- no, nastavljat kunam pasti. Ker ga zvečer ni bilo domov, so domači takoj slutili nesrečo. Še tisto noč so se od- pravili nekateri vasčani v pianino, da i'a poiščejo, a bilo je iskanje in klica- njo. brezuspešno. Öei'e v pondeljek po- poldnc so našli nesrečnega mladeniča zmrzlega ob neki drči. Ko so ga pre- iskali, so videli, da je precej pobit po hrblu in po križu. Iz tega sklepajo, da je fant, gredoe čez ledeno drčo, padel in »se po drei najbrže tudi. še valil", na- to pa se je le še d\ignil in sel počivat ia rob dree v gozd, kjer se je morda v.sled precejšnje izgubo krvi onesvestil, ali pa je zaspal in tainkaj v mrzli noči zmrznil. Ko so prinesil fanta domov, jso poskiLsali. nad dvo uri vse načine, da razpihnejo življensko iskro, ki bi še mor:!a v njem tlela. A zaman! Nesre- ea je povzročila med prebivalstvom ve- liiko žalost. ker jo bil 17-Tetni živahni fant povsod priljubljen. Fant pa je bil '-am tudi preveč pogumen, da se je od- pravil na tako nevarno pot brez derez, zaupajoe svoji spretnosti v hoji po jrorah. š NEHOTE USTRELIL LAST NO ¦SESTRO. Na pristavi dr. Mijatova pri Subotici se je pripetil to dni tragičen *lucaj. Delavec Farkaš jo. s puško prc- ^.mjal vrane. Pri tern se je vsled ne- previdnosti puška sprozil'a in naboj je zadel njogovo sestro Marijo, ki je osta- la na mestu mrtva. Nesrečni brat je bil aretiran. s SMRTNA NESREČA. Na les- nvm skladišču trgovca Kunstla v Do- lenjeni Logatcu je vihar podrl leseno barako. Tramovje barake je pokopalo pod seboj dei'avca Alojzija Novaka iz Čevic, ki je kmalu nato umrl. Delavec Franc Trček, ki so je nahajal v bližini, je bil lahko ranjen. š BOLNIŠKI STREŽNIKI ZA- DAVILI BOLNIKA. Te dni je med vož- njo v Stenjevec na vlaku urnrl 4O-let- li umobolni kmet L. Tomasevic. Ko so njegovo trupl'o na prosekturi v Zagre- bu pregledali, so dognali, da je bil To- maševic zadavljon. Tomašcviča sta bi- la spremljala v Stenjevec dva bolniska Kl.režnika, ki sta sedaj neznano kam pobegnila. K ŠTIRINAJST DNI LEŽALA MRTVA V SVOJI SOBI. Na Javorni- ku so našli te dni 77-letno vdovo Ma- rijo Buc-ar mrtvo v njeni soobi. Ležala je na postelji popolnoma oblečena. Po zdravnuški izjavi jo je zadela kap. Pred božičem se je odpravljala k znan- i'.ein na Potoke, zato je nikdo ni pogre- ¦šal. Ko so je prošlo nedeljo zvedei'o, da je ni na Potoku, so vrata njene sobe siloina odprli. Našli so jo mrtvo. Leža- la je štirjnajst dni mrtva v svoji sobi. š M0R1LEG LASTNEGA OČETA PRI JET. Zagrebška policija je prije- ! la nekega mizarskega pomočnika, ki se jo izdajal za Franja Benca, pri dak- liloskopiji njt'govih prstov pa se jo ugo- lovilo, da je identičen z Josipom Ge- rovcem, ki je preteklo loto v Krapini med prepirom ubii* svojega očeta ter nato pobognil, Cerovoc ima tudi več drugib deliktov na vesti. Ljudska prosveta. 1 NAJVEČJA JAVNA LJUDSKA KNJ1ŽNICA V SLOVENIJI, sentja- kobska knjižnica v Ljubljani je izpo- »odila v pretoklem letu 40.660 stran- kam 162.503 knjige; v mesecu decem- bru 4114 strankam 17.038 knjig. Izpo- eojuje iiajlepse slovenske, srbohrviit- »ke, češke, ruske, nemške, angleške, italijansko, francoske in esperantsko knjige in modne liste vsakomur, kdor «e zadostno fegitimira. Na razpolago je tudi popoln imonik knjig v treh de- iiih na 430 straneh. } JUtiüöLüVENSKO GLEDALI- 8GE V NEW YORkU. V New Yorku *e je vršilo pred kratkim posvetovanje tamosnjo jugcxslovenske kolon jo. I ro- trcsalo se je vprašanje ustanovitve ju- KoslovoiKskoga Narodnega gledališra. Idoja so bo uresnicil'a z gmotno pod- poro vseh ameriških Srbov, Hrvatov m Slovencev. Naša gledalisča bodo podpirala nowyorski oder z litoratviro ! in repertoarjem. 1 DOSEDANJI USPEH TRSTE- NJAKOVE RAZSTAVE. G. Ante Tr- stenjak, ki ima sedaj koloktivno raz- stavo svojih del v Jakopičevem pavi- ljonu, jo prodal več akvarei'ov, med njimi motiv iz Bretagne, ulico v Mor- laixu, ter dva motiva iz Italije (Rim, Forum romanum) in Benctke (Markov trg). Mlademu slikarju čestitamo k to- mu uspohu in zolinio, da bi dosodanji kupci nasli mnogo posnomalcov. 1 KONEG UMETN1ŠKEGA OD- DELKA V PROSVETNEM M1N1STR- STVU. Umetniški oddelek se v beo- grajskem ministrstvu za prosveto od- pravi. Tako poročajo boograjski listi. V zvezi s to redukcijo je bilo tudi ime- novanje dr. Branka Senoe za ravna- telja samostojne Akademije v Zagre- bu. Umetniški oddolok v ministrstvu se spoji s splošnim oddolkom, katoroga bo vodil dr. Stjepan Zaič. Umetniski oddolek je bnel dosl'oj tri načolniko: pr- vi jo bil Branislav Nušic, drugi Rista Odavic, tretji in zadnji pa dr. Branko Šenoa. 1 JUBILEJ SLOVENSKEGA ÜMETNIKA. NaS rojak gosp. Rudolf Bukžok, baritonist narodnega glodali- šča v Osijeku, je slavil 14. t. m. 25-let- nJco svojega umetniškega delovanja. Povodom tega jubileja je priredilo na- rodno gledališče slavnostno prodstavo Gounodovo opore »Faust«. G. Bukžek je pel vlogo Mofivsta. Svojo uineLniško karijero je prices na ljubljan.skem odru in se je s svojo ambicijoznostjo razvil v vsega uvaževanja vrodnoga umetnika, ki dola cast slovonskomu imenu in ki si je pridobil simpatije obcimstva povsodi, kjer je nastopil. g ZA POSLOVNE STIKE S SO- LUNOM. Union do Producteurs et In- dustriels Greco-Yougoslavos je otvori- la v Solunu v palači Jugoslovenskega doma svojo pisarno. Uredi tudi trgo- vinski muzej, v katorem bodo razslav- ljeni vsi proizvodi kraljevine S11S. Ker se vrši v Solunu meseca maja t. 1. mednarodna razstava, pri kateri. bo sodei'oval tudi trgovinski muzoj, pozi- va imenovana zve/a vse našo produ- cente, da ji pošljejo svoje proizvode in to kot vzorce carine prosto. Priloženi morajo biti tudi ceniki franko cif So- lun. Ravnatoljstvo muzeja je v rokah g. L. 1). Timiliča. g NAŠE ZELEZNTCE NAJDRAŽ- JE. Poleg Ncmčije iinarao najdražje železniške tarife v Evropi; tako stane vožnja iz Splita v Zagreb (437 km) v III. razrodu brzovlaka 304 Din, v Av- striji se pa plača za enako razdafjo 224.25, na Češkoslovaškem 141.75, na Madžarskem 275.25, v ltaliji 188.75, v Romuniji pa sarno 88 Din. Sele zdaj namerava promctno ministrstvo ure- diti tarife po zlati pariteti, kar bi po- menilo, da se znižajo sodanje tarife za 20—25 odstotkov. g PITDESETLETNICA NEMŠKE DRŽAVNE BANKE. 1. januarja t. I je praznovala nemška »Reichsbank« 50-lotnico svojega obstoja. Začela je namrec poslovati 1. januarja 1876 in jo provze'a posle od »Preussische Bank«. Njen sedanji predsednik jo dr. Schacht '-njepov prodiiik je znani. dr. Ilavenstein od 1908—1923, ko je I umrl'i. Souaj ima banka 17 podružriic, j 84 agoncij :.n 350 podagencij. Skupno ima ta iiajvoc,;a iiemska banka okoli 12.000 invidnikov. nastavljencev, slug in drugih ushi/btncev. š DVA NOVA PARNIKA JA- DRANSKE PLOVIDBE. Kakor poro- čajo, bo naša najvočja parobrodarska druiba Jadranska plovidba dobila v kratkom dva nova parobroda, vsakega po okrog 4000 ton. g GOSPODARSKO STANJE EV- RO1 E. Glasom lanskega poročila ann^- riškega kongresa je kupna moč in ni- vo ž.vljenja v vseh evropskih državah daloč pod predvojnim stanjem. Zac«»- tek prookiota na boljo vidi Amerika v uvo'lbi zfate valute v Angliji in v lu- carnski poeodbi. Evropa dulguje Ara.v riki 7.349,914.000 dolnrjev in neregu- I:ranih je še 4.743,955.717 dolarjev. Po sodanjem tecaju znaša dolg ovrop- Kkih držav Ameriki 676 milijard di- nnrjov. Poleg tega so se dolgovi raznih obč.n, lako da znaša celokupni dolg Evrope 800 mifijard dinarjev. Razgled po ^vetu. r GENOVA BO ŠTELA 541.000 PREBIVALGEV, ker se ji prikljuci 19 sosednih mali.h občin, katere so žc ta- ko v stain ih življonskih stikih z mest- nim pristaniščem. r GERKVENA ASISTENGA PRI VPEPEL1TVI. Pri pogrebu predsed- nika trgovinske zboinico Wiista v Olo- mucu je vzbudilo veliko pozornost dej- stvo, da jo katoliška duhovščina blago- slovifa truplo, ki se jo vpepelilo. Do j sedaj je bila v olomuški nadšk^fiji prepovedana cerkvena asistenca pri vpopelitvi, toda v slučaju Wiista je nadškof osebno dovolil. asistonco svojo duhovščine. r TROBENTAG SVETOVNEGA M1RU. Polkovni trobentač Solicr, ki je dne 11. novembra 1918 po zaključku promirja mod Francijo in Nemčijo prvi za.trobii »streljanje ustaviti«, je sedaj imenovan za viteza častne logijo. r NOVI PATRIJARH V ANTI- JOHIJI. Patrijarhom grsko-mellvis- j tičnega obroda v Antijohiji jo bil iz- voljon dosedanji škof iz Zelo na Liba- non u, m.sgr. Giril Mobabgad. Mobab- gad se je rodil lota 1859. v Ain-Zahalti in je dovršil Jjogosl'ovno štndije v zavo- du sv. Anastazija v Riniu. Škof v Zale je že bil 29 lot. Pod njegovim škofova- njein je dobilo Zoic krasno ktit^dralo, voc šol in ono sirotišnico. Izvolitev Mobabgada patrijarhom pozdravljajo z vel'ikim navdušonjom pripadniki gr- ško-melhističnoga obreda v Siriji in v Egiptu. r KONTINGENT AMERISKIJT 1ZSELJENGEV BO P0V1ŠAN? Pri amerižki vladi so bili storjoni koraki. da bi povisal'a dovoljeno število izsc- Ijencev. To zahtevajo v prvi vrsti ame- rižki farmerji, ki jim primanjkuje de- lavcev. r S TANKI NA SEVERNI TE- (JAJ. Pariško društvo za proucevanjo Severnega tecaja pripravlja novo oks- pedicijo, ki se bo razlikovala od doso- danjih po upörabi nekih tanku podob- nih strojev,- ki premagajo najvecjc tožkočo na polarnem ledu. Zamenja se slanovanje obstoječe iz 2 sob, kuhinje in drugih pritiklin za enako ali vpčie proti od- škodnini. Izve se OOSPOSKA UL. 28/11. Svarilo. Svarim vsakogar, da pod nobenim pogojem nisem p'acnica za dolgove, katere je moj mož Konrad Oorenjak že napravil ali katere bi napravil še v bodoče. CELJE, 18. januarja 1926. ANTONIJA GORENJAK, hišna posestnica Celje, Gosposka ulica. V bHvviici na Kralia Petra cesti št. 27, Celje je dobra in čista nostrežba. Striženje ^jjJA^ II J"5 ^W samo lAmk -^Bm^^^^L. IH HI Sprejme tudi britvo v bruSenje proti jamstvu. ^% Hnnmnn iz ysßh fudnltiQU riKsllilll öübüi'Ijü in destau- l lUMijg |ja na dorn Ffi. JOSt, CELJE, Aleksandrova ul. 4 Plačilo tudi na obroke. Perfektno nemščine v 6 mesecih po najmodernejši metodi in pod ugod- nimi pogoii se naučite pri Josipu Kot- niku. — Naslov: J. K. učitelj, Celje 2 poštnoležeče. 2 Enovprežen koleselj dobro ohranjen, s streho, 2S i. Ponudbe na upravo lista. UEIIIilyliu yVlllju došle. Reflektanti naj pridejo jutri v torek 19 jan. dopoldne v klavnico. Alojz Kroflic. Cenjenim dam am naznanjam, da sem zopet otvoril = česalni salon = ter se priporočam za obi/en obisk. Franc Krajnc frizer za dame In grospode 2 Ce/Je, Glavni trg štev. 8. 1 a mm w B ¦ fit M w m ¦ i Koze od divjacine j ¦ zajcev, lisic, dihurjev, jazbecev itd. kakor tudi vse vrste surovih kož kupuje po ¦ 5 8 najvišjih dnevnih cenah 5 J ¦ Mi^kso Tanctlex» \ u Zagreb, Boškoviceva ulica. 4O. ¦ a Brzojavi: TAURIA ZAGREB. Telefon štev. 13-89. ' ¦ ¦¦«¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦«¦¦¦¦«¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦IIIIBIIIIIIiaillllliBaiBa Hmeljarna v Žalcu r z z 0 z., Slovenija I. jugoslovanski zavod za vklndanie in konserviranje hmelja. 15. januarja 1926. Vabilo k izredni glavni skupščini, ki se bo vršila v nedeljo, dne 24. januarja ob treh popoldne v gostilni u Rohlr-ka v Žalcu po sledečem redu : 1 Ra7govor, oziroma sklepanje, ali se naj Hmeljarna poveča in razširi. 2. SiuČHJnosti. # Prtdlfe vsll Za načelstvo : Prldlfe vst! Fr. Roblek 1. r., Josip Širca I. r., Anton Petriiek ). r. Strap 4 »NOVA DOBA « Štev. 6. 'Sn f.! ;l;'!:.; ! ' Kdor si misli nabaviti cevlje, naj na vsak način počaka do otvoritve velike ====== zaloge čevljev , „HUMANIC" CELJE, Aleksandrova uiica stev. I. Inserirajte v „NOVI DOBFM Delaj, nabiraj in hranil I- > o .L > *-> u>