Leto (II., štev. 247 Poftnlna imMInfli V LJubljani, sreda dne f8. oktobra 1922 Posamezna itev. stane 1 Oln Izhaja ob 4 zjutraj. Stane mesečno 10-— Din za inozemstvo 20"— m Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št 72. mtm&mmm j 11111 i m šfllB A;':/ ...... Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlstvo: Ljubljana, Prešernov« nt št 64. Telet it 98. Podružnice: Maribor. Barvarska št 1. TeL št 22. Celfe, Aleksandr. Račun pri poštn. čekov, zavoda štev. 11.842. Ljubljana, 17. oktobra. V razpravah o poteku in uspehu beograjske demokratske konference je ostalo skoraj neopaženo, da se pred odločilnim forumom demokratske stranke ni razpravljalo o protokolu posl. Angjelida s Stjepancm Ra-dičem. Neposredno pred sestankom glavnega odbora demokratske stranke se je, kakor znano, razširila senzacionalna vest, da sta se posl. Angjelic in Radi6 sporazumela, kako bo voditelj HRSS se udeležil proslave bitke na Kumanovem in kako je pripravljen na sporazum celo brez v revizije ustave. Samo bi hotel, da se Koalicija razbije in razpišejo volitve ter da v vlado, ki bi vodila nove volitve, vstopijo tudi njegovi, Radicevi, zaupniki. Mnogi listi so že napovedovali popolni preobrat v naši notranji politiki in čitali smo povsodi od »Balkana* do cSlobodne Tribune* in »Jugoslavije*, kako bo gospod Angjelic na demokratski konferenci udaril in prepričal vse neverne Tomaže Nič od vsega tega se ni zgodilo. Posl. Angjelic" je ostal lepo v ozadju in se ni javil za besedo. Iz dveh razlogov. Med člani konference so se sicer uveljavljala razna mišljenja z ozirom na taktiko napram zagrebškim kongresistom. o razgovorih gosp. Angjelida s Stjepanom Radidem pa je obstojalo le eno mnenje: da je storil posl. Angjelic nedopustno napako, ko se je dai od premetenega Radida zlorabiti za grdo intrigo. O tem namreč ni nobenega dvoma več, da so Radi-čeve izjave imele povsem drugačen smisel, nego ga jim je dtal posl. An-gjelid. Tako je Radič res dejal, da bi šel na Kumanovo. toda menil je, da bi tam ne smela biti naša vojska (vojaška parada tvori glavni del buma-novske proslave!) in da bi bilo dobro. ako bi se na tem historičnem kraju poudarjalo tudi zasluge Bolgarov. Radič bi bil tudi pripravljen poslati svoje »zaupnike* (ne poslance) v volilno vlado, da bi mogel pod njeno zaščito reparirati svoje že precej oslabljene pozicije med narodom^ ter tako vztrajati v svoji blazni politiki. On naravno sedaj ne zahteva revizijo ustave, temveč pravi, da se bo že po volitvah videlo . . . Smatrati take propozicije za osnovo kakršnegakoli sporazuma, je bilo pridržano gosp. Angjelidu in od vseh demokratov edino le njemu. To treba poudariti, ker se od izvestne strani skuša zaplesti v to stv^r celo ime predsednika stranke gosp. Davidovida. Stališče celokupne demokrajske stranke napram Stjepanu Radidu je od vsega početka jasno. Kakršnikoli meritorni razgovori z voditeljem HRSS «0 za demokrate mogoči predvsem le pod dvema načelnima pogojema: vršiti sf morajo s priznano predpostavko, da je narodno in državno edin-stvo izven vsake diskusije in voditS ne morejo k nobeni rešitvi, ki leži iz-ren parlamenta in njegove ustavne pravice odločevanja v vseh zadevah, tičočih se ureditve naših notranjih razmer. Preko tega nas ne prepelje nobena prazna fraza o »bratskem sporazumu*, ker ni mogoč nobeden kompromis na račun Jugoslavije. V tem smislu, da bi se Hrvati in Srbi sporazumeli kot »dva naroda*, torej z nekako nagodbo, ne priznava demokratska stranka nobenega »hrvatskega vprašanja*. Tak sporazum nasprotuje njenemu bistvu, celi njeni jugoslovanski ideologiji. O tem se je Radič mogel znova prepričati iz beograjske resolucije. Zvit je on. ali je očividno tudi dovolj naiven, da se je nekaj časa nadejal, da se bo demokratska stranka dala pokolebati. Zato sedaj tem bolj besni in slovesno proglaša svoj anatema nad njo in njenimi zastopniki. To je onemogla jeza moža, ki v zadnjem času razpleta svoje intrige, ker čuti, da se mu majejo tla pod nogami. Spustil se je v boj z Jugoslavijo, pa je naravno, da se polagoma uveljavlja nadmoč naše države nad besnim sovraštvom brezvestnega demagoga. Meseci tečejo in jasno postaja tudi Radicu, da bo Jugoslavija vzdržala dlje nego on. incident s posl. Angjelidem je le prispevek k pravilnemu presojanju položaja na Hrvatskem. Država naj rešuje še z večjo energijo praktična vprašanja, ki tvorijo jedro naših notranjih problemov in 0 katerih smo nedavno obširneje razpravljali, pa bodo gosp. Hauslerju, ki je danes prisegel kralja in Jugoslaviji, polagoma sledili ostali zapeljanci in gosp. Radič bo ostal sam — ali pa bo na čelu svoje čete. da je ne izgubi, odprl vrata jugoslovanskega parlamenta. Posl. Angjelic bo moral sedaj svojo akciio zagovarjati nred demokratskim Prva šefa narodne skupščine po počitnicah PRVI RADICEVEC V SKUPŠČINI. — SPREMEMBE ZAKONA O VELIKIH ŽUPANIH. skupščine. Poklonil se je manom velikega kralja Osloboditelja in zaključil svoj govor Se enkrat z izjavo, da bo z vsemi Beograd, 17. oktobra. (Izv.) Danes, ob 11. uri je podpredsednik Vujičič otvoril sejo skupščine, katere se je udeležil tudi bivši poslanec Radičeve stranke, dr. Karlo Hausler. Na galeriji se je nahajal med novinarji tudi drugi poslanec Radičeve stranke Lovrekovič. Po prečitanju zapisnika, prošenj in pritožb, je zemljo-radnik Stojič stavil ustno vprašanje, zakaj je notranje ministrstvo prepooedalo zemljoradnikom zborovanja v Dalmaciji. Notranji minister Timotijevič je odgovoril, da je bila prepoved izdana samo zato, ker je dobila vlada obvestilo, da so zemljoradniški poslanci po Dalmaciji na shodih hnjskali proti Vlahom (Srb.).Zemljo-radniki so ugovarjali, med člani vladne stranke pa je izzvala ta ugotovitev veliko iznenadenje in je padlo mnogo med-klicev na račun zemljoradniške demagogije. Podpredsednik Vujičič je dal nato besedo dr. Hauslerju, ki je živahno pozdrav ljen, izjavil, da se smatra srečnim, da je v skupščini. Prosil je tovariše, naj imajo v njega zaupanje in naj ga sodijo po njegovih delih. Prišel je v zbornico, ker stoji na stališču, da je bil izvoljen od naroda. da sodeluje na konsolidaciji države. Nato je orisal svoje delovanje od izvolitve za poslanca v Sremu, kjer je kandidiral na programu hrvatske seljačke republikanske stranke. Radič je takoj po volitvah poklical vse poslance svoje stran ke v Zagreb in je bilo sklenjeno, da njegov klub ne pojde v Beograd, akoprav so govorniki hrvatske seljačke republikanske stranke za časa volilne borbe govorili tako. da se je moglo trdno računati, da pojdejo izvoljenci v Beograd. Dr. Hausler je zatem čital svojo svo-jeeasno v zagrebških »Novostih* objavljeno izjavo povodom izstopa iz Radičeve stranke in to točko za točko, nakar je posamezne točke še analiziral. Nagla-šal je, da drži Radič svoje poslance le s terorizmom skupaj. Kar se tiče ustave je proti reviziji, zahteva pa, da se vnesejo dodatki. Je tudi za širše sodelovanje svojimi močmi sodeloval na ureditvi države. Skupščina je sprejela njegov govor z viharnim ploskanjem. Zatem je prešla skupščina na dnevni red: Zakonski načrt o nekaterih izmenah v zakonu o splošni upravi. Tako se čl. 23 v novi redakciji glasi: Zvanje velikih županov se deli v tri razrede: 1.) z letno plačo 10.000. 2.) 9000 in 3.) S000 Din. Za oblastne velike župane v roku prvih 3 let se morejo imenovati samo oni višji uradniki in javni delavci, ki imajo fakultetno izobrazbo in 10 let državne službe ali javnega dela. Po kratkem govoru notranjega ministra Timotijeviča in poročevalca Ninka Perica je sledilo ob 14. uri glasovanje. Glasovalo je skupno 150 poslancev in sicer 125 za, 25 pa proti Pri podrobnem glasovanju je glasovalo 119 poslancev za, 25 pa proti. Nato je prečital predsednik akt predsedstva vlade, s katerim se predloži zakonski predlog za pomoč narodnim delavcem, ki so trpeli Z3 narodno ujedinjenje. in predlog, da se na Kumanovem postavi Panteon, v katerem bi se pokopali ostanki za narod zaslužnih ljudi Podpredsednik Vujičič je nato zaključil sejo. Prihodnja bo jutri ob 10. uri dopoldne, z dnevnim redom: 1.) poročilo deveterice o aferi Savič-Benin, 2.) volitev ožjega od bora za razpravljanje o zakonskem predlogu za pomoč narodnim delavcem. RADIČEV ZAUPNIK NA- SKUPŠČINSKI GALERIJI. Beograd, 17. oktobra. (Izv.) Radičev poslanec Lovrekovič je med čitanjem Hauslerjeve izjave zaklical z galerije: »Tako je! Vse je istina!* Njegov nastop je izzval med novinarji veliko pozornost in se je kmalu razvil živahen pogovor, v katerem pa se je v Lovrekoviču kmalu zopet pokazal Radičev vpliv. Lovreko- Shod demokratske stranke v Ptuju ZAUPNICA POSL. KUKOVCU IN OSTALEMU VODSTVU. — OBSODBA RAZDIRALNEGA DELA .SLOVENSKEGA NARODA' Ptuj, 17. oktobra. (Izv.) Krajevna organizacija demokratske stranke je sklicala za nocoj sestanek, na katerem sta poročala posl. dr. Kukovee in dr. Lipold Zborovanje je bilo polnoštevilno obiskano. Ko so zborovalci z dobravanjem vzeli na znanje poročila obeh referentov, je bila sprejeta nastopna resolucija: Zaupniki demokratske stranke, zbrani dne 17. oktobra v Ptuju, so vzeli z odobravanjem na znanje referat dr. Lipolda o seji demokratskega parlamentarnega kluba in glavnega strankinega odbora v Beogradu. S splošnim odobravanjem so vzeli na znanje poročilo posl dr. Kukov-ca o političnem položaju, ki ie posebno razmotrival strankarske razmere v Slovenijo. Zborovalci odločno obsojajo skupino okoli »Slov. Naroda*, ki v sedanjem časa z brezprimernimi napadi na demokratskega poslanca tega okraja dr. Kukovca, izkrivlja razmere ob narodni meji in se protivi brez vsake opravičenosti izvedbi ustave in po narodni skupščini sprejetih zakonov glede izboljšanja uprave in glede uvedbe že dolga leta zanemarjene samouprave v mariborski obla-sti. Poudarjajo, da je delovanje glede or-ganizacije uprave in samouprave posl. dr. Kukovca v polnem soglasju s stališčem vseh zaupnih zborov stranke v Sloveniji in celotne organizacije demokratske stranke. Posl. dr. Kukovcu se izreka za njegovo delovanje zahvala in se z ogorčenjem zavračajo na njegovo politično delovanje mereči osebni napadi »Slov. Naroda*. Zborovalci naprošajo poslanca dr. Kukovca. da zastavi ves svoj vpliv za ohranitev ptujske gimnazije, ki je stara pridobitev mesta Ptuja ter ima danes vršiti v našem obmejnem kraju važno nalogo v narodnem oziru*. Po vsestranskem razgovoru in pojasnilih posl. dr. Kukovca glede krajevnih vprašanj, ki so se vzela z odobravanjem na znanje, je bilo zborovanje, ki je pokazalo popolno enoduSnost pristašev demokratske stranke, zaključeno. Uradniška pragmatika Beograd, 17. oktobra. (Izv.) Danes popoldne ob 4. se je sestal plenum zakonodajnega odbora. Predsednik Trifuno-vič je čital poročilo pododbora za uradniški zsakon, ki Je zahteval podaljšanje roka za predlo*?::je končnoveljavnega poročila. Po daljši debati se Je pododboru rok podaljšal do 1. novembra. PREPOVED POSOJIL V INOZEMSKIH VALUTAH. Beograd, 17. oktobra. (Izv.) Finančni minister fe poslal danes vsem bankam ln denarnim zavodom poziv, na] se strogo ravnajo po čl. 20 pravilnika o prometu z devizami in valutami, ki prepoveduje dovoljevanje posojil v inozemskih valutah. klubom, ki ga kliče na odgovor. Nočemo prejudicirati sodbi, ali zdi se nam, da eta dobra volja in pa nepo-dučenost vendarle olajševalni okolno-sti, čeravno 6e v politiki delajo sodbe oo uspehih!« Radikalci in predsednik skupščine Beograd, 17. oktobra. (Izv.) Danes popoldne ob 5. so se sestali radikalni poslanci h klubovi seji, na kateri so se raz-govarjali o bližnjih volitvah predsedstva narodne skupščine. Razgovor je bil zelo živahen, nekateri poslanci so bili za, nekateri pa proti dr. Ribarju. Novi kandidati še niso določeni. Ljuba Jovanovič je zastopal mnenje, da naj radikalni klub zopet v celoti glasuje za dr. Ribarja, dočim ie bila Radojevičeva skupina proti temu predlogu. Končno je klub sklenil, da se pogajajo z demokrati za sporazum Ljuba Jovanovič, Andrlja Stanič in Gju-ričič. LIKVIDACIJA VELIKE LADJEDELNICE NA REKI. Trst, 17. oktobra. (Izv.) Angleški delničarji ladjedelnice Withehead na Reki, so sklenili likvidacijo podjetja, ki Je že prenehalo z obratom. Z ozirom na že itak veliko brezposelnost Je ta sklep povzročil na Reki silno razburjenje. Pred nacionalistično vlado v Italiji SPORAZUM MED GIOLITTIJEM IN FAŠISTI DOSEŽEN. — GIOLITTI SESTAVLJA VLADO Z MUSSOLINIJEM IN ORLAN-DOM. — ODLOČITEV PADE PRIHODNJI TEDEN. Rim, 17. oktobra. (Izv.) Kakor poroča italijansko časopisje, se notranjepolitična kriza približuje svojemu višku, tako da se more za prihodnji teden pričakovati odločitev slede usode De Fac-tovega kabineta. Pogajanja, ki se vodijo za kulisami, so pokazala smernice, po katerih je omogočeno sodelovanje demokratov in fašistov. Giolitti in Musollini sta zadovoljna s tako rešitvijo. V Giolit-tijev kabinet bi vstopila tudi Orlando in Bonomi. Ako bi se sestal nov kabinet s sodelovanjem fašistov, bi se nove volitve odgodile do prihodnje spomladi. Za včeraj določeni ministrski svet se je od-godil do danes. Več članov kabineta, ki so se posvetovali s Schanzerjem, so priporočali, naj odstopi celokupno ministrstvo. Giolitti je izjavil, da je v tem primeru pripravljen prevzeti sestavo nove vlade. Anglija se pripravlja na nove volitve LLOYD GEORGE SNUJE NOVO STRANKO. — MOŽNOST SAMO KONSERVATIVNE VLADE. London, 17. oktobra. (Izv.) Na infor- miranem mestu se doznava, da se pripravlja kraljev dekret, s katerim se bo razpustil parlament in se bodo razpisale nove volitve. Političen položaj Je danes tak, da bodo štiri politične stranke stopile v volilni boj. Na skupni konierenci ministrov, ki ie sklicana za četrtek, se bo brezdvomno sklenil razpust zbornice, nakar bosta Chamberlain in Birken-head ustanovila novo stranko, kateri se bo pridružil tudi Lloyd George. Z ozirom na ustanovitev južno-irskega parlamenta se bodo angleška volilna okrožja zelo izpremenila. Število članov spodnje zbornice se bo znižalo od 706 na 615. Iz zanesljivega vira se doznava, da bo Lloyd George v četrtek podal demlstjo, ako se bodo konzervativci na svoji konferenci izrekli proti nJemu. Njegovi liberalni kolegi v kabinetu bi najbrže sledili njegovemu vzgledu. Sestavila bi se čisto konzervativna vlada, ki bi H predsedoval lord Derby. Težavna evakuacija Tracije DEMORALIZACIJA GRŠKE ARMADE. — PANIKA MED PREI VALSTVOM. — GRČIJA PROSI ZA PODALJŠANJE ROKA. DEMORALIZACIJA GRŠKE ARMADE. — PANIKA MED PREB1- OS ~ ~ " "x Carigrad, 17. oktobra. (Izv.) Zavezniške čete so pričele z zasedbo Tracije, ki jo Grki brez incidentov izpraznujejo. Prebivalstvo prisrčno pozdravlja čete zaveznikov. . Pariz. 17. oktobra. (Izv.) Kakor poroča »Chicago Tribune* iz Aten, ie vrhovni poveljnik grške vojske v TraciJI sporočil da se grške čete ne morejo umakniti v določenem roku, ker primanjkuje francoski železniški družbi, ki odvaža grške čete iz Traciie, vagonov; za transport. Med grško armado se kaže vedno večja demoralizacija. Armada danes nima nikake odporne sile več in se nahaja v stadiju razkrojanja. Prišlo je do velikih izgredov. Grki so zažgali mohamedanske vasi. Na kolodvorih vlada splošna panika. Grško civilno prebivalstvo se le polastilo na več krajih vlakov, ki so bili določeni za odvažanje grških čet, ter izsililo, da so morali ti vlaki odpeljati Železniški uradniki so brez moči. Grki uničujejo vso žetev ter vse poljedellske naprave. Berlinski komunisti Berlin, 17. oktobra. (Izv.) Nedeljski dogodki ter slične aretacije so povzročili na današnji seji pruskega deželnega zbora burne scene. Komunisti so hoteli doseči takojšnjo razpravo svojih interpelacij o nedeljskih izgredih. Ostale stranke pa so njihov predlog odklonile ter odgodile razpravo na četrtek. Ta odklonitev je razjezila komuniste, ki so pričeli psovati druge stranke. Nato so predložili nove predloge, v katerih zahtevajo odstranitev berlinskega policijskega pred sednika ter takojšnjo osvoboditev aretiranih. Stanke desnice so tudi vložile interpelacijo, zakaj vlada ni dovolj ščitila zborovanja »Zveze za svobodo in red*. Berlin, 17. oktobra. (Izv.) Osrednji odbor komunistične stranke ie imel svoje seje v nedeljo in pondeljek. Razpravljal je o sedanjem političnem položaju, o vprašanjih organizacije stranke ter o bodoči volitvi državnega predsednika. Za kandidata stranke za to mesto so določili znano komunistinjo Klaro Zetkin. PospeSenje reparacij-skih naroči! Beograd, 17. oktobra. (Izv.) Danes popoldne ob 4. bi se bil Imel sestati v finančnem ministrstvu gospodarsko-finanč ni komite, ker pa k seji niso došli radi-kalski ministri, se seja ni mogla vršiti Oddelek zunanjega ministrstva za izvedbo mednarodnih pogodb Je sporočil komiteju, da ga je reparacijska komisija v Parizu obvestila, naj doseže, da se čimprej naroči ves materijal na račun reparacij. Reparacijska komisija Je dalje sporočila, da more zunanje ministrstvo poleg doslej odobrene količine naročiti vsega skupaj za 45 milijonov zlatih mark blaga iz Nemčije za račun ostalih držav, katere Imajo tudi prejeti vojno odškodnino. Nujnost, katero priporoča reparacijska ^emisija, se v vladnih krogih komentira tako, se je bati, da ne bi vsled rapidnega padca larke Nemčija izgubila obveznosti plačevati odškodnino. Demokratski ministri so pozvali svoje radikalne kolege k seji, da se to vprašanje reši, toda radikale! so odgovorili, da ne morejo priti k seji, ker sicer zamude sejo svojega kluba. Borza Zagreb, devize: Dunaj 0.0839 — 0.0S59, Berlin 2.14 — 2.44, Budimpešta 2.42 — 2.72, Bukarešt 40.50 — 42.50, Milan 270 — 274, London 277 — 282, Newyork 62.50 — 63.50, Pariz 473.50 — 478.50, Praga 213.50 — 216.50, Sofija 41 — 43, Švica 1162J50 — 1172.50. valute: dolar 61.50 — 62.50, avstr. krone 0.087 — 0.093, češke 211.50 — 214^0, levi 42, marke 2.25, lire 266 — 270, poljske marke 0.75. Banka za Primorje 140. Brodska banka 62.50 — 65. Hrvatska eskomptna banka 169 — 171. Jadranska banka 405 — 415. Jugoslovenska banka 101 — 103. Ljubljanska kreditna banka 200 — 20S Slavenska banka 103 — 104. Praštediona 1070 — 1080. Rečka pučka banka 75. Slovenska eskomptna banka 17? Srpska banka 149 — 150. Eksploatacija drva 125. Dubrovniška parob. družba 1225 Narodna šumska industrija 90. Slavonija 105. Union 575 — 600. Trboveljska premogovna družba 275. Beograd, devize: London 278.50 — 280.50, Pariz 479 — 481, Newyork 62.50 — 63.50, Ženeva 1165 — 1175, Solun 170.50 — 174, Milan 265 — 267, Praga 213 — 214, Dunaj 0.085 — 0.0885, Bukarešt 44.50. Praga, devize: Berlin 0.98 — 1.18, Curih 563.50 — 566.50, Milan 127.75 — 129.25, Pariz 230.25 — 231.75, London 135.50 — 137, Newyork 30.55 — 30.95, Beograd 54.25 — 54.75, Sofija 20.30 — 20.70, Dunaj 0.0362 — 0.0462, Varšava 0.2425 — 0.3425, Budimpešta 1.1650 — 1.2650, valute: marke 1.1750 — 1.3750. dolarji 31.05 — 31.45. Curih: Berlin 0.1875, Newyork 542, London 24.06, Pariz 40.80, Milan 22.85, Praga 17.70, Budimpešta 0.21, Zagreb 2.35, Sofija 3.45, Bukarešta 3.42, Varšava 0.0550, Dunaj 0.0072, avstr. krone 0.0078. Berlin: Italija 11.960 — 11.990, London 12.584^5 — 12.615.75, Newyork 2846.45 — 2853.57, Pariz 21.423.15 — 21.476.85, Švica 52.933.75 — 53.066.25, Dunaj 3.98 — 4.02, Praga 9313.30 — 9336.70, Budimpešta 109.86 — I10.H Sofija 1872.65 — 1877.35. Alba Julia V nedeljo se je vršilo slovesno kronanje rumunskega kralja Ferdinanda in kraljice Marije v malem erdeljskem mestu, ki se sedaj oficijeluo imenuje Alba Julia. Izven Rumunije je biio mnogo začudenja nad kronanjem v mestecu, čegar ime ni nikomur znano. Zakaj ne v Bukarešti? Če pa so že morali Rumuni za kronanje izbrati mesto v novoosvobojenih krajih, zakaj niso izbrali kakšnega večjega in pomembnejšega? Zakaj se je kronanje moralo izvršiti v katedrali sv. Mihaela v mestecu Alba Julia, vsej Evropi nepoznanem? Alba Julia se je ta kraj imenoval v davnih časih, ko'je'tukaj stala rimska trdnjava istega imena in čuvala dohod k bližnjemu rimskemu mestecu Apulum. Pozneje so naši predniki dali temu mestu ime Beograd ali Beligrad, Nemci pa, katere so madžar. kralji naseljevali na Erdeljskem ali Sibinju. so dali mestu ime Weissenburg. kar je prevedeno iz našega imena. Tudi Rumuni so imenovali v rumunščini mesto z našim imenom Beligrad in šele v moderni dobi so se spomnili na staro latinsko ime. Erdeljski Beligrad ali Alba Julia pa je Rumunom kraj velike narodne tradicije, ne le radi latinske prošlosti, ampak predvsem zato. ker se je tukaj ustanovila prvikrat enotna vserumunska narodna država. Ta država je sicer trajala le malo časa. Ustanovil jo je Mihajlo Hrabri (1593.—1601.), vojvoda Vlaške. proslavljeni narodni junak starejše romunske zgodovine. Vojvoda Mihajlo je vdrl na Erdeljsko in premagal madžarskega upornika Bdthoryja. Dne I. iulija 1600. se je dal v Albi Juliji izkiicati za kneza in vladarja Molda-ve, Vlaške in Erdelja. torej za kneza Velike Rumunije, ki od rimskih časov dalje ni bila več ujedinjena, marveč razkosana pod Turke, Tatarje, Madžare in Habsburžane. Toda že istega leta je cesar Rudolf II. klical vojvodo Mihaela na dogovor v Prago. Pol leta pozneje je bil Mihajlo od madžarskih velikašev umorjen v Tordi. Uspehi vojvode Mihaela so bili torej le začasni, vendar se jc stoletja opa-jala na njih ideja velike Rumunije. V vsaki vlaški kmečki koči si med slikami svetnikov našel tudi sliko vojvode Mihajla, rumunskega narodnega svetnika Pred velikim spomenikom vojvode Mihajla v parku akademije v Bukarešti so se vršile tudi znane velike demonstracije na dan, predno je Rumunija leta 1916. napovedala Avstriji vojno. V Albi Juliji so tudi grobovi dragih erdeljskih knezov. Pričetkom 18. stoletja je princ Evgen za vlade cesarja Karla VI. obnovil trdnjavo na nesnem bregu reke Maros. Takrat je mesto dobilo ime Karlsburg. Madžari pa so mu pravili Gvula - Fehervar. Obe imeni sta danes odpravljeni, sta- Juliji je bil v nedeljo slovesno kro nan prvi kralj vseh Riununov in nje-dinjene »Romania Mare«, tast našega kralja in vladar naše sosede in zavez-rice. tluSuMi 4-' Varanje javnosti. Gospodje, ki se trudijo, da bi zapeljali nekaj pristašev demokratske stranke k dezertaciji, se vedno bolj zavedajo svoje težke moralične odgovornosti. Zato posku- šajo krivdo za zle posledice svojega obsodbe vrednega postopanja zvaliti že naprej na — demokratsko stranko! Trik je zelo naiven in zelo enostaven. Grupa dezerterjev zatrjuje, da se je zato pridružila narodnim socijalcem, da bi NSS zadržala od zveze s klerikalci! Seveda so to prazne besede. Narodno - socijalni voditelji ee niso smeli priključiti klerikalcem in komunistom. ker je bil odpor lastnih pristašev prevelik. Sprejeli pa so ponudbo drja. Ravnikarja v nadi, da bo Ravniharjeva akcija znatno oslabila demokratske stranke. Račun je dvakrat napačen. Na eni strani dr. Ravnihar ne more odcepiti od demokratske stranke toliko glasov, da bi jo oslabil, na drugi strani pa starokonserva-tivci odženejo narodnim socijalcem najmanj toliko volilcev. kolikor jih jim pripeljejo. Ako bi se jim ne bili vsilili, bi bila NSS nastopila samostojno ter bi vsled pakta med klerikalci in komunisti mogla kot napredna in narodna socialistična skupina potegniti nase mnogo delavskih volilcev. To je resnica, ki je prav zelo različna od fantazij gospoda drja. Ravniharja. Naravnost izzivajoča pa je utemeljitev Ravniharjevega postopanja. Gospodje pri »Slovenskem Narodu* očitajo demokratski stranki malomarnost in brezbrižnost, češ, da ni ničesar storila za zbližanje z narodnimi socijali-sti. Samo so pozabili povedati, da sta bila dr. Triller in dr. Ravnihar voditelja demokratske delegacije v občinskem svetu, kjer je bila prilika, navezati boljše stike in da je bil dr. Ravnihar še dolgo po razpustu občinskega sveta posle vodeči predsednik stranke, ld je imel v tem oziru odrešene roke. Povrh, vsega pa moramo povedati še to. da so narodni socijal-ci pogosto odbijali razgovore o sodelovanju z JDS baš z utemeljitvijo, da z dr. Trillerjem ne morejo. Demokratska stranka pa je bila mnenja, da velja tudi v osebnih vprašanjih »zvestoba za zvestobo*. To mnenje se je sicer sedaj izkazalo za taktično pogre-šeno, vendar je demokratska _ stranka ponosna, da je tudi v tem oziru ostala sebi verna. -f- Volilne priprave. Včeraj smo poročali, da je postavljen na listo Ravniharjeve grupe kot kandidat tudi dvorni svetnik Bonač. Iz avtentičnega vira doznavamo, da gosp. dvorni svetnik kandidature ni sprejel. -f Nedostojna agitacija. Poročajo nam, da lazijo okoli posameznih uglednih pristašev JDS agitatorji, ki jih nagovarjajo, naj sprejmejo kandidaturo na listi grupe, ki jo sestavljajo gg. dr. Triller, dr. Ravnihar in Jelačin. Ti agitatorji se lažejo, da sta gg. Triller in Ravnihar še vedno demokrata in da njuna akcija ni naperjena proti demokratski stranki. Najbrezvestnejši med njimi so celo predrzni dovolj, da zlorabljajo ime predsednika stranke g. Davidovida. Naši pristaši naj se za- UDe imeni sta uaiies uui)i govorniki iz Prage. Bratislave. Ljubljane in Beograda. Nemški nacijonalci pa so v tej skupščini videli izzivanje dunajskega nemštva in so otvorili v svojem časopisju pravcati ogenj proti skupščini ter pozvali svoje pristaše, da se tudi udeleže te skupščine, da jo razženejo. Policija je skupščino v-strahu, da bi došlo do incidentov, prepovedala. vseh večjih mestih prirejajo predavanja v Ljubljani opetovano celovški A ti, S. K., za ljudstvo o najrazličnejših predmetih j tudi Ilirija je gostovala leta 1913 z zrna-vede. umetnosti, javnega življenja. Tudi v Zagrebu začne Ljudsko vseučilišče kon cem oktobra delovati. Naj navedemo le nekatera predavanja: Prof. Zimmermann: Kaj ve filozofija o zunanjem svetu; dr. Dvomikovič: Silvij Kranjčevič kot človek, pesnik in filozof; isti: Etični duh p^juir. ... MU.. u.tvu. ' ' ' renesanse in današnje dobe; prof. dr. A. j kakor smo že poročali, podlegel Admiri Bazala: O okulizmu in Narodnost kot , s 5 : 2. kult. zgodov. faktor: dr. R. Bujas: O hipnozi: dr. Samšalovič: Goethejev »Faust«; prof. dr. Skok: V umet. mednarod. jeziku; prof. Manojlovič: Na velikih preokre- Objave ,vu, ...» | Važen sestanek. Koalirarti odbor Na- tih zgodovine; dr. Flumiani: Najnovejši i rodne Obrane in Orjune v Ljubljani, po-izumi kemije; prof. dr. Zamik: O Mende- | živa svoje člane in vse nacijonalno ob-lu in meudelizmu ter Biološke osnove j činstvo na informativni sestanek, ki se razne higijene; prof. Lapinskij: O razvo- j vrši danes ob pol 20. uri zJvečer v salonn ju socialne in umstvene ženske osebno- j gostilne Mrak na Rimski cesti, sti; in O bolesti: dr. V. Skorič: Največje j * Vrtnarska razstava v Ljubljani. Bli-bolezni in kužnosti na našem kulturnem ža se dan otvoritve vrtnarske razstave, bilju; dr. V. Knoll: Iztočna evropska umetnost med Jugoslovani i. dr. — A kaj Ljubljana? Prosveta Ljubljanska drama. Sreda, 18.: Hlapci. B. Četrtek, 19.: Jack Straw. C. Petek, 20.: R. U. R. A. Sobota, 21.: Romantične duše. E. Nedelja, 22.: Ob 15. Jack Straw. Izv. Nedelja, 22.: Ob 8. zvečer. R. U. R. Izv. Ponedeljek, 23.: Romantične duše. D. Ljubljanska opera. Sreda, 18.: Večer dramatičnih plesov. Pleše Valerija Kratinova, profesorica na Dalcrozejevem zavodu v Hellerau. Izven. Četrtek, 19.: Lakme. D. Petek, 20.: Zaprto. Sobota, 21.: Tajnost. C. Nedelja, 22.: Prodana nevesta. Izvt Ponedeljek, 23.: Zaprto. * Mariborsko gledališče. Četrtek, 19.: Namišljeni bolnik, premiera. Izv. Sobota, 21.: Namišljeni bolnik. A. Nedelja, 22.: Baron Trenk. Izv. * Poučno predavanje o umetnosti se bo vršilo v soboto dne 21. oktobra ob 8. uri zvečer v Mestnem domu. Predaval bo g. Anton Podbevšek o »Pionirjih večne internacionalen. Predavatelj apelira predvsem na dijaštvo, da se naj udeleži tega predavanja polnoštevilno. V svrho izčiščenja pojmov o umetnosti poziva predavatelj vse slovenske umetnike, da se udeleže diskusije po predavanju. Vstopnice se bodo dobivale pol ure pred pričetkom pri večerni blagajni. Dramatična šola. Udruženje gledaliških igralcev v Ljubljani namerava letos nadaljevati pouk o dramski umetnosti in to na širši podlagi od lanskega leta. Učne moči bodo v prvi vrsti režiserji in igralci tukajšnje drame. Vsi, ki imajo veselje, talent in potrebno prediz-obrazbo za šolo, naj pošljejo pismene prijave na naslov »Udruženje gled. igral- Ljudsko vseučilišče v Zagrebu. Po prvenstva v nogometu. Tekma hna. -poseben pomen, ker je SV. od leta 19114 prvi gost s Koroške. Pred vojno je gostoval govitim rezultatom v Celovcu, kar so sprejeli ondotni Slovenci z velikSm navdušenjem. Popravek: Včerajšnje poročilo a dunajskih prvenstvenih tekmah je pose-til tiskovni škrat. Rudolfshugel je podlegel \VAF. z 2 : 1 in ne WAC„ ki je. Sokolstvo Sokol I. Bratje — sestre! kruta smrt je zopet posegla v naše vrste. Preminul je ravnatelj češke industrijalne banke naš brat Oton Balzer. Njegov pogreb se vrši v sredo dne 18. oktobra. Bratje udeležite se pogreba v kroju. Zbirališče ob treh popoldne pred Narodnim domom. — Zdra vo! — Odbor. Ljubljanski Sokol n? znanja žalostno vest, da je umrl njega zvesti član brat Oton Balzer. Pogreb se vrši danes dne 18. oktobra ob 4. uri popoldne s Prul na glavni kolodvor v Ljubljani. Članstvo se naproša, da se v čim večjem številu udeleži pogreba, po možnosti v kroju. Zbirališče ob 3. uri popoldne pred Narodnim domom. Odhod točno ob pol 4. uri. Stsor i Prvenstvo II. razreda LNP. Na igrišču Sparta-Primorje se je preteklo nedeljo vršila prvenstvena tekma med Jadranom in Svobodo Moste. Jadran ie zmagal s 7 : 1 (2 : l). To društvo ie v letošnjih prvenstvenih tekmah igralo pet tekem ter doseglo 31 golov v svojo korist proti 5. Nogomet v Celju. Kakor nam poročajo iz Celja, se je kljub slabemu vremenu vršila prvenstvena tekma med celjskimi Atletiki in Svobodo. Atletiki so zmagali z lahkoto s 16 : 0 (6 : 0). Atletiki so bili ves čas v premoči. Svoboda ni prišla niti čez polovico prostora. Ker določeni sodnik g. Jerala ni prišel, je sodil g. Ogrizek še dokaj dobro. Dunajske prvenstvene tekme //. razreda: Južna skupina: Slovan : Cricke-ter 3 : 2, Neubau : Nicholson 4 : 1, Be-vvegungsspieler : Vorvvarts X 3 : 0. Severna skupina: Baumgarten : Strassen-bahner 3 : 1. Slovan in Sturm 14 ostaneta še vedno na prvem mestu v svoji skupini. Najvažnejša prvenstvena tekma pro-šle nedelje v Pragi je bila med prvakom Sparto in Viktorijo Žižkov. Šparta je zmagala z lahkoto s 4 : 1 (1 : 0). Napadalna vrsta Sparte je nastopila v nekoliko izpremenjeni postavi: Meduna je igral na levem krilu, dočim je bil Dvo-faček na mestu leve zveze. Ilirija : Sportvercin, Celovec. — V nedeljo 22. t. m. igra Ilirija proti celovškemu Sportvereinu. SV. se nahaja mo-mentano na drugem mestu koroškega katera se vrši od 21. do 25. t. m. v jahal-nici na Bleiweisovi cesti. Dela za to lepo prireditev so v polivem teku. Pridno se dovažajo dekorativne rastline in cvetlice, dela se s polno paro, da bo presenečenje tem večje. Vse kar nudi pozni jesenski čas bo tu razstavljeno. Narava se bo tu pokazala v polnem cvetu še enkrat, predno se vrže v naročje mrzli zimi. Razstava bo otvorjena nepretrgoma od 8. do 18. tako, da bo mogoče vsakomur, da si jo ogledia. Vstopnina znaša za osebo 5 Din, dijaki in vojaki polovico. Cisti dobiček razstave je namenjen v prid mestnim revežem. Zadnji dan razstave je določen brezplačno šolski mladini, katera poseli razstavo korporativ-no v spremstvtf svojega učiteljstva. Rastline in cvetlice bodo cenjenemu občinstvu ves čas razstave na razpolago, oddajale se bodo pa šele koncem razstave. Predpročfaja vstopnic se vrši v vseh liubljanskt& cvetličnih trgovinah. * Mestna aprovizacija v Ljubljani oddaja v prodajalni na Poljanski cesti št. 15, dokler traja zaloga, pšenično moko 0 po 22 K. pž-enično moko za kuho po 20 K. pšeničiM moko za kruh po 18 K, sladkor po 6Ci K in krompir po 6 K za 1 kg. Krompir se od 19. t. m. nadalje oddaja v skladišču na Aleksandrovi cesti ob Narodnem domu. * Pevski '-.bor Glasbene Matice v Ljubljani nadaljuje z rednimi vajami in sicer bodo do preklica oziroma do nove odredbe deljene vaje. Sopran in alt ima vajo v četrtek 19. t m., tenor in bas pa v petdk 20. t. m. * Orkt&tralno društvo Glasbene Matice v LiMjani. Člane orkestralnega društva se /opozarja, da se sigurno udeleže orkestraJne vaje, ki se vrši danes v sredo ob uri zvečer v pevski dvorani Glasbena Matice. * Za akademsko menzo. Prof. dr. V. Burčati v Ljubljani je poklonil namesto venca na krsto pokojnega ravnatelja g. Otona Balzerja za »Akademsko menzo« 200 K. * Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani opozarja svoje odbornice, da je redna odborova seia vsak prvi in tretji četrtek vselej ob 4. uri popoldne. Prosim cia se prihcdr.ie seje 19. oktobra gotovo vse udeležite! * Ustanovni občni zbor podružnice društva »Soča« v Celju bo 26. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma z dnevnim redom: 1. Poročilo ustanovnega odbora. 2. Čitanje pravil. 3. Volitev novega odbora. 4. Raznoterosti K polni udeležbi vabi najvljudneje ustanovni odbor. Operna noviteta na odru Narodnega gledališča v Ljubljani. Besedilo spisala Eliška Krasnohorska, prevedel Anton Funtek. Naš slovanski operni repertoar se je obogatil s četrto Smetanovo opero. Za ^Prodano nevesto« je prišel »Poljub«, nato »Dalibor« in snoči »Tajnost«. Za « Poljub«, ki je glasbeno posebno fino in orkestralno mojstrsko izcizelirano delo, žal, precej naivnega besedila, bi bilo treba pri nas poskrbeti nove uprizoritve. Čehom se ie »Poljub« priljubil hitreje, nego »Prodana«, in leta 1877 ga je dunajska dvorna opera uprizorila s popolnim uspehom. Na našem odru se »Poljub« ni vzdržal zaradi nedostatnosti pevcev, površnosti vojaškega orkestra in režije; tudi oprema je bila zelo neprimerna. Snočnjo »Tajnost« je pripravila že prejšnja gledališka uprava, na programu naše opere pa je že od leta 1918. Včasih merodajni kritik, wagnerjanec prof. Ferd. Phohl je pisal o Smetani: «Med najsijajnejše predstavitelje narodne, iz ljudstva vzklile muzikaine drame spada Bedrich Smetana. On ima tisto inspiracijo, iz katere izvira vrelec pristne melodike in pravi umetniški smisel. S tema čarobnima sredstvoma, inspiracijo in umetnostjo, postane glasbenik velik. Umetnik največje mere je Smetana kot operni skladatelj. V njegovih delih je našel narodni tip umetniško vznešenost in sta kristalizirana narodno čustvo in individualnost. Vseskozi naroden imetnik, nas vodi Smetana k živo žuboreče-mu vrelcu češke glasbe ter podaja mu-zikalnemu čustvu češkemu najčistejši in najpristnejši izraz. Njegovo umetniško delo se zjednačuje z narodnim duhom Slovanstva na Češkem tako zelo, da je celo Instrumentacija, ki je za vse novejše operne skladatelje pravo nevtralno torišče, izražena v povsem slovanski barvi. Klarineti in gosli, ta dva atributa češkega muzikanta. s katerima roma po vsem svetu, dajeta zvoku Smetanovega orkestra pristno češko bojo.« »Tajnosti« daje dejanje borba med kmetiškima sosedoma Malino in Kalino, češkima Montague in Capuleti; ta borba pa se po romantičnem razpletku zaključi zelo srečno. Ljubezen in mržnja, realizem in romantika so povezani po češki poctKi v zabavno kmetiško veseloigro. Iščclo tajni hodnik do skrivnostnega zaklada, a najdejo ga v — ženski ljubezni. Bronislav VVellek označuje to Smetanovo opero «" »najdovršenejše delo« ter hvali tekst, zlasti pa glasbo. Okusi pa so zelo različni. Dejstvo je, da je »Tajnost« pri premijeri dne 18. septembra j 1878 v Pragi popolnoma uspela, da je zadnjih dvOset let stalno na češkem re-, pertoarju, pa se je morala dolgo boriti za svojo današnjo popularnost. Smetanov' sodobniki so namreč priznavali le «Prodano nevesto« in »Poljub«. Vse drug? njegove opere so trmasto odklanjali. Fr. Ad. Šubert pripoveduje v svoji »Zgodovini Narodnega divadla 1883 — 1900«, da so »Braniborce na Češkem« in Tajnost« uprizorili spočetka leta 1885 znova, »ale obema operam by-lo tehdy zapasiti s nepfeznivou zaujato-sti obecenstva — jež i pozdčji jen zvol-na se menšila... Ale ani pozdčji nedo-sahlo »Tajemstvi« bohužel u obecenstva obliby jinich del Smetanovych.» Ta »zaujatost«, ia predsodek, ki se ie obračal proti večini Smetanovih umotvorov, ki je nesmrtnega genija pognal v blaznost in 12. maja 1884. v prezgodnji grob, se je umaknil šele pozno po mojstrovi smrti v polno razumevanje njegove velike umetnosti ter v navdušeno priznanje. Danes uprizarjajo vsa češka gledališča vsa Smetanova dramat. glasbena dela posamič in ciklično z največjo pieieto ter v vedno novih vedno dovrše-nejših opremah. V »Tajnosti« je znova dokazana res- j niča, da stara ljubezen ne zarjavi, ker i «tako. je bilo. bo. ,'e. še; Iiubezen zvesta I zmaga vse...« «liubezen prava, odločna vsa in žgava vsemu svetu se ne pokorava«. Pred petindvajsetimi leti so Ma-linovi odbili Kalino, ko je snubil Rozo, ker je bil »berač«. Kalina se je užaljen oženil z enako »beračico« in dobil sina Vida. Strašno sovraštvo je vladalo vso dobo med sosedoma Malino in Kalino; toda ves čas sta se Roza in Kalina tiho ljubila dalje. Kalina je postal vdovec in sin Vid je ljubil Malinovo Blaž.enko. Malina in Roza sta proti Vidu, a Kalina proti Blaženki. Mlada zaljubljenca pa se ne udasta ter hoče Vid po svetu služit, da si vzlic vsemu odporu starih ustanovi zakon po lastni volji. A tudi Kalina si je zgradil novo hišo, deloma na dolg, samo da dokaže, da ni več »berač« in v nadi, da vendarle še dobi Rozo. Bonifac lazi za njo, a Roza ga zavrača, ker tudi ona še upa, da bo končno le Kalinova. Očitna vztrajnost m'adih in prikrivana zvestoba starih dveh naposled res trium-fira. Stara, večno nova snov! Zal, da je li-bretistka iz nje napisala zelo naivno besedilo ter se za motivacijo posameznih scen ter za verjetnost dejanja splch ni potrudila. To je pač glavni vzrok, da opera dandanes izven Češkoslovaške ne more učinkovati. Pri nas je imela opera še dva velika nedostatka: začetnika režiserja in začetnike pevce v važnih, deloma glavnih ulo-gah. Tretji veliki nedostatek, ki ga očitam pretežni večini naših pevcev In pevk, pa je dejstvo, da besedila ni razumeti. Gledališka uprava si za bodoče lahko prihrani prevode ter naj odredi, da se pojo opere po »do, re, mi, fa, so, la, si, do«: efekt bo popolnoma isti! Glavno ulogo, Kalino, je pel novi bariton g. Cvejič. Ne vemo, ima li ta pevec sploh že kakšno prakso na odru; po načinu petja in «igre» sodeč, moramo gledati v njem dokaj naturnega pevca v nižinah sicer simpatičnega organa ter pogumnega diletanta. Na soigro ne pazi, na nase. leteče bodice ne reagira, z rokami I mlati, si seza v žepe, pod pazduho in v ' glavo: to je ves register njegove igre.. | Nujno mu svetujemo, da si vzame za, i učitelja igre g. Levarja, za petje pa g, prof. Kozino. Potem ga bo tudi razumeti., kar je pri glasbeni drami — operi — tudi zelo važna stvar. Izrečno naglašante, da g. Cvejiča ne odklanjamo; toda zahtevamo, da se uči. Previsoka ie današnja vstopnina in previsoke so naše umetniške zahteve, da bi se zadovoSje-vali s kreacijami, kakršne nam niso v Ljubljani zadoščale niti pred 30 leti. G. Cvejič ima materijal, figuro, ambicijo in ] odvažnost: treba le še učenia. G. Zupan, Malina, očividno napreduje; i tudi v igri se razvija. Talent! Treba mu j takisto šole, skromnosti, ki je vedno plodovita. Ga. Thiery je znajnenita pevka prekrasnega materijah. Tudi njena igra postaja svobodna, kretnje so ji vedno mehkejše in tudi mimika bogatejša. Le njena vokalizacija! Na odru nočem poslušati le lepih tonov, nego zahtevam tudi jasne vokalizacije. Gdč. Thalerjeva ustreza tej zahtevi še najbolj, dasi tudi ne doceka. Njena Blaženka je — naravno — nekoliko nervozna punca, a v splošnem ie postavila simpatičen karakter boljše kmetiške hčerke, bogataševe edinke. Njeno petje in igranje v II. dejanju — zlasti v solu ter v velikem ansamblu — je bilo dovršeno. C. Kovač je igral Vida, gozdarskega eleva, morda nekoliko predeč meščansko, a dosledno in prijetno, V petju ima neke razvade, ki se jih navadno z re-prizami otresa ali pa — tudi ne. Vobče je bil popolnoma na mesftu. Po našem mnenju bi bil lahko v III. dejanju odkrit G. Zathey, doshižen vofiak, ie bil po maski odločno prestar. Tak zašnofan starec rdečega nosu ter fc-elih las in brK kot zalezovalec prizdigavno jedre Koze ni več smešen in komičeni, nego le ostuden. Bonifac ie vendar tekmec Kalinov.! Čemu leta v vojaški suknji okoli kakor kak policaj, ni jasno. Doslužen vojak, nič več. Tudi se njegova prožna in živa igra ne sklada z masko. Sicer pa ga moramo prav pohvaliti. V igri je bil najboljši. Le v prvem dejanju se spočetka slabo uveljavlja, zlasti ker ga je silno malo razumeti. Važne besede pušča nt-naglašene ter tako ne pomaga k jasnosti dogodkov. V II. in III. dejanju ie bil — izvzernši vokalizacijo — prav dober. G Bratuž ima za Skrjančka pravi glasek prodirljive piščalke, ki vpliva res komično. Tudi maska in igra sta mu bili dobri. Seveda, zrel umetnik bi bil ustvaril iz te uloge še dosti več. Vendar: g. Bratuž je v naši operi vedno zanimiv »figurkaf«. G. Zorman je precej banalen pevec in igralec, ki ga nosi Ie rutina. Njegov zidarski mojster ni bil slab, a v njej je več. Morda ga še izdela. Barnabaša nisem niti videl nlH dosti slišal po krivdi režije in uprave, ki ne misli na levo stran gledališča. Zbor je bil prav dober v petju: v igri pa zlasti v I. dejanju čisto nepoučen mrtev in trd. Razpor in hujskanje spočetka opere sploh nista prišla do vel]ave; x II dejanju je zbor dokaj lena masa. G dirigent Balatka je storil kar je mogel; vendar mu orkester ni bil vedno pozoren. Za uverturo pa je dirigent že! pohvalo. Lovski kratki intermezzo se je izvajal precizno. Razsvetijevalca v II. in m. dejanju priporočamo gledališki upravi v — prav energično instruiranje. Kar se na naših giedališčih počenja na tem polju, je vzvišeno nad vsako kritiko. Zato — zlato molk. G. Skružny je naslikal nekaj jako lepih dekoracij. Napis v I. dejanju ie bil v švabahu, kar dokazuje da je g. Skruž-ny misleč umetnik. Gledališče je bilo le srednie obiskano. DomaČe vesti \ * Svečani sprejemi na dvoru. V pondeljek popoldne sta izročila kralju v slavnostni avdijenci svoja akreditiv-na pisma papežev nuncij Pelegrinetti in nizozemski poslanik Skelu de Per-suna. Kralj se je z obema dalje časa razgovarjal. * Akcija ministra socijalne politike za uradništvo. Minister socijalne politike dr. Žerjav je predložil ministrskemu svetu predlog, da se v najkrajšem času izplača vsem državnim nameščencem enkratni prispevek, ki _ jim omogoči pred zimo nabavo najnujnejše obleke. Predlog je prišel v ministrskem svetu že v razpravo. Finančni minister je izjavil, da so mu v to svrho potrebna nova sredstva. Nabavni prispevek in reforma draginjskih doklad nista mogoča brez povišanja davka na alkohol in zemljišča. Razprava v vladi še ni zaključena. Minister Žerjav nadaljuje svojo akcijo. * Jugoslovanski Panteon. Na zadnji eeji ministrskega sveta je sprožil ministrski predsednik Pašič vprašanje zgraditve jugoslovanskega Panteona, kjer bi počivali zemski ostanki vseh za našo državo zaslužnih mož. Kakor se poroča iz Beograda, bo v prihodnjem proračunu določenih za gradnjo Panteona 30 milijonov dinarjev. * Novi poljski konzul v Zagrebu. Dosedanji poljski konzul v Trstu dr. Gruška je v nedeljo nastopil svoje novo mesto v Zagrebu. * Prihod naših državljanov iz Madžarske. V nedeljo je dospel iz Madžarske na naš teritorij prvi transport Jugoslovanov, ki so optirali za naše državljanstvo. Priseljenci bodo kolonizirani med Stipom in Koeano. * Jadrnica «Zagreb» se potopila. Jadrnico »Zagreb® je na potu iz Ha-vane v Tampico zalotil vihar ter jo razbil na obrežju otoka Kube. «Za-greb» je bila 59 m dolga in 8 m široka jadrnica ter je nosila 1800 ton. Za časa nesreče ladja ni bila natovorjena Posadka se je rešila. * Sprejemni izpiti na višji vojni akademiji. Beograjsko časopisje poroča, da so bili te dni zaključeni sprejemni izpiti na tamošnji višji vojni akademiji. K izpitu se je priglasilo 68 kandidatov, a položilo ga je le 24 kandidatov. Med sprejetimi kandidati je tudi nekaj častnikov iz bivše monar bije, ki so izpit prav dobro prebili. * Abstinentski kongres. Tekom letošnje jeseni se bo vršil v Sarajevu velik abstinentski kongres. Za kongres se vrše že velike predpriprave, kajti na kongresu bo po dosedanjih poročilih sodelovalo par stotin abstinenč-nih društev iz Jugoslavije. * Graditev ljudskih šol. Da se pod pre mnoge siromašne občine, ki ne morejo same graditi in popravljati osnovnih šol, je ministrstvo prosvete zahtevalo od finančnega ministrstva šest milijonov kredita od ameriškega Dosojila. * Graditev invalidskega doma v Beogradu. Uiruženje vojnih invalidov v Beogradu se je ponovno obrnilo na beograjsko občino s prošnjo, da se mu izroči obljubljeno zemljišče za graditev invalidskega doma. Za gradbo doma ie udruženje dosedaj nabralo že nad 4 milijone dinarjev. * Izseljevanje v Ameriko. Ameriški konzulati v naši državi so dobili nalog, da smejo do 1. januarja sprejemati samo prijave za izselitev v Ameriko, nikakor pa ne izdajati potnih listov. * Regulacija Plitvičkih jezer. Finančno ministrstvo je odobrilo kredit za definitivno regulacijo Plitvičkih jezer. Treba je še, da to odobri tudi ministrski svet, nakar se bo takoj pričelo z nujno potrebno regulacijo. * Policijski r.adsvetnik g. Kerševan je v nedeljo odpotoval iz Maribora na svoje novo službeno mesto v Beograd. Na kolodvoru so se poslovile od svojega predstojnika deputacije policijskega urad ništva, nastavljencev in uslužbencev. Vodstvo policijskega komisariata je prevzel sedaj policijski komisar g. Pestoiv-šek. * Smrtna kosa. G. Fran ju Otrinu, upravniku earinarne v Boh. Bistrici, je umrl včeraj zjutraj edini sinček Savica, ki ga pokopljejo jutri dopoldne v Boh. Bistrici. Prizadetim staršem naše sožalje. * Važno zborovanje akademskega klu-ha «Janušič» v Zagrebu. Dne 29. oktobra se bo vršilo v Zagrebu sedmo zasedanje plenuma kluba «Janušič», ki je kakor znano eden najagilnejših naših akademskih klubov. Zborovanja se bodo udeležile vse podružnice kluba po svojih predsednikih, tajnikih, blagajnikih in drugih delegatih. Zborovalci bodo podali svoja poročila o delovanju celokupnega kluba ter stvorili nove sklepe za bodočnost, posebno kar se tiče dela v Sloveniji, kjer ta klub še nima nobene podružnice. V zadnjem času pa se vrše pogajanja za intenzivno skupno delo z našim napred. akad. društvom »Jadranom* v Ljubljani. * Šola za pobijanje malarije. V Trogi-ru. pri institutu za raziskovanje malarije, se otvori dne 1. januarja 1928 šola za sestre, ki žele delovati po institutih in raznih malaričnih ambulatorijih. Šolan je bo trajalo 9 mesecev, sprejemajo pa se samo one osebe, ki so dovršile štiri razrede srednje 3ole. * Beograd za revne dijake. Beograjsko časopisje poroča, da se je v Beogradu v Dobračkoj ulici otvorila dijaška, kuhinja, Ust se ho. brezDlačao: hranilo 150 dijakov. Poleg tega namerava »Društvo djačkih skloništa« v Beogradu otvoriti dve men-zi za siromašne dijake in dijakinje na Savincu in Paliluli. V teh menzah se bo hranilo 400 dijakov. * Rogaška Slatina — zimska sezona. Da se omogoči zdravljenje v PvOgaški Slatini tudi revnejšim slojem in onim. ki v poletnem času ne morejo za dalje časa zapustiti svojih poslov, je zdraviliško ravnateljstvo z odobrenjem zdravstvenega odseka za Slovenijo v Ljubljani sklenilo pustiti zdravilišče otvorjeno v omejenem obsegu tudi v zimskem času. Ugod ne klimatične razmere v Rog. Slatini in njeni okolici in solidne stavbe zdravilišča. ki imajo vse predpogoje za udobno nastanitev gostov tudi v zimskem času, zagotavljajo temu načrtu uspehe, ki morejo v vsakem oziru ugodno vplivati na nadaljnji razvoj zdravilišča. Gostom, ki hočejo ubežati za nekaj dni hrupnemu mestnemu življenju in pomiriti svoje živce bo Rog. Slatina postala priljubljeno pribežališče, kakor tudi vsem onim. ki bolehajo na želodčnih in črevesnih boleznih in v letni sezoni za njih zdravljenje ne najdejo časa ali prostora v tem zdravališču. Četudi bodo gostom na razpolago vsa zdraviliška sredstva kakor v poletni sezoni, bodo cene z ozirom na omejeni obrat zmerne. Upati je, da bo to | zdravilišče, ki leži zelo ugodno tudi za različne zimske športe v doglednem času privabilo v .svoji krasni zimski odeji čim največ gostov v okrilje svojih zdravilnih vrelcev. Glej inseratni del. * Zdravstveno stanje v Ljubljani. V tednu od 8. do 14. oktobra se je rodilo v Ljubljani 18 otrok, med njimi 3 mrtvo-rojenčki. Umrlo je skupno 22 oseb in sicer 10 domačinov, 8 tujcev in 4 v zavodih. Izmed nalezljivih bolezni sta bila prijavljena dva slučaja davice in en slučaj trebušnega legarja. « poročila sta se v pondeljek ob 5. uri popoldne pri frančiškanih v Ljubljani g. Kari Medved, zasebni uradnik in ga. Fra-nja Štefe, vdova po pokojnemu Ivanu Stefetu. — V Celju sta se v nedeljo poročila kleparski mojster g. Franjo Dolžan z gdč. Drago Leon in g. Tone Rupnik, železniški uradnik z gdč. Zinko Smid. Bilo srečno! * Nepretrgano uradovanje v odvetniških in notarskih pisarnah v Celju. Ker se je pri okrajnem in pri okrožnem sodišču v Celju uvedlo nepretrgano uradovanje od 8. do 2. ure popoldne prosi odvetniško in notarsko uradništvo svoje šefe, da iz praktičnih in ekonomičnih o-zirov uvedejo isti delovni čas. * Beograjski akademiki za štipendije. Beograjsko časopisje poroča, da je sklicalo te dni univerzitetno udruženje »Po-bratimstvo*. kot vrhovna ekonomska instanca beograjske omladine sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se energično intervenira pri ministrstvu prosvete, da že enkrat definitivno uredi vprašanje dijaških podpor. Temu sklepu beocrrajske omladine se brez dvoma pridružujejo tudi vsa akademska društva v Zagrebu in Ljubljani. * Preskrbite si pravočasno železniške vozne karte. Obratno ravnateljstvo južne železnice ugotavlja, da nastajajo zlasti pri potniškem vlaku št. 42, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.40 proti Mariboru, večje zamude, katerih posledica je, da potniki često zakasnijo zvezo v Celju in Pra-gerskem in da prihajajo šolski otroci pre pozno v šolo. vsled prepoznega prihajanja potnikov k potniškim blagajnam. Zato opozarja potujoče občinstvo, da ie juž na železnica uvedla predprodajo voznih kart za vse relacije en dan pred potovanjem in s tem omogočila, da si vsak potnik pravočasno nabavi vozno karto ter se tako obvaruje vseh neprilik pred potniškimi blagajnami neposredno pred odhodom vlakov. Dalje ugotavlja, da nima potnik po določilih § 14 točka 2 sa-obračajne uredbe pravice, zahtevati vozne karte 5 minut pred voznoredniin odhodom vlaka. V bodočnosti bode brer. ozira na to ali so potniki pri potniških blagajnah odpravljeni ali ne. vlak odhajal točno po voznem redu iz Ljubljane. Ker je v interesu občinstva, in tudi železniške uprave, da se vrši promet točno po voznem redn. apeliramo na uvidevnost občinstva in svetujemo, da se poslužijo predprodnje voznih kart ali na glavnem kolodvoru ali pa pri tvrdki Zidar na Du najski cesti tekom dnevnih ur. drugače pa prihaja k potniškim blagajnam tako pravočasno, da vlak zaradi odprave potnikov ne bo imel zamude. * Lepo vreme? Skrajni čas je že res. da napravijo nekoliko reda v — vremenu. Kaos, ki vlada v tem resoru. je postavil na glavo vsa preračunavanja in nam podelil vremena, ki bi bila primernejša za tropične pokrajine, kjer imajo večmesečno jesensko ali zimsko deževje. Tudi vesoljni potop ni bil mnogo večji, ko trajni nalivi, ki so nas morili v zadnjih tednih. Dokaz: Bleiweisova cesta v Ljubljani. Izkratka, de »organizacija je bila popolna. Sedaj pa imamo upanje, da bo vendar le bolje. Sicer se za Bleitveiso-vo cesto ne bodo nič bolj brigali, kakor doslej, toda — dežja bo menda ie kraj. Poklicni meteorologi, vremenarji in pra-tikarji nam namreč prorokujejo, da bodo producenti deževnico stopili že čez nekaj dni v stavko. Včerajšnja vremenska poročila iz Prage in drugih severnih opazovalnic namroč napovedujejo, da se drži si&bo in hladno vreme le še v švicarskih, sevcrnolaSkih in avstr. Alpah, v Karpatih in po Poljskem ter Rusiji, da te dni nastopilo enako izboljšanje. No, če se pratikarji ne motijo, bo pa menda res v kratkem lepo in toplo tudi pri nas — če ne bo dežja! • čudni kvalificirani Importlranci. Ze svoječasco smo poročali, da se zlasti v Maribor vrši import tkzv. kvalificiranih delavcev iz Avstrije, ki jih je po tamkajšnjih obratih že polno, čeprav bi se dali nadomestiti tudi z domačimi močmi. Večinoma so to moralno manj vredni ljudje, ki kažek) prav posebne kvalifikacije. Tako je bil pred 6 tedni nastavljen v tovarni »Kovina, v Teznu Dunaj-čan Albert Blaschek, ki se je kmalu izredno vživel. Mikale so ga zlasti bakrene žice, ki jih je pridno nosil domov. Vratarju se je zdel sicer sumljiv, vendar pa ni imel poguma, da bi ga ustavil, ker je bil Blaschek ljubljenec ravnatelja. V soboto pa ga je končno vendarle doletela zaslužena usoda. Bil je aretiran in oddan v zapore. Tudi pri »Splošni stav-binski družbi na Faali» zaposleni impor-tirani pleskar Scheibenpflug iz Kremsa je kradel kot sraka, zlasti barve. Zavzemal je tudi častno mesto blagajnika pri podružnici zveze kovinarjev in blagajno kratkomalo zapil. Dalje je izvabil župniku v Selnici 1600 kron in osleparil še konsumno društvo v Fali. Izročen je bil orožnikom. * Železniški promet med Kotoribo in Mariborom kaže ob sobotah in nedeljah na postajah pred Mariborom popolnoma medvojno lice. V nedeljo je bil neki vagon tako natrpan, da so se med vožnjo vdprla vrata in je neki Rošnjak odletel na hodnik. Le slučaju se je zahvaliti, da ni prišel pod kolesa. Železniško upravo prosimo, naj ukrene vse potrebno, da bo ob takih dnevih dovolj vozov na razpolago. * Prodaja hiš v Zagrebu. V tretjem četrtletju je bilo prodanih v Zagrebu 396 hiš za 70,229.312 K. Letošnji promet je bil glede prodaje hiš mnogo živahnejši nego lanski. * Pomanjkanje premoga v Mariboru. Mariborska bolnica je morala te dni ustaviti vse operacije do nadaljnjega, ker še ni prispel premog za kurjavo operacijske dvorane. Bolniki so večinoma odšli do-mov. * Pomanjkanje tobaka v Gornji Savinjski dolini. Iz Gornje Sav. doline nam poročajo: Nadzorstvo nad tobačno zalogo v Mozirju je prevzel sedaj sicer župan sam. a tobaka pa kljub temu ni po več dni. Hudomušneži dolie sicer podza-ložnika Kostanjška, čeprav neupravičeno Po dolgem čakanju pride navadno le kaka malenkost iz Ljubljane. Prosimo pokrajinsko monopolno upravo v Ljubljani, naj napravi v tem oziru enkrat red, sicer so vse naredbe in vsakdanji novi predpisi za trafikante samo bob v steno. * Nevarnost poplave. Sava ln vsi njeni pritoki so vsled zadnjega deževja nevarno narastli. Pri Šabcu je narasla Sava za en meter. Tudi reka Tisa je po poročilih iz Subotice že dosegla bregove in obstoja nevarnost, da vsak trenutek poplavi okolico. * Izsiljevanje avstrijskih delavcev pri nas. Neki industrialec v Mariboru je naročil pred kratkim več zidarjev iz Avstrije za železo-betonska dela. Obljubil iim je krasno mezdo, po 48 kron na uro. Avstrijci so sprejeli pogoje in se pripeljali v Maribor. Toda že drugi dan so nenadoma ustavili delo in zahtevali še 20 K poviška za uro. Podjetniku se je to izsiljevanje tujcev zdelo preveč; javil je policiji, da .ie dotične delavce odpustil in da se lahko vrnejo: Izročil jim je tudi potne liste. A sedaj pride najlepše. Namesto. da bi oblasti izsiljevalce, ki vzbujajo upravičeno nezadovoljstvo med domačim delavstvom, poslale takoj čez mejo. so dovolile Splošni stavbni družbi, da jih sme ona zaposliti proti visoki pbči. Res neverjetno. * Zanimiva afera s potnimi listi. V Novem Sadu je prišla policija na sled ra-finirani slepariji, ki jo je izvrševala na škodo naše države beograjska angleška tvTdka, Hanav, ki ima svojo podružnico tudi v Novem Sadu in se bavi s potniškimi stvarmi in vidiranjem potnih listov. Ker je imel vsak potnik na podlagi vi-diranega potnega lista- pravico, da kupi za 500 frankov t-nje valute, inje ta tvrd ka dnevno prejela is Vojvodine v pregled 150 do 200 potnih listov, se je ugotovilo. da je tvrdka brez vednosti lastnikov potnih listov kupovala te valute in jih uporabljala za svoje namene. Na ta način se je tvrdka izognila naredbam devizne centrale in je bila država oškodova na za znatne vsote. Novosadska policija ki je izsledila afero. je izročila vse svoje tozadevne akte beograjski policiji. * VlomiIčeva smola. Trgovino z zlatni- ; no Gornik & Pakiž na Starem trgu v j Ljubljani je posetil te dni neljub gost. ki je skušal na čudne načine priti v lokal i Razbijal je v kleti s kladivom po zidu in bil opreml,jen z najmodernejšim vlo- , milskim orodjem. Možakar pa 'e bil pra- j vočasno zasačen in se je spustil takoj i r divji beg. Imel pa je smolo. Na Sta- j rem trgu je doživel najprej neprijetno ko j pelj v neki mlaki, nato pa so ga zgrabile 1 roke redarjev. Pri zaslišanju je neznanec I povedal, da se piše Palavonc in da je j doma iz Češkega. * Na varnem. Lidija Sehfining fals» . Skribulja se je klatila po Celju kot zelo j sumljiva dama. Končno jo je policija are i tirala zaradi potepuštv?.. Info-macije pri j ljubljanski in zagrebški policiji so pa do-crnale. <5a je SchOning zasledovana zaradi večje poneverbe in tatvine. Policija io je izročila, okrož. sodišču v Celju, od- j Gospodarstvo ZAKAJ NI PREMOGA. Zima trka na vrata, a povsod manjka premoga. S -strahom in trepetom gledamo v mrzlo bodočnost. Zakaj? Ministrstvo prometa (saobračaja) je poleti zaseglo za železnice skoraj ves premog boljše kakovoeti, ki se pridobiva v Sloveniji, zlasti iz premogovnikov Trboveljske družbo. Železniške uprave so zahtevale vedno več in več premoga ter je dosegel kontingent meseca septembra t. 1. 230 vagonov premoga na dan. Ta premog so dobivale južna železnica, direkcija državnih železnic v Zagrebu in direkcija v Beogradu ter še poedine proge v Vojvodini. Obenem s temi zahtevami je izdalo ministrstvo prometa strogo odredbo, da se morajo navedeni kontingenti odprera-ljati brez ozira na število dostavljenih vagonov. Še več: isto ministrstvo je ukazalo južni železnici, da ne sme za zasebne potrebe odpremiti niti enega vagona premoga, dokler ni odptemljen ves premog za železnice. Čeprav obtiči vsa industrija in zmrznejo vse peči po Jugoslaviji, železnice morajo dobiti ves premog. Toda produkcija premogovnikov je odvisna izključno od rednega dostavljanja zadostnega števila vagonov. Ako bi železnico vagone dostavljale redno, bi premogovniki producirali dovolj premoga, da bi so lahko pokrivale vse, tudi privatne potiebe. V istini pa se je dostavljalo trem glavnim premogovnikom, v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku, meseca septembra t. 1. na dan povprečno 63 vagonov manj, nego bi bilo potrebno, da se zadosti najnujnejšim zahtevam industrije ter ostalih konsumentov. Produkcija teh rudnikov bi se zvišala takoj za 50 in več vagonov na dan, čim bi železniške uprave redno pošiljale vsaj 400 praznih vagonov dnevno. Ukaz ministrstva na južno železnico je protizakonit in krši veljavni železni ški obratni pravilnik. Hkratu dokaznje, da v ministrstvu ne poznajo rudniškega obrata. Preden pride premog v vagone, pasira separacijo, t. j. premog se sortira v kosovni premog, drobni premog in zdrob. Železnice prevzemajo le kosovni premog. Zato se morajo vagoni, naloženi z drobnim premogom, sproti odpravljati na konsumente, ki itak kosovca ne dobe. Toda vzlic temu, da so natlačene vse večje jugoslovanske železniške postaje s praznimi vagoni, ki se ne morejo nikamor ganiti, premogovniki niso dobili dovolj vagonov: zato se je delo zadrževalo. produkcija premoga se je zmajše-vala po krivdi železniških uprav in so ostali konsumentje za kurivo prikrajšani. TRŽNA POROČILA. Žitni trg. Iz Zagreba poročajo: Dospela ameriška moka ie slabe kakovosti, radi česaT se pričakuje, da bo povpraševanje po domačem blagu oživelo. Pšenica je pretečeni teden prihajala le v malih količinah na tržišče. Ponujala se je po 1300 — 1350 K z vtovor-ne postaje (Vojvodina). Kupovala se je zelo malo. Rž macedonska se je ponujala po 1200 K pariteta Beograd. Po ječmenu ni bilo povpraševanja. Notiral je nominelno 1180 — 1200 K z vtovornc postaje. Koruza, blago v roke, se je tržila po 1350 K, pariteta Zagreb: v Vojvodini se je ponujala po 1200 K, nova koruza dovava v januarju pa po 800 K. Oves se je tržil po 1160 — 1180 R « vtovome postaje. Cene mok! so znatno padle pod pritiskom uvoza ameriške moke. Otrobi notirajo v Vojvodini 600 — 700 K. Izvoza tudi v pretečenem tednu ni bilo vsled visokih carin. Radi trajnega boljšanja naše valute bodo morale cene še popustiti. Živinski trg. Pretečenl teden ie bil dogon živine na tržišča v splošnem majhen. Težki prešiči se niso izvažali radi visokih carin. Izvažali pa so se zaklani prešiči do 60 kg v Češkoslovaško in Avstrijo. Goveja živina se je Izvažala le v Avstrijo. Debele svinje so se tržile v Vojvodini po 64 — 68 K, a v Zsrrebu po 84 — 88 K za kg žive teža = Hitro naraščanje naše valute. Dinar stalno narašča iu je prekoračil že ono to^ko, na kateri je hotel pomočnik finančnega ministra g. Plavšič z ozirom na naSe pridobitvene kroge nekaj čaea vzdržati našo valuto. Včeraj je notiral dinar na curiški borzi celo 9.40, to je za 0.90 nad Plavšičevo točko. Izgleda, da se je dinarja polastila mednarodna Špekulacija-. ki špekulira na naraščanje naše valute, podobno kot pri češkoslovaški kroni. Delavstvo in uradništvo se tega zboljšanja valute zelo raduje, trgorvina in industrija pa tega ni6ta ravno veseli. Ve-letrgovci, ki imajo stare drago nakuplje-ne zaloge, bodo precej izgubili, ker bodo morali popustiti v cenah. V naši industriji povzroči lahko prehitro naraščanje dinarja zastoj, ker ne bo mogla raz-pečavati blaga. Velik uspeh zboljšanja naše valute je občutno popuščanje draginje. Zboljšanje dinarja je pa končno tudi znamenje, da je inozemstvo začelo zopet zaupati v dinar. = Drugi veliki sejem v Zagrebu se bo vršil prihodnje leto. kakor poročajo iz Zagreba, od 22. aprila do 2. maja. = Nova podružnica Prve hrvatske Ste-dionice se je osnovala v Novem Sadu. = Svobodna trgovina z devizami v češkoslovaški. Z dnem 13. oktobra e« je pričela na praški borzi zopet svobodna trgovina z devizami. = Padec avstrijske indeksne številke. Z Dunaia poročajo: Paritetična komisija za mezde .je preračunala indeks in ugotovila padec za 8 odst. To je prvi avstrijski padec v cenah. _ = Poplava bankovcev v Avstriji. Z Du naia poročajo: Po izkazu od 7. oktobra je naraste! obtok bankovcev v Avstriji za 167.2 milijarde na 2453.9 milijarde a. K. = Avstrijska zlata pariteta znaša za dobo 15. do 22. oktobra 14.970 avstrijskih kron. = Zlati carinski nadavek v Nemčiji znaša od 18. do vključno 24. oktobra 43.900 odst. = Mere proti devizni špekulaciji v Nemčiji Z 13. oktobrom je stopila v Nem čin v veljavo odredba, ki zabranjuje pr'e;em in izplačevanje inozemskih valut v dnevni kupčiji: zlasti je strogo zabra-nieno označevanje cen v tujih valutah. Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. Lastnik !n Izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Ouhe gobe in ftumno kupuje 3478 l Roiap., Ljnbljana Wolfova n"04 ia' ohranjata Ubss obuvalo trpežna in sle- Dobi se v vseh boljših trgovinah za kože ter na veliko pri BERSON-K&UCUK, d. d. Zagreb, Wilsonov trg 7. f* fr lir n »ri Bur t t > i» > L Frano Otrin, upravnik carinarn6 v Bohinjski Bistrici, in njegova soproga Košara Otrin javljata v globoki žalosti, da ju je zapustil njun sinček - edinec Savica, ki je odšel k Bogu danes zjutraj. Njegove zemske ostanke pokopljemo v četrtek, 19. t. m. ob pol 11- dopoldne na pokopališču t Bohinjski Bistrici. Boh. Bistrica, 17. okt. 1922. Jožef Tischler so dar Spodnja Šiška štev. 71 izdeluje vsakovrstne sode, sprejema vsa v to stroko spadajoča popravila. Delo tečno in solidno po najnižji ceni. 3580 Karpatih in po .roijsKem ter ttur.jt, aa to je izroc.ua. omu*. ^ ; ™ pa je v Franciji Se nastopilo lepo toplo I kodei jo bodo najbrž poslali v 7wreb. , vreme in da bo tudi v srednji EvroDi ia! kier ee » naiboli udeistvovala. Sukno za promenadne ln športne obleke v bogati izbiri 84/n B. S E. SKaM *iS"™io GABRIJELA' ZAPOLSKAr Ljubezen na počitnicah Roman. TTTTT So oe je Tuska naslednjega jutra zbudila, se je domislila, da mož zjutraj ne pije čaja, nego kavo. Tako je bilo že od nekdaj na Warecki ulici. Z avtomatičnimi kretnjami je torej pripravljala kavo. «ZajutrkovaI bom na verandi, od ondod imam razgled na gore.» je rekel Žebrow8ki boječe. «Da, to je tukaj navada,* je odvrnila Tuska. Toda njene misli so obletavale vrata Poržickega. »Kako bo, kadar se enideta, Kako se bo vedel Poržicki? Morda odpotuje za ta čas? Vsekakor mora biti zanj strašno, ako premišlja, da je ta mož tako blizi nje. Ali morda Žebrcnvski kaj sumi?» Sedla je pred zrcalo in si začela razčesavati lase. Toda glavnik jej je padel iz rok. Bila je bleda. Oči so obkrožali modri kolobarji. Trpko se je nasmehnila. «To je vpliv zakonskega jarma . . . Jedva se je pojavil . . . jedva je malo časa okoli mene, pa sem že vsa grda in stara.» Pogledala je postrani Pito. Deklica se je počasi, po gotovi metodi oblači- la. Še nikoli se niso zdele Tuski njene kretnje tako podobne očetovim, kakor sedaj. »Prav taka je, kakor on . , mra-mor!» Zdelo se jej je, da sliši v veži korake Poržickega. Rada bi ga -videla, a zdelo se jej je, da bi se s tem zelo pregrešila proti možu, čegar prisotnost je stavila Poržickega v tako neprijeten položaj. »Dejal je včeraj, da stori vse zame,* j,e razmišljala. «Ah, ko bi bilo to res!* Avtomatične kretnje Pite so do skrajnosti dražile njene živce. «Pita, vzemi svoje mleko in pojdi na verando k papanu, da ne bo sam!* Dekletce je poslušno vstalo in je odšlo. «To je vse tako strašno, tako neznosno!* je zdihovala pri sebi Tuska. »Ne vem, kaj se zgodi — ali nekaj se mora zgoditi.* Potrkalo je na vrata, in vstopila je Obidoivska, vsa prepadeca, zlomljena. «Tu imate!* In položila je šopek rož na mizo. Tuski je zaigralo srce. Od njega! * Drage, drage cvetke! In dragi---- dragi . . . on!» Obidowska se ni premaknila z mesta. Stala je in majala z glavo. «Ali veste?* je vprašala. «Res so sra ubili.* »Koga?* «1 no, tistega, ki so ga včeraj našli. Njegova žena in njeni vlačugarji! Zmenili so se . . , ga zvabili v gozd in ga z gorjačami pobili. Jih že imajo. Ze sede v arestu.* Tusko je znova zgrabila jeza na onega »moža*, ki je zapiral svojo ženo. »Prav mu je . . . prav! Čemu se je ženil z mlado!* »Kako to? Kako?* je vprašala Obi-dowska. »Tako,* je nadaljevala Tuska, vesela. da se more znesti nad kom , -. ■ »Tako se zgodi vsaki ženi, ki zapira svojega moža in možu, ki zapira svojo ženo!* Obidowska je razumela . -. . Oči so jej zabliskale in naglo ugasnile, kakor da jih je upihnil strah. Odprta usta so izdajala največjo grozo. V tem hipu je videla Tuska v Obidowski poosebljeni zakonski jarem, ki jej je bil prav sedaj naravnost neznosen. »Tudi vi se pazite!* je dejala ter vtaknila šopek v vazo. »Jaz?* »Da, vi! Ne zapirajte Joška v kočo, ker je mlad in se mu hoče sveta!* »Saj ga ne zapiram.* »Aha . . . vodite ga na vrvi, a on, . . . ko mu bo dovolj, naredi z vami tako. kakor so naredili e kmetom v jrozdu.* i »or o» 0!» ,.. »Nič o! Tako je!» Obidowska je odšla tiho, vsa spla-šena. Dolgo je stala na dvorišču, zamišljena, z očmi, uprtimi v tla 5 • . Ko je šla mimo skednja, so jej pogledi nemirno uhajali na ležišče, kjer je ležal Jožek. Večkrat je odprla usta. kakor bi hotela nekaj reči, a ni rekla ničesar. Vzela je nož in začela lupiti krompir. Kakor senca je sedel ob njej — strah, ogromen, najgroznejši izmed vseh strahov, strah za lastno življenje. Nehote je ogledovala nož in kimala z glavo . . . »Nič oster ni.* — si je mislila, »s čim bi se branila?* In sklenila je, da da nabrusiti nož. Tuska se je čestokrat ozrla na rože in se tužno nasmihala. »Kaj bo iz tega? . . . Kaj bo?* V resnici še nepokvarjena, je smatrala Tuska to. kar se je zgodilo doslej, že za greh. Ali bo mogla preko tega? Prikrivati tajnost za večno? ... Ne! Ne! . . -. Zaslišala jo, da je pripeljal Poržicki kolo v vežo. Naglo je skočila pokonci in odprla vrata. »Dobro jutro!* »Dobro jutro!* In začel se je šepet. uren. pretrgan, lasten ljudem, ki morajo prikrivati svojo ljubezen. »Saj pač veste* . . , »Krj pač? A tako... vaš mož! Kje pa je?* »Na verandi sedi in pije kavo.* »To se razume,* je odgovoril Poržicki smeje. »Jaz nisem kriva.* »Da pije kavo?* »Ne! — da je prišel — sem!* »Kdo pa vam kaj očita?* »Mislila sem ... da vam bo neprijetno.* »Gotovo, prijetno mi ravno ni, ampak ... bo že kako.* »Ali kako? Jaz ne prenesem tega.* Smejal se je in gladil njene lase. »No, no. le nikar takoj ne obupa-vajte! . . . Mucka se ne sme trapiti. Ze napravimo kako, da bodo vsi zadovoljni.* »A kako? Kako?* je ponavljala tužno.* »Takole!* Še preden se je Tuska zavedla, se je sklonil k njej. io goreče poljubil ir» izginil za vrati, ki so vodila na ulico. Plamtečih lic in z dušo, polno raz-vihranih misli se je vrnila Tuska v sobo. Nenadoma je zaslišala na verandi pogovor; natanko je razbrala glasova svojega moža in Poržickega. Po-sluhnila je in vsa odrevenela. Vstala je in hitro stekla k vratom. (Dalje prihodnjič). Bose plesalke IK današnjemu večeru Valerije Krati-nove v ljubljanski operi.) To je bila revolucija v plesni umetnosti, ko je Isadora Duncan prvič nastopila bosa. In zgražalo se je vesoljno filistrstvo. Kajti pogumna umetnica ni bila samo bosa, nego tudi brez trikoja ter oblečena le v lahko, niti do kolen segajočo, spredaj in zadaj globoko izkroženo grško togo brez rokavov. Taka je nastopila, skoraj gola, pred parter trebušastih mož in v modrce zvezanih žensk. Hu, kolika brezstidnost! Ampak plesalka je bila k sreči lepa. Lepoti pa se odpušča vse. Tudi lepi Heleni in Fyni so odpustili starci celo najhujše grehe. 0 Isadori Duncan pa 6e je vedelo, da je dobra žena in mati. Strokovnjaki so Isadorin prvi nastop proglasili za historični trenotek, ko je bilo prvič možno govoriti o modernem plesu in o moderni plesni umetnosti. Balet je otrpel že davno v brezdušnem šematizmu tehnike in akrobatike; o grških plesih so se nam ohranile le nekatere kretnje na slikah, reliefih in kipih ter nekaj nejasnih opisov. A niti o indijskih in japonskih plesih nimamo pravega pojma. Vsaj toliko ne, da bi lahko gledali v njih umetnost. Evropski družabni plesi z vedno enakimi, strogo razvrščenimi koraki in obrati so le bolj ali manj graciozna zabava brez individualnosti, brez duše in duha, brez umetnosti. Isadora Duncan pa je po antičnih vazah in plastikah obnovila grške plese in jih poglobila, plešoča po melodijah Straussa, Chopina in Beethovna ter izražajoča njih misli in čustva, njih slikanje pojavov v naravi z obrazom, rokami, nogami in z vsem telesom v krasnih kretnjah in gibih. Za Duncanovo so se pojavile na Dunaju sestre Wiesenthalove. Čudovite plesalke. Spočetka so gojile po vzoru Duncanove v antični maniri Chopina, Schuberta, Lannerja in Straussa. Kmalu pa so se osamosvojile ter so plesale le Straussove valčke z nečuveno svobodo in gracijo. Grete Wiesenthal je ena največjih in naj originalne jših plesalk. Ruth St. Denis je začela gojiti ori-jentalne plese v oblikj scenerij in statistov, med palmami, templji, na indijskih cestah. Torej v romantičnem okvirju eksotične barve. Ali so njeni plesi »pristni* ali ne, je nepotrebno vprašanje. Kar je lepo, je vedio pristno. Ruth nastopa z rjavo poslikano poltjo ter zna biti kakor kamenit kip ali kakor zvita kača, plesalka velikanske prožnosti in čustvene globine. Silno poetična plesalka je Clotilda Derp, ki pleše preprosto, kmetišk® oblečena ali v maski paža na skladbe Griega, Rubinsteina, Schuberta, Mosz-kowskega in Kruga s prirojeno gracijo nedolžnosti in naravnosti. Senzacijo je zbujal ruski Zid Aleksander Sa-harov s svojo čisto žensko pojavo in asketskimi ulogami. Izvrstna je tudi Gertruda Leistikow; naslednica Dan-canove je Ellen Tels, ki prireja s svojim ansamblom vedno nove turneje po 6vetu. Pojavljajo pa se vsak dan še nove plesalke. Marsikatera se skuša uveljaviti z neumetniškimi sredstvi, ki so ali erotična ali smešno drastična; spekulativni izrastki, ki spadajo le v kabarete. Nastale so plesne umetniške šole, ki zastopajo razne sisteme, a streme vse za istim ciljem; ti ritmični sistemi se zovejo po njih ustanoviteljih Delcroze, Mensendieck, Roh-den-Langgaard, Bode in Laaban. Preko športa in ritmične gimnastike do izrazitega plesa, ki naj bo »glasba kre-tenj» s spremljanjem glasbe ali tudi brez nje, je ideal vseh bosih plesalk, večinoma reproduktivnih in le redkih produktivnih umetnic lepote. Lepote telesa, gibov, mimike, zdravja, ki jo je človeštvo, vpreženo v kruhoborstvo zanemarilo in pozabilo. Ideal Grkov in Rimljanov se oživlja. Kulturnosti duha in duše naj se pridruži zopet tudi kulturnost telesa, da se vrne harmonija vsega človeka. Kdor gleda te umetnice, se zaveda, kako len mu je organizem, kako okorno mu je telo, kako revni smo v izrazih svojih čustev in misli. Zavedamo se, da niti najvišji izobraženci ne znajo niti lepo hoditi, teči, sedeti, vstajati, poklekati. niti pravilno dihati, da nam je telo postalo žalostna ječa vedno le dremajoče duše. Kakor dviga vsaka umetnost člove-veštvo iz surove vsakdanjosti k lepoti, potenciranemu življenju ter k ^zavesti, da nam brli v srcih vsaj lučka božanske popolnosti, tako imajo tudi nastopi plesnih umetnic vzgojni pomen: vzbuditi v nas hrepenenje po grškem idealu, po harmoniji _ telesa in duše v njuni najvišji kulturi. S582 V Parizu izprašana učiteljica poučuje francoščino in klavir Aneta Potočnik, Aleksandrova cesta št. 11, pritličje, levo. Pletene jopice rokavice, nogavice po najnižjih cenah v pri A. Sinkovic nas!. K. SOSS Liubtjana, Mestni trg 19. Vremensko poročilo ktobra 1922. Ljubljana 306 m nad morjem za udelegunje fanina (i'ZO m d.) kupuje 3563 Mim centrala toninskifi tovarn d. z o. z. Brzfljan: Kestanin. C2'jo, Aškerčeva 6. Kraj opazovanja Ljnbljana Ljubljana Ljnbljana Zagreb . Beograd Hnnaj Praga . Inomost. ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm 7. 760-5 50 brezvetra megla — ; 14. 7580 13-8 jug. vzh. več jasno — 21. 759-1 10-0 brezvetra oblačno — 1 7. 7594 9-0 megla 7. 759-1 7-0 »t oblačno 7. 760-1 8-0 sev. zap. M — 7. 7611 7-0 več obl. 1-0 7. 761-2 5-0 brezvetra oblačno — V Ljubljani barometer nest&n., temperatura višja. Solnce vzhaja ob 6-21, zahaja ob 17-09 Išče se podjetje za izdelovanje nove stiskalnice za vino in sadje. Ogleda se lahko sedaj, ko je v rabi pri Francu UčMIu, Sogaib Slatina Ratanska vas. 3576 •Ha«)« d* 20 bMtrfl OIil «•-, nakit Md.llnllk 6 bwdl » 01». - Tr9d.ljn|!h 6 bmd 2 Din. - Pl.S. .. «pr.|. (Ijhk. tudi v — maUU N* rprituij* M odgo»»r|» le, ik( |. »prtUnJu prlloi«« tn.mlti n odgovor. —— 3568 stroj za izdelovanje sodavice, s polnilcem za sifon in poka-lice, znamke „Pochtler", model I B, v dobrem stanju za 5000 Din, isto-tam se proda koieselj za 2500 Din in močan voz na peresih z lest-vinami za 3000 Din pri Emilu Mor^tu, sodavičarju Ljubljana, Martinova cesta 11 Urarskl pomočnik, spreten, z dobrim orodjem, išče mesta. Službo lahko nastopi takoj. — Naslov pove uprava »Jntra*. 3575 Deklioa z dežele, stara 18 let, ra-jena nekoliko trgovine, želi v svrho nadaljnje izobrazbe stopiti kot vajenka v trgovino mešane stroke v mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe na upravništvo »Jutra* pod »Vajenka*. 3569 v celotni lesni trgovini. Govori slovensko, hrvaško in nemško. Nastop službe takoj. Ponudbe pod »Zanesljiv* na upravo »Jntra*. 3566 Skladiščnik 3548 trgovine z lesom, tudi pisarniška moč, 20 let star, samski, temeljito verziran v lesni stroki, sprejemanju, oddaji, ekspediciji itd. išče službe. Cen j. ponudbe pod »Sposoben« na upravo »Jutra*. Proda 3581 skoro nova, črna žaket-obleka za srednjo postavo. Cena bron 3000 —. Ogleda se lah to v trgovini Soklič, Stari trg 4. Kompletna spalnica, nova, iz mshkega lesa, hrastovo imitirana, sa ceno proda. Pogleda se lahko pri tvrdkir brata Rožič, Vegova ulica S, Ljubljana. 3583 Kompletni kino (Glasprojektion) se « viernl potrebščinami prod*. Kupe« naj vpraša v upravi »Jutrk*. tfcUfiim Kupim drva, 3578 bukova, več vagonov, 1 m dolga, brez okrogline in grč, debela in težka polena, rimska sečnja 1921. Pismene ponudbo pod »Drva* na upravo »Jutra*. Ustno r« naslov poizve istotam. lakovrstne obleke kemično čisti in barva v vseh nian-sah tovarna Jos.Reich, Ljubljana Sprejemališče: Selenburgova ulica St. 4. Podružnice: Maribor, Zagreb, KoSevJe, Novo mesto. 86 Pozor, industrijo! in trgovci! Naprodaj je 3577 veliko skladišče t Zagrebu do proge južne železnice. Isto je prikladno za vsako večje podjetje, ograjeno z betonskim in železnim obzidkom, ter gospodarske sograjene zgradbe. Pojasnila daje Agencija „Fiksum" Zagreb, Kaptol. SI Rogaška Slatina # Zimska sezona O _________.__—'A1 A 'A A VJ\ ^ v»v NOVEMBER - MAREC !dravilišče otvorjeno celo zi Zdravljenje želodčnih, črevesnih, in živčnih bolezni Podrobna pojasnila daje RAVNATELJ STVO P P I E Radi preuredbe obrata prodam popolnoma novi kompletni benečanski jarem (žago) za 1000 mm krije, na 1 do 6 pil. 3560 Viktor Glaser, lesna industrija, Ruše.