gospodarske, obrtniške in narodne. s ^ Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., — po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (iuserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". LJubljani 3. januvarja 1902. Vabilo na naročbo „Novic". Leto se bliža svojemu koncu, in^ bliža se čas, da se bodo čitatelji zopet morali odločiti, kake liste naj si naroče za bodoče leto. Ker se je zadnji čas slovensko časopisje močno pomnožilo, ni to več lahka stvar. „Novicam" ni treba razvijati svojega programa, ker je že dovolj znan. Njih program je so se držali dr. Bleiweis, dr. Costa, dr. Toman in znani stari slovenski program, S ve te c, katerega zastopnik je sedaj ces. svetnik Murnik in kateremu so „Novice" bile zveste v najtežavnejših časih. Hodile bodo nekako srednjo pot in boja ne bodo iskale, a vender odločno branile slovensko narodno stališče proti vsakomur. Poganjale se bodo odkritosrčno za najširšo in neposredno volilno pravico, kakor so se dosedaj najdoslednejše izmej vseh slovenskih listov, ker so prepričane, da bodo postavodajni zastopi tem bolje izražali pravo mnenje naroda, čim bolje bo vsem stanovom omogočeno, izražati ob vo- litvah svoje mnenje. Smatrale bodo za svojo nalogo, zagovarjati koristi srednjih in nižjih stanov. Posebno pozornost bodo obračale na koristi našega kmeta in doslej popolnoma zapuščenega obrtnika. Ta dva stanova sta stebra našega naroda. Posebno kmet nima pri nobenem narodu tacega pomena kakor pri našem. Naš kmet ni samo tisti, ki druge stanove preskrbuje z živežem, temveč najboljši možje našega naroda so se rodili v kmetskih hišah, naši najboljši pisatelji, učenjaki, politiki so največ iz kmetskih hiš, tako da lahko rečemo, da je kmet rešil našo narodnost. j mestih je pa najvažnejši1 obrtni stan. To je jedini nezavisni stan, na katerega se mo ramo Slovenci zanašati, zato je pa dolžnost slovenskih politikov in časopisov, da ne pozabljajo ko risti tega stanu. Slovenski obrtniki nimajo doslej svojega strokovnega lista. Z ozirom na to in po inicijativi gosp. ces. svetnika M urnika, ki nadzoruje list, posvečevale bodo „Novice" v prihodnje posebno pozornost obrtnikom in obrtniškim zadevam in pričakujejo, da se jih obrtniki tesno oklenej o. „Novice" bodo v novem letu v jedrnatih in stvarnih člankih pojasnjevale vsa politična vprašanja. Posebno pozornost bodo obračale kakor dosedaj slovenskim in slovanskim vprašanjem. Poganjale se bodo z isto odločnostjo za narodno jednakopravnost in narodne pravice avstrijskih Slovanov, kot so se vedno v njih polstoletnem obstanku. Skrbele bodo pa tudi za pouk kmeta in obrtnika. Pri tem mislijo posebno pozornost obračati novim iznajdbam ter so si pridobile več izvrstnih sotrudnikov. V poučnem in zabavnem delu bodo skrbele za primerno poučno in zabavno gradivo. Splošno se bodo „Novice" trudile v novem letu vsestranski zadovoljiti svoje čitatelje, do katerih se obračajo s prošnjo, da jim ostanejo zvesti v novem letu in še kaj novih naročnikov pridobe. Stran 2 NOVICE Letnik LX. Dolžnost je pa, da izrekamo koncem leta tudi zalivalo vsem sotrudnikom in jih prosimo, naj nam ne odreko svoje pomoči v novem letu. Posebno bi nam bilo ustreženo s kratkimi poročili o dogodkih po Slovenskem, kar se lahko sporoči na dopisnici. bode: za Izhajale bodo „Novice" v dosedanji obliki in ljubljanske naročnike v tiskarni prejemane: za obsegu celo tudi o novem letu. kron leto krone (1 gld. 50 kr.) in za četrt leta 1 krono 50 vin. (75 gid.) i za Cena pol jim leta Po pošti prejemane za celo kron leto kr.). gld. 50 kr.), za pol leta 3 krone (1 gld. 50 kr.) in za četrt leta 1 krono 80 vin. celo leto 80 vin. (40 kr.). Naročnino se (90 kr.). Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača pošilja: Blasnikovi tiskarni v Ljubljani. za Deželni glavar je nadalje omenil zaroko nad vojvodinje Marije Elizabete s princem Windisch graetzom, na kar je zbornica zaklicala cesarju trikrat slava. I Deželni zbor kranjski. . seja dne 3 0. decembra. Predsedoval je dež. glavar pl. Detela. Vlado sta zastopala dež. predsednik baron Hein in okrajni glavar Haas. Navzoči so bili vsi poslanci, tudi škof. Zasedanje je otvoril deželni predsednik baron Hein, ki Je pozdravil poslance imenom cesarske vlade ter naznanil, da je cesar imenoval deželnim glavarjem poslanca Otona pl. Detel o, ki je že dolgo let neutrudno in objektivno vodil deželni zbor, in njegovim namestnikom poslanca Leopolda barona Lichtenberga, ki bodo gotovo istotako izpolnjeval dolžnosti svojega mesta. Deželni predsednik je potem omenil, da so se razprave deželnega zbora odlikovale doslej s tem, da so bile mirne in stvarne. Ker je to najtrdnejše jamstvo za uspešno delo, upa vlada, da se bodo rezka nasprotja poravnala in doseglo skupno delo, ki ga naša ljuba domovina nujno potrebuje. Ko je dež. glavar pl. Detela storil obljubo, je pozdravil vse poslance, želeč, da Bog blagoslovi resno in vztrajno delovanje dež. zbora. Dalje je pozdravil dež. predsednika, proseč, naj kakor doslej, dobrohotno podpira dež. zbor ter dejal, da mu ni treba razvijati programa, češ, ostal bo na istem, na katerem je pred Deželnega glavarja namestnik baron Lichtenberg se je zahvalil za imenovanje in izjavil, da če je poklican voditi razprave, bo postopal strogo nepristransko. Poslanec dr. Tavčar in tovariši so nujno predlagali, naj se o začasnem pobiranju deželnih priklad takoj razpravlja, ker mora sklep pred novim letom biti potrjen. Ta predlog je bil sprejet in je o njem poročal poslanec Grasselli, ki je predlagal: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: I. V pokritje primanjkljajev pri deželnem zakladu naj se pobirajo od januvarja časa, ko se deželni proračun za ljavno določi, sledeče deželne priklade: 1902 1902 do onega končnove- . 40 %na doklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa. 2. Samostojna deželna naklada od porabljenega piva po krone od hektolitra. 40 o/0 doklada na vse direktne davke izvzemši osebni dohodninski davek. II. Deželnemu odboru se naroča, da pridobi sklepu pod I. Najvišje odobrenje Povodom tega predloga se razvila burna po- 25 leti vstopil v dež. zbor. Vedno bo zvest vladarju, litična debata. Poslanec dr. Šusteršič je dež. odboru narodu in domovini ter branil čast in korist dežele očital, da ravna pristransko in da deželni denar za kranjske. Deželni zbor nastopi danes gospodarstvo strankarske namene porablja. Govorili so dež. glavar dežele. Vzlic velikanskim stroškom se je posrečilo pl. Detela, deželni predsednik baron Hein in poslanci doseči, da ni bilo treba zvišati doklad na direktne dr. Tavčar, Hribar in Grasselli, ki so vsi zavračali davke kakor je bilo treba v vseh drugih deželah, kar je toli važnejšei ker je bilo 1877. leta 58 % doklad, dr. Šusteršiča. popoldanski seji je bil sprejet nujnu predlog sedaj jih je pa 40 %. Mogoče je bilo to vsled barona Schwegla zastran prispevka 60.000 kron doklad na pivo, žganje in zakup užitnine. Deželni za zgradbo ceste skozi sevško dolino do Podbrda. zbor je spravil v tir tudi vprašanje o ustanovitvi Po predlogu barona Schwegla sta bila kot vseučilišča v Ljubljani in je upati, da bo vlada to reditelja izvoljena poslanca baron Apfaltrern in vprašanje resno in dobrohotno uvaževala ter ugodno Pire, kot verifikatorja dr. Schaffer in dr. Schwei- dognala. Potem je glavar v nemškem jeziku opozoril tzer. na uspešno sodelovanje veleposestnikov in izrekel upanje, da bodo tudi v naprej tako postopali. Poročilo deželnega odbora o izidu deželnozborskih volitev se izroči posebnemu odseku. Letnik LX. Stran Potem se je vršila volitev deželnega odbora Iz Deželni zbori, so bili sklicani radi dovolitve bud- deželnem zboru je knez Czartorijsky v imenu vseh poljskih po- ostro obsoja prusko na- se kurije veleposestnikov je bil izvoljen odbornikom ge^|h provizorijev, so se večinoma že zopet razšli. V gališkem poslanec dr. Schaf fer, namestnikom poslanec grof Barbo, iz kurije poslancev mest in trgov je bil izvoljen odbornikom poslanec dr. Tavčar, namest- •t^r ' ■ ~ * • EL*.i. * rt ^ V-f*^. 1 AL M^hrjgf JPW i .jr t nikom dr. Ferjančič, iz kurije poslancev kmetskih slancev prečital izjavo, s katero silstvo v wreSenski zadevi. V Nemčiji so silno razkačeni, da vlada te izjave ni zavrnila. Bolgarska se nahaja v silno nevarni krizi. Nastala je občin je bil izvoljen odbornikom poslanec Po v še ^ kriza vsled finančnih stisk. Državni dohodki ne zadostujejo iz cele zbornice na- namestnikom poslanec dr. Brejc, je bil izvoljen odbornikom poslanec Gras se 11 i mestnikom poslanec Kušar. Klerikalci so glasovali za dr. Kreka, oziroma za dr. Brejca. Koncem seje so klerikalci interpelirali vlado za-stran sprejetja deputacije deželnega zbora, ki je imela prositi za ustanovitev univerze. niti za pokritje obresti od državnih dolgov. Ker so se pogajanja zaradi najetja novega posojila razbila, je nastala sedanja velika kriza, iz katere si merodajni krogi ne znajo pomagati. Rusija. Angleški listi poročajo, da so pogajanja mej Rusijo in Kitajsko zaradi Mandžurske zelo zaostala. Gre se za to, da bi Rusija opustila okupacijo Mandžurske. Kitajski je seveda na tem veliko ležeče, sitnosti pa dela zaradi pogojev, pod katerimi hoSe Rusija opustititi okupacijo Mand- žurske so Poslanec Hribar in tovariši samostalna predloga. Prvi se tiče univerze v Ljubljaui in nasvetuje: a) Vlada se nujno poživlja, da pospeši vse predpriprave za ustanovitev univerze in izposluje dotični kredit; Rusija je sedaj naznanila Kitajski, da morajo biti stavili dva pogajanja do pravoslavnega novega leta končana^ sicer Rusija sploh ne opusti okupacije Mandžurske. Angleška. Mej angleškimi strankami se je začelo neko posebno gibanje za približevanje. Vse kaže, kakor želele HVPHRIlIRtlVHHMHHH bi odstraniti dušo južnoafriške vojne, ministra Chamber- laina, in spraviti na krmilo lorda Roseberryja, je pokazal v zadnjem svojem govorui da je vnet za mir z Buri, ako bi Izvoli se deputacija, ki pojde cesarja prosit, se ta mir dosegel pod častnimi pogoji da odredi ustanovitev vseučilišča v Ljubljani; Vojna v južni Afriki. Te dni so Angleži na Izvoli se odsek treh članov, ki naj se po- množi po zastopnikih občinskega sveta ljubljanskega, „Slovenske Matice", društva „PravnBka skega m ter profesor-stopi v zvezo zbora ljubljanske bogoslovnice z akademično mladino v svrho pospeševanja in mej Nemčijo raznih krajih bili poraženi. Najhujše jih je zadel poraz pri Toeefontainu, kjer je general Dewet naskočil taborišče generala Firmana in Angleže popolnoma potolkel. Sploh se vidi, da so se Buri s podvojeno žilavostjo lotili Angležev. Amerika. Mej južnoameriško republiko Venezuelo nastal oster konflikt. Venezuelska vlada cele akcije; Dovoli se kredit 3000 kron za dovolitev na- M * U^ ' • p * ^ grad najboljšim znanstvenim spisom. Drugi predlog zahteva z ozirom na bankerot nastopa jako provokatorično, mej tem ko se Nemčija ne upa energično nastopiti, ker sluti, da bi vojna mej Nemčijo in mej Venezuela lahko provzročila usodepoln konflikt mej Nemčijo in Združenemi državami severoameriškimi. zavarovalnice „Unio catholica0, naj vlada posveti vso pazljivost ljubljanski vzajemni zavarovalnici. deželno prizivno komisijo za obrtarino je bil izvoljen kot član odvetnik dr. Maj ar on v Ljubljani, kot namestnika pa Anton Belec v Št. Vidu in Peter Strel v Ljubljani. deželno prizivno komisijo za osebno dohoda- kot člani poslanci: baron rino so bili izvoljeni I m? orno m W w W Gospodarsko gibanje na Slovenskem. V društvu > Naprej v Gradcu govoril 5. decembra Vekoslav Kuk o ve c. Gospoda! Ni res, da ugodno gospodarsko stanje Lichtenberg, dr. Tavčar, Grasselli in Povše, vselej pomeni visoko kulturno in utrjeno politično kot namestniki pa poslanci: Kušar, Košak, Brejc stališče naroda. Res je pa vender, da je zdrav gospo- in Ulm darstveni razvoj neizogiben pogoj rasti in procvita tem je bil dnevni red končan in je deželni narodov v vseh kulturnih ozirih in zlasti predpogoj predsednik naznanil, da je zasedanje deželnega zbora politične velikosti. Zdi se mi torej umestno, ako v preloženo, na kar je deželni glavar, želeč vsem po- dobi, ko se po celi Avstriji in zunaj iste živahno razpravlja o naši dospelosti in dozorelosti za naj- i višje gojišče vede, za lastno univerzo, brez sramež-ljivosti, ker smo svojci med seboj, presodimo napredovanje našega naroda v gospodarstvenem oziru. slancem srečno novo leto, sejo zaključil» Politični pregled. Notranji položaj. Vsestransko se potrjuje, da se Govorim zelo na kratko o gospodarstvenem tekom prihodnjih dni, koj ko bo zaključeno zasedanje dežel- gibanju na Slovenskem, nega zbora cežkega, začno predpriprave za spravne konference. Pesimistične sodbe o češko-nemške uspehih teh kon- ferenc se Čedalje bolj množe, pač vsled tega, ker se Vsenemei čisto nič ne menijo za vladne grožnje z državnim prevratom, nego slej kakor prej odklanjajo vsako spravo. Pogajati se tudi nečejo, ako se prej ne uveljavi nemški državni jezik. Ni še dolgo let od tedaj, ko je naše javno življenje po večini obsegalo boj za različne slovenske a . napise, za slovenske poštne pečate, za slovenski pouk v šolah, za slovensko uradovanje. Društveno življenje se je gibalo skoro izključno okrog bralnih društev, Stran 4. Letnik LX. pevskih, tamburaških, diletantskih, gledaliških, deloma hodkov, po domače, vsakdanjega kruha, nikakor ne gasilnih, izjemoma sokolskih društev. Govorniki naro da v jednakem razmerju povečati in razmnožiti dovega življenja, časopisi, bili se pa boj za ravno- ampak naša domovina ostaja jednako obsežna pravnost slovenskega jezika, borili so za pridobitev glede zemljišča. Izdatnost poljedelstva se istotako ne v nemčurske roke padlih občin, vabili na narodne da razmerno povečati in se tudi v bodoči dobi ne- veselice, koncerte, gledališke uprizoritve, plese. Dan mara ne bode dala. Ako se ob teh razmerah ne po danes se naše javno življenje očividno giblje v precej primemo krepko zdrave gospodarske politike baš drugih kolonijah. sedaj, ko se dozdeva, kakor da slovenski narod dozo Narod se živahno poteguje za dobre komunika- r®va za gospodarstveni razvoj, tedaj bode statistika cije, za vodovode, za uravnavo svojih rek in potokov, ljudskega gibanja še nadalje leto za letom dovajala za zboljšanje vinogradov. Množi se število kmetskih do tistih strahovitih zaključkov. Tisoči krepkih delavskih rok in najpraktičnejši talenti romali bodo še nadalje v velika mesta, ki se dnevom zagleda beli dan kako konsumno društvo, bodo, kakor populacijonistika dokazuje, tudi v bodoče gospodarskih društev in zadrug, ustanavljajo se mlekarska, kletarska, vinogradniška društva. Dan za dočim drugo lega v rani grob. Raste število poso progresivno večala in sprejemala v sebe izseljujoče jilnic po Šulce Deličevem in po Reiffeisenovem na- se krepko kmetsko prebivalstvo. Doma bodo ostajali činu, porajajo se velike kreditne banke, da, gospoda, starci, žene in otroci ter životarili, kakor se dandanes celo akcijske družbe. Delavstvo, kmetsko ljudstvo, na Slovenskem životari. Gospoda moja, treba krepke obrtništvo in trgovstvo se organizuje. Zrcalo javnega jednotne gospodarske politike, tu treba energične narodnega življenja, časopisje, razpravlja dan na dan organizacije po zdravih, jednotnih gospodarstveno vprašanja gospodarstvenoga značaja, bije ljut boj političnih principih! Izkoristiti treba vsa moderna gospodarskih interesov posameznih skupin naroda sredstva, da se odpro našemu narodu doma v obrtu nasproti drugim. Zagovarja in bodri kmeta ter po in trgovstvu novi viri dohodkov in da se slovenski nepotrebnem — tudi ščuva zoper obrtnika in trgovca živelj, prešedši v mesta, ne narodno ne izgubi j meščana, dočim se nasprotno trgovec in obrtnik po ampak vsled premišljene organizacije utrdi in po svojih glasilih krčevito m mrzlično postavljata v množi in izpodriva tujce germanizatorje. obrambo za svoj napredek. Imamo celo glasila, ki so posvečena izključno gojitvi gospodarstvenih zadev, kakor so Kmetovalec Zadruga Narodni spodar", „Narodnogospodarski Vestnik". Izdajajo Go-se knjige o gospodarstvu in o perečih družbenih vprašanjih. Gospoda! To je prevrat! To je nova smer našega javnega življenja. Po grozovitem gospodarskem udarcu sedemdesetih let, po padu banke „Slovenije", Kako globoko naj se nasajajo sadna drevesa? Vsak sadjerejec ve, da se mlada drevesca pri dviga se naš narod krepko iz dolgoletne malodušnosti presajanju ne smejo globokeje vsaditi, nego so bila glede gospodarstvenega napredka. Če se ne varam, na prejšnjem mestu, v drevesnici ali drugod. Da bi živimo v srečnem začetku novega, živahnega gospo- se o tem gotoveje prepričal, napravil je neki sadjar darskega razvoja. pred več leti še naslednjo poskušnjo: Vsadil je iz Zategadelj kratko opozarjam na nujno potrebo svoje drevesnice na prosto šest enakih hruškovih dobre gospodarstvene politike za Slovence. To potrebo drevesc in sicer dve enako globoko, kot ste bili prej dokažem naj izraziteje, ako j se dotaknem slovenskih drugi dve za 16 cm in tretji dve pa za 32 cm globo- populacijskib razmer, torej ljudskega gibanja na Slovenskem keje. naslednjih dveh letih pognali sta prvi dve ali morebiti pravilneje — iz Slovenskega močno in bujno, ostale pa borno in slabo. Nato je v tujino. Velja namreč o nas Slovencih isto, kar je odkopal prav do korenin drugi dve, ostali dve pa nekoč Čeh Stransky o svojem narodu slovesno za- pustil, kakor sta bili nasajeni. Odkopani dve sta zatrdil nasproti Nemcem, da se lahko tolažimo z last- čeli kmalu lepše rasti, dočim sta ostali globokeji še nostjo, ki se francoski imenuje fčcondite. Slovenci vedno hirali. Naslednje leto je napravil še več po- kakor splošno Slovani se množijo znatno bolj nego skušenj z drevesci, vsadil nekatera globoko, druga romanska, tudi bolj nego germanska plemena. Mimo- plitvo, in nasledek bil je ravno tisti. Iz tega se grede omenjeno, iE tega dejstva si možno razla- prepričal, da glavna napaka hiranju sadnega drevja gati, da nas je Slovencev, dasiravno se nam stotine je pregloboka saditev. Sadimo torej drevje enako in tisoči vsako leto odtujijo, vender precej konstantno globoko, kakor je bilo v prejšnji zemlji, če pa ono zmiraj približno poldrugi milijon. Toda o tem nisem sadimo v močno zemljo, še za 15 do 20 cm višje, pa nameraval govoriti. Govorim o posledicah velikega razmnoževanja slovenskega plemena. Povdarjam, da se zemljišče, ki je po večini našega ljudstva vir do- jo prstjo. zato zagrnimo nekoliko bolj visoko z rodovitno Letnik LX. Stran gjj Le domu! Češki spisala A. ftehäkovä. ozdraviti. Le še jeden mesec, in pri Tebi sem, mamica moja, najboljša izmej vseh na svetu! Poljubljam Tvoji zlati roki in prosim, vroče prosim, ne boj se za Svojo Blaženo". Gospa Božkova je z nova in z nova čitala z resnim očesom drago pismo. Šest tednov je bivala Gospa Božkova je odpirala i danes kakor vselej njena Blažena že v Meranu, in dan za dnem ji je s tresočima se rokama, z razburjenim srcem, v ne- doslej došlo poročilo od nje. Toda pisala je vedno izrekljivi skrbi pismo, ki ji je ravno došlo. Piše jej nekoliko vrstic, in dasi se je v vsakem pismu po- njena jedinica in ljubljenka, njena radost m ponos, hvalila, kako se očitno boljša njena bolezen, je bilo njen celi svet, hči Blažena iz Merana, kamor je šla vender spoznati po pisavi, kako težko piše, kako se nevarno bolna iskat zdravja, in pismo jej je jedina premaguje. Danes ji je pisala prvič daljši dopis, in tožba do matere, jedino koprnenje po domu. ta bil vznemirjeni materi v njeni žalostni skrbi »» Ne boj se zame, draga mamica", govori ta rt Godi se mi bolje, nego si misliš. Ko bi me list. nekaj ne mučilo. To vir moči, žarek nadeje v smrtni bridkosti. Oživila, okrepčala se je. In ves teden so prihajala daljša hrepenenje po Tebi, po Češki! dobra poročila. Prišel pa je dan, ko ni prejela pisma. _ • _ Veruj pa, da to teženje po domu hrabro premagam. Bilo je to prvič v celem času, kar je bila Bla Vender pa imam trenutke, ko si mislim, da se morem žena v Meranu. Gospa Božkova se je tresla vsa. Ve ozdraviti doma, v tvojem naročju. Tu v hladni dela je dobro, da bi njeno dete, ki pozna skrbljivost tujini, se mi zdi, steza smrt svoje roke po meni. Ali matere svoje j pisalo samo besedico,, ko bi moglo. kaj govorim! Tako ne mislim, mamica moja. Ozdravim Časih se je tolažila, da se je morda pošta zakasnila se, moram se ozdraviti. Ti in moja umetnost me ne ali da se je list izgubil. Ali takoj jo je prešinila bo- pustita umreti. Za Vaju moram živeti. jazen in prepodila vse tolažilne misli, nesrečna Prosim Te, zlata moja mamica, ne misli preveč mati pa je umirala skoraj v smrtni skrbi. Celo noč na moje nesrečno domotožje. Saj veš dobro, kako ni zatisnila očesa, z vsem svojim mišljenjem je bila me je zasledovalo doslej povsodi. Spominjaš se-li na pri hčeri; spominjala se je, da bi se malo utešila, moja pisma iz Monakova in iz Pariza? tedaj, ko kako je često že zla usoda pripravila mnogo velikih sem se polna mo£i in življenja z navdušenjem vglab- bolestij, težavnih skrbij. Ni mogoče, da bi kruto živ-Ijala v svoje studije, imela sem črne trenutke brid- ljenje zahtevalo njeno dragocenost, uničilo jej jedino kega domotožja. Časih se mi je zdelo, da moram na- podporo v starosti. enkrat vse popustiti in hiteti v Prago, na Tvoje srce. Pred leti je umrl soprog, katerega je ljubila z Moje družice v šoli umetnosti, ponosne hčerke velikih vročo ljubeznijo. Bil je suplent in zapustil mlado narodov, ali sicer dobre dušice, so se smijale meni vdovo s tremi čisto nepreskrbljenimi otroci; ni bilo ubogi, preprosti Čehinji in me nazivale -Mignon" za- ne imetja, ne pokojnine. In morala se je truditi ne- radi moje, kakor se jim zdelo, blazne ljubezni do umorno od ranega jutra do poznega večera, da bi domovine. mogla preživeti in redno vzgajati svojo družino. No, ta uboga, koprneča Mignon sem ostala, in Svojo težavno nalogo je vzlic neprijaznim družabnim zato, mamica, si ne delaj skrbi zaradi te moje sla- razmeram vršila vzorno. bosti. Potožim Ti in postane mi lažje. Kako je hvalila svoje predobre stariše, da so Sicer sem tu dobro preskrbljena. Moja gospo- jej preskrbeli globljo in temeljitejšo omiko nego se dinja se zame zanima sočutno. In zdravje moje? to običajno dekletom dogaja. Ne površno in igraje, ženski vzgoji, temveč pri Pomisli mamica, vsak dan morem se sprehajati, noči kakor se to često godi imam mirne, kašelj pojenjuje, mrzlica jemlje slovo, resno in temeljito se je morala lotiti vedno vsakega Tudi jedi mi boljše teknejo. Da, včeraj sem mogla učenja, vsakega dela. Njene godbene vaje, do katerih prebiti celega pol dne na prostem. Slikala sem v je kazala veliko veselja in nadarjenosti, jej niso bile svoj album. Krasna planinska lega Merana mi nudi samo zabava; kajti njena vzgoja je bila skrbna in dovolj tvarine za studije. Le zdravje, ko bi se mi zdravje vrnilo. Toda Bog bo dal, da se bo zopet. modra. Pač pa so ji bile vaje dobra priprava za god- z vso dušo. smrti svojega bene studije, katerim se je posvetila po Videla boš, da Ti napravim še večjo radost, nego Postala je izvrstna pianistinja in danes, ko Ti dokazujem z dolgim svojim pismom, soproga je lahko postala učiteljica godbe kako zelo se je izboljšala moja bolezen. Življenje jo jo našlo pripravljeno Ko bi tega domotožja ne bilo! Zdi se mi, da Naglo dobila dovolj ur ker bila inteli bi mi bilo čisto dobro, ko bi Te imela tu in bi Te gentna, vestva moč, mogla je preživeti sebe in svojo mogla objeti. In vender vem, da si z vsemi svojimi deco, da si revno in z delom, pa pošteno in častno, mislimi neprestano pri meni, da me grliš v naročju Ali žal, srdita usoda jo je preganjala i dalje, svoje ljubezni po dnevi in po noči. Jaz se moram Dva vzorna, nadarjena sina sta ji umrla v starosti Stran 6. Letnik LX. petnajstih in sedemnajstih let; pobrala ju je, kakor denka, je bila čila in zdrava. Vseh pet let svojih je že preje očeta, podedovana pljučna bolezen. Ne- prafikih slikarskih studij ni niti enkrat obolela, kajti izrekljiva je tožila za njima, bridko trpela; ali obu- dobra mati je skrbela za njo nepopisno. Prišla pa pala ni. Ostala je še hči, in zdelo se je, da je doba, ko šla blažena v Monakovo. Tedaj J po mora vrnivši se domov po dveh letih, prvič ni bila po ostati, da nebo ne more biti tako neusmiljeno, da bi volji materi. Močno je pokašljevala. Izgovarjala se je, vzelo jedino radost njenemu bednemu življenju, tej veri je živela, delala, skrbela na vso moč. Kaj njeno trpljenje še ni dopolnjeno? mogoče! Bog nam ne nalaga več, nego kar moremo prenesti. Blažena ohranjena. bode to ve, ve gotovo! Nova nada ji je napolnila dušo, okrepčala ji srce Zjutraj zgodaj je došel gospe Božkovi telegram. Tresoč se v bridki muki je čitala: „Bolezen se je shujšala v današnji noči. hala je mnogo krvi. Zdravnik se boji najhujšega. Želeti je, da bi kdo prišel a Uboga mati je zaplakala, a dolgo niso lile da jo je delo zmagalo. Da bi se izboljšala, je prebila v Pragi leto dnij. Potem pa je šla za svojimi studi- to To ni Jami v Pariz. Tu si ni privoščila kasneje povedalo materi niti kakor se je potrebnega oddiha. Delala je mrzlično in izdajala večji del denarja, ki ga jej je pošiljala mati, za izvanredne ure pri francoskih mojstrih. Čez leto je zopet prišla v Prago, a jako slabega zdravja. Usodna rodbinska bolezen se pokazala prvič neprikrito, grozeče. Dve leti je Izbru- prišlo od tega časa, a zdravje Blažene se vkljubu vsej skrbnosti in postrežbi ni hotelo izboljšati. Zadnjo zimo je nevarno zbolela, in zdravniki dali „Merana kot jedino ohranljivo sredsto. zapove solze. Misel, da treba delati, ohrabrila jej j e izmučeno srce, strto dušo . • . » Sedaj ni časa tožiti", rekla si z nadčlo veško močjo, katero daje bežen materina. največja ljubav Iju Naj preje je poslala Blaženi telegram, da bi se ne prestrašila ob njenem prihodu. Glasil se je: „Ne morem prenašati skrbi in ko-prnenja. Oprostila sem se za nekaj časa svojih dolž-nostij. Pridem takoj". In šla je v hiše, kjer je poučevala, da bi si izprosila dovoljenja, da se sme za nekaj časa oddaljiti. Bila je prosta; le denarja jej je še manjkalo. Mala skrb ni bila to. Revni prihranjeni denar iz prejšnjih časov se je porabil ves s študijami in bivanjem Blažene v Meranu. Kaj početi ? Vzela je svoje skromne rodbinske dragocenosti, drage spomine na roditelje in soproga, in jih prodala; poiskala je, kar je imela cenejše obleke in perila, in vse zastavila. Vse ostale priprave za potovanje so se izvršile v največji naglici, in gospa Božkova se je mogla odpeljati še istega dne z večernim vlakom iz Prage. Delo, naglica in skrbi so jo zadrževale po dnevi, da ni žalovala. Jedva pa je bila žalostna majka v železničnem vozu, jo je zapustila vsa moč, in napadla jo je divja, kruta bol. Vzlic svojemu trudu je To vse je sedaj obupana mati premišljala z nova in z nova, prevdarjala, in vsake malenkosti se je oprijela, ki jej bila dala malo nadeje; in kakor že neštevilnokrat v zadnjem času, je zakričala tudi danes, v bedni tej noči zavpila malosrčno: » Bože, u I Bože moj, smiluj se! Ti jedini moreš pomagati Stoprav proti jutru je zaspala utrujena in izmučena. Sledeči dan in noč svoje vožnje je prebila v topem stanju; nič ni mislila. Gledala je malomarno na pokrajino, ali videla ni nobenih onih planinskih čudes, katerih lepoto in kras je poviševala burna priroda, prebujajoča se z nepremagljivo močjo s svojega zimskega spanja. Jedino to le vprašanje Je Kaj se godi z mojim detetom? šumela po glavi: , m-jHP Kako je dobim"? Ko je vlak prevozil Bremen, morali so ostati potniki v Gossensassu. Tir je bil, dasi je bilo aprila meseca, popolno zasut od plazov. Zeleznični delavci so delali že od jutra, da bi naredili vlaku prosto uro, pot. Vender pa se je moralo čakati še pičlo predno so bili vsi plazovi odkidani. (Dalje sledi.) Osebne vesti. Deželni odbor ugodil prošnji prebdela vso noč plakaje, v tožno-sladkih mislih na ravnatelja deželnih dobrodelnih zavodov, vladnega svetnika gosp svojo ljubljenko. dr. Alojzija pl. Valente, za umirovljenje in mu za njegovo Časih, a časih > je zasinil v njeno dušo dolgoletno poslovanje v lastnosti izrekel zahvalo in pri- skromni žarek nadeje in ji dal moč zaupanja v srce znanje, Provizorično vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov katero je že skoraj obupavalo od žalosti. Spominjati se je jela, kako je vse to prišlo. deželni odbor poveril primariju dr Karolu vitezu Biei- weisu. Njena Blažena, res je bila slabotno dete, a vedno zdravo. Za vratna bolezen, katero je oče za Gospod Josip Rihar iz Logatca je imenovan živinozdravnikom za Šmarje pri Jellah. — Davčni nadzornik g. dr. Karol Šavnik je imenovan ministerijalnim koncipistom v finančnem ministrstvu. — Pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani so imenovani: finančni koncipist g M. E. S pin dler Kandare pustil kot žalostno dedščino svojima sinovoma, se davčnim nadzornikom, konceptni praktikant ni pri hčeri pojavila nikoli. Tudi ko je bila že mla- finančnim koncipistom, oficial deželnega plačilnega urada Letnik LX. NOVICE Stran 7. Aleksander Inglič blagajnikom, davčni pristav Česnik davčnim oficialom in davčni praktikant Viktor 6000 m2, spredaj Novak davčnim pristavom komisar v Logatcu, g. dr. Ivan Rupni k, k uradu za od-merjenje pristojbin v Ljubljano, davčni oficial v Ljubljani, Karol Pire, k okr. glavarstvu v Logatec in konceptni prak- tikant v Kočevju, g. Aleksander Gr u zel j, k davčni admini- straciji v Ljubljani. Konzul v Jeruzalemu, Alojzij Po- moviran doktorjem vsega zdravilstva, čestitamo je lična železna ograja in vrt z nasadi. Valentin Tudi ta stavba je v okras vsemu mestu in še posebnj Premeščeni so: višji finančni Vodmatu. Vinarska zadruga v Novem mestu. Načelstvo dolenjskega kletarskega društva v"Novem mestu opozarja svoje zadružnike, da imajo po § 11. zadružnih pravil ostalo polovico podpisanih deležev vplačati do 31. decembra m. 1. ter jih tem ga čar, je imenovan generalnim konzulom, v ministrstvu zunanjih del službujoči vicekonzul, g. Ivan Hočevar, pa imenovan konzulom. Promocija. Gospod Mihael Podlesnik iz Lehna na Pohorju bil je dne 20. t. m. na graškem vseučilišču pro- osobito potom prosi, naj nemudoma vpošljejo zaostale zneske. Ob jednem se obrača načelstvo do vseh interesentov, katerim so se vposlala vabila k pristopu, z uljudno prošnjo, da se bla govolijo izjaviti v smislu poslanega jim dopisa. Kletarski tečaji. Kletarstvo na pa na Dolenjskem, še vedno jako Kranjskem, zanemarjena stroka. Kmetovalci imajo večinoma le z nizkimi vini opraviti, Poroka. Dne 26. m. m. se je v Ljubljani go3pod katerih trpežnost je zlasti letos radi lanske slabe letine jako Vaclav Huci, c. in kr. nadporočnik v Gradcu, z gdč. Via- dvomljiva, ako ž njimi pravilno ne ravnajo. Nobeden napreden dimiro Hren, hčerko gosp. Fr. Hrena, grajščaka, svetnika in pameten kmetovalec ali vinski trgovec ne bi smel zamuditi trgovske in obrtniške zbornice ter podpredsednika Tiskarne". Iskreno čestitamo! rt Narodne prilike, da se v umnem kletarstvu izuči. Sosebno ugodna pri lika nudi se mu sedaj v tem oziru pri državni vzorni kleti trgovsko ministrstvo je podelilo mestni HH • kr. HHjHIHflHHHiHHHI^I posredovalnici za delo in službe v Ljubljani 300 kron podpore Na sveti večer Dol bila v hiši gospoda Eiharda na Grmu dvojna zaroka. Zaročili sta se obe hčerki z zdravnikom dr. Arnoštom gosp. vodje: Gdč. Ljudmila Dereanijem in gdč. Olga z g. Bogoslavom S k ali ck i m voditeljem državnih vinogradniških nasadov na Kranjskem čestitamo! Otvoritev mestne ubožnice. soboto ob 11. uri dopoldne se je otvorilo vćliko, prelepo poslopje in najple-menitejšim, humanitarnim svrham namenjeno poslopje: mestna jubilejna ubožnica. Da se postavi to poslopje, je , in sicer v proslavo činski svet dne 21. decembra 1897 501etnega vladarskega jubileja cesarja Franca Jožefa Stavba v Rudolfovem, kjer se prirejajo trodnevni teoretični in praktični kletarski tečaji, pri katerih se lahko v vsem potrebnem temeljito izuči En tak tečaj vršil se je meseca decembra, pri- hodnji pa se bode vršil v drugi polovici meseca januvarija. Kdor se ga misli udeležiti, zglasi naj se nemudoma (najpozneje do 10. januvarja) pri tehničnem vodstvu dražavnih vinskih zadev v Rudolfovem. Ako bode zadostno število udeležencev, vršil se bode en tečaj še meseca februvarja. V interesu napredka na gospodarskem polju, opozarjamo naš$ gospodarje na ta, zanje prekoristen pouk. Vipavska železnica. V poskusna predoru pri sklenil ob- Dornbergu se je vdrlo kakih 50.000 kubičnih metrov sveta. Računaje meter po 80 kr. znaša škoda do ^0.000 gld. Afera Wallburg. Ker se gov$rj, da je afera Wall se je pričela zidati meseca maja 1. 1900. in je sedaj dovršena, burg zaspala, konstatiramo, da ta afera Zgrajena je v Elberteldskem, paviljonskem sistemu, kakor so stopila v jako zanimiv stadij. ni zaspala, ampak sezidane vse vzorne ubožnice. Izvršile pa so stavbo, za katero naredil načrt gosp. arhitekt Fabiani, sledeče tvrdke: Gosp. Tönnies (zidarska, tesarska in ključarska dela), F. Supančič (krovska), A. Uranič (kleparska), Ignac čamernik (kamnoseška), Srečko Nolli (instalacija vodovoda), Fr. Stare (sobno-slikarska), brata Eberl (pleskarska) in W. Brückener & Comp, (centr. kurjava) Stavbni voditelj je bil mestni stavbni asistent . Ivan Zemljič. Otvoritve so se udeležili gg : dež. predsednik baron Hein z glavarjem Haasom, sodni predsednik Levičnik, dvorni svetnik Račič, fml. Chavanne in Baldass, general pl. Angerholz, podpolkovnik Schmied, topničarski in orožniški podpolkovnik in več častnikov, dež odbornik posl. Fran Povše kot glavarjev zastopnik, župan Ivan Hribar s predsedstvenim Povodenj na barji. Ljubljanica, Išca in ostali potoki so na barji vsled zadnjega deževja narasli, stopili čez bregove ter preplavili ceste in polja. Voda je marsikje pritekla tudi v stanovanja in hleve Barjanov ter povzročila dokaj škode. Res, krasno zimo imamo, vredno, da jo vrag vzame s Falbom vred. Zaznamek dne 2. januvarija 1902 izžrebanih obveznic 4 °/0 posojila kranjskega, katerih glavinski zneski se bodo dne 1. julija 1902. leta v imenski vrednosti izplačali. a 20.000 kron štev. 21, 75; ä 10.000 kron štev. 34, 72; ä 2.000 kron štev 33, 94, 107, 130, 131, 136, 168, 234, 316, 355, 548, 574, 586, 627, 749, 828, 939, 906, tajnikom Lahom in več občinskih svetovalcev. G. kanonik Sušnik je ob asistenci dveh duhovnikov poslopje blagoslovil in potem naglašal krščanski, humanitarni namen stavbe. Nato imel g. župan Hribar daljši govor, v katerem je povedal zgodovino ubožnice in naštel faktorje, ki imajo za zgradbo zasluge. Končno je v nemškem jeziku popisal stavbo, v kateri je že danes 42 ubožcev. Poslopje obstoji iz suterena visokega 1029, 1080, 1251, 1345, 1364, 1501, 1528, 1561, 1643, 1744, 1780, 1811, 1873, 1918, 1941, 2003, 2067, 2081, 2143, 2151; 945, 962, 1016, 1083, 1223, 200 kron štev. 187, 272, 550, 618, 703, 1430, 1637, 1787, 1825, 1863, 2107, 2343, 2617, 2708, 2914, 2972 Zaklj uček: pritličja in nadstropja. suterenu so kuhinja, sobe za posle, komada ä 20 000 kron Glavinska imenska vrednost . . . . 40.000 kron prostor za centralno kurjavo, pralnica, shramba za perilo jp. rt ä 10.000 ri za jedila. V pritličju so dvorana, hodniki in spalnice za možke. 38 komadov ä t 2.000 n ki levi srednjem traktu lepa, svetla in zračna jedilna dvorana, 21 n a 200 n 20.000 76 000 4 200 n n n določena tudi za podnevno bivanje možkih ubožcev. Na in desni dvorane so visoki in svetli hodniki, ki se tudi kurijo, ter omare za obleko. Hodniki imajo velika okna ter 63 komadov skupaj 140.200 kron so zelo prijazni. Dalje Navedene obveznice, izžrebane z glavinskimi zneski v sta na levi in desni po dve spalnici imenski vrednosti, bode kranjska deželna blagajnica v Ljubljani za peli s do 20 oseb, dve bolniški sobi in zdravniška soba, ko- izplačevala zgorej navedenega dne, ravnaje se po dotičnih ve- banjami in umivalnica. I. nadstropje je določeno za ljavnih predpisih. Omenja se, da se bodo izžrebane obveznice, ženske in so dvorane in sobe razdeljene istotako. Poslopje kakor tudi kuponi 3 mesece pred zapadlim rokam izplačevale mestne ubožnice je stalo okoli 220.000 K; za hišo vrt proti 4 »/o eskomptni pristojbini. Stran 8. Letnik LX. Izkaz o izžrebanih ID do sedaj še ne izplačanih jati se je, da se dotični zlikovci razkrijejo. Ker se nam ta obligacijah 4 ®/0 kranjskega deželnega posojila ä 200 kron štev. 646, 699. 712, 1379, 2043; ä 2000 kron štev. 590, 640, 1394, 1397, 1398, 1523, 1662, 1681, 2100. zločin slučaj, predstavlja groznim, in ker v Istri ne bil to prvi da varnostni organi postopajo na naigrozoviteji način z državljani hrvatske narodnosti, smatrajo podpisani za svojo Deželni zbor štajarski se je sešel dne 28. septembra dolžnost, staviti do ekselence minist, predsednika in do ekse- Slovenski poslanci se v smislu sklepa, nadaljevati abstinenco, lence ministra za pravosodje nastopno vprašanje: Sta njiju niso udeležili zasedanja. Prišel je samo posl. Robič ta pa v svoji lastnosti kot dež. odbornik. ekscelenci pri volji označeni dogodek, dati najstrožje preiskati ter sporočiti zbornici o vspeha preiskave ter eventuelno ukre- Slovenjegraški okrajni zastop, v katerem imajo niti energične odredbe, da se taki in slični slučaji grdega po-Slovenci ravno toliko zastopnikov, kakor Nemci, je izvolil stopanja od strani varnostnih organov v Istri ne bodo več svojim načelnikom Slovenca tem so Nemci zadobili ponavljali, in sploh, da bodo varnostni organi prisiljeni strogo večino v zastopu in bodo lahko delali, kar bodo hoteli, vršiti svoje dolžnosti?" Ministrski predsednik Körber je v seji Kakor se vidi, so slovenski prebrisanci člani okrajnega zastopa veliki poslanske zbornice dne decembra odgovoril na to interpe- burne Deželni zbor goriški imel koj v prvi lacijo in sicer v sporazumljenju z ministrom za pravosodje. prizore. Razveljavil je mandat katoliškega seji poslanca Rekel je: „Dne 30. septembra 1901. ob 10. uri zvečer je došlo v gostilni v ViŽinadi do dejanjskih prepirov med delavci Klavžarja, ker se ta nahaja v kazenski preiskavi zaradi hrvatske in italijanske narodnosti; posredujoči trije občinski poneverjenja. Razveljavil je pa tudi mandat naprednega po- redarji so aretirali hrvatskega delavca Tomaža Cvitkovica in slanca dr. Treota, češ, da ta lani ni bil vpisan v noben so ga odvedli v zapor. Naslednjega dne so našli Cvitkovica v imenik občinskih volilcev in torej nima pasivne volilne pravice, občinskem zaporu umirajočega in je kmalu na to umrl. Z nožem. Dne 15. m. m. sta se na poti iz Škofje- Kot vzrok smrti se je konstatiralo zlomljenje senčne, oziroma kosti loke v Grodešice Peter Jugovic in Janez Hafner za šalo me* temenice. Proti občinskim redarjem je več prič izreklo obtožbo, tala. Nakiat si je Hafner od necega gledalca tega turnirja iz- da so Cvitkovica, da je bil ob aretiranju še popolnoma posodil nož in je Jugovica brez najmanjšega vzroka v prsa ter ga težko ranil. zabodel nepoškodovan, ko so ga ekskortirali, suvali ob zid in da je sosebno redar Peter Clamar z udarcem s pestjo na glavo Ušel Ribnice. Tatvina iz blaznice na Studencu Gregor tavrič iz Cvitkovica istega tako poškodoval, da se je okrvavljen zgrudil na tla. Clamar pa taji vsako krivdo in trdi, da je bil Cvit- V frančiškanski cerkvi. Posestnici ković med eksortiranjem zadet od kamena, vrženega od ne-Ivanki Zakoijiikovi iz Št. Vida nad Ljubljano v frančiškanski znane strani!! Proti Cianarju se je uvedla sodna preiskava, cerkvi v LjuioVrjni ukradenih 400 kron. . Policija je tatico cel ki je dovela do tega vspeha, da je proti njemu uložena ob- dan Na zasledoval* a ni se posrečilo, jo zaslediti in aretovati. tožba radi ubojstva. večer je prr&la na južni kolodvor k sekundernemu vlaku mlada deklica, za katero je prinesel postrešČek več zabojev. Ta deklica vzbudila pozornost policijskega stražnika. Začel Poneverjenje. V Trstu je trgovski potovalec Josip Jaritz poneveril svoji tvrdki 5255 kron in je potem pobegnil» jo je izpraševati, odkod da je in kam da gre. Deklica se je policaja prestrašila in je ^kušala prikrivati črno usnjato torbico, katero je imela v roki. Ko jo je stražnik vprašal, kje je dobila torbico, katero hoče prikrivati, je zarudela in ni vedela v prvem hipu ničesar povedati. Stražniku se je vse to sumljivo zdelo in začel jo je natančno zaslišavati. Nasledek tega je bil, da je deklica priznala, da je izvršila tatvino v franči- Klatil se je po Krasu okoli. S svojo radodarnostjo po gostilnah je obrnil pozornost nase. Tako je v Lipici plačal za večerjo 100 kron in v Sežani je delil med goste, katerih v se poznal ni, trabuke. V Sežani so ga prijeli in našli pri njem 4040 kron. zaporu se je Juritz skušal obesiti. Brzovläk v restavraciji Da ima tudi železniški stroj vČasi svoje muhe, dokazal )e nedavno sledeči slučaj, ki škans igrač cerkvi. Za ukradeni denar si je nakupila blaga in se je pripetil na kolodvoru v Frankobrodu. Ob tretji uri po Denarja se je dobilo pri njej 320 kron. Tatica se noči pridrvil je brzovlak, ki bi imel priti dve uri pozneje, z piše Angela Breznik. Stara je 17 let in doma iz Šoštanj a. velikansko hitrostjo na kolodvor. Pred očmi osobja, si Služila je v Ljubljani, a v zadnjem času je bila brez službe, vsega tega ni moglo razlagati/niti ni imelo časa, drvil je kar Odpeljati se je nameravala v Spielfeld. Policija je tatico izro- naravnost proti velikemu stebru, podpiral verando kolo- čila c. kr. deželnem sodišču. dvorske restavracije, ter ga podrl posmuknil mimo grede • M v - # ri > _ g ; tit \ >p| 2 r r i j f % w Požar. V Polzeli v vranskem okraju je nastal v Sieglövi tovarni, kjer se izdeljujejo čolna merila, velik požar. Na pomoč so hiteli gasilci iz Št. Petra, Celja,' Žalca, Št. omaro s časniki, ki se navadno prodajajo na kolodvorih ter jo razdrobil, da je vse časopisje kakor listje letelo po peronu, zapuhal še parkrat ter slednjič obstal v restavraciji prvega Pavla, Št. Jurija na Taboru in Braslovč. Koliko je požar pro- razreda. Da je sploh obstal, bila je zasluga strojevodje, ki je, vzročil škode, nam še ni znano. Nevarnost je bila ^elika, da ni zgorela cela Polzela, a vstrajnemu delu gasilcev in delavcev se je posrečilo, požar lokalizirati. \ ne ozirajoč se na smrtno nevarnost, vstrajal na svojem mestu, ter z zadnjo močjo zavil zaporo. Vse to se je vršilo v teku nekaterih sekund in nikdo ni imel časa premišljevati, kaj in le, ko je stopil začrneli stro- kako se vse to vrši. Potem v se t Uboj v zaporu. Dne 30 septembra m se bil pripetil v Vižinadi Istri) strašen dogodek. Radi tega jevodja iz svojega sedeža tam v zdivjani lokomotivi, se je za- čelo povpraševale, kaj se je prav zgodilo. Stvar seveda je navadna železniška nesreča, ki pa se je izredno srečno dogodka je stavil poslanec Spinčič dne 22. oktobra v zbornici končala, tako da je splošna situacija dogodivše se zmešnjave poslancev nastopno interpelacijo: „Dne 30. septembra m. napravljala vsem pričujočim zabavo. Mej potom je po besedah na praznik patrona naše župnije, je v gostilni pri „Filomeni" strojevodje počila zavora na stroju, torej mu ni bilo možno došlo do prepirov med delavci hrvatske in italijanske narod- zadržati vlaka, je drvil, da je dve uri prezgodaj prišel. nosti, najetimi na gradbi železnice. Občinski redarji so nekega Da ni našel pripravljenih tračnic in priprav za svoj sprejem mladega Hrvata odvedli v zapor. Dasi ni nikdo videl v go- se razume, ter drvil dalje, toda z nadčloveško močjo hotel ga stilni, da bi bil mladi mož tepen pred ali po njegovem are- je strojevodja ustaviti na tem kolodvoru, kjer pa je v silnem m f V Itt tovanju, so ga vendar naslednjega dne našli mrtvega vsled diru skočil iz tračnic in z zadnjimi močmi drvil v restavra- groznih udarcev. Prebivalstvo in delavci so najhuje razburjeni cijski prostor, kjer je obstal. Hotel se je najbkže malo okrep- proti redarjem. Na licu mesta je bila sodna komisija in nade- čati. Kurjač jo je odkuril vže zunaj, boječ se za svoje kosti Letnik LX. ter vzlic tej previdnosti pri skoku iz lokomotive zlomil roko. po več dnevih neznanega trpljenja posrečilo priti v zavetje, restavraciji nahajal se je samo en gost pa po njegovih bilo je 200 konj popolnoma mrtvih, ostalo je še 500 konj, lastnih besedah ni ničesar videl ker pri velikanskem dimu pa so vsi več ali man in polomu ki nastal ranjeni in popolnoma nerabni za ni mislil druzega, kakor da se vojno. Tako povsod preganja krivične Angleže zaslužena šiba vse na njega podrlo. Ko se zavedel > ležal med polom- nemile usode. ljenimi mizami, med raztresenimi časopisi in pobito posodđ Stroj pa stal veličastno in zmagonosno pod krasnim resta- se vrgi v Chartresu Pet lastnih otrok umoril. Kakor poročaj listi, na Francoskem, obravnava proti kmetu vracijskem kandeladrom in krog njega ljudje, ki so občudovali Edvardu Briereju, ki je umoril 21. aprila po noči svojih pet to nenavadno predrznost lokomotive. V jutro po nezgodi bilo je na kolodvoru vŽe vse v navadnem redu in svojeglavna komotiva je vže zdravila svoje polomljene ude v železniškik kovačnicah. otrok Hotel se je oženiti z mladim, bogatim dekletom a to je dejalo, da ne mara vdovca s peterimi otroci. Briere vse taji ter pravi, da so bili isto noč roparji v njegovi 1 • v • • hisi m Obupen čin reveža. V Korneuburgu je prišel te Toda dokazi ga spre- morilec so ti otroke umorili mej tem časom, ko je bil on v gostilni so skoro dni 501etni Ivan Meixner k redarstvu prosit, da popolnoma jasni, da Briere sam jeli v prisilno delavnico, ker ne more dobiti radi svoje starosti nikjer več dela. Ker ni Meixner ničesar zakrivil in bil torej povsem pošten človek, ni moglo redarstvo ustreči njegovi želji ter ga je zato odslovilo. Tako je bil revež zopet m. m. pa so zgorela gospodarska poslopja po- na cesti. 16 sestnika Beera v Korneuburgu, in Meixner se je javil, da je on zanetil ogenj, da bo tako dobil zavetje v lavnici. Požigalca so zaprli. prisilni de- Drag pes. Na Angleškem se mnogo pečajo z vzgojo psov kupil ter amerikanski milijonar krasnega psa za zato poslal iz San Frančiška v Ame- bolj dražega dobrej oskrbi in še 20.000 dolarjev riki več oseb na Angleško, da mu krasnega psa srečoo pripeljejo v Ameriko. Pes je res prišel srečao v roke gospodarja, toda menda mu je bilo pri dolgčas po meglenem Londonu, čez nekaj dni so ga našli mrtvega Milij bilo Dragocen zemljevid dala si je napraviti Sak- toliko dolarj vendar bržkone nekoliko žal sa sonska vlada. Na zemljevidu ni označeno samo površje kraljestva, temveč je opisan vsak kosec ondotne zemlje, kaj krije v sebi, li sestoji iz kamenja, rude, premoga, itd. Tudi površje na zemljevidu prav natančno označeno, kakova je zemlja, ali kamenita, ilovica, prodorna ali težka. Ta zemljevid ima za rudarstvo veliko vrednost, ker se iz njega prepriča vsakdo na prav lahek način o svojstvu enega ali druzega dela države. Sestava tega zemljevida potrebovala je izvedenih rudoslovcev Žrtve svetilnega plina. V Hietzingu so stanovale v skupni sobi tri žene, vsaka stara nad 60 let. Ko je prišla našla vse tri na po- duh po plinu. m m. njih postrežnica v sobo steljah v nezavasti, v nos pa jej Poklicala je urno ljudi na pomoč, in dognalo sč a W • « 1 » m m • M .t fil vdaril prišel strupen Starke bodo vsled s ceste iz neke poškodov ruplj skoraj gotovo uj^ j e*? , da je vi v sobo. ter stala milijone kron. ložili Tudi južnoafriška vojna Melbourne so na- velikanski parnik z 700 konji za južno Afriko. lepem vremenu so se konji odpeljali, namenjeni, da s svojimi kopiti pomagajo »atreti burski narod. Toda tem ni bila sojena ta uloga. Poveljnik omenjenega parnika pripoveduje v nekem nemškem časopisu o tej vožnji sledeče: Dne 12. oktobra na- smo se, nič slabega sluteči, 100 milj od suhe obali. Naenkrat nastali vihar pokvaril nam je gonilni stroj in sedaj so kakor hiše veliki ki so se smo bili brez moči nasproti valovom, drvili Čez našo ladijo. Prizori pravi dalje vršili med konji, se ne dado popisati. Zdivjane živali klale so se med seboj, da je kri curkoma tekla na vsih krajih čez ograje. Nikdo iz med moštva si ni upal približati se ubogim živalim, katere so bile popolnoma zgubljene. Ko se nam Loterijske srečk$ V Lincu dne 28. decembra t. 1. i V Pragi dne 31. decembra t. Tržne cene. 62, 17, 31, 38. V Trstu dne 28. decembra t. 1.: 22, 6, 19, 13, 38, 23, 21. V Ljubljani dne , ječmen januvarja 1902. Pšenica K 9 20 7-50 oves K K 7 proso K Vse cene veljajo za 50 kilogramov. h, turšica K 6 20 h, leča K 9 , ajda K h, fižol K 8- nepreklicn I vrednosti sebe Srečka stane Priporoča menjalnica v Ljubljani 10. Letnik LX. priporoča se kuyertoY lično izvršitev vizitnic firmo 9 računov in sploh vseh tiskarskih del po najnižjih cenah Oo°o( )0( oo oo oo oao QPogoo 00 o o Oo o OO OOQjO OQO o 0 no 0 o °o0 0 0 o o nO 1 Ste 1 «* . Ai-J 0^00M oooooo o°cfe 8 £ 0° o o o o r o o L4 ,*■■ • % ■> • Poo S.OO t. m >18A «k» .. ia ao u i. u 4 - h •A, j« 000 00O _ O ö°r?M •/J OO 00Q 00 ooüü o_o 00 JT^ • ^ \ * > OOo POnO 0o°o°o o oooqq°O0< Sl 0C0Q O^OO ^^ v Odgovorni urednik Avgust Pucihar. Tisk in založba J. Blasnikovi nasledniki