xa kon* ledbfl Številka 38 četrtek, 28. septembra 2000 180 SIT Pika s..--rbi selje in smeh Parlamentarne volitve 2000 Iz(merili) bomo ]5. oktobra sa IxmIo ^írom po SlovťnIJí odprla vo* liSČ-a. Teiíít dne IhkJo imtťkale volitve posland.*^ vdrž^iv* ni xl)(»r. Sakska dolina sttdi v 5. volilno en<»ti) h se* dmm v Cť^uu pu 7, In H. volilni <»kraj. Kiir petnajst strankin li^t .sc Im) v teh dveh volilnih okni,iih potego« vhIo vimp^itijt: volivcev. Kdo ima najvci možmisii? V katero.smer sc nagiba javno mnenje v SaicSki dolini? Na podlagi ćesH sc bodo odločali volivci • bo losiranka.sa imena? Nadčas bo skiu^l i/mcrlli la ulrip, podobno kol gaje morilžc na lokalnih volitvah. Zaio vas vabimo, da nam pri icm pomagale. Će vas bomo, naključno izbrane telefonske naniCnikc, poklicali v nedeljo, 1. okic^^ra. od 17. ure dalje» nam boste pomagali? Hvala za sodelovanje v naprej. Ke/iiltate bonto olija^ ilt v Četrtek. 5. okt<»hni. ■ Gorenje > • é ■ • ■ I Toliko srečnih in nasmejanih otroških obrazov, kot jih lahko v teh dneh vidite na prizoriščih 11. Pikinega festivala v Velenju, drugje zagotovo ne boste srečali. Pika namreč ponovno skrbi, da je njenim številnim obiskovalcem v Pikinem mestu več kot lepo. Festi- val pa se po čas/ približuje vrhuncu in s tem tudi (žal) k koncu. V soboto bo namreč Pika pripravila celodnevno zabavo, potem pa se bo za leto dni spet poslovila. Več na strani 14. m bš Mestna občina Velenje je praznovala Vlada še nič Z velikim |H>slulH)in domačiJi in tujih d(»haviteljev, IJajo v (îorenjii kolikor toliko normalno proi/\ odnjo, seveda pa hre/ začasnih zastojev ne ^re. Nacrte uresničujejo K5 «kI-.s tot no. Še najmanj leí:av imajo v obralu pralno pomivalne tehnike, kjer so delali ludi yadnjo soboto in lako že nadomesiili izpade proizvodnje, ki so jih bclci^ili v prvih dneh po požaru (»al-vane. NajveC lei^av imajo v obralu Kulialnih aparatov, kjerjc pomanjkanje rezervnih delov največje. Ob lem se vse bolj oddaljuje pomoi vlade. Nazorni svet namreč ni sprejel njene ponudbe. Vlada pomoO pogojuje 7 dokapiializacijo Cîorenja in dezin-vestiranjcm Oorenjevlh kralkoroínih naložb. Nad/omi svet je pooblastil v^xlsivo Gorenja, da sktóa doseči z vlado dogovor. Letošnje praznovanje občinskega praznika je bilo skromno in delovno obarvano, pa tudi pod vtisom nesreče, ki je pred nedavnim prizadela Gorenje, kije nameravalo prav v teh dneh obeležiti SO-letnico delovanja. Ob tem jubileju so temu kolektivu svetniki mestne občine Velenje podelili najvišje občinsko priznanje-grb mestne občine. V imenu kolektiva ga je iz rok župana Srečka Meha in podžupanje Ane Roze Hribar prejel predsednik uprave Gorenja Jože Stanič, ki je ob tem žago tov//, da bodo delavci Gorenja premagali tudi to krizo, ki jo je povzročil požar Galvane, tako kot so že mnoge doslej in da bodo tudi v bodoče ponos te doline in celotne Slovenije. Stran 3. mz Policisti in občinski redarji Dosledneje zoper kršitelje v peš conah V meslu Velenje Je kar nekaj predelov, ki so s posebnim odlokom o ureditvi prometa v naseljih opredeljeni kot pe^ cone. Običajno so ta območja pešcem varna le pozimi, koje vreme slabo, sicer pa na njih kraljujej<» motorLsti, kolesarji, včasih tudi avtom«»-hilisli, pa se kakšen tovornjak se /najde vmes. Vz^Čeikujulijasosev Mestni občini Velenje v sodelovanju s policijo in njihovi redarji odločili, da bodo lemu problemu namenili večjo pozornost in zoper kršitelje dosledneje ukrepali. C'e so tistikrat. preden so sli Vakcijo"» v pežconah naSte 11 v poprečju HD kr.šiiev dnevno, je zdaj to5leije padlo na katónih 15 dnevno. C'e seveda dr/ijo podalki, ki smo jih slisali na Policijski po.staji Velenje, izvirajo pa z občine. In kako so v tem času ukrepali, glede na to, da .so obljubljali, kako dcwledni bodo? S temi podatki nam je postregel Franc Tajnik, pomočnik komandirja Policijske postaje Velenje. "Izdali smo 8 plačilnih nalogov pešcem in 2 predlagali v postopek sodniku za prekrške, ker ludi peáci ne upoSlevajo vedno predpisov: If) plačilnih nalogov motoristom, 11 jih predlagali v plj približali varî^evalcem, so ire pred leli odprli enoio v (iorenju, /daj, ko je Cîorcnje posodobilo vhod in celotno vrai a rnico. pa je ludi banka prenovila svojo enoto in "dala celotnemu kompleksu (iorenja ustre/no podporo," jc dejal na priložnostni slovcsni^sli prcdscdjiik urpavc Banke Velenje Rafkt^ Berlocnik. Bankii jc namenjena predvsem zaposlenim v Gorenju, seveda pa lahko lu opravijo bančne pcxsle ludi drugi. Jc najsixitihnejc in lepo opremljena, tako dasc Ix^o Uihko varcevalei v njej dtïbro počutili, ziigotovljcnc pa jim ix) tudi vec/asehnosli. ■ mz Vendarle pomoč države ŠALESKA dolina - Vlada Repul)like Sliivcnije jc obravnavala predlog realizacije Zakona o zagotavljanju sredstev 7a (xipravo letošnjih ptisledic suSe, neurja s točo in pia/cnja tal. Pomoc za delno odpravo posicdic omenjenih naravnih nesreč«, jc dodelila 118 občinam. Med njimi tudi občinam Zgi>mje Savinjske inSaieSkc doline. Dobik pa naj bi: Mo/irjc - milijon T.'^S tisoč tolarjev, Nazarje - nekaj več kot 428 lisoč Sri^ Šmartnim ob Paki - 7,4 milijona SIT, SoStanj • slabih 4 milijone, mestna občina Velenje pa 3,2 milijonři tolarjev. ■ tp Jesen na gradu ŠMARNO OB P.AKI - Kulturm-» dmšlvo Šmarlno ob Paki bovsodciovanjus tukajšnjoobOinopripravilo v nedeljo, 1. oktobra, tradicionalno kul turno-za ha v no prireditev Jesen na gradu. Na lelnem (xJni pri nizvalinah gradu nad podjetjem Era Vino hodo poskrbeli za prijetno popt)ldne kvinteJ Dori, ansambel (îamsi ter pc/ec Slavko Ivanéič. Organizatorji upajo, da bodo (okral prireditev res lahko pripravili na proslem. siccr bodo jesen znova "prestavili" v dvorano šmarškcga kulturnega doma. Prireditev bodo začeli ob 16.uri. mtp Popravek v prejšnji Šlevilki Našega časa snto zaradi netočne informacije, ki so nam jo dali gasilci sami. zapisali, da jc pokalni lekmovanji Clasilske /veze Velenje in (lasLLske zveze Slovenije na lelališču v LajŠah pripravila Ciasilska zveza Velenje. Pripravilo pa ju je Prostovoljno gasilsko dru.stvo'Ibpolsica. ■ Uredništvo Srečanje "kompenzatorjev" VELENJE - Že deset let mineva kar sn bile v llnancno poslovan^je uvedene koinpenzitci,je. Ta način poslovanja seje dobro uveljavil in pomLjmhno Î/boljâuJe plačilno disciplino. Na pobudo Slavke Btîrovnik iz (řorenja so sc pred dnevi zbrali na C iraški gori sbvenski kompenzátor ji. Prišlo jih je okoli ."^ClO i/, vse Slovenije, nekateri sc med salx) slišijo po telclbnu kar vsak delovni dan, nist^ pa se Še nikoli srečali. Prav zato jc bilo lokraino snidenje res prisrčno, poleg lega da so i/meji-jali i/kušnje, ki lx>d(> zagotovo pript)mogle, da bodo kompenzacijski pcwli v prihodnje še aspcšticjši, pa so se ludi lep^) imeli. Za prijetno ra/pov^a obiska je bil oceniti strokovne In up-ravljalske funkcije muzt^ja, predvsem pa to, koliko je muzej vpet v slovenski in ei ropski prostor. Ui»le na tem píxlročju Še doi^ajalo, " Ocenjevalci bodo oglede muzejev zaključili Jo konca oktobra, do kc^nea novembra pa že dogovorili nominacija. liikral ho znano, kdo je nominiran za nagrado za najboljši muzej leta 20ÍU. "ře bomo nominirani, to pa bt> znajiii najpt>zneje januarja, bomo lahko upali, da .smo osvojili katem od nagrad. Te so I rir/a absolutno najU>ljši muzej leta, za na-jhi")ljsi tehnični muzej leta in za nagrado Sveta Cvropc " U Milena Krstlč-Pianinc O »naši« lepoti in grdobijah Vtem pn'tl\'ďdmm «iv« .vwm vetuiaríe dMH nekaj iepe^a. vo mis Siovcnije. Seveda Je ludi oh /em primeru neka j ptxhh-nvsd s pMiko; nekaívrím je zeh všeč, dntgi hi izhrali dntfio. Vseeno pa hila pra*', će bi Mašino sliko povečati in raz/)hesili po panojih. I)a hi s svojo lepoto maio polepšala vse tutjra-ziiČtwjše preiholilne siike, ki nas pozdravljajo z leve in desne. Te slike hi lahki) pcflepkila, njena milina pa hi hila verjetno hrez moči pri vseh f^rdohijah, kijih te slišimo v naslopih kat2dida' tov ali predstavnikov sfrank. Kaj šele proti i istim, kijih honio še s-lišali. Temperatura pred volitvami raste, sicer pa že nastopajo hladnejši dnevi. Zate nekateri že delajo timstične ohntČtme. Turistični dektvci so s sezono zadovoljni, nezadovoljni pa so s ix)n)Čilom slatistične^ urada, ko Ui govori o uspehu tarisfične sezone. íhda t ki obeh .strani .se namreč rtizlikujejo. Se ve, kdo hi želel prikazati sezono v lepši hiči in upravičiti .noje delo na mdožhe na tem področju, iiespa je tudi. da za vse ttiristične sezfme še zdaleč ni konec. Na rniŠem območju tošepo.sebno i'emo, sajjeiu največ naravni/i zdntvilišč. Prav ztlraviliški turizem pa je pri letos lepo zacvetel Za nekatere domače ljudi, p(t čeprav bi potrchox'ali take usluge, so ze skoraj predraga, na srečo zdravilišč jih vse Mj spf^znavajo tujci. In ker vsi načrtujejo, da bo obisk še večji, naČ/iujejo še nove naložbe. zato seveda tudi, da hi obiskovalcem lahhf pontulili še več. Tudi v našem nahliijem zdravili.sču prisegajo na to. Viem času, h) torej eni pravijo, da je glavne sezone konec, smo znova dobili »naj« turistični kntj. Najvišje je hila znova naveza Zreče -Rogla. Se je pa naziv tit/isfične osebno.'i/i leta preselil mah nižje. Iz Zreč (Maks Brečkf)} v Laška 'Jc/k naziv je namreč letos piipadal Romana Marku, kimu je uspelo laško zdnailišČe malo bolj odpreti. Zadnji čas .sv v Letškem znani tudi/xj tem, da se podajajo »med starostnike'^ in jim hodo v depandansah zdravilišče uredili varovana stanovanja. Drugačne vr.sle varovanja je potrebna žalska Šola. ki ji grozi bankrot. Ne zaradi sedanjega dela, ampak zaradi >^rarih grehovn. Znova .%> je izkaztdo, da sodni mlini melje jo tako počasi, da kazen plačujejo tisti, ki za vse skupaj niso nič krivi. Perek, h) je bil dan brez avtomobila, naj bi ludi nase ljudi bolj j>ostavil na noge. Ri razen I.juhljane in Maribora ni bilo kit j lx)lj ^odločnega^r. V Celju so celo malo pred teniy ko .ve je kolona ^občinskih<* kolesarje\' pftdala na pot proii celjski kiilesarski f>oti, j^pnndi v samem središču mesta avtomobilsla rally. ,Start je bil celo pred samo občino, to je res v mestnem jedriL Pamet pa taka! Re.sneje je bilo v Ljubljani, pa so menda tudi tam nekateri pťíliiiki sedli na kolesa zalo. da se pač malo bfdj izpostavijo očem potencialnim volivcem. Kimkioenca je namreč velika: za 90 mest je sh)rui tisoč kandidatov. Vsem ne l^i šh/xi načrtih. Kot ne gre vse po načrtih vsem našim šix)rlnikom, ki .so odi?orovali na olimpiado. Eni so prepočasni, drugi premalo natančni, tretji pregorijo zaradi prevelike želje po uspehu. Mnogi nas oh tem tolažijo, da smo pač mali narod, zato žc lako dosegamo več, kot nam fX)dob-ni lini imajo na to o pripravili v pn>5lorih osnovne i>ole Miht Pintarja lotedii. Osrednjo p(»/onK>st so namenili dobitnikom o1)čm«ikih prí/nanj. Najvišje, tsríK n>ťstne toxine V^eiije, so přejdi: Mo^ki pevski AntrK» juh. (Ič(ne Vts ienje Mešani pevski zbor ^olske^a cenlra Velenje, Reševal lU) slu^}u Zdruvstve-neua doma VeUixíe in Aloj/ Jevisenak. Na slovesni Kfi je sv(>ja priznanja podelil tudi /upan SreiHio Meh. Prejeli sojih Vida in Dolfe Lipnik Mirko Vranjek. Ivan SoleK^ek. Jo/.e Dn»l)e/., Martin PeOečnik in Sporlm» rekreacijsko drušh'0 ISordica. Slavnostni govornik jc bil župan Srečko Meh, ki jc med drugim i/razil žiidovoljsivo. da beleži občina mnoge aspclie, kljub temu, daje kiioSnjc leto pronćunsko varčevalíío naravnano. Oh nesreči, ki jc e mestne občine Velenje, univer/iJ Velenje. prizadela Ciorenjc. s lem pa ccloino dolino, pa je izrazil prcpricanjc. da ho uspelo vi\l-stvu Gorenja čim pa'j sanirali Skoikx Pri icmpa lahko računajo na pomoč, ki smo jov lem okolju ob nesrečah vedno /naii i/kazaiL Lrazil jc tudi zadovoljstvo, da uspeli v svclu me.^lne občine kljub razlikam v pnv gramih strank najii soglasje pri obravnavi in reševanju bistvenih problemov v našem pn'sioru. Med drugim je dejal: "Veliko h'omega sodelovanju, sir^ynnsd in kompro' miso\'}y()r7Ui morali zložili dntji z dnti^m pii ohravmni pro-mùifuj za leîi liHU m 2iX)2 in so prejeli: (»orenje, Moi^ki pevski /h4»r Kajuh in Ljudska ffsklijjevanjii invexlicij ztt ntisladnjc Štirileino obdobje. Fmiíco zn odloč anje o raz-porejmjii prvmčumkiii sredstev med tekoče sínx^ce in investicije v knittiro, .^poil, stenovanj^o izgradnjo, srednje ifi vis<Âo šolstto, v kûnui-nalno in cestno injhsimkTtov; p/i od/oàive, hiko ozironui komu oddati pranorzii .sforiíxvne dejavfux'di in irficmno, se /w.ve-bej v Trebiiši. Čepn/v presojanju o tem še zdaleč ne hodo lahka, sem venJarfe pnpriCanj da lx)do končne odltKitve dobre. kfir najf)oljšc za ruis pros-(orin čas, terdu fx>odí{cn'íjmí>si zanje sprejela sedanja gen-enicga. " Î'udovii kulturni pwgram pripravili sami domači kulturni ustvarjalci, ki so navdušili prisotne v piivsem napolnjeni avli osnovne St^le Milie Piniarja Toleda. Učenci te sole so /apiesali, meiUini pevski zbor šolskega centra jc znova pokazal, da sodi v vrh zborCine M najzaslužnejšim \ / $ s/av/Tostne seje občinskega sveta v avti nove rečiske osemtetke. slavnostni seji sveta v avli nove po|X)lne osemletne Šole na Rečici ob Savinji. Ob tej priložnosti je zbrane nagíWoril moziiski župan Jože Kramer, kije predstavil delo, uspehe in ciljc občine v tem letu in v prihodnje. Prvo polovico mandata je ocenil kot zelo dohro. Kar 55-odstotkov denř^rjaso iz leK^n-jega proračuna namenili za naky/he. Polcgnwe osncwiic Šole na Rečici ob Savinji, prav tako zelo pomembnih naložb. Zanj predstavlja nedavni podpis delitvene biliince med občinami Zgornje Savinjske doline novo poglavje v zgodovini občine M(rziijc.()b tej priložnosti se je zahvalil krajanom, ki so tvorno sodelovali pri uresničevanju posameznih naložb in jih pozval, da tako zavzeto, strpno sodelujejo tudi pri nadaljnjem razvííju svojega okolja. Ob koncu svečane seje občanom podelili občinska priznanja in nagrade- Prejeli so jjJi: /lato plaket«» s pri/* iianjem - Lovska družina Rečica ol) Siivinji, OŠ Mozirje, Planinsko društvo Mozirje« Jana Juvan: častni občan pa je postal častni kmonlk Alujz Žagar. Športna /ve/a Mu/iije pa je ob tej priložnosti |>odelila tudi svoje priznanje. Prejel gaje Lokostrelski klub Mozirje. ■ T-p I-;, r y 0 STUDENTSKI CAS, 7fíiTW3*TEif*V Studentski tekoči račun v Banki Velenje d,d. Velenje, skupina NLB lahko odprete študentski tekoči račun, ki vam ponuja možnost sodobnega gotovinskega in brezgotovinskega poslovanja S kartico tekočega raiuna vam bo denar na razpolago ob vsakem trenutku, o porabi boste obveščeni z mesečnim izpiskom, Če bo redno nakazilo kdaj ''zamudtlo\ afi bodo potrebe večje od možnosti, vam priskočinto na pomoC z odobritvijo limita, nudimo pa vam tudi možnost pridobitve plačilnih kartic. Vodenje itudentskega tekočega računa )e brezplačno. banka velenje Benká Vetenje d.d, Velenje. bsnčns skuplnst Nove Ljubljanske banke Sekcija prevoznikov VELENJE • V soboto zvečer, dan po enourni c-)pozorilni stavki a vt opre voznikov, ki so po slovenskih cestah vozili zelo počasije bil v Velenju usianovni sestanek sekcije prevoznikov i/ Šaleške in Zgornje-Savinjske doline. Delovala bo pod okriljem Savinjsko-i>aleške območne zbornice. Imenovali so odbor, ki bo pripravil program dela, saj so prepričani, da se je na podrcx^ju njihovega dela nakopičilo veliko težav. Trenutno jih najbolj pestijo visoke cene goriva. Vova energija. Kandidat ZLSD v 7. volilnem okraju i J r'*; uC/ ' ^rjíi-y, ' J I SI J Kandidatka ZLSD v 8. volilnem okraju Kandidata vredna zaupanja! S^ZDRUŽENA LISTA r www.2isd.si socialnih demokratov POGOVOR Z RAZLOGOM lifljaCJS 28. septembra 2000 Praznični pogovor z županom Šoštanja Milanom Kopušarjem Odprte možnosti za novograditelje Občina Šoštanj je datum za svoj praznik, 30. september, poiskala daleč v preteklosti. Posegla je v leto 1436, ko je Friderik Celjski Šoštanju podelil trške pravice. Letos, na ta dan, praznujejo šestič. In kot se za praznovanja spodobi, so tudi pri njih v ospredju nove pridobitve in vrsta prireditev. Višek praznovanj bo jutrišnja svečana seja sveta, ko bodo podelili tudi najvišja občinska priznanja, takoj za tem pa prerezali še en trak, tokrat na novi mestni knjižnici v kulturnem domu. Prii/nik pa je tibičajno tudi prikiinost za pregled dogajanj med enim in dnijam praznovanjem. Zatci smo na pogovor povabili župana Sošlanja Milana Kopušaija. * /jipanovanje ste prevzeli decembra lani. /'red leni sle bili .welnik »' občinskem svetit. Kakšna Je razlika mediakrtu-nim in zdajSnjim gledanjem na urejanje srrari? Najhri Je prvpnuieje opozarjali in predlagali kill uresničevali'/ MILAN KOPUŠAR; into bistveno dnigače. Dejaasko je nekaj čisto drugega predlagati kol uresničiti- Prej sem kol svetnik prišel na sejo. velikokrat bii s kakJno stvarjo se/nanjen samo delno, ali pa 5c to ne, in težko je bilo ptneni ra/umeii. lUi se nekaj, kar mislih, da je povsem prepnisto. ne da speljali tako kol si pred- stavljaš. Zaradi neStelo raz-ličniii vzrokov in /avor. Zdaj je položaj drugaien. Sem pa to na nek način tudi pričakiv val, f.c zalo, ker je Šo§tanj mlada občina, ki jo pesli vrsta težav. Vseeno pa mislim, cia jih dokaj iispeSno rešujemo, in da bo tudi v naprej tako." * Kaj pa štejete za naj\'ečji do-seĚek ohCine v času, kar/o vodile? MILAN KOPUŠAR: "Nedvomno je to sprejetje dolgcv ročnega prostorskega plana, ki je bil v pripravi celih pet let Ne morem sicer ivči, daje tt> siinio sad mojega dela. ven-diir pa .smo skupaj, tudi s pomočjo sve tnikiw, uspeli. Pliui je pottjen in to je do.sežek!" * Kako pa se la sprejetje odraža v praksi? MIIAN KOPUŠAR: -|Uko, da je vkig za gradnjo ogromno, Ljudje so komaj čakali na to, da b(Xio iahko začeli graditi in zdaj so možnosti za Jutri svečana seja v .šo.itiinjskcm kullurncni domu bo jutri, v petek. 29. septembra. slovesno. Na seji svela občine, ki jo hodo v Kulturnem domu začelo ob 17. uri, nanjo pa so poleg svetnikov vabljeni tudi drugi, bodo podelili letošnja najviSja priznanja občine. Poročali smo že, da bodo naziv častnega občana Šoitanja posmrtno dodelili Viktoru K«jcu. za njegovo izjemno delo na področju umeinosli, kulture, publicistike in prepoznavnosti Ši.»išlanja v širšem slovenskem prostoru; priznanje občine bo prejelo Pntstovoljno gasilsko dnišfvo (řaberke. ki lelos pniznujc 70-letnico delovanja: plaketo pa bo prejel Franc Skoriišek, pobudnik iistani>vitve 'Ilirističncaa drušlva Skomo. «^V« ^^^ v^V ^z y ^z " ^z ^ ^ ^ ^ C^V C^pn vtt^ V^v* «^V ✓ " ^^ ^^ ^Z ^^ ^ ^ C^PI «^P« «VV^ ^^^ ^^^ ^^^ ^^^ ^^ ^Z ^^ ^Z ^^ ^Z ^ ^ ^ ^ ^z ^^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ Podjetje za urejanje prostora d.d. 3320 Velenje, Koroška 37!b Občanom občine Šoštanj čestitamo k prazniku, 30. septembru. gradnjo odprle. Pomeni pa obenem tudi podlago za razvoj podjetništva. Cîospodar- vse tisto, kar je najbolj opazno, uredili. Vedeti pajc treba, daje Zdravstveni dom Šoštanj Milan Kopuiar: "Prostorski plan imamo. V pripravi pa Je dolgoročna vizija razvoja občine. " skim subjektom je dana osn(^ va, da laliko začno delali in ustvaijali tudiv na-ši občini." * Katere pa so liste največje nalžete, ki sleJih dokončali meti enim in drufiim praziutva-njem? MILAN KOPUŠAR: "Že ob prevzemu funkcije župana sem obljubil, da bomo najprej ziiključili naložile, ki so že tekle in to smo tudi uresničili. Največja med njimi je go-lovotoplilikadjaLiikovicc. Seveda pa je bilo ob tej 5c več drugih, predvsem je šlo za naložbe v cestno infrastrukturo, v Širitev to-plifikacijc in gradnjo vo-došianja najbrž niso takšnega mnenja in da s tem niso zadovoljni. A če hočemo priti do nove kva- litete, se mi zdi la pot um-nej.ša." * Kaj pn se zdaj sploh dogaja L območjem TUŠ-a, kuko daleč so pogajanja pridobitev zemljišči)? MILAN KOPUŠ.AR: "Lastnik zemljišča je rUV Vrhnika. Mi imamo z njimi resne in trde p(5govore o tem. da nam zemljišče vrnejo. Razumljivo je, da ga htxejo prcnlati čim dražje, medlem ko ga želimo mi, kot lokalna skupníwt, div biti čim ceneje. Prav včeraj (prejšnji torek, op. pisat) smo bili spel na Vrhniki in mislim, da smo naredili velik korak naprej. lUV jc namreč naročila že projektno dokumentacijo za rušenje tistega dela, ki je neuporaben.'lako se bo videlo, kolikšen je strošek lega rušenja, V tem so bila namreč razliajanja naj-vcqa. Kobt\jasno, kolik.šcnje la strošek, se bomo lažje po gajali lako (5 ceni kol tudi o tem, ali dobimo zemljišče z objekti ali brez." * V katero smer pa naj bi .vc/ prihodnji razvoj? MILAN KOPUŠAR: "Pripravljamo di)lgoročno strategijo občine. Zdaj snemamo trenutni) stanje. Na tej pčnimi in dolgoročnimi programi pa bomo opredelili, kakociljc tudi doseči." • In ob prazniku, kaj hasle rekli občarumi? MILAN KOPUŠAR: "P0!5tanj 'lbl.:{)3/5881 -790,5882-074,5883-060 OKREPČEVALNICA BIFE KINO Koroška 44, Velenje Tel.: 1)3/5863-902,5864-101 Pri nas ste dobrodošli vseh osem dni v tednu! Vsem ubčankam in ubčanuni čestitamo za praznik občine Šoštanj! S M I C A d.o.o. Vabimo vas irsak dan od 12. do 10., v soboto od B. do ia. ure z VEIIKD lIBlilO: řUKCA trgovina z metrskim blagom iMHGABlAGA-NAJNOV[JŠI MAHRIAII ZfiJ[S[NIN2IM0 i piDllOV, SUKailCGII, zadrg... # modna svetovanje in šivanje po meri Občankam in občanom čestitamo za praznil( občine Šoštanj! Tovarniška pot èoètanj, Tel;03/5Ô81-029 O HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŠOŠTANJ Trg svobode 1, telefon; 897-27-50 Poslovne enote Velenje, Prešernova 10, tel. 869-513 Šoštanj, Trg svobode 12, tel. 897-27-50 Šmartno ob Paki 137, tel.885-567 VscvH občAvik^m in obč^tiom čcstitAvno premik občine Šošt^v»!! SPOSTOVANE OBČANKE ŽE VRSTO LET DOBRO SODELUJEMO V VAŠE IN NAŠE ZADOVOLJSTVO. CENIMO VAŠE ZAUPANJE IN VAM ZA PRAZNIK OBČINE ŠOŠTANJ ISKRENO ČESTITAMO. banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke v SREDISCU POZORNOSTI ""^itS 28. septembra 2QQQ Direktor MUan ForŠtner prejema certifikat ISO 14001 -podelil mu ga Je direktor inštituta za kakovost In meroslovje Igor Ukar Poslovnemu sistemu Fori okoljevarstveni certifikat ISO 14001 Delovno praznovanje V podjetju Fori delajo te dni noč in dan, tudi ob nedeljah, pečniške rešetke za Gorenje. Enajst let mineva od ustanovitve podjetja, ki se Je nenehno vzpenjalo, širilo in rastlo. Od podjetja s samo-zaposlitvijo so v desetih letih rastli v srednjeveliko podjetje, zdaj pa presegajo že celo prag velikih, Zapiislujcjo VCĆ kot 6i I tlclav-ccv. Oblikcwali so poslovni si-5iiem Fori, v kaierem iri sa-ftn^iojna fxxJjctja FORI d.o.o. in pori TinKo do.o.. ki se ukvar-jaia s îT^vino (vcleir^wino in fnítloprodajo),sproim>dnjo in posredništvom 1er potîjeljc TIMM Inc. Lid., ki se v tujini ukvarja izklju^o s prcpíizjiav-n<.>^ljo in markciingom blagovne 7Jiamkc FORI. LcUiSnja poskwna gibanja nii-povedu jejo za preko 2.000.fin0.(J00 U)larjtfv prihodkov v konsolidiranih bilancah vse treh pi>djcil} poslovnega si-sjiema. /X' vse od ;řačctka namenjajo v poslovnem sislerau Fori vso skrb d(^brcm\l in kvalit^ilnemu delu in bili so med prvimi sred-njevelikim podjetij, ki so si pridobila ceriifikai kakovosti ISO To je bQo leta I Zdaj . so pokazali tudi zdaj. ko w>v nekaj dneh plrebam svetovnega trga. Slevilo dobrih pc^vlovnih partnerjev želijo ^ ptjvećati, saj Kropa Most so tudi uradno odprli V ponedeljek dopoldne sit v nasťlju Kn>|>a na regionalni cesti med N»/arjami in Cror-njint Gradům slavnostno prv-diili v uporabo nov mosi pre-k<» Drele. Prcjàîjcga in tudi/c povsem dotrajancgajc novembra 1W v hudem neurju porabila narasla reka, novega pa so začeli gradili leti'iSnjo pomlad. Nov mwtje velika pridobitev,saj ni već omejitev ncsilnosli. bistvxi-nopasoi/boljSane tudi vozne ra/merc in prometna varnasu Polcg masla so zgradili še 300 metrov nove priključne ceste, naložba jc bila vredna 12U milijonov tolarjev, ki sta jih zagotovila Minislrstvo za promet in zveze ter Dirckcija zacesic Republike Slwenijc. IVak jc s kar nekaj pomočniki prereTal minister za promet in zveze mag Anton Bergau- pravi. da jim le to zagc^tavlja obstoj in suverenost na trgu in s tem tudi i^ajanje novih tehnološki h znanj. Zaposleni v R>riju so navajeni trdo delati in fudi priljevarsivenega certifikata so lako tudi proslavili. V nedeljo pi'*pega okolja. Najpomembnejše prelomnice v razvoju podjetja Fori: iyH9. ustanovitev podjela Voû 199.^ • (îtvorilcv prvegti salona Mercedes Benz v Flrastoveu 1994 - otvoritev prvvga pR>izvcxLiega obrata v Skwenj Graticu I99ÎÎ otvoritev fXíoblaáčenega servisa za avtt»mobile iIon
  • na Pni^v mwi22vVelenju 1999 nakup ik'lij pnxsloriA* nekdanje ESO Opreme (ena izmed pc^membtwjSili slratcíkili pi»slovnilî p(»lez) 2m pridobitev standarda ISO I4íMil LDS Uborftlna dsmokfsetj» SiownQo SloveniJagrenapreJ VELENJE MORA Z NJO er. ip 28. septembra 20QQ 'W^CilS PRAZNIČNE ČESTITKE 7 Gorenje Desetmilijonti pralni stroj Sredi septembra so v Gorenjevem proizvodnem programu Pralno-pomivatni aparati izdefaii lO-milijon-ti praini stroj, ki ga bodo podarili za f)umanitame namene. v Gorenju so pralne stroje zaCelI izdelovali lela 1965» ko so sestavili prvih 5.672 »supurcivtomatov«. Kmalu po izgradnji novo tovarniške hale seje proizvodnja povzpela že blizu 100.0ii() pralnih sirojcv nu k\o (iy68), naio pa zač^jla skokoviio na-rabati. ?,e leta 1970 je Í7 Gorenjevih lekočiii trakov priSlo okrř suSilnikov perila in nad8 ti-soO mini kuhinj, kar bo za 580.0lanski kolektiv programa Pral-no-pomivalni aparati lep delovni uspeli. V ra/vojni službi programa Pral no-pom iva I ni h aparati pripisujejo ponovno ptweCanje proizvodnje tehničnim izboljšavam, sotlobnim oblikovnim linijam in drugim novostim (Simple«iitLo-gical, Prt^logical, Pininťarina...) Pred dnevi izdelani 10-mili-jonti pralni stroj v Gorenju ni^i blagtjvno oznakt^ WA 162 Prcv logiťal. Tc sir -Ictnko (lelov^nja. Ob (ej priložitusti so pripravili novinnrsku ki>nfc'rcncij in na njťj sprt^>s'oríl) predvsem o dru2l)i dignes injutri. VidijogavSkiipini Era, ki seji je Savinja pridružila lani. takrat se je namreč začelo njuno kapitalsko povezxwanje. Danes je Ora 24-odstotna lastnica Savinje, v prihodnje naj hi delež še povečala. Savinja je v omenjeni skupini predvidena kot nosilka malc^rodajne mreže v Zgornji Savinjski dolini. ■ tp Naš prispevek k lepšemu praznovanju občine Šoštanj - sklenjena ekološka sanacija. Želimo vam lepo praznovanje Gradbeno industrijsko podjetje Prešernova 9/A, Velenje ^krprodaj nova •sUrnovmija v .Sosianji -nOJiliniín nn Inl.; níí/í^níiil-VíiB, ini. Mři ČedUiomo^ obtim LEKARNA VELENJE, P.O. Javni lavod LEKARNA VELENJE, p.o., iivaja lekainiško dejavnost v noslednjih enotah: OE Lekarna Center, Vodnikova 1, Velenje •telefon: 898 18 80,ios: 8981895 OE lekaina Kersnikovo, Kersnikova J d, Velenje -telefon: 897 05 71,foi:697 05 72 0£ Lekarna Sostanj, Lainprelov trg 1, Šoštanj -telefon: 897 26 10,fox: 897 26 12 OE Lekarna Šmartno ob Pak), Šmartno ob Poki 80, Šmartno ob Pakl -telefon: 891 51 30, fax: 891 51 31 17 mm FLORJAN o c: INŽENIRING IN PROIZVODNJA Sedež podjetja: Stanetova 37 3320 Velenje Tel./fax: 03/ 5863-155 Delavnica: Ravne 23 Šoštanj Tei^ax: 03/ 5893-076 E-mall: Jan-florjan@siol.net - STROJEGRADNJA - AVTOMATIZACIJA PROIZVODNIH PROCESOV Čestitamo za praznik občine Šoštanj! 8 SOLSTVO »»SflàS 28. septembra 2000 Višja strokovna šola ŠCV Model razvoja poklicne orientacije v poklicnih in strokovnih šolah je dosegel zastavljen cilj, saj so ti pridobili znanja ter spretnosti, ki jim bodo pomagale pri vstopu na trg dela, so med drugim slišali udeleženci predstavitve rezultatov. Na poti Ic pokiicu Spoznanja tudi za druga okolja VELENJE, 22. septembra-V predavalnici višje strokovne šole na Šolskem centru Velenje so marca letos predstavniki Centra republike Slovenije za poklicno izobraževanje, republiškega zavoda za zaposlovanje ter Šolskega centra Velenje predstavili model razvoja poklicne orientacije v poklicnih in strokovnih šolah. V projekt, ki ga podpira mednarodni program Phare Mocca, so vključili 36 dijakov zaključnih letnikov iz osmih programov na centru in jim poskušali z aktivnostmi v raznih delavnicah usmeriti na poti k poklicu. Po skoraj šestih mesecih so širši javnosti predstavili rezultate analize omenjenega modela. Že na predstavitvi so poudarili, da naj bi z modelom zapolnili vrzel, nastalo zaradi prepričanja, da so dijaki, vpisani v program poklicnega in strokovnega izobraževanja, že izbrali svojo poklicno pot. Na predstavitvi rezultatov in izkušeni na ie vodia nroiekta Davorin Majkus zatrdil, da so dosegli zastavljen cilj. "Že samo ovrednotenje programa usposabljanja dijakov je namreč pokazalo, da so ti res pridobili znanje ter spretnosti, ki jim bodo pomagale pri vstopu na trg dela. lUdi informacijsko središče Pika na i, ki ie del kniižnice Šolskega nameravajo na osnovi pridobljenih spoznanj pri izvajanju modela izobraziti učitelje in tiste, ki se bodo v svojih okoljih ukvarjali s poklicno orientacijo že v tem šolskem letu. Zaradi nekaterih formalnih korakov pa bi težko napovedal, kdaj bo na podoben način možno Drioraviti Informacijsko središče Pika na i na velenjske Šolskem centru je namenjeno učencem, dijakom, študentom, odraslim - preprosto vsem, ki želijo pridobiti informacije o možnostih, načinih in pogojih izobraževanja ter štipendiranja v našem širšem okolju. Prav tako bodo lahko tu izvedeti, kaj jim na poti do poklica lahko nudi šola, Zavod RS za zaposlovanje, kakšne so DOtrebe Dodietii. zavodov, obrtnikov v naši dolini. centra Velenje, je velik prispevek k poklicni orientaciji v sami regiji." Z zaključkom projekta so -po mnenju Majkusa - dani pogoji za razširitev spoznanj tudi na druga področja, v dejavnosti zavodov, ustanov povezanih s poklicno orien-taciio. Kot nam ie še novedal. Papirnica Pero rn/ SQR on Občanom v Šoštanja čestitke ob prazniku! mlade za vstop na trg dela tudi na drugih področjih. Po mnenju državne sekretarke za srednješolstvo na re-pubhškem ministrstvu za šolstvo in šport Metke Zevnik je to inovacijski projekt, ki poskuša pomagati poiskati pravo smer mladim, ki se še niso odločili. Predstavnik republiškega Zavoda za zaposlovanje pa je predstavil gibanja na trgu delovne sile v Sloveniji, vpliv teh na posameznika, ustanove ter pomen partnerstva v procesu poklicne orientacije. ■ fn Prijav dovolj, letnika ne bo Za študente višjih letnikov višje strokovne šole na Šolskem centru Velenje seje novo študijsko leto že začelo, novinci bodo startali 2. oktobra. Kljub prizadevanjem za zdaj izobražujejo še vedno v dveh programih, posebnost pa je vpis v prvi letnih rudarstva in geotehnologije, kjer kljub dovolj prijavam prvega letnika ne bodo oblikovali. Za popotnico posodobljen in novi računalniški laboratorij. Tako kot v minulem se bodo tudi v študijskem letu 2000/2001 študenti izobraževali v dveh višješolskih strokovnih programih - v programu elektronika odrasli in mladina, v rudarstvu in geotehnologiji pa tudi tokrat le odrasli. Republiško ministrstvo za šolstvo in šport namreč še ni dalo soglasja za izobraževanje za mladino, Ravnatelj višje strokovne šole Šolskega centra Velenje mag. Milan Meža nam je o tem povedal: "Mislim, da je v ozadju fakulteta, ki si prizadeva dobiti dovolj kandidatov za svoj izobraževalni nroces. Teh na za obe ni do- volj. Se pa z rudarsko fakulteto dogovaijamo o možnostih sodelovanja. V Ljubljani namreč uvajajo tako imenovani kreditni sistem študija in vanj se bo vključila tudi naša višja strokovna šola. AnaUzirali bomo vsebine strokovnih predmetov in jih ovrednotili na način, kot ga imajo na visoki šoU. S tem bomo tistim, ki bodo poslušali predavanja v Velenju, omogočili, da jim bodo predmete v celoti ali vsaj delno priznali v Ljubljani." Vpisa v oba programa še niso sklenili, saj se lahko kandidati z drugo prijavo vpišejo do 2. oktobra. Če bodo imeli na šoli ta-ki'at še prosta mesta, bo vpis trajal do 10. oktobra. Trenutno imajo vpisanih v programu za mladino 140 študentov, za odrasle pa 214, od tega jih je 170 v programu elektronika, 44 pa se jih bo izobraževalo na rudarstvu in geotehnologi-ja. Kot je še povedal mag. Milan Meža imajo v programih za mladino še nekaj prostih mest, programa za odrasle pa sta polna. "Kot zanimivost naj novem, da smo za 30 razni sa- nih mest za rudarstvo in geo-tehnologijo prejeli 37 prijav, a kljub temu prvega letnika ne bomo oblikovali. Večina kandidatov namreč prihaja s Premogovnika Velenje, kjer si niso mogli urediti enoizmenskega dela za ves čas študija, nezaposleni pa ne praktičnega izobraževanja. Tako je vpisanih kandidatov premalo, da bi predviden program izvedli. Ker pa prihaja nekaj študentov iz drugega okolja in nujno rabijo tovrstno izobrazbo, bomo zanje izvajali prilagojen program." Zagotovo pa se bodo v si skupaj razveselili nekaterih pridobitev. Predvsem z denarjem Šolskega centra so namreč posodobili računalniško opremo v laboratoriju za električne meritve elektronskega vezja in naprav ter prenosno elektroniko, povsem na novo pa so uredili računalniški laboratorij za izobraževanje strokovnih predmetov. V njem je 20 računalniško podprtih delovnih mest. ■ to Predvsem z lastnimi sredstvi so uredili računalniški laboratorij, v katerem je 20 raňanalnif^kn nnHnrtih ríolnx/nih m^cf Trgovina z gradbenim materialom "POSTAJNER" Ravne 21. Šoštani. Tel.: 897 09 90 Nudimo Vam ves GRADBENI in INŠTALACIJSKI material. Naša prednost so UGODNE CENE IN DOBRI PLAČILNI POGOJI! Delovni čas: pon.-pet. od 8' do 19', sob. od 8' do 13'. V nujnih trenutkih smo dosegljivi tudi izven delovnega časa! Voščimo za oraznik občine Šoštani! te Skorno 37, Šoštanj T0l:O3/891-12-SO LSNn TRGOVINA d.o.o. vnanič Kmečki turizem PIRCČNIK PR6NOČIŠČfl - PRnZNOVnNJfl ČESTITAMO Zn PRAZNIK OftřiNť ^O^TANII Študent naj bo Pozdravljeni. Oktober je pred vrati in izpiti so povedali svoje. Vabimo Vas, da se z novim šolskim letom ponovno včlanite v ^^^^^^^ Šaleški študentski klub. Potrebujete potrdilo o vpisu in pristopno izjavo. Pristopno izjavo lahko dobite na naših spletnih straneh www.walk.to/ssk ali v mladinskem centru in Placu. PLAC odpira svoja vrata ponovno s petkom, ko bomo pričeli novo sezono. Podrobnejši program ja objavljen na internetu, lahko pa povemo, da bo v petek ,29.9., otvoritev, v soboto bo predvidoma gledališka igra Pismo diktatorju (igralka prihaja iz Jugoslavije), 6.10., ste vsi vabljeni na KITARIJADO, v soboto, 7.10., pa na gledališko igro Vrata v izvedbi gledališke skupine LaLu-na. SSK piknik na Paškem Kozjaku bo v soboto, 14.10., 20.10 pa bo v PLACu tradicionalno srečanje generacij SSKja. Vse skupaj se zaključi konec meseca z redno letno skupščino.Vabljeni! mňDBĚMM PĚlLOm OSNOVE TOPLOTNE ZAŠČITE ZGRADB Uiploina zasćila /gradbe ni samo primerna lopliHna izolacija t)bcïUnih konstrukcij zgradbe, ampak /ajcma vso ukrepe, ki zmanjšujejo neugoJne vplive zunanje klime na lemper-aiurne in vlaJnoslnc ra/more v zgradbi ob minimalni porabi energije: pozimi za ogrevanje, polcliza hlajenje prostorov. Pri vseh teh ukrepih pa morajo imeli stanovalci primerno bival- no ugodje- Ustrezna toplotna zaščita zagotavlja ludi večjo trajnost zgradbe, saj prepre^je prevelike temperalurne obremenitve v obodnih konstnikdjah in pi)škodbe zaradi vplivov zračne vlage. Okolje Prvi korak k smotrni toplotni zaščiti je že izbira lokacije zgradbe. Zunanji klimatski vplivi: temperatura zraka, sonino sevanje, veter vj^livajo na porabo energije pozimi in na temperaturne razmere v zgradbi poleti. Zgradba na izpostavljeni legi, v vetrt>vnem področju ima lahko do 50 % večje toplotne izgube kot enak objekt v zavetrni legi. S pravilno orientacijo zgradbe in primerno razporeditvijo oken učinkovito izkoristimo sončno energijo, ki lahko nadomesti del energije, potrebne za v7dri^evanje bivalnih temperatur. Poskrbeti je potrebno, da so prostori poleti zaščiteni pred osončenjem. Oblika in geometrija zgradbe Zgradbe imajo pri enaki prosiomini in enaki toplotni izola-tivnosti obodnih konstrukcij glede na obliko in razgibanost fasade zek) različne ttiplotne izgube. TopkUne izgube zaradi prehoda toplote - transmisijske t(5pi(>)(ne izgube - se večajo so- Parket in talno ogrevanje Pri pravilno izračunanemu in dimenzloniranemu talnemu ogrevanju so temperature ta!, s katerimi ogrevamo prostore, le dve do tri stopinje višje od temperature zraka. Temperatura lal v večini primerov ne presega 26 st<^pinj. 'Iako nizke temperature ne vplivajo na razsušitev ali pokanje parketa ali drugih lesnih talnih oblog. Zgradbe st) lahko grajene masivno (beUm.ske.. opečne konstrukcije) ali pa so obodne konstrukcije, lahke, s površinsko maso, manjio od.^iV) kg/ni2 {montažne konstrukcije). Masivne konstmkcije zmorejo akumulirati veliko toplote. Pri dobro toplotno izoliranih zgradbah so nihanja zunanje temperature v zgradbi komaj opazna. V zimskem času zadn^ijo masivne obodne konsU'ukcije večji del vpadlega st>nčnega sevanja in tako doprinašajti k ogrevanju. Lahke konstrukcije imajo majhno toplotno akumulativni>si. čeprav so dt>bro topkUnn izolirane, ne morejo preprečiti in zmanjkati zunanjih temperaturnih vplivov. Nihanja temperature v takih zgradbah so velika. Ogrevalne naprave morajo bili sposobne slediti hitrim temperaturnim spremembam, [fileti je temperatura zraka v prostorih cxivisna predvsem i>d Ali je priporočljivo ponoči Izklapljati centralno kurjavo? Praksa je pi)kazala, da je najbolj ekomrnilčno ogrevanje tedaj, koje vir ogrevanja ves čas vklopljen, vklop in izklop pa krmili primerna regulacija. intenzitete sončnega sevanja, ki pada na zunanje obodne površine zgradbe. Količina toplote, ki prehaja v prostor skozi neprosojne obodne elemente zgradbe.je odvisna od U>plolne prehodnosti in topbine akumulativnostl teh konstrukcij terre-fleksijskih lastnosti njihovih povržin. Neprimerne) večji pa je vpliv sončnega sevanja skozi okna. Odvisen je od velikosti in orientacije oken, od lipa zasteklitve in od vrste in namestitve senčil. Zvišanje temperature je odvisno tudi od akumula-tivnosii notranjih konstrukcij ter intenzivno.sti prezračevanja. Okna Posebno pt>zornost je potrebno pri načrtiivanju pcisvetiti velikosti in razporeditvi oken. Zavzemajo cca.10 % obc^dne površine» toplotne izgube skozi okna pa s<î do 40 % celotnih U)ploinih izgub zgradbe. Primerno velika okna so potrebna zaradi naravne osvetljenosti prosU)rov in so tisti element zgradbe, ki največ prispeva k pasivnemu izkoriščanju simčne energijo ter so t(jrej ptiniemben vir tcipkUnih dt»bitkov. Priporočljivo je na južni strani vgraditi večja okna z dodatni) toplotno zaščito (rolete, polkna), na ostalih straneh, zlasti na severni, pa manjša okna. transmisijske Izgube oken lahko znwnj^amoz izbiro primerne zasteklitve. V naSih klimatskih conah moramo uporabljali najmanj dvoslojno zasteklitev (vezana okna. izolacijska slekla), 'loplolna prehodnost stekla je odvisna od debeline zračne plasti med slekli. Izboljšamo jo z nanosom lankih relleksijskih slojev, z napolnitvijo prcîslora med slekli s posebnimi plini ali s povečanjem števila stekel 1. j. zračnih plasti, 'Ibpk>lne izgube zaradi zračne propustnosti zmanj.samo z uporabo kvalitetnih razmemc» zvečanjem zunanje površine zgradbe. Razmerje med zunanjo jwvri>ino zgradtie in njeno prostornino (faktor oblike) je kriterij za velikost dovoljenih transmisijskih U^plolníh izgub. Stremeti moramo za čim bolj kompaktno obliko zgradbe. Na porabo energije vplivamo tudi z razvrstitvijo prostorov. Prostori z enakim temperaturnim režimom naj bodo razporejeni skupaj. Zelo visoke proslore ali celo prostore, načrtovane preko vei etaž, je zelo težko enakomerno ogreti, pri tem pi^rabimo tudi veČ energije. Toplotna prehodnost obodnih konstrukcij loplota prehaja skozi obodne konstrukcije zaradi temperaturne razlike med t<^plini zrakom v prostoru in hladnim zunanjim zrakom v smeri nižje temperature. Izgubljanja Uiplote ne moremo ziiustaviti, lahko ga le zmanjšamo z izboljšanjem li>plotne izolalivnosii obodnih konstrukcij. Napačna sestava materialov v konstrukciji lahko povzroči navlaževanje materialov. Topiotna akumulativnost obodnih konstrukcij loplolna akumulativnost materiala je njegiA'a sposobnost, da vpija toploto iz ti^plejše okolice, jo shrani (ak"umulira) in jo, ko se temperatura okolicw^ zniî^a, zopet odda. Toplotna akumulativnost materiala je odvi.sna od njegove prostorninske mase in specifične toplote. Konstrukcije z velih^ toplotno akumu-lativnosljo vplivajo na večjo toplotnť) stabilnost prosionw, ki jih omejujejo. Ustrezna vlažnost za dobro počutje Pravilna relativna vlai^nosl prosUinw je ludi siccr eden od važnejših dejavniktw za ugodne bivalne razmere v prostoru. PrifX)r(K'a se da je la od 4() do .55 %. Prevelika relativna vlai^nost prostora pa poleg vpliva na slabše piičutje stanovalcev vpliva tudi na povečan prehod vodne pare iz prostorov v zunanjost. Lastnost vodne pare je namreč, da vedno poluje iz mest z večjim zasićenjem proti mest<ím z manjšim zasičenjem. Ker vlaga pri prehodu skozi i>bi>dne konstrukcije naleti na hladnejši zid se ta. v kolikor je temperatura zidu pod določeno mejo, kondenzira na površini lega ali pa v njegovi notranjosli.Ta pojav je podoben bo[\ poznanemu pc.ijavu rosenja hladnih sip vkonlaktuz v!a2nim loplim zrakom. Prevelika vlažnost prc»slorov je lahko posledica neza-dosliiega prezračevanja in pa ludi neustreznih bivalnih navad. Na ustrezen odvod vlažnega zraka je potrebno hiti posebej pozoren v pmstorih kjer naslaja se dodatna vlaga. 'laka prostora sta na primer kuhinja in kopalnica. Prav tako se je piHrel^no zavedati, da dodatno vlago v prostor oddaja npr. .suSenje perila» več rastlin v prosuiru in pa seveda ludi večje število osebv prostoru. Ena oseba namreč odda v eni uri tudi ( >d 20 do ř)0 g vlage. Rešitev ptwečane vlaznt^sli je v zadostnem prezračevanju tako skozi okna kol tudi s posebnimi prisilnimi odvodi (kuhinjska napa, prisilna ventilacija v kopalnici, itd.). Pozoren je potrebno biti tudi, da ob povezanih prostorih vlažen topel zrak iz kuhinje in kopalnice ne uhaja v druge manj ogrevane pro.siore (npr. spalnico). tesnil. Zračne propustnosti pripirne smemo i)bravnavali samo z energetskega stališča. Iz higijenskih razlogov je potrebna v prostorih stalna minimalna izmenjava zraka. Način koriščenja zgradbe Temperatura 'li.)plolne izgube zgradbe zaradi prehoda loplole in zaradi izmenjave zraka narai^*ajo sorazmerno z razliko temperatur zraka vzgradbi in njeni okolici. Na temperaturo zunanjega zra-kii ne moremo vplivali. Pri računanju lopkHnih izgub zgradbe Priporočijive temperature v bivalnlii prostorih lemperalura zraka nekega proslt)ra je mocno odvisna 0Ú namembnosti prostora, individualni ptHrebi po toploti in od načina ogrevanja. V prostorih, kjer se gibljemo, kot so kuhinja in vcčnanionski prostori, je primerna temperatura 20 stopinj Celzija. V dnevnih prostorih, kjer največkrat sedimo pred televizijo ali beremo knjigo, mora biti lemperalura viSja, recimo med 21 in stopinj. V spalnicah pa je primerna nižja temperatura in sicer od 16 do slopinj. V objektih, ki Imajo lalno ligrevanje. so lahko navedene temperature za I do 2 stopinji nižje, ne da bi to občutili. ali pa pri računanju mcK'i ogrevalne naprave zanjcj, upoštevamo "računsko lemperaruro"" zunanjega zraka, ki je dobljena na os-mwi dolgoletnih metairoloSkih merjenj v doličncnn)kolju. Pri načrtovanju ogrevalnih naprav ni smoLrnt) računali (zaradi večje varnosti) z nižjimi zunanjimi lemperalurami kol je to polrebno. Povečanje razlike temperatur za 1 oC zahteva cca. ^ % večjo moč ogrevalne naprave in s tem ludi višjo investicijo. Lahko pa vplivamo na lemperaturcj zraka v zgradbi. Za bivalno ugodje je odločilna "srednja lemperalura sevanj a''srednja lemperalura vseh površin v prostoru. Povrsinske temperature so odvisne od toplotne izolacije obodnih .sten. Z dvigovanjem lempcralurc zraka bivalnega ugodja ne popravimo bistveno» [X)večamo pa lt>plc^lne izgube. Pri kvalitetnih izoliranih obodnih površinah lahko znižamo temperaturo no-Uanjega zraka, s tem zmanjšamo tudi toplotne izgube (znižanje temperature zraka za lOC pomeni 7 % manjšo porabo energije za ogrevanje). Tudi občasno znižanje notranjih temperatur (ponoči) pomeni dodatne prihranke. Prezračevanje liipiotne izgube zaradi prezračevanja so premosorazmeme intenziteti izmenjave zraka v zgradbi, saj moramo svei?i zrak ogreli na siîbno lemperaiuro. Določena izmenjava zjaka v zgradbah je polrebna tako iz higijenskih kot ludi iz grad- benofizikalnih razlogov. Pro.siori morajo bili primerno prczračevani, da se zagotovijo zdravi pogoji bivanja. (Havna kriterija za kvaliteto zraka v prostorih .sta vsebnosi C02 in zračna vlaga. Posledica prevelike vhiznosli zraka je rosenje na obodnih površinah. V kolikor to ni le občasen in kratkotrajen pojav, so p(")sledice: plc^sen, propadanje tapet In ometov in trajno poslabšanje klime v prostoru, kar neugodno vpliva na zdraN^e stamwalcev, Izmenjavt> zraka v zgradbi d(>seÍemo z naravnim in prisilnim prezračevanjem. Pri naravnem prezračevanju izkorii^-amo Ozikalne pi^jave: razliki.^ tlakov, termični vzgon in delovanje vetra. Pri tem se zrak izmenjuje skozi okjia, prezračevalne elemente in veniilaeijske kanale. Za prisilno prezračevanje uporabljamo mehanske na prave-ventilatorje. Izrabljeni zrak iz prosti")r, Kui VtacLi RS Wjuh z:ihicvki>m poOjcija ni odobriki |x>vci}anja premalo «jeti^lev nt anutiii/adjo. jc nckolik. d;t je podjcljc a'^-lo povcCaii priluxick où sUuitcv (kar pomeni visju prodiikiivixisi). vťihlaisdrki lem |N)i.fn)čju mei2ni>-Sli «inicjciîc, pitidaja storilci p;i ludi ní v |XKljciju primam;} dojav-nesl. V tcni posliMicm Icui je \%k\-jelje iispcliu>blikItókj vixini pri» sjKvek terDDV). Ob tem iicgrcpreTreti tejsii.da vtííji del sredsicv i/ plaianega sinïSka KR rte ko:»ii v prilxxiku podjcija. ampak se iKlvaja 2a dru* ge namene, tako KP Velenje od strceUca MxlcxKkrbe (strcíki za pitno vtKjo, kiinjiii/aeijo in ći^nje odplak. prisjxN'ki za RR in ostalo) doN san w 4i ).7 %. vse ostalo so pii» spevkj in davki ob ecni. ta jll^ KP Velciye nx>razbirali na cjsiiovi zakona in oWii»láKodk>kov nx cidva-jaiiza dnige lumicne. Ta izvajanje tlcjavmvîli WKlcMï^ki-bc, odvajanja in fii^'nja odplak pa, kol je h'\\o rečeno, ostane od slroskii 17.^,63 Sriym3, ki za nú upo( ubijene vode plača uporabnik. KP Velenje ie 71.79 SITali Pi i oskrbi s toplotno energijo pa pred^vlja strelk nabđve topkHne eneríýje (ki ga KP Velenje plačuie neposrednemu proizva^ileu 'ITE^ II in pioizvajaleii Pre* nio^Aiiiku Velenje) 53 % prilvxl-ka i? cenc toplotne energije. Naslwlnjiii6^prcd>iavija>im^k električne energije. CX1 preostalih prilwUka mon» KP Wlcnje |x»laiti rxçiiile >Jri'áke olTaUw.inju, vAti^cvanjA. sircfrkc delà in druge siroSke { 450 to* plolnih pcídposlaj ter vse ostale clekiro in slrojne i n Ru- bené objekte iiiírusirukime cbijin-skega ogrevanja. Piuv tako naj bi s 4(17 Cř deIe?cnu(iolikosedaj dobi KP od ctroškii. ki ga uporabnik plača lm3 iiptvabljene vixte) ok>rai'Ui:^luacija« nii'ke ccne io standard ixskrbc jTi KP Velenje iraja že vrsto tei.jetogiČni> vprašanje, do kiœv kopmnalnc iritriKijuklurc a obdot^ »(J do 21Î15. ki i/delali s pomoi^o zunanjih ia^titucij in iasl-nili svn^kovnili kiulrtw. Ugcnnvitve iji i/.^ledki tz strategije kažejo, da smo vstopili v obdobje, ko bo |x)ttebixi z-igimvi-ti veliko vQi sredstev novc in poaxlobitvc konumlne in&tisinik-ture. V naspi utnem pi imeru se t^odo jxívočcvala obmo^a "riaùw oît-krbe«. je obnvx^a. k*uerih I*» ořkrtu s pitno vtido, txlvajanje odplak in dobava toplotne enci^i-jc vwino jiogoKleje motena. Pre-pri&mi smo. da si u^a iw želijo uporabniki in |>rav tako ne KP tcnie. KP Vcienje imo mcil glavnimi cilji redno, zanesljivo in kaku-vosi no oskitM> ii^x»rabnikov ne glede na lo, da jc jxxljclje lani praznovalo 40'lctnicii dcfov-jnja. letos pa mine\'a7(l lel organiziranja vodi »oskrbnega sistema. Njj na koncu dodamo îe lu^ nwio: KP VC-LEN,1C UPORABNIKOM IN ()K( )LU J PRIjA/N( > P< )DJEr-JIL Direktor Marijan JedovnicM, univ. dipl. inž. icem. Kavlji;no rlohnna PlďRď v % 1 2 :i 4 tí ifiplotnA iřtior. MWh 352.19« 341.024 4307«fi Plin lísií.íms nfil.HB4 io:i,9(> Oskrba y. vf»lo 111:1 4.911(1.000 4.801.091 (Mvajaiijo o74 07,3U al|;i toliko ohiskovakev, bi> lo»na glavnem dnevu fesliva-la. Pik i ne m dnem, razglasila najbolj Pikasio predstavo. Danes zvečer bo Pika pt> skrbela za novost. Vabi vas v glasbeno ^olo Frana Kunina K<»/eljske^a, kjer se bodo ob I9J0 na Pikinem ^ala koncertu predstavili učenci in pn »redarji Cilasl)ene i^ole Velenje. Sobola pa bo spel nekaj čislo posebnega, lako po i^levilu nasiopajočih, kol zagoiovo ludi obiskovalcev, Ob U). uri dopoldne ho vrala ^ zadnjič Pokroviteljica íetošnjega Pi ki nega festivaia je priljubljena iiustratorka Jeika reíciíman, med drugim tudi avtorica zaščitnega znaka Pikinega festivaia In veiika prljate-IJica otrok. Na otvoritvi razstave njen/h od lični i) Itustraci) v galeriji KC IN so jI ma/éW iz vrtca Mojca pod vodstvom vzgojiteljice Leje Schmidt pripravili prikupen nastop, pr» Vič pa nas Je pozdravila tudi uradna Pika Nogavička. Razstavo je postavil Marjan Marinšek. ■ i v t'-!.' .C % \ Vr- ^ «'ki ' . v- Otvoritev Pikinega festivala je bila množično obiskana, malčki pa so Piko tudi bučno pozdravili. Nič čudnega, saj sojo spet nestrpno pričakovali. "Siovenija" je telda v Veienju Minulo S(^[K>to jc bila v Velenju sklepna priredi* tcvvses}ovenski'a key e "Slovenija teče/a zxlravje" Odixjr spuria uiv.se pri Olimpijskem komilt^u Slo* vcnijeje letos izvedel kiir 26 ti^kaskih prirea lako imenovanih olimpijskih (ekov. Skleprv) priredilo' v Velenju so v s(Klelovanju ome-njene)*a odlK)ra m šport izvrstno • tc lx?sodeJe izrekel tudi predstavnik komiteja Nace Polajnsir, i/.vedlil RC Jezero, dar'Ione in nadaljeval:" Imamo kar sreča, da smo lani bolje napolnili nase kasče. tako da nas pri iz]>ndu knne zui /Ivino sedaj rešujejo lanske zaloge. " 'Ione jc eden txl petih otrok .Tožefe in Ola, po domače Epi- > ř K jI Hrastnikovi se zavedajo, da Jim novi časi ne prinašajo nič dobrega, a se kar tako ne bodo dali. hova. Ko sm<>gji povpra.čjih. Na taksnih, da so pri spravilu krme namesto sodobnih kme-iijskih pripomtičkov Se najbolj "uporabne" roke sc>se^kH'. Drug drugemu pomagajo, v pomoč pa so jim ludi pri strojnem krožku, bi, po Tonetovem mnenju, dn^žba mora-ia na hribovske kmetije gledali znekoliko dnjgačnimi i^rai. "Ne moremo se primerjali / nižinskimi. Stroški pridelave SI) - v primerjavi z bolj položenim terenom - pri nas skonij-da trikrat višji " Prejšnji leden ?i0 silirali koruzx^ pred njimi pa je Se zadnje leioinje večje opravilo - iruija koínja. Za krav, ki so lani oddale 12^ listx* litrov mleka in 15 plemenskih lelic.je ptMrebno kar precej krme. Sicer pa je I iraslnikcA'a kmetija velika hektarjev, od tega je približno 20 ha gozda, osialo so njive, travniki in pašniki. Premak>, sta menila Tone in Žena 1 lermina» da ne hi olíčuiili leže vstopa Slovenije v evropsko unijo, Zavcdaji'» sc. da jim ne bo lahkci. Propadli kar ne bodo. bo pa ležkiv Ze danes si pc^kušajo pomagali z najemom njiv in Iravnikov. V Savinjski dolini, v Petrovčah. imajo v najemu ^ hektarjev veliko polje, celo krnelijo, kakinuga kc^i zemlje v najem jia se v ŠaleSki dolini ne da dobiti. "Za zdaj gledamo na s Kari ie dokaj opt imislično. ?[ivinorejabo<\>iala našii prednostna dejavm^i ne glede na lakžna in drugačna gibanja ludiv prihodnje. Preveč sm(» vložili vanjo, da bi kar pozabili na odrekanja in inid ter začeli znova. " Po.whej velikih načrlovza prihodnje nimajo. Če bi lahko |xwcčali čredo v hievu za kakšno glavo več, bi bili zelo za-dt)voljni. Sicer pa sc bodo prilagajali novim časom in razmeram, za katere upajo, da Ix^dťi donjih karsc da prizanesljivi- S kleno voljo in pridnostjo so bili Že doslej kos marsikateri oviri. mtp Državni prvaki z lepima pokaloma 28. septembra 20QQ 'W^CilS VRTILJAK 15 V Sedlanju so v zadnjem mcsccu rezali irakove kot za siavo -enkrat tu. drugiC lam. Sonja Ntwak.svciiwal-ka /a jtospodarsiw In okolje v oblini Ši">Slanj in Marjan Vriainik (baje ga v Scssianju ljubkovalno kličejo "Mali Cverlin"), svelnik v ol-)činskcni svelu, napelo opa/ujcia, ali bo aspcio. ali nc. Marjan Brodnik iz PUP-a, pa je ich reči že vajen in dolarové, da čc prej ne spodleti, tudi polem ne more. Zalo je povsem ilegma." r m IZBERITE MODRO SVOJO POT À d.d.1 Nova premoženjska zavarovanja še kvalitetnejša Z novim načinom zavarovanja hHe, stanovanja In opreme na NOVO VREDNOST si boste v primeru šKode zagotovili, da vam vse. kar je uničeno, nadomestimo z novim. • Boli raznolika Izbiratd lahko med različnimi variantami zavarovanj» ki smo jih prilagodili vašim željam in potrebam, • Varnejša Zavarovanja križajo vač nevamosti. saj smo povečali število rizikov, ki so vključeni v posamezne variante zavarovanj. Ugodnejša Zagotavljamo vam do 30% popusta pri dolgoročni sklenitvi zavarovanja in dodatni 10% popust ob istočasnem zavarovanju nepremičnine ŽIVUENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI Za dodatne iniormaciie: ZAVAROVALNICA MARIBOR ole ZM d.d.: Ljubljano.le):01/294ss03.Slov»r^ Giadec rei.:02.894 ts91.Mulomer.tea.:02/S94 13€0. Colje. rd 03/544 35 04, Kranj. Idi. : 70 40. Koper Tet,. 05/63& 88 27, NovaGoHee. lel.:OS/3SS90 00. Novo mesto ta). 07/932 «Dva Meha. Levi Rudi, ki ima na skrbi javne prireditve in 10, da na njih vse poteka kolje ircbain na desni Branko, ki kol predsednik krajevne skupnost! Slaro Velenje (lahko) kakšno tudi organizira. No, tistih 57 dni (ali koliko že?) poletnih prireditevv vSiarem Velenju, ki jih jc prirejal hivSi predsednik Frane Sever, ni nadaljeval. Mu Rudi ni dal dovoljenja? "Aia" Pike Nogavičke Marjan Maria^ek ima v ich dneh, ko je v mestu na obisku Pika, polne roke dela. Jih skriva zato, da mu vanje kdo ^ Česa ne položi, ali zalo, ker je narobe računal? POB PUSTIM GKADOM BLOKIRANI PEŠCI Na '^dan brez avtomobilov« so So?>lanjcani lahko hodili po cesti ker so hiti pločniki okoii centra zasedeni s parkiranimi avtomobili- IVO LOLA RIBAR (Vsle Iva Lola Riharja v posihmal ne bo vcc mogoče preimenovati, saj ho na Steviiki 10 kmalu zasvetil napis Andreje, d.o.o. FRKANJE Zlata ura v soboto seje v Sloveniji pnirJilo: rana ura, zlata ura! Čiščenje Pogorišče (*aIvane je íto-renje žc počistilo. Zdaj želijo nekateri v vladi »počistili« Gorenje. Dan brez Tudi Slovenija .«r je pridružila mednarodni akciji Dan brez avtomobila. Največ za 1.0, da bo j^e več dni lirez avtomobila. lahk<"> na- redijo naftarji. Plodnost Le kdo pravi, da velenjski Premogovnik ni ploden. Slišimo, da bo dobil Sc dve hčerki. Lov je odprt Začela seje volilna kampanja. To je čas. ko je (nekaterim) vse dovoljeno. Od vrha Kar nekako navajeni smo da moramo mi spodaj poslu^ti m upoštevati one zgoraj. Nekaj lakcga .se menda dogaja ludi v ol^čiji-ah Ljubno in Mozirje: v dolini bodo morali upoštevati načrte, ki jih imajo oni zgoraj • na (iolleh. Napetost Ministrstvo /a gospodarsko dejavnt>si je povzročilo veliko napeu*«!- V družbah, ki se ukvarjajo s pridobivanjem električne energije: skupi^ine, nadzorni sveli» direktorji... Pikasto Velenje Velenje živi ta teden v 7 name nju pike. Med sabo se pikamo vse leto. (^rme (^polšica Vabimo vas, da si privoščite: nekaj uric za plavanje, masažo, sprostitev v savni**, tenis zdravniško terapijo v lepo urejenih medicinskih prostorih. Izkoristite zelo ugodne cene kosila s kopanjem! Vsak torek, pgtikmťeboto^) seTaliUetf^ite ob prijetni glasbi 16 TV SPORED '"'^êS 28. septembra 2QQQ ČETRTEK, 28. septembra PETEK, 29. septembra SOBOTA, 30. septembra NEDEUA, 1. oktobra PONEDEUEK, 2. oktobra TOREK, 3. oktobra SREDA, 4. oktobra SLOVENIJA 1 08.00 Odmevi 06.30 Mo$tovi 06.00 R^nka 09.10 Pc^d klobukom 10.00 Zgodbe fz školjke 10.35 Junaki divjkK. 11.25 Nsravm parki S loveni)e 12.00 NaoKoll po nemči]! 13.00 Poročila. £po;t» vreme 13.1S Vremer^skâ panorarr^a 13.40 Oddalfena bližina; portret Edija Kovača 14 25 Zoom 16.00 Slovaci po svetu 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Na liniji 17.20 Robin In fiozi.9n3 17.45 Kaborial geographic. 3yi2 16.45 Risanka 19.00 Kronikd 19.30 TVdnevrik. Spon vrerne 20.05 Tednik 21.00 Volitve 2000 22.10 Odmevi, šport, vreme 23.10 Osmidan 23.40 Opus 00.10 SovrâStvo. dokum odda* fa 01.05 National g^raphic. 3/12 SLOVENIJA 2 08.00 PÛI: Sydney 2000 19.30 Videospolnice 20.05 OlimpilsKa kronika 22,00 Orače na udaru, 3/14 22.20 TunsiiČne akcije 22.50 Poseben pogled: Partija ^ha, frano. lilm 00.40 Videospolnice 01.15 The iron riorse. amer, ne-mi ćb film J 06.00 09.00 09.30 10.30 11.30 12.30 13.30 14.00 14.30 15.30 16.25 17.15 16.10 18.15 19.15 20.00 20.55 21.50 22.20 22.50 23.40 00.10 Dobro jutro, ^ovenlja TV prodaja Tri ženske, nan. Većna ljubezen, nad. Ne pozabi me nikdar, nad. Volitve 2000 TV prodaja MojDiv^i mol nan. Lepo je bili milijonar, ponov. Urgerva, nan. Tn ženske, nan. Večna ljubezen, nan. 1,2.3-žrebanje Ne poabi me nikdar, nad 24 ur Rdiztresena Aily, nar^. Nikita. nan. Prijatelji, nan. Dharma in Greg, nan, Sb^r. nan. M.A.S.H., nan 24 ur, ponovitev Hmnmíf ar 82 09.00 Naj spot dneva 09.05 V mojem košku je pa mavrica, potwvitev 10.00 Vabimo o ogfedu 10.05 Nai spot, ponovitev g bene oddaja 11.35 Videosirani 16.55 Najspotdneva 19.00 Regionalne novice 19.05 Otroška program 19.30 Obvestila 19.55 Oglasi Vâbiiïio k ogledu 20.00 Festival Graška gora poje in Igra 20posnwek 2, dela prireditve 21.05 PokertumirvPerll,posnetek (Z Nove Gorice 21.45 Regionalne novce 21.50 Študentki feslŤval Brežk:e • Deć^kl iz SI. Pe-teriburga 22.40 Motor sport mundial, 45. Oddaja, ledensfa pregled dogajanja na področju moto športa 23.10 Nai spot dneva 23.15 Videoslranl i SLOVENIJA 1 I 08.00 Odmevi : 08.30 Prisluhnimo tâlnl I 09.00 Oddaja za otroke j 09,40 RobininRozi, 9/13 I 09.50 Na finiji i to.25 National geographic. 3/12 I 11.20 Alpe-Oonava-Jadran [ 11,50 Letting go, nemška dra- : ma I 13.0 Poročila, špon. vreme I t3.40 Osmi dan i 14.>0 Sovraštvo, dokum. oddaja I tS.OS Vsakdanjik m praznik : 16.00 Mostovi i 16.30 Poročila, šport, vreme [ 16.45 Peter Kiepec, lutkovna I igrica i 17.45 Zenit I 18.20 Dosežki I 18.45 Risanka I 19.0 Kronika i 19.30 TV dnevnik, šport, vreme ! 20,05 Vansssa Mae-nevihta I na turneji i 21.00 Votirve2000 I 21.50 Deteljk;a ! 22,10 Odmevi, šport, vreme I 23.10 Polnočni klub i 00.20 Zenit I 00.55 Dosežki i SLOVENIJA 2 : 07.00 POI: Sydney 2000 I 19,30 Videospotnk:e ! 20.05 Olimpijska kronika : 22.00 Doma je najlep^, amer, I film I 23.45 J.A.G.. 14/15 i 00.3$ Skrb zeJojoja, 3/4 i 0125 Taksi, 11^4 i 02.05 Videospotnice I 0155 POl: Sydney 2000-neprekinieno v soboto SLOVENIJA 1 06.00 Odmevi 06.30 Zgodbe iz školjke 09.00 Risanka 09.05 Radovedni Taček 09.25 Na liniji 10.00 The canterville ghosl. amer, film 11.30 Srebmognvlkor^ić. nan. 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Trgovina, 9/3 14.50 Nous maigrirons ensemble, franc film 16.30 Pon>čila. špon. vreme 16.45 Svet Petra Zajca inpn« iateiiev. 4/S 17.10 Fliper. 13/26 17.50 Navnu iai5 Ozar? 16.20 Prekimnl trenutla zgodovine. 3/13 16.50 Risanka 19,00 Kronika 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Res je! 21.35 Potovanje predaleč, 4/7 22.35 Poročite, šport, vrertte 23.05 V new Orleansu, 10/13 23.60 Vran, 15/22 00.35 M^i vo(ak. ang. film SLOVENUA 2 02 55 POl Sydney 2000 19.30 Videospolnice 20.05 Olimpnjska kronika 22.00 POl: Sydney 2000 23.00 2enska v belem, ang. film 00.55 Svtínik.3B/43 01.45 Sobotna noč 03.55 POl: Sydney 2000 j 07,20 24 ur, ponovitev t . _ ; 1 06.00 Princesa Sissi, ris. serija 06.0 Dobro jutro, Slovenija \ 06,30 Panda Jin Jin 09.0 TV prodaja i 09.00 Hroščeborgi, nan. 09.30 Tri ženske, nan. j 09,30 Power Ranger, nan. 10.30 Večna ljubezen, nan. j 10.00 Harry in Hendersonovi. 11.30 Ne pozabi me nikdar nan 12.30 2ivljen|e teče dalje. nan. \ 10.30 Košarkaril, nan. 13.30 TV prodaja \ 11,00 Ameriška gimnazija, nan 14.0 Moj bivši rDož. nan. j 1110 Mladi Herkul, nan. 14.30 Raztresena Ally, nan. i 11,30 Šolska koŠart(arska liga 15.30 Urg^ca, nan. 1 12.30 Sedem let skomin, amer 16.25 Trt 2enske, nan film 17.15 Večna ijubez^, nan. \ 14.25 Ladja zaliubltenih, nan. 16.10 1,2.3-2(ebanje I 15,25 Nevarna srca. nan. 18.15 Ne pozabi me nikdar. i 16.20 Pop'n'roll 19,15 nad. 24 ur i 17,20 j 16.15 Izganjalka vampirjev, nan slack tn Jill. nan. 20.0 Lepo je biti milijonar i 19.15 24 ur 21.00 Čmi sneg, amer, nim 22.45 Teksaški mo2 postave. i 2000 Lepo je CNti tniliionar nan. \ 21,00 OCetov dan. amer, film 23,40 Zlobni dvojček, nan i 22-45 Siiaj, avstralski fflnt 00.10 24 ur ponovitev j 00.40 24 ur 00.50 TV prodaja ! 01.00 TV prodaja <53> kanali 37 B2 lean a II S7 »2 09.00 Nai spol dneva 09.05 Dobro iutro, inforiTv- (ivno'razvedrllna oddaja 10.05 Festival Graška gora poje in igra 2000, ponovitev 11.10 Vabimo k ogledu 11.15 êiudentski fesoval Brežkre-Dečki Iz St. Pe-terstiurga 12.05 MoiorsportmundiaL45 Oddaja, tedenski preçied dogajanja na področju molo špofta 12.35 Videostrani 16,20 Naj spot dneva 18,26 Regionalne novice 18.30 Miš maš. otroška oddaja 19.30 Obvestita 19,55 Oglasl/Vabimokogiedu 20.00 Avstralska divjina (Oui báck),am6rtški tilm 21.30 Regionalne novice 21.35 Izoddaie Dobro iutro 22.26 Na| spot dneva 2130 Videc^rani 09.00 Najspotdneva 09,05 Miš maš, oddaja za otroke, ponovitev 10.05 Vabimokogledu 10.10 Film na VTV: Avstralska divjina (Outback), ameriški fifm 11.40 Videostidni 16.55 Najspotdneva 19.00 Otrošjd program 19.40 Obvesdla 19.55 Oglas^Vablmokogledu 20.00 926. VTV magasin, regionalni informativni program 20.20 Okavanška delta, dokumentarni tlim 20.50 Naispotdneva 20.55 španska nogometna liga. prenos tekme 22.60 926. VTV magazín, ponovitev 23.10 Najspotdneva 23.15 Viđeostrani SLOVENIJA 1 06.00 Risanka 06,20 Palček David. 6/12 08,35 Risana nanizanka 09.00 Babar. 68/78 09,25 Pleme. 20/26 09,50 Ozare 09.55 Nedeljska maša, prenos (Železniki) 11.00 Svetdiviihživali,5/26 11,30 Obzoriaduha 12.00 Liudje m zemlja 13.00 Pon)čila, šport, vreme 13.15 Vremenska panorama 14.10 Pomagajmosl 14.40 Res je' 16.05 Prviindnjgi 16,30 Poničila, Spon, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Stovenski magazin 1A.15 Dokumentarna o(Ma)a 1$.4S Risanka 13,50 Žrebanje lota 19,00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19,30 TV dnevnik, špon, vreme 20.05 Zoom 21,40 Večemigost 22,35 Poročila, šport, vreme 23.05 V Bachovem letu, Bachove novice 23.35 Ookumeniama oddaja SLOVENIJA 2 03.55 POl: Sydney 2000 19.30 VKleosponice 20,05 OLimpyska kronika 22,00 Novepus&^Iovščine f4ichoia$a Huknb, 13/13 22,50 Murphy Brov^n, 18/24 23.20 lepíusvleuxmeti^du monde. íranc. film 01,10 Videospotnk^ 07.20 24 ur, ponovitev 08.00 Princesa Sissi, ris. serí|a 08.30 Panda Jin Jin. ris. serija 09.00 Hroščeborgi. nan. 09.30 Pov^er Ranger, nan. 10.00 Harry in Hendersonovi, nan. Košarkarji, nan. Amerik gimnazija, nan, šolska košarkarska ^ga Pop'n'Roll Neverjetni pa^i mladički. do)Č; Pomoč pri poškodbah skeleta 13,20 VKleostrani IS25 Najspotdneva 16,30 Uršarije. oddaje za otroke 19.00 Regionalne novice 19.05 Otroški program 19.30 Obvestila 19.55 Oglasi^Vabimokogledu 20.00 Volitve 2000 21,00 Videoiop,oddaja2glas- benimi videospoti 21.45 Regionalne novice 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 22.40 Najspotdneva 22.45 Videostrani 28. septembra 2000 MODRO IBIELA KRONIKA 17 POLICIJSKA POSTAJA VELENJE Tatovom je dovolj trenutek Včelrtck, 21. septembra, okoli 14, uie, je ncznaneciz av-lomobila, parkiranega pred vrlcem Najdihojca v Velenju, ukrade! denarnico s plačilnimi kariieami in nekaj golwine. Laslnico Lilijanii M. je lal. ki resnici na ljubo ni imel težkega dela, saj je bil avto t>dk]cnjen, oškodcjval za 4().(i()l) tolarjev. Preko vikenda je neznanec v Podgorju odpeljal 6 PVC kanalizacijskih cevi, dolgih 5 metrov. Podjetje Epsicom, ki jih je hranilo ob dovozni cesti, je oškodoval za približnti 90,000 tolarjev, V Gdrenjevi Notranji opremi pa so v ponedeljek, 25. septembra, zjutraj, ugoloviii.da jim je nekdovobratu hladilne tehnike ukradel pnevmatski privijač vreden 12ll()lX) tolaijev. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Zagorelo gospodarsko poslopje v petek, 22. septembra, okoii 19.30, je zagorelo na gospodarskem poslopju la.st Antona D. v Lepi Njivi. Do požara jc prišl(5 v strojni lopi veliki 7 krat metrov. V požaru je zgorelo leseno ;)grodje objekta in ostrešje, več manjižih elektiičnih ročnih strojev, motoma žaga, manjša količina desk in mc.ša!cc za beton. Požar so pi>gasili gasilci. Na objektu je nastalo za okoli 500.0(10 tolarjev gmotne škode. Kot vse kaže, je vzrok za nastanek požaia kratek stik na električni napeljavi. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Spektakularno prevračanje na rellyju v petek, 22. septembra, je že kmalu po začetku prvega tekmovalnega dne, na mednarodnem rellyju Velenje, ob 10.50, na četrti hitrostni preizkušnji izven naselja Marija Rekii prišk) do dogodka, ki bo gledalcem ostal v spi^minu po spek-takularnem prevračanju. Udeleženca dirke voznik Robi K. iz Ankarana in sovoznik Damjan K. iz okolice Kopra, sla med hitrostno preizkušnjo z vozilom zapeljala z vozišča ter se po vratok>mncm prevračanju in dveh krajših poletih ustavila na travniku pod cesto. Pri tem stase oba dirkača, kljub upoštevanju varnostnih predpisov, huje tele.sno poškodovala. Povzročitelj odpeljal naprej v petek, 22. septembra, ob 19.15, se jc naglavni cesti pri Pirešici pripetila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba lahko telesno poškodcjvala, povzročitelj nesreče pa s kraja odpeljal. 20-ietna D. iz Hramš jc vozila osebni avlomi.>bil iz Velenja proti Veliki Pirešici, Koje bila že zunaj naselja Pirešica, je iz nasprotne smeri po njenem smernem vozišču pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila bele biirve, slovenje-graškega registrskega območja, najverjetneje honda ali citroen AX, ki jc prehiteval pred seboj vozeča vozila. Voznica je nameravala trčenje preprečiti in jc z vozilom zapeljala desno izven vozi.šča, pri tem pa izgubila oblast nad vozilom in trčila v nabrežino ob cesti. Vozilo se jc prevrnilo na .streho. Voznica jc bila v nesreči telesno poškodovana, povzročitelj pa je z vožnjo nadaljeval in ni počakal na kraju nesreče. Policisti prosijo očividce, da se oglasijo ali pokličejo Policijsko postajo Žalec oziroma številko 113. Nesreča motorista v Črnovi v petek. 22. septembra, ob 18.33, je 41-letni Boris S. iz Velenja vozil osebni avto iz Crnove proti Velenju. Ko je pripeljal mimo odcepa za Dobrno, kjer cesta poteka v rahlem preglednem levem ovinku, je dohitel dva voznika kolesa z motorjem. Ko ju je dohajal, je 17-Ietni Rok L. iz Velenja kol drugi pričel pi ehilevati voznika kolesa z motorjem pred nJim. Oba voznika koicsazmotorjem staves čas prchitevanjavoziia po svojem smernem vozišču. Voznik osebnega avtomobila ju je prehiteval preko polne črte, v trenutku vračanja nazaj na svoje smerno vozišče, pa je z zadnjim desnim bokom vozila oplazil kolo z motorjem, ki ga jc upravljal Rok L. Ta je zaradi tega izgubil oblast nad vozilom, padel po ccstišču in se pri tem hudo poškodoval. Voznica ukleščena v vozilu v soboto, 23, septembra, ob 22.35, se je v Zabukovici zgodila prometna nesreča, v kateri sta se dve osebi hudo telesno poškodovali. 28-letna Alenka Z. iz Kasaz pri Žalcu je vozila osebni avtomobil iz Griž proti Libojam. V Zabukovici je zapeljala v desni nepregledni ovinek in na nasprotno smerno vozišče. Vozilo je pričelo drseli p(5 bankini in obcestnem jarku ob levem robu vozišča, Voznica je z viižnjo nadaljevala, ko pa bi moraia z vozilom zavili v levi nepregledni ovinek, je zapeljala naravnost in s sprednjim dekim vozila trčila v drevo. Od tam je vozilo o@brp.si www.brp.si -ABfmRA-, Podjetje za izobraževanje d.0.0. RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC - PRODAJALEC vpis v 1.iin 2.letnik, PREKVALIFIKACIJA - EKONOMSKI TEHNIK vpis v 1, in 2, letnik, PREKVALIFIKACIJA, DIFERENCIALNI PROGRAM (po končani trgovski šoli) - RAČUNALNIŠKI TEHNIK PREKVALIFIKACIJA (po končani V. stopnji) - VISOKA ŠOLA ZA MANAGEMENT Informativni dan in vpis 21.9.2000 ob 16. uri v prostorih ABfTURE. Predavanja in izpiti bodo organizirani v prostoiih ABITURE v CELJL. - UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA vpis v 3, etnik. Pogoj: končana višja pravna šola Predavanja in izplB bodo organizirani v prostoiiti ABITURE v CELJL. informativni dan 19.9.2Q00 ob 17. url v prostorih ABITURE v CEUU. PRIČETEK BO 5. OKTOBRA 2000 OB 16. URI v POSLOVNI STAVBI INGRAD, Lava 7, Celje PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje tel.: 453-558 in 453-559 Pomanjkanje parkirišč v centru Velenja vsak dan bolj občutno Vsakdanje vprašanje voznikov: "Kam bi ga del?" Prejšnji teden so bili mnogi Velenjčani neprijetno presenečeni, ko so »pazili, da .su parkirišča pred Nakupovalnim centrom ob Kidričevi zjutraj zaprta in nedostopna. Pomanjkanje parkirišč v strogem centru je namreč vsak dan večje, premalo jih je tudi na Kardeljevi ploščadi, kije zelo goslo poseljena. Mestna občina Vielenje namerava namerava še pred uvedbo modrih con urediti še nekaj parkirišč, red pa naj bi uvedlo šele plačevanje parkirnih in izgradnja kar nekaij garažnih hiš. O tem so več povedali na ponedeljkovi tiskovni konferenci, ki sojo sklicali še zaradi dveh perečih tem: nadaljevanju obnove Kidričeve ceste in začetku obnove Kardeljeve ploščadi. O obeh bomo več zapisali pribodi^ič. Dejstvo jc, daje MO Velenje z lienajjcm davkoplačevalcev financirala izgradnji) gaiažnc hiše pri Nakupovalnem centru, zgornje parkirišče pa jc v lasti lastnikov lokalov v centru. Kot smo izvedeli, so se na občini že pred izgradnjo zavedali, da bo parkirnih mest kmalu pričelo primanjkovati. In to sc je res zgodilo, kar občutijo tudi v Nakupovalnem centru, saj kupci nimajo kam vtakniti svojih jeklenih konjičkov, Upravnik Nakupovalnega centra, ptidjetje Likar&sin, jc zato na MO Velenje naslovilo prošnjo, da po tem, ko so garažno hišo ziičcli že pred časom odpirati skupaj z nakupovîilnim ccntrom, torej ob 8. uri /gu-traj, isti "režim" uvedejo tudi na zgodrnjcm parkirišču. Po njihovih podatkih naj bi parkirišč na zgornjem parkirišču že ponoči in pred odprtjem centra zasedli stanovalci okoli.ških blokov in zaposleni v različnih pod-jetjih v mestu, zato za obiskovalce centra ni dovolj parkirišč. "'lega soglasja od občine upravnik ni dobil, zato naj se ne bi do uvedbe modrih con nič spremenilo. Ciaraže bodo sicer še naprej ponoči zaklenjene, predvsem zaradi velikega vandalizma, saj so nam prej pokradli vse gasilne aparate in porisali stene. Tisti, ki to želijo, lahko proti plačilu v nočnem času tu najamejo garažno mesto in dobijo tudi ključe. Za vse ostale sc bo prav zaradi boljšega nadzora garažna hiša odpirala ob 8. uri. Zgornja parkirišča pa bi morala biti še naprej odprta," nam jc povedal Tone Brodnik, predstojnik urada za javne gospodarske zadeve pri MO Velenje. Tudi župan Srečko Meh je poudaril, da se z nočnim in jutranjim zapiranjem zgornjega parkirišča pred uvedbo modrih con ne strinja. Na pi"vi jesenski seji sveta MG Velenje, predvidoma 17. oktobra, bodo svetniki obravnavali odlok o uvedbi modrih con. Če ga bodo sprejeli, ho občina z razpisom poiskala konccsionarja. ki bo skrbel za nadzor in pobiranje parkirnine, modre cone pana.j bi uvedli v prvi polovici leta 2(X)l.Zc sedaj vedo, da bo uvedba modrih con prav tako povzročila precej hude krvi, predvsem pri prebivalcih v središču mesta. Ti naj bi dobili stalne dovolilnice, vsi ostali pa bomo morali parkirnino plačevati skoraj na vseh parkirnih površinah v centru. Do uvedbe modrih con naj bi občina uredila še nekaj parkirišč pri zdravstvenem domu na Prežihovi cesti in na Prešernovi za domom kulture. Pa tudi začetek gradnje parkirnih hi.š (na Kardeljevem trgu, Gorici in pod titovim trgom) naj ne bi bil več tako daleč. ■ ďš, Foto: vos Prve dni je bilo zapiranje zgornjega parkirišča pred Nakupovalnim centrom opravičeno, saj so morali sanirati parkirne površine. Za sedanje nočno in jutranje zapiranje parkirišč pred 8. uro, ko Nakupovalni center odpre vrata, pa jim po besedah odgovornih na občini niso izdali soglasja. Do kdaj bo torej Še veljal ta "režim"? 18 SPORT IN REKREACIJA "»SCAS 28. septembra 2000 NK Rudar Derbi brez zadetkov Ml minuti kontni tedn» odij^nili tekme tO. pnen-stvene^H kro^a. N:i šeslih .so gletUilei videli kar If* /jidetkov, torej več kol šliri nn tekmo. Še boljše poprečje so skalili nogometaši Rudarja in MarilH^ra» suj na derliiju v Veienju t>red prihližm> rl.v)č|*fedalcev ni videlo nol)enepa /iidetka. Zato Je napotek nino^ilt Rudarjevih navijačev po tekmi, napišite "hi» H smo Ixrljši", kaj slal»i uteha, Derbi bre//^ddki»v ni derbi. Cîi'fciljcw prišli v Velenje brez nekaierih svïîjib najboljših igralcev, vendiir di.>mači kljub precejšnji premí'«či niso mïtîenkrûî premagali gi»siuji»čega rczer%'nega vra i arja Tomaža Murka, ki je zadnji irenutek zamenjal pi>ŠkodiWunega prvega vralarja Marka Simeunoviča, Murko je bil ob nezbranih Rudarjevih sirelcih najzaslužnejši, da so sc akiualni prvaki vrnili domiw nepc^aženi. Tudi Rudarjev irener Toni 1omaž ni imel na volj;) v.sch igralcev. Manjkal je vUoki napa^lalec Klemen Lavrič, ki je - kot kaže - zelo krhkega zdravja, saj je znova pred tek« mo zix>lel. Po prik)žnoslih so si "rudarji" zaslužili zmago. Večji del tek-me so imeli ptibudt», več napadali, gtîsijc pa st> igrali it<'ikiij zaprlo. Domači so si priigrali ludi nekaj izrazitih priložmfsli za zadetek. Najnevarnej.^i zagt^lujočega vratarja je bil C îoran .lo-lič, ki pa ludi s tako imeiuwanih stuvistolnilï priložnosti ni znal zatkli oziroma mu je lo preprečil gosiujoči vratar, ki je bil ludi najzaslužnejši, da se je 'Velik" nasprotnik vrnil domov s I očko. Svxije svetle irenuikesci imeti ludi gosije^zliusij ob koncu lekme. zaio sta bila z izidom zadovoljna mdi oba trenerja. Ivan Su.Šiik, trener Maribora, je dejal: "MismoprKliv Velenje zelo oslabljeni. 7. veliko p^ižrtvovalnitsgt^ smo v tekmi, v kateri sc> imeli sl<^mačipremt\%oswjili ločko. Rudiirsi Ziisviv ]o igro zasluži kt>mplimeni. saj je ves čas dajal ion igri." Riuhirjevircner Toni lomjižii? pa je zniiva moral piwviii: "Več smo napadali, več srix) imeli žtJgii v nogah kot nuspnMnik- Pri igrali smo si tudi nekaj zelo velikih priložnosii ki zadetek, lixia tudi lo ni bilo óo\o\i /ii popalili! veselje. Skixla. kajlí gostje so biti zreli zaptîraz. ' Po 10, kmgu jc Rud.ir na četnem nicMu (ima 15 lock). V vodstvu |c<)liinpija(2:i).2. Maribor PLf20 in tekmo manj), ."i. Dra-vi^rad (i7).1 lil fîorica (14) in 6. tábor(14). y naslednjem kn>BU bt» Rudar jjosti» al v Celju pri CMC Pobti-kuniu. kije irenumo z desetimi točkami na 11. mestu. ■ vos NK Esotech Šmartno Težko z bivšimi prvoligaši SmaKaiii so l)iv>v prvotii^aiie iz Beltincev prvmaieali težko, veiiflar zasluženo, čeprav so prik: nil. vciHfur .seje À^i ocfhila im/sg do ZliKleJa. ki jo je potisnil v mrežo. Do konca polca.sa .so bili l)<)ij^i doniiiěi. wndar so l)ilí strelci zmna iKTazpoloženi, najlepši priliki pa st;i zapmvita Arlić in Smajtoviř. V natlaljcvjtiju se slika tui igrišču ni bisiveno spremenila, V55, minuli so imeli Smarčani srečo, saj sogixstje zasireljallonajsimel rovko, v 63. mimUl pa je SmajUwié zapravil "211^)- ixlstolnii" pritožno^. Do konca tekme je bilo tiaobch straneh še nekaj priložnosti, vendar sc izid ni .spremenil In pomembne točke so ostale doma. V nedeljo Ixidti migometaŠi Ksotceha jsostovdli v Lendavi pri Nafti. ■ JG NK Usnjar Kar osem zadetkov! Takšnega dtrbija, kolje liil v soboto v SoŠianju v 7. pr\en.stvcnem krogu med domaćim Usnjarjem in Ko/Jakont iz radelj ob Dravi, ^u-l)itelji ii<»)soineia v i^ištanjii že dolgo niso videli. Uila je to («kiita za li^te glodalce, ki Imajo dobre živce in moCno srce. Pi> prvem pi^lčiisn bO gwijc vixlili že v 3:1 in bili verjcino prepričani, da btxJo osvojili vse tri tt^čke in sc pvw/pcli na drugo meslo. 'Uxla varovanci marjana Marjanoviča jio inesloza vrni tinim vendarle zadržali zase, V drugem p<.>tčasu io zaignili na vse ali nič in - dobil i v«e, / nadvse napadalno ígn"> so goste stisnili na njihcsvopolovi-in začeli polnili njih\wo mrežo. Dt^segliso kar štiri zadeikc in na koncu zasluže ni> ztnagal i./in aga pa bf lahko biki še vii^ja, saj so usnjarji peli dosegli v 76. minuti, do konca srečanja pa imeli še nekaj Izr.izilih priložnosii ?az,ideiek. Trikrat jeza ^oslanjčane/aite) Kiwačič. dvakrat pa Penko. Po 7. kmga je^ naprej v vodsivu Piuj.ki je v Hajdini po šcsiih zaporednih zmagah prvič igral neinlločeno, Uvnjarza tijim /aosiaja le /d dve itKki, prav lolikii pa beži Zrcčam na tretjem mcslu. V sobot« nem 8. krr^u hobitovo iiuit>o(í zanimivo na Ptuju, kjer se bosla v velikem derbilu se&tala prvi In drugi, torej Ptuj in Usnjar H Tako so igrali Prva Si.Mobll liga, 10. krog: Rudar-MarilH)rPL0:0 Rudar: lalič. Turk (Jese* ničnik), Sulajmanovič, Pt>d-vinski. Šumnik. Ciololi.Spaso-jevič, Binkovski. Plesec. .loiič. Mujanovič iDragič). Druga SNL, 8. krog: Esotech Šmartno • Heltinci I :0 (1:0) L.sotech: KaiiŠek. Purg. Boršinar. Vcdenik, Mernik. Dingo. Repovž^ Mujakovič. Arlič. /iodej (Kraljevič). Smajkwič iKorun). Strelec; t ;O.Zlodej (21). Tretja SNL. 7. krog: Usnjar. Ko/Jak 5 1 lisnjan Oanič. Merčnik. Ilrnjič. Siiljič. Muhialič (KcrŠič). Penkti. Šabanovič. Pudgar, Ki>vačič (Cvijič), Ibrahimovič (Novak), .^varc. Slreleiji:O.K£)vačlč(^>), I : 1 -RebcH(U). I :2-rišar (Xl).l:.VPcčnik(45).:;3 - Fenko (.stí). KiA^aCič • Fenko {%). 2magi Rudarja, porazi ERE v I. mladinski in kadetski ligi so mladi upi Rudarja dosegli dve visoki zmagi, šmarski pa doživeli dva visoka poraza. Mladinci: Rudar-Elan H: l Rutlar: lasič. Viikančič.Dtv pliŠak. Cialija^'N'ič, Dedič. Be-zcnsek, Pokieka, Kijanovič, .^mcm. Iludarin. NiŠandžič. igrali pa so se Uiilovič, Ačimovič in Skale. Kar šliri-kral je zadel NiŠandžič. ki je ludi najlx>l>ši strelec lige, in-kral je bil uspešen Pokleka. Skalepa enknti. ()l(mpija-ERA5:0 ERA: Ai^ner. Pcinwič, D. Praniič, Preskar. R- Omladič, Maiič, CaŠ, D, Vas ič. Kozlića, Piídkrtžjiik, Koželj, igrali pa Šc Kumer, Kugler. 1 tleh, 1. Omladič in Uidonjvič. Kadeti; Rudar • Lian 10: O Rudar: Jozič. Šabanovič. Martinovič» f'etik so odigrah 13. kntíí. Izidi-I. liga: KMN Ion .Sbite-Texas KK l^bicajnik 1:6, ŠD.ŠkIc Zlati»ri^-Liverpt 2:1. Musketirjj-SK Cirkovce 1:.). Klimen^-Kam-noseil>oKi>/Jak3:7. Kimo>'oi-KMN llambino 4:2; vrstni a^d: I. Kam-nose:itvo Ko/Jak 28.2. KMN Vori Skale 27,3.Sk;ile Zlatorog 26, 4.Texas KK ZhíČaJník22. 5. KMN Bambino 16. 6. K;ilkmero 16. 7. Mušketirji 15,«. Konovo M4.9.ŠKCirkovce 12,10. Uvcrpoiil9.Z 22zj)delki med strelci premoćno vodi M^(ljažVr1iovntk{K;imnosest>o Konjak). Dmga liga: SD Vkjpol-Kiipljica "L" Šatek preloženo. Ailri-atie Okrepčevalnica Carlos-Konovo NK Vigo tlcri>i-Zavod-nje 5:11. Senij|j-J;uifc^ Fk^anO: I, Kavčc-Flamcngi> Jadran 3:1; vrstni red: 1. Adriatic Okrcpčcvalnica Carlos ^U (-2), 2-.lanv»iFlotjan 28. Kavče 27.4. NK Vigo llerhi 2X5. Flamengo Jadran 21.6. ŠD Ve-|X)121.7, Kapljica V' ^iikk 2lJ (-2). 8. Šejnilj 14, Zav^xlnje 7, 10. KonvA'i*) It 2. ■ Kegljanje Zmaga za uvod Novo prvenstvo so zaceli tudi kegljači v vseh treh dr^^vnih ligaii. P La^ko. H Bridge olimpiada Slovenci deseti PrejsnîiicdcnscjevMaastriclUunaNizxwmsiain koiKala II.bridge olimpiada. Zmagala Je reprezentanca Italije prcKi Poljsko. Bvri»-pcjci ^í» tako /i>pe( premagati favorizirano ekipo ZD.A. ki pa je slavila medčhniin bila druga v ženski konkurenci. Pri «itcdnjih je slavita Nemčija. Slovenija je v na^imočiiejM konkurenci s 50-ooboto.30. septembl'a. b«Kto prvenstvo zaceli tudi koîvarkar-ji v 1. U slovenski kosarkarski ligi. Igralci šoslanjski« l^kklre bth do v pnemkrogii v svoji dv(»rani gostili moštvo tjubljanske Ilirke. Ciy mlade !>oštuiijske ekipe, njena povprečna starost je 22 tet, in novega (rejierja ter nekflaj igralca Hlekire i>«irka Mirta, je uvrstitev med prve Štiri ekipe. Uvtxlno iekmi> Kxlt) bmto v .sotx>to v sosiatijski spojini dvorani začeli Í8.0(l. Košarkarji Elcktrc so sicer v .soboti^ i odigra I i leknu» X kniga pvikaltjega lckm«w;inja. V SoStanjuw^ gostili n, Aračič V nedeljo so se ravno lako na domačctn terenu |»nierili ludi pionirji, ki so ixlig-raii (j. kolo ti. SKL vzhod H, Igrali sozcki|>oCîD llrasuiik. ki jc tudi ves čas tekme wxl il a za piirki^ev. Di'irnaČa ekipa je igr.kla zelo Kir-beno. a ji na koncu ni uspelo preobrnili re/ultaia v svojo korist, inje na koncu i;'gub{ia z 40:45 (16:22). Igrali si» D.unjanovič 2ll, Memič 5, Vclič. Nahligal, Aiačič 4, Skuinikfi. Lxvak2, Pi>t<'*:nik 3, Čonč. Po-gladič. Brglez, Ta vikend bixli^ vse ekipe v klub\i igrale tekme v go-«iieh. Članska ekipa, ki Icio^ prvič sodeluje v liga^kem tekmovanju bo lidigrala prvo kolo v Vojniku in to v sredo, 4.oklobTa. ■ Namizni tenis Še en poraz ERE v drugem krogu I. državne iiami7nešni»zasti>pa!a barve slovenske kadetske reprezentance na igrah treh dežel v Wtîll.sbergii v Avstriji. Kadetinje so ekipno na lumiiju ow mcsU». fantje ^Irtigt». v neuradnem posamičnem lekmo vatiju pa je lamara .Icrič nied dekleti i^svtipila drugo inc.slo. ■ DK Lokostrelstvo Nove zmage na DP i^ikostrelskl klub Mozirjeje na ljuhnem oh Savinji im^del mini državno pnen.stvo v disciplini 9IHÍ krtïgov tekmo\anjejc Štelo tudi za slovenski pokril, nastopilo pa je i 17 tekmovalcev iz 2 i kluhov. Med veterani je naslov državnega prvaka osvojil Duian Pcrhuč (867), 4. je bil Miran &>n^tner (8(11). enak vrstni ralje bil tudi za sliv venski pokal, pri dečkih je bil obakrai drugi AJeksanderOnt.mKí zmagiila Bemartla Perhač Zemljak pri članih je bil Marko Satlcr trclji (Kô.'^). najboljši tekmo-vaicc mozirskega kluba Štefan Owp pit lokrai ni nastopil. Mí»zlrski klirb ho v siibiito, 30. septemt)ra. tia Zgornjih Pi^re^JIh izvedel Še dr/avno prvcnstveki>strelslio tekmo /a evropski p<»kiiL in z njo nspei^no prestal glavno preizkušnjo pred evropskim prvenstvom, ki ga Ihi ta klub organiziral príluxlnjega septembra. Nastopilo je 15(1 tekmovalcev iz.\v.sirije. Hrvaške, Madžarske, Češke, Slovaške. Nemčije, Italije in Sloven (le. ki sastre(iali v tarče živali v nanivni velikosti Iz plastične mase. Ci>mpouiKÍ:ícomcjcno-moški: 1. ^Uek (Slovaška) .Š96, 2. Rebec 589.3- Krička (ot>a Slovenija) 574; ženske: 1. Zecha (Av-sirija) 518. 2. Koszcgi 482. 3, Omxli (olx; Madžarska) 43.^; 3D • moški: l.Golce(Skwenija)56fi.2.Szabo (Madžarska) 551.3. Pichl-maier (Avstrija) j»amoslrel - Moški: 1. Pin 1er (Slovenija) 576,2, Peroutka (Češka) 563,3. Cirosek (Slovenija) 560. ■ Balinanje Zmaga in poraz v vzhledni skupini 2. driuivne balinarske lige so rnligrati dva kroga. V 15. sohalinaiji ekipe Velenje Premogovnik v goMeh tesno izgubili z Radov^ico Alpetour z 11:13. v 16. pa sodoma premagali ekipo EIS Budnlčar s 14i!0. Po 26, krogu so na 6. mesto z enakim številom točk kot peta Duplica in Četrta Radovljica, /si tre^o Zaijo pa zaost^hd^i le za točki). ■ 17. rally Petrol (Pre)zahtevna preizkušnja Petek in sšobota sta bila na območju Spodnje Savinjske in šaleške doline v znamenju 17. rallyja PetroL '£ zahtevno organizacijo pa so se spopadli člani Avte» m<»tt)ttirln;;s kluba Velenje, tekmovanje je bilo zelo naporno (udi za posadke, saj so morale prevoziti vec kt>t 800 kilometrov, od tega je bilo 255 kilometrov liitn>stnih preizkušenj. Prijavljenih je bilo(>0 posadk, Štartalo jih je samo 39, na cilj pa jih je privozilo 23. Ib jc bila protl/adnju Jirka za slovensko prvenstvo, Pred njo sla bila kandidata /a le-losnji naslov Darko Poljhan in Andrej .lerob, po ncsreCi in odstopu Peijhanapa jc zmagal Jereb in si žc zagotovil naslov Iclošnjcga državnega prvaka. Zanj je bil lo prvi naslov prvaka po sedmih lelih dirkanja, zalo je bil še posebei vesel. Dirka jc bila izjemno napela vse Jo nesreče Darka Peljhana. kije na 18. hitrostni preizkušnji pri hitrosti 150 kilometrov na uro /lete! s ceste in po 30 metrih leta po zraku povsem uničil drago vozilo, na srečo pa stajo s sovoz-nikom odnesla brez hujših poškodb, Vozniki in spremljevalci so imeli na organizacijo precej pripomb, prt čemer so izrazili upanje, da bo po tej izkušnji drugo leto boliše. Takega mnenja je bil tudi proslavljeni Brane Kuzmič. sicer .športni direktor Sava Seal Racing leama, za katerega vozi tudi tokratni zmagovalec. "Izkazalo seje, daje takšen rally za naše nizmere predolg in pretežak. Zavedali se moramo» da nimamo proťesionalníb dirkačev. Dirka za svetovno prvenstvo traja iri dni inje dolga lOÍX) kilometrov, velenjska dirka pa je trajala dva dni, v katerih so morali vozniki prevozili preko HOO kilometrov. Ibje zelo zahtevmï Uid: za organizatorje, posledica lega pa so .številne organizacijske napake." leh seje zavedal tudi direktor dirke Dušan Puc: "Letos so se žal ponovile podobne časo-merilske napake kot lani. Na prejšnji dirki je bil lo človeški faktor, lokrat pa tehnični, saj je odpovedal čip v uri." zaradi napak pa velenjski organizatorji niso obupali. "Rally drugo leto vsekakor bo, ne vemo pa, v kakšni obliki. Če bt> štel za evropsko prvenstvo, bo dolg kol letošnji, če pa le za državno prvenstvo, pa bo krajši in lažji." jc povetlal predsednik organizacijskega odbora Rihard r.rukrepljene Ljubljančanke IJe za naslov državnih prvakinj v minulem boljše s 4:2. siika: jp oljši ^ ^^elijo z é^ftelji in prireditelji. ^ rai MWmmmm mmmm^. REZULTATI ZBIRANJA NE^^RNW ODPADKOV V OBČINAH VEl^ÉiÉf SOŠÝAIlMmŠ OD lli?. DO ±3.9. 2060 ' V okviru akeijc v letu 2iX)0smo zbrali 9508 kg nevarnih odpadkov. Sestava zbranih pt)datkov je nizvidna iz podatkov v tabeli I. v I • .Jíl J'. SESTAVA IN HOUCfNE ZĐRAN/H POSEBNIH ODPADKOV - KOUČ/NSM DELEŽi ZBRANfH POSEBNIH ODPADKOV NA PREBIVALCA "T. iMřSto cï/Tftm» _ >.cKi3Jbj5*i aopid.pr Skuful, po _ y t Í 9Q i J 330 Stte^M^n; Orj) iiŤT sTlil '5 oJpii^t (S) T^i Oť 5.? D.1 t Z ii- 3' iS2 ' S iti iÛ 10 ilss"' <3! & E3< »! V <0 13 4« i vs a \ m ai s âc i? «o 9S9e 0,ll 3» o; i: 'i- 2i' 0.3 9.! O,t s; U' PREGLED ZBRANIH KOLIČIN ODPADKOV GLEDE NA VRSTO IN MESTO ZBIRANJA Z I lepila lA maéADJM ■ Od^OTM Mrv*, lb vneuj* lopll» ■ Lugl. U nl»o navwteni an>al* ■ Kiviifw, U ni«e nevedena ■ Wilne medenice « neKtiogenKenlml le^l f TNOOBPAKI VDjNEH F(HÍafki (ikdje kažejo, da utežno prevladujejo svifičetii akuruuhiiorji. moloma olja ursimjene han'C in laki. /hschno pornenihne so zbrane količine iziro^enih hafetijskih vložkov in oclpiulnilizdra\'i/ ter pesticidov Ibkdžeiui vi^okoraven osvei^Čenosii. Vlelo.fnjem letu je udeležba gdspodin-jsicv v akciji nekoliko kar kaže. da se ljudje Zifvedajo nevarnosti za okolje, če uikhn odpculek nehmtrolintnff (jdvrzejo. Vnak'm píHljclju se zavedamo nevarnos-ii vpliva na okolje, zato imanuf z občinami Velenje. ^(K^lanj in .^marino ob Pah sklenjene dolgcfivčnepo^)d!>e za ravnanje z tfdpadki. ki i- ceni rnlvoza odpadkov, poleg cene za fjdvoza ostanka odpadkov vključuje .storitevpobiranja kosovnih odpadkov "od vrat do vrat*' w zbiranja nevarnih (xipadkov t ^gospodinjstev. Želimo, da ljudje aktivno sodelujejo pri teh akcijah in s (cm pripomorejo k urejenďiii kíaja. y a to vas íť naprej pozivamo, da posamezne nevarne odpadke, ki se vam nafwrejo čez leto. hranite y ori^i^inalni ein-iHitaži in se v naslednjem letUy v mesecu septembru, udeležite akcije zbivanja nevarnih (Klpadkov. Z nami v čisto mesto/ PODJETJE ZA UREJANJE PROSTORA d.d. Koroška 37/b, 3320 Velenje, p.p. 82 Telefon: (03) 898-17-23 Telefax: (03l 5866-022 a HOROSKOP Oven od 214. do 214. Î alroA^mi {eb^TB m I?i»i67ni Mc vno^iifi ^ zo nc-bj -jo irma v? cb kt^in feioM uíÍcmK nametli in s reo, do bo k vte (k^. Če bosk ibrali Uino Meliko, ^jon ho in ie bd^ k bo-^pDćuhli.Poneievif iSčedH^doH?! i){Hc(}oini bo(fe,koi š dol^one. kjer?. bcJsncKnodcbre. om-pd /e kg oJime. boi: ^cle i? vot. Ket ^ bedo nodt^rcfu pri Jub-oiIl jiK We slo veliko ipfovtli v zob bo lep. koi že ne. p»ziÍMv cfieqijo bo^b pfenoidi m v» lovn bÁ^ njQ • U m l|ubesnko. h ne^m bofie àU, do jc n^ v rm* ku. vem po b«ie noje A^s ie ckr^li m psle^di. Uvod2a7.do23.fi. Iřžkí he* bûi^ pocQM mirrKt će » bette le dcvol| pogoife oc^ooharski piknik, ki ga vrslo Iťt družno pripravljat«) ccljski aktiv društva noviniirjov Sk»vc. nlje in gohar.sko društvo l^isi'rnic^ iz Cťlja. Amadeo Dolvnc, ki se Ji; prejšnja lehi vključeval v akcija kol pred.scdnik ^o. barske (Irui^.inv Bisernica, Jc od lani na letos prcskncil nekaj mest in se sreCanja udcleÂî) kot predsednik Zve/^ gobarskih društev Slovenije. Dobili smo sg na kmečkem luriymu lanik nad C criwccm pri LjuheCni, tam, kjer smo biii f.c lani in nekaj Icl na?aj. /aieli z g(.îbov(i juhc.^, pcUcm pase pt>Jslrokjwnim vodstvom gobar- Miran Korošec, predsednik celjskega aktiva, DNS zaskrbljeno zre v košaro Hinka Jerčiča, novinarja v Gore-nju: "Vem, da si poznavalec, ampak vseeno da) testi' ratf Aies Lednik (Večer), Nataša Gerkeš (Radio Ceije) in FranČek Kramar (Večer) posiusajo nasvete Izkušene^ ga gobarja Jožeta Lekšeta, sicer Veienjčana. jcv in z obvc/no gi>harsko opremo - koSarami in noži - zapodili v liosie. (iob je bilo kot bi rasle posebej za nas. Dtwolj za razstavo in d^wolj /a pripravti gobjih spccialitcl. Ob njih pa smo rekli mar.sikiitóno, ^ zdalci nc zgolj "gohjo" in sc d;>gO' vorili. da sc naslednje leto dobimo spci. ■ mkp Foto: Stane Vovk KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO, BOTRI Ona najbolj znanih in popularnih posiivskih pop skupin jc lik pred izidom svojega drugega albuma, ki so ga njeni člani po eni izmed skladb naslovili 7 »Ja in nc«. Na albumu bo moč zaslediti ludi dve uspešnici, s katerimi so se Botri predsiavili na dveh festivalih MMS: »Bambina« (1998) in »Jaz sem in« (1999) 1er skJadbo/ letošnjega Oriona, »'i'i nwne se ne morš znebit«, katere avtor je ^naniToma? Domi-cclj. Siccr pa so za niwi album posneli islirinajsi skladb, prva. s katero nameravajo ivvvojiti srea pasluáal-ccv, pa jc nczna balada z naslovom »Srečenz njo«. PLANET GROOVE Skupina, ki svojo glasbeni izraz temelji predvsem na koreninah iunka in jazza, po prveneu 5>Livin' On Planet Carth«, od izida katerega je minilo že kar nekaj časa, zdaj predstavlja svoj drugi album. Devet Članska zasedba dobro podkovanih glasbenikov ti^krat odkriva »Zakon gravitacije«, kol so naslovili svoj novi pioščck. Ta .sc bo od preji>njcga albuma razlikoval predvsem po tem, da bo na njem več vokalnih skladb, besedila pa bodo v slovenščini in ne v angle.^lni, kol jc bilo to na prvciteu. Med nculmi skladbami bo gotovo zelo uspešna priredba znane slovenske popevke »Sonce« (»On je rekel sonce«), ki jc na zelo dobersprcjem naletela tudi na živili nastopih skupine. Takemu smo bili pred nekaj ledni priča tudi v Velenju, koje skupina v okviru festivala Kunigunda2l)U() nastopila v Rudnik pubu. LETEČI POTEPUHI Nekoč zelo popularni slovenski skupini Leteči potepuhi po odh^>du pevca Klemena 'ličarja nekaj časa ni bilosliSali kaj dosti, /daj sc fantje vračajo z novimi skladbami ustvarjalnega dvojca Dejan DoSlo in vScčnik, ki sta v večini primerov prevzela ludi vokalne naloge v skupini. »Jedri« je naslov skladbe, ki se trenutno vrti in /a katero ježe posnet tudi zanimiv vide VALANÛ Alojz a.p. Siomikova ulica 2 3215 Lfičfi v NAJEM ODDAM LOKALE: - NAIOJPOVALNI CENTER VELENJE lokal 71 m2 lokal 60m2 R^vzem lokalov možen v septembru. - POSLOVNI CENI^R STARO VELENJE lokaJ 43m2 R^vzem [Gkala možen takoj. - POSLOVNI CENTER SONCE ROG. SLATINA lokal 63 m2 za prodajo mesa (Dpreml|en aH brez opreme) Prevzem lokala možen takol. * POSLOVNI CENTER VRTNICA CEUE: lokal 55 m2 Prevzem lokala možen uucoj. Informacije: 063/752'30-36 (pisarna) 053/732-30-15 (doma) 031/664-330 (GSM| 28. septembra 2000 ««Sf^íiS NAGRADNA KRIŽANKA 21 KREVZEL instalacije Metleče 14 a. Šoštanj 3325 Te!.: 03/8981850 Fax: 03 / 8981860 Internet naslov: http://www.KRE\/ZEL - INSTALACIJE.SI E - mail: info & KREVZEL - INSTALACIJE.SI NAGRADNA KRIŽANKA PODJETJA KREVZEL INSTALACIJE Podjetje za izvajanje strojnih instalacij: vodovod, sanitarne instalacije, ogrevanje,plin, prezračevanje, klimatizacija Cenjene stranke in poslovne partnerje obveščamo, da smo se preselili na novo lokacijo: METLEČE 14 a, ŠOŠTANJ. Če prenesete črke v manjši lik, bostedobili geslo. Geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na uredništvo Naš čas, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA PODJETJA KREVZEL, najkasneje do ponedeljka, 9. oktobra. Izžrebali bomo 3 nagrade ! 1.nagrada: tuš kabina; 2.nagrada: enoročna tuš baterija; S.nagrada: enoročna stenska baterija. OKRASNA LONČNICA STROBEN-TASTIMI, NAVADNO RDEČIMI CVETI, VITEZOVA ■ ZVEZDA ■ KDORZACA SNOVRŠI FUNKCIJO DRUGEGA FR.FÍZIK (DOMINIQUE) JADRANSKI OTOK FRANC. PESNIK, HUMANIST iN POPULARNI ZBA-DUlVEC (JACQUES) GEN.SE-KRETARZN (KOFI) OTMAR ERJAVEC DOMNEVNI PREBIVALEC MARSA w NEPROFE-SIONALEC, LJUBITEU MAJHNA ŽABA.KI ŽIVI NA DREVJU IGRALEC RANER AM.PEVKA TURNER I ITALIJANSKO IME IZOLE LOVRO TOMAN 10 PISATELJ TAVČAR ANTON LAJOVIC POBUDA, SPODBUDA mladin. povest a.cer-, kvenika V EDVARD Mm. SMILJAN ROZMAN OHISNICA JAPPiSA-TEU(HA-KUSEKIl ČAR. PRIVLAČNOST RADIOAKT, M 10 SRE RASTLINA ZGODOV NAJDIŠČE V ŠVICI ALBERT EINSTEIN OCE FR.REKA V DOLINI CHAMONIXA ZNAMEN. BRZICE NA FIN.REKI VUOKSI KREMEN HEBRE. PISATELJ (ŠMUELJ.) POMOTA, POGRE-ŠEK KENIJSKI POLITIK ...DANIEL MOI KITAJ. GLASBILO S SVILEN. ^STRUNAMI m MARKO ELSNER R 'cokoudni napitek UDARJANJE OBTLA ZADETEK PRI NOGOMETU MUZIKA 2g LUKAV IZRAELU POKRAJI- NAV VIETNAMU PRVA ZENA ARGENT DRŽAVNIKA PERONA I VRSTA , KRIVUUE GEOMETR.) EG. ÏANVAREL) CRKA RUSKE AZBUKE KRAVJI MUDIČ sinaga-memnona 'gr.mit OKOVJE 1A FINSKI PESNIK ÍEINO) SVEDSKI PESNIK HANSSON ,NEZNANI LETEČI PREDMET 25 VRSTA DETELJE N TIBETAN, GOVEX ERWIN RESCH SPODNJI DEL POSODE ^ REDNI ^VLADARSKI PREJEMEK VODJA NAŠE NOGOME TNE REPREZENTANCE SL.ETNO-LOGIVILKO) POJAV NAVODI EGIPČ BOGINJA NOČNI LOKAL REŠEVAL- BODEČ PLEVEL "ČE 2.6 RAV^iAALIVll STACRTA.KISfVUA ZAČETKE DVEH ALI VEČ NOTNIH CRTOVU IGOR OMERZA VERA ALBREHT NORVE-ŠKALUKA BOLGAR-' SKI KNEZ 15 L. DEBELA PALICA 'VELIKKOS pohištva TRUSC, VPITJE ESTONSKI £EVEC PREPROST LES, PLUG VLADIMIR mšt M PREDSE|. TV URED NIK PECKO SIMFON, PESNITEV RIM.KOR-SAKOVA OKRASNO RODUI 19 IT.MESTOV LOMBARDIJI TVVODfT. (STOJAN) R PETER AMBROŽ snov prijema r AM.PEVEC. BOONE PEVKA BLAGE. lIPISEi (IME JEL angl BRINOVEC IFR.MESTO MALOPRIDNEŽ LJUDSTVO V GANI 27 u NEMŠKA PESNICA SEIDEL janko «agitator« gorav JULIJCIH VELIKA DOLGORE-PA PAPIGA R1M.V0JAŠ-KA ENOTA. DESETI DEL LEGIJE neko, ugandski politik (milton) LOVRENC ARNIC NAPAD, NASKOK ODfRZA SUSENJE ZRNJA TKANINA LUKNJIC. VIDEZA uros 23 DRŽAVNI PRAVNIK REKA V ETIOPIJI DELSKUD-BE.KIGA IZVAJA KDO SAM jadran-skiotok SOD. NEM. IGRALKA 29 sn ANTON MAHNIČ INDONEZ. OTOČJE 12. 21 hrv.pevka pospíš baldani roleta, rebraca plesna prireditev sl.pisa-ítelj(ivan, ^ BRAM-BOVq morje-plovec cestni ovinek R O marib.ba-LE >kar hudales . avstrij, smučar sailer T ričNO UNALO 1 5 it 5 9 10 n :i3 14 ■IS % 17 19 10 25 2^ 25 \U> ;27 28 50 yi i 1 1 1 I t 1 i 1 1 22 OBVESCEVALEC unsf^iS 28. septembra 2000 M CLUB d.d. k^ VELENJE, Koroška37/a vabi k sodelovanju ^ kandidate za opravljanje ' dela vodje skupine Poleg splošnih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: o najmanj V st. strokovne izobrazbe konfekcijske smeri o dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih o organizacijske sposobnosti Delovno razmerje se sklepa za določen čas. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev, sprejema kadrovska služba osem dni od objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30. dneh po končanem zbiranju prijav. ACMAN' Čestitamo za praznik občine Veleoje 862 925, acman d.o.o.. šostanj, Griže 71 00 420 RABLJENA VOZILA NA ZALOGI: V tednu od 18. septembra do 24. septembra 2000 povprečne dnevne koncen^acije S02, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od IS, septembra do 24, septembra 2000 (v Riikro.g S021 rn3 ziaka] mejna vmdnott 3SQnilkichsS02An32rsKa âOSTANJ TOPOLilCA ZAVOONJE GRASKAG VELENJE VELKIVKH SKALE □ 1B.9. QID.d. 121,9. 122.9. 023.9. 924.9. TIP LETO IZDELAVE m_CENA SUZUKI SWIFT 1,3 GL 1993 550.000,00 SUZUKI BALENO 1.3 GL3D 1996 1.150.000,00 LADA SAMARA 1300 S 1996 600,000,00 FIATRITMO 65 1985 80,000,00 BMW 316 1985 200,000,00 MERCEDES BENZ E 280 1993/94 2,500.000,00 IZJEMNA PONUDBA: HONDA HRV 5 V GRANDE LE 3.968.500 SIT + 4 ZIMSKE GUME Z ALU PLATIŠČI TER CENTRALNIM ZAKLEPANJEM Intormaclje In prodaja: Fori d.o.o., tel.: 03/ 898 4740, tel.: 02/ 881 25 00 Obvestilo šoštanjskim bralcem Šoštanjska knjižnica bo zaradi selitve zaprta od četrtka, 21. septembra, do svečanega odprtja v petek, 29. septembra, ob 18. uri. Od 2. oktobra daije veija v šoštanjski knjižnici spremenjen delovni čas. Pokiičite 898 25 59! STE MISLILI, DA SI NIKOLI NE BOSTE MOGLI PRIVOŠČITI PRAVEGA COMPAa- A? COMPAQ PR0SIGNIAS3ie Intel Pentium III procesor 500 Mhz 64 MB SDRAM, 8,4 GBtrdI disk 8 MB ATI grafika, fax^modem 56K 40XCDR0M, Microsoft Windows 98 - slovenski Cena Z DDV saoio: _ 1B9.990 m COMPAQ MONITOR S710 17" FLAT SQUARE, Pitcti 0,24 mm, 1024x768 75 Hz&85 Hz TCO '99, CE, Energy star Cena z DDV samo: 50.990 SÍT T R N D Trend sistemi d.o.o. Efenkova 61, Veienje, Tei.: 03/587-55-15 NIZKA CENA IN VISOKA ZMOGLJIVOST, Kl PHESENEGATA! KINO VELENJE v hotelu JAKE, BRIAN IN ANNA (romantična komedija) Režija: Edward Norton Vloge: Benn Stiller, Edward Norton in Jenna Elfman Dolžina:126 minut Četrtek 28.9. ob 20.30 Petek 29.9. ob 20.30 in 23.00 Sobota 30. 9. ob 20.30 in 23.00 Nedelja 1.10. ob 20.30 Ponedeljek 2.10. ob 20.30 Trije prijatelji iz otroštva se kot odrasle osebe spet srečajo. Toda njihove življenjske poti so zelo različne. Eden je rabin, drugi župnik tretja pa zelo, zelo uspešna poslovna ženska. Sedaj, ko se ponovno srečajo, njihovo prijateljstvo prerase v nekaj več, hote in nehote. Kdo bo srečen z njo? Zabaven in prisrčne film o različnih verah in pogledih na svet za vse generacije, v Velenju že v slovenskem startu! KREMENČKOVI 2-Vm ROCK VEGAS (komedija) Režija: Brian Levant Vloge: Mark Addy, S Baldwin Dolžina: 90 minut Četrtek 28.9. ob 18.00 Petek 29.9. ob 18.00 Sobota 30.9. ob 18.00 Nedelja 1.10. ob 18.00 ÍIAUÍ O V 1.K .1 E 8 : 897 5005 ČETRTEK, 28. septembra: g-OO Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 6,55 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec 7.00 Horoskop; 7,15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9,30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 29. septembra: e.OO Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec;.7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 30. septembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, I, oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9,00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Krčma pri Strašnih Jožetih; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; L blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUIK, 2. oktobra: g.oo Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo policijsko postajo Celje; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje, TOREK, 3. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.55 Kličemo policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8,30 Poročila; 9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 4. oktobra: e.OO Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7,00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8,00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Ponedeljek 2.10. ob 18.00 Vračamo se nazaj v dobo, ko Kremenčkovi še niso bili družina. Poglejmo kako so se spoznali Fred in Wilma ter Betty in Barney in kakšne probleme so imeli pri tem. GLADIATOR (zgodovinski spektakel) Režija: Ridley Scott Vloge: Russell Crowe, JoaQuin Phoenix Dolžina: 96 minuti Ponovitev I Sreda 4.10. ob 20.00 Zgodba o vojskovodji, ki je postal suženj, sužnju, ki je postal gladiator in gladiatorju, ki se zoprstavi rimskemu imperiju ! Zanimiv pogled skozi zgodovino režisera Scotta! Eden glavnih kandidatov za Oskarja 2001! Naslednji teden: akcijska drama ZA VSAKO CENO / komedija HIŠA DEBELE MAME / pred-premiera animiranega filma KOKOŠKE NA BEGU ter pred-premiera akcijskega trilerja SAMO ŠE 60 SEKUND. OTROŠKA MATINEJA Sobota 30. 9. ob 17.00 Nedelja 1.10. ob 17.00 KREMENČKOVI 2 - ViVA ROCK VEGAS (komedija) FILMSKI CIKLUS: USPEŠNO NEODVISNI Ponedeljek 2.10. ob 20.00 Torek 3.10. ob 20.00 BUENA VISTA SOCIAL CLUB (dokumentarni) Režija: Wim Wenders Dolžina: 101 minuta Naslednji teden: Filmski ciklus USPEŠNO NEODVISNI (dokumentarni film TIHI GLAS), v Otroški matineji TARZAN! Cena vstopnic: redne predstave 650 SIT, predpremire 700 SIT, otroške matineje 400 SIT Informacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Ni rezervacij vstopnic! 28. septembra 2000 »««CAS OBVESCEVALEC 23 DEŽURSTVA mali OGLASI Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci. obveščamo vas, da je te/.: 112 rezervirana za službo nujrie medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-479, dežurno službo pa na 8995-445. Zdravniki: četrtek, 28. septembra • dopoldan Slavic, dr. med,, popoldan Kočevar. dr. med., nočni Kočevar, dr med. In dr. Cesar, dr med. Petek, 29. septembra -dopoldan Puvalić, dr med., popoldan Stravnlk, dr med., nočni Guslč, dr. med. in Grošelj, dr. med. Sobota, 30. septembra in nedelja. 1. oktobra - dežurni Friškovec, dr med. in Kočevar dr med. Ponedeljek. 2, oktobra - dopoldan PuvaJič, dr med., popoldan dr Vrabič. dr med., nočni Puvalič, dr. med. in Friškovec, dr med. Torek, 3. oktobra - dopoldan Žuber, dr med., popoldan Blatnik, dr med., nočni Vrabič, dr. med. in Urbane, dr. med. Sreda, 4. oktobra - dopoldan Puvalič, dr. med., popoldan Puvalič, dr med., nočni Vidovič, dr med, in Stupar dr med, Zobozdravniki: 30. septembra in 1. oktobra - Romana Lah, dr. stom,. v dežurni zobni ambulanti, Efenkova 61. Velenje (od 8. do 12. ure). Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1, Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13. do 14. ure, telefon 898-18-80. Od 29. septembra do 6. oktobra- Ivo Zagožen, dr vet. med., 041/633-677. TRGOVINA KOŠARICA Peniovo lia (pri Veliki IHrešici) re/efon/fax: 063/728'080 POSEBNA PONUDBA sladkorv50kgvreči1l, Star» vas, Skale in Cirkovce; H. volilni okraj pu tvorita občini Šoštanj in Šmartno t»b Paki ter del Velenja in sicer Desni breg, Podkraj - KavČ'e, Stan) Velenje i]i Pe:)je. Kol že recent), se bo za vsiop v parlament v teh dneh okrajih. jH>k'^ovalo 15 strank o/irfinia lisi. Kdo so kandidati. ki pa si v našem "/biru" sledijo povsem naključno? Kdo vodi stranke, ki jih zastopajo, koliko članov imajo in kakšne rc/ultaio .so siranke dosegle na /aJnjih voliivah? Za Demokratično stranko upokojencev Slovenije -DeSUS {predsednik je Janko Kiišar. stranka ima okoli 35.(il)0 članov, na volitvah leta 1je dobila 4.32 odstotka glas^iv) Ana Koza Hribar in Erika Veršec; Neodvisni kandidat Franc Planinštč v ubch cjkiajiiili cjKilali. Nec)d-visni kandidat PeterCrtomir («orjanc, ludi v obeh okrajih; za Novo Slovenijo -Krščansko ljudsko stranko. NSi (predsednik stranke je Andrej Bnjuk. ima 5.200 članov, ustanovljena je bila leto.šnjega avgusta) \!aijan Salobir in Dra^o K(»ren; /.a Demokratska stranko Slovenije — DS (predsednik Počilo v Glinovem Pohištvu V ponedeljek. 25. septembra, p*A ure prestorih pplovod tako pozno. Kljub težavam pa je bila zanj nerazumljiva tudi lako skromna udele/ba ob predaji vročevo-da svojemu namenu. Svoje misli je Volk sklenil z besedami: "Prepnčan sem. da lx)do nesof^hisja kmalu pozabljena. Zame je bila izgradnja toplowda izkušnja, kije ne hi nikomur privoščil. Hvala v.sem, ki .sle me razumeli in mi pri tem pomagali. Tis tim, s katerimi pa ni.smo prišli .'ikupaj. pa želim več .'{reče v prihodnje. '' Priložnostni kulturni priprav so pripravili domaČi kulturni uslvarjalei. UTp siranke je Mirko Maeher. stranka ima 1.20() članov, na volitvah ^Ci so Demokriui Slovenije dobili 2.f>H odstotka glasov) Boris Rak in Franc Tomaž: za Libeniíno demokracijo Slovenije — LDS (predsednik Jane/ Drnovšek. ^Uauka ioia H.78 nosti ob otvoritvi nove osnovne šole na Rečici ob Savinji. Naložba je stala z opremo vred več kot 700 milijonov tolarjev. Denar zanj<» so zagotovili občina Mozirje« republiško ministrstvo zit šolstvo in §port ter krajani KS Rečica ob Savinji s samoprispevkom. Župan oličine Mozi/je Jože Kramer je (Kenil pridobitev kot vračilo listegiv karje bilo krajanom odvzeto. Sola naj bi pomenila za tukajšnje L^kolje veliko prelomnico. ''Krajani so hi zanjo prizadcviili loliko časa za to. ker so želeli napredek. Brez šole pa je kraj. so ugotavljali vsa ta leta, mizadoval." Realne možnosti za začetek gradnje so se pokazale s spremembo sistema lokalne samouprave. Marca, leta so položili temeljni kamen zanjo, dve leti ka.s-neje (ob Iciošnjem ol^činskem pric,niku) pa sť> šolo s 13 učilnicami za nizredni pouk. specialnimi učilnicami za tehniko, računalništvo, gospodinjski pouk- liziko, kemijo, biologijo, likovni in glasbeni pouk š pripadajočimi kabineti 1er sodobnih telovadnico predali svojemu namenu. Pouk v novi osemletki, ki je neuradno odprla vrata 4. septembra, obiskuje 212 učencev. Med njimi je tudi več kot 40 učencev sedmega in c^smega razreda, ki so do sedaj nabirali znanje v osnovni šoli Mozirje. Besede zahvale, zadovoljstva in sreče je zbranim, med katerimi so bili ludi predstavniki republiškega ministrstva za šolstvo in šport, župani občin Zgornje Savinjske doline in nekateri tukajšnji cerkveni dostojanstveniki, i/rekla v.d. ravnateljica rcčiške šolo Vlasta Poličnik, "/ai učence naše .^ok'se je s tem začelo now oMol)je, dni^ačnOy koi.crnoga bili vajeni do.'ilej. V prostranih in .sodobno urejenih učilnicah bodo imeli vse. karjejxHrcéno za njihom dobrfjpfjčutje ter razvoj. Za učitelje pa se z njo odpirajo nove rnožnosd dokcizomnja, da zmorejo in hočejo ifaii mladim čim več znanja za življenje. Naše poslunstw je vz^ja in izobraževanje. Mi želimo še več. " Ob toj priložnosti se je zahvalila ludi dr. Antonu Dolencu. kiješ<')lip)darii 112 svojih umetniških del. Šoto, prijazno učencem, učiteijem, staršem in krajanom, ki se bodo združevati pod njeno $tref)o, so predaii svoje* mu namenu. Slavnoslna govornica Angelca LJkovič« državna sekrelarka za osnovnokilsivo na republiškem ministrstvu za šcilslvo in spori pa je v govoru opozorila na pomen družine, vrtca, šole pri uspt.^sabljanju mladih za poklic in za življenje. Prav tako jc menila, da so krajani 7 množičnem udeležbo na proslavi dok