rNajfe n £ j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah | VeU« za vae leto - - - $6.00 i Za pol leta .... Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $3.00 $7.00 $7.00 GLAS NARODA X List: slovenskih idelavcevv Ameriki The largest Slovenian Dally in the United States. Iascad every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. § ^^^ i mm bEMBBi TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered a« Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Yn under the Act of Congress of March 3, 1879. TELKFON: CORTULNDT 2876. NO. 223. — ŠTEV. 223. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 22, 1923. — SOBOTA, 22. SEPTEMBRA, 1923. VAŽEN KONGRES ANGLESKEGA DELA Zaenkrat je največji problem brezposelnost v deželi. — Nad sedemsto deiegatov navzočih. Bodočo zimo bo v Angliji nad dva milijona moških in žensk brez dela. Zadnji štrajk pristaniških delavcev je pokazal, da delavci nočejo potrpežljivo stradati do smrti. — "London Daily Herald". London, Anglija, 2<>. septembra. — Dne :). septembra s<< jt- pri«"el v 1Mviinnitim "#5-letni kongres obrtnih unij. Ob ntvoiitvi je bilo 11avzorih 705 delegatov, ki so zastopali 4,370,000 delavcev. Kongres s«' j<» }km"a 1 z rnlirskini vprašanjem, grško-Jaško krizo in ju j Krnsko katastrofo. I)ve najvažnejši trn"ki-sta ] a bili: odprava brezjio- selnosti in vzdr/anje delavskega glasila Herald". London Daily nikdar ni bilo vprašanje brezposelnosti tako pre- je has v teh dneh. i* v najkrajšem «"asu kaj m le izpremeni, bo te-v Angliji jjad dva milijona moških teee kot _ Če se kom piihodnje jeseni 111 žensk brez dela. t Zadnji nepostavni štrajk pristaniških delavcev je pokazal, da se delavci ne dajo izsiratbiti <1«* smrti. Delavstvo bo odločno nastopil.> proti vsakemu svojemu voditelju, 1 »a naj bo še tako vesten in delaven, akr bo hotel prodreti z zahtevo, da morajo ljudje delati pod pogoji, ki so nezadostni za življenje. Zaenkrat je v Angliji 1,200,00(1 registriranih neza-]>oslenih. Pre»i dvema mesecema jih je bilo 40,000 manj. V to število niso všteti oni, ki delajo samo po par ur na dan, oziroma po en ali dva dni v tednu. Značilno je poroeilo posebne delavske komisije, ki je pred kratkim preiskovala razmere v Rusiji. Poročilo pravi, da je Rusija pripravljena kupiti vse, kar zamo-rejo angleški industrijalci prodati. RDEČELASKE IMAJO P0NA VADI KRIVE NOGE. Baltimore, Md., 21. septembra. hm«d sto rdčriasih deklet jih iiuu devet indev*tde«et krive noge. I >ev»*t »»devetdeset izmed sto temnolasih lena. OTROK JE SPAL POLEG ZABODENE ŽENSKE. SLIKA O JAPONSKEM POTRESU. ____ cp; ^ ' ^ Fotografija naan kaže, kako so spravljali ranjence v začasne dni po. potresu nekaj običajnega na tokijskih ulicah. r.*i *' bol ni&niee. Taki prizori so bili prve OBRAVNAVA PROTI MILIJONARJU WARDU Šerif je v sodišču povedal, kaj mu je Ward priznal. — Velika debata med zastopniki obeh strank. — Ali je bilo izsiljevanje vzrok umora? Žc več dni se vr.ši v White Les Angeles, O al., 21. sept. _j Plains obravnava proti milijonar- V sobi nekega prenočišča so na- i« Wardu, sinu znanega velepeka Sli mrtvo petindvajset letno pev-< Ward a. ko Ethel Williams. Ležala je nn Obdolžen je, da je brez vsake-deklet Lma <1e.bela ko- tleh. Na telesu je imela vse polno ga posebnega vzroka ustrelil od-z ran, katere ji je morilec prizadel služenega vojaka Petersa. LLOYD GEORGE JE DVA TISOČ BOLGAROV JAKO PESIMISTIČEN! ARETIRANIH V 2 DNEH VOLUME XXXI. —• LETNIK XXXI. KONFERENCA FRANCOSKIH GLAVARJEV Sestali so se ministrski predsednik Poincare, vrhovni poveljnik francoske armade Foch in francoski finančni minister. — Sklenjenega ni bilo ničesar važnega. — Francoski poslanik v Berlinu bo dobil natančne informacije. — Francoze je presenetil ton angleških poročil. — Posvet med Poincare jem in Baldwinom. Izdal je knjigo, v kateri pravi, da Načrti za revolucijo, id je pretila je vsa sedanja svetovna politika j izbruhniti po vsej Bolgarski, so odločno proti miru. — Posebno ' bili nasilno zatrti. — Vojno sta-pozornost je posvetil Ruhru. nje v Sofiji. — Pocestni spopadi. London, Anglija. 21. septembra. noge imajo Na jh-pie nnenih las. Tako so izjavili tukajšnji umetniki, ki so natančno preštudirali noge tisočerih deklet. Nekaj pa ima rdečelaska, česai drugim ponavadi manjka. Razen krovih nog so izvanredno lepe polita ve. ženske najbrže s škarjami. PrJeg nje je Prva obravnava se je zvodene-mirno spal dve leti star otrok ne-; ia? na splošen pritisk javnosti se k»-ga .soseda. Poklicani zdravnik j je pa začela druga. m Ward je najel najboljše advokate, toda dvomljivo je, čc bodo VEČ manjših potresov. Victoria, Kanada. 21. sept. — N'a Gonzales observatoriju so za-mamovali več potresnih sunkov, ki ho se pojavili nekje ob ealifor-nijski obali. Iz Calif orni je ni zaenkrat še nobenih poročil. je dognal, da je bila najiacnj do deset ur mrtva. Policija si ne more raztnlmačiti. kako je dospel otrok v stanovanje. BREZPOSELNI BODO IZGNANI Z REKE. uspešni. Pri včerajšnji obraynavi je šerif Geo Werner povedal, kaj mu je »poročil Ward o umoru. Rekel je. da je ustrelil Petersa v silobranu. Peters in dva druga človeka sta namreč poskušala izsiliti od Warda večjo svoto denarja. Generalni državni pravdnik je Dunaj, Avstrija. 21. septembra. Bivši angleški ministrski predsed- Sofijski dopisnik tukajšnjega nik Davki Lloyd George je izlal,4'Tagesblatta" peroča, da so po-tristo strani debelo knjigo z na- ročila o splošni revolucij na Bol-Jovom "Ali je to mir". | garskem neresnična, da je bilo pa V knjigi obravnava svetovno'v tiru splošno revolucijonarno gi- Minneapolis, Minn., 20. sept, —j politiko ter končno dokazuje, da.banJtl> Iiamen Je Pr0" Tukaj se je vršila rokoborba med politika, ki jo sedaj zasledujejoj klamirati sovjetsko republiko. 20-letnim Walterjem Gretchelom državniki, ne more uveljaviti mi-| Vlada je energično zatrla vse in lS-letnim Conradom Beoklim-ru na svetu. O miru bo šele tedaj muVte ter (lala zapreti tekom dveh (]om. Sredi druge runde je padel Pariz, Francija, 21. septembra. — Kakorliitro je včeraj zvečer zapustil angleški ministrski predsednik Baldwin Poincarejev urad, je vstopil maršal Foeli, za njim pa francoski porenski komisar Tirard. finančni minister Last eyrie ter nekaj francoskih finančnih izvedencev. Posvetovanje je trajalo poznio v noč. Časopisje poroča, da ta važna konferenca ni imela namena sklepati. Navzoči člani so dali ministrskemu predsedniku Poincareju vse mogoče informacije glede razvoja v Porenju. Te informacije. bo Poincare sporočil generalu De-goutte, ki je francoski poslanik v Berlinu. Angleški ministrski predsednik Baldwin je odpotoval v London. V zadnjem trenutku je bil dospel 11a postajo Poincare. Diplomata sta zaupno izpregovorila par besed, zatem sta si pa prisrčno stisnila roki. Francoze je jako vznemiril ton uredniških člankov v angleškem Časopisju. Francozi povdarjajo, da bo javnost zadovoljna s sprejetimi zaključki ter se čudijo, zakaj bi Anglija tem zaključkom nasprotovala. London, Anglija, 21. septembra. — Dosedaj ni bilo izdano še nobeno poročilo o uspehih konference med Poincarejem in Baldwinom. "Times' je izvanredno pesimističen. Pravi, da je bilo vse skupaj čisto navadna komedija. Berlin, Nemčija, 21. septembra. — Vlada je odločalo elementirala vsa newyorska in londonska poročila, da je nemška vlada odpravila pasivni odpor v Ruhr okraju. List "Neue Berliner Zeinmg" dolže veleizdaje, ker je objavila vest, da je konee pasivnega odpora. BOKSAR UMRL V RINGU. [ 4000 VOJAKOV MANEVRIRA V TEXAS. mogoče govoriti, ko bodo sklepali mirovne pogodbe diplomati ne pa "gunmeni". Intenzivno se ha vi z rulirskim mi komitaši, ki so zadnje dni šarili ob jugoslovanski meji. pa ni „ , . i nobenega stika in nobene zveze, vprašanjem. Gdloeno zahteva, naj' ° , v, . , , • 1 I Atene, Grško. 21. septembra. angleška vlada objavi svoje pred- „ . I Iz Sofije poročajo o vročih bo- I jih med revolucijonarji in vladni- ' mi četami. dni več kot dva tisoč oseb. Gretchel na tla in par trenutkov Med komunisti in macedonski- pozneje umrl. Njegovega padca ni London, Angli ja. 21. se;>:t»mbra. Italijan-Jvi vojaški governer H«*ke Uo v kratkem času izgnal 4000 rekel, da ta izjava ni resnična ter pristavil, da ima na razpolago ve- brezp pri-šterlil denar, ki ga bi morali plačati m^sto kot podporo brezjK>-selnim. loge, ki jih je stavila lansko leto med za vozniški komisiji. Z dotičnimi predlogi so bili vsi zadovoljni. Nasprotovala jim je edinole Francija. Pritisku vseh bi se pa morala tudi Francija ukloniti. Washington, D. C., 20. sept. — V Big Bend okraju se vrše veliki vojaški manevri. Vsega skupaj je zbranega tukaj nad 4000 vojakov. Glavno ulogo pri manevrih igra kavalerija. Načel j nje jim generalni major povzročil noben udarec. Coroner je izjavil, da je smrt j Robert L. Ilause. povzročila najbrže srčna bolezen. • %-- ►Truplo bodo raztelesili, da bodo dognali vzrok. Veliko revolucjonarjev je bilo usmrčenih in ranjenih. Z onimi, ki so zaprti, naravnost nečloveško postopajo. POLICISTI SO PRETEPLI DEKLETA DO SMRTI. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU M potom nai« banka Lrrrtujejo zanetijlvo, hitro te po idiklk OSM^fc £ Tfaraj w bda mmšm mm ilrfiln Jogodarlja: KaapoHlJa na Mdaj« polt« le lipUAiJ« MKr. pofttnl Okorni mrmdT ta "Jadranska banka" w Ljubljani. Zagreba. Beograda, Kranja, Celja. Ma-rtboru, Dutrornlko, BpUta. Barajem ali drnfod. kjer j« pad m hitre t^Jaaio najosodnej«. 1000 Din. .. $11.80 .. K 4,000 2000 Din. .. $23.40 .. K 8,000 5000 Din. .. $58.00 .. K 20,000 »>H nakasiiift, ki tnaU)« manj M mm tlao« atnarje« raCunlm« b>| m 1« Mntov u p*4tnln* In erv«e MreAkel Italija in ta—lina osami j«: Kaapoillje na sedaj« poŠta la laplaeoj« "Jadranska banka" t Opatiji ta Sadra. 200 lir ................$10.00 300 lir ................$14.70 500 lir ................$24.00 1000 lir ................$47.00 MkuHlk, ki snaAaj« manj rt M lir n«unliM poMb«J H « Be paAknlna In e \am jo y ^^ Trije zdravniki so izja- hodnja republikanska konvencija I vili. da je umrla vsled udarcev, za predseuse ->e tuka-> zb°le- priznal, da je ustrelil Francisca!la- Sem (losPela v Ponedeljek s Vili o ter je bil obsojen na dvajset svo-»° g*edali«iko družbo, let ječe, je danes nastopil svojo Pozimi namerava priti v Ameriko ter prirediti v New Yroku par predstav. High River, Alberta. 21. sept. Valeški princ je dva dni neprestano kopal na svoji farmi. Oblečen je v overalls ter dela od jutra do večera (?). Zvečer se ponavadi vrše v njegovi vili banketi in plesi. Kadarkoli ima kaj prostega časa, sede v avtomobil ter obišče svoje sosede. Informira se o letini in farmskih zadevah. Ko se bo naveličal kopanja, bo hodil libarit in na lov. POTRES V TURKESTANU. Moskva, Rusija, 20. septembra. V provinci Amur in v Turkesta-nu so čutili prebivalci pred dvemi dnevi močne potresne sunke, škode niso povzročili nobene. REŠKA ZADEVA. FRANCIJA NE BO ŠE TAKO KMALU DELEŽNA &TIRIUR-NEGA DELAVNIKA. BelgTad, Jugoslavija. 20. s»*pt. Reško vprašanje je deloma rešeno. Italija bo dobila Reko, dočim bodo imeli Jugoslovani pravico posluževati se tega pristanišča. Prihodnje dni bodo Italijani " jmj-pravili" jugoslovansko mejo za-padno od Reke. OBISK. kazen. - V mesto ga je privedel močan oddelek vojakov. Na cestah se je zbralo vse polno radovednežev. Po dežeHi krožijo prošnje s tisočerimi podpisi, naj ga predsednik romilosti. GROF APP0NYI NA POTI V AMERIKO. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK -V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Budimpešta, Madžarsko, 21. septembra. — Včeraj je odpotoval od tukaj proti Parizu in Ameriki grof Albert Aponnjri, bivši madžarski ministrski predsednik. Opremlja ga njegova najmlajSa hčerka, ki je obenem tudi njegova tajnica. Iznajditelj Steinmetz je sicer prerokoval, da bo po preteku stotih letih uveljavljen po vsem svetu štiriurni delavnik, ker bodo stroji v veliki meri nadomestili delo človeških rok. To morda velja za ves svet, razen za Francijo. V New York je namreč dospel Ivonski župan Edouart Ilarrvot ter izjavil, da ima Francija preveč nalog, da bi mislila na štiri urn; d el ovni k. Tudi z najpopolnejšimi stroji bi ne mogla v sto letih popraviti vse akode, ki so jo ji prizadeli Nemci tekom svetovne vojne. — Sicer pa — je reuel — jaz se nikakor ne strinjam s štriur-nim delovnikom. Djudje bi se preveč polenili. Ne vedeli bi, kam bi s prostim časom. Zastrantega bi uganjali neumnosti, za katere nimajo sedaj časa. Ivan Pajk. trgovec z zlatnino in Victrolo v Oonemaugh, Pa. se je mudil po kupčiji v New Vor-ku. Sklenil je pogodbo z Victor Co. in je on edini slovenski trgovec teh izdelkov v Ameriki. Naročil je precejšnje število plošč, strojev, prstanov, ur in verižic ter razne zlatnine in srebrnine, da bo imel za praznike večjo izbero za svoje odjemalce. Vsak pevec bi moral imeti norvo izdajo "PESMARICA GLAZBENE MATICE" Za štiri moške glasove Uredil Matej Hnb&d Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših pesmi z notami. Cena s poštnino $3.00. "GLAS NARODA" 82 CortUndt St., New York. N. Y. O««M and Published by fiUUiag LA WftnUMl tt [i tf iS b Ca mm mm trn ■z—z Zrn Hm* Ywh n Ml« Mi ■■■ V M g Za bmmrnm mm p* •1 Itrnm —-- ~ ±55 Subscription Yaarty |U » AAwtiMRIMtt Ml AQPMflM M«. fchaj« v—ki dan tevzwn« n»»U m m m yrfoNa]«]o. tU knjt «* taltnj* k A I NAHODA" Itnuak m* Manhattan. | TlUmomi Cartlandt M7t - / Wu NEMČIJA * - Por or i la o položaju na Nemškem so moiala zadnje dni stopiti nekoliko v ozadje. Prve strani časopisja so bile polne vesti o japonskem potresu- o izbruhu Mussolinija, o revoluciji na »Španskem ui drugih naravnih katastrofah. Pred kratkim so krožile govorice, da je bil dosežen nekak «jx>razum med Nenu'ijo in Francijo. Toda ostalo j«' le pri govoricah. V nedeljo je rekel Poineare, da so zadnji pi^edlogi laki, da sploh ni vredno o njih razpravljati. Poineare bo še eakal in čakal. Čakal bo tako dolgo, da si bo zasignral kolikor mogoče dosti interesov v Ruhr okraju, čakal bo tako dolgo, da bo ustanovljena "prosta država" pod francosko komando ob Renu. Berlinski poročevalci poročajo, da je nemški kan-eelar Stresemann tako nervozen in potrt, da bolj ne more biti. Marka je biez vsake cene. Industrijalne zmede vsepovsod. On je odkritosrčno ponudil Franciji vse, kar je mogel ponuditi. Poineare je odločno zamahnil z roko, češ, (to je veliko premalo. Proti njemu pa niso samo Francozi, pač pa tudi Nemci. Očitajo mu, da je ponudil preveč in da hoče vse vreči sovražniku v naročje. Veliki industrijalci ga napadajo v svojih glasilih. Pri tem se družijo z monarhističnimi skupinami ter kujejo zarote. Po vsej deželi se vrše nemiri. Prebivalstvo zahteva kruha. Komunisti izrabljajo te nemire v svoj lastni prid. Medtem se bliža trda. neizprosna zima. Kaj bo napravil Stresemann? (e se preda Poincareju na milost in nemilost, ga bodo Nemci izgnali iz rojstne dežele. < V pa noče ugoditi Poincareju, bo tako ali tako izgubljen. Nahaja se na robu prepada- dočim se bankirjem cede sline. Avstrija .ki je postala pod Ligo narodov kolonija bankirjev, je vzbudila njihov apetit. Zasanjali so. kako krasno bi bilo zanje, če bi stopil na čelo Nemčije baaikir-diktator, in če bi nemški delavci, najboljši delavci na svetu, potili krvavi pot za tujezem-ske kapitaliste. * -OLAS NAHODA, 22. SEPT.-1923 Novice iz Slovenije, [Razne vesti* Odločen nastop slovaških legij o-narjev proti Tuki. Zveza slovaških legijonarjev v Koiicab je izrekla sledečo resolucijo, v kateri zahteva, da se nemudoma izda tiralica za bivšim profesorjem madžarske univerze Belo Tuko. da bi bilo £e skoraj konce njegovega hujskanja proti republiki, dalje zahtevajo, da se cdslove v*i uradniki in drugi na-meaeenci češkoslovaške republike, katerim se dokaže, da delajo in rovarijo proti češkoslovaški državi. Koncem svoje resolucije poudarjajo, da bodo legijonarji ne-omajano vztrajali pri svoji zahtevi ter se posluževali vsakega sredstva. dokler se njih sklep ne uresniči. — Rovar Bela Tuka je silno dosti kriv. da so nezavedni Slovaki ie dandanašnji proti svojim bratom Četoom. katerim bi morali biti na veke hvaležni, da so jih rešili madžarskega jarma. Brexprixnema predrznost. Iz Trsta se poroča, da je prišel na dan pogreba fašistovskega glavnega tajnika Marare neki kar&bi-njerski narednik v jugoslovanski konzAlat ter tam navzoči postrei-nici za ukazal, da se mora takoj iz-veaiti jugoslovanska državna zastava na pol droga v znak žalost*. Postrežnica je o tej zahtevi takoj obvestila generalnega konzula Ra-kiča, ki je seveda to zahtevo odklonil ter takoj pri prefektu pro testiral proti žaljivi drznosti italijanskima policijskega organa. Prefekt je obljubil takojšnjo preiskavo. ki se je res tudi začela. — Dotični karabinjer se izgovarja, da je dobil nalog od "komisarja v civilu". kar se pravi z drugimi besedami od kakega fašistovskega funkcijonarja. Seveda gospoda komisarja sedaj ne bodo našli Žena bres občutka. Na Angleškem živi neka ženska, ki je pravi čudeč, ker nima nobenega čuta. Tako so se dotaknili njenega "čela z razbeljenim železom. pa ni ničesar čutila. Nikatke--mer^, i; i je bil jako dobro obi«kan. Izpred novomeške porote. Uboj v znamenju alkohola. Dne 30. maja sta .se db 10. uri zvečer vračala Jožeff Trkaj Ln Fr. Kraker »z vinograda v Vel. Strm-eo. Prišedši v vas, sta slišala dva strela, pred Tramtetovo hišo pa sta naletela na 601etnega posest-nika Josipa Smoleta, ki je držal v roki samokres in razbijal po veznih vratih. Ko je Smole zaslišal prihajati ta dva fanta, jimz. je šel naproti in se potem pri Tram-tetoveni podu jezil nad FYaaheetom Papežem in še nekim Krilcem, češ, Ja »a obrekujeta. Medtem se je pridružil trojici se Papež, ki je pozval Smoleta, naj gre spat. ga prijel za rokav in potegnil k sebi. Smole je nato v resnksi krenil domov, na potu pa se je zopet ustavil. Papež mu je nato še enkrat zaklieal, da mora »»pat, nakar pa je Smole zagrozil Papežu, da g:i bo vrgel ob tla in ustrelil. Paipež mu je. ne boječ se grožnje, odvrnil: *'Tukaj sem, pa me daj!" a v tem hipu je Smole že sprožil samokres 7. besedami: "To imaš. hudič!" Papež je bil zadet v desno stran trebuha in je podlegel ranam v bolnici. Smole se je zagovarjal, da je hotel Papeža samo prestrašiti. Da ga je zadel, je bila samo nesreča. Jiil je takrat tudi močno pijan. Pri obravnavi (predsednik dr. Polenšak, votanta sodni vetnjk Barle in okr. sodnik dr. Romih) so porotniki z 11 proti 1 glasu potrdili krivdo uboja, soglasno pa zanikali silobran. Jože Smole je dobil 15 mesecev ječe. Obtožbo je zastopal dr. Kremžar, obtoženca pa zagovarjal dr. Česnik. Pri telovadbi se je ponesrečil Joižef Svajger, strugar v Studencih pri Marrboru, elan telovadnega odseka soe. dem. stranke, dpjral ter kradel mrličem obleko ijn dragocenosti. V afero je zapleten baje 1 udi neki krojač, ki je pokradeno ( bleko predt-lcval in jo potean pro-ilajal ljudem na deželi. Sodišče namerava odkopati več grobov, o katerih se domneva, da so oropani. Tudi ženo grobarjevo so aretirali in izročili sodišču. Peter. Zgaga Sedmero čudežev staro-davnosti. Sedemeri čudeži starodavnosti (Egipčanske i>iramide, Mavzolej v Halcao-nasu, Svetišče boginje Artemide v Efesu, Viseči mostovi babilonski, Kolos na Rodu, Fidl-jev kip boga Zevsa v OHmpiji in Pharos ali Aleksandrijski svetilnik) so bila resnična čuda lepote, veličanstva in s težavo zavržena. Kljub temu pa niso imeli vpliva na potomstvo. V teh dneh se veliko bolj zanimamo za uspehe, ki lahko napravijo svet veselejši in jasnejši. Znanost, kako se je treba boriti proti bolezni, je najvee vredna manifestacija resničnega napredka naših dni. Devetdeset odstotkov vseh bolezni, ki se pojavljajo v odvajalnem črevu ter črevesnih bolezni, so v resnici le začasna svarila narave. Triner-jevo Grenko Vino je zanesljivo zdravilo, potom kojega se da lahko odpraviti te nerede in njihova znamenja (slab tek, zaprtje, napihnjenci, glavobol, nespečnost in splošen občutek potrtosti). Imejte Trinerjevo Grenko Vino vedno doma, vaš lekarnar ali pro; njih sporov v defavniai smo po-[dajalec zdra,vii ga ima v zalogi za učeni — in o tem naj bi bila po-, vas. Tad.) Prijatelj, morda si že zašel kdaj v kako družbo, kjer se je pil© iu ! jedlo, ti si bil pa na vse pretege lačen in žejen. Pa te je zadela nesreča. da je na tvoji desni sedela ženska, na tvoji levi ženska in tebi nasproti tudi ženska. Vpraševali so te to in ono. ti si moral odgovarjati. Sproti odgovarjati, da ni bilo časa za pilo in jelo. * » • Če se ti bi še kaj takega pripetilo, stori tako kot sem storil jaz zadnjič. Ono. ki mi je sedela nasproti, sem vprašal: — Oprostite, ali ste poročeni ? — Da. poročena sem. — je odgovorila. — Ali imate otroke? — Da. tri otroke. — Ali so vsi od vašega moža ? Namrdnila je in mi je dala mir za tisti večer. # * * Ono, ki je na levo sedela, sem vprašal: — Oprostite, ali ste poročeni? — Ne. — je rekla. — Ali imate otroke? Zamrdnila je in mi je dala mir za dotični večer. * * • ___ Ono. ki mi je sedela na moji desni setrani sem vprašal: — Ali ste poročeni? — Da, — je odvrnila. — Ali imate otroke? — Ne, nimam otrok. — Kako pa naredite, da nimate otrok? kZanmlnila je in mi je dala mir za tisti večer. Imel sem mir ves večer. • * * Prepričan sem. in sleherni meti nami je prepričan, da bo nekega lepega dne napočil mir. Vprašanje je le s kakšnim orožjem in s kakšnimi batinami ga bomo pričakali. • * • Šofer je pogovarjal policista, ki pa je ustavil na cesti: — Bodite vendar pametni za božjo voljo. Nikar me ne zapirajte. Tistega, kar vem jaz o šofer-stvu, ne spravite v debelo knjigo. Policist mu je pa odgovoril: — In tisto, česar vi ne veste o šoferstvu. bi lahko napolnilo največji špital. * * • Pevci so zapeli pesem (iOtok Bleški". V prvi vrsti je zajokal star, ne znan rojak. To je bilo največje priznanje za kapelnika. Po petju stopi k njemu in mu reče: — Mož. ali ste z Bleda doma da vas je naše petje tako pre-sunilo ? — Ne. — je odvrnil mož, — ampak pevec sem • • • Marsikateri, ki je bil pred vojno jxdkovnik. bi bil danes že lahko gneral. če bi ne bilo vojne. * . * Fant in punca sta se pogovarjala in delala načrte za bodočnost. — Na. poročno potovavnje bova šla pa v Evropo. — Ne. morja se bojim in morske bolezni. — Nikar se ne boj. Ni ga boljšega zdravila zoper morsko bolezen kot je ljubezen. — To je že res, — je odvrnila. — Kaj pa nazaj grede? * * • V Bel gradu, Zagrebu in Ljubljani se vrše velesejmi. Ko bo enkrat teh velesejmov konec, naj vlada kaj pametnega z Italijo zmešetari. x SugtfsUitmuska i Ustanovljena 1. 1898 SCatnL Se&turta Inkor pori rana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Glavni odborniki: Presednlk: RITOUP PERDAN, 933 E. 1SG St., Cleveland. Q. Podpredsednik: LOUIS BALANT. Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. ZaCaan! Blagajnik LOUIS CHAMPA. Box Ml, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih Binrtnln; JOHN MOVERS, 413 — lltb At*. Xut, Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, SOS American State Bank Bid«., COS Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor; ANTON ZBASXIK, Room 206 Bake well Bldg., cor. Diamond and Grant Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 TV. 18 Street, Chicago, nL FRANK BKFLVBEC. 4822 Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD 6LABODVTK. Box 480. Ely. MJnn. GREGOR J. rORESTA, 3K> Stevenson Bids:.. Puyallup, Wash. FRANK ZOR1CH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland, o. Združevalni odbor: VALENTIN PJRC, 780 London Rd., N. E-. Cleveland, O. PAULINE ERMEXC, "S3 Park Str.. Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ASTON CELkARC, B38 Market Street. Waukegan. IlL Jednotlno uradno glaallo: "Glaa Narcda". Vb« atvarl tikajoče se uradnih zaJev kakor tudi denarne poifijatva naj »e poSiljnJo na glavnega tajnika. Vse pritoibe naj se po&llja na predsednika porotnega odbora. Prošnje xa srrejem novih članov ln bolniika ■pričevala nal ae pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota »e priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se [>a obrnite m- gl- tajnika. Novo drufitvo se lahko vstanovi z 8 člani all članicami. Iz Jugoslavije. Kraljica je povila sma. Iz Beograda se poroča: Y>nc G. septembra ob uri zjutraj j«- kraljica Marija rodila sina, naslednika prestola. Krvav incident v Zagrebu. V proslavo rojstva prestolonaslednika je C. septembra zveeer vojaš-ka jr dba korakala «po zagrebških ulicah spremljana od velike množice in zlasti od velikega števila nacijonalne »mladine, ki -■.e je pn končanem tninv/.uvu preko lliee vračala na .Jelaeieev tr«r, vzklikajoč kralju, kraljici, prestolonasledniku in juiroslovensk«mu narodu. V «r«-rnji Iliei s<> se proti naeijonalistoin postavili Ilanaoei. ki .so pričali izzivati. Ko je na >glu Primorske ulice neki Ilanao-vee na vzklike "ŽivLo kraljevič" otlgovoril z grdimi psov.kami. yra je tamkaj uradujooi p lici.jski lit ičnem'prepričanju. Ivonee sj» je bil. da ,]»■ mlajši starejšemu preparal z no/.ein t rebuli; deeek je kmalu nato umrl. Politiku ni za e t roke, ampak za zrele ljudi. Meteor ali poveironj je padel v okolici Darn vara v Slavoniji. Bil je zelo svetel / <1 ■!-trim svetlim repom; rep je pioti koncu padanja izginil, * kos. i razbitih zvezd, i.i se klatijo med večjimi nebeškimi telesi, ee pa pri-dejo v bližino kojegu izmed večjih teles, jih pa to pritegne nase.) Velika tatvina premoga v Zagrebu. Poroča n o je bilo pred kratkim o veliki tatvini premogu na državnem kolodvoru v Zairrebu, jn-i ,, . .. | • eemer je bila država oiskotlovanu kontrodor Mile Galov.ie aretiral ai; ... .. . ..... . . /a mdi.jr.no dinarjev, pole«,' treh otlvedel proti policijskoniu konu-i q . ., v. .. V. , . ... . I Ondera, li >.nk St to-n;v,lv,r ,M spusta na j , ,.i||(tu|j |„ •„ „.,,.„ zei« JO. OoIovk- jo revolver ,,.. „•„!. • . , va| ,mlj Ki.a Medtem se je bila zbrala okrog i - o,. • . ... , J. , „ |J1)" ^krnjar. trgove- v «.unduli- Ualoviea večja tolpa Ilanaoveev ' v Za!?I.t.hlu i članov samohrvatske nacijonalnc _ organizacije) in ko je e«-la gruča I dospela do hiše št. 111 v-lliei. je. Za Slab Spanec, Nervoznost in naenkrat iz tolpo skočil velik. Utrujenost. mlad človek proti Galovičll, ira < d Tu Je novo zdravilo, ki je že tistem , . . , - - . 1 pomagalo v par dneh in Jih pi zadaj udaril po «r!:iv!. mu iztrgal) poinoma zadovoljuje revolver ter _ hipoma štirikrat |. J '^^nZT^r?*^ ustrelil Galovičll V hrbet. Ualoviej*« k vaJU/nu Nkarnoju in kuj.it.- to r.o-, , , | 1 ■ i. Ivo zdravilo. Nuga-Tono. ITe.^nečenl V«- se je takoj zgi-udil na zemljo, hna;ine. k:ik(J hjlro il!tn uCjnkuJ 0lJe revod vei'ska krogla mu je pretr-: spanec. .-noCne. mirne C. , ... ... ,.,l«"l>er trk. fino pr.-l-avo. r.-d.-i s«..l n rata pljučno ZllO lil (zalo VI e JC Oil novo življenje, T.» novo zdravil:.. Nusja- /a malo trenutkov mrtev. Xaipa- f, \ » . j rede. Z;ilFrtJ ki vam bo povTnil va3 llied njimi I denar. Izdelovateljl Nupa-Tone zahte-, v , ^ i i vajo od vseh lekarnarjev, da jamčijo za težko neko žensko. Ogorčenje med {8t< - - Zbrala se je velika množica ljudi. ne 8tori «ioi>ro. je prijetna za vživati .. , ., *. , . . . i počutili se boste boljSl takoj. Ce vam 'Jni- Priporočena, jamčena in na pro- daj vseh lekarnah. Adv't. koj po dogodku je stopil v akcijo ves podinijski aparat in močne straže po zagrebških ulicah .so are-j tirale vsakogar, pri katerem so! našle orožje. Tekom noj-' nih saredstev, privedeno na policij ! sko ravnateljstvo. Do cie uro po-j noči morilca še niso dobili. Galo-vič je bil izvrsten policijski uradnik. Zapušča ženo in 2 otivika. V znamenju časa. Listi poročajo, da sta so v Novem Sadu sprla dva po C in 8 let stara fantiča zavoljo razlik v po- Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljil, da oglašujejo v listu "Glas Narcda". S tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda'1 jirovA zjunmvA nrJicmf NA KRVAVIH j POLJANAH! SptuJ IvantMaft£K $T 50 ^p RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi. Knfigm Je trdo venam, nebnje 270 rtnutf hi 25 ilik ii vojn«. '"OUU3 NARODA" 82 Cortlandt Stre««, New York, H. 7. IJ "J m Hfwr-r Aft wmrn GLAS NARODA, 22. SEPT. 1923 i razbojnik. Spisal kapitan Frederick Marry*!. m. _ . (Nadaljevanje.) i srebrn, Francke o pa je gledal v knjigo. iznova po- Moattt 163 Kla je VM-ga skupaj ntelo skoro v«ke lutrodnnHli. Vendar se je dalo oj^iti, da »ao bili vsi vi»ji ali Angleži ali iz drugih severnih ostali pa so bili večinoma Španca ali pa z otoka Malt*-. Itili i"«**! njiini pa tudi Portugalci, lirazilijanei, zamorci in drugi; ti >*> tvorili dopolnilno moštvo ki je štelo v va.su, o katerem govorimo s-*daj, liO mož. Iiili takozvani Krumaiii. neko xa-niorMko pWme, n vt-seli in radi težko delajo, v čemer se razločujejo "utiili, kako malo se to «Mu zlaga z njih mogočnimi imeni. N»* smemo misliti, da so prwli ti ljudje prostovoljno na razl>ojni-rko ladjo. Bili so vslužbi na eni ati diugi angleški ladji, ki se ba-vijo z obrežno trgovino, in •»> biti ujeti, jh-tem ko so bile njih ladje sežgane, evropski mornarji pa po-morjeni. Obljubilo se jim je ipla ak<> bodo delali na tej ladji: ker pa tega niso pričakovali, so čakali le prvega ugodnega trenutka, da pobegnejo. Kaipitan j** stal z daljnogledom v roki na zadnjem d«-!u ladje in ea*ih ogledoval obzorja, čah, da zarpazi kako ladjo. Častniki in mornarji >o ležali okoli ali pa malomarno hodili i>o krovu. s*fj>iiha-joe -relimi drznimi obrazi so tvorili skupino, ki je bila celo v miru videti strašna. Sedaj moramo stopiti še dol v ladji no kabino. Oprava je bila preprosta; na vsaki strani je .<*ala postelja. <>b steni v ozadju je bila velika omara, prvotno namenjena za steklo in (porcelan. «<*iaj pa založena z raznimi srebrnimi in zlatimi ]K>sodami vsake vrste in oblike; iiiiliral si jih je l>il morski razbojnik z raznih ladij, ki jih je opleriH. Tudi svetilniki **> bdi sre-hrjti rn prvotno gotovo namenjeni za nakit kake kato4iš'ce cerkve. V tej kabini sta bHi dve osebi, na kateri hočemo stwlaj opozorilti č it Atelje. Kna izmed teh je bil neki Kruiean prijetnega in veselega obrabe, ki so ga bili krMtili na ime Pompej Veliki; najbolj gotovo zaradi njegove velikanske postave. Na s."bi je imel hlače iz jadro vine, nicer pa je bilo telo gok>, kažoče IvkI gladko .svetlo kožo mašice, ki bi bile utegnile zbuditi c«lx"ud(ma-nje vsakega anatoma ali kiparja, ]>rnq:a oseba v kabini je bil mla denič kakih osemnajstih let, inteligentnega. zalega obraza očhid-no evropske krvi. Vendar pa je bil njegov obraz videti otožen. Oblečen je bil prceej tako, kakor smo malo prej opLsaiLi kapitana, Jwnw da se je obleka še bolj prilegala njegovemu velikemu in lepo zraslemu telesu. Sedel je na diva-nu, 'pritrjenem v -p«t pov-z*]*gnJl oč-i, da opazuje o-krete Krummia. ki jie marljivo o-pravljal delo himrkovo ter urejal in snažil dragocene stvari, nahajajoče ae v omari. "Masa (Mister) Francweo. re* lepa st\'«r to", je dejal Pompej in mu kazal svetel vre, ki ga je ravnokar satažil. "Lepa", je odgovoril resno Franci«eo, "res, Pompej." "Kako je prišel Kajn do njega T" Franeiseo je zmajal z glavo Pumpej p« je položil prst na usta in pomenljivo pogledal F ran case a. V ttffti trenutku je bido čuti ka pitana, ko je stopal dol po stopni tah. Pompej je zopet cačel u^žit Kaj je vezalo kapitana in tega mladeniča, ni znano. Ker ga je pa mladenič vedno spremljal in živel ž njim, so splošno mislili, da je kapitanov srn, in mornarji so ga časih imenovali mladega Kajna, <"a>i:!i pa Francisea, po njegovem krstnem imenu. Zadaje čase so po!*-g vsega še opazili, da ?«ta se večkrat prepirala in je kapitan zelo pazil na vse. kar je delal Francisco, "Prosšm, nočem vaju motiti v Izumiranje naramih ljudstev. Z razširjanjem kulture, zlasti evropske, se neprestano krči prvotna narava. Ne le maličenje pokrajin z vodnimi zapornicami, e-lektričnimi in industrijskimi napravami, temveč tudi posredno in neposredno iztrebljanje rastlin in živali, ki se ne morejo prilagoditi novim razmeram, so posledica pornost naravnih ljudstev. Tudi nezdrava evropska noša, ki nikdar ne odgovarja, telesnim in klima-tienim potfffcbam domačinov, in ki so jo vsilili tem ljudem krščanski misijonarji, je deloma kriva, da hirajo ti narodi; zakaj opazovali so, da tafca obleka pri naivnih ljudeh nravnosti ne pospešuje. — ccwrcny,* 7rC1V11 1 V7nB7(j IF IH Z29'1.. i u DR'jf'IAH naraščajoče kulture. — Da. ljud-^ temveč jo mnogokrat celo izppd-ska plemena, ki so se prej cvetoče Jeda. razvijala, so jela hirati, ko so prišla v stike s kulturnimi narodi, in nekatera so v presenetljivo kratkem času popolnoma izumrla. Vsekakor je bila pri tem sokriva su- po človeškem iztrebi je van ju. prgovoru" . je rekel Kajn, ko jeij-ova, z brezobzirno razširjevalno stopil v kaUi.no; "pouk. ki ga mo- jn osvojevalno silo združena za - drtbiti od kakega K romana, je j ^dovalna besnota. da. celo sila gotovo zelo imeniten." Francisco ni odgovoril ničesar in j»* bil < čividno zatopljen v svojo knjigo Kajn pa je pogledal zdaj »-iH-ira. zrlaj di*uyrt^ga, kakor bi hotel zvedeti njiju misli. "Prosim, kaj si rekel, Pom-pej!" Prav isti vzroki so za izumiranje nadvse zanimivih in deloma simpatičnih narodov po otokih in ob obali Južnega morja. Maorci, N ovozelandci, Havajci in Samo-anei se bližajo neizogibnemu poginu. V Južni Aziji poznamo ljudstva ki so jih priseljeni Evropejci zri- %JbcUs Tfo&sCOrWs revmatične hitro olajšate. ' če rabite. SEVERA S COTHAPDOI Zanesljivi iimmfrit UtofaKo vporabcq je za izvinjenje. otekline, za ofrpnelosC «n o^ranelosf bolnih mišic ter udov. C£*A JO /M SO C£MTOV Vprdujte V lekarnah« w. f: severa co. CEumk RAPIDS, IOWA Najbf>4j znane »so pač žalostne rrili daleč gori v nedostopne gor posledice evropske kolonizacije za ameriške Indijance, zlasti za prebivalce Antilov. Izmozgavano po sistemu repartimientov ter ogro- žano ■/. ognjem in meeem. je zami- Jaz rekel, masa kapitan? Re-!™10 to ljud*tv°: sredi S^tnajate-^ kek samo mlademu imini, to jako!?a stoletja, petdeset let po od-j način izginjajo. Taki preostanki šjo kulturo, lepa reč, vprašal, kje vi doljdli _ kritju Amerike, ni bilo na Veli-; nekoč pač zelo razširjenih ljud- žejo zmožno nia-ia Francisco nič povedal." "in kaj to tebe skrbi, črni lopov!" je zakričal kap tr^i, prijel za vrč in tako močno u-uardl Kru-mana ]io glavi, da se je upognil in da ga je vrgel na tla, najsi je bil tudi ta pravi velikan. Kri je tekla ske kraje, kjer se sedaj borno bo- zmanjšuje število večine sibir-re za svoj obstanek. To so ljud- skih naravnih ljudstev, ki že prej stva z višjo kultur^. Med njimi so bila mnogobrojna. Indijei, Kitajei. Malajei itd. Ta Povsod na zemlji opazujemo, ljudstva so se deloma spojila z kako se kulturno nižje stoječa drugimi plemeni in sedaj na ta ljudstva umikajo, narodom z vi- Le poredkoma poka-zmožrw>st prilagoditi se tuji. Ko je Pasteur predaval. 'Pasteurju, zsianrnm znamenitemu Francozu, se je nekoč pripetilo sledeče: Predaval je o škod-i Ijivosrti uživanja nesnažnega sad-! Ju, ki je skoro vedno okuženo s j kalicami griže, legarja iu drugih j nalezljivih bolezni. Vrijxj vedo val je, da je. tiieba to satlje vselej o-pratl preda\o soljskem delu. le najmlajša hčerka Zifa je kih Antilih več domačega prebi-jstev so med drugimi pripadniki višji kulturi, najmanj seveda ta-valstva, Indijanci Malih Antilov • plemena Veda na Cejlonu, od ka- krat, ako j erazlika zelo velika in so se ohranili do 17. stoletja. — V Srednji in Južni Ameriki so se morali Indijanci ob obalah in v pokrajinah z zdravejšim podnebjem povsod umakniti vsiljivim Krumanu, ko je počasi vstal, o-jEvropejeem in kasneje črncem, močen in trepetajoč od močnega j V nedostopnih, mrzličastih brazilj-udarcar Ne da bi bil zinil besedi-j skih gozdovih se je vendar do da-co. je i>očasi odšel iz kabine, Ka jn j nes ohranilo nekaj čisto pristnih pa se je vrgel na eno izmed skrinj indijanskih rodov. Po vseh dru-pred posteljo in rekel z bridikim \ th straneh pa >so ostanki prvot-na«mehom: ' Toliko ima« za svoje ne?a prebivalstva skoraj izgub-prijatelje, Franeisco !"' ljeni ; izgubljajo se počasneje ali "Ne. temveč v dokaz okrutnosti hitreje v novem mešanju ljudi, a« krivičnosti proti nedolžnemu| y 19 atoletju so ovč.arji in mužu . je odgovoril Franciseo in*. , , - , . , .- i- i . ... . .. ... , iskalci zlata napovedali prebival- pokiz.il knjigo na mizo. Njegovo , ^ ^ . . , . .. ... , cem plemena Ona v Ognjeni deželi \prasdiije je l ilo popomoma ne- 1 dolžno, zakaj vedel ni za bližnje terih jih je živelo leta 1S50. še o- se je višja kultura nenadoma pri-koli >000. leta 1891. le še 1229, v bližala naravnemu ljudstvu. Le Predji Indiji plemena Toda in ne- dve plemeni kažeta, vsekakor zakaj drugih plemen, ki jih pozna- radi razmeroma visoke kulture, mo i*o skupnem imenu Munda - večjo odpornost: Mongoli in črn-Kolh. dalje v Zadnji Indiji in pa ei. Seveda se njih kultura bolj in južno azijskem otočju pritlikavi bolj vdaja evropskemu vplivu in Negriti z Andamanezi. pripadni- se bo z evropsko kmalu izenačila, ki plemena Semang - Šakal z Ma- Tudi se da na različnih točkah laškega polotoka, Aeta, s Filipi- zemlje ugotoviti vedno bolj narn-nov in takozvani Avstroazijei ali ščajoee mešanje treh poglavitnih Indoavstralei. katerim lahko pri- plemen: Črnega, rmenega in bele-tevarno pripadnike plemen Da- pra. To «lokazirjejo takozvana mejak. Batak in druga s Sundskega Jana plemena. Hamiti v Severni otočja. Tudi pripadnike .plemena Afriki. Turanijci v Iztočni Evro-Aino. prvotne prebivalce japon- pi in Zapadni Azijci ter Malajei. skega otočja, so pregnali Japonci, Tn tako ne moremo zanikati, da j brezobzirno uničevalno vojno, na-1 sedanji gospodarji otokov; žive bo t^kom tisočletij, nemara tekom bila doma. Razbojniki se zahtevali od nje denar iu dragocenosti. Ker pa je deklica klicala na pomoč. so jo roparji ustrelili, patent pa pobegnili. Doslej roparjem še niso prišli na sled. P OPOMIN enim, ki mi kaj dolgujejo. Kdor se v kratkem tie"oglas:, ga obelodanim. — Jak Jakšet:č, Box 66, James City, Pa. (21-24—9) Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —■ mali oglasi v "Glas Naroda". ukolšeinc, ki so v zvezi s pnilastit-»Pravili nanJe P™vcati t«Mra \-rea " poix>ln(rtna iztrebili. V Se- " T i pa jih, kakor se vidi, še nisi j>ozaibilI>(cbro, naj bo. mladenič! T(>da svarim te še enkrat, kakor sem te svaril ž«- dostikrat — nič drugega kakor edino sjHvmin na tvojo mater me je odvrnil že večkrat, da te nisem vrgel morskim somom.'* V Kako vpliva na vas spomin na mojo mater, ne vem; obžalujem samo, ker je bila tako nesarečna. da je bila kakorkoli v zvezi z vami." '' Imela je oail vpliv", je odgovoril Kajn, "kakršnega mora imeti ženska na moža, ako sta dol-4»a leta na isti ladji, in ta vpliv sedaj hitro gine Govorim, ti zara-ditega tako odkrito, ker ne pripuščam niti njenemu sipominu, da bi me zavračal, ako se prepričam, daj »oš še dalje IvmItI po svojih potih. Vpričo vseh mornarjev si pokaizaJ, ila mi nisi naklonjen; ugovarjal i mojim poveljem — doivolj povoda imam misliti, da kuješ zaroto proti meni." ''Ali morem storiti kaj drugega. kakor izkazovati vaiu svoje zaničevanje", je odgovoril Fran-eiseo, '"ko moram biti priča takim krvavim, strašnim zločinom — hladnokrvne okrutnosti, kakor se je godilo zadnjikrat ? Čemu ste me privedli semkaj? In čemu me s»nlaj zadržujete? Vse, kar zahtevam, je: Dovolite mi, da odidem te ladje. Vi niste moj oče, sami te mi povedali." "Ne, nisem tvoj oče — toda ti si sin svoje matere!" 11 To vam ne daje nikake pravice, da imate oblast orno preživljati z lovom ter zbi-j ranjem korenin in divjih melon. Prišli so pa belokožci, predvsem' iuri, s svojim strelnim orožjem j ill izpremenili nekdanji divja raj v I bedno pustinjo ter takoj oropali domačina - lovca življenjskih sredstev. A ne samo to! Priljubljena zabava Burov je bila, da so v mesečnih nočeh, ko so Bušmanl proizvajali sveje eksotične plese, te ljudi obkoljevali ter jih streljali kot zajce vse pomešano, moke, ženske in otroke. Je le še vprašanje nekaj let, kdaj izumre to velezanimivo pleme. Neki raziskovalec je leta 1905., videl v Južni Afriki 41 Bušmanov in jih vprašal, koliko imajo otrok. Bili so brez njih! Tudi Hot en tot i ,ki so v mnogem slieni Bušmanom, kakor tudi severnoafriškim Famitom, izumirajo, s te«n, da se njihovi preostali mešajo z belokožci in črnci ter tako kot pleme izginevajo. j Prav tako ao pred -našimi očmi izginili Tasmamci. Poče&kom 19. stoletja so cenili število Tasman- cev na 5000. Leta 1854. jih je bilo le še 16. Leta 1856. je umrl zadnji moški zastopnik, leta 1876. pa zadnja ženska pripadnica tega ljudstva. Tudi v Avstraliji so angleški naseljenci domačine preganjali in nničevali, kjerkoli so prišli z njimi skupaj; prirejali so za njimi pravcate pogone, kakor za Bušmani in Ondjei. Dasi jih sedaj le še na najsevernejših otokih. — milijonov let, živela na vsem svetu predvsem na Jesu in Sahalinu ter enotna mešana rasa. Morda! Kdo eakajo na svoj konec. Prav tako more videti v bodočnost? (Dalje prihodnjič.) ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. l.t 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60 več ne streljajo, vendar ginejo njih ostanki pod vplivom kulture. Alkohol, kužne bolezni vseh vrst. opij m drugi "darovi kulture" store svoje, d aizpodkopljejo te-^' lesno- in jnoralop zdravje in od- Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani, Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošuo priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teživami ter nam predočuje ljudstva resnično tako, kakršno je. > Knjiga vsebuje 157 strani, Juan Miseria. Spisal P. L, Coloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani, Darovana. Spisal Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. ?— Vsebuje 231 strani, Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. Kriminalni roman. Po vsem sveta mana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuj« 144 strani JO Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja In trpljenja. Vsebuje 123 strani, M Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki pant in kako so ae nasi očaki, na Čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija GiegonS in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graiSake in. juna-flco umirali mučeniske smrti Vsebuje 878 strani, .19 POtTNINA PROST* "GLAS NARODA" New York DR LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, Pa. ■DINI St-OVBNSK« SOVOMČI ZDRAVNIK iracMALiav SOIKIN MLKZNI. M«J« a*Nfca J« atiravtj«njt •kutaln in krentfnlh bil—m. Ju ••m to zdravim na« a M Ur Imam akuinja v vMh bolatnlh * »Jovanah®, sato *u moram popoln »m a raxumatl in »atnatl ▼aaa eoiazan. da *•• ozdravim In vrnam mo« In zdravja. Skoal SB lat aam Prl t»«'«n!. Zato .a mam moJ* •*trt P« J^ »*a popolnoma »dleSaJta, ampak pri d It« CUnpraja, bolasnl v ari«, le. boiaznl v malta« «lla< naduha Itd T^v mrm&m to o* «o»oia»a do ». poaoldaai tortt. Satrtak ta aobotm od a dopoldaa do t. aradari U. dopoldma d« 1 , •"'••»i«^ ampak prldlta ilmpraja, Jas azdravlm zastrupljamo kri, m*«uija In tla« po talaau. bo ••■•"J* v koatah, atararana; oatabaJoati ilv£n« In juMIcah, latrah, talodcu, rmanlco ra^matlzam, katar; zlata Hranjenje ustvarja ugodne prilike, katere razsipnost ovira, postavlja temelj neodvisnosti v Vaši bodočnosti, navdušuje k stvarnemu delu, katero je edini pogoj napredka. Odločite se za varčevanje s tem, da uložite prihranke pri nas na — "Special Interest Account 99 Sigurnost zajamčena, 4% obresti na 1 e to. Vse vloge narejene do 1. oktobra obrestujejo se že s 1. oktobrom t. 1. Denarne nakaznice izplačujemo točno, brzo in ceno potom pošte, brzojavnega pisma ali brzojava. Dolarske nakaznice izplačujemo v efektivnih ameriških dolarjih v Trstu, Opatiji in Zadru. Zastopamo vse prekmorske parobrodne proge in preskrbimo potrebne listine za priseljevanje. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, : : : : New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. Izšla je nova izdaja 'PESMARICA GLAZBENE MATICE' Zbori za štiri moške glasove. Uredil MATEJ HUBAD I ^ Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi z notami: > k I. Na dan; 2. res oženil bi se; 3. Kazen: 4. Kmečka pesem; 5. Vasovalec; C. ?sa trgu; 7. Pesem o beli hišici; 8. ProSnja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja; II. Še ena; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, solnčice; 14. Lahko noč; 15. Deklica mila; 16. Slanca; 17. Vabilo; IS. Pastirček; 10. Rožmarin; L"0. Cerkvica; 21. Prošnja; 22. Imel sem ljubi dve; 23. Danici; 24. Savska; 25. Oblaček; 26. Planinska ro'a- 27. Hercegovska; 2S. Ljubezen in pomlad; 20. Rožica i slavnlj; 30. Naša zvezda; 31. Lahko noč; 32. Pod noč; 33. Kaj bi te praial: 34. Bože pravde; 35. Na grobih; 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. UsliSl nas; 30. Na . morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. BarCica ; 43. Oblaček; 44. Utopljenka: 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobova; 47. Katrica; 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jaz bi rad ru-dečih rož; 50. Zdravlea; 51. V mraku; 52. Lepa naša domovina ; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj deklo, kaj s tak žalostna; 56. Slanica; 57. Oj, te mlinar; 58. Pojdam v rute; 59. Slovenac. Srb. Hrvat; GO. Na.sa zvezda; CI. V slovo; 62. Izgubljeni cvet; 63. Sanak spava: CL G'ejte, kako umira pravični ; p#: II III H ill »ISO ln ve« <103.SO Ram's $130. Invef »101.60 |12&lave£$ 90.00 Cherb's $125. In več.$100-00 27• eeptembra ........ 9106.35 Zagreb.......... <105.00 j Minnekelid*. Cherbourg. Hunbnrf. Skaxbkot printM kabine t tntiun rundn. ^ itotembn VAŽNO!Nc iicubljite iua i nakupom Ubto* u vato sorodnike w Evropi. Nora kvota pritne 1. jul. Z* Bavodila vprttojt« »ri lokalnih (gratih ail pri royal mail steam packet company N Broadway New York City Kretanje parnikov - Shipping News 18.912.............. 19.157 199 222 8.248 534 1.897 Skupaj.......... 52.809 Moških............ 33.590 Ženskih..........19.219 Iz Jugoslavije 29 44.166 27.631 16.535 19 Največje število izseljencev so imele: Velika Britanija..............61.499 in sicer: Anglija........................21.558 Irska..........................15.740 Škotska.......................23.019 "Wales.................................. 1.182 Nemčija........................ 48.277 Italija.......................... 46.674 Poljska..........................?6.538 Švedska........................17.916 Kusija..........................17.507 Cehosilo vaška......................13.840 Najmanjše število izseljencev so imele: Bolgarska..................... "Ostala Evropa"................. 392 450 841 PRISELJENIŠKO GIBANJE ZED IN JENIH DRŽAV MESECA JULIJA LETA 1923. Skupna letna kvota vseh dežel znaša Naslednjega jutra je Melanija že ob petih vstala. Koza se še iu vrnila. — Pofitopači so jo dobili in pojedli — jo je lju-beznjivo potolažila stara dekla. Melanija pa ni bila slabe volje. Njeno upanje je bilo vedno večje. Koza je bila mlada in suha. Žnjo bi si postopači ne bili dosti na boljšem. Tat lx> čakal, da se bo poredila, in meti tem časom bo že župnikov« molitev pomagala. Četrt pred sedmo uro je bila že v cerkvi. Bilo je oblačno jutro. Megla je pokrivala hribe in doline. V zvoniku se je oglasil zvonec. Ljudje so počasi prihajali. Župnik je stopil pred oltar. Imel je novo mašno obleko iz bele svile. Melanija mu je bila srčno hvaležna za to. — Za koga je maša? — sta se vpraševali dve stari klepetulji v prvi klopi. Oh, če bi vedeii, da je maša za malo kožico gospodične Mela-nije. -v Prihajale so ženske in otroci. Prišla je tudi županova sestra. Oh kaka slava, kaka čast. In vsi ti ljudje bodo nevede molili za izgubljeno kožico. Naenkrat je posijal skozi okno roočan solnčni žarek. — Glej —si je mislila Melanija — še solnce mi želi srečo. ,Naenkrat se je pa stresla. Moj Bog, kaj je to? S kora so prihajali glasovi godbe. Orgije so zabučale in oglasile so se gosli. Samega veselja je prebledela in pogledala na kor. Opazila je roko, ki je vodila lok po goslih. Melanija je uganila, da sta na koru Parižana. Toda, da danes "grata? Danes, ko ni slovesna maš? Gotovo gospoda nista včeraj I ničesar slišala, kar je pripovedovala župniku, ker bi sicer gotovo I ne igrala kozi na čast. Gospod župnik je bil r^vno tako presenečen kot ona. Ko se je obrnil in rekel "dominvis vobiscum", je pogledal zvedavo na kor. i Melanija je vneto molila za kozo. Misli so ji pa uhajale od mo-3.>7.8Q3 ijtve a dva Parižana sta čedna človeka. Posebno pa oni plavolasi. Grozna nesreča v tovarni. V beograjski livarni železa se je pripetila težka nesreča, ki je zahtevala številne č-lovt^ke žrtve. Iz topilne peei razlilo tekoče železo in poplavite delavnico. Sest delavcev, ki so bili zaliti z razbeljeno maso. je ostalo na mestu mrtvili, več pa jih je bilo težko ranjenih, tako da je le malo upanja, da bi ostali pri živ-. jen ju. Kako se jf* dogodila nesreča. se ni dalo ugotoviti. aa. Mptambra Laconta, Cherbourg. Hamburg; Pre*. Van Buren. Cherbourg: St. Paul, Char bo ur*; Glullo Cesar«, Genoa. Albania. Cherbourg: Laffayette. Havre Olympic. Cherbourg; Rotterdam. Boulogne; Columbus, Bremen. Chicago, Havre; Orduna Cherbourg. Slam-burs; Ryndam, Boulogne. 16. oktobra: Berengaria. Cherbourg: Reliance Cherbourg, Hamburg; Canoplc. Cherbourg, Bremen. 17. oktobra: Muenchen. Hamburg; Prea. Adama, Cherbourg; Tyrrhenia. Cherbourg. Hamburg. 18. oktobra: 2. oktobra: Pittsburgh. Cherbourg. Bremen; Pre«. Albert Ballln. Hamburg; Rochambeau. Arthur. Cherbourg. Brert>en; Itesolupe, Havre. Cherbourg. Hamburg; Aquitania, Cher- bourg 20- oktobra: a «kt k I*a Savo1«- Havre; Olympic, Cherbourg; " Ohio. Cherbourg. Hamburg; New Am- Paxis, Havre; Belgenland. Cherbourg; sterdam, Boulogne; l.evlathan, Cher_ je nenadoma iPrea- Cherbourg; Seydlltz, Bremen: bourg. Conte Rosso, Genoa. 23-. oktobra: •wUr'k. Hamburg. dSSSST-SZ?"™ R°°"Ve"- 6. oktobra; „ .. Homeric. Cherbourg: George Washing- " ° otjra: ton. Cherbourg. Bremen: Orca. Cherbourg Paris. Havre; I*res. Monroe, Cherbourg. Hamburg; Volendam. Boulogne. 9. oktobra: POTOVALNI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni nabirati naročnino za *4Glas Naroda", so: Joseph Čerae, Anton Simčič in Joseph Smalxel. Upravništvo. Cherbourg; Mauretanla,(27_ oktobra. Skupna mesečna kvota vseh dežel................ 71.561 | ki igra ^ Ka]i0 se zna nasmehnitL Vseh priseljencev je bilo pripuščenih................57.057 1. avgusta je ostala odprta kvota vserh dežel, ko so se odšteli vsi prej nerešeni slučaji, v katerih je bil dovoljen pristop na račun letošnje kvote...... 298.699 Letna kvota v Jugoslaviji znaša....................6.426 Mesečna kvota Jugoslavije...................... 1.285 Pripuščenih je bilo v juliju.........................368 1. avgusta odprta kvota Jugoslavije..................6.023 Najvčje kvote imajo sledeče dežele: { na leto mesečno Velika Britanija in Irska............ 77.342 ........ 15.458 Nemčija........................6^607 ........ 13.521 Italija.......................... 42.057 Poljska........................ 30.977 Rusija........................ 24.405 Švedska........................ 20042 ('ehoslovaška............... Nekoč je videla, kako se je nasmehnil Mariji Kerner, znani j vaški lahkoživki. To je bila za Marijo velika čast. Stresla je glavo. Sveti Bog, na kaj je vendar mislila pri maši! i Kako more biti vendar tako raztresena, ko gre za take važne stvari. Zatem je zbrano molila do konca maše. Ko je bila pa mša končana, je bila znova vzbujena njena po-i zor nos t. Kaj je to? Katko se oglaša vijolina? Tako kot da bi koza meke-tala. In tedaj so tudi orgije zameketale. Najprej "reqpiescat in pace", potem malo meketanja, nazadnje pa mogočni *4amen". Nato je pa zopet zameketalo. Kaj naj to pomeni? Melanija je vedela. Parižana sta se norčevala iz nje. In to v cerkvi. To je bogoskrunstvo. Torej sta vseeno slišala, kaj je včeraj pripovedovala župniku 8.411 6 19i) ^OTU sta se Pa maščevala nad ubogo kožico in nad njo. O zlob- 4.881 neža! | « it tfc * Ljudje so nekoliko začudeni zapuščali cerkev. Tako čudne ma- ...... 4.008! 14 357 ° 871 ^ n'so ^ doživeli. Dobro, da je bil gospod župnik napol gluh Ln ne prav posebno •-i muzikaJičen. Ljudje so odšli, samo Melanija je ostala na svojem sedežu. 18 4 — 0, grdina grda — je rekla sama pri seibi. — Že včeraj sta Palestina........................................12!se mi smejala' In sem ju danes opazila na kom, sem mislila, da Jk»ka ......71 ^ sočustvujeta z menoj. Sedaj pa to. Najmanjše kvote imajo sledeče dežele: Kjript Islandija............................75 Nova ^Handija in Paeifični otoki............80 "Ostala Evropa"......................86 T.uksmburjr..........................92 "Ostala Azija"........................92 Afrika..................... .........104 Izčrpale so svoj mesečne kvote v juliju: • g Albanija.......................... 58 Belgija............................313 Finska............................784 Beka.............................. 14 Velika Britanija in Irska.............. 15.468 Grška............................613 Ilolandija..........................721 Portugal............................493 Rusija............................4.881 Španska............................182 ^^ 1CA • * • « 9 • • • • • • * • • •« « • • • c t # » ■ m m % 750 41 Ostala Evropa"......................17 Palestina............................12 Sirija............................177 Turčija............................631 ''Ostala Azija........................19 A^nlCA » • mm »m m 9 • • • • • • • • • • • • • • • * mm mm E^ipt mm m m mm m * mm • • •* ■ • • • ** • • • • • • 4 Atlantic ni otoki...................... .. 24 Nova Zelandija in Paciftfni otoki........... 16 15 16 17 19 19 21 Roke so se ji tresle samega razburjenja:. Bala se je, da ni razžalila Boga. Ali se bo Bog se brigal za njeno kozieo, če je bil v eerkvi-deležen takega zasramovanja ? (Dalje prihodnjič.) Neizčrpana je ostala kvota sledečih dežel: Armenija (ruska) Avstrija....... Bolgarska..... Gdansko Estonsko Nemija Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. T7ILID vabostl aa potnika K V da j« natanko poučen o potnik Uatlk, prtljagi ln drugih stvareh, ki ao ▼ sred ■ potovanjem. V sled dolgoletne lakuSnje nam je mogofie o vaem tem dati točna pojasnila. Priporočamo vedno tudi samo najbolj** parnlka, ki Imajo kabina v m. nmta. ▲ko ste m namenili potovati v ■tari kraj, nam plllf« k« ko te v TaSo koriat. Tutfl eni. ki i« nlao amerlikl iria«. IJanl, amajo potovati v atari kraj na oblek In II m ja dovoljeno vrniti aa. Na ieljo dajemo veakemii te* eadevna pojaenla. icH nU OMHMt Is itirm kraja, naj nam pite m navodila, kajti Stavilo prlae* IJeneerv Je omejeno. Za potno etroške lspiačnje po na-Bmm naročlln Jadranaka banka tndl v dolarjlk. Frank Sakser State Bank Glavno uotopotvo Jadransko banka. Islandija .. Italija .. .. Latvija .. .. Lit vinska .. Lmksemburg Norveška .. Poljska .. . Romunska .. • • Jugoslavija "V esečna kvota pripuščenih .........22 ........1.093 . .61...... .........59 . 2.871...... ........1.788 . .60...... .........55 . 1.124...... ........1.515 . .275 ...... .........61 .........465 ........7.420 .........660 ......... 4 ........6.932 .........173 ........ .467 .........18 » 2.440 *.... ___-- .. 2.395 6.195..... ........4.020 1.484 e • • • • 4 >.....*.. 1.398 ........3.910 .........388 IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — more izplačati dolarje le potnikom v Am e H ko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega pot* nega lista ln ne več kot protivrednost od 3-OOu. — frankov, to Je približno $200.— ca enega potnika. V slučaju, da na slovi Jenec za ls-plačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo narod izplaCatl nakazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pofiiljati čeke v Jngoalavl- Jo. Splofino mnenje vlada, da ss čeki, ki ne glase na dolarje, tndl v dolarjih Izplačajo, kar pa nI ms, ker, kot že zgoraj omenjeno, Je t Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarja. Tudi počiljsjo mnogi navadne amerifike čeke v domovino. TI pa nikakor nlao pripravni za ljadl na deželi, ker so banke oddaljene id IzplaCaJo take čeke v dinarjih Šele potem, ko dobe lz Amerike potrdilo, s»pel i7. domovine in um imam porfW-ati važne re<"i, zatorej ga pi* «1 VdlskanafjsS S«».YJtil Dept: B 92 Bes k man St.. Hsw York Pišite za okraieieo. Pmve pristne glasne VICTOR in COLUMBIA G&AMOrONE s rogom ali bres roga, Gene od $22.50 do $480.00, kakor tudi prare Slovenske Victor in Columbia plošče dobite le prt IVAN PAJK Victor Dealer 34 Mata St., Oonemangfa, Pa. Cenike astonj, pilite ponj.