Gojmir Gorjanko      '                                          :^^H
Zaklad                  ¦
Oorjančev  Francek je  mnogo  sanjaril  o  bo-gastvu. Toliko lepih in dobrih reči bi si nakupil, ko
bi Ie imel denar! Konjičke, piščalke, žoge, vozičke.   | slaščice, bonbončke, balončke in še marsikaj drugega
bi si nabavil. Sezidal bi si hišico in hlevček za ko-   ,
njičke, pa kočijo bi kupil, in frčalo bi po ravni cesti.   1
in usta bi bila polna bonbončkov — ko bi le bil bogat   I
in imel pest cekinčkov v žepu.                                  ]
Ali kaj, ko jih pa nima! Kar zjokal bi se ob tej   1
nezgodi. Obupal pa vseno ni.                                      I
Nekega večera, ko je delila njegova mamica dc-   I
lavcem plačilo, mu je naenkrat šinila rešilna misel v   1
52    -                                                          I
I
glavo. Hitro se je skril v kotiček, kakor bi se bal, da        1 kdo razkrije njegove tajne misli. Dolgo je premišljeval in preudarjal, nazadnje pa sklenil: »Da, tako bo in nič drugače! Vsak delavec je vreden plačila, jaz tudi!«
Francek je napravil velik načrt. Šel je v sobico, vzel iz šolske torbice lep papir in peresnik, pa se vse-del za mizo in napisal dolgo pismo. Ko je bilo napi-sano, ga je položil na mamino posteljo.
Po večerji pa Francek dolgo ni mogel zaspati. Premišljeval je, koliko bogastva mu bo prineslo pi-smo? Delal je načrte, kaj vse si bo kupil. Kako se bo oblekel, kam bo šel. . . Spanca pa ni hotelo biti. Šele proti polnoči je zaspal.
Mamica njegova pa je zapazila na postelji sinč-kovo pismo. Urno ga je odprla, radovedna, kaj je v njem? Pismo se je glasilo takole:
Moj račun:
1.  Trikrat prinesel vode.........   3 K
2.  Štirikrat šel na trg..........   4 ,,
3.  Dvakrat uredil stole.........   2 ,,
4.  Pobrisal klopi in mizo........   3 ,,
5.  V kuhinjo prinesel drv........   6 .,
6.  Mačko pregnal iz shrambe.......    1 ,,
7.  Nabral šopek cvetic.........   3 .,
8.  Pošto prinesel...........   2 ,.
9.  Luč pripravil in nažgal........    1 ,,
Skupaj .    .    25 K
Skupaj ste mi torej, mama, dolžni 25 K. Se pri-poročam, da kmalu izplačate to vsoto, ker nujno ra-bim denar.                                  Vaš sin Francek.
Maraica je seveda nekaj časa strme gledala list. Nato je pa vzela iz predalčka kos papirja, nekaj napi-sala in položila Hst k vzglavju Franckovc posteljce.
—    53>
Zlato solnčece je že sijalo skozi okno, ko se je zjutraj Francek prebudil. Komaj si je dobro zmel oči, že je zagledal listič. Hlastno ga je vzel v roke, misleč, da je v njem zasluženi denar. Kako pa se je začudil, ko ni našel v njem niti krone! Samo Hstič je bil po-pisan. Gledal je in čital:
Moj račun;
1.  Nešteto noči sem zate prečula .    .    .    Nič za to.
2.  Nešteto lepih naukov sem ti dala .    .    Nič za to
3.  Ko si bil bolan, sem te dan in noč pe-
stovala...........Nič za to
4.  Novih oblekic sem ti že — ne vem,
koliko — kupila........Nič za to.
5.  Igrač sem ti nebroj preskrbela .    .    .    Nič za to
6.  Kolikokrat sem ti že  sladke  kavice
skuhala...........Nič za to
7.  Moliti sem te naučila......Nič za to.
8.  Novc čeveljčke sem ti že večkrat ku-
pila............Nič za to.
9.  Zate sem vedno in bom skrbela .    .    .    Nič za to.
Te pozdravlja Tvoja ljubeča te mamica.
Francka jc pisemce vznemirilo. Urno se je ob-lekel in ga prečital še enkrat. Bil je potem kakor omamljen. Strme jc gledal še nekaj časa v list, potem pa zakril obraz z rokami in pritajeno zaihtel. Videl je pred seboj materino ljubezen in svojo nehvalež-nost.
Tedaj je vstopila njegova mama: »0, si že po-konci, Francek? Kaj pa, da si objokan?«
Francek se je okrenil in ihte objel mamico.
54 —
»Oh, mama, raztrgajte moje grdo pismo! Lepo prosim! In odpustite mi! Nikar ne bodite hudi, ker sem vam napisal tak grd račun!«
»Seveda bom skušala pozabiti, Francek! Le mi-ren bodi in napravi se v šolo!« Mamica je objela Francka in ga poljubila na čelo.
»Gotovo ne boš nikoli več storil kaj takega. Poznam te!«
»iNe, mamica, nikoli več. Zdaj vem: dokler imam vas in vašo ljubezen, imam najboljše bogastvo in največji zaklad.«