Poštnim plačana t gotovini. Leto XIV., štev. 59 Ljubljana, petelc 10. marca 1933 Cena Din ž. OZADJE DOLLFUSSOVEGA PUČA Borba za zopetno sklicanje avstrijskega parlamenta — socialci hočejo za vsako ceno ostati na krmilu Lprav-Dištvo: LjuOljana, Kaatljeva ulica i. — Telefon it 3122, 3123, 3124. 3125 3125, Inseratni oddelek.: Ljubljana. Selcn-burgova oL i — XoL 3452, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica Ste*. 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: K.ocenova ulica št 2 — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št. 11.842 Praga čislo 78.180, \V.arno večino, ki omogoča, da dobi tudi Prusija vlado, ki bo imela za seboj večino deželnega zbora, a bo lahko delala roko v roki z državno vlado. Ali bosta remška državna in pruska deželna vlada tudi res reflektirali na normalno sodelovanje te parlamentarne večine, je vprašanje zase. Vsekakor pa se lahko vsak hip sklicujeta na njeno zaupanje in seveda še bolj na zaupanje pri nedeljskih volitvah manifestirane večine nemških in pruskih volilcev. Za vso nemško politiko važen moment, ki so ga prinesle nedeljske volitve, je tudi oslabitev tako zvane katoliške fronte, ki jo reprezentirata centrum in bavarska ljudska stranka. Obe skupaj sta sicer v primeri z volitvami v novembru ne le ohranili svojo številčno moč, ampak jo celo povišali v glasovih za približno 160.000 in v mandatih za 2, toda ta napredek se izgubi, ako se upošteva, da je število oddanih glasov naraslo za več milijonov in število poslanskih mandatov poskočilo za 86. A neprimerno pomembnejše od številčnih rezultatov je dejstvo, da je prvič ne le v povojni Nemčiji, marveč sploh prvič od Bismarcko-vih časov dalje centrom izgubil za sebe tako dragoceno vlogo na tehtnici nemškega parlamentarnega ravnotežja. Desetletja in desetletja je bila v Nemčiji nemogoča kolikor toliko stabilna parlamentarna večina brez centruma. Nedeljske volitve so prvič zopet ustvarile situacijo. da je večinska vlada mogoča t u di, če ostane centrum v opoziciji. Za stranko, ki je tako dolgo dobo sodelovala v upravi državne politike, pomeni ta sprememba vsekakor bud udarec. še hujši pa je udarec, ki sta ga centrum in njegova posestrima, bavarska l judska stranka, dobila v južnonemških zveznih deželah, pred vsem na Bavarskem. Te pokrajine, ki so tako ljubosumno čuvale svojo avtonomijo, so bile do nedeljskih volitev več ali manj domena obeh katoliških strani?. V nedeljo pa so hitlerjevci na Bavarskem in tudi po dmerih pretežno katoliških pokrajinah stopili na prvo mesto. Absolutne verne sicer v teh deželah niso dobili, a že to. da so postali v njih najjačja stranka. je za nje velik uspeh, za centrum, odnosno ljudsko stranko pa huda izguba. Sprememba je tem bolj zanimiva, ker veljajo hitlerjevci za nasprotnike dosedanje samostojnosti fužnonemških dežel. Oni iz volilnega rezultata že tudi kujejo svoj kapital in zahtevajo spremembo deželnih vlad. Komunisti so pri volitvah nazadovali za dober milijon glasov. Pri politični situaciji, kakršna se je razvila v Nemčiji zadnji teden pred volitvami, to nazadovanje ne more presenetiti. Izpadli milijon je deloma ostal doma. večinoma pa očividno prešel v Hitlerjev tabor. Bolj presenetljivo je, da so socialni demokrati ohranili svoje pozicije, čeprav je narodno socialistični ogenj bil skoro v enaki meri naperjen proti njim kakor proti komunistom. Ako pomislimo, da je vlada proglasila uničenje marksizma za glavni cilj volilne bitke. Hitlerjeva zmaga vsaj v tem pogledu m" popolna. Zanimivo poglavje za sebe tvorijo od-nošaji med obema današnjima vladnima zaveznikoma, med hitlerjevci in hu- Dunaj, 9. marca. r. Vedno bolj postaja jasno, da predstavlja uvedba izjemnega stanja v Avstrijri samo poizkus klerikalne manjšinske vlade, da bi se ohranila na krmilu. Nobenega drugega povoda ni imela, da se je zatekla k ukrepom, ki predstavljajo ne samo po sodbi političnih krogov, marveč tudi po mnenju priznanih pravnikov hudo kršenje ustave. Akcija vlade je naperjena tako proti sociatao-demokratski opoziciji kakor proti nacionalističnim krogom, ki se vedno bolj nagibajo k hitlerijanstvu. v čemer vidi klerikalna vlada nevarnost za svoj obstoj. Tako socialmi demokratie. kakor nemški socialisti. zlasti pa narodni socialisti že delj časa ob vsaki priliki zahtevajo razpis novih vo-litev. Vlada se je temu vselej upirala. Ko pa je sedaj nastal v parlamentu položaj, ki bi imel za nujno posledico razpust Narodnega sveta im razpis novih volitev, se je Dollfus-sova vlada, pravilno ocenjujoč položaj, da bi bila pri voliitvah poražena, zatekla k izjemnemu stanju. Da je pri tem našla oporo pri predsedniku republike Miklasu. je razumljivo, sai tudi Miklas poteka iz vrst krščansko - socialne stranke. Operetni puč. ki mu v zgodovini parlamentarizma ni primera, ni torej nič drugega, nego zadnji poskus krščanskih socialcev. da obdrže moč in oblast v državi. Da bi pred javnostjo opravičila svoje postopanje, se sklicuje vlada na delane zmožnost parlamenta iega prebivalstva svari vlado, nai spričo gospodarske krize s svojim početjem ne dovede političnega položaja na ostrino. Vlada je objavila na njegovo izjavo odgovor, v katerem ugotavlja, da fe Narodni svet brez predsedstva in da torej ne more več poslovati. Obenem izjavpa. da bo z vso odločnostjo nastopila proti vsakomur, ki bi se upiral izdanim ukrepom. Dunaj, 9. marca. g. V poznih popoldanskih urah se je vršil v parlamentu kratek razgovor med zveznim kancelarjem dr. Doll-fussom in tretjim predsednikom Narodnega sveta dr, Straffnerjem, ki je dal za prihodnjo sredo sklicati sejo parlamenta. Dr. Doll-fues je posvaril Straffnerja pred morebitnimi posledicami tega sestanka Narodnega sveta, vendar pa je Straffner vztrajal pri svoji odločitvi, češ da ima pravico sklicali 6ejo parlamenta. Dunajski deželni zbor proti vladi Dunaj, 9 mairca g Danes dopoldne se je sestal dunajski deželni zbor, da zavzame stališče k položaju Na seji je prišlo do burnih debat in besednih spopadov med kr-šanskimi socialci in narodnimi socialisti. Razprava se je pričela z velikopoteznim govorom deželnega glavarja Seitza, ki je ostro kritiziral postopanje vlade in naglasil. da je kršila ustavo Govornik je svaril vlado pred nedoglednimi posledicami, ki bi mogle nastati za življenje in gospodarstvo v mestu. Zahteve socialnih demokratov, po katerih naj bi vtada nemudoma zopet obnovila ustavno stanje, so bile sprejete v daljši resoluciji, ki jo je predlagal deželni glavar, dunajski župan Seitz Skoraj enake zahteve .so stavili tudi narodni socialisti, katerih vodja Frauenfeld, je pozval deželnega glavarja, naj prepovedi zborovanja za mesto Dunaj ne vpošteva in zahteva od vlade, da takoj prekliče svoje odredbe Končno je pozval Seitza, naj za prihodnji ponedeljek zopet skliče sejo deželnega tbora. Klerikalci so skušali motiti sejo z veiikim hrupom, vendar pa je bila večina odločno proti njim. Uporni dunajski župan Še bolj odločno se je uprl ukrepom vlade dunajski socialno - demokratski župan dr. Seitz v svojstvu dunajskega deželnega glavarja. S posebnim pismom ie vrnil državnemu tajniku Feyu okrožnico glede izvedbe izdanih ikrepov, ugotavljajoč, da Fey sploh nima pravice pošiljat; takih okrožnic ter da so vsi ti ukrepi protiustavni. Zvezni kance-lar dr. Dollfuss je v posebnem pismu in v zelo ostrem tonu zavrni] dunajskega župana in ga pozval, naj nemudoma izvrši izdane ukrepe. Odreka mu sploh vsako pravico kritike o ustavnosti vladnih ukrepov. Washington, 9. marca d. Danes se je sestal kongres, ki je bil zaradi finančne krize v Ameriki sklican ca izrelno zasedanje Predsednik Roosevelt ;e na seji podal daljšo programatično izjavo, v kat«ri je poudarjal, da je za Zedinjene države neobho* >o potrebno, da ohranijo v veljavi z'ati standard. Opustiti bo treba iz.iajo nasilnega denarja, ukiniti izplačevanje deponiranih zlatih zalog, prepovedati trgoriio z zlatom, obdavčiti privatno zlato, zaplenili zlato v bankah, nakupiti večje \oltf:ne srebra in dvigniti obtok srebrnega denarja ter izdati nove ukrepe proti begu kapitala Izkustva prvih dveh dni so pokazala, da se obtok klirinških certifikatov ni >b iese). za kritje dnevnih potreb pa bo treba povečati obtok novčanic, v kolikor Je zanje Se podano kritje pri Federalni rezervni banki. Kakor je pričakovati bo prepoved izvoza zlata podaljšana še za nadaljnje dni. V tem smislu je Roosevelt zahteval od senata pooblastilo za izdajo izrednih finančnih jkr©. Atene, 9. marca d. Vodja ljudske stranke Tsaldaris le snoči sestavil vlado, ki je bila takoj zaprisežena in je še v teku noči tv vzela vladne posle od začasr.e vlade generala Otonaiosa Vlada je sestavljena takole: Predsednik Panajot Tsaldaris. promet general K o n d 1 li s, notranje stvari M e t a k s a s, mornarica in zrakoplovgtvo admiral Hadžikiriakos. zunanje stvari l Palis kmetijstvo Te o to k i s, narodno gospodarstvo Ppsmadzoglu. pravda P Palis prosveta M a k r o p n-los, narodno zdravje Kodamanis, dr- Naročoma naii oomCdo Lhs 25.— Za mozem Arbeiter Zeitung« in vsi drugi levičarski listi. Prepoved je zadela tudi organ narodnih socialistov »Oesterreichische Zeitungs. Klerikalni manevri Dunaj, 9 marca g. S krščansko-socialu« strani so popoldne raznašali govorico, da so dobili baje narodni socialisti iz Berlin* navodilo, naj za vsako ceno izsilijo nove volitve. Za ta namen in za volilno agitacijo so jim tamkaj obljubili dva milijona mark podpore. Narodni socialisti nameravajo, če bi dobili pri volitvah zadostno število glasov, enostavno uprizoriti državni prevrit, pri čemer računajo tudi na pomoč iz Nemčije. Krščanski socialci izjavljajo, da > r zvezi s temi govoricami boljše, če se proglasi krščansko-socialna diktatura, ki naj bi zajezila narodno socialistični naval, kot pa da bi se dopustilo, da bi spravili narolni socialisti Avstrijo v zmedo. Te govorice je treba seveda sprejeti z veliko previdnostjo, vendar pa so za trenutno razburljivo razpoloženje v Avstriji zelo značilne. Režim zasilnih uredb Kakor poročajo današnji večerni listi, namerava vlada z nasilnimi uredbami uveljaviti svoj program. V to svrho je pripravila celo vrsto zakonov, med katerimi so najvažnejši: zakon o zagotovitvi dela, o sanaciji državnih železnic, o zaščiti dolžnikov, uvedba novih trgovinskih pogajanj, nova ureditev koncesij za trgovino in obrt in zakon o razmejitvi področja železnic in avtobusov. Izgredi v Gradcu Gradec, 9. marca d. Snoči je prišk) v Gradcu do burnih demonstracij narodnih socialistov. V Industrijski dvorani bi se imela vršiti proslava Hitlerjeve zmage, ki pa so jo oblasti prepovedale. Narodni socialisti so zaradi tega priredili burne proteste in pohod po mestu, pri čemer je prišlo do krvavih spopadov. Policija je uporabila orožje in je bilo 10 demonstrantov hujše ranjenih. po v Efektne borze bodo Jutri »pet redno poslovati. Med tem pa še vedno trajajo pogajanja z zastopniki žitnih borz, ki zahtevajo spremembo bančnih nkreipoT, teer bi bil sicer znatno oviran redni dovoz blaga na posamezna tržišča. TVashington, 9. marca. s. Po konferenci a vodilnimi člani kongresa je predsednik Roosevelt izrazil cado. da se bo moglo pa sprejetju zasilnega zakona zopet takoj obnoviti bančno poslovanje. Glavni namen zasilnega zakona je zopetna otvoritev čim veS bančnih zavodov. Glavna točka v zakona i« valutna ekspanzija Federal Reserve banke. Dejstvo, da je senator Glass. ki je znan kot velik nasprotnik inflacije, pristal na ta predlog. ie učinkovalo splošno pomirljivo. Newyork. 9. marca. s. Federal Reeer«« Bank sporoča, da bo izdala za 2 milijardi dolarjev novih novčanic. da bi s tem omogočila bankam izplačilo vlog in tako preprečila nadaljnji naval na banke. fcavni po pričakuiemo. da bo slovenska in vsa jujrosflovenska nacionalna javnost s simpatijami pozdravila JiibL lej težkega dela našega delavstva in da bo te simpatijetudd vidno manifestirala z udeležbo na prireditvah ki bodo v zvezi z jubilejno proslavo. Pokroviteljstvo nad nroslavo je prevzel ban dravske banovine e. dr. Drasrc Maružič ki bo istočasno tudi kum praocra. ki bo ob tej priliki razvit. V častnem predsedstvu 90 ministra dr. AJbert Kramer in Ivan Pucelj. žuipan litibljanski dr. Dinko Puc, žunan mariborski dr Fran Lipold. I. podstarosta SKJ Engelbert Gangl. predsednik ZKD direktor. Jug. predsednik Narodne odbrane dr. J osi n Cspuder. zas+o-nmik U.TNŽR Ivan Deržič predsednik ZDPD Joško Zemtjič, predsednik Jugoslovanskih delavskih podpornih druStev v Nemči+i Pave! Bolha in predsednik in ustanovitelj NSZ R. Juvan. Delavske organizacije se na proslavo svojega ju/bileia že marljUvo in sistematično pripravljajo, tako da se bo ta redka svečanost brez dvoma razvila ▼ mogočno manifestacijo nacionalnega de^evsfeva Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved *a danes: Pretežno oblačno, pozneje znatno bolj stalno. nekoliko hladneje. Dunajska vremenska napoved ca petek: Sprva še malo spremembe; ponekod bolj jasno. Z zapada ae bo približalo toplejše vremfe. LOMBAR - DOSMRTNA ROBIJA Tretjič nadaljevana razprava je bila zaključena davi ob 1*30 Ljubljana, 9. marca. Mrzlična radovednost je zajela Ljubljano, zlasti še Šiško. Z napeto pozornostjo pričakujejo ljudje odločitve in konca: kdo bo zmagal, državni tožilec ali Jože Lom-bar? V dve skupini so se strnili gledalci in priče — v »zavijače« in v »odvijače« Mislite: vodja prvih je državni tožilec, vodja drugih pa obtožencev zagovornik. Nimate prav. Glavni odvijač je sam Jože Lom bar. Naravnost s frapantnim spominom ve za vsako izjavo prič, za vsako najmanjšo navedbo, ki mu gre v dobro ali v breme. Prijateljev in znancev je imel Lombar in jih še ima v vseh slojih družbe. Ne le, da je že na policiji pri prvem zaslišanju izmaknil dvoje važnih dokazil iz zapiskov, še več: prijatelji sojetniki so mu prinašali iz sodne pisarne akt za aktom ki se je tikal njega, da jc mogel v preiskavi mirno premisliti in preudariti, kako bo odvijal ugodni obroč dokazov, kadar bo stal pred sodniki. Niti sence utrujenosti ali celo nervoznosti ni doslej pokazal Lombar med vso razpravo. Le redko je ostal dolžan pojasnila na spretna in nenadna vprašanja sodnikov. Toda vendar! Skrbno zgrajeni alibi za usodni ponedeljkov popoldan se je razblinil pod jasnimi izjavami prič. Edina zelena vejica, priča Mali, jc od zadnjič vtak-njen pod ključ zaradi suma krivega pričevanja. A priznanja le ni bilo. dokazov je še manjkalo. Pri dosedanjih razpravah je Jože Lomba-r vztrajal že nad 22 ur pred velikim senatom — danes popoldne je stopil tretjič pred sodnike. Kako se bo odločila njegova usoda? Kazenski proces, ki mu je v naši kriminalni kroniki zabeleženih malo enakih, je seveda daneg povzročil še posebno velik naval v sodno dvorano. Ljudje so si že od ponedeljka naprej skušali pribaviti vstopnice, a danes dopoldne je bila pisarna v tretjem nadstropju justične palače narav- Jože Lom bar nost oblegana, kakor da bi delili denar. Izdanih je bilo okoli 300 vstopnic, nakar se je razvila pravcata borzna špekulacija z njimi in je vrednost teh redkih »papirjev« zrastla od desetaka celo do stotaka... 2e kmalu po 15. u.ri je bil trg pred justično palačo močno napolnjen. — Jože bo dobil kolo, so sodili specialisti Kolo pomeni v kazmlniškem žargonu dosmrtno ječo, ker takemu obsojencu začrtajo na celično desko majhen krog v znamenje, da mu bo življenje v ječi teklo enakomerno do smrti. Odvijači pa so tudi danes simpatizirali z obsojencem v prepričanju, da bo oproščen. Naziv obeh strank se je pojavil v teku procesa, ko je državni tožilec trdil, da se Lombarju zavija zanika dokazov, dočim je branilec reagiral, da ae bo počasi odvila... Velika vhodna vrata so se odprla ob 15.45, vse se je borilo za vstop ki čim boljši sedež v dvorani. Red je varovala policija. Lombar je levičar... Pet minut pred 16. uro sta dva paznika privedla Lombaria Bled je bil danes... Predsednik velikega senata višji sod svetnik g Anton Mladič je kratko uvedel: »Nadaljevanje prekinjene slavne razprave«. Branilec dr. Fran Frlan je nato povzel besedo: »Visoki sodni dvor! Ali bi se moglo iz lokalnega ogleda in iz posameznih poškodb Voinikovičevih ugotoviti, ali je bil udarec od dotičnega storjen od spredaj, ali od zadaj ali od strani?« Predsednik: »Od strani. Drugače ni nič natančnega. Poškodba je bila prizadejana na desno stran lica z brahijalno silo. Verjetno, kakor pravi izvedensko mnenje, je bil že prvi udarec tako silen, da ga je nekoliko omamil, nato pa so sledili udarci z ostrino.« Branilec: »Hočem samo ugotoviti, kar sem zvedel sedaj, da je Lombar levičar. Važno bi torej bilo, da bi izvedenci povedali, aH je mogoč udarec levičarja s tako silo.« — Predsednik je nato dal k razpravi pozvati zdravnika dr Suherja. ki je bil navzoč pri obdukciji pokojnega Vojnikoviča. Branilec je nadaljeval: »Zasliši naj se obtoženec, da sploh z desnico ne more dela opravljati.« Predsednik: »Hodil je na lov in zajce streljal, kar je za levičarja vendar zelo težko.« Obtoženec: »Vse delam z levico. Streljam tudi z levico.« Predsednik ironično: »Morate pač imeti posebno puško Ne morete streljati z levo stranjo.« Obtoženec: »Verjemite mi, da sem vsikdar na lovu streljal z levico!« Husein Imbriševič Predsednik je nato velel pozvati v dvorano muslimana prekupčevalca stare obleke Huseina Imbriševiča, doma iz Kozaru-še, srez Koz a rac v Bosni. To je ena glavnih razbremenilnih prič, na katero oslanja obramba vso težmo razbremenitve Imbriševič je suhljat človek, bdi je z eskorto priveden v Ljubljano. Zasliševanje j« trajalo nad eno uro. Predsednik je z največjo točnostjo in pozornostjo predočeval obtožencu vse važne momente, o katerih je bil Imbriševič raslišan že na policiji in pri domačem sodišču v Bosni: »AH ste v neprijateljstvu z obtožencem?« Priča se je obrnil, pozorno pogledal Lombar ja: »Jaz ga ne poznam.« Ko ga je predsednik opozoril na važnost prisege, je kratko pripomnil, da bo povedal, kar je pač že povedal. Ni pismen in se ne more na vse spominjati Nato je opisoval, da je bil pred dvema letoma v Ljubljani, odkoder je šel na Vrhniko kupovat gasilsko uniformo. Dvakrat je bil tam, a se ne more točno spominjati datuma, tudi ne ve, ali je bila nedelja ali delavnik, samo to pomni, da je dobil od gasilcev uniformo in da jo je odnesel v Ljubljano. Nadaljeval je dosti zmedeno: »Slavno sodišče! Ko sem se zvečer z Vrhnike vrnil v Ljubljano, sem imel kvartir pri Llovdu. Stvari sem pustil tam in sem nato šel v Šiško Bilo je okoli 23. ure, ko sem srečal v Kolodvorski uhci pri mestnem kopališču Rukavino in Smaila Vojnikoviča Nekoč nato sem v Ljubljani srečal Vojnikovičeve- ga brata, ki me je vprašal, ali sem kaj videl Smaila. Rekel sem mu, da sem ga videl. kakor rečeno, a pozneje nič več.« Predsednik je polaga! največjo važnost na datum, toda priča ni mogla točno ugotoviti, češ, da ni pismen in »ne zna«. Njegova izpoved je bila vseskoz precej zapletena. Na podlagi prejšnjih izpovedb se je stvar nekoliko pojasnila. Priča je sicer trdila, da je bilo 29. septembra 1930, ko je videl Rukavino in Vojnikoviča. toda gotovo to vendarle ni. Predsednik je ugotovil, da priča ni bil nikjer prijavljen. 17. oktobra je bil zaslišan na policiji. Nato je bil pozvan v dvorano blagajnik vrhniškega gasilskega društva, posestnik Fran Žitko. Pokazal je sodišču potrdilo, da je kupil Imbriševič 15. oktobra od društva 59 delov uniform za 2950 Din. Priča je tudi decidirano izjavil, da je Imbriševič vse prodano blago hkratu plačal. Že nekaj tednov prej je bil na Vrhniki, toda prvič ni prišlo do kupčije. Predsednik je nato ponovno začel čitati prvotne Imbriševičeve navedbe. Imbriševič je vztrajal na tem, da je pravilno tako, kakor je izpovedal pri prvem zasliševanju na policiji v Kozarcu, ae pa tako, kakor pri drugem zaslišanju na policiji v Ljubljani. Policijski nadzornik Žajdela je nato predložil originalne zapiske o zasliševanju. »Kaj pa |e ubiti človeka!« Zaslišan je bil nato sodna izvedenec dr. Suher, Na vprašanje zagovornika, ali je mogoče iz oblike ran konstatirati, ali je bil napad izvršen od spredaj, zadaj ali od strani in s katero roko, je dr. Suher izjavil: »Ne«. Priča Osman Ufarelič je nekoč srečal Lombarja v gostilni pri gorenjskem kolodvoru Lombar mu je ponujal na prodaj samokres, nato pa mu je pokazal Vojni-kovičevo fotografijo in ga vprašal, če pozna to osebo. Predsednik: »Lombar, kje je ta slika?« Lombar: »O tem ne vem ničesar, to je laž!« Priča pa ponovno potrdi, da je vse to res in da je Lombar potegnil fotografijo iz listnice in jo nato zopet vanjo spravil. Takrat s« je bil Lombar v družbi še treh drugih oseb pripeljal na motorju s prikolico iz Škofje Loke. Lombar vse te izpovedi odločno zanika in trdi, da so izmišljene. Priča Dolničar, posestnik v Št. Vidu, se spominja, da je vprašal Lombarja, ko je ta v neki gostilni streljal s samokresom, zakaj strelja, nakar mu je Lombar odvrnil: »Kaj pa je meni enega človeka ubiti, če se izplača!« Sprva je priča vzel to izjavo za neresno, ko pa je slišal o Lombarjevih pustolovščinah, je postal drugega mnenja. Kremžarjeva nova senzacija Zaslišan je bU nato ponovno glavna priča Kremžar, ki je na predsednikovo vprašanje vztrajal pri izpovedi, kakor jo je bil dal na policiji in nato pod prisego pri razpravi. Predsednik: »Kako je bilo pri Slamiču?« Kremžar: »Na pustni torek sem pri Slamiču dobil Korošca in Lombarjevega brata Toneta. Ponudila sta mi vino, ki smo ga nato precej popili. Korošec me je zatem začel nagovarjati, naj grem k sodniku in prekličem vse, kar sem izpovedal proti Lombar ju z motivacijo, da sem svojo prvo obremenilno izpoved dati v pijanosti. Oba sta me vabila na dom k Lombar ju. Sprva sem se temu upiral, nato sem pa vseeno šel z njima. Na domu me je tudi Lombar -jeva mati prosila, naj ne bi tako govoril proti njenemu sinu, ker da sem jaz edina obremenilna priča. Mihaela pa je rekla Korošcu, naj mi da star trenchcoat. S Korošcem sva se nato dogovorila, da stopiva zjutraj k zagovorniku dr. Frlanu. kjer bom vse tako izpovedal, kakor smo se ponoči dogovorili, nato pa naj bi jaz pred Sodniki objel Jožeta Lombarja in ga prosil za odpuščanje. Korošca in mene so še opominjali, naj paziva, da naju kdo ne vidi, ko bova šla skupaj v mesto. Jaz sem nato spil še več kozarcev ruma in sem zato prišel popolnoma pijan na sodišče.« Kremžarjeva jasna izjava je napravila na vse zelo močan vtis, vse pa je bilo nanj pozorno tudi zato, ker je danes prišel vprav eleganten pred sodnike. Zaključek dokaznega postopanja Predsednik je nato čital tzpovedbe še nekaterih v preiskavi zaslišanih prič, tako predvsem navedbe hiralca Drinovca, ki je povedal, kako je jeseni 1930 videl nekega velikega, okoli 50 let starega Bosanca, ki je nesel težak »punkelj« do gorenjskega kolodvora, kjer je bisago naložil na neici voz s konjsko vprego. Voz je nato krenil proti Šiški. Drinovec je sodiU da v vreči ni bila obleka, pač pa kako meso. Ali je morda bilo človeško truplo, tega ne more potrditi. Druge pnče niso navedle nič bistvenega. Izvedenec Vekosfav Adamič je izjavil, da je bila vrvica, s katero je bilo truplo Vojnikovičevo zadrngjeno, debelejša in druge kakovosti od one, ki so jo našli pri obtožencu na domu. Predsednik je nato vprašal, ali kdo stavi še kake nove dokaze. Državni tožilec dr. Fellacher j« nato predlagal, da se izvede 9 novih dokazov o naznih okolnostih. Predložil je tudi policij- sko poročilo, ki ugotavlja: priča Gv;don Korošec je na zadnji razpravi izjavil, da je tisti denar, ki mu je bil pri zaročenki (Lombarjevi sestri) ukraden potreboval za motoT. a tega je kupil šele 5. junija 19.51 pri tvrdki Kenda Branilec dr Fran Frlan se je pridružil tem predlogom iz razloga, da mora priti resnica do zmage in da se mora zadeva popolnoma pojasniti. Predlagal je hkratu, naj se razprava preloži na nedoločen čas tudi zato. da se poprei konča kazensko postopanje pToti priči Andreju Maliju, ki ga je bil državni tožilec da! odpeljati v preiskovalni zapor zaradi suma krive prisege. Po kratkem posvetovanju velikega senata je predsednik Mladič objavil sklep, da se vsi nadaljnji dokazi zavrnejo kot neutemeljeni, ker je bila razprava dovolj izčrpna Dokazno postopanje je tako bilo ob 18.30 končano, nakar sta sledila govora dr-j žavnega tožilca in branilca. Obširen plaidoyer državnega tožilca Ob grobni tišini vsega avditorija, je pričel državni toži!ec dr. Juh j Fellacher svoj izčrpni plaidover. Kdor je kolikanj zasledoval potek vse razprave, je moral občudovati vestnost, s katero je zbiral državni tožilec gradivo za obtožnico. Ni bilo lahko njegovo delo pri skraja tako skromnem dokaznem materijalu, toda s trdnim delom se mu je posrečilo nabrati toliko indicijev m spretno razvozlati vse neštete zanke ob-toženčevega vztrajnega zagovora. Prav tako skrbno je zbral ogromno naraslo gradivo in pokazal na vse okoliščine ki nujno utemeljujejo, da je obtoženi Jože Lombar res roparski morilec. Spretno in Državni tožilec dr. Julij Fellaohcr jasno je izključil, da bi mogel priti sploh kdo drugi v poštev pri tem skrivnostnem, nenavadno zagonetnem zločinu. KakoT je pri vsakem poslu treba vaje in spretnosti od malega k velikemu, tako je tudi vsa Lombarjeva preteklost taka, da mu jc prav verjetno prisoditi tudi umor Vojnikoviča. Nihče ni tako znan v okolici tiste jKjniko-valnice, ki je po izreku g. Žajdele »prava džungla«, kakor bas obtožtnec in vsi znaki kažejo, da je obtoženec *:isti ponedeljek svojo žrtev nekje v »džungli« pokril z mahom in listjem ter jo šele ponoči potisnil v vrečo in potopil v ponikovalnici. Dr. Fellacher je nato prepričevalno in dokumentirano na sogla-snih izjavah prič ovračal skrb no pripravljeni obtožencev alibi za usodni ponedeljkov popoldan, nasprotno pa je po izpovedih dveh verodostojnih prič ugotovil, da je tistega popoldne re<; šel \ ojniko-vič z Lombarjem po Večni poti Zlasti ob-težilna je bila pri tem sicer dobromišljena izpoved obtoženčeve sestre Mihaele, da je videla svojega brata ob 16. usodnega ponedeljka doma in je tako pomagala ovreči obtoženčevo trditev, da je bil isti čes pri dr. Sfiligoju. Glede dozdevno razbremenilnih prič Korošca in Malija je zatrjeval državni tožilec da sta pričala pod vplivom obtoženca, ki si je znal celo iz zaporov obdržati zveze z erjima, kakor tudi s svojo ženo. Toda tudi ta pričevanja niso moilfl zaradi netočnosti iu očitne reist nitosti obrniti zadeve obtožencu v prid. Točni rnčuni zapitka Lombarja :n njegove družbe, ki jo je za lahko pridoDljeni denar brezrnise'no napajal, so pokizali, da kljub vsem obto-ženčevim pojasnilom ostane zapitek v znesku nad 1000 Dir. nepoj-asnjen: kako je prišel obtoženec do njega? Tudi obtoženčevo obnašanje po najdb- umorjenca in zksti njegov vzklik ob aretaciji, ko še ni nihče vedel, kdo je mrtvec in se je sodilo, da je »to neki Kitajec«, je Lombar ju ušel tisti vzklik: »>NašH site ga. Vem. zskaj me aretirate« ... Tako je nizal dr. Fellacher s spretno roko dokaz na dokaz in po skoraj triurnem govora pledirai za obsodbo Jožefa Lombarja zaradi roparskega umora. Takoj nato je p-ičel govoriti obtožencev branitelj g. dT. Fran Frlan. Seveda je tudi njegova obramba b'la izčrpna in zato zelo obsežna ter jo je občinstvo poslušalo z nezmanjšano napeto pozorrostjo. Tako se je razprava zavlekla pozno v noč. Ob 23.45 je branilec zaključil, nakar je vstal Jože Lombar: »Visoko sodišče, nisem umoril Vojnikoviča! Ce me obsodite, se bo zgodil just:č.ni umor.. .«■ Senat se je umaknil k posvetovanju. V dvorani je vršalo. Nekaj nepovabljencev se je še po žlebu priplazilo vanjo pri zadnjem oknu, odprtem zaradi dušečega ozračja. Sodba Posvetovanje senata jc bilo izredno dolgo, trajalo je uro in četrt Točno ob 1. po polnoči je predsednik g. Mladič ob največji tišini razglasil sodbo: ...je kriv in se obsodi na dosmrtno robijo... Med citanjem obsodbe je obtoženec skmšen sedel na klopi, obraz je zaslonil v dlani, njegova vztrajnost je povsem popustila. Vsi d-rugi pa so poslušali sodbo stoje. Ko je obtoženec čul jokati svojo ženo Valerijo, navzočo tik zadaj med pričami, je tolažHno pripomnil: »Tu nicht weinen!« — čitanje razlogov je bilo dolgotrajno, v njih se zlasti poudarja, da je s bili na potu tudi večji transporti, kajti po revirjih so se pojavljali, kakor smo že poročali, odposlanci raznih rudnikov in obljube, ki so jih dajali, so imele za posledico. da se je mnogo delavcev z zadnjimi stredstvi odločilo za dolga pota pri iskanju »aslužka. Vseh teh rudarjev gotovo ni vodilo statistično ugotovljeno razmerje med mezdami in vrednostjo produkcije, marveč podali so se na pot s sklepom, da bi delali tudi za nižje mezde, kakor poprej doma, kjer jim sedaj zaradi redukcij preti smrt od lakote Do malega vsd trboveljski rudarji pa so se morali vrniti iz južnih krajev, ker niso tam našli niti najprimiitivnejših pogojev za naselitev in življenje. Kakor 5e znano, je rudarska organizacija po Delavskih zbornicah zaprosila vsa rudniška podjetja, naj bi s centralno Delavsko zbor-nioo sklenila pogodbo, da bodo v podjetjih poskrbela za izvedbo socialne zakonodaje ter za ureditev najprimitivnejših življenjskih in delovnih pogojev. Med te spada v prvi vrsti to, da bodo mezde izplačane redno v gotovih rokih, da bodo delavci dobili na razpolago potrebno orodje in da bo oskrbljeno v vseh sedežih rudar-sdcih podjetij tudi za primerna stanovanja in za nabavljanje potrebnih živil. Nadalje naj bi vsa rudniška podjetja razpoložljiva službena mesta razpisovala samo preko Delavskih zbornic in skrbela naj bi tudi 3ia kritje stroškov onih rudarjev, ki so prišli zaradi razpisov iz oddaljenih krajev, pa t »e morajo vračati, ker so službe že oddane ali ker jim ni mogoče nastaniti tam svojih družin. Do take, v največji meri potrebne ureditve pa doslej še ni prišlo. Od državnih rudnikov je po vrednosti produkcije na prvem mestu rudnik Kakanj v Bosni, pri katerem iznaša vrednost produkcije v milijonih 41.2 iznos delavskih mezd 10.59. mezda pa v odstotkih 25.8. Na drugem mestu je rudnik Zenica z vrednostjo produkcije 36.5 in odstotkom mezd 33, potem pa sledijo Sen}, produkcije 32, mezde 30, Kre^a produkcije 21.8, mezde 38; Breza, produkcije 21.5, mezde 42 5. Vrd-nik produkcije 12A mezde 56. Mostar, produkcije 11.2, mezde 47, Velenje, pro- bukovca produkcije 6.9. Banja Luka, pro-dukcije 6, Maslovare, produkcije 3.4, Bu-kinj. produkcije 3.2 in Suhači produkcije 0.65. So pa še nekatera privatni rudarska podjetja, ki niso v splošni pregledni statistiki. pri vseh pa je v popolno razliko od trboveljskih revirjev potrebno ugotoviti v prvi vrsti to, da niso urejena za življenje pravih in poklicnih industrijskih dela\'cev. Pogoje za življenje poklicnih industrijskih delavcev bi bilo treba povsod šele ustvariti, kar pa bi bil tudi ekonomski greh sredi te velike krize. V rudnike TPD in k njim spadajoče naprave je investiranih nad 100 mliijonov dinarjev. Veliki del tega denarja je iz tekočih prihrakov, del v rudnike efektivno vloženega denarja pa je inflacija razvrednoti- la. Tako je mogoče, da se je obrestoval ▼ Trbovljah investirani kapital tudi ▼ času največjih dividend le nekaj nad 3 odstotke. Neekonomično je zaradi tega, investirati težko zbrana in visoko obrestovana javna sredstva v naprave, ki niso potrebne in ki spravljajo ob vrednost že obstoječe naprave. Ge se polaga važnost na to, da se koncentrirajo rudniki v državni upravi, je gotovo bolj ekonomično, če se obstoječi privatni rudniki podržavijo ak prevzamejo proti določenemu obrestovanju v državno upravo, kakor pa če se izgrajujejo novi rudniki. Če pa bi prišlo kedaj do prevzemanja privatnih podjetij v državno upravo, bo seveda potrebno tudi vpošte-vanje vseh življenjskih norm izrazitih industrijskih krajev, kjer so mezde edini dohodek. Baš to, da se mezde pri večini drugih rudniških podjetij ne smatrajo za edini dohodek, je vzrok, da so premestitve pravih poklicnih industrijskih delavcev iz Trbovelj v druge pokrajine, odnosno rudnike onemogočene. Magistrat reže lačnim kruh Nad 600 prosilcev na socialnem uradu — Usode in tragedije Ljubljana, 9. marca. Dasi zima ponehava, vendar se nič ne pozna, da bi kriza kaj odjenjaia Podoba je, kakor da je zima izčrpala vse, kar je bilo še na razpolago, in d« boda polagoma doseza svoj v še k. Vsaj naval, kakršen je bil danes na vrata mestnega socialnega urada v Mestnem domu, kaže tako. Mestni uradi pridno poslovati ob osmih, prvi prosilci pa so pričel- prihajati že ob štrih zjutraj, ko še vse mesto spi. Tako smo za časa vojne hodili čakat za moko in za kruh, za mleko in meso. V teku dopoldneva se je na stopn šea in na hodnike nagnetlo nad 600 ljudi, 6tarcev in nosečih žen. mladih mož in otrok Po stopnicah, ki držijo iz I. do II. nadstropja, kjer so prostori socalne-ga urada je 3tala ena sama veriga čakajočih, po trije drug vštric drugega. Na vsakih par minut se je vsaka trojica lahko za eno stopnico pomaknila navzgor, navzgor k svojemu malemu upanja. Referenti in osobie po pisarnah so imeli dela, kakor so ga samo med vojno imen po aprovizacijah in skladiščih. Izstavljenih je bilo na stotine in s+otine naka-zil za živila. Med prosilci so vseh vrst ljudje: stalni gostje socialnega urada, ki leta in leta prihajajo na vsakih toliko tednov in so jim listi v kartoteki že vsi popisati i od nakazil: resni, skromni, sramežljivi ljudje, ki morda samo enkrat na leto, v naj stiski, spravijo skupaj toliko moči, da gredo takrat na mag strat; žene ki ne vedo, kod se potikajo njihovi možje, in žene, ki vzkipijo od ponosa in ogorčeno protestirajo, ko jim uradnik pokaže opombo v kartoteki, ki se tiče nj'hovega moža: »nepoboljšljiv pijanec«; stare, sive, 6nažno oblečene in počesane ženice, ki imajo svoje sinove po šolah in svoje može po bolnicah: ljudje, ki n majo nobene druge stalne točke na svetu. kakor to, da vsakih 14 dni prihajaj« prosit na socialni urad, ki se neprestano selijo in jim je venomer treba popravljati kartoteko; stari Ljubljančani pa okoličani, ljudje z vseh vetrov in spet stari Ljubljančani, ki so že mesece in leta brez dela. — V pisarnah referentov socialnega urada prihaja na dan pač brez primere več zla in gorja kakor po spovednioah naših cerkvd, braged je rodbin, katerih očetje 6o pijanci ali pa sede po zaporih, tragedije mater, ki ne morejo preživljati svojih otrok, pa so vnovič noseče ... Socialno delo, ki ga socialni rnad mestnega magistrata vrši to kritično zimo, je v resnici nekaj ogromnega. Kdorkoli je resnično potreben, vsakdo odnese iz hiše nakazilo za nekaj živila. En teden se že kako prebije ali celo 14 dni. Potem pa prdejo spet trkat na magistrat, v to čudežno hišo. katere skadišča bi prav za prav morala biti brez dna. Zaščitnica jeseniškega delavstva Uravnovešeni dohodki in izdatki Brntovske sldadnice — Njen pomen v socialnem in gospodarskem življenju Gorenjske Jesenice, 9. marca. Pod predsedstvom g. dr. Obersnda se je vršila redna skupščina jeseniške Bratov-ske skladnice v Delavskem domu in je razvidno iz poročila upravnega odbora, da je imela bolniška blagajna skladnice v preteklem poslovnem letu skupnih dohodkov l,468.6Ci9 Din, izdatkov pa 1.468.741 Din, tako da znaša prebitek 128 Din. Cisto premoženje bolniške blagajne znaša 803.579 Din. Ta poslovni uspeh je zelo pomemben že zaradi tega, ker se je v najtežjih razmerah ohranilo ravnotežje med Kdor hoče svež in zdrav ostati naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Jo-sefovo« vodo zlasti bolni na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerij-dukcije 9.8. Ugljenik, produkcije 7-5, Za- skih trgovinah. Jutri premiera najnovejše „Ufa" operete dohodki iti izdatki. Dohodka so se zaradi gospodarske krize zmanjšali za 276-523 Din. Razen v tovarni na Dobravi se je lani 15. marca ustavilo delo v obratih KID in je tkrat ostalo brez dela 1773 delavcev. Uprava Bratovske skladnice je mogla izostanek tako velikih prejemkov uravnovesiti le s pomočjo podjeaja, ki je tudi za izvedbo skladnične pomožne akcije dalo na razpolago znatna sredstva. V domači bolnici je bilo lani v 28.772 dneh oskrbovanih 933 bolnikov Tudi nezgodna blagajna izkazuje prebitek, pokojninska blagajna pa 149.478 Din primanjkljaja. Od naložene imovine pri KID je bilo poslano glavni Bratovski skladnici v Ljubljani 54.000 Din. S prebitkom je zaključil svoje poslovanje tudi zobozdravstveni sklad. Sklad za podpiranje brezposelnih topilniških delavcev in rudarjev pa je imel 98.060 Din dohodkov ter 88.888 Din izdatkov. Poleg tega sklada je še stklad za aktivne člane in za staroupokojence ter izredni sklad za podpiranje brezposelnih delavcev. Ta sklad je vršil lani izredno važno in težavno nalogo, ko je bila večina domačega delavstva več mesecev brez posla in zaslužka. V tej dobi je izplačal 1,048.412 Din podpor. Bolniška blagajna je štela lani 2360 aktivnih in 3506 družinskih članov, nezgodna blagajna 2260 zavarovancev, 45 rentnikov, 6 vdov, 11 sirot in 3 rodbinske člane. Na novo so bile rente priznane 14 članom. Pokojninska blagajna šteje 2106 članov, 1316 žen in 2190 otrok. Staroupokojencev je 51, novoupokojencev pa 213. Jeseniška Rratovska skladnica je s svojo solidno in temeljito izvedeno organizacijo velevažen afktor v socialnem in gospodarskem življenju Gorenjske, kar se je najboljše videlo lani v dobi zastoja v obratih KID. Od svojih članov je takrat Brafcov-ska skladnica odvrnila mnogo bede Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Pokret narodnega delavstva v prestolnici Beograd, 8. marca. V pokrajinah bivše Srbije do zadnjih časar niso imeli pokreta narodnega delavstva, kakršnega poznamo v naših ktajih že 25 let V zadnjih treh letih pa so jc ustanovili jugoslovenski nacionalni delavski sindikati, ki neverjetno hitro napredujejo m vrste narodno zavednega delavstva na raščajo. Preteklo nedeljo se je vrSfl ▼ dvorani hotela »Slavije« velik, impoaantesi shod, katerega se je udeležilo nad 3000 delavcev iz vseh delov Beograda. Gowrili so poleg domačih voditeljev pokreta tudi zastopniki iz vseh banovin. Vodil je zborovanje g. Stojan S tanko vi č, predsednik JNRS, ki je v daljšem govoru obravnaval tudi vsa pereča delavska vprašanja. Nadalje so govorili Dušan Aleksič iz Beograda, Stevan Vučkovič iz Zagreba, Ljubomir Mitič iz Niša. Adolf Sertič iz Beograda, Stevan Gligovič iz Cetinja, Ivan Dragič iz Sarajeva, Drag*.ljub Pešič iz Beograda, EmiUja Radulovšč iz Beograda m zastopnik Narodno strokovne zveze g. Vladimir Kravo«, ki je orisal zgodovino pokreta narodnega delavstva v Sloveniji in pozval beograjsko delavstvo, da se udeleži proslavnih dni 14. in 15. maja v Ljubljani Delavstvo je sprejelo vse govornike z velikim navdušenjem in je posebno toplo pozdravilo zastopnike iz Zagreba in Ljubljane. Prav ostro so govorniki obsojali punktaše in poslali Nj. Vel. kralju brzojavne pozdra\e. Na posebni seji vseh pododborov jugo-9lovenskih nacionalnih delavskih sindikatov se je razpravljalo o proslavi 25Ietnice NSZ in je bilo sklenjeno, da pošljejo prav vse banovine svoje zastopnike. Računa se, da bo vse delavstvo znalo ceniti pokret slovenskih tovarišev in da bo v slavnostnih dneh prišlo v Ljubljano preko 500 ude ležencev iz veh banovin. Nacionalni delavski pokret zavzema v državi vedno večji razmah in je vesel pojav, da se delavstvo povsod otresa tujega vpliva v strokovni borbi. Nacionalno delavstvo zasluži, da mu vsi posvetimo svojo pažnjo in ga v njegovih stremljenjih podpiramo. Odmev protisokolske gonje pred sodiščem Ljubljana, 9. roarca. Včeraj se je vršfla pred deželnim sodiščem prizivna razprava proti dekanu Ivanu Tomažiču iz Trebnjega. Senatu je predsedoval g. dr. Gradnik, votanta pa sta bila dr Mastnak in Levičnik Dekan Tomažič je lansko jesen poslal spomenici na bansko upravo in na Nj. Vel. kralja, v katerih je trdil, da je Sokol v državi nekaka fašistična organizacija in izrecno brezver-skega duha. Nadalje se je obregnil ob bansko upravo odnosno ob g. bana, ki je z odlokom odstavil nekaj članov občinskega odbora v Trebnjem. Razrešeni člani so tudi podpisali spomenici, v katerih se še trdi, da je volilni akcijski odbor v Ljubljani izvajal teror ter da pomeni razrešitev občinskih odbornikov strankarsko prdstra-nost. Dekan Tomažič je bil pred sodnikom po-edincem v Novem mestu oproščen, češ, da ni imei namena s tema dvema spomenicama izpostaviti bansko upravo preziranju, odnosno ustvariti nerazpeloženie ne proti Sokolu in ne proti oblastvom. Na razpravi je trdil, da ni bil iniciator teh spomenic on, nego odstavljeni občinski odborniki. Zatrjeval je, da je dober Jugoaloven in da je z napadom na Sokola hotel ugotoviti samo to, da se Sokol ne strinja z načeli katoliške vere. Zaradi oprostilne razsodbe v Novem mestu se je državni tožilec pritožil m pri včerajšnji prizivni razpravi je bil dekan Tomažič obsojen na 1000 Din globe in na poravnavo stroškov obeh razprav. V primeru neizterljivosti se globa izpremeni v 17 dni zapora Predsednik senata je pri razglasu obsodbe poudarjal, da so iznešeni napadi na Sokola direktno lažnjivi in da je z inkriminirano spomenico izpostavljal odredbe banske uprave omalovaževanju, ker banski upravi ni treba povedati razlogov, zakaj je razrešila dotične odbornike. Dekan Tomažič prizivni razpravi ni prisostvoval. Julckova skrivnost Ljubljana, 9. marca. Velika cementna cev na prostem skladišču Cihlafeve tovarne cementnih izdelkov se je pričela naenkrat sumljivo majati. Bilo je zgodaj zjutraj, ko so baš prihajali delavci na vsakdanji posel. Vsi so zastr-meli. Čudež ka-li, pri belem dnevu vendar ne straši in potresa tudi ni, zakaj ostajajo lepo mirne druge cevi? Uganka je bila kmalu rešena. Se malo m pri odprtini cevi se je pokazalo par drobnih nožic, čez čas trup in nato razmršena glavica malega dečka. Fantič se je pretegnil in zamežikal v mračno jutro, a ko je opazil delavce, Tako bleščeče sveže kakor prvi dan po vsakem pranju Vedno z GAZELA TERPENTINOVIM MILOM GT,a.2-Jl Pere res belo! jam je smehljaje povedal: »Tu notri sem spal!« »Saj si ves prem razen,Kraijica Marija«. Ladja bo pristala v naslednjih pristaniščih: Split, DubrovniK, Krf, Ajacio na Korziki, Monte Carlo, Tou-ion. Marseille, Barcelona, Alžir. Tunis Boka Kotorska, Dubrovnik in Split. Potne liste in vse potrebne vizume kakor tudi valute omenjenih dežel bo po najnižji ceni nabavila centrala, tako da odpade vsaka skrb v teh zadevah. Prospekti in vse natančnejše informacije se dobe pri krajevnih odborih Jadranske Straže. Prijave se sprejemajo do 15. t. m. da ste zavarovani proti nezgodam. Naročite »Jutro«, nezgodno zavarovanje je zastonj pri Zavarovalnici „T5UGLAV" + Novi grobovi. V Sešcah je umrla gospa Terezija S i t te r j e v a in jo bodo jutri ob 10. položili k večnemu počitku v Št. Pavlu pri Preboldu. — V Žibertovi ulici 22. v Ljubljani je umni g. Ivan Zore, uradnik pivovarne »Union«. Pogreb bo danes ob 16. — V Kosezah pri Ljubljani je umrl ugledni posestnik g. Alojzij Zakotnik. Pokopan bo jutri ob 10. v Dra vajah. — Pogreb letalskega narednika g. Rudija M use rja, o čigar smrti smo včeraj poročali, bo danes ob pol 16. iz Študentovske ulice k Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše sožaljei ♦ Taksa za izpit«. Pri prijavah za državni strokovni izpit mnogi kandidati, uradniki ministrstva za goLabrasse< s francoskimi izletniki. ♦ Jetnik je pobegnil, da vidi ženo in otroka. Iz zapora beograjskega sodišča je pobegnil 28 »etni Marinko Babič, ki je ob-dolžen, da je v Vrčino v družbi svojega tovariša ubil Spasoja Kneževiča. V preisKavi se ni dokazalo, da je on izvršil uboj, goto vo pa je, da on ve za ubijalca, a ga noče izdati. Na begu se je Babič podal domov, da vidi ženo in svojega malega otroka. Potem se je zopet sam vrnil v zapor. ♦ Na železnicah je nevarnost brine ■zpIo velika. Najboljšo varnost nam nudijo okusne pastile Anacot od dr. Wandera, ki se dobe v vseh lekarnah za 8 Din. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar. vah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— Z ljubljanske univerze. Ker so zaradi pobiranja inskrip-cijske pristojbine nastale tehnične težkoče, je naša univerza začasno zatvorjena. Vpisovanje se vkljub temu vrši nemoteno. Slušatelji lahko pri vratarju dvignejo položnice ter plačajo vpisnino po pošti. u_ 15 zborov z nad 600 pevkami in pevci nastopi v nedeljo 12. t. m. ob 15. v dvorani hotela Union ob priliki redne letne skupščine Hubadove župe JPS, ki bo istega dne ob 10. v Hubadovi pevski dvorani Glasbene Matice. Na koncertnem programu je 31 skladb skladateljev: E. Adamiča, O. Deva, dr. Dolinarja, Fr. Gerbiča, J. Gotovca, J. Gallus-Petelina, P. Jereba, A. Jobsta, P. Krikovskega. A Lajovica, I. Matetič-Rongo-va, V. Mirka, J Ocvirka, Z. Pre lovca, St. Premrla, dr. Sc-hwaba, M. Tajčeviča in J. pl. Zajca. Program je tako raznolik, da bo vsem ugajal. Kakor smo vajeni na dosedanjih župnih koncertih, bo tudi tokirat nastopanje in odstopanje zborov istočasno, da ne bo mučnih presledkov pri izvajanju. Ob pol 18 bo koncert končan, da se lahko posluži občinstvo in izvajalci še vseh večernih vlakov. Vstopnice od 30 do 4 Din so v prcilpr-odaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu, na dan koncerta pa pred vhodom v dvorano. u— Pavla Lovšetova bo zapela na svojem ponedeljkovem koncertu po švedskih in najnovejših domačih pesmi tri izredno lepe in priljubljene točke, ki se izvajajo z velikimi uspehi po svetovnih koncertnih odrih. Tipično rusko čustveno je Tanjejeva »Not-turno«. To je pesem pomladne noči in brezmejnega hrepenenja. Korngoldovo »Ljubav-no -pisemce« pa je prijetna, nežna igračka, silno preprosta, a prav zato prikupna. Ko loraturno arijo iz Paladilhove »Zusane« je pevka izvajala prvič letos na svetosavski proslavi in imela s to belcantno arijo vprav buren uspeh. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. u— Knjižna akcija. Danes pridejo na vrsto naslednje ulice: Friškovec, Prisojna, Vrhovčeva, Ilirska, Hrvatski trg, Vr»aov trg, Jegličeva, Lipičeva, Šmartinska, Zaloška, Holzapflova, Bohoričeva Jenkova, Bolgarska, Korytnikova, Japljeva, Rvnikarje-va, Zalokarjeva, Cegnarjeva, Stara pot, Močnikova, Sketova, Domžalska, Zavrti, Vodmatski trg, Cigiarjeva. Za bolnišnico. Pripravite knjige! u_ Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani bo imelo v soboto 18. t. m. ob 20. v restavraciji Zvezdi na Kongresnem trgu redni obni zbor z dnevnim redom: poročila predsednika, odbora in revizorjev, volitev predsednika in odbora, sprememba pravil, določitev članarine za 1. 1933., samostojni predlogi, katere je v smislu društvenih pravil najmanj štiri dni pred občnim zborom pismeno prijaviti odboru in slučajnosti. Vsi člani naj se občnega zbora gotovo udeleže. u_ Javno predavanje o »Dolini gradov« bo 16. t. m. v dvorani Delavske zbornice ob pol 9. zvečer. G. pTof. B. Jakac bo predvajal svoj prvovrstni film iz lanskega foto amaterskega izleta, g. V. Pirnat, bard >Do-ine gradov«, pa nam bo v sliki in besedi pričaral njene lepote. Vstop prost. Osebnih vabil to pot ne bomo razpošiljali. Brezplačne vstopnice v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova uilica 5. u_ V društvu »Soči« bo predaval v soboto 11. t. m. ob pol 21. v salonu pri »Levu« vseuč. prof. g. dr. Milko Kos o našem kmetu ob Soči in na Krasu pred 500 leti. G. predavatelj bo pojasnil gospodarski in socialni položaj našega primorskega kmeta njegovo zgodovino, življenje in trpljenje, odnose do zemljiških gospodov in slednjič njegove pravice in dolžnosti. Po tem zani- Naš očka za danes je sklenil tako: »K Slamiču vse vas popeljem, saj vem da izvrstno vam tčknila bo fina polenovka z zeljem!« mivem predavanju bodo »Sočani« pros'avi-li 83 letnico predsednika CSR T. G. Ma-saryka s kratkim govorom tov Urbančiča, z deKlamacijami in s sodelovanjem oddelka pevskega zbora »Savat. K temu večeru je vabljen celotni odbor in vsi »Sočani« in prijatelji Vstop je vsem prost. u— Ceškoslovenska Obec v Ljubljani poroda dnes večer v restauraci »Zvezda« pfednžlšku p. Dr. Mihelaka o »Současnč hospod&rskč krisi«. Nato promitani filmu »Ze slunne Dalmacie«. Počštek pfesnž v 8 a prosime proto členstvo, aby se dostavilo včas a v hojnem počtu. Ilostč vi-t&ni! u— UmetnoGtno zgodovinsko društvo priredi drevi ob 20. v verandni dvorani hotela Union predavanje: »Slikar Matej Lansus in pesnik France Prešeren;. Ob stoletnici Prešernovega sonetnega venca«. Predaval bo ob skioptikonu msg.r. Viktor Steska. u— Drevi ob 8. v društvu »Krka« pri Mikliču film Dolenjske s krasnimi posnetki in koncert umetniške dvojice Ribieeva-Banovec! Brez vstopnine! u— Jutri poje Ricnard Tauber v opereti »Dežela smehljaja«. Nastopil bo v svojem prekrasnem filmu, ki ga bo predvajala ZKD ob 14.15 v Eiitn«m kinu Matici. Prijatelji lepega petja bodo imeli prekrasen užitek. u_ Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« poziva svoje pevke in pevce k pevski vaji v nedeljo 12. t. m. ob r.ol 12. v veliki dvorani hotela Uniona. Udeležba obvezna za ves zbor. u— Pevski odsek društva »Tabor« ima drevi ob 20. strogo obvezno skupno pevsko vajo. V nedeljo nastopi na koncertu Hubadove župe. Zaradi tega naj nihče ne manjka. u— Vreme 40 mučenikov. Kratko je bilo veselje nad lepim vremenom. Samo torek je pokazal pravo sončno, pomladno lice. Nastopilo je splošno nestanovitno vreme. Danes golu je 40 mučenikov. Slabo kažejo, že v sredo so prihajali cb vzhoda nad mesto teiki oblaki. Na večer je jel pihati mrzel veter. Zgoraj, v višjih plasteh pa je moral vladati pravcati vihar, kajti oblaki so se gnali v diru na vse strani. Včeraj ponoči je pa je v Ljubljani že pričelo deževati, sicer le po malem, toda dovolj, da so postale ceste spet umazan« in blatne. Vse drugače pa je na Gorenjskem. Gori je vladalo oba dneva jasno, sončno vreme in je bi'o tudi razmeroma toplo. Na Gorenjskem se uveljavlja že prava pomlad in se po pripo vedovanju ljudi tudi že napenja popje na sadnih drevesih. u— Pijanec pred sodiščem po spisin Frana Miičinskega so glasi tema, ki bo o njej predaval g. Liav)s'jv Puhar na stslca-ku društva »Treznost« drevi ob 20. nri v dvorani palače OUZD ra Mik'oši5evi cesti K temu zanimivemu predavanju ponovno vabimo poleg članov z.isti vse prijatelje nepozabnega mlaliaolia^i, dalje g juriste in — kritike, pa seveda vse ostalo cenjeno občinstvo. Vstopnine ni nobene! Odbor. Zahtevajte pri Vašem trgovcu vedno le norveško, vedno sveže in najcenejše, v drogeriji KANC, Tjrševa (nebotičnik) in židovska ulica 1. 5671 Vsakoletni VALČKOV VEČIR BO V SOBOTO, DNE 11. MARCA 1933 V VSEH PROSTORIH 8708 NA TABORU JABOLKA kg 3.75 Din zelo trpežna pri odjemu najmanj 10 fzg. Delikatese Fr. Kham, Miklošičeva S, špeeerija V. ZABAVNI VEČEE konzervatoristov KAZINA, dne 11. marca RONNY-J AZZ — PLES — BUFFET VABILA. 3616 u— Loške preste. Ljubljančani radi posegajo po slovitih »kuhanih« škofjeloških prestah, ki jih prinašajo prodajalci v Ljubljano. kjer jih prodajajo s »škofovim kruh-Kom* vred od gostilne do gostilne. Prodajalci pa so pričeli prinašati preste tudi na živilski trg. a to le kratek čas Kakor smo že beležili, so tržni organi začeli preste pleniti. Prodaja na trgu je bila zabranjena zato, ker sodi mestni fizikat, da biago, ki ga prinašajo prodajalci v mpsto v odprtih košarah in v vlaku, v higienskem pogledu ni povsem priporočljivo. u— Stanovanjske odpovedi. Do včeraj je bilo letos podanih pri okrajnem sodišču te 231 odpovedi. Večina odpovedi se nanaša na aprilski termin, namreč 150. dočim jih je nekaj za maj in 2 celo že za avgust. Sar mo včeraj je bilo pri sodišču predlaganih IS deložacij, ki se bodo prihodnje dni izvedle. število sodnih stanovanjskih odpovedi se od leta do lota zmanjšuje. Rekord stanovanjskih odpovedi v januarju in februarju je bil dosežen v najhujši zimi I. 1929., ko je bilo odpovedanih nau 500 sodnih odpovedi. u_ Razne nezgode. Ključavničarski pomočnik Anton Zupan, stanujoč v Podmil-ščakovi ulici se je včeraj popoldne z roso preveč približal stroju, ki ga je pograbi! in mu drezal kazalec. Uradnik Gajšek Anton, stanujoč v Vošnjakovi ulici je ^-edsin -č-njim po nesreči pa-iel na cesti in si zlomi' levo roko Prav tako nesrečo je dožive S5 letni France še me iz Goriške ulice, ki si je pri padcu zlomil levo nogo. V7 bolnico so pripeljali včeraj tudi 10 letnega posestni-kovega sina Ignaca Kosa iz Sp Kosez pri Kamniku, ki si je zlomi; desno roko. u— Nepoboljšljiva mladenka. Marija K. iz Novih Jarš pri Ljubljani je stara šele 16 let. Zrasla pa je v popolnoma pokvarjeni okolici. Pripada čudni družini, ki ima vedno opravka z varnostnimi oblastvi. Poro čaii smo o njej nedavno. Domala vsi člani družine so pohajali po mestu, obiskovali pod raznimi pretvezami tuja stanovanja in odnašali, kar jim je prišlo pod roko, najrajši pa seveda zlatnino. Policijska preiskava na domu družine v Novih Jaršah je spravila na dan veliko zalogo ur, verižic, darnskih dežniRov in nakradene obleke. Polovico družine so zaprli že tedaj med njimi tuli Marijo, tri brate pa so aretirali spet prod nekaj dnevi zaradi vloma v Mostah. Marija je prišla pred kakim tednom na prosto. Pričela se je baviti s prodajo copat po hišah Ponujala jih je te dni tudi pri soda-vičarju Moretu na šmartinski cesti in je ob tej priliki izmaknila dva zlata prstana. Mlado tatico so sedaj izsledili in bo morala znova pred sodnike. u— Verdiana?!? in še kaj je na programa ki ga bodo deležni letošnji posetniki zabavnega večera konservatoristov, ki ga pri-rede v zabavo in počaščenje naše ugledne publike, zlasti one, ki vedno napolni dvo rano Matice, kadar nastopajo konservatori-sti. Ne dvomim, da tudi letos ne bo manjkalo naše odlične družbe na tej prireditvi, zlasti pa ne dvomimo, da se bodo večera udeležili naši umetniki, ki so izšli iz našega konservatorija, kakor tudi oni, ki so študirali na tujih konservatorijih. Zabavni večer se bo vršil v soboto 11. t. m. v gornjih prostorih Kazine. Samo proti vabilu. Reklamacije pri društvu konservatoristov drž. konservsatorij. u— Vodstvo »Ronnyja« sporoča, da ne sodeluje na lovskem plesu dne 11. t. m. v Celju, temveč Havvai jazz, ki z imenovanim ni v organični zvezi. j,Ronny« je ta dan zaposlen na prireditvi konservatoristov v Ljubljani. Iz Maribora a— Mestno načelstvo opozarja na razpis o sprejemu gojencev rojstnih letnikov 1912— 1916 v IV podčastniško šolo »Kraljice Marije« v Zagrebu. Podrobnosti so interesentom na vpogled pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11 (pritličje). a— Mestni ubožni svet jse imel predsi-nočnjim sejo pod predsedstvom župana g. dr. Lipolda. V okviru finančne možnosti je upošteval 87 prošenj, od katerih je 34 popolnoma ali pa doloma za delo nezmožnim osebam priznal trajno ubožno oskrbnino, obstoječo iz redne mesečne podpore po 50 do 150 Din, brezplačne zdravniške oskrbe, zdravil in prehrane v mestni ljudski kuhinji. Dalje je bil dovoljen 10 otrokom vzgojni prispevek oziroma rejnina. Ubožna podpora je bila zvišana 18 prosilcem 13 oseb bo pa oddanih v razne mestne socialne zavode. Ker ni bila podana zakonita podlaga, je bilo odklonjenih 8 prošenj, dočim so bile 4 osebam ukinjene dosedanje podpore, ker so navedle napačne podatke. Podpiranje siromakov obremenjuje mestno blagajno vsako leto za 181.360 Din. a_ Mariborska Pomožna akcija Je že skoraj docela izčrpala sredstva, ki so bila zbrana za podpiranje brezposelnih in naj-bednejših mariborskih meščanov. Sedaj je že zaposlenih pri raznih cestnih delih in planiranju okrog 160 delavcev, ki pa jih bo vodstvo Pomožne akcije stopnjevaje odpustilo. Obdržalo bo le one, ki so pomoči najbolj potrebni, v prvi vrsti družinske očete in jih bo skušalo zaposliti pri regulacijskih delih. Drugim pa bo preskrbelo zaposlitev po možnosti pri raznih podjetjih in zasebnikih Za pomirjenje, da ne nosite domov klic hripe, vzemite redno, predno zapustite svoj obrat, okusne ANACCT PASTILE! Dobivajo se v vseh lekarnah za 8.— Din. a— SJSU »Napredek« bo imol v nedeljo ob pol 10. v Kazini v okviru idejnega mia-dinskega tečaja ZKD predavanje g. dr. Igorja Rosine: »Kmetski socialni pokreU. Mladina vseh mariborskih srednjih šol vabljena! Iz Celia e__ Mariborsko gledališče bo gostovalo z opereto »Grofica Marica«. Na razpolago je še nekaj lož in sedežev, ki se dobe v knjigarn; K Goričarja vdove. Nabavite si jih še danes. e_ Ljubljanski godalni kvartet, ki ga tvorijo gg. L. Pfeifer, F. Stanič V. šušteršič in. O. Bajde, je koncertiral v sredo zvečer v mali dvorani Celjskega doma. To novo a. že odlično komorno združenje, '.vorijo štiri enakovredne umetniške moči s teme.jitim tehničnim znanjem in gl-obokim razumevanjem predvajanja. Gostje so igrali iri godalne kvartete: Beethovnovega v c-molu, Borodinovega v d-duru in Debussvjjvega v g-molu. dodali pa so še Čajkovskega An-dante cantabile iz kvarteta v d-duru Bogato so izčrpali teme, sijajno diferencirali in nudili stilno pravilno igro. Navdušenje občinstva, ki je bilo deležno izrednega umetniškega užitka, se je stopnjevalo od točke do točke. Koncert je bil žalibog slabo obiskan. Opaža se, da med občinstvom stalno pojema smisel za resnično umetnost. Ljubljanski godalni kvartet bo gotovo dosego! tudi izven naših meja velike uspehe, na katere bomo lahko kot Slovenci zelo ponosni. _ R. P. e_ Novi grob-ovi. Včeraj zjutraj je umrla v Celju (Vodnikova ulica 1) v starosti 44 let ga. Amalija Šmigovčeva. roj. Vr^-čkova. soproga upravitelja ekspoziture OUZD r Celju g. Viktorja šmigovca in posestnk-a na Hotunju pri Ponikvi 0b juž. železnici. Pokoj niča je bila vzorna žena in srčDo dobra mati. V celjski bolnici Je umrla 7. t. m. 68 letna postrežnica Elizabeta šuprova iz Celja, 8. t. m. pa 18 letna dninarica Marija Škorjančeva iz škofje vasi. e— Krajevna organizacija JRKD za Ce-Ije-okolico bo priredila danes ob 20. v gostilni g. Fazarinca na Otrožnem nadaljevanje predavanja o prvi pomoči pri obolenjih živine. Predaval bo sreski veterinarski referent g. Maksim šribar iz Celja. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za živinorejo. e— Krajevna organizacija JRKD za Griže Zabukovco bo imela v soboto 11. t. m. ob 19. svoj redni občni zbor v prostorih g. Naprudnika v Grižah. Občnega zbora s*- bo udeleži] tudi narodni poslanec g. »Ivan Pre-koršek, ki bo poročal o raznih aktualnih gospodarskih in političnih zadevah ter delu v Narodni skupščini, članstvo naj se udeleži zbora točno in polnoštevilno. e— Za Slovence v tujini od ponedeljka do včeraj je bilo nabranih v Celju že nad 1300 knjig. Oni, ki so obljubili, da bodo knjige sami poslali, naj blagovolijo to storiti najkasneje do sobote 11. t. m. popoldne. e— Davčna uprava brez kuriva. Nekateri davkoplačevalci so nam sporočili, da prostori davčne uprave v Celju že štiri dni niso kurjeni, ker je zmanjkalo kuriva, nov kredit pa še vedno ni odobren. Pričakujemo, da bo davčna uprava v najkrajšem času prejela nujno potrebno kurivo. e_ Ogenj. V sredo 8. t m. okrog 11. dopoldne se je vnela lesena baraka trgovca z drvmi in premogom g. Nikolaja črnija n«. Mariborski cesti 17, poleg vojašnic« Kralja Aleksandra. Kmalu so prispeli gabrski gasilci. ki so oge-nj pogasili, škoda znaša okrog 1000 Din in ni krita z zavarovalnino. Ogenj je nastal zaradi premočno razgrete železne peči, ki je stala ob suhi leseni ni. e— Elitni kino Union. Danes oo poti 17. in pol 21. zvočni velefilm »Trader Horn< in dve zvočni predigri. Grandiozni letalski velefilm najnapetejfiih prizorov borbe z aeroplani v svetovni vojni, se predvaja od danes dalje ob % 8. in 9. uri zvečer ob znano najnižjih cenah Dta 2-—» 4:—, 6.— v kinu »Ljubljanski dvor«. Telefon 2730. tov v Parizu s filozofom Berdjajevim, profesorjem matematike Stepunom in drugimi. Temu članku sledi daljši referat o knjigi F. Frieda »Das Ende des Kapitalismus«, ki ie ena najtemeljitejših in najobjektivnejših razčlemb sodobnega kapitalističnega gospodarstva Članek »Savremena ruska omladt-na« seznanja čitatelja z moralnimi nazori in pojavi med današnjo komunistično mladino v sovjetski Rusiji. Prav posebno zanimiv je članek »Kod pre-zidenta Masaryka«. V njem opisuje dr. Je-lačič svojo avdijenco pri prezidentu češkoslovaške republike, katerega pa avtor ni obokal kot državnega predstavitelja, marveč kot filozofa, da izve njegovo mnenje o nekaterih vprašanjih. Predvsem je dr. Je-lačica zanimalo vprašanje nove vojne. »Globoko verujem v to,« mi je dejal prezident, »da eo katastrofe minile, da razum prevladuje in zmaguje, da pravičnost postaja vse splošnejša in da bodo moralna načela tri-umfirala prej ali elej. Ponavljam: ne vidim nikakih vzrokov za vznemirjenje in ne resnih znakov vojne razpoloženosti in nevarnosti ...« To je bilo ob božiču L 1930. Medtem so strahovi in skrbi močno narasli, vzlic temu vidimo iz najnovejših Masaryko-vih izjav, da sivolasi prezident in filozof še ni izgubil vere v človeštvo in v zdravo pamet. Toda. Če bi Jo izgjbil še tak mož, kdo bi jo bil sploh 5e imel v kaosu, ki bi brez dobrih voditeljev postal še mnogo hujši. Kakor smo videli, je knjižica dr. A. Jela-?iča polna zanimivih podatkov in izpodbud-nih misli. Spisana je v lahkem slogu, publi- cistično, za širši čitateljski krog. Avtor ni imel namena, da zavzame k sodobni problematiki svoje ostro opredeljeno stališče, marveč samo. da čitateljj pokaže, kako 9e ti zamotani problemi odražajo v drugih. To nalogo pa je opravil prav prikupno in marsikdo. ki mu niso dostopni večji in temelji-tejši tuji spisi, bo v tej knjižici našel obilo snovi za razmišljanje. —o. šestdeeetletnica Jakoba VVassermanna. Danes doživlja šestdeset let znani nemški pripovednik Jakob Wassermann. Avtor slo večega romana »Der Fall Maurizins« poteka iz bavarske židovske rodbine. Od revnega trgovskega vajenca se je povzpel do tajnika barona WoIzogena, ki je prvi spoznal njegov pisateljski talent in ga je velikodušno podpiral pri nadaljnjem razvoju. Was-sermann je več let sodeloval pri »Simpli-zissimu«, od 1. 1898. je bival kot pisatelj na Dunaju, sjer je pripadal literarnemu krogu Schnitzlerja in Hofmannsthala. po vojni pa v Alt-Ausseeu na štajerskem, v Ameriki in nazadnje v Berlinu. W. je najplodo vitejši židovski romanopisec v nemškem jeziku. Simpatično na njem je to, da svojega židovstva ni nikdar prikrival, kakor mnogi njegovi tovariši y Izraelu. Prvi večji književni uspeh mu je prinesel roman »Die Ju-den von Zirndorf«, nadaljnji važnejši romani pa so: »Die Geschichte der jungen Renate Fuchs«, »Caspar Hauser«. »Ganse-m&nchen«, »Oristian Wahnsehaffe«, »Der Fall Maurizins«, »Etzel Andergast« i. dr. Spisal je tudi mnogo esejev; izbrani so r knjigo »Lebensdienst«. Velik uspeh si je pridobil s svojimi biografijami Krištofa Columba in H. M. Stanleya. O svojih življenjskih bojih in strmi poti od revnega židovskega vajenca do svetovnoznanega pisatelja pripoveduje Wassermann v knjigi »Mein Weg als Deutsche und Jude« (1921) Uprizoritev Golouhove »Krize« v Zagrebu. Delavski diletantski igralci so v Za grebškem Musio-Hallu uprizorili igro slo venskega publicista Rudolfa Golouha »Kriza«. O tej igri je imel znani marksistični doktrinar dr. Mirko Kus-Nikolajev uvodno predavanje, v katerem je zagovarjal razredno obeležno umetnost. Zdenko Vernič je napisal o tej uprizoritvi v »Morgenblattu« daljšo oceno, v kateri poudarja, da je prav razredno - propagandno obeležje igri najbolj škodovalo. Ker je bilo tretje dejanje prepovedano, Je moral nastopiti avtor in povedati njegovo vsebino. Avtor je pri tem pokazal, da je »boljši in odteritosrčneijši govornik kakor pa pisatelj« (Z. Vernič). Pesmi Dragiitina Domjaniča. Slovencem zelo naklonjenega hrvaškega pesnika, napoved lje Srpska književna zadruga v letošnji seriji zbirke »Savremenik«. Hansi Niese, ki je s svojim ansamblom nastopila te dni v Mariboru, gostuje sedaj r Zagrebu. Med nagradami Srbske akademije znanosti, ki so bile razdeljene te dni, je dobila ga. Barbalič 2000 Din za svoje delo »Verska svoboda Slovencev v Istri, Trstu in Gorici« nagrade za literarno udejstvovanje pa »o bile letos priznane Dragiši Vasiču, Andjel-ku Krotiču in Dinku šimunoviču. 50 let gledališkega delovanja > alavil minule dni upokojeni igralec beograjske drame Ljuba Stanojevič. Koncert beograjskega pevskega tbora »Stankovic«. V proslavo p^esetletnice svojega obstoja ie priredilo beograjsko pevsko društvo Stankovič« že drugi veliki koncert včeraj v dvorani Kolarfeve ljudske univerze. Več kot 100 pevcev in pevk je pelo Oblakovo »Staroslovansko mašo« in »Kantato o človekovih poslednjih stvareh«, skladbo Čeha Ladislava Vycpalka. Kot solista eta na-stopla primadona Babrija Nuri - Hadžič in operni pevec Rudolf Ertl. Zbor je vodil dirigent Mihailo Vukdrag:c. Pri koncertu sta bila navzoča tudi oba skladatelja. Dnnajska slavistika po vojni. V najnovejšem zvezku praške revije »Slavieche Rundschau« poroča Rudolf Jagoditsch o povojni slavistiki na dunajski univerzi. Dane« obstoje tri stolice. ki se bavijo 9 proučevanjem Slovanov. Slovamsko zgodovino in ai-heologiio predava naslednik pokojnega Konstantina J^rečka Kari Patseh, profesor vzhodnoevropske zgodovine, ki zajema tudi največji del Slovanov, je dr. Obarsberger, stolico za slovansko jezikoslovje in literaturo pa je zasedel L 1922. ruski slavist prof. Nikolaj Trubeckoj, ki je obenem prevzel vodstvo seminarja za slovansko jezikoslovje z njegovo obsežno knjižnico. Prof. Trubeckoj obravnava v svojih predavanjih predvsem slovnico staroslovanskega jezika ter zgodovino ruskega, poljskega, češkega, srbohrvaškega in bolgarskega jezika, p* tudi primerjalno slovnico slovanskih jemkov. V "lingvističnih predavanjih zastopa daoeg splošno uveljavljeno metodološko stališče fonologije in nauk o struktualnih formah. Iz slovstvene zgodovine je prof. Trubeckoj doslej obdelal staror.isko književnost, rusko narodno pesništvo, rusko literaturo'17. in 18. stoletja, rusko pesništvo od Puškina do simbolistov in v posebnem ciklu še Dostojevskega. V literarno znanstvenem pogledu zastopa prof. Trubeckoj v glavnem tako zvano formaLstično smer, ki se je uveljavila v novi ruski Iiteraturni vedi (Tomaš^v-skij, Jakobson, Tynjanov). Živahno delo se razvija tudi v slovanskem seminarju. Privatni docent dr. Jagod tech nadaljuje in Izpopolnjuje delo prof. Trubeckega. V nastopajočem poletnem semestru bo predaval o novih metodoloških stremljenjih v sodobni ruski Iiteraturni vedi, zlasti o takozvani formalist: čm šoli. — Med tem ko so prod vojno bili slušatelji slavistike na dunajski univerzi pretežno Slovani, so sedaj pretežne Nemci^ in na Dunaju rojeni Čehi. Da tudi na Dunaju^raste zanimanje za slovanske zadeve, priča to, da so delovni prostori, ki ž njimi razpolaga slovanski seminar, skoraj vedno polni. Izmed disertarcij je omeniti N. Mirkovičevo o pomniku Jovanu Djčiču. Člana seminarja A. Izačenko in V. Pjnilsen sta v teku dveh poletij dialektološko raziskava-la slovensko narečje v Junski dolini na Koroškem. Mimo tega prirejajo člani slovanskega seminarja medsebojne praktične tečaje ruskega, češkega, poljskega io srbohrvaškega jezika. Gospodarstvo K carinski vojni med Jugoslavijo in Nemčijo Sipričo neuspelih pogajanj za sklenitev z^asnega trgovinskega dogovora obstoja jned našo državo in Nemčijo od 6. t. m. ne. pogodbeno stanje. Zato se, kakor smo poročali, uporablja zdaj na uvoz nemškega blaga naša maksimalna carinska tarifa. Kakor poročajo iz Berlina se Nemčija poslužuje na uvoz našega blaga za enkrat splošne nemške carinske tarife. To ima predvsem za posledico, da se je nemška carina na jajca avtomatično zvišala od 5 na •KO mark za 100 kg Te dni pa je nemško fmančmo ministrstvo zvišalo carino za jajca na 70 mark. Nemška vlada bo po vesti iz Berlina v kratkem zavzela stališče glede rabe maksimalne tarife za Jugoslavijo. Po maksimalni tarifi bi na primer ca. rma na jajca znašala 100 mark za 100 kg. Nemški listi zdaj mnogo pišejo o nemški trgovinski politiki o kateri pravijo, da je na razpotju in da še nI ostro začrtana, ■čeprav sicer številna carinska zvišanja m neobnovitve važnih trgovinskih pogodb dozdevno jasno kažejo njeno smer. Razumljivo Je, da se Nemčiji ni lahko odločiti, vendar bo kot močna industrijska država, katere gospodarska prosperiteta je v glavnem odvisna od industrijskega izvoza, morala pač precej popustiti od svoje avtaricične politike, ki jo seveda slepo zagovarjajo desničarski elementi ta ki duši uvoz km« tijskih proizvodov. Kakor pravijo nemtSke informacije, se *v> morala nemška vlada v prihodnjih tednih odločiti na kako novo osnovo naj iz-fc-uša postaviti trgovinskopolitične odnoša-je nasproti državam, ki so prizadete po povišanju carin, zlasti pa nasproti drža-ram, s katerimi je nastopilo n ©pogodbeno stanje. Stanje popolne ali delne nepogocL benosti obstoja nasproti Holandski, švedski ta Jugoslaviji. Tem pa bodo najlbrže sledile še nekatere druge države. Prizadete države so pač radovedne, kak izhod bo iz- Gospodarske vesti — Poštna hranilnica v februarja. V februarju je varčevanje uspešno napredovalo. 1'ris top' lo je k Poštni hranilnici 3953 novih vložnikov, tako da je zdaj skupno 224.909 vložnikov. Vloge so narasle za 8.7 milijona Din in »o znašale ob koncu februarja ^64.383.27931 Din. V čekovnem premetu e je otvorilo 98 novih računov in je zdaj pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah . kupno 22.065 čekovnih računov Promet na veh računih je meseca februarja znašal 4.133,873.424.86 Din; od tega brez uporabe gotovine 46.20 odst. Stenje vlog na čekovnih računih je ob koncu februarja znašalo £95,533.524.49 Din. Skupna vsota vlog pri Poštni hranilnioi p-esega 1359 milijonov dinarjev. = PospeSevanje predelovanja konoplje in lanu. Kmetijsko ministrstvo je začelo živahno akcijo za pospeševanje pridelovanja konoplje in lanu v naši državi. Da bi bila konoplja in lan dovolj rentabilna za kmete, je potrebno, da »e dobi seme najbo'jših vrst. Some konoplje zelo hitro degenerira in ga je zato treba od časa do časa zame-r, iati z boljšim semenom. Zato je sklenjeno, da se to seme nabavi v Italiji, ker je tamkajšnja industrijska konoplja znana kot prvovrstna. Z odlokom kmetijskega ministra je dovoljen kredit 500.000 Din za nabavo semena konoplje v Italiji. Seme se bo nabavilo v Btlogni in njeni okokci. Ra zen teh 500.000 Din, ki jih da na razpoko kmetijsko nvinistn&tvo, bodo tudi banske uprave podprle to akcijo. V svrho nabave konopljenega semena v Italiji se je z odlokom kmetijskega ministra določila posebna komisija, ki jo sestavljajo dr. Drag orni r čošič, ravnatelj kmetijske vzorne in kontrolne postaje v Topeidesru. Jasa Ljot:č. vi-cekonzul v Trstu, in Peter Bingulac, uradnik na konzulatu v Milanu Seme, ki ga bo komisija kupila v Italiji, bo moralo biti TK> možnosti pregledano po uradnem kcka odredba proti šušmarstvu imela zaželen uspeh. Gospodarske stiske močno ovirajo razvoj ključavničarske obrti Krivi sta stirke ie obrtne 6troke delno tudi nelojalna konkurenca m napačna kalkulacija. Naposled ie g. predsednik pozval vse člane na solidarnost m na skupno borbo, da se prepreči nelojalna konkurenca, ki jo vodijo v ključavničarski stroki razni državni zavodi in kaznilnice. Tajniško poročalo je- nato z-črpno navajala vse delo združenja. Podpredsednik Zbornice za TOI g. Josip Re-b e k je v živahnem govoru očrtal splošni položaj ključavničarstva. Pojasnjeval je vzroke sedanje gospodarske stagnacije v ej stroki, obsojal nelojalno konkurenco, ki ;e rakrana tega stanu, ter naposled poudar-jai. da naj mojstri rajši vzdržujejo več do- Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LJubljani Steviifte ta označbo kraja pomen iio: 1. Cas opazovanja, 2 »tanje barometra 3 temperatura, 4. relattaia clagra v %. 6. smer lo bralna vetra, 6 oblačnost 1_]0 7. rrrta padavin 8 padavine v mm Temperatura: prve Številke pomenijo najvišjo. Jruge najnižjo temperaturo. 9. marca Ljubljana 7, 773.5, 7.2, 92, SW1, 10, Ljubljana 13. 774.5, 8.2, 78, SW1, 10, _, __; Maribor 7. 774.2, 6, 90, mirno, 10. 2.0, dež; Zagreb 7, 774 9, 6, 80, ESE8, 10. 0.4, dež; Beograd 7, 775.0, 0.0. 70. NNW14, 8, Sarajevo 7, 7711, 6, 80. ENE1, 10, _, Skopije 7, 773 2, 7, 80, E8, 10, 2.0, dež; Split 7, 768.1, 12, 60, NE8. 9. —, Kumbor 7, 766 8, 15 60, mirno, 9, —, —; Rab 7, 770 1, 10 50, ENE6, 8, —, —. Temperatura: Ljubljana 10.4, 6.8; Maribor 9 4, 5; Zagreb 12, 6; Beograd 9, —1; Sarajevo 12. 6; »koplije 14, 6; Split 17, 11; Kumbor — 9; Rab — 8. Sonce vzhaia ob 6.25. zahaja ob 17 57. Lana vzhaja ob 14.50, zahaja ob 5.28. kušala nemška vlada najti iz te zagate, da bi preprečila kritično poostrenje carinske vojne s temi deželami. Na vladi so zdaj prav za prav zagovorniki atrakcije, a praksa je nekaj drugega kakor teorija. Nemška vlada se zaveda, kakor je razvidno iz govora državnega tajnika v gospo, darskem ministrstvu dr. Banga, nevarnosti, ki bi nastale, če se ne najde zadovoljiva osnova za bodoče trgovinske odnošaje z deželami, ki so važne odijemalke nemških industrijskih proizvodov. Nemška industrija pravi, da je izhod treba najti na vsak način, če se torej pri trgovinskih pogajanjih odklanjajo nižje carinske postavke v svrho zaščite kmetijskih pridelkov, na katere je uvedena skoro prohibitivna carinska zaščita, je treba nu_ diti prizadetim državam ekvivalent v kaki drugi obliki. Nemški industriji diktira življenjska potreba, da skuša obdržati svoje trge, med katerimi je tudi Jugoslavija razmerno važna, saj je naša trgovinska bilanca naspoti Nemčiji v zadnjih petih letih pasivna za lepo vsoto 1.8 milijarde di_ narjev. Zato bo morala nemška industrija kolikor toliko nasikakovati novo smer v nemški trgovinski politiki ln podpirati zahteve prizadetih držav pri trgovinskih po. gajanjih. Med drugim predlaga nemška in. dustrija, da se državam, odjemallkam nemškega industrijskega blaga, dovolijo vsaj posebni kontingenti, če že nemška vlada ne mara opustiti svoje pretirano agramo-zaščitne politike. Mi imamo vse ugodne pozicije, da lahko vztrajamo na zahtevah po nižjih carinah, če bi na nemške zahteve pristali, bi se pač izvoz naših kmetijskih pridelkov v Nemčijo zmanjšal na minimum. Pretežno kmetijska država smo in trgovinska po_ godiba, ki nam v prizadeto državo z zadostnim jamstvom ne zagotavlja kmetijskega izvoza, je za nas brez pomena. brih pomočnikov kakor pa nebroj vajencev. Med velikim odobravanjem je zahteval de-:entralizacijo delavskega soc.aluega zavarovanja. OUZD plačuje ključavničarstvo lepe vsote. Prav dajatve za socialno zavarovanje močno pritiskajo na ključavničarsko obrt. Pri volitvah so bili izvoljeno: za predsednika g. Maks Ferjan, za člane uprave pa gg. Mihael Kavčič iz Zgornje Šiške, Alojzij Mekina iz Ljubljane, Anton Prebil z Gline, Andrej Uranič in Rudolf W'illmann, oba iz Ljubljane. Izvoljeni so bili dalje namestniki in člani nadzorstvenega in častnega odbora. ~ Prijave za izvoz živrae v Avstrijo in Češkoslovaško- Urad za kontrolo izvoza živine pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine obvešča zainteresirane izvoznike, da se bodo prijave za .porazdeKtev kontingentov živine in živinskih proizvodov za izivoz v Avstrijo in Češkoslovaško v aprilu .sprejemale samo do 18. t m. Vsak pri-javnik mora navesti za vsak prijavljeni vagon z>!.asti nakladalno po-sta.šo in komi-sionaria, na katerega želi poslati blago. Svinje, določene za češkoslovaške trge, morajo imeti najmanj 360 kg teže po paru pri izgovorjen ju. — Frankova namesto dolarjeva baza argentinsko valuto. Iz Buenos Airesa poročajo, da je valutonadzorni odbor zaradi padanja dolarja opustil dolar kot osnovo za noti ran i e argentinskega pesa in ga nadomestil s francoskim frankom. == Švica in Holandska držita ilatj stan-rard. Iz Ženeve poročajo, da po zatrditvah švicarskih bančnikov niso valutni 'jkrepi Zedinjenih, držav prav nič vplivali na položaj švicarskega franka, ki se bo spričo zlate zaloge Švice z lahkoto držal. Ukiepi proti kopičenju zlata eo storjeni. Izvoz zlata je prost. Švicarska narodna banka je dolžna oddajati zlato ali zlate devize na svoje bankovce, švicarski bančniki pa so sicer prepričani, da Zedinjene države ne bodo opustile zlatega standarda. Enako prihaja iz Amsterdama poročilo, da dolarjeve slabosti nimajo nevarnih reakcij v Holandski. Predsednik Holandske banke dr. Trip je izjavil, da niso potrebni glede na dogodke v Zedinjenih državah nikaki ukrepi za varstvo holandske valite. Holandska bo držala zlati standard. = Evropske novčanične banke ponujajo pomor Zedinjenim državam. Po vesti iz Pariza, eo ponudile fraoooska, švicarska, belgijska in holandska novčanična banka kredit ameriškim Federalnim reservnim bankam, ki naj bi s tem ohranile svoje zlate zaloge. S tem naj bi se tudi preprečil beg kapitala iz Zedinjenih držav. Pomoč je Zedinjenim državam ponudila tudi Angleška banka. — Cene jajcem v Madžarski so znatno padle zasiadi povišanja nemške carine. Iz Budimpešte poročajo, da so cene jajcem na madžarskem trgu pa0« 450 — 465; banatska, >Og< 4hO do 465. + Novosadska blagovna bor*a (0. t m.) Tendenca neizpremenjena. Promet 47 vagonov. Pšenica: baška, okolica Sombor » okolica Novi Sad, gornjebaška, srednjetoa. ška, baška potiska in sremska 222.50 — 225; gornjebanatska 222 — 224. Turščica: baška in sremska garantirana 64 _ 65: za marc. april, maj 68—70; banatska garantirana 63—64. Jef-men: baški in sremski. 64/65 kg, 110—115; pomladni, 66/67 kg 117.50 do 122.50. Oves: baški ln sremski 98—102. Moka: baška ln banatska, »Og« in >0gg< 355—370; »2« 335—350; >5« 315—330; >6« 290—300; »7« 195—205; >8< 80—82.50. Otrobi: baški in sremski, v ju tastih vre-čah 65—67.50; banatski, ▼ jutastih vrečah 62.50—67. Fižol: baški io sremski beli 117.50—120. + Budimpeštanska terminska borra (9. t. m.) Tendenca stalna. Promet slab. Pšenica: aa marc 14.15, za maj 14.15 — 14.17. Rž: za maj 8.42 — 8.44. Turščica: za maj 7.36 — 7.38, za julij 7.80 — 7.82. ŽIVINA -f- Zagrebški živinski sejem (8. t. m.) Do- gon precejšen. Cene goveji živini in konjem so malo poskočile. Za kg žive teže eo bile naslednje cene: biki 3.25 do 3.60, krave za mesarske svrhe 2.50 do 3, za klobasarje 1.50 do 1.70, junice za klanje 3.35 do 3.50, voli I. 4.75 do 5.50, II. 4 do 4.25. svinje pitane 9 do 9.50, nepitane 7 do 8.25. konji za klanje 1.25 do 150, teleta 4.50 do 5.50 Din. Zaklane sremske svinje so bile po 12 do 13. zaklana teleta pa po 7.50 do 8.50 Din. Cene krmi: detelja 65 do 75, otava 60 do 75, seno 50 do 70, slama 45 do 50 Din za 100 kg. Žlvijenle naših radarjev na Holandskem Naši rudarji so dobro kvalificirani in jih redukcije niso tako zadele kakor priseljence LJubljana, 9. marca. Zanimanje za naše izseljence v zadnjem času razveseljivo ras«, saj pa je izseljen-stvo v resnici važen, težek del vsega našega nacionalnega in socialnega vprašanja. Narodni izseljenski odbor kaže na tem polju lepo aktivnost in predavanje, ki se je pod njega okriljem vršilo snoči v dvorani Delavske zbornice, bi zaslužilo pač številnejšega odziva med občinstvom. Dr. V. PavliSiovič, eden najboljših jugoslovenskih poznavalcev Nizozemske in njenih življen-skih razmer, je predaval o tej zanimivi, čudoviti deželi in o življenju naših izseljen-cev-rudarjev v nji. V imenu NIO je predavatelja v kratkih besedah pozdravil in predstavil g. Rudolf Juvan. Holandija je vkljub svoji nepriročni legi (dobršen del dežele se nahaja pod morsko gladino) ena najbolj kultiviranih in najbogatejših dežel na svetu Holandska premogovna industrija in nje nagli procvit je najboljši dokaz, na kako odlični tehnični višini je gospodarstvo te dežele. Edini veliki nizozemski premogovni revir, ki se nahaja v kotu med nemško iin belgijsko mejo, je pričel obratovati šele 1. 1920., do danes pa so se ti rudniki povzpeli na tolikšno višino, da jc holandska premogovna industrija na prvem mestu na svetu. Precej ko se je tedaj pričelo z obratovanjem, je bilo med rudarji, ki so se od vseh strani natekli v novi revir, tudi 12 Slovencev, ki se niso priselila iz domovine, temveč iz Nemčije in Belgije. Potem je število slovenskih in jugoslovenskih rudarskih delavcev stalno raslo, tako da je v letu 1930. pred nastopom krize znašalo okreg 1200, med' njimi jih je bilo okrog 70 odst. z družinami Redukcije, ki so se s krizo pričele, naših rudarjev niso prizadele v tolikšni meri kakor priseljence drugih narodnosti, ker so naši rudarji prav dobro kvalificirani in jih Holandci zelo cenijo Seveda pa tudi rudarji na Holandskem občutijo posledice krize, plače so se znižale, nekateri obrati po nekaj dni v mesecu praznujejo — skoraj prav tako kakor v Trbovljah. Predavatelj je v novembru obiskal kolonije naših tamošnjih rudarjev in je videl, da v splošnem vendarle še mnogo bolje žive, kakor se dandanes v splošnem živi po svetu. Naši izseljenci tam 30 si v prejšnjih srečnejših časih po večina omislili svoje hišice z lepima vrtovi, tako da žive mnogo lepše in udobneje kakor po drugih delavskih revirjih Mezda dobrega, kvalificiranega rudarja znaša do 5 holandskih goldinarjev na dan (t. j. okrog 150 Din). — Naši rudarji živijo skromno, a živahno društveno in kulturno življenje. Ustanovili so si osem tradicionalnih rudarskih društev sv. Barbare in več tambura.ških in pevskih društev. Samo aktivnega stika z domovino jim manjka — in pa knjig pogrešajo. (Upajmo, da bodo vsaj malo uspeha tekoče knjižne akcije tudi oni deležni) Med našimi rudarji živi slovenski duhovnik gospod Oberž&n, ki izdaja tudi skromen list v slovenščini, slovenska učiteljica p« potuje od naselbine do naselbine in uči rai-terne besede okrog 230 otrjk — Kolonija Poljakov je med rudarji vse drugače kulturno organizirana Poljaki imajo lastno šolo. Zanje se njihova domovina mnogo bolj zanima, kakor se mi za naše '.judi na Holandskem. Naj bi ta slika o življenju naših rudarjev daleč na severu podžgala skrb za naše izseljence v nas vseh! Bitka na pokopališču Sarajevo, 8 marca. Kmet Miladin Kraljevič iz vasi Batkovice pri Vardištu je pokopal svojo taščo, ki mu je zapustila nekaj premoženja, in je potem po starem običaju priredil tudi sedmino. Kakor veleva običaj, je sorodnike in sosede za sedmino najprej pogostil, potem pa so vsi odšli na pokopališče, da še ob grobu pokojnice izpijejo nekaj čaš v njen spomin. Doma je potekla sedmina, kakor 6e spodobi, ko pa je na pokopališču krožila steklenica močnega žganja Iz roke v roko in je postajal razgovor vedno bolj živahen, sta 9i naenkrat so^da Sreten Pajel č in Obren Tomič skočila v lase, ker sta drug drugemu očita'a prestavljanje mejnikov in drugo kršenje posesti. Sretenn je priekoč'1 na pomoč njegov nečak in tako se je na Eokopališču med sedminarji razvila prava itka. v kateri so sodelovale tudi ženske. Glavno orožje v bitki so bile sicer palice in pesti, eden od bojevnikov pa je izvlekel tudi nož ter hudo ranil svojega nasprotnika. Preden so prih teli orožniki, je bilo v tej nenavadni bitki na pokopal šču že več ranjenih, bojevniki pa so seveda poman-dnaii vse bližnje grobove in poškodovali nagrobne spomenike. Nekaj bojevnikov so orožniki kar od sedmine odpeljali v zapor, kamor bodo prišli še nekateri, ko bo končana preiskava o tem žalostnem dogodku. Abesinija hoče dati sužnjem svobodo Abesinski cesar Haile Selasijel (Rast Ta-fari) hoče za v=ako ceno zatreti kupčijo s «užnji v svoji deželi. V ta namen je imenoval Angleža Franka Halperta za vodjo posebnega odseka o suženjstvu v svoji državi. V Abesiuiji živi baje še vedno pol milijona sužnjev glede katerih upajo, da bi se dali osvoboditi v kakšnih 20 letih. Silva Trdina: Klop pod jasminom Zima je. Ana se v svoji sobi ključi nad de« lom. A tupatam pogleda skozi okno sne« žinke, kako vrtinčasto padajo na vrt. Saj so zmirom enake zime pri njej: v sobi delo, pred oknom pa snežinke, ki vrtinčasto padajo na vrt. Le poredkem sname plašč, si natak* ne rokavice in stopi teh dvesto kora* kov do parka. Breze so gole. Tulipane« vo drevo, gaber in vrbe. Klop pod jas« minom je pokrita s snegom. Počasi usmeri korake zopet proti domu. Samo ob večerih, ko spusti zavese pri oknu in zastre ostro luč, včasih po« zvoni. Nekateri še zmirom prihajajo po ljubezen. Tom. Karlo. Fred. Treza. Jara že dolgo ni bilo. Nerodno obešajo mokre plašče čez posteljno stranico, stopijo dva — tri« krat čez sobo. si pri peči ogrejejo zmr» zie roke, sedejo nato k mizi ob steni ali na posteljo v kotu in govore. Ana posluša. Moj Rog, si misli, vsak človek je vreden majhne ljubezni, za» kaj bi ne poslušala ... Toma posluša, Karla, Freda, Trezo. Sto praznih površnosti, sto drobnih za« visti, sto bežnih krivic. Posluša, odgcx varja, razume, opravičuje in odpušča. Včasih bi zavpila pod svojim gre* hom. Skoro tako je kakor v izpovednici. Napol temno, majhna rešetka msd njimi, mnogo zgodb, kesov, odvez in pokor. Ljubezni pa malo ali nič. In naj* težji greh. Pravijo, da je Jaro umrl. Oni večer pomladi, ko je Ana odšla na potovanje, da si je v parku na klopi pod jasminom prerezal žile. Res ga Ana od povratka ni videla. Pa tudi druga leta ga čez zimo ni bilo. Tako se je bila navadila te hrupne sa* mote, da ji je včasih prišlo, kakor da so pomrli vsi ljudje. Se ti, ki so ve* čer za večerom prihajali po ljubezen. Samo pomladi vsako leto, ko so se kresnice zasvetile izmed vej, Je prišel, da sta šla skozi park. Na klopi pod jasminom jo je prvič poljubil. Tom. Karlo, Fred in Treza bodo šli pomladi svojo pot. Tedaj drži toliko cest v življenje. Breze zazelene. Tuli« panovo drevo, gaber in vrbe. Klop pod jasminom vabi. Oni večer pred njenim odhodom sta KURJA OČESA KaJboijN ar«d«t*« proti tvrpm eteeoa j« h>m »daven« Dobit« > v lekarnah, drog-erijah aH naravno«! is tvorili c« te grlivr^ga. &»ča. — CuTajt* m ponaredb! M. H R N J A K, lekarnar - STSAK. Dovršeni gentleman uporablja za umivanje samo Lavender Soap Paracelsus odlično milo karakterističnega vonja, ki se dobro peni in varuje kožo. Za britje pa uporablja samo Paracelsus valj-často milo za britje (Shaving Stick), najboljše blago, antiseptično miio, ki omehča brado in prepreča kožne infekcije. HOTEL MILirOV ZAGREB, NA JELACICEVEM TRGU Tekoča topla in hladna voda v vsen sobah. Telefon v sobah in ves ostali komfort. — ZMERNE CENE. 99 HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ, Zagreb, Gajeva ulica 3t. 31. Telefon 73-35. Iajaao&eoo 6i»u> «•*« pa 25—K Din. Pi fVTj ■": s ao-H:-6kovaloe. Ženska policija v Parizu V Parizu bodo v kratikem prjpufjtili fenake v policijsko službo in so v to svrho že pripravili poseben poletni in zimski kroj zanje, ki sicer ne bo prava uniforma, a bo že na prvi pogled kazal pofkKc nosi-teljice. Opremljene bodo te žesisfee pe*idartke s samokresom in s piščalko. Ker viada brezposelnost tudi na Francoskem, je umijvvo, da se je prijavilo na tisoče kandidatk za to službo. Med njimi bodo izbrali tak&ae, ki so absolutno acfcrave in v zadostni sta. rositi, ki jamči za bo, da so vnvišene nad koketerijo, lahkomiselnostjo aM celo veseljem do pustolovščin. Kakor znano, imajo v Londonu ie dalj ča3a ženske policiste in so se obnesle zelo dobro. Zlasti za kontrolo nad mladimi greSoitoi in za varstvo javne morale so baje bo5j usposobljene nega moški stražniki. sedela tam. Kresnic ji je nalovil za krono v lase. Potem pa mu je povedala svoj gren in v temi ni videla, kako mu Je pre* bledelo lice. Drugi večer nato, pravijo, je šel. Na klop pod jasminom. Ko se je Ana vrnila, se je bil jas« min že davno sesul. Pravili so ji takoj, pa ni verjela. Se zmirom ne verjame. Zdaj je zima. In klop pod jasmi« nom je pokrita s snegom. Zdaj je, ka« kor da so pomrli vsi ljudje. V svoji sobi se ključi nad delom. Pozimi ga ni nikoli bilo. Pozimi je zmirom bilo le delo, pred oknom snežinke in ob večerih tisti, ki nikoli niso vedeli, kaj je ljubezen. Čez nekaj mesecev pa se bo jasmin razcvel in kresnice se bodo zasvetile izmed vej. Zaroka pravrnite Franca Jožefa V Bruslju sta se pred dnevi zaročila 24-letna hči Otona W:ndisch^ratza in nadvoj-vod:ne Elizabete Avstrijske in belgijski grof Peter d*A!oantara de Querieu. Mati zaročenke, na d vojvod in j a Elizabeta, je bila edina hč> cesarjeviča Rudolfa ki je končal svoje življenje pri tragediji v Mayer-Išngu. / Pravkar izišla Številka llustrovane tedenske revQe ŽIVLJENJE IN SVET vsebuje naslednje zanimivosti. Naslovna slika: PETER ŽMITEK: >PO PRESPANI ZEMI« Tone Čutar: POT V KLETKO (2) MODERNA VEDA POZNA SKRIVNOSTI MATERIJE GAZO METRI IN PLINSKE EKSPLOZIJE PRENAŠANJE ZVOKA PO STENAH Lewis E. Laves: ŽIVLJENJE LN SMRT V SIN G STNGU (11) SLIKE IZ ŽIVLJENJA EN SVETA R i c h a r d Connell — Prev. Fr. M a g a j n a.: STOTAK (1) ALI SO BILI ESKIMI PRVI PREBIVALCI VISOKEGA SEVERA T VPLIV LUNE NA VREME Frank Buck: DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI (11) ŽIVAL ALI RASTLINA? — Dr. Stojan Lašič-A. D.: RUHA, PRAPOR DRUŠTVA NARODOV — O ZAČETKIH PAPIRJA NA KITAJSKEM IN O NJEGOVI POTI V EVROPO — KOZOLEC. ZNAK SLOVENIJE — RAZISKOVANJA O »VIRUSI!^ — ČLOVEK IN DOM (Domača družabnost) — IZREKI — ŠAH — ZA MISLECE GLAVE — Na platnicah: ZIMSKO VESELJE NA FINSKEM _ ANEKDOTE — HUMOR »ŽIVLJENJE EN SVET« Izhaja tedensko ter stane trimesečno Din SO.—> mesečno Din 8.—. Posamezne številke Din 2.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Rimski okostnjaki v Budimpešti »Danes se ma res mod* prišel tja še preden bom I Kad U Skupina radiotelegrafistov japonskega glavnega stana, ki nadzoruje napredovanje armade tik ob kitajskem Velikem zidu Jubilej romanopisca Predsednik Zaimls General Othoneos Premier Venizelos Moški ne poznajo žensk Dunajska zdravnica dr. ESg-a Linden-feld-Lachg je imela te dni v Pragi zanimivo predavanje, :z katerega posnemamo sledeče misii: Iz življenskih in bolezenskih zgodb mnogih žensk pridemo do rezultata, da moški ne pozna ženske. Ce smo doslej vpraševali, zakaj je temu tako, je bil odgovor stereotipen: »Ker je ženska sprejemljiva. polna nasprotij, uganka in sfinga.« Individualna psihologija pa odgovarja danes drugače. Pravi, da vidi moški v ženski celo vrsto lastnosti, ki jih imenu, je specifično ženske in jih sma+ra razumljive po njenem drugačnem spolu, po njenih fizioloških posebnostih. Materinstvo, družinstvo, zvestobo, nežnost, prilagodljivost imenuje ženske lastnosti, a tudi kle-petavost. zavist, duševno omejenost. Ta nasprotja se vidijo moškemu nerazumlji. va. Zmogljivost širokoooteznost in širok pogled smatra za specifično moške lastnosti. Niti biološka niti fiziološka spoznanja ne upravičujejo takšnega mnenja. Nastalo je samo zaradi moškega stremljenja, da si uit rdi svoj prednostni položaj. Tega položaja moški ni imel v vseh časih in še danes eksistira vsaj pri nekih primitivnih ljudstvih uredba, po kateri je bila ženska in mati voditeljica in diktirala zakone ter moralna pojmovanja. V naši uredbi, kjer služijo vse ustanove, vsi zakoni in vsa na. ziranja moškemu in jih je moški ustvaril, je uimljivo, da ocenjevanje in vrednotenje ženske ne moreta biti stvarna. Moški vidi žensko pač tako, kakor si jo želi videti in kakor mu rabi, da obdrži svoj prednostni položaj. Znameniti individualni psiholog Alfred Adler je bil prvi, ki je razlagal nastanek ženske duševnost s človeškega in ne s spolnega vidika. Žensko duševnost vodijo isti zakoni kakor moško, le da ima ženska v splošnem Slabši start v življenje nego moški, že odraščanje deklice v otroški sobi kaže boj proti omejitvam, ki jih nalagajo njenemu ppolu. Treba je veliko večje energije, da omogoči dekletu enakopraven položaj z bratom ali pa celo prek osi t ev brata. Situacija je običajno takšna, da se mladi ženski zlomi pogum in jo svet pri. sili k temu, da se prilagodi svoji uilogi. A baš ženska z zlomljenim pogumom stremi v svojem malem okviru po uveljavljanj« same sebe. Tu je pravzrok vseh zdražljivo. sti, maMh tiranstev in trmoglavosti, dalje vseh bojev za uveljavljenje v družini staršev in v zakonu. Ženski značaj je tedaj samo prilagoditev ženskemu položaju in je reakcija na moškega. ki je ustvaril ta položaj v svoj prednostni prid. A to se ne bo držalo. Gotovo je ženska drugačen človek nego moSki. Ne stremi za prednostnim položajem. ki si ga je pridobil moški, a noče mu biti enakopravna, šele ko to dosežemo, bo prenehala biti ženska moškemiu uganka in jo bo popolnoma razumel. Iz življenja Radio v službi japonske vojske Mednarodni Jezik šteje samo 850 besed in lahko izraža vse misli Težak klobuk predsednika Booserelta ANEKDOTA »Koliko let vam je?< ^jra&a a&ravnifc novo pacientko, staro kmetico. »Za Veliko noč jih bo 76.« odvrne ta. »gaj vas niBem vprašal, koliko let vam bo, ksr ne veete, dsa-li pridete takrat še sem. Vprašal som vas, koliko let vam je!< in sveta Mnogi ne vedo ... da prenese muha lahko do 6 milijonov bakterij;; ... da dosežejo na prišjl cfojaki ▼ rmer-nem pasu višino 11.000 m; ...da so uporabljali kreozotal, stranski proizvod fabrfkacije plina, kot nadomestilo za bencin; ... da so na ameriških športmh igriščih v rabi »električna očesa, ki mečejo na zemljo črte, katerih ne srne občinstvo prekoračiti. Črnci zapuščajo New York Iz New Yorka poročajo, da se je začel prazniti Harkm. črnska četrt največjega mesta na svetu. Črnci se polagoma, a 6talno izseljujejo, ker so brez dela in jih močno pritiska huda finančna in gospodarska kriza. Zavoljo tega se }e na tisoče in tisoče črnskih družin napotilo s culo in pal co po svetu. Precej družin se je vrnilo v svoj rodni kraj, kjer se hočejo posvetiti kmetijskemu delu. Ameriške železniške družbe gredo ?n*'m izseljencem celo na roko in jim prodajajo vozovnice po posebni znižani ceni. Denar za vozno ee steka v železniške blagajne rz posebnega dobrodelnega fonda, ki ga je zbralo ameriško ljudstvo. V New Yorku računajo, da se je izselilo iz Hariema že 60 odst. črncev, ki jim v velemestu ni več obstanka in življenja. Petdeset odličnih angleških učenjakov, umetnikov in politikov, med njimi Shaw, Nel3s, Vickam Steed in drugi, je podpisalo pred kratkim proglas, naj bi se človeštvo oprijelo mednarodnega jezika, ki ga je že pred desetimi leti sestavil camibridgeški profesor Ogden. Ta jezik, ki hoče izpodrL niti vse nešteviine druge mednarodne jezike, se imenuje basic-esnglišh in se odlikuje po svoji izredno lahki slovnici in majhnem Leseditaem zakladu, ki pa z različnimi medsebojnimi besednimi zvezami vendarle omogoča izražati najbolj komplicirane in najsuibtitaejše misli. V bistvu je to do skrajnosti poenostavljena in stisnjena angUeščina, kar je videti že iz tega, da je od vseh 20.000 besed, ki jih uporablja angleška literatura, obdržal le gori navedeno število. Angleščino, pravi Ogden, govori na svetu okrog 400 milijonov oseb, petina vseh Zemljanov, in ta petina se more novega jezika naučiti v nekaj tednih; nič večje preglavice pa ne bo de"al ljudem, ki angleščine sploh ne poznajo. če bi ser prišlo do tega, da bi se vse Policijski prefekt - žrtev ljubezni Te dni je ustre'iia neka Germaine d* An-g'orno nt francoskega policijskega prefekta mesta Marseille, Causerota. Smrt tega od-1 čnega policijskega uradnika, ki spada po svojem činu med najvišje upravne funkci-jonarje francoske države, je zbudila v Franciji splošno senzacijo. Morilko so po činu zaslišali. Izjavila je, da je hotela svojega prijatelja, kar ji je bil prefekt, v njegovem stano-rfmiu samo ogražaii z revolverjem, ki ee je po nesrečnem naključju sprožil in pogodil prefekta do smrti. Prefekt Causerot je bil ože-njen in oče dveh otrok. človeštvo oprijelo mednarodnega jezika, tedaj bi na mah izginile jezikovne bau-ie-re, ki ločijo ljudstva od ljudstev in jih ovirajo, da se med seboj ne morejo razumeti. Ljudje govore danes okrog 1500 jezikav (dialekti seveda niso všteti), a bi jih lahko govorili makar še desetkrat toliko, s pomočjo mednarodnega jezika bi se vendar razumeli med seboj. Ljudem pri tem nikakor ne bi bulo treba opustiti svoje materinske jezike, odpadlo pa bi jim nepotrebno učenje toliko in toliko živih jezikov, k čemer so prisiljeni zlasti mali narodi. Kakor rečeno, omogoča basic izražanje vsake, še tako komplicirane misli, vrhu tega pa pravijo (vsaj Angleži) o njem, da je zelo melodičen in da se slišijo prevodi klasikov v njem celo še lepše nego v originalu. Navzlic temu je veliko vprašanje, kako bo ž njegovo uvedbo. Danes je esiperanto nedvomno najibolj rajširjeni umetni mednarodni jezili, a tudi ta sele počasi širi izven kroga svojih pristašev in se ne more pov^peti do tega, da bi se v resnici udomačil kot oibčevaind jezik vseh ljudi. Motnje v želodca in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo, zlasti pri močnokrvnih, korpulentnih osebah sati-karjih in hemeroidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. K političnim dogodkom na Grškem je bil že ponovno prizorišče državnih udarov na Grškem m tudi zadnji puč se je odigral na tem prostoru V neposredni bližini madžarske prestolnice so te dni izkopali več rimskih, girtoov a okostnjaki, ki nam jih kaže ta slika Akademski trg v Atenah Jakob Wassermann poleg Thomasa Manna najbolj čislani nemški pisatelj sodobnosti, obhaja danes 10. HL šestdesetletnico rojstva. V romanih se je izkazal posebno kot psiholog Štednja prezklentove žene 2ena novega ameriškega prezidenta Franklina Roosevelta je rfdenila uvesti v poslovanju Bele hiše skrajno štednjo. Na predlog svojega moža bo skrčil reprezentančne stroške na 25 odst Odpustila bo eno četrtino služabnikov in bo namestu e sedanjimi 32 nameščenci Bele hiše izhajala s 23 delovn:mi silami. Kadar bodo izredni spre-jem,:, se bo število osobja pomnožilo po potrebi. toda samo od slučaja do slučaja. V Belo hišo je pripeljala Rooseveltova žena šeet svojih ^oslov. Vstopnina v naturaliiah Denarna kriza, ki je izbruhnila v nekaterih amreiškiti državah, je navzela ponekod nepreakovane oblike zccnenjavanja. V New Yorku so imeli prešle dni boksarske tekmo in prireditelji so bili razglasili, da vzamejo za vstopnino namestu denarja tudi živila. Ret3. natreskalo se je toliko občinstva, da niso kaj takega pričakovali .liti največji optimisti. Pri blagajnah so ljudje oddajali namestu denarja vsakovrstna živila in ko se je tekma začela, je bilo skladišče polno živeža, obuvala in drugih predmetov. Pri predstavi so bili zasedeni vsi prostori do zadnjega mesta. Demostenova nagrada za advokate Francoski odvetniki - zagovorniki imajo Demostenovo društvo, ki podeljuje vsako leto nagrado najboljšemu govorniku med njimi. Interesantno je dejstvo, da tvorijo žirijo, ki prisoja nagrado, novinarji - Te-porterji, ki poročajo v listih o razpravah na eodiišču. Gnezdo velike ljubezni KARIKATURA Dr. Goebbels, vodja narodnih socialistov v Berlinu bo baje poverjen z vodstvom novega ministrstva, ki mu bo edina naloga propaganda. Temu ministrstvu bo podrejen ves tisk in radio Zgodovinska priča začetka k Neka ruska odprava je odkrila v bližini Arhangelska zanimivo najdbo, hišico, v kateri je bival znameniti ruski car Peter Veliki za čaia nordijske vojne, ki jo je vodi! proti Švedom v letih 1700 do 1721. V tej hišici se je po vsej priliki odigral veliki ljubavni romfln med lepo Marto Skovronslko, poznejšo carico Katarno I. in Petrom. Marta Skovronr.ka je bila najprej žena nekega švedskega dragonca. Rusi so jo bili ujeli z možem vred v neki bitki. Knez Menšikov, ki je bil carjev general, je v del Novo nemško ministrstvo iere ruske carice Katarine L lepo jetnioo, ki mu je tako ugajala, da lo je vzel k sebi. Pri njem jo je spoznal Peter Veliki, ki se je zaljubil v vmjo na prvi pogled. Zahteval je od nje, naj se % nj«n naseli v majhni samotni hiši-ci. Nad tri letn sta živela v ljubezni Peter in Marta. po+*»w je prestopila lepa draigončeva žena v pravoslavno vero in car jo je po smrti »voje žene napravil za carico. Baje je bil tudi kne-z Menšikov nesmrtno zaljubljen vanjo in jo je s težkim srcem odstopil svojemu gospodarju. Pa ni šlo drugače. Legendarno hišico, v kateri 6ta prefi-vela Peter in bodoča čeri ca najlepša leta svoje ljubezni, so zdaj odkrili ob Belem morju. Hišico je baje postavil sam car, ki se je, kakor znano, naučil tesarske obrti na Holandskem v Zaandarru. Zgodovinsko bršo bodo prenesli v mosko-vefei ajdovin-ski muzej. Pogumni skakač s padalom Ruski skakalec s padalom Srorgin je pravkar dosegel nov svetovni rekord t zaprtim padalom. Skočil je n letak v vižmi 2500 metrov in je odprl padalo iele po 4H »sekundah ko je bil le ie 300 m n®a zemljo, kamor je priletel gladko m nepoškodovan. P O R T Državni prvak Concordia v Ljubljani Reprezentant Slovenije ASK Primorje bo v nedeljo na svojem Igrišča otvoril vrsto zelo zanimivih tekem z odličnimi tekmeci v nacionalni figi Zagrebška Concordia je že dvakrat oevo_ lija državno prvenstvo v nogometu. Zanimivo pri tem je, da pa ni bila še nikoli prvak Zagreba! V lokalnem tekmovanju je vedno zasedla tretje, malokdaj drugo mesto v prvenstveni tablici Zagreba. Ali v tekmovanju za državno prvenstvo je njeno moštvo pokazalo tiste vrline, ki so potrebne za dosego visokega naslova. V nedeljo bo nastopil državni prvak Concordia v Ljubljani proti slovenskemu predstavniku v težki nogometni borbi. Prepričani smo, da bo njena enajstorica poka. zala igro, ki nas bo zadovoljila; prepričana pa naj bo tudi, da bo sprejeta pri nas res prijateljsko in ne na način, kakor to dela zagrebško purgersko občinstvo. Domači bodo morali napeti vse sile, če bodo hoteli odnesti časten rezultat iz borbe proti tako odličnemu partnerju, kakršnega predstavlja zagrebška Concordia. Tekma se bo igrala ob vsakem vremenu na igrišču ASK Primorja ter se bo pričela ob 15.30. Cene vstopnicam bodo kljub važnosti prireditve (dve tekmi!) in odličnega gosta Običajine, popularne. Stara muzika Prejeli smo: 2e prejšnja leta niso uživali slovenski klub; pri Odboru za delegir?nje sodnikov v Beogradu enakih pravic. To dejstvo se ponavlja tudi letos in to že takoj v početka tekmovanja za nacionalno ligo. V nedeljo bo prvenstvena tekma Pri-morje-Concordia v Ljubljani. Tekma je, enako kot vse ostale zelo važna za šport v naši banovini. Bodimo si na jasnem: ne gre tu samo za klub, samo za ASK Primorje. nego edinega predstavnika slovenskega nogometa. Žaro vsi enodušno obsojamo način, kako izvršuje svojo nalogo odbor za delegiranje sodnikov v Beogradu napram nam. Za gornjo tekmo je namreč delegiran kot sodnik g. Kniffer iz O-sijeka G. Kniffer je bil svoj čas v Zagrebu dober član Concordije, fedaj pa je v Osijeku funkcionar osiješke Slavije, je načelnik nogometne sekcije Slavije. kluba, ki tudi sodeluje v nacionalni ligi. Kako more Odbor za del. sodnikov v Beogradu storiti tako napako, da delegira v Ljubljano sodnika, ki je močno zainteresiran na rezultatu. Jasno, da njemu —kot funkcionarju osiješke Slavije — najbolj j prija zmaga Concordie; s tem se zmanjša J nevarnost, da pridobi naš predstavnik kako točko in da prehiti Slavijo. Nismo napisali gornjih vrstic proti go-:ipodu Knifferju. on je dober sodnik, mo-C-oče celo izvrsten. Ali je funkcionar in -.ot človek lahko stori napake evet v prid svojemu klubu. Tak način postopanja Iz Beograda ni .Ta vi len! Če se že hoče našega predstavni-vreči iz nacionalne lige, naj se to doseže na zelenem polju, v športni borbi. Pričakujemo, da bo tudi LNP storili primerne korake! Tudi mi zahtevamo enake p-avice! S staro muziko naj se prenehal Tečaji za savezne smučarske učitelje in klubske trenerje JZSS razpisuje tritedenski smučarski tečaj za izvežjanje saveznih smučarskih učiteljev in klubskih trenerjev, ki bi vodili naraščaj v klubih aa smučanje in trening v tekih. Tečaj bo trajal od 1. do 23. aprila stane prehrana in stanovanje 840 Din. : jih je plačati naprej s prijavo. Tečaj bo vodil savezni trener Aroe Guttormsen in Henrik Kodelia. Vršil se bo na Staničevi •>č: pod Triglavom. Konec tečaja bodo vsi •deleženci polagali izpit. Pravico udeležbe imajo samo smučarji, ki smučajo že leto dni ter so tehnično pridno izvežsbani. Izberejo naj se tudi ssmnu ' \rji, ki imajo veselje in voljo, delati v lastnem klubu kot trener mladih in ambicioznih smučarjev. Savez namerava pomagat: klubom, da si na tak način pridobe vodjo, ki bo vzgojil njihovo tekmovalno vrsto, da bo mogla po letih tekmovati z -uspehom. Istočasno je tak trener tudi smučarski učile!j, če se podvrže izpitu. Pripuščeni ne bodo začetniki, ker savez ne more izgubljati časa z vežbami o osnovni Bmučarski tehniki. Izredne važnosti je za vsak klub. da omogoči vsaj enemu svojemu članu udeležbo v tem trenerskem tečaju ter da tudi prispeva k stroškom pre_ pkrbe. Za polovično vožnjo je že zaprošeno in upamo, da bo tudi dovoljena. Ako bi bilo mogoče, bi eteu&al savez pomagati dobiti dopust. Pozivamo vse klube, evesnt. podsaveze, da se takoj zainteresirajo za ta tečaj ter izberejo primernega člana iz svoje srede. ^ ko je v dotičnem kraju več klubov, 8e lahko klubi združijo na enega trenerja ter mu skupno omogočijo udeležbo. Prijave je poslati do najkasneje 20. marca obenem z oskrbnino. število udeležencev je omejeno ter bi v primeru večjega števila prijav Savez moral zavrniti kasneje došle prijave. Vsakdo je vezan na prijavo ter se prijava pod nobenim pogojem ne povrne. V izjemnem primeru se lahko zaznenia udeleženca z drugim, toda le za vso dobo, ne pa med tečajem. Savez upa, da bo toliko odziva, da bo mogoče vsako leto povečati število savez-nih smučarskih učiteljev in klubskih tre. nerjev, ki bodo nudili glavno oporo svojim klubom pri podrobnem delu za vsgojo naraščaja. Predsednik: dr. Ivo Pire, a r.; gen. tajrik: Joso Goreč. Službeno te LNP. Danes ob 20. seja po. slovnega, ofo 21. seja upravnega odbora v Delavski zbornici. Tajnika I. in II. Ljubljanski zimskosportni podSavez Ima drevi ob 20. v damski sobi kavarne Emone sejo upravnega odbora. Hermes : Gradjanskj (Karlova«). Za nedeljo 12. t. m. je povabil ŽSK Hermes v goste moštvo table-tenis sekcije popularnega SK Gradjanskega iz Karlovca. Turnir med obema moštvoma se bo vršil v prostorih 2SK Hermesa v salonu restavracije »Keršič«. Turnir bo zelo zanimiv, ker se bodo igrale tudi damske -partije ter douible in mixed-double. Oni, ki se zanimajo za to lepo panogo športa, so vljrudno vabljeni. Turnir se bo pričel točno ob 9.30. Trening tekma VSK Triglav : ŽSK Her. mes, ki se je vršila danes na igrišču Hermesa je končala z 9:2 v koriet Triglavu. Oba kMba sta nastopila z nekoliko rezervami. Triglav je bil ves čas v premoči. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 15.30 trening na igrišču. SK Ilirija (smučarska sekcija). Danes cb 18. sestanek vsega članstva v poeeibni -=obi kavarne Evropa. Polnoštevilna udeležba! SK Svoboda (Ljubljana). Danes ob 19.30 se vrši izredni občni 2Zarja«. — 21: Samospevi ge. Zorke Levičnikove. — 21.30: Salonski kvintet Vmes čas in poročila. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 16: Narodna glasba. — 19.40: Orkester.— 30.30: Prenos iz Zagreba. — Ciganska sodba-ZAGREB 12.30; Plesna glasba. — 17: Koncert orkestra. — 20.30: Prenos koncerta pevskega društva »Kuhačc iz Osijeka. — 22.40: Plesna glasba. _ PRAGA 19.30: Prenos operete iz Bratislave. — 22.15: Mešan program. — BRNO 19.30: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18.25: Lahka glasba. — 20: Koncert orkestra iji solistov. — 22.05: Chopinova glasba. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert orkestra. — 17: Popoldanski koncert — 19.40: Arije in pesmi. — 20.15: Operetni večer. _ 22.15: Plesna glasba. — BERLIN 20.30: Berlinski večer. — Plesna glasba. _ KONIGSBERG 20.10: Iz mojstrskih operet Joh. Straussa. — Plesna glasba iz Berlina. — MORLACKER 19.40: Vojniške pesmi. — 20.30: Koncert operetne glasbe. — 22 45: Nočni koncert iz Kolna. — BUDIMPEŠTA 19: Zborovski koncert — 20-20: Operetni večer. _ 22: Plošče in ciganska godba. — RIM 17.30: Koncert orkestra. — 20.15: Klavir. — 20.45: Dramski večer. Električno računalo Prof. Derrick Lekimer s Kalifornijske imlverje in njegov sin sta zgradila novo-vrsten računalni stroj, ki v nekoliko mi_ nutak ln s čudovito točnostjo rešuje računske naloge, za katere bi dobri matematiki porabili drugače leta in desetletja. Stroj ima obilico različno velikih zobatih koles, ki se vrtijo posamič al v skupinah z velikansko hitrostjo in so oprem, ljena z luknjicami, ^kozi katere padajo v določenih položajih svetlobni žarki na fo-toelektrično stanieo. Električni toki. ki pri tem nastanejo, vpili vajo s svoje strani na stoj, da pokaže rezsitat, ki ga hoče računar dobiti. bloku biS nebotičnika se oddajo: LOKALI STANOVANJA PISARNE samska stanovanja Po znižani ceni. 3 sob s pritiklinami, 3723 poedine sobe ali več skupaj, z eno ali več sobam! Pojasnila: Gledališka nt 8-m^ soba St z ITmrl je nad ubogi Rudi Nuser letalski narednik Na zadnjo žalostno pot ga bomo spremili v petek, dne 10. t. m. ob 3.% popoldne izpred hiže št. 3 v študentovski ulicL Ljubljana, dne 8. marca 1933. Mati, brat, sestra. 3752-a TTmri nam je po dolgem trpljenju previden s totafiB sv. vere naš predobri, skrbni mož in oče, gospod Alojz Zakotnik posestnik v Kosezah Pogreb predragega pokojnika bo ▼ soboto ob 10. url'dopoldne te hifie žalosti v Kosezah na pokopališče ▼ Dravljah. LjaMjana-Kosoe, dne 9. marca 1933. 3753-a Globoko žalujoča soproga in otroci. S podjetni en tel oblek, ažuriranje, predtisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & Mikeš, Lfubijana poleg hotela štrukeL Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 79 Telefon 2059 PREMOG suha drva I POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 Naznanjamo žalostno vest, da je naSa srčnotjub-Ijena mama, stara mama, prababica, gospa TEREZIJA SITTER posestni ca v Sešcah v četrtek, dne 9. t. m. po kratki bolezni previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojne bo v soboto, dne 11. t. m. ob 10. dopoldne. flt. Pavel pri Preboldu, dne 9. marca 1933. Žalujoči ostali. 3747 OMmm UiMjm KeaU* pogreba* HTH V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš iskrenoljubljeni oče, ded, praded, stric, tast in svak, gospod Ivan Zore uradnik pivovarne »Union« dne 8. t. m. po daljšem muka potnem trpljenju, previden 8 tolažili svete vere, muno preminil. Pogreb nepozabnega bo v petek, dne 10. marca 1933 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, žibertova ulica St. 22 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 9. marca 1933. 3749 Žalujoči ostali. W. MECKAUCR: 11 Hana išče poti Roman. Dobra volja ji je bila nocoj pokvarjena. Nič odveč se Ji ne bi bilo zdelo, če bi bil Schroter vse pojasnil, in kar jezilo jo je, da mu je bila sama brez pridržka zaupala najbolj skrite tajnosti svojega življenja. Dr. Schroter, ki se je tako viteško zavzemaj zanjo, ji je ostal noooj še tisto na dolgu, kar je smela po vsem njegovem vedenju pričakovati od njega. Včeraj jo je bil povabil v svojo pisarno, da bi ji daJ priporočilo, s katerim bi si mogla zgraditi novo življenje, pa ji ga m bil dal. In danes je dovolil, da so imeli Kosterja, ki je bil v čudni istoriji s prstanom edini možni krivec, tebi nič meni nič za opravičenega, tako da je ostala vsa grda zadeva na njej. Dr. Schroter je opazil, da je bila slabe volje, in je nekajkrat poizkusil dognati vzrok tega nerazpoloženja. Poprosil jo je, naj ga spremi še malo v njegov klub na VVirtten-berškem trgu, a tedaj mu je z bliskajočimi se očmi odgovorna: »Mar mishte, gospod doktor, da bom vsak večer tako pohajkovala z vami? Saj niti ne vem, kdo ste. Včeraj sem še mislila, da vas Liza m moj svak poznata. A tudi ta dva ne vesta o vas drugega ko to, da delate za isto družbo kakor Wolfgang Herrig.« »Prav to sem vam hotel pojasniti, milostiva. Z vašo gospo sestro nisem na žalost nikoli tako prijateljsko občeval, da bi se bila mogla zanimat za moje zasebno življenje.« »In kad prav za prav mislite o meni?« Obstala je sredi ceste in zagrebla zobe v spodnjo ustnico. Dr. Schroter, ki je bil zelo izkušen mož, ni maral takega prizora. Vljudno je stopil k njej m ji je jeJ prijazno prigovar.ati. Na vse načine ji je zaftrtfeval, da ima z njo dober namen in da jo je hotel najprej spoznati, preden bi ji kaj svetoval. Tudi mu se nikakor ne zdi, da bi bila ostala na njej kaka sumnja. »Ce pa želite,« je nadaljeval, »bom jutri govoril o vsej reči s Sevarinom in ga naprosil, da tudi ostalim pojasni, kako in kaj. Ničesar vam nočem prikriti, milostiva gospa, in pri prvi priliki, ki se ponudi, vam bom z vso odkritostjo, ki mi je danes tako dobro dela, povedal svojo življenjsko pot, kakor ste mi vi danes povedali svojo. Inženjeir sem, neoženjen, in sem imel s tem gospodom — saj veste, koga mislim — nekoč neprimerno srečanje. To je s kratkimi besedami vse. AU želite še kaj vedeti?« Ta odkritosrčnost je Mamo zadovoljila. Vzlic svoji nejevolji se je nasmehnila. Rahlo zmagoslavje, ki se je oglasilo v njenem srcu, jo je spravilo v dobro razpoloženje. »Ce je tako, pridite kdaj k moji sestri, a zgodaj popoldne; tam bova lahko bolj nemoteno kramljala, kakor v vseh teh berlinskih lokalih.« »Zelo rad si bom utrgal za vas kako popoldne, milosttva.« je vljudno odvrnil, »kakor hitro mi bo delo dopuščalo. A za zdaj je to nemogoče, m edina pot, ki jo vidrin, so ti večerni sestanki. V pisarni ne moreva nemoteno govoriti, ker zmerom kaj pride.« »Kasj pa v nedeljo?« je vprašala Hana. »Na žalost je tudii v nedelo nemogoče, ker moram za teden dni v Pariz.« »Oh.« je vzdihnila Hana. im srce ji je bilo mahoma težko kakor kamen. »Dobro se vam godi.« »Saj se ne peljem za zabavo v Pariz. Poslovne opravke imam.« Prišla sta mimo njegove hiše. Stanoval je v eni izmed stranskih ulic, ki se odcepljajo od Kuriurstendamma. »Tu gori stanujem,« je dejal in pokazal na okna prvega nadstropja. Hana je vzdignila oči. Mar jo je bil nalašč privede! semkaj? »AH so to vaša okna?« »Da!« »Sami svoje stanovanje imate?« »-Prav za prav ne. Najel sera ga t opravljenem stanja. LastnSca, neka plemenita gospa, žavi že dve leti v Italiji. Izvrstna sliikarica je. Boš po ojey sem se seznanil s Sevarinom.« Obstal je, m Hana je čutila, da se bori s samim seboj. Tud5 njo je gnalo srce, da bi mu zaupala in šla z njim gor. V živl(jen>u so ure, ko nas skrivnostna sila vabi, naj prestopimo meje tega, kar je znano in zanesljivo. In v takih urah se časih godijo čudeži, ki bi jih drugače morda vse življenje zaman čakali. Čutiia je, da ji ima dr. Schroter povedati še marsikajj, za kar v tujih hišah ni kraja, in prilike. Morda se ji je hotel izpovedati česa, kar mu je težilo srce, in morda ni bila samo njegova, ampak tudi njena usoda odvisna od take njene popolne in brezskrbne odkritosrčnosti. A nato so se spet oglasili pomisleki. Srečna misel jo je prešinila. »Iziprehajajiva se še mak),« je rekla. »M-ed tem iahko pokramtjava. Dokler hodrva, sva vsaj sama.« Drage volje je sprejel vabilo. Ob živahnem razgovoru jo je sipre-mffl peš do Wilmersdorfa, kjer je stanovash. Zadaje sence pravkar-šnjega nerazpoloženja so izginile. Bil je zabaven pripovedovalec in razen tega ji je napravil nccoj ponudbo, katere je pričakovala. Prej, nego se je nadejala, sta stala pred /njeno hišo. V Lizind sobi je še gorela luč. »Vidite,« je končal razgovor, »Amerika tudi nd dežela neomejenih možnosti. Človek mora imeti zelo mnogo praktičnega zrre&l-a, krepko voljo in močne mišice, da tam kaj postane. A v vas verujem. Dolgo časa sem delal kot inženjer pri Pacifiško-atlantski filmski družbi v Los Angelesu in dobro poznam ravnatelje hollywoodske podružnice. Filmska diva bi morali postati!« Cene malim oglasom Zenitve te d opis* tv ser -, j a. vsaka beseda Otn i,— ter enkratna prt-ttojbina t*i Ufro a/l ta dajanje naslova Din 5.—, Oglasi trgovskega ta reklamnega enačaja- vsaka beseda Dim /_-—, Po Din /.— ta besedo ta earačunajo nadalje vtr. oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa tam«, «Auto~moto* »Kapital*, mV najem«. »Posest« »Lokati«. »Sta a «r> oglasih po J Din ta besedo pa Din IS.—. Vse pristojbtne ta male oglate fe plačati pri predafi naročila, oz*-rotna hh t» rposlati v oiema obenetn t naročilom. Kdor J S č e tasiužka, plača x« vsako besedo 50 par; ia naslov ali Sifr® 3 Din. — Kdor udi tasluiek. pa za ■raak« bosedo 1 Din. n dajanje naslov« ali u Šifro pa 5 Di.n. (3) Dobra šivilja ««rsn.ke. katerim bi šivat na dom. Cenjene potrudi« os o-?'.« s. oddelek »Jutra« p-xj šifro »Dobra ži>vil>ja«. 7464-3 Vsak« tM*«*io i Din, t» lajanj* naslova ali i% Ktre pa B Din. (16) Kdor posodi 800 Din proti zastavitvi 1000 Din vrednega moškega kolesa, dote čez 10 dns vrinjenih 1000 Din. Ponudbe na o-gl. »Jutra« pod šifro »Tako: -abimc. 7380-16 150.000 Din posojila iftoem proti vknjižbi na varao hipoteko. Ponudbe ai og'asni oddelek Jutra šifro ^Jamstvo 1933«. 7473M6 Največji dobiček nudim tistemu, ki mi de->ft7TH> pomaga pri eipohal-neim vojaškem izumu. Po-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Par tisoč«. 749946 Službo dobi Vaaka beseda 50 par; U dajanj* naslova ali ta iifro po 3 Din. fl> Brivski pomočnik prvovrstna moč, po motnosti o.nduler. dob; »talno »'.u2bo. Ponudbe na oglas, o.idelok »Jucra« pod šifr-o »Gorenjsko«. 739T-1 Kmečko gospodinjo irlado m l^po, »prejme m k d v c ir« osebama v ljubljanski okoiiei. Ponudbe na o^iasni o-dd^Iek Jutra pod zn.a#'<-o »Do« Vidaf«. 71T>0-1 Izvežbano naviialko wrejrmem takoj v Bolgarski ulici št. 17/-?. 7-180-1 Gospodično g 4 ra-isr. gimnaaij« ia po-p^lui-m obvladanjem nem-hi>im^ wrejmem za pomoč ^ ilnogeriji. Nas-lov v ogl. o^.eliknt »Jutra«. 7485-1 Damska frizerka mla:ša, perfektna moč, ki izvrstno o-ndulira, lepo mi-mfcira im je vešča traj.ne i^i vodno ondulaoije. dobi sitainio mesto s stanovanjem hrano, pramjem perila in p^flčo po duge\ oru Na«t/»p ?0 marea 1933. — Ponudbe b plačilnimi po-g'>jii in silko na naelov: Kiralv Jo^i-p. moški m damrfjči frizer. Murska Sobota. 74--9-1 Šiviljo in učenko za. atrobo p^t^nj« sprejme Pa rrer, Tr no veti pristan 14. 7440-1 Mlada natakarica B!ric»7.ra kavviijie. dobi takoj službo. Na&'ov pove 0!r!a=ini oddelek »Jutra«. 7452-1 Natakarico snafeo in zmožno kavci.i« apre;mem. Naslov v ogL oddeiik-u »Jutra«. 7469-1 Mlajšo frizerko pMrrfekiteio v stroki, z maj-bniim kaipita'om, radi vpeljave damiskega oddelka v breTAonJcurenčnem kra;n sprejmem pod zeio ugiod-nim« pogoji. Ponudbe na oigias. oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljana okoHfa«. 7479-1 Kuharske učenke i? prejmemo, v Kolodvorski ulioi štenr. 33 — pritličje. 7491-44 Službe Hče I Vsaka beseda 50 pa.r; z* dajsnje naslova ali ! za 8ifr« pa 8 Din. (2) Natakarica zanesljiva in poštena, iSče takoj nameščen je. — Ponudbe r.a ogla srn oddelek »Jutra« pod »Pridna na-takariea«. 7301-2 Boljše dekle ki d.<>bro kuha ki oprav'wv vsa hišna dela, išče službo pri boljSi drir^ini. — Po-r.ndfbe "na oglasni oddelek »Ju.tra« pod šifro »Poštena«. 7460-2 Na dom šivat gre Kiirjena šivilja — h boljše hiše. Ponudb« na oglas, oddel&k »Jutra« pod znafiko »Tudi nemško«. 7474-2 Kuharici vajena tudi gostilne, išče s'nžbo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutro« v Ljubljani. 7491-2 1 Ogil&si v^. p« i j 1 DIR be&eda; i« da janje naslova ali ta šifro 5 Dia. — Ogla« 1 socialnega »nagaja vsa ka beseda SO par; n ' dajanj« naslova ali m ' pa S Din. (<5) 1 Sadna drevesa! Radi iaprazmitve drevesnico na Poljanska Meti, je naprodaj več ti&oč vi^o-ko de-bel-nih im pritiičnii-h jablan ai hrušk, marel« io breskev po znižanih cenah. Zahtevajte e-enrik, ali zga-site se osebno pri Kmetijski družin v Lj-ublja.ni, Novi trg 3. 7376-6 Preprosto pohištvo za »(KLlni«-*! in kuhinj« — psiha, posU-lja itd. poceni naprodaj v Gajwi ulici, palača PZ — M. Š., levo stoipiajišč«, HL nadstropje __7453 6 Aparat za trajno kodranje proda Wild.man, Napole«-aOT trg a. 7iti^6 Oglasi trg. enačaja po i Dia b«»eda; u dajanje naslov« aH t* Šifro 6 Dim. — Oglasi socialnega mačaja vsa ka beseda 50 par: «a dajanj« naatova ali ra iifro pa S Din. (I) Snemalno kamero Pathe Eabv, z ali brez pe-resja kupim. Pon-udbe na ogasnii oddt-1 &k »Jutra« ped šifro »Patihž Baby«. 7455-7 Antikvitete antični okras krpi roczeimee. Ponudbe s popisom pod Sfro »Samo od priTaittvikiOv« anončne-mn za.-*iod'ti Hirtko S a x, Maribor. 7424-7 Vsaka bestida 1 Din; is dajanje naatora ali ta fcfro pa S Din. (i») Majhno posestvo t krasno novo hišo, s trgovin«, gostilno i-n trafiko, na zelo prometni točki na deželi, svetit, tudi z inventarjem in zalogo prodam. Posredovalci iz-kjlj-učeja. Reflektantd naj pobijejo svoje dopise na oglasna oddelek »Jutra« v Ljubi i-a ni ood »Prometna točka«. 7299-20 t^dgar itlce Bnrrongbs: Tarzan, kralf džungle DRUGI DEL 227 Vsi so priznali, da se Janina čudovita rešitev ne bi bila posrečila nikomur drugemu kakor Tarzanu. Hvale in pozornosti, s katero so obsipali belega divjaka, je bilo toliko, da bi se bil najrajši vrnil k svojim opicam. Veliko zanimanje so zbujali tudi njegovi divji Va~ zirci, ki so dobili od prijateljev svojega belega kralja obilo darov. Enodružinsko hišo z velikim vrtiom pno*,™ prodam na Uoreti.tfkrm. Pripravno za letovišča rje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 743.3-20 Posestvo 30 oralov, z novim poslopjem, kjer se redi 7 glav živine, v ravnini, po nizki ceni proda Anton Sternad j v Seivnici. Takoj je plačati 1« polovico. 74(35-20 Več stavbnih parcel tudi protn v!«ž>ni-m knjižicam ugodno proda Wester Hradeck-ega cesta št-er. 8. 7436-20 Vogalna parcela T28 ms velika. 4 minoite od trnovske cerkve zelo ugodijo naprodaj. Informacije daje Parovel. De-vin&ka ulica 9. 7488-20 Pletarna zeo d-^bro vpeljana trgovine radi družinskih ra«-mer zelo ugodno naprodaj — tudi proti vložni knjižici. Ponudbe na podruž nic-o »Ju-tra« v Mariboru pod »Pl&tarna«. 7303 iS Poslovne prostore primerne za obrt ali trgo vino. oddam na Cankarjevem nabrežja; štev. 23. — Vprašati v trgo-vini K. Soss. Mestni trg. 7369-19 Veaka beeeda 1 Oni . ta lajanj« naslova ali la iiiro p« 5 Din. (151 Tesan les in hlode več vagonov kupim. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Stavbni les«. 7412-15 Vsaka tx*eAa 1 Din. n dajanje Dasiota ali xa 4ifro p* 6 Dia. (19) Gostilno g kegljiščem in velikim vrtom, na najprometnejši točiti Zagreba dam v najem pod ugedraimi pogoji, s prevzetjem inventarja — radi nenadnega slučaja. — Vprašati in vipogledati na ln>u mesA dajanje aaslova al! M šifro na 5 Din. (33) Lečo debel oz rnatK>, kak«* tudi orehova jederca nudi najceneje Sever & Koiuip., Ljubljana. 7444-33 J Vsaka bueeda t Din; j ca dajanj« osnova aH j ta šifre pa fi Don. (al) Trisob. stanovanje s pretit Imami za 1000 Dl.n oddam v Stiški ulici 1, pritličje, desno (poleg sv. Jakoba). 7477-21 Štirisob. stanovanje komfortno, t vsemi priti-klinami oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 7440-21 Zahvala Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam med boleznijo in ob nenadni smrti naše predrage pokojnice, gospe mariie Baudek stali tolažilno ob strani in nam lajšali našo težko bol, izrekamo tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo. Zahvaljujemo se za vse izraze iskrenega sočutja, za spremstvo naše pokojnice k večnemu počitku in vsem darovalcem prekrasnega cvetja. V Ljubljani, dne 9. marca 1933. 3748 Žalujoči ostali. Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je danes 9. marca ob pol 7. uri zjutraj za vedno zapustila v 44. letu starosti naša preljuba zlata mati in soproga, gospa Hmalfja Šmigouc roj. Vrečko soproga upravitelja ekspoziture OUZD v Celju in po-sestnica na Hotunju pri Ponikvi ob južni železnici iD se preselila v večnost. Pogreb blagopokojnice se bo vršil v soboto 11. marca ob 10. dopoldne iz njene hiše na Hotunju na župno pokopališče na Ponikvi ob južni železnici. Blagopokojnioo priporočamo vsem, ki so jo poznali, v blag spomin. Celje-Ponikva ob juž. žel., dne 9. marca 1933. Viktor Šmigovc, soprog; Malči in Olga, hčeri; Viktor, sin in ostalo sorodstvo. 3751-a Kdor posodi 15.000 Din dobi dvosobno sita nova nje s kopalnico, kuhi nj-o in pritikiiinami. — Posojilo in o-bresti »e obračunajo po po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutro«. 7229-23 Enosob. stanovanje s kuhinjo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 7228-23 Dvosob. stanovanje s pritiklinami in kopalnioo oddam. Naslov v ogVs. oddelku »Jutra«. 7447 21 Vsaka beseda 60 par: a dajanj« naslova ali ta irfro 8 Din. (23) Opremljeno sobo t ločenim vbodom, event. tudi s hran« oddam v prijaznem delu mesta. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 73M-7-23 Boljšo mes. sobo blizu pošte, t eno aJi dvema posteljama takoj oddam ne BIeiweiieovi cesti »t. 27/H. 7346-33 Sobo lepo opremljeno. »o4nč»io, s posebnim vhodom s stop-njic. oddam »talni osebi v vili na M i r j>u — t bližini tehnike. Naslov pove ogl. oddelek »Ju-tra«. 7*341-23 Sobo odidam frospodičmi — ter istotam spre j m. e m tudi sostanovalko Ogledati med 7. io 9. uro Istenič, Dunajska cesta 23 7439-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom. t>d-dam blizu učiteljišča. Naslov pf»ve oglasni oddelek »Jutra«. 74:«-2S Opremljeno sobo prijazao in so'n?no. z vso oskrbo ali brez oddam 2 gospodoma ali gospodičnama. oziroma zakonskemu paru. Nas-iov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7446-23 Sostanovalko sipreimem v le^>o solw>. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7434-23 Opremljeno sobo z zajtrkom aK h*ez takoj oddam v Židovski ».tezi 6 U. nadsitr. 7490-28 Oddam sobo z elektriftmo razsvetljavo in po«ebni«n vhodom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 7489-23 Sobo 9 posebnim vhodom, primeren za uraden pms^or, zastopstvo itd., na naipro-metnejšem k rani blizu gi. (►ošte v centni Ljubljane oddam za 700 Din mesečno V najemnino všteta električna razsvetljava, cenitral-na kurjava in topla vod«. Ponudoe Da ogla«, oddelek »Jutra« pod »Sou.;»oraba telefona«. 7500-23 Vsaka fesesds t Din . xa dajanje nnle«a ali kifrt pa S Dn. ba. Podipora, Pošten Poizikus, Poses-tvo, Pekarna. Prilika SO. Perfe«ktno, Pridna - poštena. Plačljivo takoj. Res ljubezen — ne izkoriščanje. Restavracija, Resnia, Resno€l, Soildino, Staina služiba 4f>, Soliden 35. Suho stanovanje. Strokovnjak 222. Stalno, Sposobna Do^tem«, Samostojen vrtnar. Solidno podjetje. Soliden 83, Stavbna parcela, Strogo, Stalnost, Sijajna prilika. Tajnost. Takoj, Točen plačnik, Takojšnji nastop 22, Traimo, Trgovski. Točen plačnik 23, Tri člani. Uvoz, Ugodno X, Udobno, VHa ali hiča. Vrnitev, Varna naložbi, Varno 22, Vino, Zaotpno reelpo, Zagotovo, Zelo pocecvi, Zajamčeno odplačevanje, Zam«n-jam, ZanesljiT* 3», Začet:, iki, Zmožen, Zanesljiv 357, Zlata jama, Zenitev mogoča, 26.000. 105, 41, 45. 600.000, 150.000. 2404. 70 in 80, 455. 55, 130.000, 31, 3T7, 2623, 4,000.000, 30—100 500.000, 95. »Res ljubezen — ne izkoriščanje« Dviigmite! 7875-24 Pianino r ze*o dobrem stats^: ugo-Lno prodam. Naslov t ogiaaiKjm oddelku »Jutra« 74»>7-26 Pianino po ugodni ceni prodam. — Naslov v oglasnem odd«'k-u »Jutra c. 74)06-6 150.000 Dv*ain«te primno ▼ oddolku »Jutra«. 743&S4 Glasbila Vsaka »eseOa 1 Dta: za dafenj* iiaals 'a aH ia fc'fr« pa s Dia. (K) Klavir dobro ohranjen, neod.no prodam. Naslov v oglas, oddeiku »Jutra«. 7470-26 Vsaka beseda 1 Din. m daiaaj* oaslora ali ia iitro pa S Din. (27. Franc. Buldog psjco čistokrvno, ifičean za križanj e z isto takim psom. Gen j. ponudbe i navoibo pogojev na naslov: Julij Jakil, Kariovac. 74:22-27 Kanarčke (harcerje) vsaio leto ed-iikovane « zlatimi mi srebrnimi kolajnami, razprodaja Opeke. KodeLjevc 31 (poleg MJadi-nekega doma). 7445-27 Pes-ovčar barve, t inamfcs 946, »e je izgubil. Kdor bi ga dobil ali o njem kaj izvedel, naj proti nagradi javi na Bieiweieon. V Vsaka beeeda 1 Du, «a dajanje nj-*i->Ta ali ia Šifro pa 5 Din. (30) Franc Fujan kritje in poprava vsai*-vmnii streh." kakor leso-cemeninih itd. Lj»j;t 1 icaa. Gajjevita ' ;3Čj,>< Vsaka Oeseda 1 Din; ta dajanje oasiova ali 'a Šifro r>» 5 Din. ($1) Izjava Podp:sana izjavlja. va ali ca Sšfr« pa 5 Din. (37 MajboijS liker želodec ki krepi in zdravi Pletilni strol št. 80H2 knpiim. zamem.am j za St. 8, ali viamem istega v naj cm. Ponud-be n« o^raa. oddeS-ei »Jutra« ped šifro »Stroj«. 7306-28 edini proizrva.ialec LOVKO SEBEMK Ljubljana N il. Pozor, gostilHičarpc restavraterp! Bermet vino črnino tat Fru&ke gore n*di B. Marinkov, Sremski Karlovci, Fruška gora, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vino je edinstveno na svetu. Odlikovano s prvimi nagradami. Brez Bermet vina VaSa gostilna ne bo napredovala. —-Zahtevajte ponudbe od B. Marinkova, Srem-ski Karlovci, Fruška gora. 302 Čitajte tedensko revija »ŽIVLJENJE IN SVET« t, _ _ RAZPIS Društvo za zgradbo in vzdrževanje SokDtefcega ctoa na Viču razpisuje za svojo gostilno v Sokolskem domu MESTO POSLOVODJE. Pogoji so interesentom na vpogled pri društvenem podpredsedniku br. V. Jeločniku, trgovcu v Rožni dolini. Zapečatene ponudbe naj se vpošljejo br. V. Jeločniku do 20. marca t. 1. Zahvala Vsem, ki so ob prebrldki izgubi naSe srčno ljubljene in nepozabne ANICE ANKELETOVE stali ob strani in nam kakorkoli lajšali naSo neizmerno bol, izrekamo nado najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini za častno spremstvo, Sokolskemu društvu v škof ji Loki za soudeležbo in vse israze tolikega sočustvovanja, pevskemu odseku za genljive žalostinke, podstarešini Sokola g. R. Horvatu in akademiku g. S t. Rapotcu za pretresljive poslovilne besede pri odprtem grobu, gg. zdravnikom in usm. sestram kirurgičnega oddelka splošne bolnice in ge. Mili Gulič iz Ljubljane za požrtvovalno skrb, nego in tolažbo pokojnici v urah trpljenja, vsem prijateljem iz škofje Loke za izraze resničnega prijateljstva, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov in končno vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti do groba. Naša ponovna najlepša zahvala vsem in za vse! 3739 Skofja Loka, dne 9. marca 1933. ŽALUJOČI OSTALI. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.