Vic, It. 129. PeSinEna platna v geteulnl« M Lju&ijani. v 3* junija 1§22. P@sam. št, 75 p. .UPREJ 2!*siSo Socialistične stranke iugosSavlie. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 31*2. Cek. rač. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. M.Č0EAL: Socialna zakonodaja bra. državi imamo od 28. novem-fedni Parlament. V začasni 1019 <Č' trajala od 28. februarja 27» novembra 1920 so vedno baviti _ro^?orična zbornica se ne more dajo, Zat dalekosežno socialno zakono-%ni ni opravičena, ker so bili ?Ttotavr strank imenovani, da h red«10 Vse Potrebno za konštituanto skupščino. Ali kakor v prvi ttialo jj se tudi sedanja skupščina zelo v'% v',1 s ,Sf>cialno zakonodajo, ko vi-.2av> da v ; državah poleg starih dr- Dotrebn« udi ne store vsega, kar bi bilo toi ^ ?• ali vendar store nekaj. Morda '^Variti .U8:ovariaL da smo si morali Ie ^ottio ja{Dre> ustavo, na podlagi kate- ?'Ca ni m ie gradi1'- da radi teRa zbor‘ j0^aii t Driti do de1a v socialni za-a k *■ emu bi kar vnaprei omenil. ^t£>^a 0sl°vaška. ki datira kot samo-* ^ava od istega dne oziroma od [ h -ji’ ^ra^etov .'^Ra ga ~'a istega une oziroma i 0ziruSa kakor Jugoslavija, vendar V • ^ineTivreCe' ve^ storila kot pa naša. "fedn! Se h°čem .danes samo na ne-r.atnib^etov. tako za primer na zakon n' Cp?leto-v- -ki datirajo v Nemški Av-re°brata^ovaški in Nemčiji po času 2ava> ^avnotako zakon o starost-? acinicah Van’u rudar.iev pri bratovskih m3 ‘klavr ki pomenja veliki napredek ettiŠJtj *e stroke. Odpravili so pa v .aškertJ vstriji kakor tudi na Češkoslo-v^' n^Zadn-'aški zakon rudarskh za-str0]^IS°. drugo kot pa ovira za raz-h"?1 rKdnr-!n''’ organizacij in nudijo razlik ni. °blastim samo možnost H ^Vov-A- gibanjih, da se ne morejo >. ge Nasprotno, bi imeli de- ^ iriorai1 ^stojali obratni sveti, veliko b rno^i in vsai delen vpogled » ^otak« ili0 vodstvo raznih obratov. iac>ie bni; , s.e lahko strokovne organi-aniih. v \t ejstvovale pri mezdnih gi-c^^^ako a*' Nemški Avstriji in » 2a cel n Češkoslovaškem so mogo- i.°^be, i,- državo enotne kolektivne po- /m Veyei^ 1- x_:i. _ t fisiji kouČ!^1' Fako iltiaio rudarji v satnike t!vno Pogodbo, ki veže vse vi v bavaroUM si bodo na Vestfalskem ^ -— skm revirjih. Ravnotako ob- ojne treh stoletij* d^ivanjaZwd?vir,a človeštva je polna ta’ ^ 4aLVl' tako. ™lna- da se ni ču-'L ftraVo 70^ r^rsikdo zgodovino vojn (j v?da je , dovino človeškega plemena. Cl‘ne< kaiti x"aDa,čno razumevanje zgo-s ranio 10 hočemo prav spoznati, ka,¥ ^vršili kakšne izpremembe dir* ^ 'e bkK- V ®vl.ienju človeštva, in tflo zgkovnc organizacije nekoliko več stika med seboj. Če že ni mogoča polna centralizacija, mora obsiajat stik, če že ne v financial-nem pa vsaj v taktičnem med vsemi centralnimi organizacijami, kakor tudi posameznimi strokami po celi državi. Tudi sem mnenja, da je bilo na strokovnem polju medsebojnega razmotrivanja in boja dqvoli. da k: zadnji čas. da ti medsebojni nesporazumi izginejo in da se prične resno delo do sporazuma, ki bo tudi prinesel delavstvu uspehov. Živim med delavstvom. paznam delavstvo, vem da je do grla sito dosedanjega nesporazuma, treba ie samo sporazuma med vodilnimi krogi in delavstvo mu bo rado sledilo. Nai ne bo moj klic zastonj. Delavstvo strada, umira lakote iD obupuje samo nad seboj. — lno tako, tedaj opazimo od prvih znanih pričetkov, pa do današnjega časa trajen napredek, ki ie bil včasi počasen, včasi hitrejši, čigar glavni Snitelj pa ie bilo vedno delo. Seveda je tudi delo boj. Vse. kar je potreboval, si ie moral človek pridobiti. Vzeti ie moxal prirodi, ki ie večino svo-iih zakladov skrbno skrivala in ga silila, da ie napenjal vse svoje telesne in duševne moči, ako si ie hotel prisvojiti, kar .ie potreboval za izboljšanje svoiih raz mer. torej za napredek svoiega plemena- Delo ie boj. Premagovati mora sovražne sile, pogpstoma navidezno nepremagljive. In tudi žrtve padajo v tem boju. obilne, težke žrtve. Pravijo, da je boj utemeljen v prirodi in iz tega ^izvajajo, da ie vojna za vse večne čase neizogibna: kajti narava se ne da predelati. Ali ravno, če spoznavamo, da. ie delo boj, pridemo do zaključka, da se ne stori prirodi nobena sila. ako izgine vojna. Boi je utemeljen v prirodi: o tem ni dvoma. Ali priroda ne zahteva, da mora ta boi imeti obliko človeškega klania. Prtirodni razvojni zakon ie vodil človeka skozi tisočletja, da je iskal najprimernejša in najuspešnejša sredstva za tiste boje, ki so neizogibni: vsako novo orodje, poraba vsake^nove sile. ustanovitev vsake uspešne organizacije ic bila sredstvo za zmago v neizogibnem boju. Le do najuspešnejšega sredstva človeštva še ni dospelo. Do svoje solidarnosti. Koncentracija in smotrena organ:za-cija vseh svojih sil mora dati človeštvu največijO uspešnost, najpooolnejšo sposobnost za boj s prirodnimi siilami in za zmage, ki iih doslej razdruženo človeštvo niti slutiti ne more. Namesto, da bi uresničilo svojo vzajemnost za boi proti skupnemu nasprotniku, se kolic to človeštvo med seboj. Kako se je klalo zadnjih tristo let, nam kažejo sledeči podatki po Bodartovi sestavi. A^ed leti 1618. in 1905. je bilo vsega skupaj 1700 bojnih spopadov, in sicer 1044 bitk na suhem, 122 bitk na morju, 490 oblegani in 44 kapitulacij. Najdalje je trajala vojna med Benetkami in Turčijo (1644. in 1699.), torej nad 55 let. Najkrai-ša je bila med. Karolom Albertom in Avstrijo (1849.), ki je trajala šest dni. Francija je v omenjenem času največkrat prijela za orožje. Število nienih bitk znaša 1079 (622 na kopnem, 63 na morju. 322 obleganj in 32 kapitulacij), kar znaša povprečno 63 odstotkov. Avstrija izkazuje povprečno 48 odstotkov. Anglija 20, Rusija. 19, Pruska 18. Španija 16, Turčija 12 odstotkov itd.. Francija je imela v 1079 slučaji:h 584 zmag proti 495 porazom. Pruska in Anglija imata 60 odstotkov uspehov in 40 odstotkov porazov; Španija 36 odstotkov zmag in 64 odstotkov porazov. Frandia se je od 1. 1600. vojskovala proti 15 državam; proti Avstrij 626-krat, in 196-krat z neyspehom. Anglija je zmagala v 120 slučajih.^ podlegla pa v 155. Imela ie v vojni s Španijo 119 uspehov in 45 porazov, s Holandijo 80 zmag in 63 porazov. V osmih vojnah med Francijo in Nemčijo, ki izkazujejo 307 bitk, i.e dobila Francija 152 zmag in imela 155 porazov. Francozi so pri Sedanu izgubili 28 tisoč mož. to je 40 odstotkov, Nemci pa 9000 »trnž- Naidalje so Anglež!! oblegali mesto Gibraltar, od 1779. do 1782.. tore.i 1617 dni. Na drugem mestu se ie držal Kadiz. od 1810. do 1812., torej skupno 903 dni v angleško-španski vojni. Sevastopol se. je ustavljal 346 dni, Port Artur 121 dni. Kandiio je 1669. branilo 20.000 Benečanov proti 130000 Turkom. 228 dni. Na tem kraju se je vdalo Rusom 43.000 Tui'kov. Najstrašnejši del statistike tvori umrljivost. Pri Mukdenu je prišlo na 624.000 vojakov 138000 mrtvecev. Pri Sedanu je bilo razmerje 122.000 proti 320.000; pri Borodinu 80.000 proti 246 tisoč. pri Waterloo 45.000 proti 192.000; pri Wagramu 63.000 proti 290.000; pri Draždanih 50.000 proti 300.000: nri Plev-nj 50.000 proti 163.000; pri Austerhtzu 46.000 proti 148.000; pri Solferinu 93.000 proti 273.000. Odgovornost za pravilnost teh številk moramo prepuščati zgoraj imenovanemu statistiku. Nič manj interesantna ni statistika o vojnih dogodkih zadnjih 40 let, katero povzamemo po drugem viru. Qd 1878. je bilo 28 vojn. med katerimi je bilo več krvavih kolonialnih. Naivečje vojne evropskih narodov tega Časa so: Rusko-tujška (1878.). francoska kolonialna v Tunisu (181.). francoska ekspedicija v Madagaskar (1895,). grjko-turška vojna (1896.).. boj Italije proti Abesmiji (1897.), špansko-amerikanska vojna (1898.), burska vojna (1899.), angleška ekspedicija v Sudan istega leta, vojna združenih velevlasti Evrope proti boksarjem na Kitajskem (1900.). in na 14. mestu atalijansko-turška vojna (1911.). Nemčija se je na bojišču borila le proti boksarjem. Na 15. mestu je omeniti nemško ekspedicijo v južno-zapadno Afriko nad Herere. Vojna, v katero so ni mešala nobena evropska sila, ie bila med Japonsko in Kitajsko 1894. V novejšem času je treba prištevati tadi obe balkanski vojni. Na Nemčijo pripadata v tem času dve vojnji, na Francijo oet od katerih so se izvršile vse po kolonijah, na Turčijo tri. na Italijo dve, na Japonsko dve, na Anglijo tri, tudi po kolonijah, (in na Španijo dve. Poudariti je, da se je v teh slučajih ponajveč rabilo brodovje. Za tepli ie sledila svetovna vojna, ki le pustila tako katastrofalne posledice za seboj, katastrofalne za tiste, ki so jo povzročili in pogubne za ljudstvo, ker mora trpeti pomanjkanje in stotere druge ne-prilike. Vojni požar, zaneten leta 1914., še ni pogašen. Grške čete so še vedno v boju proti Turkom in kakor poročajo listi, je zadnje tedne padlo na obeh straneh 53 tisoč mož. Razmere med Japonsko in Sibirijo so skrajno napete in manjše praske med Rusi • in japonskimi vojaki so na dnevnem redu. Kakor se more preračunati dosedai, znaša/izguba vseh življenj, ki gre na račun zadnje svetovne vojne, nad 34 milijonov ljudi. V tem številu niso vključene žrtve, ki so padle v Rusiji po prevratu in na drugih bojiščih po"sklenjenem premirju med Nemčijo in zavezniki. Ako bi ljudstvo moglo pojmi ti škodo na človeških življenjih in na ekonomskem polju, ki jo je prezadejala zadnja vojna, in ako bi znalo napraviti konec sistemu, ki povzroča vojne, bi bila zadnja svetovna vojna res zadnja vojna. Ljudstvo še nii sposobno misliti tako daleč in države se naorožujejo naprej, nove boine ladje se grade in kapitalistični mogotci tiraio ljudstvo v nove svetovne vojne. Krvave statistike se bodo vodile, dokler bo vladal kapitalizem na svetu, to se pravi, dokler bedo interesi posameznih delov človeštva tako nasprotovali interesom drugih delov, da bodo izzivali krvave konflikte. Vsi lepi načrti, kako nai se v kapitalistični družbi preprečijo vojne, so utopije. Le solidarni interesi vseh narodov morejo zagotoviti mir. Taka solidarnost interesov se pa imenuje socializem. _________________________ Politične vesti. -r- Ukaz o amnestiji. Po poročilu »Vremena«, ki je objavil v sredo 7. t. m. ukaz o pomiloščenju o priliki kraljeve poroke, so izvzete od pomiloščenja vse kazni za prestopke po zakonu o zaščiti države, kazni državnih ali drugih javnih organov zaradi podkupljivosti itd. Amnestija. o kateri so toliko lepega vedeli povedati meščanski časopisi, je tedaj zelo klavrna. To pa zlasti še. če se spominjamo prešnjih nesrečnih časov, ko so zapirali liudi za vsako najmanjšo malenkost. + Junaški naslon jugoslovanskih fašistov v Liki. »Jutro« z dne 8. t m. poroča o ponesrečenem izletu separatističnega zagrebškega »Sokola« na Plitvička jezera. Po »Jutrovem« poročilu ie tamoŠ-nje prebivalstvo ustavilo Sokole pri obhodu okoli PHtvičkih jezer z viharnimi vzkliki kralju in Jugoslaviji. Razvilo so je hudo prerekanje, ki se je končalo s paničnim begom hrvaških separatistov na kolodvor. V »Hryatu« z dne 6. t. m. pa smo brali poročilo v drugačni obliki. Po tem poročilu so jugoslovanski fašisti napajali seljake i.n dobrovolice že v soboto popoldne, in jih pijane oborožili s samokresi. koli iu ročnimi bombami! Imeli so tudi skupščina na kateri so sklenili poklati hrvaške Sokole, da bo čim več krvi izteklo za bližnie dni. Ko so prišli Sokoli iz Zagreba, so jih v resnici napadli selivki, ki so več Sokolov in S okolic oropali in potem pretepli. Ko 50 pozvali Sokoli orožnike. 25 po številu na pomoč, je stopil k njim vodja pijanih Seljakov in izjavil; »V imenu jugoslovanske oraladine, ki je pod zaščito ministra Pribičeviča, vas pozivam, da nas pustite pri miru. ker boste sicer vsi službe izgubiH!« Ta dogodek ie zelo značilen za naše politične razmere, ki so tako gnjile. če upoštevamo škandale, ki jih kar noče zmanjkati, da ie prevdarnega človeka naravnost strah, iz-vzemši seveda naše državnike, ki ne vedo. da mora napeta struna enkrat počiti. 4- K bližnji konferenci v Haagu. »Agencija Havas« je objavila pred dnevi vsebino spomenice, katero ie poslal Poin-carč vladam, ki bodo zastopane na haa-ški konferenci. Ne da bi se spuščala v politična razmotrivanja. povdaria spomenica, da se bodo morali izvedenci baviti glede ruskega vprašanja s tremi glavnimi točkami: Dolgovi, zasebno lastnino in krediti. Dolgovi se delijo v dve vrsti, kateri ie treba razločevati: Dolgovi med državami in dolgovi napram zasebnikom. Samo ob sebi ie umevno, da se prvi morajo Priznati. Upniki pa bodo morali določiti primeren način plačevanja ter se ozirati na gospodarsko moč in obnovitev Rusije. Ravno tako bo morala sovjetska vlada priznati dolgove napram zasebnikom. Najboljši način rešitve bo v tem primeru ta. da se upniki in vlada direktno sporazumejo. Kar se tiče zasebne lastnine, povdarja Poincare, da ie bila moč in razvoj Rusije v prvi vrsti plod dela tujcev. Že v Cannesu se ie povdarjalo. da .sovjetska vlada mora povrniti škodo, ki so io trpeli industrialci. Treba pa je tudi doseči jamstva, da bodo industrialci, ko se bodo zopet nastanili v Rusih.' tud ko ostali in ne bi bili primoram po mesecih zapustiti državo. Kar se tic . ditov; nadaljuje spomenica, so to . hodno potrebni za vzpostavitev K • Podlaga za to je. oživlienie poljedelske« dela v Rusiji, a kmet se ne b° 9(r tiil k svojemu delu. dokler ne bo im /- tovosti, da bo lahko užival plod svoiej* dela in da bo za svojo žetev dobil v ^ menjavo tisto blago, ki ga potrebuj • O načrtu za vzpostavitev Rusije m biti vse vlade edine: načrt mora bm polen in se mora ozirati na stopnjevano obnovitveno delo in na kredite, za črt je čas od 15. do 20. junija :e in ker gre za zelo težko vprašanje. treba posvetiti tudi primeren cas. -menica končuje, da ie treba Post^,Vtfstf todično ne da bi se pri tem opnst 1 - plemeniti vidiki, ki so dali povod -novsko konferenco. „teV + Sovjetska Rusiia za na*«' zemlre. V donskem ozemlju se b? s$i lilo okoli 50.000 brezposelnih delavcev, katerim ie dala sovjets ^ da 100.000 ha zemlje na razpolaga-temi delavci je zelo mnogo kovina^ + Pred novimi stavkami v A ‘ v. V Ameriki so delavske stavkeostavk®' nem redu. Poleg premogarjev. Ki v jo že več mesecev, groze stopit ^0 stavko še železničarji. Poleg ™.enj v stopili v stavko tudi delavci, zap^’ zelo avtomobilskih delavnicah. P®. cfltni de-kritičen, ker silijo delodajalci ..je> y lavce v stavko zaradi bipeU^00 naPol-povzroča. da so vsa skladišča njena z avtomobili. »V DOLINI ŠENTFLORJANSKI-* Zadnje dni šmarnic jc imel 1 florjanski cerkvi neki menili . ^neznačajm1": se ie jezil nad zapeljivimi **, ^ roba«P iaivi v‘ ‘v^ kateri gajnimi se je jezil nad zapeljivimi , j ^ ropa’* elemntti v verskem vprašanju. ,-dedno IaV;~ je, da moški premalo odločno® .n ed'in<^v _ priznavajo pripadnost nezmouj« pr, oe ličavne matere — katoliške cerk -^^bu nahajajo moški v kaki liberalni sociali®* »Slov. Narod« in če so v ved®® kakor nalašč, čitaio »Naprej«. cwenca«. JA in povsod, le edtnozveličavnega orCpiTČaiie' kor je to sveta dolžnost vsakeg kattoličana. ko* in Mi. k| ljudsko dušo bob p° ,G teolog0 ta mostanski menihi, kateri imam trditi, & * . « 1 - itmOiUVn *1 samostansko izobrazbo, si upamo . ^ . pojav med ljudstvom nikakor iu ^ sigujA’ ljudje, sicer počasi, zato pa .^Popoliio ^L0 prihajajo do spoznanja m ros"lC ;udJ sami J* ^ vičeno se gospodje jeze. ker tuu Q 1T1isli m vidijo, da ljudstvo vedno bolj voimp ,,i z razvojem časa bo »rezu 111 dane^ in ati-o ih &13 vzvišena meja. xi io uc«o. .gr SSaio n ja brezvestnost, s katero ls4OT j,l brez ________________________ marino “* spoznava. Z razvojem časa w ~e dane® slabše oz. bolje Smelo trdimo. t}0 in f*,e meniha v samostanu, ki bi sc z žgati. pustil za vwo o v. ^ ...uan. dejanjih, mm'«. ^ besedah!«, je njih načelno ses*0-... edjria & vzvišena ideja, ki io učijo, ko 4. neved pričanjem raidevolje pustil » ^v0c P® !?riga ravnaj se po mojih dejaniih, ma jjh bn... jd. orezvcaumibit, b Adiciu “-7 Dre* ljudstvo, na katerega ra6un dra^5?*af bi uiživajo vse sladkosti kapitalist . pr^h Tudi ob ženske se jc “"L^kih bS prav »svetniško« spodtaknik ® m — P0® *ael na kaitere je bil — kakor jc bjaiv ^ pni zadnje upe v »srečnejšo« b(^0^srainm« inJd spoznanja, da so še veliko boh n ^ je peljive kot pa moški. Po njegovi predt nezaslišanega, če si žena le ne čudl^n samostojno misliti. Temu se sne ^ toda ^j ker vera zapoveduje ženi le dolžn«*^ katol^ kakih pravde ali enakopravnos tP^ podl^, cerkvi mora biti žena edino 1? -reh. llkr- nica možu. predmet izkušnjav m _ ,sveti ........................ -X1'- Whee' metati » vl“- čiti v prahu in blatu spol. ki ima naiv®^ vredno in nečisto človeško bitje. ^ in ^ ščanski pravičniki« še vedno zel na]0*’e. čiti v prahu in blatu spol. ki ima To^a j je takorekoč steber človeške daj tudi frančiškani vidijo, ^da ^ je tid1 dviga iz stoletnega zmožna samostojno stoletnega suženjstva. da je ^ vuiAjcuu. samostojno misliti u1 . kakor ^ čile* nično vredna ravnotoliko pra^c« zadnje t mreže a#*#«* kakor ]«; sjie, biti z°ffje va mostt.1 — Ul ua ui r~rPže nazal* nevat* da io pahnejo zopet v svoje mr razea£1 Ne maramo sc spuščati m*1)h n^e,,„ sc K So »svetegat« zakulisnega življenja. „ 0^stoja nitov, niti nadalje razglabljati, j St mo2em ali ne-wibiti slabše, ki,S, 0 zeili Sc vedno sodijo najemo ona np ilh jc Poro<1'ila iil vzgojila letju, moremo več prištevati k 20. sto- V@Stl. nas ^s^°Jni,.,re*erat pokrajinske uprave aznrf^«2 dolgimi opisi svečanega liki trai,en3a’ vtada v Belgradu ob ori- d0 cririr,ICVc **<**- Upamo, da nam bo-tirostr^r Gostili, ker dajemo v listu deve rJČ d111"6; najbrž bolj važne za-n0 ompnu'0 ila nrimer se nam zdi potreb-varKVi { ■!• a so naTn nadebudni jugoslo-raio -l as,sfi »OrjunaS«, ki se rekruti-ieoiii .J^okošplskih kroerov, ponoči po-brezn!an,f *,na kateri berejo delavci leuaki n i *Naj?rei«. z raznobarvnatimi krali Aiil kater‘h .iestalo zapisano: »Živel živela j?ander! Živela kraljica Marija! je bil0 ,x- fnstvena Jugoslavija!« Vse to razlog--, k nep°trebno iz enostavnega liublran^K-u1" nri sami vatlikamo po inskih ulicah: »Živeli vsi skupaj!« , ^n'štva. Vsi ljubljanski meščanski f&kfci« sim,2r državotvorno« Jutro, »reipujbli-«vija j @vec, narodno »socialistična« Jugo-w v s*ara *fregaia« Slovenski Narod, vaj s n m- v Povečani slavnost- ^ Posebnimi poročili o svečanostih po-»p s^0«, ?Ye. Poroke. Vse je seveda prekosi-le ,zapisai!o v svojem uvodniku: s jvrav pošteno brco! Pre-r., Uz'™0 Pa seveda mi, vendar pa sS ?rai$kj n.6’.® nas je pustil na cedilu naš pri Po^evalec. >*lnice podružnicah »Državne posredo- o, r®ki Sobnt- ■ v. Ljubljani, Mariboru, Ptuju in sltk 0 27 uh! ’? v preteklem tednu od ,5* de1a; ”l?ia 1922 dela 198 moških in 85 zen-Va^Mh j, lr._mpS'. Delodajalci so pia iskali 217 bi s® ie • ??n?kih delavnih moči. Posredo-terii^^nl ii^sil° 28^- —- Dela Iščejo: strojni iw ^&vači Mehaniki, elektromon- so£ pl*ci’ rniinarji. natakarji, nataka- ien? n®ti n , c.evIjaxij, krojači, Srvilje, trgov, dapj;' vaJenkr •faja,ke- dninarji, dninarice, va-JifcL,*08Auej. — v delo se sprejmejo: nkW.ws(fon .i , . * utl<' *i/i ejiuuiu. in- ■vmZ?1, Ploci. .]avG1’ stevbni in strojni ključav-ci' kleparji, služkinje, kuharice, in »Or£T itd‘ O! taMiščni*’ jmIe^nar°dni trgovsko - špedicijski 32 . V. v-~f- ^ ' družbi v Mariboru je bil «>V * ^c'ig i?..^eksandra I. podeljen pod št. % ta" ^etljK 1^22 naslov »Kraljeva dvor- na n.a6W twi^ v'l,e SHS«. Naši družbi je Ml PolM^liaSiai n v svrlK> priznanja za usluge taft' kak0r ^® ae,m trgovskem in špedicijskem vai; ^ega -JI0’ y Priznanje za prospeh našega sle STT>0 vse dI,ieeyroroskega prometa. Izvrše-naš s2edicfjsko stroko spadajoče po-in * ' niaršau?r in soSidno, tako. da je Se ^ naar.nv ,Jvic^e' Potrebo, da se naše delo h^Cseb-TTr .jr1, s posebno diplomo, katero nam W31- maia Ni' V- kral» Aleksandra T. ^^odna J v Beogradu izročil. »Orient«, S- m sklad. d. d. v Mariboru- S-lMS®5Ianaa se°?p*^ Sn’rti«. Kino Tivoli v Liub-i0r)r^SH,7 u »Naprejevo« poročilo o ki-°o dpi 7. ^a^ere:!'n smo izrekli že-?ižan0 pa^V 1 Predstavah z znatno i *• m. nh0'n°dlo2i* krediti v nedeljo, i?Vsko nrorf ; ‘ dopoldne brezplačno de-^°lj§i fjjn -stavo. Na spored je dal naj- ; JT)reč »Vrl'1 -?a 'e že ]rnel na sporedu, ,e veli&ctQ,Zni., »Voznik smrtk . 11Jo. K;e j0\ s' Protialkoiiolno vse-(vn° Številr, , P^a^nih sedežev le orne« 'J^Drej Zp-t„^a razpolago (499)^ nai se vsi ,0^ovne v ?a vstopnice pri tajništvu ’ • IJ3C5 Ljub- 1iantllnietn>ško“i!:' . . se$ta„ , bo vr^,ZSOdovil‘sk« vodstvo po na tlvorvLPCtek 9- iun,i’a ob 3- pop-; Ual»vanfe r£,Zm' mestne hiše. Program: ^e. SSJ). Odgovorni urednik: Anton Podbevšek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. vseh vrst CIME. SITAR LJUBLJANA ^trei c