fjNŽtnina plafftna t gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
51.
kos.
V LJUBLJANI, dne 24. junija 1933.
Letnik
IV.
326. Uredba o činu strok. Sol nasproti srednji Soli in fakultetam.
327. Določila, po kateHh se priznavajo banovinski prispevki za napravo gnojišč in gnojničnih jam.
VSEBINA:
328. Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1933.
329. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
Uredbe osrednje vlade.
326.
Na osnovi § 7., odstavka (-), zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. in § 8. zakona o državnem prometnem osebju z dno 22. junija 1931. in po dobljeui soglasnosti ministrskega sveta predpisujem
uredbo
o činu strokovnih šol nasproti srednji šoli in fakultetam.*
Člen 1.
Izobrazbi dveh razredov srednje šole ustrezajo in dajo šolsko kvalifikacijo za zvaničniško službo po § 10. zakona o uradnikih in § 11. zakona o državnem prometnem osebju te-le šole, tečaji in izpiti:
1. Podčastniške šole (dveletne in osemnajstmesečne) vseh vrst orožja vojske in mornarice.
2. Bolničarska podčastniška šola.
3. Pomorsko-podčastniška zrakoplovna šola.
4. Vojaška podkovska šola.
5. Specialna mehaniška šola ministrstva za pošte in telegraf.
6. Triletna občeobrtna šola, dokler ostanejo osebe s to dovršeno šolo v svoji stroki.
7. Triletna obrtno-trgovinska šola, dokler ostanejo osebe s to dovršeno šolo v svoji stroki.
8. Babiška šola z završnim izpitom.
9. Nereformirana medresa.
10. Vse medrese na prejšnjem ozemlju Bosne in Hercegovine.
11. Prejšnji izpit za pomožnega poštno-telegrafskega uradnika v Črni gori.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	maja 1933., št. 104/XXX/290.
12. Dveletne: nižje kmetijske šole, praktične kmetijske šole, specialne kmetijske šole, ratarske šole, vinarske ratarske šole, vinarske in kmetijske šole, vinar-sko-sadjarske šole in kmetijske šole.
13. Cours superieur: Mission lai'que fran^aise v Bitolju.
14. Trirazredna nižja trgovinska šola v Prizrenu.
15. Dveletni tečaj za žensko ročno delo pri srednji tehniški šoli v Ljubljani.
16. Dvorazredna državna risarska šola v Ljubljani.
17. Triletna cerkvena glasbena šola v Celju.
18. Dveletna strojna šola v Škofji Loki.
19. Darul-mualimin v Sarajevu.
20. Dveletna državna obrtna šola v Sarajevu.
21. Dveletna šumarska šola v Sarajevu.
22. Višji tečaj šumarske šole v Aleksincu.
23. Trirazredna ratarska šola pri šumarski šoli v Križevcih.
Člen 2.
Izobrazbi nepopolne srednje šole ustrezajo in dajo šolsko kvalifikacijo za zvanja, ki se razporejajo od X. do vštete VIL položajne skupine po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih, te-le šole, tečaji in izpiti:
1. Višja gradbeno-obrtna šola z usposobljenostnim izpitom za gradbeni poklic.
2. Zelezniško-obrtna (štiriletni tečaj).
3. Triletna strokovna mehaniško-tehniška obrtna
šola.
4. Dveletna industrijska šola.
5. Državni tečaj za prvega strojnika pri rečnem brodarstvu.
6. Državni tečaj za prvega motorista pri rečnem brodarstvu.
7. Strojno-podčastniška šola mornarice.
8. Vojaško-sanitetna šola.
9. Vojaško-veterinarska šola.
10. Vojaško-glasbena šola (od 1. 1923. do vštetega
1.	1928.)
11. Vojaško-glasbena šola z osnovnim tečajem in tečajem za izpopolnitev od dne 1. januarja 1929.
12. Trgovinska strokovna šola z odhodnim izpriče-valom.
13. Dvorazredna trgovinska šola z završnim izpitom.
14. Štiriletne: nižje kmetijske šole, vinogradniško-sadjarske šole in ratarske šole z završnim izpitom.
15. Dveletna teoretska šola za sestre \ državnih zavodih za zdravstveno zaščito mater in otrok.
16. Opravljen izpit za kvalificirano bolničarko.
17. Prejšnja osemrazredna višja ljudska šola.
18. Trirazredna ruždija z završnim izpitom.
19. Dovršeni tečaj »Nautike«, strokovne navtične šole pred 1. 1916.
20. Trirazredna meščanska šola v Dravski in Primorski banovini do vštetega dne 81. oktobra 1925.
21. Nižji tečaj vojaško obrtniške šole v Kragujevcu in Obiličevu.
22. Višji tečaj vojaško-obrtniške šole brez izpričevala »za mojstra« v Kragujevcu in Obiličevu.
23. Nižja strokovna rudarska šola v Knjaževcu, Zenici in Celju.
24. Štiriletni nižji tečaj ženske strokovne šole.
25. Triletna gradbeno-obrtniška šola z završnim izpitom v Beogradu.
26. Specialna mehaniška šola ministrstva za pošle in telegraf v Beogradu (bivša)* s predhodno izobrazbo dveh razredov gimnazije ali meščanske šole ali trirazredne obrtniške šole.
27. Rezbarska šola v Beogradu (bivša).
28. Gradbena in geodetska akademija prof. Andono-viča v Beogradu — dveletna — z izpričevalom za tehniškega risarja ali za pomočnika geodeta, geometra in gradbenika, a s predhodno izobrazbo dveh razredov srednje šole.
29. Dveletna trgovinska šola Todoroviča in Dorde-viča v Beogradu.
30. Osemrazredna meščanska šola evangelijske cerkvene občine v Beogradu.
31. Zenski vzgojevalni zavod A. Cermanke v Beogradu (bivši).
32. Zenski vzgojevalni zavod M. Marinkovičke v Beogradu (bivši).
33. Nižji tečaj ženske delavske šole v Beogradu (bivši).
34. Dveletna šola za sestre pomočnice Rdečega križa v Beogradu.
35. Šola >Mektebi Edebija« v Skoplju.
36. Nižji tečaj >Mektebi Sultanije« (turška gimnazija) v Skoplju.,
37. Petletna eks^rhijska pedagoška šola v Skoplju (bivša).
38. Dveletna bolgarska svečeniška šola v Skoplju (bivša).
39. Trirazredna mizarsko-mojstrska šola pri srednji tehniški šoli v Ljubljani.
40. Dnevna šola za obdelovanje lesa, oddelek pri umetno-obrtni strokovni šoli, v Ljubljani.
41. Štlrirazredna meščanska šola pri Uršulinkah v Ljubljani.
42*. Štiriletna državna železniška šola pri železniški delavnici v Sarajevu.
43. Dovršeni tečaj za strojne poslovodje v Sarajevu.
44. Tehniška strokovna šola v Sarajevu.
45 Triletna državna obrtniška šola v Sarajevu.
46.	štirirazredni k. k Militarknabenpensionat (gimnazija) v Sarajevu (bivši).
47. Štirirazredna družbena madžarska srednja šola v Sarajevu.
48. Okrožna medresa v Sarajevu.
49. Nižji tečaj Husrev-begove medrese v Sarajevu.
50. Višja dekliška šola pri Nemškem šolskem zavodu sv. Avguština v Sarajevu (meščanska šola).
51. Meniška šola v samostanu Rakovici.
52. Šola za konjarstvo državne žrebčarne v Ljubi-čevu.
53. Triletna strokovna obrtniška šola na Cetinju.
54. Kadetski korpus na Cetinju (bivši).
55. Štirirazredna seminarija na Cetinju (bivša).
56. Nižji tečaj bivšega Dekliškega zavoda carice Marije na Cetinju.
57. Triletna zemljedelska šola v Podgorici.
58. Strojna in brzojavna šola vojne mornarice v Kumboru (Boka kotorska).
59. Trirazredna kamenoseška šola v Korčuli.
60. Nižji tečaj (štirje razredi) Meščanske idadije z završnim izpitom v Plevlju.
61. Trirazredna delavska šola v Plevlju.
62. Višji tečaj gimnazijskega oddelka Netovičkinega zavoda v Nišu (bivši).
63. Štirirazredna delavska šola v K ruševcu.
64. Šola za živinorejo in planinsko gospodarstvo v Kraljevu.
65. Zenska strojna šola pri srednji tehniški šoli v Splitu.
66. Trirazredna obrtna šola v Splitu.
67. Dveletna trgovinska šola v Splitu.
68. Osemletna Koški Mehmed-pašine medrese z završnim izpitom v Mostarju.
69. Višja dekliška šola v Mostarju (meščanska šola).
70. Osemrazredna rimsko-katoliška višja dekliška šola usmiljenih sester v Travniku (meščanska šola).
71. Strojna šola v Bakru.,
72. Deželna obrtna šola v Zagrebu (po zakonu z dne
10.	decembra 1889).
73. Štirirazredna obrtna državna šola v Zagrebu.
74. Vojaška veterinarska šola v Zagrebu.
75. Triletna ženska strokovna šola v Zagrebu.
76. Višja ljudska šola realne smeri v Djakovu (meščanska šola).
77. Dveletni tečaj za izobrazbo učiteljic gospodinjstva v Gospiču.
78. Dovršeni trije tečaji začasne zidarske šole v (Jhikvenici.
79. Strojna šola v Pulju (bivša).
80 Strojna šola vojne mornarice v Pulju (bivša).
81. Zasebna dvorazredna slovenska trgovinska šola s pravico javnosti v Trstu.
Člen 3.
Izobrazbi popolne srednje šole ustrezajo in dajo šolsko kvalifikacijo za zvanja, ki se razporejajo od IX. do vštete V. položajne skupine po § 45., odst. 2., zakona o uradnikih, te-le šole, tečaji in izpiti:
1. Učiteljska šola z završnim zrelostnim izpitom.
2. Bogoslovja z završnim zrelostnim izpitom.
3. Državna trgovinska akademija z završnim izpitom.
4. Srednja kmetijska šola z završnim izpitom.
5. Srednja tehniška šola z završnim izpitom.
6. Državna železniška prometna šola.
7. Pomorska zrakoplovna častniška šola.
8. Kadetna šola avstro-ogrske vojske (nekdanja).
9. Vojaško-glasbena šola z za vršnim dirigentskim tečajem od dne 1. januarja 1929.
10. Brodarska šola z za vršnim izpitom za kapitana.
11. Štiriletna šola za sestre pomočnice.
12. Štirirazredna državna višja trgovinska šola z završnim izpitom v Novem Sadu, Somboru, Velikem Beč-kereku in Pančevu.
13. Pomorska akademija in pomorsko-trgovinska akademija v Bakru, Dubrovniku in Kotoru.
14. Navtična šola v Bakru, Dubrovniku in Kotoru.
15. Višji tečaj vojaško-obrtne šole z izpričevalom >za mojstra< v Kragujevcu in Obiličevu.
16. Vojni I. prometni-komercialni tečaj 1919. v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.
17. Vojni II. prometno-komercialni tečaj 1920. v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani.
18. Nižja šola vojaške akademije v Beogradu.
19. Državna trgovinska šola v Beogradu.
20. Poštno-telegrafska šola v Beogradu.
21. Državna železniška šola v Beogradu.
22. Državna davkarska šola v Beogradu.
23. Državna dveletna zemljemerska šola v Beogradu.
24. Gradbena in geodetska akademija profesorja Andonoviča v Beogradu — dveletna — z diplomo za gradbenika ali geodeta ali geometra in s predhodno izobrazbo šestih razredov srednje šole.
25. Višja ženska delavska šola z završnim izpitom v Beogradu.
26. Višja ženska obrtna šola z završnim izpitom v Beogradu.
27. Velika medresa kralja 'Aleksandra I. z zrelostnim izpitom v Skoplju.
28. Darul-mualimin z izpričevalom »mualin mektebi ibtidaija« v Skoplju.
29. Bogoslovno učilišče v Prizrenu.
30. Sedemrazredna idadija z završnim izpitom (nekdanja v Bitolju).
31. Državna strokovna tekstilna šola v Leskovcu.
32 Šestrazredna višja dekliška šola v završnim izpitom zrelosti v Ljubljani (nekdanja).
33. Privatna gimnazija v Zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano.
34. Srednja kmetijska šola v Mariboru do vštetega leta 1926.
35. Srednja strokovna šola v Mariboru izza 1. 1927.
36. Popolni tečaj konjeniške nižje akademije v Sarajevu.
37. Osemrazredni ruski kadetski korpus z zrelostnim izpitom v Sarajevu.
38. Državna šerijatsko-sodniška šola v Sarajevu.
39. Državna šerijatska gimnazija v Sarajevu.
40. Učiteljski tečaj z učiteljskim izpitom 1920./23. v Sarajevu.
41. Trirazredna medresa Kuršumljija (učiteljska šola) v Sarajevu.
42. Sedemletna hebrejska nižja bogoslovnica >Degel-Ator« z završnim izpitom v Sarajevu.
43. Hebrejski srednji teološki zavod v Sarajevu.
44 Frančiškanska gimnazija v Visokem.
45. Štirirazredna državna trgovinska akademija v Brčkem.
46. Trirazredna madžarska trgovinska akademija z zrelostnim izpitom v Novem Sadu.
47. Višja gospodinjska šola v Novem Futogu.
48. Artiljerijska oficirska šola v Cetinju (nekdanja).
49. Štirirazredna bogoslovno-učiteljska šola na Cetinju (nekdanja).
50. Sedemletni dekliški institut carice Marije na Cetinju (nekdanja).
51. Triletna ženska obrtna šola v Splitu.
52. Štiriletna državna ženska strokovna šola v Zagrebu.
53. Štiriletna ženska učiteljska šola z završnim izpitom v samostanu usmiljenih sester v Zagrebu.
54. Graditeljska šola v Zagrebu (nekdanja).
55. Šumarsko učilišče v Križevcih.
56. Triletni tečaj za izobražanje učiteljic gospodinjstva z završnim izpitom v Gospiču.
57. Srbska poštno-telegrafska šola na Krfu in v Solunu.
58. Vojni tečaj za prometne uradnike 1917. na Krfu in v Solunu.
59. Srbska višja trgovinska šola v Aix-en-Provence v Franciji (nekdanja).
60. Državna učiteljska šola (nekdanja) v Zadru.
61. Štiriletna pomorska strojna šola na Reki (nekdanja).
Člen 4.
Fakultetni izobrazbi ustrezajo in dajo šolsko kvalifikacijo za zvanja, razporejena od VIII. položajne skupine navzgor po § 45 , odst. 3., zakona o uradnikih, te-le šole:
1. Šumarska akademija v Zagrebu (nekdanja) s predhodno opravljenim zrelostnim izpitom na srednji šoli.
2. Triletna visoka šola za trgovino in promet v Zagrebu (nekdanja) s predhodno opravljenim zrelostnim izpitom na srednji šoli.
3. Pravoslavno srbsko-bogoslovno učilišče v Sremskih Karlovcih (nekdanje) s predhodno opravljenim zrelostnim izpitom na srednji šoli.
4. Pravoslavni bogoslovni zavod v Zadru (nekdanji) s predhodno opravljenim zrelostnim izpitom na srednji šoli.
Clen 5.
Katere tuje šole ustrezajo popolni ali nepopolni srednješolski izobrazbi ali izobrazbi dveh razredov srednje šole, določi z odločbo minister za prosveto po predr hodnem zaslišanju glavnega prosvetnega sveta.
Clen 6.
Za določitev, katere tujo šole ustrezajo fakultetni izobrazbi, veljajo povsem predpisi zakona o nostrificiranju diplom s tujih univerz in visokih šol z dne 6. julija 1930.
Clen 7.
Za domače šole, ki niso obsežene s to uredbo, se predpišejo po postopanju, določenem v § 7., odst. (z), zakona o uradnikih, naknadne uredbe — občasne po potrebi.
Clen 8.
Če se ne more priznati izvestni šoli čin, ki se zahteva, se to ugotovi z rešitvijo ministrstva za prosveto za vsako takšno šolo posebej, ko se predhodno pribavi mnenje glavnega prosvetnega sveta za nižje in srednje šole, pristojnega fakultetnega sveta pa za visoke šole.
Clen 9.
Ob nejasnosti pri uporabljanju te uredbe je pristojen za avtentično razlago minister za prosveto.
Člen 10.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 1. maja 1933.; P. br. 13.767.
Minister za prosveto R. Stankovič s. r.
Banove uredbe.
327.
III.	No. 4534/1.
Določila,
po katerih se priznavajo banovinski prispevki za napravo gnojišč in gnojničnih jam.
§ l.
Prispevki za napravo gnojišč in gnojničnih jam v zvezi z odtokom gnojnice iz hlevov se dajejo v okviru razpoložljivih sredstev v banovinskem proračunu ob pogojih teh določil.
§ 2.
Kraljevska banska uprava objavi praviloma vsako leto do najkesneje 30. aprila vsem sreskim načelstvom višino kredita, ki je na razpolago za posamezne sreze. Ključ za razdelitev celokupne postavke na posamezne sreze je število živine s primernimi popravki glede na že napravljeno število gnojišč in na morebitno gospodarsko zaostalost posameznih srezov.
Hkratu s tem razpisom se sporoči sreskim načelstvom tudi rok za predložitev prošenj v smislu § 8-(30. september).
§ 3.
Do 15. maja pozove sresko načelstvo potem kmetijskih organizacij in občin interesente, naj vložijo svoje prošnje do najkesneje 15. junija pri sreskem načelstvu. Obenem jih opozori, da se bodo prvenstveno upoštevale skupne prošnje v smislu naslednjega odstavka, prošnje posameznikov pa le izjemoma ob pogojih § 13.
Upoštevajo se prvenstveno skupne prošnje, ki jih predlagajo kmetijske organizacije (zadruge, društva, podružnice, odseki) ali občine za najmanj 5 svojih članov (občanov), ki prebivajo vsi v okolišu ene in iste železniške postaje.
V prošnji, ki jo je napraviti po posebnem obrazcu. Je navesti imena in točna bivališča posameznih reflek-tantov in število velike živine (konji, odrasla goveda), Juničadi in male živine (teleta in svinje), ki jo imajo. Tudi se mora vsak reflektant podpisati z obvezo, da bo delo izvršil v določenem roku točno po načrtu in navodilih sreskega kmetijskega referenta ter s svojim delom in denarjem kril vse ostale stroške naprave, in da bo v nasprotnem primeru povrnil vso subvencijo za cement. Končno se vsak zaveže, da si bo preskrbel zidarja, ki bo delo strokovno pravilno izvršil.
Kjer obstoje in delujejo kmetijske organizacije, se zaveže, da pristopi organizaciji kot član.
Podpise na prošnji overava brezplačno občinsko županstvo.
§ 4.
Občine in posamezniki, ki želijo določena gnojišča urediti v svoji režiji in na svoj račun, lahko vsak čas zaprosijo pri sreskem načelstvu za brezplačno napravo načrtov.
§ 5.
Istočasno s prošnjo je deponirati pri sreskem načelstvu varščino po Din 250-— za vsakega posameznega interesenta. Ta znesek zapade, ako prosilec po odhodu komisije (§ 7.) odstopi ali dospelega cementa ne prevzame. Prav tako zapade znesek, ako prosilec gnojišča do določenega roka ne dovrši ali ne izdela po načrtu.
Ta varščina hkratu služi v kritje morebitnih leža-rinskih stroškov, ako prosilec ne pride pravočasno po cement.
Ako je s kolavdacijo ugotovljeno, da je gnojišče v redu napravljeno, se vrne varščina (odnosno njen preostanek) prosilcem tekom enega meseca.
Zapadle, odnosno preostale varščine je odvesti sre-skemu kmetijskemu odboru.
§ 6.
a.
Sreska načelstva morajo odkloniti prošnje, ki:
1. so dospele prepozno,
2. niso opremljene z vsemi podatki v smislu teh določil (§ 3.), zlasti če manjkajo obvezne izjave (podpisi) prosilcev in ni časa za izpopolnitev,
3. zanje ni plačana varščina po 250 Din za vsakega posameznega interesenta,
4. iz njih odpade v smislu točke b tega paragrafa toliko posameznih prosilcev, da celokupna potreba cementa ne znaša več en celoten vagon.
Sreska načelstva odklonijo tudi prošnje posameznikov, če niso dani pogoji po § 13.
b.
Prav tako se iz skupne prošnje odkloni posamezni
prosilec, ki:
1. ima redno več ko 20 glav velike živine (odrasle konje in goveda),
2. je bil tekom zadnjih treh let deležen kateregakoli prispevka za pospeševanje kmetijstva v iznosu nad Din 2000—,
3. sam redno ne obdeluje posestva.
§ 7.
i Vse prošnje, ki niso bile odklonjene v smislu § 6., uredi sresko načelstvo tako, da upošteva, v koliki meri je vredna ozira večina posameznikov na skupni prošnji. Pri tem je dajati prednost:
1. okolišem, kjer še ni subvencioniranih gnojišč
2. starejšim prošnjam pred novejšimi,
3. manjšim posestnikom pred večjimi.
Ob enakih pogojih se daje prednost onim prošnjam, iz katerih je razvidno, da prispevajo k stroškom tudi krajevni činitelji (sreski kmetijski odbor, občine itd.).
Glede onih prošenj, katerim bo v okviru razpoložljivih sredstev v smislu § 2. predvidoma mogoče ustreči iz tekočega proračuna, odredi sresko načelstvo do naj' kesneje 15. julija po sreskem kmetijskem referentu brezplačen ogled na mestu samem. Ti ogledi se morajo dovršiti do 15. septembra.
Razpis ogledov se dostavi organizacijam, odnosno občinam, ki so vložile skupno prošnjo, s pozivom, da »
tem ogledom po možnosti združijo obenem postopanje po določbah veljavnega stavbnega reda. Te poskrbijo tudi, da bodo vsi reflektanti, kakor tudi zidarski izvedenec ob določenem času in na določenem kraju zbrani, da se jim raztolmačijo pogoji in pomen akcije.
Po sestanku interesentov se vrši ogled na mestu, kjer lahko prosilec izrazi svoje želje glede lege in oblike gnojišča in gnojnične jame. Kolikor je strokovno in tehnično mogoče, se te želje upoštevajo. Vsak reflektant prejme načrt in podrobna navodila ter se mu hkratu spotoči potrebna količina in cena cementa.
■ ' V prisotnosti komisije lahko vsak reflektant brez rfavedbe razlogov odstopi. Po odhodu komisije se naknadne odjave ne morejo več upoštevati.
»*••! Pismena in ustna strokovna navodila za izdelavo načrtov in potrebno število tipičnih načrtov prejmejo sre^ti kmetijski referenti od kraljevske banske uprave, pravilno izdelavo načrtov od časa do časa kontrolirala.
§ 8.
Vse prošnje, ki niso bile odklonjene v smislu § 6., predloži sresko načelstvo do 30. septembra kraljevski banski upravi s sumarnim pregledom po posebnem obrazcu.
Prošnje morajo biti razvrščene po vrstnem redu, kakor so vredne upoštevanja v smislu § 7.
Vsaj za oni del najbolj upoštevanja vrednih prošenj, katerim je v okviru za dotični srez določenih sredstev možno ustreči, morajo biti izdelani načrti in izračunjena potrebna količina cementa.
§ 9.
Kraljevska banska uprava odloča do 15. novembra končnoveljavno, katerim prošnjam se more v dotičnem letu ugoditi in katere se zavrnejo. Slednje se vrnejo vlagateljem po sreskem načelstvu.
Radi cenejše dobave naroča cement za one organi-JW|pjjec'in občine, katerih prošnje so ugodno rešene, kraljevska banska uprava, in sicer po načrtih določeno količino. Dobavni rok se določi enotno za naslednjo pomlad, in sicer za čas do 15. aprila.
O izvršenem naročilu se hkratu obveščajo prizadete organizacije, občine in pristojna sreska načelstva, in to s točno navedbo višine banovinskega prispevka in ostanka, ki ga plačajo posamezni reflektanti.
Ostali gradbeni material (gramoz, pesek, les, železo) morajo preskrbeti reflektanti sami, ki plačajo tudi delo.
§ 10.
Ako kredit, določen v smislu § 2. za posamezne sreze, z ugodno rešenimi prošnjami (§ 9.) ni izčrpan, se preostanek kredita porazdeli na sreze, kjer je kredit glede n® potrebe premajhen.
§ 11.
Prispevek kraljevske banske uprave se določa v % dobavne cene cementa, franko končna postaja. Ta prispevek se nakaže neposredno tvrdki, ki cement dobavlja.
Prispevki znašajo:
1. 50% pri gnojiščih do 8 glav velike živine,
2. 40% pri gnojiščih od 9 do 13 glav velike živine,
3. 30% pri gnojiščih za 14 in več glav veliko živine.
V nobenem primeru se ne prispeva več ko 2000 Din
za enega posestnika.
, Za sreze, kjer za to akcijo še ni dovolj zanimanja, lahko kraljevska banska uprava svoj prispevek v dotičnem letu zviša za 10% na 60, odnosno 50, odnosno 40%.
Izjemoma se v primerih, ki so vredni posebnega ozira, za sreze, kjer je naprava zvezana z izrednimi višjimi stroški, določi prispevek na 70, odnosno 60, odnosno 50%. V teh primerih ne velja omejitev prispevka na Din 2000-—.
Število velike živine v smislu tega paragrafa se računa tako-le; odrasel konj ali odraslo govedo nad 2 letoma — 1 glava, juničad ali mladi konji so polovica glave, teleta, mlada žrebeta ali svinje brez razlike starosti — K glave.
Cement naroča kraljevska banska uprava na ime in račun organizacij, odnosno občin, katerim je bil v smislu § 9. banovinski prispevek priznan. Kupci cementa so tedaj te organizacije, odnosno občine. Kraljevska banska uprava povzroča le enotno in cenejšo dobavo neposredno od tvrdke, kateri takoj po pravilno izvršeni dobavi nakaže oni del kupnine, ki ustreza odobreni subvenciji.
Ostali del kupnine cementa po odbitku odobrenega banovinskega prispevka plačajo organizacije, odnosno občine po železniškem povzetju. Zato morajo določeno vsote denarja pravočasno zbrati od posameznih prosilcev, da lahko pošiljke takoj po prihodu razrešijo.
Ako pa reflektant dospelega cementa ne prevzame, ga dodeli sreski kmetijski referent drugemu prosilcu, prvenstveno od iste organizacije, odnosno občine, seveda ob pogojih teh določil. Ako to ni mogoče, prevzame cement in dolžnost plačila organizacija, odnosno občina, ki je prošnjo vložila, mora pa na ta cement odpadajoči banovinski prispevek povrniti kraljevski banski upravi.
§ 12.
Vse zgradbe morajo biti končane do 31. julija.
Po preteku tega roka vrši sreski kmetijski referent kolavdacijo vseh gnojišč in se uveri, da li so bila točno po načrtu dovršena, zlasti glede velikosti gnojišča in gnojnične jame.
Kdor zgradbe ni dovršil, ali pa ne po načrtu, mora v roku dveh mesecev vrniti celotno prejeto banovinsko subvencijo.
V primeru manjših nedostatkov more sresko načelstvo odrediti naknadni rok za izpopolnitev, po katerem se vrši ponovna kolavdacija.
Ob priliki kolavdacije predava sreski kmetijski referent o pravilnem ravnanju z gnojem in z gnojnico.
O izvršeni kolavdaciji je predložiti poročilo kraljevski banski upravi do 31. decembra.
§ 13.
V primerih, ki so vredni ozira, lahko sreska načelstva v okviru določenega jim kreditnega deleža izjemoma upoštevajo tudi prosilce-posameznike. To velja zlasti v krajih, kjer še daleč naokoli ni urejenega gnojišča, in če se napravi gnojišče na posebno vidnem mestu.
Takim prosilcem izdela sreski kmetijski referent načrte po obče veljavnih navodilih in izračuni potrebno količino cementa, ki si jo mora pa prosilec sam nabaviti. Ko je zgradba končana, jo sreski kmetijski referent kolavdira in jo nato, ako docela odgovarja, vnese v poseben »seznam subvencijskih gnojišč za posa-meznike«. Ta seznam predloži sresko načelstvo kraljevski banski upravi istočasno s prošnjami v smislu § 8. do
30.	septembra.
Kraljevska banska uprava nakaže tem prosilcem svoj prispevek v gotovini v % dobavne cene cementa, kakor
določa § 11. Odločilna je cena cementa, kakor jo plačuje kraljevska banska uprava pri svojem skupnem naročilu, neglede na to, ali je prosilec morda cement draže plačal.
Za gnojišča, napravljena brez predhodnih navodil sreskih kmetijskih referentov, se prispevek ne prizna.
§ 14.
Sreska načelstva vodijo točen in pregleden seznam v posameznih letih napravljenih gnojišč po obrazcu, ki ga predpisuje kraljevska banska uprava.
Vsako leto do Pl. decembra obvestijo sreska načelstva posamezna županstva, ali in koliko gnojišč in pri katerih posestnikih je bilo na novo napravljenih z banovinskim prispevkom. Županstva morajo imena do-tičnih posestnikov na krajevno običajni način razglasiti, da si more napravo vsakdo ogledati.
§ 15-
Vse delo po teh določilih se vrši po navodilih in ot nadzorstvu kraljevske banske uprave.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 18. maja 1933.
Ban: Dr. Marušič s. r.
328.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1983.
II. No. 4504/3.
Občina Velika Loka, v srezu Novo mesto, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina	Din	100'—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	100 —,
c) od	100	1	piva	Din	100-—,
č) od	hi	stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5-—.
S tem se ukinja objava, ki se nanaša na to občino in je priobčena v »Službenem listu« štev. 291/45 z dne
22.	maja 1933.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 19. junija 1933.
II. No 9797/1.
Občina Butoraj, v srezu črnomeljskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. občinsko trošarino po Din 100-— od 100 1 vina.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. junija 1933.
II. No. 6327/1.	/
Občina Čeplje, v srezu črnomeljskem, bo pobirala od dneva razglasitve v ShDbenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine;
a) od	100	1	vina Din 50-—,
b) od	100	1	vinskega mošta	Din 50-—,	;s
c) od	100	1	piva Din 50-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5‘—,
d) od goveda nad 1 letom Din 10-—,
e) od goveda pod 1 letom Din 5'—,
f) od prašičev Din 5‘—,
g) od drobnice Din 5*—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. junija 1933.
II. No. 11348/1.
Občina Dol. Lakoš, v srezu dolnjelendavskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v, letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,	,	■
c) od ,100 1 piva Din 50-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. junija 1933.
II. No. 4131/4.
Občina Dol. Slaveči, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 I vinskega mošta Din 100'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. junija 1933.
II. No. 8688/3.
Občina Doliči, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	1001—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din 100'—.
Kraljevska banska uprava	Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10.	junija 1933.
II. No. 7726/1.
Občina Dragatuš, v srezu črnomeljskem, bo pobirala o0 dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 l vina Din 100-—,
b) od drobnice Din 4-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. junija 1933.
II. No. 1270/1.
Občina Gaborje, v srezu dolnjelendavskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933.	naslednje	občinske trošarine:
a) od	100	1	vina	Din	100'—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	100-—,
c) id	100	1	piva	Din	50-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 14. junija 1933.
#
II. No. 8304/2.
Občina Gornja Bistrica, v srezu dolnjelendavskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. občinsko trošarino po Din 100— od 100 1 vina. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 14. junija 1933.
II. No. 2046/1.
Občina Griblje, v srezu Črnomelj, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din 100-—,
b) od	100	1	vinskega mošta Din 100'—,
c) od	100	l	piva Din 50'—,
č) od	drobnice Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. junija 1933.
II. No. 9738/1.
Občina Ivanjševci, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 14. junija 1933.
No. 8483/1.
• ' Občina Loke, v srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100.1 vina Din 75’—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 25-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. junija 1933.
II. No. 4511/1.
Občina Mislinje, v srezu slovenjgraškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od 100 1 piva Din 100—,
č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5‘—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 14. junija 1933.
II.	No. 13.600/1.
Občina Motovilei, v srezu Murska Sobota, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu«; v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 12. junija 1933.
II.	No. 8013/1.
Občina Očeslavci, v srezu Ljutomer, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 75'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 75‘—, o) od 100 1 giva Din 50-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. junija 1933.
II.	No. 4303/1.
Občina Pameče, v srezu slovenjgraškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina	Din 100—,
b) od	100	1	vinskega mošta Din	100-—,
c) od	100	1	piva	Din 25—,
č) od	hi stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. junija 1933.
II.	No. 7327/1.
Občina Sorica, v srezu kranjskem, bo pobirala od dneva razglasitve, v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din 100—,
b) od	100	1	vinskega mošta Din	100-—,
c) od	100	1	piva Din 100’—,
č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—,
d) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. junija 1933.
II.	No. 1871/1.
Občina Stari trg, v srezu Srnomeljskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din 100--T-,
b) od	100	l	vinskega mošta Din	100-—,
c) od 100 1 piva Din 50—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—,
d) od goveda nad 1 letom Din 20'—,
e) od goveda pod 1 letom Din -10-—,
f) od prašičev Din 10—,
g) od drobnice Din 5’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. junija 1933.
II.	No. 1388/2.
Občina št. Danijel, v srezu dravograjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Difl 100-—,
b) od 100 l vinskega mošta Din 100-—,
c) od 100 1 piva Din 50-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—,
d) od	100 1 sadnega	mošta	Din	10-—,
e) od	goveda nad 1	letom	Din	10'—,
f) od	goveda pod 1	letom	Din	10—,
g) od	prašičev Din	10-—,
h) od	drobnice Din	10-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 14. junija 1933.
II.	No. 10125/1.
Občina Šmartno pri Slovcnjgradcu, v srezu slovenjgraškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1 vina	Din	100-—,
b) od	100	1 vinskega	mošta Din	100-—,
c) od	100	1 piva	Din	30-—,
č) od	hi stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5'—,
d) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 30-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. junija 1933.
II.	No. 8031/1.
Občina Zdole, v srezu šmarskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933- občinsko trošarino po Din 50-— od 100 1 vina.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 14. junija 1933.
II.	No. 12.628/1.
Občina Zenkovci, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. občinsko trošarino po Din 100'— od 1001 vina. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. junčja 1933.
329.
Izpremembe
v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Z odlokom kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 7. junija 1933., I. No. 4280/1, sta premeščena Kavčič Martin, državni cestni nadzornik-zvaničnik pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Novem mestu, k tehničnemu razdelku sreskega načelstva v Ljubljani, in Rihtaršič Andrej, državni cestni nad-zornik-uracLniški pripravnik X. položajne skupine pri sreske-m cestnem odboru v Kranju, k tehničnemu razdelku sreskega načelstva v Novem mestu. Oba po službeni potrebi.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 20. maja 1933, I. No. 2632/2, je postavljen Saje vic Alojzij, obrtni učitelj X. pol. skupine na tehniški srednji šoli v Ljubljani, za obrtnega učitelja IX. pol. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 20. maja
1933.,	I. No. 2631/2, je postavljen Saksida Rudolf, obrtni učitelj X. položajne skupine s plačo 1. periodskega poviška na tehniški srednji šoli v Ljubljani, za obrtnega učitelja IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 7. junija 1933., I. No. 4283/1, je bil premeščen Slekovec Josip, državni cestni nadzornik
uradniški pripravnik X. položajne skupine, od cestnega nadzorništva v Šoštanju k tehničnemu razdelku sreskega načelstva v Ljubljani, z uradnim sedežem v Ribnici.
*
, Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 2. junija 1933., I. No. 2728/3, je bila upokojena Kiferle Malči, drž. zvaničnica II. skupihe pri isti banski upravi.
Z odlokom kraljevske banske uprave z dne 29. maja 1933., I. No. 1412/2, je postavljen Lakovič Franc, služitelj II. skupine pri upravi policije v Ljubljani, za polic, agenta-zvaničnika III. skupine na dosedanjem službenem mestu.
* J ‘ *
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 4. junija 1933., I. No. 2175/2, je bil postavljen Kristan Mihael, služitelj dnevni-čar v državni bolnici za ženske bolezni v Ljubljani, za služitelja druge položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 22. maja 1933., I. No. 8253/1—1932, je bil postavljen ing. Burger Jože, banovinski uradniški pripravnik pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, za banovinskega tehničnega pristava VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.	-
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske'.ha* novine v Ljubljani z dne 2. junija 1933., I. No. 2578/1, je na osnovi § 104., točka 16., zakona o uradnikih preštala služba Kogovšku Francu, banov, pisarju IX. pol. skupine pri kralj, banski upravi v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 4. junija 1933., I. No. 4254/1, je odpuščen na osnovi § 104., točke 16., in § 110. zakona o uradnikih Ko^mos Ivan, državni cestni nadzornik-uradniški pripravnik pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Novem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 24. maja t. 1., I. No. 4034/1, je bil postavljen Možina Ivan, banovinski dhevničar-zvaničnik pri tej banski upravi, za banovinskega računskega pripravnika z mesečno plačo Din 1320'— na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 2. junija 1933., I. No. 4074/1, j© bil postavljen dr. Šobar Štefan, volonter v državni bolnici za ženske bolezni v Ljubljani, za banovinskega zdravnika-uradniškega pripravnika v javni bolnici V-Brežicah, z mesečno plačo Din 1275'—.	-
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske, banovine z dne 18. maja 1933., I. No. 3847/1, je bil postav* ljen dr. Vrbnjak Vekoslav, sekundarni zdravnik osme položajne skupine v javni bolnici v Murski. Soboti, za asistenta v sedmi položajni skupini pri isti bolnioi-
*
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 2. junija 1933., I. No. 3197/2, jp bil postavljen Svetec Ivan, dnevničar-služitelj Prl javni bolnici v Murski Soboti, za služitelja druge položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. _ - _-liska in zalaga. Tiskarna »Merkur« v Ljubljanij njen predstavniki Pirnar Micbdlek v Ljubljani.	j	mo*
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 51. kosu IV. letnika z dne 24. junija 1933.
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII. No. 3766/1.	1642
Razglas.
Na podstavi § 12. akcijskega regula-tiva ter § 42. zakona o banski upravi seui odobril gospodu Mirku Hofstatterju, ravnatelju tvrdke Guido Riitgers v Hočah, in drugom v Mariboru ustanovitev delniške družbe z imenom: »Jugoslovanska tvornica za impregniranje lesa Guido Riitgers d. d. v Hočah pri Mariboru«.
Namen družbe je zlasti obrtniško im-pregmiranje lesa in drugih snovi za industrijske, poljedelske in stavbne potrebe, izdelovanje asfaltnih im terskih produktov in impregnacijskih snovi, trgovina z naštetimi predmeti in blagom ter izdelovanje in izpeljava tlakovanji* z lesom itd.
Osnovna delniška glavnica znaša Din
2,000.060-— ter je razdeljena na 400 komadov na imetnika se glasečih delnic po Din 5000-— nominalno vrednosti. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. junija 1933.
Za bana pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
»j-
VI. No. 13.106.	1620
Iznrememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Divjak Štela, zdravnik-volon. ter, Studenec pri Ljubljani, in dr. Kuralt Marija, zdravnik-volon-ter v Ljubljani, sta vpisani v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 6. junija 1983-
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
C II 1044/31—7.	1632
Oklic.
Tožeča stranka Tvrdka Brata Šumer, trgovec Celje, je vložila proti toženi stranki Golob Joško in Terezija, rudarja Holerheide-Liimburg, Heulstrat 19—21, Holland, radi Din 1247*— s prip. k opr. št. C II 1044/31 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 22. septembra 1933 ob 549. ari dop. pred tem sodiščem v izbi št. 6 razpravna dvorana,
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Videnšek Josip, višji sodni oficial v pok. Celje, Gregorčičeva ulica, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ati ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče Celje, odd. II., dne 17. junija 1933.
•g.
Og 22/33—2.	1638 3—1
Amortizacija.
Na prošnjo Samse Borisa, trgovca v Litiji št. 83, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednje baje izgubljene menice, ter se imetnik poživlja, da jo tekom 60 dni od dne objave tega edikta predloži temu sodišču, sicer bi se izreklo po preteku tega roka, da je menica amortizirana in nima moči.
Menica je podpisana po Giuseppe Samsa za znesek 35.000 Diin.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 17. junija 1933.
Og 9/33—2.	1631
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Žerdoner Mihael, rojen 29. septembra 1885 v Pire&ici, pristojen v Petrovče', delavec na Ostrožnem, je ob prvi mobilizaciji leta 1914. odrinil s 87. p. p. na rusko bojišče, kjer je baje 21. decembra 1914. padel pri Jaroslavu; od takrat ni glasu o njem.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 1. zak. z dne 18. marca 1918. št. 128 drž. zak., se uvaja na prošnjo žene Žerdoner Jožefe, dninarice v Lopati št. 12, p. Celje, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču.
Žerdoner Mihael se poziva, da se zglasi pni podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 15. januarju 1934 bo sodišče na. vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 1. junija 1933.
Og 11/33—2.	1630
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Zakolšek Filip, roj. 8. aprila 1884 v Žetalah, pristojen v Žetale, srez Šmarje, je odšel pri splošni mobilizaciji 1. 1914. k 87. pešpolku v Celje, ter se pogreša od 20. oktobra 1914. na ruskem bojišču v Galiciji, kjer je baje padel.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 1. zak. z dne 18. marca 1918. št. 128 drž. zak., se uvaja na prošnjo žene Zakolšek Marije, pos. v Varvase-lih, p. Žetale, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o po-
grešanimi poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, gospodu Viidem-šku Josipu, viš. pis. oficialu v pok. v Celju.
Zakolšek Filip se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače 'da kako vest o sebi.
Po 1. januarju 1934. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dno 18. junija 1933.
1
'J 73/33-7.	1619
Dražbeni oklic.
Dne 24. julija 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 31 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Jurka vas, vi. št. 79.
Cenilna vrednost: Din 45.726'— fpo odbitku bremen Din 9000'—).
Najmanjši ponudek: Din 30.484-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu, dne 7. junija 1933.
❖
E Va 5526/32—10.	1634
Dražbeni oklic.
Dne 25. julija 1 93 3. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Vič, vi. št. 915.
Cenilna vrednost: Din 127.900-—.
Najmanjši ponudek: Din 68.133-20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču uajpozueje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. Va., dno 2. junija 1933.
*
E Va 3355/32—23.	1639
Dražbeni oklic.
Dne 31. julija 1933. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: 1. zemljiška knjiga k. o. Št. Vid, vi. št. 338,
2.	zemljiška knjiga k. o. št. Vid, vi. št. 420, 3. zemljiška knjiga Giinco, vi. št. 1,
4.	zemljiška knjiga k. o. Glince, vi. št. 218.
Cenilna vrednost: 1. Din 218.400-—,
2.	Din 36.000-—, 3. Din 7.800-—, 4. Din 900—,
Najmanjši ponudek: 1. Din 150.000-—,
2.	Din 25.000—, 3. Din 5.200-—, 4. Din 600-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 21. junija 1933.
•j*
I 68/33—6.	1643
Dražbeni oklic.
Dne 4. avgusta 193 3. dopoldne ob dosetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Novi lazi, vi. št. 28 do polovice.
Cenilna vrednost: Din 6187-95.
Najmanjši ponudek: Din 4126-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kočevju, dne 16. junija 1933.
*
E 66/33—8.	1629
Dražbeni oklic.
Dne 4, avgusta 193 3. dopoldne ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepre-. mičnin: zemljiška knjiga Senovo, vi. štev. 175.
Cenilna vrednost: Din 52.115-—.
Najmanjši ponudek: Din 26.057-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Sevnici, dne 31. maja 1933.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se lzpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
661.
Sedež: Meža-Dravograd.
Dan vpisa: 13. junija 1933.
Besedilo: Eksportni mlin, Meža-Dravograd, družba z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 31. maja 1933. se je družba razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorja sta: dosedanji družabnik in poslovodja Mikolič Ivan, tovarnar v Legnu 32, in Kvac Ivo, zasebni uradnik v Slovenjgradcu.
Likvidacijska tvrdka: Eksportni mlin,
Meža-Dravograd, družba z omejeno zavezo v likvidaciji.
Likvidacijsko firmo podpisujeta skupno oba likvidatorja.
Okrožno sodišče v .Celju, odd. L, dne 13. junija 1933.
Rg C II 13—16.
*
662.
Sedež: Pobrežje pri Mariboru.
Dan vpisa: 8. junija 1933.
Besedilo: M. Šečko & Co., mehanična tkalnica*
Besedilo firme se glasi odslej: Hugo Štern & Co., mehanična tkalnica.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 8. junija 1933.
Fi 191/33 — Reg. A III 230/3.
*
663.
Sedež: Rimske Toplice.
Dan vpisa: 20. junija 1933.
Besedilo: Prva jugoslovanska tovarna za podpetnike in druge' lesne izdelke v Rimskih Toplicah, družba z omejeno zavezo.
1. Izbris poslovodij Hochstadter Arturja, Fischer Teodora in Gorjan Rudolfa.
2. Prememba družbene pogodbe z dne
23.	avgusta 1920. in zapisnika z dne 23. marca 1927. glede zastopstva in podpisovanja družbe, tako da ima pravico na-mestovanja in podpisati firmo preostali poslovodja Falter Henrik sani, ki pristavi natisnjenemu, s štampiljko odtisnjenemu ali napisanemu besedilu družbe svoj podpis.
Okrožno sodišče v Celju. odd. I., dne 20. junija 1933.
Rg C I 40/27.
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna zadruga:
664.
Sedež: Šoštanj.
Dan vpisa: 13. junija 1933.
Besedilo: Kousuinno društvo za Šoštanj in okolico, registrovana zadruga z omejeno zavezo. ,
Obratni predmet:
Namen zadruge je:	pospeševati	go-
spodarske, socialne in kulturne koristi svojih članov. Ta namen dosega zadruga:
a) s kupovanjem, pridelovanjem in predelovanjem živil, oblačil, stvari za gospodarstvo, kakor sploh blaga vseh vrst in z razdeljevanjem tega blaga proti plačilu med člane;
b) z izvrševanjem gostilničarske, pekovske, mesarske in mlekarske obrti za svoje člane na podlagi zadrugi potrebnih koncesij in dovoljenj;
c)f s sprejemanjem hranilnih vlog na knjižice.
Zadružna pogodba z dne 24. aprila 1933.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z naznanili, razobešenimi v zadružni pisarni iu z
objavo v zadružnem ali od načelstva določenem glasilu.
Načelstvo sestoji iz petih zadružnikov; člani načelstva so:
Arzenšek Anton, tovarniški delovodja v Šoštanju, predsednik,
Premužič Štefan, usnjarski pomočnik v Šoštanju, podpredsednik,
Kores Josip, zadr. poslovodja v Šoštanju,
Hleb Franc, tov. delavec, Ravne pri Šoštanju,
. Windisch Blaž, usnjarski pomočnik v Šoštanju.
Pravico zastopati imata in besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelstva, od katerih mora biti eden predsednik ali podpredsednik, s tem, da se podpišeta pod tvrdko, ki naj bo pisana ali s pečatom odtisnjena.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 13. junija 1933.
Zadr. IV 70/2.
Vpisale so se lzpremembe in dodatki pri nastopni zadrugi:
66*
Sedež: Bogojina.
Dan vpisa: 8. junija 1933.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Bogojini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Bojnec Matjaš in Gregorc Matjaš, vpišeta pa novoizvoljena člana načelstva Hauko Jožef, župnik, in Piicko Štefan, kovač, oba v Bogojini.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 8. junija 1933.
Fi 198/33 — Zadr. IV 32/10.
Konkurzni razglasi
666.
II St 1/33—2.	1633
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Horvata Urbana, trgovca v Novem mestu.
Konkurzni komisar:	Meršol Ferdi-
nand, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu.
Upravnik mase: Pečar Stanko, advokat v Novem mestu.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 30,. dne 4. julija 1933. ob 9. uri.
Oglasitvemi rok do 8. avgusta 1933. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 22. avgusta 1933. ob 9. uri. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 20. junija 1933.
*
667.
St 6/33—2.	^	1637
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Hude Marije, trgovke, gostilničarke In posestnice na Grosupljem.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Krejči Viljem, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču, soba št. 140, dne 1. julija 1933. ob devetih dopoldne.
Oglasitveni rok do 5. avgusta 1933. Ugotovitveni narok pri okrožnem sodišču v Ljubljani 12. avgusta 1933. ob devetih v sobi št. 140.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. junija 1933.
*
668.
St 7/33—2.	1636
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o zapuščini po dne 3. junija 1933. umrlem Terdini Francu, trgovcu v Ljubljani, Stari trg 17, registrovanega pod firmo »F. Terdiča«.
Kopkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Lovrenčič Ivan, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču, soba št. 140, dne 1. julija 1933. ob desetih dopoldne.
Oglasitveni rok do 5. avgusta 1933. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 12. avgusta 1933. ob pol-enajstili dopoldne v sobi št. 140. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. junija 1933.
*
669.
S 2/33—36.	1625
Posebni ugotovitveni narok.
Prezadolžen ec: Janez Fingušt, Gornja Gorica.
Za preizkušanje naknadno prijavljene terjatve in do naroka morda še prijavljenih terjatev se odreja narok na 6. julija 1933. ob 10. uri pri podpisanem sodišču, soba štev. 84. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 20. junija 1933.
*
670.
S a 3/33—34.	1635
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnikov Ba-huna Draga in Neže na Jesenicah je končano.
Poravnava je postala dne 20. aprila 1933. pravomočna.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 10. junija 1933.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 2559/3.	1628—2—1
Oklic.
Z vlogo z dne 10. maja 1933., štev. stroj 45, je zaprosilo ravnateljstvo rudnika Trbovlje v Trbovljah za naknadno gradbeno dovoljenje in odobritev električnega bagra na višini 439 dnevnega kopa Neža II. Za dovod potrebne pogonske energije se je potegnil od razdelilne postaje na Neži 363 m dolg pro-stovod za 3000 voltov, kateri se konča na
višini 429 v mali utici. V tej utici je preko avtomatičnega oljnega stikala priključen armiran zernski kabel 120 m dolžine in prereza 3X25 mm2. Navedeni zernski kabel prehaja po spojki v gumijev kabel prereza 4X25 mm2, na katerega je priključen transformator bager ja.	,
V ta namen se odrejata po naročilu kr. banske uprave z dne 291 maja 1933., VIII. No. 3636/1, v smislu §§ 89. in
133.,	odst. 1., gradbenega zakona z dne
7.	junija 1931 (Sl. 1. štev. 297/47—31), §§ 34. in 109. zakona o obrteh z dne
5.	novembra 1931 (Sl. 1. št. 572/76—31), § 133. splošnega rudniškega zakona z dne 23. maja 1854. drž. zak. št. 146 komisijski ogled in razprava na
#	dan	15. julija 1933.
ob 9-15 uri s sestankom deležnikov na kolodvoru v Trbovljah.
Mejaši in drugi interesenti se vabijo, da se udeležijo komisijskega ogleda in razprave in podajo morebitne ugovore — kolikor jih niso vložili že prej — pri razpravi, ker se na poznejše ne bo oziralo in se bo smatralo, da se deležniki strinjajo z nameravano napravo; zaprošeno gradbeno dovoljenje in odobreuje pa se bo izdalo, ako se ne pojavijo pomisleki javnega značaja.
Načrti so do dne komisijskega ogleda pri sreskem načelstvu v Laškem med uradnimi urami razpoloženi vsakomur na vpogled.
Sresko načelstvo v Laškem,
dne 19. junija 1933.
Št. 153/33.	1610	2—2
Natečaj
za sprejem učenk v redni učni tečaj 1933./35. Državne babiške šole v Ljubljani.
Na podstavi pravilnika za šole za babice, objavljenega v »Uradnem listu« št. 76 z dne 14. julija 1927., se sprejme v redni šolski tečaj 1933./35. državne babiške šole v Ljubljani 20 učenk.
Pogoji za sprejem v babiško šolo so:
Kandidatinja ne sme biti mlajša od 20 in ne starejša od 35 let, kar dokaže s krstnim listom.
Biti mora dobrega vedenja, kar dokaže z nravstvenim izpričevalom svoje občine.
Ce je omožena, mora imeti moževo pismeno dovolilo, overovljeno od pristojnega oblastva; če je ločena, pa mora to dokazati s potrdilom duhovnega ali civilnega sodišča.
Dovršiti je morala najmanj 4 razrede osnovne šole; prvenstveno se sprejme v Šolo ona, ki je dovršila kak razred srednje šole.
Biti mora telesno in duševno zdrava ter sposobna za opravljanje babiškega poklica in ne noseča, kar dokaže z uradnim zdravniškim izpričevalom.
Kandidatinja za brezptečno učno mesto mora biti državljanka kraljevine Jugoslavije ter mora dokazati z ubož-nim izpričevalom občine, potrjenim po pristojni davčni upravi, da je tako siromašna, da ne more plačevati iz svojih sredstev učenja v babiški šoli.
Učenka, ki se šola ob svojih stroških, plačuje za internatske stroške po 500 dinarjev na mesec.
Vse učenke, najsi se uče ob svojih ali ob državnih stroških, imajo stanovanje in hrano v šoli ter morajo plačati 2000 Din, in sicer 1000 Din takoj pri vstopu v šolo, ostalih 1000 Din pa najdlje do poteka prvega leta šolanja, za nabavo babiških priprav in drugih potrebščin (učnih pripomočkov).
Tečaj za babice traja 18 mesecev ter se začne dne 1. septembra 1933.
Pravilno kolkovane prošnje za sprejem v državno babiško so1 o v Ljubljani z vsemii navedenimi dokumenti je vložiti najkesneje do 1. avgusta 1933. pri upravi državne babiške šole v Ljubljani, Stara pot št. 3, potem pristojnih sreskih načelstev.
Prošnje poslane po tem roku, se ne bodo upoštevale.
Uprava drž. babiške šole v Ljubljani.
dne 17. junija 1933.
&
Štev. 6773/11.	1644
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za prometno upravo v Zabukovci dobavo 12.000 kom. krajnikov na dne 5. julija t. I. ob 11. uri dopoldne.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 20. junija 1933.
*
Štev. 6774/11.
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za prometno upravo v Zabukovci dobavo 200 in3 jamskega lesa na dan 5. julija 1933. ob 11. uri dopoldne.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 20. junija 1933.
*
Štev. 6770/11.	1646
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za prometno upravo v Zabukovci dobavo 1800 kg raznega strojnega olja na dan 5. julija 1933. ob 11. uri dopoldne.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 20. junija 1933.
&
Štev. 1693/E—K.	1641
Razpis.
Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske razpisuje dobavo akumulatorskih plošč, desk in palčic za akumulatorsko baterijo.
Seznam materiala in dobavni pogoji se dobe pri podpisanem ravnateljstvu.
Ponudbe je poslati do 10. julija t. 1. v zaprtem ovoju z označbo »Ponudba za akumulatorski material«.
Cene je navesti franko Ljubljana, ocarinjeno, vštevši vse odbitke.
Ravnateljstvo mestne elektrarne, Ljubljana, dne 22. junija 1933.
Razne objave
1640
Vabilo . na redni občni zbor,
ki ga bo imela »Drava«, lesna ind. d. d. v Mariboru,
tlne 8. julija 1933. ob 16. uri v pisarniških prostorih družbe v Mariboru, Meljska cesta 91,
z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1632. in predložitev računskih zaključkov.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta.
3. Sklepanje o poročilu upravnega sveto, o odobritvi računskih zaključkov in o predlogu glede razrešnice upravnemu svetu.
4 Volitev upravnega sveta.
5. Volitev nadzorstvenega sveta.
6. Slučajnosti.
Pripomba: Po § 9. družbinih pravdi daje posest ene delnice pravico do enega glasu. Delnice, ki upravičujejo glasovanje, se morajo po § 14. pravil založiti vsaj štiri dni pred občnim zborom v pisarni družbe v Mariboru, Meljska c. 91.
Upravni svet.
*
1624
Vabilo na XII. redni občni zbor,
ki ga bo imela Petovia, usrjarska industrija d. d.
dne 12. julija 1933. ob 46. uri v pisarniških prostorih na sedežu svojega podjetja na Bregu pri Ptuju.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1932., predložitev bilance in računskega zaključka k 31. decembru 1932.
2 Poročilo nadzorstva.
3. Odobritev bilance za leto 1932.
4. Dopolnilna volitev v upravni svet.
5. Dopolnilna volitev v nadzorstvo.
6. Slučajnosti.
Po § 15. družbenih pravil upravičuje posest desetih delnic do enega glasu. Da sme delničar glasovati, mora založiti vsaj šest dni pred občnim zborom potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi vred pri družbeni blagajni na Bregu pri Ptuju ali pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ali njeni podružnici v Ptuju ali pri Jugoslovenski udruženi banki v Zagrebu.
Na podstavi te založbe se izda delničarju legitimacija, ki se glasi na ime in navaja število založenih delnic iu nanje odpadajočih glasov. Po storjeni založit vi ima delničar pravico vpogleda v listo založfteljev.
Breg pri Ptuju, dne 20. junija 1933.
Upravni svet.
1623
Akcijska družba za kemično industrijo v Ljubljani.
Račun bilance z dne 30. septembra 1932.
Aktiva: Investicije Din 583.668-76, efekti Din 21.860-—, kavcije dinarjev 3.000’—, pisarniška oprema Din 1*—, zaloge blaga Diil 3,320.370’—, zaloge materiala Diin 1,746.465’—, gotovina Din 431.822’%, deb it or ji Din 1 milijon 658.720-79, skupaj Din 7,765.908-51.
Pasiva: Kreditorji Din 7 milijonov 615.181-47, prenos dobička dinarjev 32.808-10. Dobiček za 1931./32. dinarjev 117.918-94, skupaj Din 7,765.908-51.
*
-3—3
1568
Poziv upnikom.
V zadružnem registru se je dne 18. maja 1933. pri firmi »Stan in dom« ob-čekoristna stavbena in kreditna zadruga z omejeno zavezo v Ptuju vpisalo:
Po sklepu občnega zbora z dne 25.
t
aprila .1933 se je zadruga razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: Kveder Dragotin, upravitelj meščanske šole v Ptuju.
Likvidacijska firma: »Stan in dom« obče koristna stavbena in kreditna zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
V smislu § 40 zadružnega zakona se razglaša razpust zadruge in pozivljcjo upniki, da svoje terjatve javijo likvidacijski firmi. Kveder Dragotin s. r.
likvidator firme.
$
Objava. 1048
Izgubil šem orožni list za 'nošenje samokresa, izdan od sreskega načelstva Maribor d, br. z dne 4. XII. 1931., No. 13749/1, in ga proglašam za neveljavnega.
Pobrežje 22. VI. 1933.
Valentin Smode s. r., mesar, Pobrežje, cesta na Brezje 90, pri Mariboru.
1618
Prometna banka dl. d. v Ljubljani.
Računski zaključek
za leto 1932.,
odobren na X. rednem občnem zboru delničariev dne 10. junija 1933.
Aktiva Bilanca z dne 31. decembra 1932.			Pasiva
	Din		Din
1. Blagajna		462.476-34	1. Delniška glavnica . .	5,000.000-—
2. Valute		48.276-54	2. Azijski rezervni fond.	170.379-30
3. Menice		26.518’-	3. Vloge:	
4. Efekti		102.839-70	a) na knjižicah	
6. Račun tečajne razlike		Din 764.163-75	
državnih vrednostnih		b) „ tekočih računih	
papirjev		20.909-51	Din 12.723.577-36	13,477.741-11
6. Dobitorji:			
a) banke		/	
Din 587.886-63		/	
b) ostali		/	
„ 14,488.098’O3	15,076.883 66	/	
7. Inventar		213.750--	/	
8. Nepremičnine. . . .	2,700.375-65	/	
9. Izguba v letu 1932	6.693-11	/	
	18,648.120-41		18,648.120-41
! Izguba Račun izg	rube in dobička	z dne 31. decembra 1932.	Dobiček
1. Obresti a)	vlog na knjižicah Din 51.719-- b)	vlog na tok. računih Din 793.730-20	Din 845.449-20 330.980-75 6.969-83 23.761-81	1.	Obresti	 2.	Iznos bančnih poslov 3.	Uprava roalltet . . . 4.	Izguba v letu 1932	Din 1,018.918-36 162.609-12 19.031-01 6.593-11
			
2.	Stroški	 3.	Izguba na držav, vrednostnih papirjih . . 4.	Odpis inventarja . .			
	1,207.151-59		1,207.151-59
1			
OBJAVA.
Glede izgube iz poslovnega leta 1932. v znesku Din G,593-11 je sklenil X. redni občni zbor z dne 19. junija 1933, da se krije iz ažijskega rezorvnoga fonda.
) '	Upravni	svet.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska ln zalaga; Tiskarna Merkur y Ljubljani; njen predstavnik; Q. Michčlek v Ljubljani.