Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in scer vsaki torek in petik. Cenazacelo leto po poštije4gold.40kr., za pol leta 2gl. 20kr., za ene kvatre 1 gl. 10 kr. Ako se pa iz založnice v Lju-
Klttvciiijn
Tečaj. i/l.
bljani na bregu hiš. št. 190 jemlje, se plača za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za ene kvatre 1. gl. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še pol gold.
V torek 15. Prosenca 1850.
Učilišne knjige.
Kako moraju biti spisane knjige za slovenska početna učilišča?
Ovo je važno uprašanje.
U obče moraju ove knjige tako spisane biti, kakor okolnosti i potrčbe našega slovstva i naroda terjaju. Naše slovstvo se znajde u vse drugih okol-nostib, kakor nčmeeko; naš narod ima mnogo drugih potreb kakor nemečki. Nemci imaju, postavim, svoj književni jezik ustanovljen, Slaveni ga moramo še Je upeljati; oni imaju u narodovoin smislu izobražene učitelje, nam taki še močno manjkaju. Naše učilišne knjige budu morale tudi u nčkteriii stvarih se razlikovati od nčmečkih. Samo nčmečke posloveniti bi našim okolnostim i potrebam malo odgovarjalo.
U knjigah za početna učilišča moraju bili sainu takove stvari, ktere su blizo vsakomu deržavljanu potrebne ali saj koristne, postavim: včrozakon, branje, pisanje, računanje, zemljopisi dogodovščina posebno* glede Slavenov, gospodarstvo, gospodin-stvo, poljedčlstvo, živinoredja, sadjeredja, buče-larstvo i tako dalje. U ovih knjigah se ne sme razla-gaii-4 ?<«lučev:iU, fuctuvini, Kako detca u raznih deželah različno jrgraju. Mladina sicer smč poji-grati, nič ni to krivoga, vendar u učilišči ne hodi zato da bi se iz knjig jigrati učila.
U ovih knjigah moraju biti samo takove stvari, ktere su človeku celo živlenje potrebne ali saj koristne, ne pak izmišljene basni i babje pripovčdke, iz kako-vih je namreč ves tisti nemečki: Kleines Lesebuch sostavljen. Kako su take izmišljene pripovedke neslane ! postavim: Hansehen verschluckte eine heisse Klosse und es brannte ihn. Dajte, ako hočete, ne-mečkoj dčtci takove dečarije: slovenskoj mladini, lepo prosimo, dajte u ruke nčšto pametnoga, nčšto koristnoga, da ne budu se nam detca izsmejala.— U ovih knjigah ne sme nič biti, što bi učenci samo za šolo se učiti morali, postavim: učilišne zapovčdi, učilišne molitvice. K čemu bi bilo nčsto takoga? Vse svoje žive dni človek ne bude hodil u učilišče, k čemu mu budu one zapovedi, one detinske molitvice? Škoda za zlati mladostni čas, ako bi se s takimi dečarijami, basnami i učilišnimi ropotijami tratil.
Učilišne knjige moraju biti spisane , kolikor moguče, lehko razumljivo; stavki moraju biti kratki, jednostavni, ne pak dolge, zavite periode i slog nčkako zabušen.
Učilišne knjige moraju biti jednake za vse Slovence; tudi popečiteljstvo tako misli, kakor smo slišali. To je prav, i tudi drugače biti ne more. Za deželna i mestna početna učilišča moraju biti knjige tudi jednake.
Pri usakoj pojedinoj učilišnoj knjigi se mora uprašati: K čemu bi pa imela ova knjiga biti? što bi se pa imela mladina iz nje naučiti^ Odgovor na ovo uprašanje kaže, kako mora spisana biti. Tako se mora uprašati postavim, gledč bukvarja.
Zašto je bukvar (Abecebuchlein)? Slovenski
bukvar mora biti za to, da se iz njega slovenska mladina vsaku slavensku knjigu brati nauči, zato: mora biti spisan popolnoma po slovensko, samo da se upotrčbujete pismeni e i č,
slovkanje (Buchstabiren) i branje mora biti s latinskimi tiskavnimi i pisavnimi pismeni i zatim tudi branje s cilirskimi gradjanskimi tiskavnimi i pisavnimi.
Bukvar mora biti skoz i skoz slovenski, zavoljo mladine, ktera samo slovensko razumi, še več pa zavoljo naših učiteljev. Mladina bi se mogla berž od početka u ilirskohi .bukvaru učiti brati, to bi ne bilo težko. Pri vsih narodih je že bukvar u knji-ževnom jeziku spisan, bi mogel tudi naš biti u ilirskem. Pa zavoljo učiteljev to ne smč biti. Nčkteri so sicer prav lčpo učeni, pa jih še imamo po Slo-enii takih, kteri še pridno brati ne znajo i kakor hitro nčšto krivo izrečuje i prav ne razume že kriče: to je po krajnsko zavito. Ako bi se takim podal bukvar po ilirsko spisan, bi zagnali hrup, kakerk sudniemu dnu.
TJ bukvar se ne smeju postaviti prazne i izmišlja ie dčtinske basni, nenauk, kako detca jigraju, <ego uesto pametnoga, za živlenje koristnoga. — ailuilina nauči ravno tako dobro, ako nčšto koristnoga čita, kakor ako bi čitala neslane dečarije. Molitve i bibliške pripovčdke i vse što je vč-rozakonskoga (religios) se sliši u knjige veroza-konske, pa ne u bukvar.
Naj bolje bi bilo, ako bi se za naša početna učilišča poslovenil bukvar nčiyečki: Namenbiichlein fiir die Stadtschulen. U njem*'se imenuju deli člo-veškoga telesa, hišni deli, hišno orudje, mesečna imena, mčra, penezi, orudje i dela raznih rukodel-cov: kmetov, mlinarjev; mesarjev, lovcov, ribčev, vertnarjev i tako dalje. Še učeni ljudi mnogokrat ne včju take stvari imenovati, kako koristno bi bilo, da bi se mladina toga že iz bukvarja naučila!
Jaz sem tak bukvar spisal, sem pri spisovanju tudi serbski prevod (Uebersetzung^) upotrebil, kakor se znajde u serbskoj učilišnoj knjigi: DeutschesA-BC-Buch zum Gebrauche der Volksschullen imFtir-stenthume Serbien, Belgrad 1842. Pa što ovo pomaga, ker ga jaz, kakor pojeden človek na svetlo izdati ne morem, ako bi se namrčč u učilišča ne upeljal, kdo bi mi knjižice pokupil? Ostale bi mi, i zraven dela bi imel se škodu. Še jedenkrat ponovim:
Slovenski bukvar mora popolnoma po slovensko s latinoj i cirilicoj spisan i jednak biti za deželna i mestna učilišča.	Matia Majar.
Austrijansko cesarstvo.
Od Drave 1. jan. (D.) Kar smo dolgo želeli vidili, to zdaj vidimo, naimere postavljene uradnike nove vlade. Minister noternjih zadev je htel ti zadatek dobro rešiti, zatega voljo smo mogli tako dolgo na naimenovanje čakati. On si je htel organe stvarit, kteri bodo imeli dobro voljo prihodnost deržave na ustavnosti zderžati. Oziral se je na ljudi,
kterim duh novih naprav je mili, ne pa ostuden. Gledal je na moževe, kterih znanosti bistvo novega organisma dobro zastopijo, pa tudi samodelavnosti imajo dovelj izvesti početek novega politiškega pre-rojstva. Mi Slovenci na Štajeri imamo uzrok zadovoljni biti. Čeravno g. deržavni namestnik nam je celo nepoznan, tako nam vendar njegova osebnost neodvisna od vseh tih okolistav, ktere visoko rojstvo, visoka služba itd. storijo, je poroštvo za ustavno delovanje. Predsodi ga ne bodo tedaj nikakoršni motili, in našo svetinjo narodnosti upamo, da bode ravno tako častil, kakor voljo svojega cesarja, ktera ga je za realiziranje svoje besede na to visoko mesto postavila. Domorodci ne bodo gotovo pozabili hitro od začetka njegovega vladanja zaupanje Slovencov in njihove potrebnosti mu iskreno in odkritoserčno očitat. Pri deržavnem namestništvi najdemo dva moža za savetnika, ktera, čeravno Nemca, vendar odnekdar že sta bila sovražnika nenaravnega burokratiškega duha, moža globokih administrativnih znanosti. Za koncepista pri namestništvi je postavljen en rojeni Slovenec, kteri še je mladi, ali redka glava, ktera bistro presodi sedajnost in njeni duh zastopi. On se uči marljivo slovenski jezik, in mi Slovenci gorečo zaupanje stavimo v njega, da bode nas podpiral s svojim uplivom, in branil proti vsakem natolcovanji. Tudi tajnik deržavnega na-mestništva je rojeni Slovenec. Če se zdaj na nižje organe ogledamo, tako tudi tam najdemo spodobne (Tahicje) moževe. G. predsednik slovenskega Mar-burskega okraja je rojen Moravec, in mi mislimo v dobri nadi, da svojega mesa sovražil ne bo, in zatajil svoje kervi. Okrajski savetnik perve versti je rojen Čeh, in čujemo od njega, da je dober vla-stenec. Savetnik druge versti jc znani g. W., kteri pride na to mesto, ko Pontius Pilatus v Čredo. Koneipist perve verste je tudi rojen Čeh, drugi je Nemec. Srečno je ministerstvo volilo tudi okrožne poglavarje. Moževi, kakor gg. Šmelcer Dominkus, Greisdorfer, Nord, Nagi, Globočnik sami rojeni Slovenci, so prijatelji ustavnosti in prijatelji Slovenskega naroda. Med okrožnimi komisarji najdemo tudi dosti poznanih domorodcev, kteri so v slovenskem jeziki dobro izurjeni, kakor gg. Lichteneg-ger, Smole, Šonvvetter, Ant. Globočnik, Nemanič, Klančič itd. Samo enega edinega najdemo med slov. okrožnimi komisarji, kteri je filius proteetionis , in kteri bi prejd bil za vse spodoben, ko pa za to mesto. Eno edino nas je žalilo viditi, da med koncept-adjunkti nobenega Slovenca ne beremo. Veliko veselje je tudi med štaj. Slovenci naimenovanje g. llaka za predsednika deželnega sodiša v Celi napravilo. G. Rak je mili prijatelj svojega naroda, možumeren, pa vendar prijatelj zdravega napredka. Bog daj, da bi tudi drugi uradniki pri okrožnih sodišah srečno izbrani bili. Upamo, da g. minister pravde bode ravno tako previden pri izbori, kakor minister Rab. Zdaj pa se obernem k Vam g. novo-postavljeni uradniki. Narod se ne more tožit, da so čez njega moževi postavljeni, kteri ga nepoznajo, ampak Vi ste večidel iz naroda vzeti. Njemu slišite po rojstvi, njemu po jeziki ali pa njegovi ste po dolgem občenji. Vi vedite za njegove rane, celite nje! Vi poznate njegovo dobro serce, — milujte mu — Vi poznate njegove predsode — modro nje vračte! Vi ste nekaj, narod je še malo, ali pa nič, Vi mu zamorete pripravit veljavnost. Bodite vestni tolmačniki njegovih želj, branite ga pred sovražnimi napadi, vz d ign i te ga na p o 1 i t i š ko osvetje. Sini naroda ste, neizneverite se mu, ljubite na-
rodnost slovensko in jezik, kterega Vas je mati slovenska učila. Veselite se, da ste doživeli ta čas, za kteriui smo zdihovali in otožne pesmi peli. Dosti Vas je, kteri ste kakor sini modric sveto prisego storili se poganjat za čast in vrednost slovenskega naroda. Obupati smo htelivelikokrat, ker nesmo imeli kluča do naroda, ne moči. Glejte zdaj imate kluče in moč in oblast. Ljubite jezik slovenski, upelajte ga v pisarnice, ako zdaj ne ter nikadar. Gorje Vam ako Vi bodete slabi stražari narodne svetinje, gorje Vam, ako Vi, kteri bi imeli živlenje davat narodi, bi mu vtegnili davat vmorivni strup ptujega elementa.
Da z medom tudi pelin v novem leti prinesem, tako tukaj nekoliko verstic od narodnih šol postavim. Starega šlendriana se nemore veča stran učiteljev in šolnih ogledov znebiti. Učitelji kovajo po svoji stari nemškutarski methodi, in šolni ogledi priporočujejo edino zveličavni nemški jezik. Solni ogleda Velikonedelskega okrožja je sledeči cirkular na šolne predstojnike poslal: „Das hoclnviirdigste 1'. b. Seckauer Ordinariat bat unterm 31. Oktober 1849, Z. 2454, folgendes anher erinnert: „Die-jenigen Lehrer, die im abge\vichenen Schuljahre die Betreibung des Unterrichtes der deutschen Sprachlehre zur Unzufriedenheit der Eltern mehr oder vveniger vernachlassiget haben, sind im Namen des Ordinariates zur diessfalligenSchuldigkeit umsomehr zu ermahnen, als dieses in ihrem eige-nen Vortheile liegt, und dermalen keine neuen Ge-setze diessfalls erlassen sind, so vvie aucli die no-thigen Schulijucher in vvindiseher Sprache mangeln". — Smešenje ti cirkular. Tako! učenje nemškega jezika je v korist učiteljev. Tak se le na korist učiteljev gledat ima, ne pa na korist učeneov? Kakšna nedoslednost! Kje stariši nezadovoljstvo so pokazali, da otrok nemškega šprahlehra nežna. Al ne čujemo vsaki den kmeta govorit: Celo leto mi abe-cka, pa še ne ve mi po slovensko v soboto večer Evangelja brati, al pa litanie moliti. Kaj neimamo v teh rečeh novih postav? Al ukaz Dobelhofov ne velja, v kterem se učenje nemškega jezika v ne-nemških narodnih šolah ne zapoveduje? Če potrebnih šolskih bukvic neimamo, kdo pa je kriv, ko ljubi konsistorium, zakaj mu je tako malo mar za sredstva narodnega izobraženja. Zmirom kričejo ti gospodje: „Keine Trennung der Schule von der Kirche", pa kaj storijo za šolo ? Nepomnimo več najuč, kaj bi kteri verhovni šolni ogleda vsakoletne narodne šole objiskal. Zadnji, kteri je to storil,je vmerl v leti 1827. Tako se skerbi za napredovanje narodnih šol. Tudi se nam smešno zdi, da je ravno na Velikonedelskega šolnega ogleda ti opomin prišel. Barali smo vse druge slovenske šolne oglede, in nobeden nič ne kaj takšnega dobil. Alj je v nemškutarski svoji gorečnosti g. dehantD. sani pri konsistorii te pogreške oznanil, ali pa je ti cirkular apokrif? Tako nas oblasti motijo. Ministerstvo nauka! daj nam skoro šolno svetovavstvo. zdaj se slabo skerbi za ljube narodne šole. Epiškopat je sam kriv, da zgubi nadzorništvo čez narodne šole in svoj upliv, ker tako slabe organe ima, in šo-larstvo pusti zmirom v starem status quo. Odzgor od vlade je dobra volja, al doli se vse zavira. Vsaki den vidimo dobro voljo ministerstva nauka, ali ona se neizpolnuje. Tako je minister nauka po naredbi zapovedal Levcove lepopise in novi pravopis v šolah učiti, ali kdor ga uči, kdor le kupuje? Kurenda gre od farofa do farofa, od šole do šole se lepo podpiše, ali več se ne stori. Zato
enkrat šolno svetovavstvo zostavleno iz možev do-morodnih prijateljev narodnih šol, ljubiteljev napredka v znanostih in podučenja ljudstva, drugači je bolje za narod, da se nič ne uči, kakor pa polovično. nenarodno, nenaravno, neumno in nepraktično.
Poslednjič še Vam dopisatelji Slovenie. Ne naylite % reformami slovenskega jezika. Stojte na praktiškem polji! — Stari greh Slovencev je zmirom ta, da so preveč idealisti. Po malo z iliriziranjem, nevedte kakoršnega neprijatelja za nami in pred nami imamo. Oblike om, ega, ev, oma sklanjanje comparativa itd., zadosti je to dozdaj Ne kujmo si jezika, kterega neti Hrovat, neti Slovenec ne govori. Jaz sem prejd ilirski, ko slovenski pisal, pa tudi skusil, kaj je mogoče, kajne. Merno!
Ljubljana. „Slovenija" seje po zanesljivih znamnjih nadjala, da bo krajnska dežela s grofom Chorinskvn zadobila prav dobrega, verlega poglavarja. Z veseljem „Slovenija" naznani, da se ni motila, da Krajna mora spoznati v gosp. Chorins-kymu poglavarja, kakoršnega si vsaka dežela k svoji sreči vošiti sme, in da smo toraj vsestranske do-voljnosti gotovi. Besede gosp. grofa, kijih je mnogim govoril, kteri so se mu poklonili, so nam dosti veselega upanja dale za prihodnost. Posebno lepo in prijazno se je pomenil s poročniki slovenskega družtva. Narodna ravnopravnost, odkritoserčnost in zaupanje, zaničevanje zakotnih ovinkov, te so vodila našega poglavarja. Za veliko srečo imamo, da zamoremo reči da je naš; in da tudi on tujec neče biti pri nas, ker se je že pervi teden našega jezika poprijel in se ga vsak dan od 7—8 zjutraj pridno uči. Vrednika „Vedeža" g. Navratila si je za učenika zvolil. Slovenske časopise bosta v tej uri pridno prebirala. Hog ga živi! — Mi to oznanimo, ker smo prepričani, da bode ta novica vse Slovence v serce razveselila. Ako Bog da, kmalo bo nam milše sonce posijalo. Menimo, da bode to tudi tiste visoko častene gospode spodbodlo, ki se že leta in mesce po ljubljanskih ulicah in po deželi okrog sprehajajo in slovenskega kar nič ne umejo, da se bodo vendar enkrat saj učiti začeli! To so ravno tisti gospodi, ki slovenske časopise naj bolj grajajo, in naše sostavke, ker jih sami ne umejo krivo prestavljajo in v Gracarco in Llojda pošiljajo; da nas le čemijo, to je naj več veselje njih zavidljive černe duše.
Horvaška. Zagreb. Ministerstvo je ukazalo, da se ima ilirski jezik v vojaški meji kakor poseben predmet učiti. Cela Horvaško-Slavonska meja je pa slovanska, tedaj bi se mogli ako ni enakopravnost gola mama, tudi drugi predmeti v ilirskem jeziku učiti.
Ceska. V letu 1849 je v „česko Matico« 219 novih udov pristopilo in 4 občine; ona zdaj 2825 udov in 83 moralnih oseb šteje. Med letašnimi pristopniki je 72 učencev, ki se z revšino boriti morajo, in so vonder zraven pristopili.
Austrijanska. Nova predloga ministra denarstva, poterjena s cesarskim sklepom 31. grudna p. I. sledeče važniše reči omeni: One 24. grudna je bilo izdanih bankovcov za 251 milijonov 172.465 goldinarjev. l)o ravno tega dneva je deržava od 30. mal. serpana 1849 sem, poplačala narodni banki
*) Takih misel smo tudi mi, in mislimo, da bi bilo prezg-odej meje prestopiti, čez ktere že nekteri vhajajo. Deržali se bomo kolikor mogoče po tem, kar je učeni jezikoslovec iz Dunaja v 3., 3. in 4. listu Slovenije dokazal.
5 milijonov 859.328 gld. Obresti od dolga deržave za banko se bodo prihodnič od 50 milijonov po 3 percente, od celega druzega dolga po 2 percenta plačevale. 24 milijonov odškodovanja za sardinsko vojsko, in 60 mil. novega deržavnega izposojila je odločenih za poplačilo dolga od banke najetega po mescu mal. serpana 1848, tako da potem bo deržava banki le 141 mil. 424.755 gld. na dolgu. — Stroški vojašinje so pomanšani, novi dohodki iz nemških, slovanskih, laških in ogerskih dežel so vpeljani, in se bodo še vpeljali. — Po mescu rožniku 1849 se je stanje Austrije v znotrajnem in proti vunajnem tako včversteno in nadepolno skazalo, da je povikšano zaupanje naroda izpisanje deržavnega izposojila v kimovcu mogoče storilo, pri kterem se je ljudstvo rado in hitro vdeležilo, in je deržavi tako pripravno posojevalo, kakor se v Austrii še nikdar ni zgodilo. Pozneje so slabovoljci in sovražniki domovine zaupanje narodov zopet podreti skušali, so zagnali klic, da deržava s svojimi plačili izhajati ne more, vrednost deržavnih dolžnih pisem je bila ponižana, posebno so zakladni nakazi v lombardo-beneškem kraljestvu majnši veljavo pri ljudeh zadobili, vunder pak je občno zaupanje tako veliko ostalo, da je bilo za omerjeno prostovoljno izposojilo mesca grudna od deržavljanov že 33 mil. v denarnico plačanih, desiravno je po pogodbi šelej 18 mil. plačati na versti bilo. Papirni denar se neprimerno množil ni, timveč število bankovcov se majnša, denarnih nakazov po 3 kterih je 50 mil. izdati namenjeno, še dva tretina izdanih ni, malih denarnih listkov ni za več kot 5 mil., in nakaze na ogerske deželne dohodke dežela po umnem vladanju lahko poplača. Davka in deržavnega dolga v Austrii na enega veliko manj pride, kot v druzih večih deržavah Evrope. Letu 1811 se sedajni časi kar primeriti ne dajo, ker takrat je bila deržava povsod v zgubi, zdaj pak se povikšuje in čversti s svojimi 38 milijoni prebivavcov in 12.104 □ sežni zemlje. — Papirnih denarskih znamnjev ni za več kot 345 mil. vkupej, gotovega denarja v banki se pa znajde 30 mil. V letu 1811 je biioza 1.060,798.653 gld. papirja. Stan deržave torej zdaj ni toliko brezupni, in se bo gredoma boljšal. Pomočki k tem bodo: 1. Vedno zmanjšanje deržavnih stroškov; 2. povikšanje deržavnih dohodkov; nova naprava zastran lombardo-beneških za-kladnih nakazov; 4. izdaja deržavnih zakladnih nakazov, za ktero je minister denarstva pred že cesarsko dovoljenje dobil. Ti nakazi bodo na mestu vsih drugih znamnjev denarja, ki zvunaj bankovcov še obstoje. Tako nadomestvana denarska znamnja se bodo pak nazaj vzele. Vunder se zdaj še ogerski nakazi ne dajo koj nazaj vzeti. Zakladni nakazi bodo 3 percente nosili; tode nakazov spod 100 gld. bo vsako leto le /peti del po srečki zadobil te obresti. Ako posebni zaderški ne motijo izpeljave tega načerta, se v letu 1850 tako zadobljeni pripomočki v deržavi ne bodo vsi porabili. Pomanjšanje papirnega denarja in pomnoženje srebra bo sledilo iz plačanja ostanka izposojila po 4% % (261/,; mil.) iz odškodovanja sardinske vojske (14% mil.) iz nazaj vzetih lombardo-beneških nakazov in malih denarnih listkov itd. Tako se bodo vse omenjene najemšine poravnale, in slednič bo gotovega denarja saj za 30 milijonov donesla tudi izdaja bankinih akcij, ki so bile zdaj skerbno zaderžane.
Popravek. V tretjem Iigtn na zadnej strani drugem predelu 23. versti beri namesto darujučo ruka, darujuču raku. in v 24. versti namesto roko roku.
- 20 — Lepoznaniko polje
Prepir z klobukom.
Pergondra hudi Janez Skop, In v hišo stopi govoreč, Se vsede dol na terdo klop , Klobuk pa verže mi za peč; Začne mi ojstro govorit', Kaj se z klobukom ma zgodit. Skop.
„Moj ljub' klobuk! ne straši se, In pazi, kaj ti zdaj povem: Šestnajst že let preteklo je, Kar s teboj že po svetu grem; Osoda grenka hče pa zdaj, Da it' od mene moreš vkraj. Okrogel, visok, židan ves Si ti za res lepotil me, Al' zdaj ne smem v nobeno ves, Ne več po cesti iti že; Kdor me le vidi, že beži, Ker vsak strašila se boji".
Klobuk. „Ne bod' nevsmilen, gospodar! Premisli samo koljko let Sem te pokrival, vboga stvar! In ne plačuj me kakor svet, Ki starcu strehe več ne da, Ko slabost že stiskava ga". Skop.
„Ne veš že, koljko ti velaš ? Na vsako leto prideš ti, (Saj tudi sam računit znaš), Na edno petko srebra mi! Le pojdi in me bogaj rad , Dnes si pokril me zadnjokrat".
Klobuk. »O nesprošljiva terdost ti, Ki nečeš mene več spoznat'! Zaveržeš me na stare dni, Ki zvest sem bil ti vsakokrat, Prašnat in gol, odert že clo, Zdaj vzeti morem jaz slovo!" Skop.
,„Ne brani, moj klobuček! se, Le pojdi, ker obljublen si Na zelnjak za strašilo že ; Zasluži zelja glave tri Še meni po dolžnosti tam,
Le tje še tebe neseni sam. —
* , *
Sf
Lakomnost nenasitljiva
Za se le iše in lovi;
Pobira samo , nič ne da,
Pa sploh le žeja in gladi, —
Neganljiva je , kakor dob , —
To nam pričuje Janez Skop.	Anoski.
Oglas
perv i gadelakre s toni a ti j jugoslavjanskih, t. j. Cvetja slovenskiga pesništva. Pred nekoliko tjednov sem oglasil moje kresto-matičke dela u petih knjigah, t. j. a) cvetje slovenskiga, b) ilirskiga pesničtva; c) cvetje slovenske in d) ilirske proze; cvetje iz drngoslav-
janskih vertov, z dodanim kratkim rečnikom ali besednjakom k vsem tem delam.
Drugi del, t. j. cvetje ilirskiga cvetja je gotov, in podložen pregledu visok, ministerstva nauka in bogočastja; tretji in četerti del je malo dani clo gotov. — Pervi del, t. j. cvetje slovenskiga pesničtva pak je teh dneh na svetlo stopil, tedaj za potrebno cenim njo bolj na tanjko oglasiti.
Ta knjiga ima X\'I+27I stran, papir in tisk tukajšnjega LIoyda je tako lep, da se najlepšim dozdajnim slovenskim in ilirskim knjigam priversti. Kar se tiče zaderžaja te knjige, sem gledal kolikor le mogoče na malem prostoru u njo spraviti: tedaj so mnoge pesmi tako zložene, da ste dve strofi spored stavljeni; beliga prostora neboš nigder najšel nepotrebniga.
Kar se zaderžaja te knjige tiče, sem za potrebno cenil, da se naši mladeži u roke da knjiga, iz katere se pervič z občimi pravilami krasoslovja o pesničtvu , t. j. z opredeljenjami (definiciami) raz-redjivanjem itd., drugič pak praktično z boljšimi proizvodi slovenskih in nekaterih ilirskih pesnikov soznani. Za vsako versto pesničtva, razun selank (Idyl) so izgledi u knjigi, tedaj se je po stanju naše književnosti gdegde kaj bolj slabiga uvleklo med ostale pesmotvore prave vrednosti.
Pri prisodjivanju te knjige pak vsak naj ima te dve reči pred očmi: pervič, daje to pervo delo te verste in drugič da se je nje en del že tiskal, kar sem še drugiga pisal; neke malenkosti p. pri serbskih nar p. so mi tudi spodletele, ker zavoljo toljkih opravil, ki nje imam, nisem imel časa, tiskano natanjko pregledavati in popravljati.
Po takem upam, de sem neprenapetim željam domorodeov zadovoljil; kar bi še željeti bilo, se lahko potler popravi, močno radovoljno bom dobroname-njene presode poslušal, ako bi morebiti za učilnice takšen ali pak popravljen drugi natis potreben bil
Leta I. knjiga velja 1 gold. srebra, in ta cena bo ostala od perviga aprila; po tem roku pak bo nekaj poskočila samo za učečo se mladež bo cena koliko mogoče nizoka ostala.
K Vam rodoljubi še se obernem s poslednjo besedo, vsak pisatelj ima pri nas trud in troške; ako me tedaj podpirate, bo mi na kratkem mogoče, vse te dela na svetlo dati.
Na prodajo imajo ob kratkem to krestomatijo: u Beču g. Pejakovič, Dr. lekarstva; — u Gradcu g. Muršec in slov. družtvo; — u Celovcu g. Ein-špiler in slov, družtvo; — u Mariboru g. prof. Ma-tjašič; — na Ptuju g. Terstenjak, kaplan pri veliki cerkvi; —- u Celju g. Drobnič in prof. Konšek; — u Ljubljani g. Bučar in slov. družtvo; — u Gorici g. prof. Premru in čitavnica slov.; — u Terstu spi-satelj sam in slavj. družtvo; — u Paznju g. prof. Bicoli; — u Zagrebu g. prof. Babukič.
Poslednjič še prosim u imenu naše narodnosti vse vrednike slov. novic, katerim je omika naše narodnosti na sercu, naj leti oglas u celem ali mar na kratkem u svojem listu razglase.
U Terstu dne noviga leta 1850. Ivan Macun.
Mi smo bolj izverstno delo pričakovali. Nam sostava ne dopade. Menimo, da bi se tako delo imelo zastopnim možem preden se v natis da, v presojo dati. Kaj ni že dosti draira ?