SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po poiti pnjtman velja: Za Mlo lato predplačan lt »14., za pol leta 8 rid., za četrt leta 1 fld., aa jedea
mesec 1 fld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eele loto 12 vid., sa pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld., za jeden msec 1 fld. V LJubljani na dom poiiljan velja 1 jld. 30 kr. rti na leto. Posamne Številke po 7 kr.
I
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema apravailtvo in ekspedlclja v „Katol. Tlskaral", Vodnikove ollee It. 2.
Rokopiai se ne vračajo, netrankovana pisma ne viprejemajo.
Vredniitvo j« v Semeallkik ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, isvaemli nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
Štev. 349.
V Ljubljani, y četrtek 29. oktobra 1896.
Letnik: XXIV.
Slovesna otvoritev velikovške šole.
(Konec.)
Brzojavka, katero je po sklepu slavnostnega zborovanja slavnostni odbor poslal presvitlemu vladarju, se glasi nastopno:
„Na tisoče zbranih Slovencev pri slovesni otvoritvi slovenske ljudske šole v Veliko vcu izraža ob tej slovesni priliki Nj. Veličanstvu neomejeno zvestobo in «danost."
Po slavnostnem zborovanju poslovili smo se cd novootTorjenegs narodnega hrama ter se podali nazaj ▼ čedno velikovško mestece k banketu v lepo ozaljSani gostilni gospe Ane Aufmuth. S tem, kar nam je nudila gostilna, smeli smo biti popolnem zadovoljni, vzlasti ker Slovenci v jedi in pijači v cM* ttano nikfcki gourmani. Toda nekaj druzega n«m fri Vttktita Bi ugajalo. Zdi bo nam namreč, 61 M j» frt pftttovanja prostorov popolnem — pozfbilo"tri vrte "Mstapnlke našega kmetskega stanu. Vsaj pisatelj teh vrstic pri .gosposki mizi" ni mogel zapaziti nobenega kmeta, dasi so bili v gostilni prisotni možje, kakor Stih, Prosekar, Ure. Zablačan in mnogo drugih narodnjakov, ki so stebri Slovenstva na Koroškem 1 Mi stojimo v tem oziru na onem demokratičnem stališču, koje je še prav pred kratkim tako možato zastopal „Mir" glede slovesnosti ob otvoritvi ljubljanskega .Narodnega doma". Le dosledni ostanimo!
Pri banketu govorilo se je — kakor običajno — mnogo in mej tem tudi nekaj prav lepih napit-nic. Prvi toast je bil od preč. g. dekana W i e -8 er j a , ki je kot domači župnik nazdravljal vsem udeležencem ter zaklical trikratni „Živio" presvitlemu cesarju.
Drž. post. A. K o b 1 a r napije preč. gospodu župnika Treiberju, koji si je s svojo neumorno delavnostjo in kipečo gorečnostjo stekel neizmernih zaslug za novo narodno stavbo; govornik se mu zahvaljuje v imenu glavne družbe sv. Cirila in Metoda za njegovo vzgledno delovanje.
Preč. gosp. Fr. T r e i b e r zahvaljuje odzdrav-ljajoč Koblarjevi napitnici na srečno dovršenem delu v prvi vrati Boga, v drugi vrsti požrtvovalne kmete-okoličane in konečno slavni odbor družbe sv. Cirila in Metoda.
Gospod kanonik Andrej Ealan omenja Andrej Einspielerjeve zlate maše in se ozira na želje, po Eiaspielerju takrat vzlasti glede podružnic svet. Cirila in Metoda izrečene, ki so se z novo šolo vsaj deloma vresničile. Napiva koroškim Slovencem, njihovi politični zrelosti, značajnosti in jedinosti I
Gosp. F. K a n d u t kaže na politično delovanje po Koroškem in bodri k vzajemnosti.
Gosp. V. Legat napiva gospej dr. Tavčarjevi kot zastopnici slovenskih ženi pri banketu.
Gosp. dr. I. Tavčar povdarja potrebo preos-novljenja koroških ljudskih šol v narodnem oziru ter napije koroškim Sloveneem.
Konečno spominja se preč. gosp. Val. P o d -gore v milekrasnih besedah našega kmečkega stanu, ki je steber, ob katerem se bodo razbili sovražni nam navali.
Mej posameznimi napitnicami razveseljevali so nas vrli pevci društva .GorOtan" in želinjski pevski
klub, prepevajoč nam krasne slovenske pesmi. — Slava jim !
Rodoljubi in rodoljubkinje iz raznih slovenskih krajev, ki so bili zadržani osebno udeležiti se te prevažne slavnosti, doposlali so telegrafičnim potom slavnostnemu odboru svoja iskrena voščila.
Došli so sledeči telegrami : Ljubljana: Tomo Zupan ; ljublj. bogoslovci ; ljublj, .Sokol" ; pevsko društvo „Slavec" ; dr. A. Kraut ; dr. vitez Bleiweis - Trsteniški, Pleteršnik, S. Eutar, Lah, Pire, Orožen, .Skaberne ; slov. biciklj. klub .Ljubljana"; podružnica in čitalnica v Šiški ; Dunaj: župan Ivan Hribar, akad. društvo „Slovenija"; Celje: dr. Hrašovec, dr. Dečko, Drag. Hribar ; P o d k 1 o -š t e r : dež. posl. Gregor Einspieler ; R o ž a k : P. Paul, načelnik podružnice sv. Cirila in Metoda za Rožak in okolico ; P1 i b e r k : Slovenci v Smihelu nad Pliberkom ; Gradec: Oče Hrašovec ; Bled: Zirovnik, Sterle in blejska podružnica ; P t u j : Se-rajnik, Sattler, Podvinski, čitalnica in slov. pevsko društvo ; O I o m u c : prof. Wang ; O p a t i j a : dekan Incko ; Šmarje: dr. Jurtela, Tončič, dr. Ru-dež ; Slov. Bistrica: dr. Vošnjak ; Tolmin: dr. Triller ; V i ž m a r j e : Rodoljubi iz Vižmarjev ; V o j n i k : dr. Zižik ; V o 1 o v s k o : dr. R. Jane-žič ; Žalec: Podrnžnica žalska ; Vodice: Žužek , Kocijančič, šolske sestre ; Mokronog: Bralno društvo, mokronoški rodoljubi, podružnica sv. Cirila in Metoda; Litija: Rodbina Svetec, rodbina Kobler, dr. Hrašovec, Iv. Gregorčič in občina Litija.
V obče opazilo se je, da iz Gorice in Trsta ni bilo nikogar pri slavnosti in se je tudi brzojavno ali drugače nikdo spominjal ni !
Hitro je potekal čas v tako veseli in navdušeni družbi, toda potekel je in jemali smo težkim srcem slovo od prelepega slovenskega kraja, želeč in Boga proseč, naj se razliva obilnost njegovega blagoslova nad našo „Narodno šolo," naj jo krepi in jači sedaj in v bodočnosti. „Narodni šoli" pa kličemo iz dna svojega srca : Vivat, crescat, floreat !
Slavnostni govor ob otvoritvi velikovške šole.
(Govoril g. M. Ražun.)
Kakšno veselje, dragi zborovalci ! Solnce nam tako milo sije ; zvonovi s stolpa, kako radostno donijo ; in topiči, ali jih slišite, kako i oni na ves glas oznanjajo veselje in radost na daleč okrog ? In tudi nam, vrle Slovenke, dragi Slovenci, tudi nam veselja triplje srce I O kaka radost, toliko navdušenih rodoljubov videti zbranih od daleč in blizu došlih na veseli praznik koroških Slovencev!
Na veseli praznik koroških Slovencev! Kako pa to ? Se sme in more tudi koroški Slovenec veseliti ? Znano je celemu svetu, kako trda se nam godi, kako zdihujemo in umiramo pod težko butaro narodne sužnjosti ! Kako pa to, da danes veselja poskakujemo ? Je mar prišel zaželjeni rešitelj, ki je „razdrobil težke spone, da prost je zopet tužni Korotan ?"
Dragi moji, kaj poprašujemo po vzroku našega današnjega veselja ? Saj imamo v svojih srcih vsi eno misel, vsi eno in isto upanje, isto nado, da —
dovolite mi besedo pesnika Gregorčiča: „Kalvarijo svojo naš rod je imel m dneve prebridke trpljenja; a zdaj — danes — mu rešitve je zor zažarel: napočil mu dan je vstajenja!"
Kajn» zbrani rojaki, da sem jo uganil: to je vzrok našega veselja! To nam je razvedrilo sicer tužno oko in je napolnilo s solzami veselja, ker nam je današnji dan prinesel zoro narodnega vstajenja, upanje, ki je že tako zelo pojemalo v naših srcih 1 Danes se dviga na novo ; danes postalo je krepko, postalo je živo in močno! S silo prodira iz tesnega srca na jasni dan v krepkih slovenskih glasovih: Danes začenjamo koroški Slovenci zopet živeti! Novo življenje, nova moč nam dohaja; vanjo zaupamo, da nas bode utrdila in ohranila trdne in krepke!
Iu od kod prihaja ta moč ? Kdo je, ki nas navdaja z novim, tako trdnim zaupanjem ?
Ozrite se sem na to-le poslopje; poglejte nad vhodna vrata: od ondot se blesti odgovor v zlatih črkah; naša nada, naše upanje je: „Narodna šola"! Ona nam bode studenec, iz katerega bodemo zajemali novo moč in novo srčnost! Ona nam bode mogočni steber, ob katerega se bomo upirali ob času nevarnosti! Nanjo uprti, dragi Slovenci, bomo srčno zaukali: .Naj tedaj nad nami strašna burja naj se znese, skala poka, dob se lomi, zemlja naj se trese: bratje, mi stojimo trši, kakor zid ograde!"
Odtod naše veselje, odtod naša radost današnji dani Saj je to r o j s t n i dan naše „Narodne šole" — lahko rečem : prve slovenske šole na Koroškem !
Kdo bi se pa tudi ne veselil ? Poglejte vendar, mile Slovenke, dragi Slovenci, prelepo poslopje, za nas borne Slovence prekrasno palačo! — Mnogo truda nas je stala prelepa hiša, mnogo skrbij in mnogo žrtev od vseh stranij — in zdaj je veselje tem večje, in tem bolj ljuba in draga nam je naša „Narodna šola"! Tem večje ko so bile težave, preden je stala pred nami, kakoršno jo vidite, s tem večjim veseljem jo gledamo danes!
.Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača!" — Ste-li že videli kdAj tako očividno dokazano resnico znanega slovenskega pregovora ?
Zrno za zrnom zbirale so podružnice sv. Cirila in Metoda po celem Slovenskem darove za velikovško šolo, in — zrno za zrnom pokladale so vrle Slovenke in požrtvovalni rojaki krono za krono „domovini na oltar" 1 In v pravem pomenu besede: kamen do kamna so dovažali tukajšnji okoličani, opeko za opeko, pesek do peska, bruno do bruna — tako dolgo, dokler se vsi ti darovi, vse te žrtve, ves ta trud in vse te skrbi niso združile v prelepo .Narodno šolo" v St. Rupertu pri Velikovcu I
„Viribus unitis!" da: z združenimi močmi je slovenski rod postavil našo „Narodno šolo", z združenimi močmi, katerim se čudijo i tisti, ki sicer za nas nimajo ni dobre besede. Zato se pa danes tudi s ponosom in z združenim veseljem veBeli vsa Slovenija prekrasnega sadu one vzvišene, one res krščanske, bratske ljubezni, ki ne gleda na osebo, ampak dobro reči
na
Na dobro reč, dragi rojaki! B D u h j e , ki oživlja", te besede sv. pisma veljajo tudi ti današnjo slavnost! Če tudi nas namreč pogled n» prekrasno poslopje navdaja z veseljem, glavno veselje prihaja od drugod: „Duh je, ki oživljal" Duh je, ki radost, up in srčnost vliva t naša srci: duh naše „Narodne šole", duh verni in narodni, dub, ki sta ga našim prednikom prinesla sv. brata Ciril in Metod in katerega bodo pod varstvom svetega Cirila in Metoda slovenski mladini vlivale naše vrle šolske sestre 1
Novo šolo amo dobili! — Sola pti, če prava ni, je bolje, da je ni!" pravi slavnoznani škof Slomšek.
In res je tako! Kakor zdravilo, ako ni pravo, ne samo nič ne pomaga, ampak le škoduje, in kakor hrana, če je pokvarjena, ne samo ne krepča trupla, ampak ga slabi in mu napravlja raznovrstne bolezni: ravno tako je tudi s šolo! Če ni prava, če ni dobra, ne samo nič ne koristi, ampak sila veliko škoduje. Zato pravi Slomšek: .Sola pa, če prava ni, je bolje, da je ni!"
(Dalje sledi.)
Državni zbor.
Dunaj, 28. oktobra.
V današnji seji izročil je min. predsednik kot vodja notranjega ministerstva vladno predlogo radi prenaredbe konečnih določb v volilnem redu za državni zbor in sicer glede volilnih okrajev nefidejkomisaričnega veleposestva na Češkem, volilnih okrajev veleposestva v Galiciji in volilnih okrajev na Nižeavstrijskem.
Debata o domovinskem zakonu.
Obravnava se o članku II. domov, zakona, kateri se glasi: „Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi. Začetek roka v čl. I., §§ 2 in 5 določenega, postavi se na 1. jan. 1891."
Posl. dr. G ö t z, dr. P u n k e in dr. E e i 1 pobijajo drugi odstavek tega člena, s stališča pravičnosti in humanitote.
Posl. T i 11 ing er je za najnujnejo rešitev postave in proti vsakemu zavlačevanju ; zato bode on glasoval za postavo.
Isto stališče zastopa posl. dr. E b e n h o c h.
Vladni zastopnik baron Schwarzenau zagovarja vladno predlogo, prosi, da je pobijani odstavek člena II. v odseku bil sklenjen vsled kompromisa in prosi, da se vsled tega nespremenjen vsprejme.
Posl. R o b i č predlaga konec debate.
Posl. Scheicher kot generalni contra - govornik imenuje pričujočo postavo socijalistično šuš-marijo, katera tudi kmečkim občinam ne bode koristila. Govornik bode tedaj proti njej glasoval.
•
Posl. G h o n priporoča pričujoči zakon v vspre-jem vzlasti radi tega, ker se bode vsled njega število odgnancev in stroški odgona za l1/» do li/i milijonov na leto znižali. Govornik predlaga resolucijo, katera pozivlje vlado, da naj kar najpreje začne času primerno preosnovanje odgnanstva.
Po priporočilnih besedah referenta poslanca Schwarz-a se člen II. sprejme.
Nujni predlogi radi ujem.
Nujne predloge radi ujem uložili so v današnji seji posl. dr. Slama, dr. Susteršič in Tekly.
Dr. Šusteršičev predlog se glasi:
Vsled dolgotrajnega deževja v zadnjem času je navstala velika povodenj v raznih delih Kranjske, posebno pa v političnih okrajih ljubljanska okolica, Litija, Kranj, Radovljica, Postojina (vipavska dolina) itd. ter provzročila znatne škode na poslopjih, zemljiščih itd.
Podpisani stavijo vsled tega nastopni nujni predlog:
„Visoka zbornica skleni: Visoka c. kr. vlada se nujno poživlja, da uvede takoj preiskavo glede škode, provzročene vsled zadnje povodnji v deželi Kranjski, in nakloni poškodovancem izdatno državno podporo. — V formalnem oziru se predlaga, naj se obravnava o tem predlogu z vso možuo okrajšavo in se v smislu § 31. poslovnega reda izroči budget-nemu odseku.
Dunaj, dne 28. oktobra 1896.
(Sledi 21 podpisov.)"
Poslanec R u s s predlaga, da se še danes obravnava o vseh 36. predlogih radi ujem, odrejenih budgetnemu odseku.
Predlog se sprejme in poslanec dr. K a t h r e i n referir« o teh predlogih in predlaga resolucijo, v koji se vlada poživlja, da v vseh slučajih resnične potrebe z gmotnimi podporami poškodovancem priskoči v pomoč in od zbornice zahteva za to potrebnih kreditov.
Poslanec dr. D j k se pritožuje o počasnosti vladnih organov v preiskovanju po ujmah storjene škode in protestuje proti temu, da se v nekaterih krajih v preiskovalno komisijo niso sprejeli tudi župani dotičnih krajev.
Poslanec P f e i f e r opozarja na veliko silo v onih dolenjskih občinah, katere so bile po trtni uši in perenosperi hudo prizadete. Vsled letošnjih ujem da je eksistenca mnogih občin v nevarnosti in da je dolžnost države, skrbeti za to, da se dotičnikom njih obstanek omogoči.
V istem smislu govorita poslanca Purghart in D v o f a k z ozirom na mnoge češke in poslanec B o r 6 i č z ozirom na dalmatinske ekraje.
Poslanec dr. F o r m a n e k kot generalni proti-govornik poudarja vsled ujem nastale gmotne potrebe na Češkem ter da si okraji sami v takih slučajih pomfcgati ne niorejo.
Poslanec dr. R o s e r govori o splošni krizi kmetijstva ter razmotriva sredstva, s kojimi bi se v resnici in zdatno moglo pomoči propadajočemu kmet-skemu stanu.
Pri glasovanju se sprejme predlog poročevalca.
Na to se seja prekine; prihodnja seja bode v petek, 30. t. m., ob 11. uri dopoludne.
Politični pregled.
V Lj u bij tu i, 29. oktobra.
Izid volitev v Nižji Avstriji. Proč z židovskimi liberalci najprej iz mestne, potem deželne in slednjič državne zbornice, po tem dr. Luegerjevem geslu se ravna nižje avstrijsko prebivalstvo, kadar pride zanj odločilen dan. Jeden tak odločilen dan je bil včeraj, ko so volile nižje - avstrijske kmetske občine svoje zastopnike. Izid volitev je nad vse po-voljen, kajti liberalna stranka si ni mogla ohraniti niti jedne postojanke; mesto da bi se ji bila izpolnila goreča želja, pridobiti k prejšnim trem mandatom v kmečkih občinah še nekaj novih, je pogorela s svojimi kandidati popolnoma in sicer zelo sramotno, kajti njeni kandidatje so dobili zelo neznatno število glasov. Kmetske občine so volile, kakor znano 21 zastopnikov, toraj jednega več, kakor po starem zakonu, in od teh so si jih priborili krščanski socijalisti deset, somišljeniki nemške ljudske stranke devet, jeden je konservativec in le jeden Schonerijanec. Prvi so vsi kompromisni kandidatje in je toraj nada popolno opravičena, da bodo tudi vsaj v važnejih zadevah hodili skupno pot.
Konečni izid deželnozborske volitve na Moravskem je pomenljiv posebno v dveh ozirih. V prvi vrsti moramo naglašati, da je katoliško narodna stranka prodrla razun jednega z vsemi šestero postavljenimi kandidati in to pri p r v e m poskusu. Ta vspeh morajo pozdravljati vsi dobro misleči listi. — Drugič so pa te volitve pomenljive, ker bo sedelo v bodočem deželnem zboru od 23 čeških poslancev nič manj ko 14 kmetov, kar je gotovo redka prikazen. Poleg teh sede v zbornici še naslednji češki zastopniki: trije odvetniki, dva župnika, jeden okrajni sodnik, jeden notar, jeden obrtnik in jeden oskrbnik. Splošno so zadovoljni z izidom volitev katoličani in sploh češki prebivalci.
Volitve na Ogers/eem. Ti včerajšnjim dnevom pričele so se na Ogerskem volitve za državni zbor. S ka*o krutostjo in s kako odijoznim orodjem je vladna klika pripravljala v poslednjem času teren za „srečen" izid teh volitev, o tem smo sem ter tja že poročali. Neki ogerski prijatelj poslal nam je volilni oklic „katoliško-narodne stranke", kojega radi njegove zanimivosti priobčimo v poglavitnih potezah. Oklic, kateri v izvolitev za poslanca priporoča dr. Andrasa Marsovszky-ja, izvaja: „Ali živimo? Ali ni postala voda iz one krvi, koja bi morala vreti za Boga, za domovino in za naš lastni blagor ? Ali mi znamo delati, kakor se delati mora? Toda mi moramo delati, ako nočemo sramotno propasti. Katoliško stranko naroda malokdo brani, vse je proti njej, proti nam. — Sami stojimo : Bog in narod. Naši protivniki sami nas s svojim postopanjem silijo, da dvignemo in razvijemo zastavo katoliške narodne stranke. Dvignimo jo in razvijmo jo! Glas naroda, glas je božji ! S tem glasom iščimo pravice božje in narodne! Ali mar moremo dopustiti, da
celo na našo sv. vero polagajo^srojo roko ? Kakor davek, tako nam odrejajo, v kaki veri otec svojo deco mora ohraniti; iz naših čol mora se ishititi vera in sv. ime božje. Nafia sv. vera se toliko upošteva, kakor brezverstvo 1 Civilna ženitev je postala zakon. Mi se znamo zakona pokoriti; ali zakone, koie stvarjajo ljudje, ljudje zamorejo potreti in izbrisati, in zato moramo vse sild na zakonit način napeti, da se ta zakon podere in iibriše, da naše žene ne bodo kakor roba, koja se more na trgu prodati, ampak da po sv. zakramentu ženitve zopet zadobe svoja prava in dostojanstvo, od Boga jim podeljeno, in da familijA ostane krščanska. Ali moremo trpeti, da spoznavalci drugih veroizpovedanj sami uravnavajo stvari, spadajoče na njihovo vero, a v stvari kat. vere da se umešavajo njeni smrtni neprijatelji ? Njene fundacije, njene višje in nižje šole pretvarjajo v brezverue in najvišja cerkvena dostojanstva in časti podeljujejo oni, koji so nepri-jatelji duhovnim pastirjem po srcu božjem. Ali nam vse odvzamejo ali pa si moramo nazaj priboriti i ono, kar so nam odvzeli .... Kjer se vera prežene, tam je prognana krščanska ljubav, tam je srce prazno, tam gospoduje samo ljubav do svojega časnega blagra. Kdor je jakši, ta više grabi .... Mi hočemo, mi zahtevamo, da se pravično uredi po-rezna i prometna politika, da trgovina ne bode pomagala in redila pohlepnih špekulacij, imetek naroda pa v njihovih rokah postane brez cene .... Dobro naroda je sreča domovine. Katoliška narodna stranka je stranka cele domovine .... Pod zastavo te stranke zovemo vsakega, kojemu so svete pravice božje in narodne 1" — Da pa tak program ne zmaga, da tedaj še v bodoče ostane pri krivicah, koje obsoja tak program, zato treba ogerski vladi celo naših avstrijskih bajonetov 1 O tempora, o moreš 1
Rusko-nemška neutralitetna pogodba. Prva odkritja „Hamburger Nachrichten" so vzbudila v političnih krogih veliko začudenja, vender jim pa marsikateri politik ni pripisoval nikake posebne važnosti. Da našlo se je še celo več mož, ki so dvomili nad istinitostjo teh poročil. Po zadnjih poročilih imenovanega lista pa je izginil tudi ta dvom. Pogodbi, ki se ni naznanila ostalim vulevlastem, je obstojala od 1. 1884 do 1890; Rusija jo je hotela obnoviti vkljub padcu kneza Bismarcka, Nemčija pa je odklonila ponudbo. To je zgodovinski del onega sramotnega zavratnega čina lisjaka Bismarcka, ki se je nasproti Avstriji delal največjega prijatelja, za njenim hrbtom pa sklepal pogodbo z Rusijo. Nemški oficijozi so dolgo časa molčali na odločne pozive raznih listov, naj vlada pokaže svojo barvo. Še le predvčerajšna številka „Reichsanzeigerja" objavlja izjavo, da vlada na te opazke ne bode odgovarjala. S tem se torej uradno potrjuje, da je taka pogodba v resnici obstala do Bismarckovega padca. Nemčija, osobito pa trozveza je bila s tem rešena bremena, ki je bilo pogostokrat neznosno. — Kaj neki poreko k temu avstrijski Bismarkovci, ki so še pred nedavnim časom romali v njegovo Mekko, poklonit se največjemu hinavcu. Menimo, da se jim zdi malo čuden sijaj, ki obdaja dandanes njihovega malika.
Srbski kralj nastopi v teku današnjega dne potovanje v Rumunijo, da obišče v Bukareštu ru-munskega kralja. Rumunski listi objavljajo mnogovrsten vspored za siavnosti, ki se vrše bodoče tri dni za bivanja srbskega kralja v glavnem mestu Rumunije. Oficijelni vsprejem se vrši v soboto. Po-slednjič sta se srečala ta dva vladarja, kakor znano, pri otvoritvi Železnih vrat, ko sta bila gosta našega vladarja Franca Josipa.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. oktobra.
(Dopolnilna deželnozborska volitev.) Iz Kočevja nam je naznanil brzojav, da je pri dopolnilni de-želnozborski volitvi dobil gosp. M e r h a r 34 glasov, gosp. V i š n i k a r pa 44 glasov. — Zmagal je torej Višnikar z 10 glasovi. — Dasi o podrobnosti volitve nismo dobili natančnejih poročil, vender sklepamo po prejšuih poročilih, da je dobil naš kandidat vseh 34 slovenskih glasov, Višnikar pa je dobil kakih 30 kočevskih in 12—14 slovenskih glasov. — Višnikar je torej poslanec Kočevarjev, katerim je nekaj slovenskih liberalnih „Narodovih" vo-lilcev prišlo na pomoč. — „Narod" in narodna stranka je zmage lahko vesela, ker je zopet ta volitev nov dokaz, kako radikalna v narodnem oziru je „Narodova" stranka. Zavednim slovenskim volilcem,
če so tudi ostali v manjšini, čestitamo, da so tako krepko vstrajali ter ta dan rešili — slovensko čast.
(Nagrobni spomenik f Andreja Praprotnika.) Danes so ob 10. uri dopoiudue slovesno odkrili na ljubljanskem pokopališču nagrobni spomenik. Slav-nosti se je udeležilo nad 100 učiteljev in mnogo drugih pokojnikovih čestilcev. Slavnostni govornik, učitelj gosp. G a n g 1, je v lepem govoru pojasnil življenje in zasluge pokojnega učitelja ter navzoče vspodbujal, naj posnemajo njegove vrline.
(Kanonično vmeščen) je bil danes C. g. Valentin A 1 j a n č i č na župnijo Jesenice.
(Imenovanja.) C. kr. nadsodišče v Gradcu je imenovalo : pravnega praktikanta gosp. Milana D o -1 e n c a avskultantom za Kranjsko ; pravnega praktikanta gosp. Avgusta K e s s 1 e r j a akvskultantom za Koroško in pravnega praktikanta gosp. Martina S r i b a r j a avskultantom za Štajersko.
(Črnuški most) se je že v toliko popravil, da je c. kr. okrajno glavarstvo dovolilo peš-hojo čezenj.
(Darovi.) ZaJeranovo dijaško mizo č. g. Simon Zupan, župnik na Ježici 5 gld. — C. g. Ant. Jamnik, župnik v Sorici, 2 gld. kot kruhe sv. Antona, v isti namen neimenovan iz Sorice 2 gld. — G. L. Knific, vpok. nadučitelj v Skofjiloki 2 gld., priporočujoč dijakom moliti za rajne. — Preč. g. profesor Jos. Klemenčič v Ljubljani 10 gld. — Za pobita okna velikovške slovenske šole č. g. župnik Valent. Aljančič, bivši učenec nemške ljudske šole v Velikovcu 5 gld. — Bog plačuj stotero blagim dobrotnikom! — Živeli nasledniki I
(Cerkev nemškega reda) v Ljubljani, po potresu poškodovana, je sedaj znotraj in zunaj popolnoma popravljena. — Dobi pa še mnogo nove oprave in nove orgije. Prihodnjo spomlad pa se pre-zidajo nekateri prostori v Križankih in prirede za odgojišče kandidatov nemškega reda pod vodstvom jednega redovnih prijorjev. Za sedaj se bode jeseni 1. 1897 začelo z osmimi gojenci, ko se pa po do-vršenji justične palače v Ljubljani iz Križank izseli c. kr. okrajno sodišče, bode red zavod razširil in v tem poslopji napravil tudi novicijat nemškega reda.
(Ie Zagorja.) V nedeljo, 25. t. m., smo obhajali obletnico blagoslovljeuja hiše, kjer se shajajo udje katoliškega delavskega društva. Preč. g. župnik J. Gross je pripovedoval, kako silne zapreke je imela družba, predno se je zidala hiša. Pa stvar se je navzlic mnogobrojnim nasprotnikom iz sočijalno-demokratičnega in liberalnega tabora vendar le srečno izvršila. Nekateri so hujskali po časopisih, nekateri so obrekevali in se lagali, nekateri so zmerjali, pa vse ni nič pomagalo, hiša stoji in bo stala. (Pohvalno ploskanje.) — Na to se je igrala žaloigra: „Mlinar in njegova hči". Imeli smo že večkrat priliko, občudovati naše igralno osobje, ki je v veliki večini iz delavskega stanu. Za to igro posebej pa rečemo, da so vsi igralci brez izjeme igrali izvrstno. Splošna sodba ljudstva, katerega se je zbralo okrog 400, je bila ta, da se v Zagorju boljše igrati ne more, kakor se je, in da tako lepe igre še ni videlo. To nedeljo se je pa tudi pokazalo, da nas ne bo še tako hitro konec, ne I Nasprotniki bi sicer radi videli, da bi se naše društvo razkadilo in padlo v žrelo nekaj socijem, nekaj liberalcem. Pa to so pobožne želje majhnih fn velikih veljakov zagorskih, ki se ne bodo — naj verjamejo — nikdar uresničile. Zlasti naši liberalci, to so vam pravi čudaki. Ti ne ganejo niti z mezincem, kedar socijalni demo-kratje zanikavajo pri belem dnevu moje in tvoje. Tem filistrom je vse jedno, ali imajo kaj svojega, ali pa nič. In kakšni kristijani so vam ti liberalci! Isto nedeljo, ko smo mi praznovali obletnico blagoslovljena hiSe, napravili so tudi liberalni Sokoli izlet na Loke k Bregarju. Zbrali so se pri Medvedu — le zopet pošljite „poslano" v „Narod", mati Medvedova, od koder so šli v cerkev h krščanskemu nauku, pardon, z godbo na Loke. To se je godilo pred drugo uro popoludne, ob dveh pa je bil oznanjen krščanski nauk in litanije. To mora vsakega kristijana žalostiti, posebno pa tiste, ki imajo poklic, „žalostne tolažiti". Tudi liberalni hlapci tožijo čez socijalno demokratične hlapce in dekle, da bi pa kaj storili, jim ne pade v glavo. Kakor otroci, ki so vsi zamaknjeni v svojo novo obleko, tako so zaljubljeni
liberalci v rudečo srajco. Kedar gredo z godbo in bobnom in trobento po Zagorju in Toplicah, je to vse njih jedino socijalno delo. Ti junaki namreč rešujejo socijalno vprašanje z rudečo srajco in godbo. Mi jim to veselje prav iz srca privoščimo, samo želeli bi, da bi fantje Sokoli ne zahajali več v socijalno - demokratični tabor od vas in vaših rudečih srajc. — Nič boljši kristijani niso socijalni demo-kratje. Ob 2. uri popoludne so se zbrali ravno tisto nedeljo h krSčanskemu nauku „pod hruško" k gostilničarju Kobavsu, po domače Erjavcu. Krščanski nauk je imel učenjak Kristan. Ta krščanski nauk in nazadnje še Cobalovo pridigo je poslušalo od 2. do 4. ure okrog 300 socijev. Med tem številom je bilo največ žensk, tudi otroci so bili vmes. Na tem shodu so strašansko agitirali za „Glasnik". Reklo se je namreč, da „Glasnik" ni dragega vreden, kakor da se na drobne koščke raztrga. Ljudstvo bo postalo radovedno in ga bo še raje bralo, kakor doslej. Hvala vam lepa, socijalni generali, za tako agitacijo. Cobal se je potem jezil, zakaj ni prišel kapelan na shod. Ta je sicer res dobil nemško vabilo, ali prav za prav v jeziku „tajč pohrusten", na shod pa le ni šel, ker ni utegnil. Se Cobal ne vč, da je imel kaplan službo v cerkvi do 3. ure in da je imel potem dve poroki. Kakšen kristijan da je la agent, se razvidi iz tega, ker svoje varovanke, ki obiskuje prvi ratred v Zagorju, ne pušča k službi božji. Potem naj pa še človek verjame, da je socijalno-demokra-tična stranka samo politična. Živela torej rudeča srajca in rudeča zastava I
(Zdravje v Ljnbljani) od 18. do 24. oktobra. Novorojenih 15, mrtvorojena 2, umrlih 11. Med njimi za tiluzom (legarjem) 1, vratico (davico) 1, jetiko 2, želodčnim katarom 1, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 5; med njimi 2 tujca in 2 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 3, vratico 4.
(Iz Metlike) 27. okt. [Živinska razstava.j V ponedeljek se je v našem mestu vršila razstava goveje živine za črnomeljsko okrajno glavarstvo. Bali smo se nekako premovanja misleč, da pri splošni revščini, katera tare Belo Krajino, je nazadovala tudi živinoreja. Toda včerajšnji dan nam je pokazal lepi napredek in nas prepričal, da od zadnje razstave pred devetimi leti smo v živinoreji mnogo na bo-ljem. Nedostatek je pač to, da naša živina kaže pretazne pasme in se je videla v mnogih bojah, dasi bi po našem mnenju zlasti za bolj hriboviti metliški okraj najbolj ugajalo muridolsko pleme. — Prignalo se je goveje živine 112 komadov, razven sedmerih iz črnomeljskega okraja, vsa iz metliškega sodnega okraja in sicer bikov 11, krav 48, telic 54. Za lepe bike so dobili premije: metliška občina 25 gld., Franc Suštaršič iz Črnomlja 15 gld., Klemenčič iz Sel, Mavrič iz Metlike in Plut iz Vinega Vrha 10 gld., Oberman iz Curil, Pezdirc iz Metlike in Jaklevič iz Radovič 5 gld. — Izmed krav so bile najlepše iz krupske grašine in ker se je gospod baron Apfaltrern odpovedal premiji, dobil je prvo premijo 20 gld. Friderik Skušek iz Metlike, druge Štiri po 10 gld. Fran Gustin, Janez Koren, Franc Golob iz Metlike, Martin Vidmar iz Sel pri Semiču in 5 gld. Janko Ilranilovič iz Metlike. — Za lepe telice : Jure Kastelic iz Drašič 20 gld. Veibl Amalija, Ivanetič Janez, Kompare Meta iz Metlike 10 gld., Janez Bezek iz Metlike in Jure Slobodnik iz Radovice 5 gld. Premovanih je bilo 20 in od teh jih je prišlo 12 na metliško mesto. Priznanje so dobili še: Franc Zigon, Franc Barbič in I. Gre-gorič. — Prostor pred šolo je bil lepo okrašen, vihrali sta poleg malih zastavic tudi cesarska in narodna, tako tudi na mestni hiši. Med razstavo nas je kratkočasila mestna godba.
(Iz Metlike) dne 26. oktobra. Iz sosedne Hrvatske izgubila se je neka 14lutna deklica, in sicer iz Brihovega. Pobegnila je pred zločestim očetom, boječ se umora. Izgubila se je pred šestimi tedni in pred nekaterimi dnevi jo je nekdo videl blizu Žužemberka tavati po cesti.
(Ujet tat.) Dne 23. t. m. zvečer ob 10. uri zasačila sta zakonska Jožef in Jovana Sušteršič v Se-ničici pri Medvodah človeka, ki je poskušal ulomiti v skrinjo, v kateri je bilo shranjenih okrog 1000 gl. Tatu so prijeli in zvezanega pripeljali na žandarme-
rijsko postajo v Medvode, od koder so ga eskortirali
na dež. sodišče v Ljubljano.
*
• *
(Iz Celovca), 27. oktobra: Hudi so! Kdo pa? Ej, seveda koroški liberaluhi. Na koga pa? Ej, seveda na tiste „bindišarje" 1 Zakaj pa? Ej, seveda zato, ker so si postavili tako imenitno, tako lepo in pomenljivo šolo 1 V soboto so zaropotali Beljačani in udarili v „Kiirntner Nachrichten" na nas. Danes, torek, pa so pricapljale za njimi celovške „Freie Stimmen", in jutri prikima še „Bauernzeitung" in druga liberalno-židovsko-nacijonalna Časnikarska 'bo-drga, kar je premore majhna Koroška. Kaj pišejo? Stare psovke in laži, na katere se ue vsede nihče večl Drava tiče vkljubu ouemu besnemu jadiko-vanju ravno tako motna mimo Velikovca, kakor v nedeljo, solnce nam sije ravno tako milo, kakor v nedeljo, — kar j« najlepše, pa je to: da se liberalci zadirajo v nas, slovenska šola velikovška pa je že danes prenapolnjena za en razred ! Ljud* stvo samo odgovarja liberalnim klepetuljam, zato mi zanje ne moremo imeti več kaj, kakor — pomilovalen posmeh!
(Iz Trbovelj.) Slov. katol. delavsko društvo v Žalcu je pri nas pričelo lepo novo življenje v organizaciji delavskega stanu. Socijalni demokratje so vedno na nogah in vzlasti v celjskem okraju neprenehoma rogovilijo. Nujno jim je treba odpora. Žalsko društvo je stopilo prvo na noge. V Mariboru so V8tanovili za njim v obrambo jedino pravih, socijalno rešilnih načel kat. delavsko društvo, kise krasno razvija. V Vitanju imajo slov. kat. del. podporno društvo že par mesecev sem. Cim bolj se gre med delavce, tem bolj se spoznav a ogromna potreba njihove otganizacije na zdravem temelju. Naš ljubljeni knez in škof povdarjajo to ob vsaki priliki in ognjevito priporočajo duhovnikom, naj se pobrinejo za ubogi delavski stan. — Treba je bilo torej pričeti tudi pri nas. Rudarjev in delavcev sploh imamo na tisoče in tudi k nam je že socijalna demokracija zanesla svoje zlotmo seme. „Občno-rudarsko društvo avstfrijskih planinskih dežel" s sedežem v Koflachu, ki ima blizu za tajnika znanega ljubljanskega bivšega črevljarja Grablovica in je popolnoma socijalno demokratično, ima pri nas v gostilni nekega Žuže svojo vplačevalnico. Mnogo rudarjev je že preslepilo. Že večkrat so prišli hujskači eborovat k nam. Ni čuda, ker imamo tako blizu Zagorje; ondi pa plačani agent Cobal nima toliko dela, da bi ne mogel tudi k nam raztezati svojih mrež. — Zato smo sklenili tudi pri nas ustanoviti katol. del. društvo. Misel sama je izišla izmed delavcev. Pravila so že potrjena in nadejamo se, da kmalu javimo ustanovni shod slovenskemu svetu. Bog daj srečo !
Telegrami.
Kočevje, 29. oktobra. Pri današnji dopolnilni volitvi je dobil kandidat kat. narodne stranke Mrhar 34, Višnikar pa 44 glasov.
Dunaj, 28. okt.*) V današnji debati za odškodovanje po vremenskih nezgodah prizadetih posestnikov se je poslanec Pfeifer z izvrstnim govorom potegoval za kmetovalce na Kranjskem.
Dunaj, 29. oktobra. (Budgetni odsek.) Današnje debate o dispozicijskem zakladu so se udeleževali poslanci Ha ase, Eomanczuk, Fux, Kaizl in Bareuther, na kar se je s 16 proti 7 glasovom sklenil konec debate.
Dunaj, 29. oktobra. Budgetni odsek je vsprejel s 25 proti 9 glasovom proračun dispozicijskega zaklada.
Dunaj, 29. okt. Nemško - češki deželni poslanci so sklenili, da proglase svojo izjavo glede pojasnil ministerskega predsednika, ko bode budgetni odsek rešil razpravo o dispozicijskem zakladu, in se popolno strinjajo s pojasnili posl. Nitsche. Hallwich in Russ.
Dunaj, ?9. oktobra. Nižjeavstrijska trgovinska zbornica je sklenila, doposlati osrednji vladi prošnjo, naj pri izvrševanju načrta za nameravani prekop Donava-Odra pazi na
*) Za včerajšnji list prepozno došel.
Najbolje priporočena
ta preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera n^biv'
Wien,
Bezirk,
to, da se varujejo interesi Dunaja in Nižje-Avstrije.
Solnograd, 29. oktobra. Pri včerajšni ožji volitvi petega poslanca iz skupine vele-posestva je bil izvoljen dekan Josip Leitner.
Budimpeita, 29. oktobra. Presvetli cesar je odpotoval na Dunaj danes popoludne ob 1. uri.
BudimpeSta, 29. okt. Današnji uradni list objavlja cesarjevo lastnoročno pismo na ministerskega predsednika barona Banffyja, v katerem se podaja nekak pregled o dogodkih zadnjih mesecev na Ogerskem.
BudimpeSta, 29. oktobra. Dosedaj so znani volitveni vspehi iz 227 volilnih okrajev. Izvoljenih je 184 liberalcev, 14 kandidatov nacijonalne stranke, 20 pristašev Ko-šutove frakcije, 4 privrženci Ugronove frak-oije, 4 kandidatje katoliške ljudske stranke in 7 divjakov. Potrebne so 4 ožje volitve. Liberalci so si priborili dosedaj 35 mandatov.
Rim, 29. oktobra. Sv. Oče je vsprejel včeraj avstro-ogerskega poslanika grofa Re-vertero.
Madrid, 29. oktobra. Uradna brzojavka iz Manile poroča o neki zaroti, katero so zasledili na otoku Julu. Osem mož, ki pripadajo vojaškemu stanu, so že prijeli. Nekaj španjskih čet se je napotilo na otok.
Sredeo, 29. oktobra. „Mir" poroča, da so se zbrali v stanovanju vodje Cankova vodje štirih opozicijonalnih frakcij, namreč Grekov, Radoslavov, Cankov in Karavelov, da so se posvetovali o postopanju pri bodočih volitvah. Posvetovanje je bilo sicer
t , • ' • -iJU„X, 7 . f..,,. j.v , : . , ...
brezvspešno, vendar pa so vodje sostavili apel na kneza, v katerem predlagajo, naj imenuje popolno neutralno ministerstvo, ki bi vodilo volitve.
Darmstadt, 29. oktobra. Ruska carska dvojica je odpotovala danes dopoludne ob 10. uri. Car Nikolaj je podelil lepo število redov častnikom in uradnikom.
Pariz, 29. oktobra. Veliki knez Vladimir je posetil včeraj popoludne predsednika Faure z obiskom, ki je trajal dalje, kot je navada pri takih obiskih.
Foulard-sviia 60 kr.
do gld. 3-35 meter, — japonska, kitajska itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna, bela in barven» Henneberg-■vila od 35 kr. do gld. 14 65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (ok. 240 razn. kakovostij in 2000 razn. barv, vzorcev itd.) Poitnine ln oarine prosto na dom. — Vzorci obratno. — Dvojnati pismeni poit« v Švico.
Tovarne za svilo G Henneberg
26	c. in kr. dvorni zalagatelj, Curlh. 17-14 2
Preizkusili in priporočili
so sloviti vseučiliščni profesorji in zdravniki
tinkturo za želodec lekarjaPiocolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
katera je ugodno učinkujoče, želodec krepčujoče, slast in pre-bavljenje pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo. — Steklenieica velja 10 kr.	121 (60-36) X
Umrli so:
25.	oktobra. Morie Zergol, tapetnik, 58 let, Karlovsk» cesta 7, vodenica vsled naduhe.
26.	oktobra. Makso Gregorič, krojaški pomočnik, 21 let, Ulice na Grad 11, jetika.
27.	oktobra. Štefanija Sturm, krojaškega mojstra hči, 5 let, Breg 14, škrlatica. — Ivanka Mihelič, dimnikarjev» hči, 9 let, Karolinška zemlja 21, srčna napaka. — Helena Spiller, poštnega sluge hči, 5 minut, Poljanska cesta 19, življenska slabost.
Meteorologično poročilo.
a « Q	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	lis
2s	9. zvečer	735 5	1Ô-B	si. svzh.	pol oblačno	
29	7. zjutraj 2. popol.	731H 729 6	7-7 14-2	si. szah. si. svzh.	megla oblačno	1-2
Srednja včerajšnja temperatura 116°, za 3 6° nad nor-malom.
Prisrčna zahvala
vsem, kateri so nas tolažili ob bolezni, še bolj pa ob smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega sina, oziroma brata, gospoda
zlasti najtopleje zahvaljujemo velečast. g. kanonika-župnika J. Rosmana, prečastito župno duhovščino, čast. gg. pevce-bogoslovce, darovalce vencev in spremljevalce k poslednjemu počitku dragega pokojnika. Bog povrni vsem !
V Ljubljani, dne 29. oktobra 1896.
721 i-i	Žalujoči ostali.
Prodaja materijala od knežjega dvorca.
Od poruienega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po nizki ceni
stavbinski in drugi materijal,
kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd. na lici mesta ali pa na svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Val. Aecetto,
554 62—36	zidarski mojster.
Da se izognem vsem prevaram, nosim od sedaj naprej to le oblastveno regi-strovano varstveno znamko. "VB
Jedino pravi
angl. balzam
(Tinctura balsamica) lekarja
A. Thierry-ja v Pregradi
pri Rogatec-Slatini.
Preskusen in priporočen od zdravstvenih oblastev.
Kajatareje, najprlstneje, najreelneje ln najceneje domače zdravilo.
UteSi kašelj, prežene notranje in zunanje bolesti, pro-vzročuje lahkotno odvajanje in odpravi zobobol, ozebline in otekline itd. Pristen in neponarejen je ta balzam le tedaj, »kp je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angeljn varhu" v Pregradi, in ako nosi vsaka steklenica zeleno etiketo s popolno jednako varstveno znamko, kakor tukaj zgoraj. Pazite vedno na to varstveno znamko! Ponarejale« in posnemovalce svojega jedino pravega balzama zasledujem najstrožje sod-nijskim potom na podlagi zaksna o varstvenih znamkah in ravno tako vse prekupce ponarejevanj. Spričevalo izvedencev vis. k. vlade (št 5782 B, 6108; pravi glasom analitičnega izreka, da moj izdelek ne hrani v sebi ni-kakih prepovedanih ali zdravju škodljivih snovij. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Rogateo-Slatlni. 12 malih ali 6 dvojnih Bteklenic stane franko vsake avstro-ogerske postne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.	524 20-14
Adolf Thierry, lekarnar
v Pregradi pri Rogatec-Slatini.
Stanarinske knjižice
za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. TIskarni v LJubljani. •£3£KH3€3£3£3t
^SHSHSaSHSH^
Dunajska borza.
Dni 29.oktobra.
Skopni državni dolg ▼ notah.....101	gld.
Skupni državni dolg v srebru ... .	101	,
Avstrijska zlata renta 4%......122	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„
Ogerska zlata renta 4%.......121	.
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	934	,
Kreditne delnice, 160 gld............366	,
London vista...........119	.
Nemi ki drl. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	.
20 mark............11	.
80 frankov (napoleondor)............9	.
Italijanski bankovci ........44	.
C. kr. cekini......................6 „
Dni 28. oktobra.
05 kr. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	143	gld.	—
10 .	b% državne srečke I. 1860, 100 gld. . .	155	.	25
—	.	Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . .	190	,	75 15 .	4 % zadolžnice Rudolfore želez, po 200 kron	99	.	—
60 . Tišine srečke 4*, 100 gld.......137	.	—
15 .	Dunavske vravnavne srečke 6 % ....	129	.	50
—	.	Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	.	75
90 . Posojilo goriškega mesta.......112	.	—
75 . 4* kranjsko deželno posojilo.....99	.	25
75 .	Zastavna pisma av. o«r zem.-kred.banket %	99 „	45
74 ,	Prijoritetne obveznice državne železnice . .	222 .	25
53 .	„ „ južne železnice 3% .	171	„	40
42»/,,	. . južne železnice b% .	127 .	50
69 „	„ „ dolenjskih železnic 4*	99	„	50
Kreditne srečke, 100 gld......
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld, Avstrijskega rudečega križa srečke, lf
Rudolfove srečke, 10 gld.....
Salmove srečke, 40 gld......
197 gld. - kr 140 . —
WaIdsteinove srečke, 20 gld.....
Ljubljanske srečke........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st. Akcije tržaikeg» Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, teleznic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........127
1. 17		60
. 22		—
. 70		—
. 71		25
. 60		—
. 22		75
154		25
r. 3380		—.
. 425		—
. 101		_
. 64		—
. 85		20
. 156		_
	t*	87
Nakup in prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. XaTaroraoJe za zgube pri ftrebanjlh, pri Užrebanja najmanjšega dobitka. Kalantna isvrsitev naročil na boril.
Menjamična delniška družba
„M ERC V
Nolizaili it. 10 Dunaj, liriahilfarstrun 74 B.
66
MM" Pojasnila IS v vseh gospodarskih in Dnančnlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaaijsfcik vrednostnih papirjev in vestni svili za dosego koiikor je mogoče visoeega «brestovanja pri popolni varnosti mmr naloženih glavnic. H