Poštnina plačana t gotovini. Leto XVL, štev« 1J6 Ljubljana, petek 14« junija 1935 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova uL 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubijana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Anglija In Italija pa Abesinija Ostri spor, ki je nastal v zadnjih dneh med Italijo in Anglijo, je nekoliko nov pojav v diplomatskem življenju Evrope. Doslej je bilo namreč glavno pravilo italijanske zunanje politike, da ne sme nikjer zaiti v nasprotje z željami in načrti Londona. To ni bilo težko doseči, ker so se politični interesi do zadnjega časa omejevali v glavnem na Evropo. V evropski politiki pa igra Anglija vlogo nekakega razsodnika in je zato bilo vedno za Italijo velike važnosti, da je v pomembnih momentih imela tega razsodnika na svoji strani. Prijateljstvo z Anglijo je s tem postalo velika politična tradicija Italije, ki datira že dolgo iz predvojne dobe. Le pred nekaj leti je to mirno sožitje za hip skalil nesporazum zaradi Malte, vendar so ta konflikt znali v Rimu zadržati v takem obsegu, da ni omajal osnovne linije italijanske zunanje politike. Tudi Anglija je te prijateljske odno-šaje zelo gojila, ker .ii je bila potrebna sredozemska velesila, ki bi se dobro ujemala v njen svetovni sistem. Na kolonialnem polju je ravno tako vladala harmonija med obema državama in Anglija je celo bila ona sila, ki je Italiji pripomogla h kolonialnemu razmahu s tem, da jo je privedla v Vzhodno Afriko in ji pomagala do Eritreje in Somalije. Res je verjetno, da tega ni naredila iz čiste naklonjenosti in ljubezni do Italije, marveč zato, ker je tedaj potrebovala njeno pomoč proti ustaškim četam v Sudanu. Mogoče se je tudi bala, da bi se drugače ne usidral v teh krajih nevarnejši tekmec. — Francija, ki ima malo dalje na jugu svojo posest. Tradicionalno prijateljstvo med Italijo in Anglijo pa je hipoma popustilo, ko je Italija s svojimi kolonialnimi aspira-cijami posegla v interesno sfero Velike Britanije. Znana je angleška težnja, ustvariti neprekinjeno kolonialno cesarstvo od Kaira do Južne Afrike. V tem sistemu bi bila Abesinija kot italijanska kolonija seveda popolnoma odveč. Tudi ima Anglija, kakor znano, v severni Abesiniji zaradi tamkajšnjih izvirov Nila velike materialne interese, ker rabi vodo, ki priteka iz jezera Cana, za namakanje ogromnih bombažnih plantaž v Gornjem Sudanu. Po godu pa je Angliji »samostojna« Abesinija, kakršna je obstojala doslej, ker bi ta morala tekom časa neizogibno zaiti pod absoluten vpliv britskega imperija, ki jo obdaja od treh strani. Zato so se v Londonu od vsega začetka trudili, da bi na miren način iz-gladili spor, M je nastal med Abesiniio in Italijo. Najprej so predlagali za ureditev spora mednarodno komisijo, nato razsodišče, slednjič posredovanje Društva narodov. Podoba je že bila, da je Anglija s svojo politiko uspela, ko se je spretnemu Edenu posrečilo pridobiti v 2enevi Italijo za to, da je pristala na razsodišče pod nadzorstvom Društva narodov. Toda že nekaj dni nato je veliki M us solini je v govor močno razgnal iluzijo glede uspeha tega sporazuma. Vojni transporti iz Italije v Vzhodno Afriko se niso ustavili niti za dan, tako da so v Londonu prišli do mnenja, da bi sedaj bilo treba poseči po krepkejših sredstvih. Kako ta sredstva izgledajo, tega prav za prav ostali svet ne ve. Angleški In-telligence Service deluje skrivnostno. Pri vseh velikih udarih na vzhodu je ta tajinstvena ustanova igrala usodno vlogo, čeprav njenih prstov nikdar ni bilo videti- Zato vemo, kar vemo danes v Evropi o protiakciji Anglije v Abesiniji, le iz poročil italijanskega tiska. Ta se je v zadnjih dneh kakor na povelje srdito zagnal ob Anglijo. Italijansko časopisje danes zbira zgodbe in zgodbice, ki naj bi pokazale Anglijo v slabi luči po vzgledu nekdanjega nemškega »Gott strafe England« iz svetovne vojne. Vidimo serije opisov burske vojne, upora v Indiji in drugih krvavih kolonialnih vojn, ki jih je vodila Anglija. K temu pa prihajajo tudi stvarnejši očitki. Fašistični listi trdijo, da Anglija neposredno podpihuje Abesince in jih hrabri k odporu, zagotavljajoč jim svojo pomoč. Transporti orožja za abesinsko cesarstvo, ki so doslej naletavali vsaj na formalne težave v francoski luki Džibuti, se vrše sedaj s pomočjo angleških oblasti preko Sudana. Število angleških »agentov« se je v zadnjem času na abesinskem ozemlju neverjetno pomnožilo. Med njimi igra posebno vlogo neki polkovnik Creeford, doslej predsednik angleško - abesinske komisije, ki naj bi izvedla razmejitev med Abesinijo in Somalijo in ki je postal nekak glavni inštruktor abesinske vojske. Končno ugotavlja italijansko časopisje tudi vzroke tega angleškega nastopa ter očita »požrešnemu Albionu«, da hoče izrabiti italijansko - abesinski spor za to, da ugrabi Italiji tik pred nosom Abesinijo in jo vključi med svoje posesti Časopisni kampanji je dal še prav poseben poudarek govor, ki ga je imel Mussolini v Cagliariju, ko se je vkrcala za Eritrejo sardinska divizija, ki slovi za eno najhrabrejših v italijanski vojski. Ta govor ne pušča več nobenega dvoma, da je Italija čvrsto odločena iti V RIMU ZOPET POPUŠČAJO ? Po angleških informacijah je sestavila Italija nove predloge za mirno ureditev abesinskega spora — Anglija se še ni izjavila Rim, 13. junija č. »Giornale d' Italia« je brez komentarja objavil angleške informacije o akciii, ki jo je započela angleška vlada, da bi prisilila Italijo k spoštovanju določb italijansko-angleške-francoske pogodbe iz leta 1906, po kateri bi morala konzultirati angleško in francosko vlado, preden bi pričela na lastno pest reševati kakršnakoli vprašanja, ki bi nastala v njenih odnošajih napram Abesiniji. Angleška akcija se je pospešila glede na Mussolinijev govor v Cagliariju, kjer je, kakor znano, izjavil, da mora Italija sama skrbeti za svoje interese in svojo bodočnost in da bo zaradi tega v vseh vprašanjih, ki se tičejo njenih interesov, odločala vselej le sama. Angleška vlada je sedaj stavila Musso-liniju predlog, da odpošlje v Addis Abebo svojega posebnega delegata, da bi se z neposrednimi pogajanji z abesinsko vlado morda vendarle dosegla kompromisna rešitev celokupnega problema. Poročevalec lista sicer sodi, da italijanska vlada takega predloga ne bo mogla sprejeti, ker je prišel prekasno, pač pa je Mussolini sestavil nov načrt za sporazum z Abesinijo. Pj tem načrtu si zamišlja Italija rešitev abesinskega spora na tehle osnovah: 1. Italija se obveže, da ne bo pokrenila nobene vojaške akcije proti Abesiniji, marveč sprejme ureditev potom razsodišča ne le glede nedavnih obmejnih spopadov, temveč tudi glede ureditve meje. 2. Abesinija naj prizna Italiji pravico do gradnje železnice, ki bi vezala glavno pristanišče italijanske kolonije Eritreje Ma-sau s pristaniščem v italijanski Somaliji Magadosom. Proga bi šla večinoma po abesinskem ozemlju. Abesinija bi imela od tega velike gospodarske koristi, ker teži abesinska zunanja trgovina večinoma v pristanišče Masau. S. Iz varstvenih razlogov za progo na abesinskem ozemlju prizna Abesinija Italiji iste pravice, kakor jih je svoj čas Kitajska priznala Rusiji za varstvo severno-lutajske železniške proge, določila naj bi se nevtralna cona obakraj proge in bi policijsko in upravno oblast tod vršila Italija. Vse pa kaže, da angleška vlada na take pogoje ne bo pristala, ker ne bo dopustila, da bi se kakorkoli ločila angleška Somalija od abesinskih centralnih dežel, ker bi nova italijanska železnica stekla baš preko abesinskega ozemlja, ki meji na angleško Somalijo. Razen tega želi Italija abesinsko vprašanje rešiti na ta način, da bi svetu Društva narodov na prihodnjem sestanku dne 25. avgusta predlagala neke vrste protek-torat teh treh velesil nad Abesinijo. Ta protektorat naj bi nadomestil pogodbo iz leta 1906 ter zasigural Italiji, Franciji in Angliji določene vplivne sfere v Abesiniji. Po italijanskem naziranju bi takšna razdelitev vplivov ne preprečila samo oboroženega spora z Abesinijo, temveč napravila tudi konec italijansko-angleški napetost. in težavni poziciji, ki jo ima Francija zaradi svojega razmerja napram Angliji in Italiji. Nov obmejni incident London, 13. junija, d. Abesinska vlada je oficielno protestirala proti najnovejši italijanski kršitvi meje. Kakor trdi, so Italijani 4. t. m. napadli abesinske državljane plemena Giles, ki so pasli svoje črede pri Doferi-Catainu na abesinskih tleh ter se hoteli polastiti njihovih čred. Abesinci so se uprli ter so pognali Italijane, ki so vdrli na abesinsko ozemlje, v beg. Nova nevarnost vojne na Kitajskem Ker odklanja Kitajska japonske zahteve po popolni izpremembi uprave na severu, se je ponovno povečala vojna nevarnost Nanking, 13. junija d. Kitajsko-japonska napetost se je očividno poslabšala, ker je kitajski vojni minister Hojinšin odklonil pismen odgovor na japonske zahteve. Rok za odgovor je potekel o polnoči. Boje se novih vojnih operacij na severnem Kitajskem, če bodo japonske oblasti vztrajale na svojih zahtevah. Nove japonske zahteve so zbudile v Pekingu veliko vznemirjenje. Japonci zahtevajo, naj se mnogoštevilni vladni uradniki na severnem Kitajskem odpokličejo in nadomeste z uradniki, ki so napram Japoncem bolj prijateljsko razpoloženi. V kitajskih krogih so mnenja, da so nove japonske zahteve uničile upanje za skorajšnjo poravnavo spora, v vsej naglici je bil sklican osrednji politični odbor. Govore, da bo novi japonski poslanik Arijoši, ki bo jutri izročil svoja poverilna pisma, priporočil, naj se najprej konsolidirajo razmere na Kitajskem, nakar naj bi šele sledilo ja-ponsko-kitajsko sodelovanje na gospodarskem in finančnem področju. Kakor izjavljajo na pristojnih mestih, zahtevajo Japonci tudi med drugim, da bi smeli neomejeno uporabljati eno izmed železniških prog iz Tientsina v Tongšan. Kitajska vlada je službeno odgovorila japonskim oblastem, da ne more sprejeti japonskih zahtev po popolni likvidaciji kitajske uprave v severnovzhodnih pokrajinah. Ce bi Kitajci sprejeli vse japonske zahteve, bi to pomenilo, da prepuščajo severne dežele Japoncem, ki bi si ustvarili tako protektorat nad njimi. Vrhovni ministrski svet se je odločil za odpor proti morebitnemu japonskemu prodiranju na kitajsko ozemlje. Vojni minister general Hojinšin je dobil nalog, naj zbere kitajsko vojsko okrog Pekinga in Tientsina. Japonske oblasti so medtem ponovno ur-girale evakuacijo vseh kitajskih uradnikov iz pokrajin Hopei in izročitev uprave Japoncem. Japonsko vrhovno poveljništvo je nadalje odredilo, naj se nastani v tientsin-skih vojašnicah nadaljnjih 800 japonskih vojakov. Kitajska išče pomoči v inozemstvu Peking, 13. junija w. Kitajski voditelji so se včeraj posvetovali. Nekateri so se izrekli za naslonitev na Sovjetsko unijo, da bi mogli obvladati položaj, Obenem bo Kitajska apelirala na podporo Anglije, Francije in Amerike. Japonske grožnje Tokio, 13. junija č. Japonskii tisk je začeli silno ostro kampanjo proti Kitajski in napoveduje, da bo japonska vlada dejansko oda-edtfla vojaški pohod proti Kitajcem, če nankinška vlada njenih zahtev ne sprejme. Japonsko javnost je silno razburila veet, da so r čaharu aretirali pet japonskih častnikov. Japonci pripisujejo odgovor za to dejanje neposredno čaharskemu guvernerju. Pred pričetkom sovražnosti Pariz, 13. junija g. V oficietaih krogih še niso prejeli nobene potrditve vesti, da korakajo japonske čete proti Pekingu in Tientsinu, časopisne vesti, kolikor jih je prišlo doslej, pa so glede tega zelo vznemirljive. Pričakujejo, da se bodo vsak hip začele sovražnosti. V dobno poučenih krogih računajo z možnostjo, da bo Kitajska v primeru japonskega napada zaprosila Ameriko in Rusijo za pomoč. Eksplozija nemške tovarne za razstreljiva Berlin, 13. junija, b. V tovarni za razstreliva v Reinsdorfu pri VVittenber-gu (Westfalska) se je popoldne ob 15. pripetila eksplozija, zaradi katere je bil del obrata hudo poškodovan. Vzrok eksplozije ni znan. Po prvi eksploziji je nastal požar, ki so mu sledile nadaljnje eksplozije. Zadnja je bila ob 18. Kraj nesreče je bil dostopen šele okoli 20. zvečer. Podrobnosti o žrtvah in škodi še niso znane. Doslej so potegnili izpod razvalin 10 mrtvih. Vse nemške brezžične postaje so v večernih urah v znak žalovanja za 5 minut prekinile oddajo. v abesinskem vprašanju do konca, tudi če bi ji bilo treba poseči po orožju. »Italia fara da se« je klic, ki zopet odmeva danes po Apeninskem polotoku. Mussolini sam je jasno povedal, da se Italija pri izvajanju svoje vzhodnoafriške akcije ne more ozirati na to, ali je Evropa z njo zadovoljna ali ne. Kako daleč se je že stopnjevala napetost med Italijo in Anglijo, priča znana fašistična revija »Ottobre«, ki pravi, da se Anglija vara, če misli, da se Italija boji z njo oboroženega spopada. Naj si v Angliji le nikar ne domišljajo, da so njihove trdnjave v Sredozemskem morju tako čvrste, da nihče ne bi mogel do njih. Italijansko zračno brodovje se prav lahko dokoplje do Gibraltarja. Malte in Sueza ter jih v nekaj urah spremeni v prah in pepel. Ako Anglija hoče vojno, jo bo Italija tudi sprejela. V odgovor na to kampanjo ni bilo nobene polemike v londonski zbornici, niti v angleškem časopisju. Le na kratko so listi zabeležili vest, da je komandiranih na mejo v Gornjem Sudanu sto tisoč mož, da so posadke ob gornjem Nilu povsod podvojene in da se začenjajo nad Aleksandrijo velike vaje angleškega zračnega brodovja iz Palestine in Egipta. Ako so točne najnovejše vesti, ki vedo povedati o zopetnem popuščanju Italije, so angleški ukrepi že dosegli svoj namen. Seveda je treba počakati, da se izkaže najprej, ali so informacije resnične, potem pa še, ali bo eventualni novi sporazum bolj realnega pomena kakor je bil nedavni ženevski sporazum. Tudi v tem primeru pa je treba računati z verjetnostjo, da bo abesinski konflikt zapustil med Italijo in Anglijo globlje posledice kakor pred leti konflikt zaradi Malte. V evropsko politiko prihaja na ta način nov moment, ki zna imeti na njen razvoj zelo velik vpliv. Abesinski odgovor na italijanske trditve Rim, 13. junija. AA. Abesinsko poslaništvo je izdalo komunike, ki pobija vesti italijanskega tiska o Abesiniji, zlasti o vprašanju suženjstva. Komunike pravi, da se abesinska vlada odločno bori zoper suženjstvo in upa, da bo v tem boju tudi uspela. Znano je, pravi dalje komunike, da je abesinski cesar obljubil popolno odpravo suženjstva najkasneje v 15 do 20 letih in da je takoj po tej obljubi začel energično akcijo za odpravo suženjstva. Ta akcija je naletela na splošno odobravanje v državi. Komunike ugotavlja, da so poročila italijanskih listov o tem. da namerava Abesinija napasti italijanske kolonije, popolnoma neutemeljena. Če bi Abesinija imela takšne namene, bi bil abesinski cesar lahko storil to tedaj, ko je Somalijo branilo samo nekaj sto vojakov. Toda abesinska vlada ni imela ne tedaj ne zdaj takšnih namenov. Le kot odgovor na silne italijanske vojaške priprave je abesinski cesar odredil potrebne ukrepe za obrambo države. še vedno novi transporti Pariz, 13. junija. AA. I,z Livorna poročajo, da so tamkaj vkrcali za vzhodno Afriko prvi pehotni polk divizije v Sabaudiju. S tem polkom ee odpelje v vzhodno Afriko tudi Nino Starace, sin glavnega tajnika fašistične stranke. Z istim transportom odide v Afriko tudi ena divizija gorskega topništva. London, 13. junija, d. »Daily Express< poroča iz Maeaua v Eritreji, da so vsa pristanišča, kjer je pred meseci le redkokdaj pristal kak parnik, polna vseh vrst italijan- skih ladij. Tudi na odprtem morju je pokio zasidranih tovornih parnikov, ki čakajo na izgovorjen je. Kakor vse kaže, so moštvo »n materija! v Italiji ukrcavali z vso naglico ne glede na možmoist izkrca vanja. Prihajajo pa še vedno nove ladje. V pristanišču primanjkuje pitne vode, ki jo morajo pošiljati iz Adena. Pojavili so se tudi mnogoštevilni primeri eolnčarice, mrzlice in griže. Italijanski državljani zapuščajo Abesinijo Pari«, 13. junija. AA. Iz Addis Abebe poročajo, da je skoraj polovica italijanskih državljanov, ki so živeli v Abesiniji, odpotovala iz te dežele. Drugi italijanski državljani bodo pa zapustili Abesinijo najkasneje do srede junija. Francoska demonstracija ? Paria, 13. junija. w. V petek se bodo ob afriški obali začeli veliki pomorski manevri, ki jim francoska admiraliteta pripisuje posebno velik pomen. Pri mornariških vajah bodo sodelovala tudi vsa pomorska oporišCa ob afriški obali. Lawrence še vedno straši Pariz, 13. junija, k. List »Nuova Italia« je včeraj registriral govorice nekaterih francoskih listov, po katerih smrt aragleSkega polkovnika Lawrencea ni povsem dognano dejstvo in se je misterioani agent angleškega Inteligence Servioea poslužil samo trika, da bi prikril s>voje potovanje v Abesinijo, kjer namerava razviti enako akcijo, kakor jo je pred leti v Arabiji. Fašistični liet dodaja: Nočemo zavzeti o tem nikakega stališča. Radi pa bi zastavili le naslednje konkretno vprašanje: Kdo je bil oni potnik, ki je pred 10 dnevi odpotoval iz Londona v Berbero in si kupil listek 3. razreda na brzem p-arniku? V Franciji ga je spoamal neki francoski častnik, ki ga je videl pred 10 leti na Libanonu v Siriji? Ali morda ta potnik ne namerava v Addis Abebo, da bi tam prodajal blago, kakor je takrat v Siriji prodajal milo in zobno pa6to? Rusko-rumunski pakt Rumunija bo sklenila z Rusijo sličen pakt, kakor ga je sklenila češkoslovaška Bukarešta, 13. jurnja g. Tukaj se potrjujejo govorice, ki že nekaj dni krožijo v diplomatskih krogih, da se bodo v kratkem začela nova pogajanja z Rusijo. Rumunija hoče čimprej skleniti stično pogodbo o medsebojni pomoči z Moskvo, kakor sta jo sklenili češkoslovaška in Francija. Dr. Reneš v Ljeningradu Moskva, 13. junija č. Zunanji minister dr. Beneš 6e bo 17. t. m. vrnil iz Rusije v Prago ter bo 19. junija odpotoval na zborovanje stalnega 6veta Male antante. Včeraj sta si dir. Beneš in njegova soproga z ostalim spremstvom ogledala leningrajske znamenitosti, zlasti pa nove mestne parke in bivšo cesarsko letno rezidenco Peterhof, kjer eo jima priredili diner, ki ee ga je udeležil poleg drugih zastop- nikov oblasti tudi Ijudstoi komisar sa narodno obrambo Vorošilov. Dr. Beneš je prisostvoval fcudii neki planinski športni manifestaciji in so mu športniki poklonili šopek cvetja. Zvečer so nJemu na čast priredili v državnem gledališču baletno predstavo. Ponoči se je vrnil v Moskvo. Pariz, 13. junija AA. Snočnji »Temps« se bavi z uspehom češkoslovaškega zunanjega ministra Beneša v Moskvi in pravi med drugim, da je Stalin pokazal veliko zanimanje za neodvisnost Avstrije. To vprašanje mu je podrobno pojasnil dr. Beneš. V Moskvi so sedaj spozna®, dia je neodvisnost Avstrije odfločiinega pomena za poliUično stalnost v Evropi. Sovjetska unija je sklenila podpreti tozadevno politiko praške vlade, kar pomeni, da bo odslej ruski vpliv viden tudi v delu za po-mirjenje STedmje Evrope. Angleško-nemška pomorska pogajanja Načelni sporazum Anglije in Nemčije o pomorski oborožitvi je odvisen predvsem od pristanka ostalih velesil, v prvi vrsti od Francije Berlin. 13. junija. w. Danes je nemška pomorska delegacija pod vodstvom poslanika Ribbentropa odpotovala v London, kjer se bodo jutri zopet pričela nemško-angleška pomorska pogajanja. Ribbenfcrop bo bržkone prinesel iz Nemčije točen načrt nemške oborožitve na morju. Vsekakor bo imel od Hitlerja pooblastila za pogajanja o končnem pomorskem sporazumu, ki naj bi se nato predložil v odobritev tudi ostalim pomorskim silam. London, 13. junija. AA. Današnji londonski listi pišejo, da se sme po nadaljevanju nemško - angleških razgovorov -ačunati s sporazumom o nemško * angleškem pomorskem razmerju na osnovi 35®/o. ,Daily Tele-graph« pravi: Če ne bodo nastopili kakšni novi nepričakovani momenti, bo Anglija po vsej priliki pristala na nemško zahtevo 35 odstotkov, vendar bo ta odstotek omejen samo na nekatere vrste ladij. Ako ^e doseže ta sporazum, bo imela Nemčija proste roke za gradnjo svojih 212.000 ton novih ladij. »Times« piše, da so temelji za ta enora-zum že postavljeni, mislijo pa, da ;e pri določitvi 35°/o postavljen pogoj, da ee šteje eamo ladje s starostjo, navedeno v pomorskih paktih. List pravi, da so Nemci pristali na to, da ne bodo pospešili gradbenega programa svoiega brodovja. Francoski pridržki London, 13. junija. AA. Merodajni krogi upajo, da bo Italija pristala na angleško-nemški sporazum o tonažnem razmerju vojnih ladij, Francija pa bo bržkone prijavila mnoge pridržke. Pariz. 13. junija. AA. Listi eo ^okaj rezervirani o presojanju francoskega stališča glede na angleško - nemške pomoreke re-v govore >Petit Parisien« samo ugotavlja. Ja nemške zahteve temeljno izpreminja jo pomorske klavzule versajske mirovne pogodbe. >Matin« pravi, da more Anglija sprejeti nemške zahteve, ker si je zagotovila zaščitno klevzulo pri podpisu londonskega poim -skega pakta, ki sme stopiti v veljavo 'radar bi se Anglija čutila ogrožen-i Anglija se naslanja na to zaščitno klavzulo in mieli Nemčija tako povečala svoje brodovje na 35 odstotkov v razmerju z angleškim, da ne bo kršena dogovorjena razlika med brodovji posameznih držav. Ker je bila Francija do 1. 1932. vezana z washingtoa je, da bo šel do skrajne proračunske možnosti na roko upravičenim zahtevam premogovnikov. Zastopniki premogovnikov go s svoje strani pojasnili težavni položaj, ki nastopa za rudnike na eni strani zaradi povišanih dajatev, zlasti komunalnih in banovinskih, na drugi strani pa glede na socialne prilike, ki vladajo v rudarskih revirjih. Dokazovali so, da bi vsako znižanje tako do količini kakor v cenah železniških dobav pomenilo hud udarec ne samo za rudarska podjetja, marveč tudi za rudarsko delavstvo, ki že itak komaj životari. Konferenca se bo jutri nadaljevala. Celje, 13. junija. Danes dopoldne od 8.30 do 9.45 je bila na mestnem načelstvu v Celju anketa glede komasacije občin. Anketi je predsedoval ban dr. Puc, ki je prispel zjutraj v Celje v spremstvu svojega tajnika dr. Broliha in referenta za občinske zadeve dr. Šraja. Ankete so se udeležili tudi sreski načelnik dr. Vidmar, mestni župan dr. Goričan, zastopniki mestnega sveta direktor Mravljak, dr. Kalan, dr. Vrečko, Lečnik in Loibner, ma-gistratni direktor Šubic, okoliški župan Kukovec z dvema članoma okoliškega občinskega odbora, petrovški župan Urbašek in teharski župan Cajhen. Zastopniki občin so razvili svoje poglede in želje glede komasacije. V pretresu so bili zadevni projekti. Banska uprava bo še proučila zadevo in verjetno je, da bo v doglid-nem času prišlo do komasacije. Po anketi se je g. ban odpeljal v Maribor. Maribor, 13. junija. V navzočnosti bana dr. Puca se je danes ob pol 12. pričela v mestni posvetovalnici posebna konferenca, ki so se je poleg mestnega predsednika dr. Lipolda in podžupana Golouha, obeh sreskih načelnikov dr. Sene-koviča in M. Makarja, banovega tajnika dr. Broliha in banovinskega občinskega referenta dr. Šraja udeležili župani okoliških občin: Matija Volk za Pobrežje, Ivan Jan-žekovič za Košake, Alojzij Kaloh za Studence, Peter Lavrenčič za Kamnico in Javk za Limbuš. Z današnjo razpravo je vprašanje priključitve okolice k mestu Maribor stopilo v svojo zaključno fazo. Ni treba preveč poudarjati koristi, ki jih bodo imele okoliške občine od priključitve, pa tudi ni treba opozarjati, da se naj ta priključitev izvrši sporazumno in tako, da ne bo ta prehod v novo stanje težak in neprijeten. Na vse te podrobnosti smo čitatelje »Jutra« opozorili v obširnem članku, ki je izšel dne 8. decembra 1934. Pripojitev okolice mestu se v smislu zakona o mestnih občinah v dveletni dobi, ki teče od 23. septembra 1934, lahko izvrši brez vsakršnih formalnosti. Mariborska mestna občina se je pripravljalnega dela že od vsega začetka takoj lotila in je vprašanje priključitve okolice k Mariboru temeljito obdelala; sestavila je tudi že podroben predlog. V smislu tega pred- Domžale, 13. junija V preiskavi o umoru preužitkarice Marije Penkove iz Podrečja je proti večeru prišlo do senzacionalnega odkritja, ki dopušča že povsem točno rekonstrukcijo strahotnega dejanja, v katero je zapletenih 7 oseb in ki kaže porazno sliko nravne podivjanosti današnjega časa. Domžalski orožniki so pod vodstvom komandirja gospoda Skoka od binkoštnega ponedeljka zvečer, ko je bilo najdeno truplo na Raci v neposredni bližini Podrečja, neprestano na nogah. Včeraj in danes so izvršili več aretacij, in kakor kažejo dosedanji izsledki preiskave, so imeli pri tem srečno roko. V hiši št. 19 v Podrečju so aretirali predvsem gospodarja, 271etnega mizarja Franceta Hribarja in njegovo 231etno ženo Pepco, rojeno Dolničar, in 31 letno bivšo tovarniško delavko Angelo Gaberščkovo, ki je stanovala s svojima dvema otrokoma v majhni podstrešni sobic- pri nji. Ga-brščkova je živela v ljubavnem razmerju z možem svoje sestre, 361etnim klobučarskim pomočnikom Janezom Pircem, ki je po rodu z Goričice pri Ihanu in ki stanuje s svojo družino — v zakonu se mu je rodilo šest otrok, z Gabrščkovo pa ima dva — v Hudem pri Radomljah. Razen Pirca, ki so ga prav tako prijeli, in Hribarjevega mlajšega brata Miho, so orožniki aretirali tudi Hribarjevo taščo, kočarico Marijo Dolni-čarjevo iz Zaboršta in njeno hčerko Marijo. > Kar se tiče Hribarja, na katerega je bil od vsega početka osredotočen najtežji sum, so orožniki naleteli pri zasliševanju na precej trd oreh. Vkljub temu, da so se nabrali proti njemu težki indiciji in dokazi, je tudi danes že do poznega večera vztrajal v svoji prvotni izjavi, da o umoru Marije Penkove ničesaT ne ve. V tem ga ni omajalo niti dejstvo, da je žandarme-rija našla na domu njegove tašče več kosov obleke in perila, iz katerega so bili iztrgani monogrami umorjene Penkove in o katerem je Dolničarjeva izpovedala, da ji ga je po izginotju preužitkarice izročil njen zet. Prav tako je ostal pri svojem tudi potem, ko ga je komandir kon-frontiral z njegovim prijateliem in sode-lovcem v zločinu, Janezom Pircem, in je ta besedo za besedo ponovil pred njim svojo izpoved, ki jo je že prej podal pri zaslišanju pod pezo pekoče vesti. Priznanje glavnega sokrivca Umor sta s Francetom Hribarjem po njegovi pripovedi skupaj izvršila tako-le: — Tistega dne — bilo je v sredo 27. februarja — sem se zvečer vračal z dela iz delavnice klobučarskega mojstra Flerina v Domžalah, kjer sem zaposlen. Kakor sem imel navado, sem tudi tistikrat krenil h Gaberščkovi v vas. Ko sem v Podrečju stopil v hišo, me je sprejel Hribar s prošnjo, naj grem ž njim v Šumberk, ki je malo stran od Podrečja onkraj Rače, po drva. Odzval sem se, a na poti proti Šumberku mi je na tihem zaupal, da misli v gozdu počakati Penkovo, ki je davi odšla beračit proti Beričevemu, da jo ubije. Prej mi ni nikoli pripovedoval, da bi gojil kake takšne namene, čeprav sem vedel, da se v hiši ne razumejo prav dobro in da kuhata Hribarjeva tiho jezo proti nji. Prosil me je naj mu pomagam, in ker sva bila dobra prijatelja, sem dejal, da bom Razložil mi ie svoj načrt: Penkova bo prišla od bistriškega mostu, ki veže cesto Domžale-Ihan, loga bi se naj priključile mestu Krčevina, Košaki, Rošpoh in Kamni ca na levem dravskem bregu ter Zrkovci, Tezno, Pobrežj«, Studenci, Pekre, Radvanje in Limbuš na desnem dravskem bregu. Po današnjem stanju občinske pregrupacije bi prišle torej v poštev sedanje politične občine Košaki, Kamnica, Porežje, Limbuš in Studenci. Okolica se je od vsega začetka izrekla proti priključitvi. V zadnjem času pa se je sprožilo vprašanje maksimalnega in minimalnega priključitvenega programa. Prevladalo je stališče minimalnega priključitvenega programa, ki predvideva priključitev le najbližnje mariborske okolice k mestu in ki naj bi se čimprej realiziraL Zastopniki okoliških občin so se tudi pri današnji konferenci nedeljeno izrekli proti priključitvi, navajajoč svoje razloge, vendar so pozneje spričo dejstva zakonskih določb izjavili pripravljenost za priključitev pod gotovimi pogoji, ki naj se pozneje sporazumno fiksirajo. Nadalje so zastopniki poudarjali, naj bi se, če že mora biti, izvršila priključitev kompletnih, ne pa deljenih občin. V duhu današnje razprave je bilo predlagano, da bi se priključile okoliške občine v smislu pri-kjučitvenega programa. Od studenške občine naj bo mestni teritorij do bano vi ruske ceste proti Pekram, vse ostalo proti Limbušu oziroma Pekerski gori pa naj pride k stu-denški oziroma limbuškt občini. Občina Pobrežje bi se v smislu tega programa pridružila v celem, razen Zrkovcev in DolgoS. Od občine Košaki bi prišla v poštev kompleks v Tomšičevem drevoredu in Petrovo selo, od Kamniške občine pa področje na obeh straneh državne ceste in proti Dravi, da bi tudi Mariborski otok prišel k mestu. Ban dr. Puc se je po zaslišanju in razpravi odpeljal na nekatere točke ob mestni periferiji. Ako pride do realizacije velikega Maribora, se bo število prebivalstva pomnožilo za 20.000 duš in bo mesto štelo okrog 55.000 prebivalcev. V tem primeru se bo znašla nova mestna uprava velikega Maribora pred vaZnlm investicijskim programom. Okolica bo imela od tega koristi, zlasti glede kanalizacije, razsvetljave, cenejše dobave vode in glede vseh ostalih komunalnih naprav. Vprašanje ustanovitve občinskih ekspozitur na sedežih dosedanjih občin v Košakih, Pobrežju, Studencu in Kamnici se bo pozneje rešilo. m bo pri Mostarjevi hiši zavila skozi šumberk. Tam da bi jo počakala za grmovjem na ovinku, a ko pride, bo stopil na cesto k nji m jo zadavil, truplo pa bova potem skupaj vrgla v Račo. Medtem ko sva čakala, je Hribar odlomil vrh jelke in pripravil kol, v žepu pa je imel pripravljene vrvi. Kako je bila Penkova umorjena In vržena v Račo Okrog tričetrt na 20. sva začula, da prihaja. Ko je dospela do ovinka, je Hribar skočil na cesto, jo z desno roko zagrabil za vrat in vznak položil na tla. Ženska ni kriknila. Tako jo je tiščal na tleh kakih 7 minut, jaz pa sem medtem ždel za grmom, pet korakov stran. Nazadnje je Hribar zaklical: — Janče, stooi doli, je že mrtva. Nato sva jo privezala na kol, jaz čez pas, Hribar pa za noge in ob zglavju. Potem sva jo odnesla do potoka — jaz pri nogah, Hribar, ki je močnejši, pni glavi. Med potjo sem mu dejal, da ne maram biti zraven, ko jo bo metal v vodo. — če nisi zanič, je odvrnil, te tako ni treba. Ko sva prišla do potoka, sva jo položila na tla. Jaz sem šel takoj nato na Hribarjev dom in zlezel po stopnicah v podstrešno sobico Gaberšek o ve. Dobrih 10 minut pozneje je prišel Hribar, se povzpel za mano v podstrešje in dejal: — Zdaj je pa že »fertik«. Zlatnina, obveznice vojne škode. Zato da mu pomagam je pripovedoval Pire, mi ni Hribar ničesar obljubil, saj se o stvari prej sploh nikoli nisva razgovar-jala. Dobrih 14 dni po umoru pa 66 je Hribar odločil, da pobere zlatnino in da meni odstopi pol. Dal mi je par uhanov, dva prstana, majhen medaljonček in štiri bone vojne škode po tisoč Din, in nekaj malega perila. V6e te reči sem odnesel domov in sem ženi dejal, da sem jih dobil od Hribarja, ki mu jih je poklonila stara Penkova. Na binkoštnl ponedeljek »večer, prav tedaj, ko so našli truplo v Rači, sem bil pri Gaberščkovi. Takrat mi je Hribar dejal: — Brine®! ml vse reči nazaj, a o stvari molči naj se zgodi, kar se hoče. A jaz si ukredene zlatnine nisem upal nesti v Podrečje, ker sem se bal, da m«» utegnejo na poti srečati orožniki in naj-dejo reči pri meni. Zato sem predtmete zakopal doma na vrtu pod salato, papirje od Vojne škode pa sem skril za ogledalo. To je vse, kar vem. Razdejanje štirih družin Ker France Hribar vkljub tako obtežrtl-ni izpovedi svojega prijatelja še vedno taji in ker se tudi obe ženski, ki morata nekaj več vedeti o umoru, delata precej nevedni, so orožniki vse aretirance obdržali v Domžalah, da jih jutri ponovno t® meljito zaslišijo, samo obe Dolničarjevl so že danes popoldne prepeljali v zapore ljubljanskega okrožnega 6odišča. V hi§! žalosti in zločina v Podrečju je ostalo samo petero majčkenih nedolžnih otrok, trije Hribarjevi, dva Gabrščkova. izmed katerih je najmlajši komaj 11 mesecev, najstarejši pa 4 leta star in ki niti od daleč ne morejo pojmitd strahote, ki ee je sgo- dfla Md ajtani. Hribarjevo poecetvec* bo do nadaljnjega upravljal domžalski mojster Ivan Petek, Hribarjev skrbnik, njegove otroke je občina spravila v domžalski Dečji dom. Oba malčka Gaberščkove pa sta ostala v hašti in občina v Dobu jima je poskrbela za varstvo. Umor, izvršen nad prevžitkarico Marijo Penkovo, je na ta način razkopal in razsdrl prav za prav kar četvero nesrečnih družin. Osijeski proces Osijek, 13. junija, n. V današnjem nadaljevanju procesa zaradi našičke afere je bil zaslišan dr. Filip Schlesinger. Izjavil je, da ni ničesar zakrivil. Govoril je o transakcijah za optante, odnosno o nakupovanju zemljišč. Popoldne je prispel v Osijek narodni poslanec Miloje Sokič iz Beograda. Prijavil se je državnemu tožilcu kot priča glede na to, da so listi objavili izjave obtoženega dr. Nikiča in dr. Brataniča, da je Sokič ob priliki glasovanja o agrarnih amandmanih zahteval nagrado zato, ker je glasoval za amandman. Osiješka letalska nesreča pred sodiščem Osijek, 13. junija, n. Dne 24. junija preteklega leta se je pripetila ob priliki velikega letalskega mitinga v Velišču huda nesreča. Pilot Ik»gumil Jaklič, doma iz Pod-gorice v kočevskem srezu, je padel z letalom tipa »Graner« med občinstvo in je bilo ubitih 10 ljudi, 7 pa hudo ranjenih. Nesreča je imela danes svoj epilog na tukajšnjem sodišču. Proces bi se bil moral (pričeti že 16. maja, a je bil odgoden do danes, ker je bilo treba dobiti še mnenje izvedencev o nekih vprašanjih ter nekatere dokumente. Jaklič se je pri razpravi zagovarjal, da je njegovo letalo padlo na zemljo, ker je v višini 50 m izgubilo ravnovesje in mu je solnce jemalo vid. Jaklič je bil obsojen na 6 mesecev zapora pogojno za dobo 5 let Privatne stranke je sodišče napotilo ma civilno pravno pot. Zahtevale so nad 2 milijona dinarjev odškodnine. Ureditev Glavnega trga v Mariboru Maribor, IS. jtrmfja. Danes ob 5. je bfte v mest. posvetovalnici anketa glede regulacije Glavnega trga. K anketi so bili povabljeni poleg občanskih svetnikov predstavniki policije. Avtomobilskega kluba ter s prometom zvezanih panog." Anketi je predsedoval župan dr. Lipoft\ H je podal nekaj uvodnih pojasnil, nato pa je poročal o podrobnostih načrta inž. Jaroslav černigoj. V smislu predloženega načrta bi se na Glavnem tr-gn napravila dva velika prometna otoka na vzhodni in na zapadni strani. Sedonitt otok na vzhodni bi dobil obliko elipse, vee promet bi se preložil od sedanje južne linije na severni del, in sicer ob rotovžu in podaljšku proti Tattenbachovi ulici. Na progi od bogoslovja mimo Velike kavarne in avtobusne postaje do Osetove hiše bi se izločil vsak promet razen dovoea. d« omenjenih hiš. Ob Veliki kavarni bi bilo postajališče za izvoščke, a ob avto-busni postaji za mestne avtobuse. Osebni promet bi šel v coni od mosta proti Gosposki nlici preko obeh otokov. Najnevarnejše križišče bi se s tem premestilo proti Gosposki ulici in širina glavne prometne žile ob severnem delu ob ustju Tattenba-ehove ulice bi znašala 9, proti Koroški cesti, kjer 6e zožuje, pa 7 in pol metrov tako da bi šel promet lz Tattenbachove ulice na Koroško cesto mimo rotovža in ravno tako obratno, ker bi bfl tu dvosmerni promet. V zvezi z regulacijo Glavnega trga t« še več važnih vprašanj. Dosedanji Marijin spomenik se v smislu načrta premesti proti ustju Koroške ceste, podzemsko stranišče bi se odstranilo in eventnelno premestilo na Rotovški trg, tržne stojnice pa bi prišle na novi otok, ki bi bil dvignjen v posebnih terasah. Ta tri vprašanja, spomenik, podzemno stranišče im prodajne 6tojnice bi se izvršila v drugi etapi regulacije same. K debati sta se oglasila policijski komisar g. Stanko Kos in načelnik mestnega gradbenega nrada inž. Baran. Progra-matična so bila izvajanja mestnega svetnik Viktorja Grča rja, ki je t kompleksu vprašanj predlagal, da se odstranijo drevesa v Strossroayerjevem drevoredu, kjer bi se s priključitvijo Vodnikovega trga dobilo lažje primeren in tudi prepotreben prostor za premestitev trga z Glavnega trga, ki bi bal s tem na 6voji vzhodni fronti razbremenjen. V kolikor ne bi zadoščal fitrossmajerjev drevored, bi se lahko priključil RotovšM trg. Obenem je plediral govornik tudi za istočasno razbremenitev vzhodne fronte, za kar je nujno popravilo vogelnih hiš ob Vetrinjski ln Tattenbachovi uffid, da se na ta način ustvari možnost velikega mestnega križišča v centru. Vsi govorniki pa so se izjavili za čimprejšnjo realizacijo tega načrta. Nezgoda na Prulah v Ljubljani Ljubljana, 13. junija. Na Prulah se je nocoj kmalu po 8. pripetila huda nesreča. Brezposelni puŠkar Viljem Kramer se je s kolesom vračal proti domu, nenadoma pa mu je pri vozil naproti avto, ga podrl in povozil. Nesrečnež je dobil poškodbe v prsnem košu. Z avtomobilom reševalne postaje eo ga prepeljali v splošno bolnico, kjer .je bil sprejet v kirurški oddelek. Vremenska napoved Vremensko stanje 13. t. m.: Oiklon 6e je umaknil nad severno Evropo. V srednji in južni Evropi pojačan pritisk in je zaradi tega spet zavladalo jasno vreme. Pooblačenje le na severnem deln Balkanskega polotoka, topleje v Jugoslaviji. Minimum Mrzle Vodice 10, maksimum Jaša Tomič 40. Novosadstca vremenska napoved za petek: Jasno, dvig temperature: Dunajska vremenska napoved za petek; Pretežno jasno in še bolj toplo. Na zapadu vetrovno. oročilo verifikacijskega iofa Narodne skupščine Vsi mandati z liste predsednika Jevtiča so odobreni, odločitev o mandatih z Mačkove liste pa je zaradi ne-jasnosti zakonskih določb odgodena Beograd, 13. junija. M. V prostorih Narodne skupščine je danes dopoldne in popoldne imel svoje seje Jugoslovenski poslanski klub. Seja je bila v glavnem posvečena poročilu verifikacijskega odbora in pripravam za verifikacijsko debato, ki se bo jutri pričela v plenumu Narodne skupščine. Na seji je bilo poslancem razdeljeno tiskano poročilo verifikacijskega odbora. Verifikacijski odbor ugotavlja v svojem poročilu najprej, da so bila predložena 304 pooblastila izvoljenih narodnih poslancev in vloženih vsega 121 pritožb. Nato navaja poročilo podrobne volilne rezultate v posameznih srezih in imena onih izvoljenih narodnih poslancev z liste ministrskega predsednika g. Jevtiča, zoper katerih izvolitev ni bila vložena nobena pritožba in za katere predlaga verifikacijski odbor Narodni skupščini odobritev mandatov. Drugi del poročila našteva mandate onih narodnih poslancev, zoper katerih izvolitev so bile vložene pritožbe. V dravski banovini so bile vložene pritožbe v 6 srezih (Celje, Brežice. Ptuj. Maribor — levi, Maribor •— desni breg in Kamnik). Vse te, kakor tudi vse ostale pritožbe zoper izvolitev narodnih poslancev z liste ministrskega predsednika Jevtiča v oetalih banovinah so bile zavrnjene in verifikacijski odbor predlaga Narodni skupščini odobritev vseh teh osporienih mandatov. V tretjem delu svojega poročila navaja verifikacijski odbor narodne poslance, izvoljene na listi dr. Vladka Mačka, in sicer najprvo one. zoper katerih izvolitev ni bilo pritožb, nato pa one. zoper katere so bile vložene pritožbe. Teh ie 23. Glede mandatov z Mačkove liste navaja verifikacijski odboT: 1. Da je proučil predpise člena 67 zakona o volitvah narodnih poslancev in člena 1. poslovnega reda Narodne skupščine, ki imperativno obvezujeta vse izvoljene narodne poslance, da se udeleže prve seje novolzvoliene Narodne skupščine ter pri tej priliki izroče svoia pooblastila v svrho verifikaciie mandatov. 2. Verifikacijski odbor je proučil predpise člena 70 zakona o volitvah narodnih poslancev ki obvezuje Narodno sku^čino. da pregleda predložena nooblastila teT razpravlja o vseh pritožbah in vseh drugih vprašanjih, ki Sp pojavijo v zvezi z verifikacijo mandatov. 3. Podrobno jc proučil predpise člena 9 poslovnega reda Narodne skupščine, po katerem lahko Narodna skupščina izvolitev odgodi in odredi potrebne ugotovitve, slanca potrdi, razveljavi ali svojo odločitev odgodi in odredi potrebnne ugotovitve, tako da mora tudi v tem primeru vprašanje verifikacije rešiti najkasneje v roku treh mesecev. 4. Verifikacijski odbor je proučil predpise člena 10 poslovnega reda Narodne skupščine, ki določa za primer razveljavljenja kakega mandata, da se namesto kandidata pozove njegov namestnik. 5. Verifikacijski odbor je proučil določbe člena 6. zakona o volitvah narodnih poslancev glede dodelitve mandatov in izpopolnitve izpraznjenih poslanskih mest. 6. Končno je verifikacijski odbor proučil določbe člena 18 odstavek 7 zakona o volitvah narodnih poslancev, ki obvezuje kandidate, odnosno narodne poslance, da bodo pri svojem delu čuvali državno celino, delali za narodno edinstvo in da ne bodo pristopili k nobeni verski, plemenski ali regionalni strankarsko politični skupini, kakor so to morali pismeno izjaviti ob priliki vložitve svoje kandidature. Verifikacijski odbor je na podlagi vsega tega ugotovil, da pravni odnošaji v pogledu verifikacije mandatov onih narodnih poslancev, ki niso predložili svojih pooblastil, niso dovolj jasni in precizni in se zaradi tega ni spuščal v razpravo o pravilnosti volitev v dotičnih volilnih edinicah in tudi ni razpravljal o predloženih pritožbah, niti ni verificiral teh mandatov, marveč predlaga Narodni skupščini, naj teh mandatov vse tako dolgo ne potrdi, dokler prizadeti narodni poslanci ne bodo predložili svojih pooblastil, odnosno vse dotlej, dokler ne bodo rednim potom podana avtentična tolmačenja pravnih določb glede verifikacije poslanskih mandatov. za katere niso bila predložena pooblastila. Poročilo verifikacijskega odbora dalje navaja, da je bila odboru dostavljena pritožba Ivana Malešiča, trgovca v Metliki, zoper Izvolitev narodnega poslanca metliškega sreza Dake Makara, in dr. Juraja Veselica, odvetniškega pripravnika v Zagrebu, zoper izvolitev Ivana Mohoriča fn dr. Rika Fuxa v Ljubljani. Ker pa so bili vsi trije osporavani mandati že pred sprejetjem teh pritožb proglašeni za nesporne, se ti dve pritožbi kot zakasneli nista upoštevali. Pogajanja med rudniki in prometnim ministrom Pričetek pogajanj za nove dobavne pogodbe — Zakaj zahteva prometno ministrstvo znižanje cen Razkritja v preiskavi o umoru pri Domžalah France Hribar je s pajdašem zvečer pričakal Marijo Penkovo, jo zadavil in vrgel v Račo Na§i kraji tn ljudje Nova konferenca zaradi ceste do Kranja Nove zahteve ministrstva, novi gradbeni stroški Načrt za spomenik Viteškega kralja v Parizu Umetniška šola v Parizu je razpisala natečaj za načrt spomenika blagopokojnemu jugoslovenskemu vladarju kralju Aleksandru I. Natečaja se je udeležilo 350 tekmovalcev, samih mladih umetnikov in dijakov akademij. Na pričujoči sliki vidimo načrt, bi je dobil prvo nagrado. Izdelal ga je mladi francoski umetnik Guillaume Gillet. Rodbina tega mladega umetnika se tokrat ponovno izkazuje z delom, ki kaže veliko ljubezen in spoštovanje do Jugoslavije in do njenega vladarskega doma. Kiparjev zet, znani čian francoske akademije in direktor časopisa »Revue des Deux Mondes« g. Ikramic je lani objavil več člankov o kralju Aleksandru in kraljici Mariji, ki so bili zabeleženi v vsem svetovnem tisku. Mommientalno delo kiparja Lojzeta Dolinarja Beograd, 12. junija P "red nekaj dnevi sem obiskal ljubljanskega rojaka kiparja Dolinarja v njegovem ateljeju v profesorski četrti nasproti klavnici. Semkaj se je Dolinar pred leti preseli! iz Ljubljane. V prijetni vili, zidani po Husovem načrtu ima velik atelje, v katerem more svobodno delati brez vsake utesnitve. Idejna zasnova kompozicije na vrhu spomenika E»olinarjeva delavnost je znana. Tu v Beograda pa jo je še stopnjeval. V nekoliko novih okoliščinah je prisiljen, da si s podvojenimi silami z lepimi ustvaritvami utira pot v prestolnici. Zdaj je že povsod priznan in cenjen umetnik, čeprav ima med nekaterimi tovariši še vedno izjemno stališče in ga v svojem ozikosrčnem pcjmovaniu smatrajo za priseljenca. Prav kakor pri nas doma, kjer tudi nimamo med upodabljajočimi zgolj velikih duhov. Dolinarjev atelje je ves zatrpan z deli: osnutki, portreti, kompozicijami, risbami itd. Nad vsemi deli pa ta čas prevladujejo na pol dovršene kompozicije za spomenik padlim borcem-dijakom v Skoplju. Njihovi tovariši, ki so zdaj na odličnih položajih, večinoma v Beogradu, so zbrali denar za spomenik, ki bo preko 10 m visok. Figuralna kompozicija vrh kamenite-ga podstavka predstavlja mladega štui denta, vsega prevzetega domovinske ljubezni, ko stopa v boj pod zaščito boginje Zmage. Spodaj ob podstavku bosta še dve figuralni kompoziciji, spredaj postava, ki simbolizira mater teh padlih junakov, ko najde na bojnem polju poslednje spomine svojega najdražjega sina. Spomenik bo po zamisli eden najlepših padlim vojakom. Z velikimi slovesnostmi ga bodo odkrili konec avgusta ali v po-četku septembra. Z njim bo na impozanten način dokazana ustvariteljska moč našega upodabljajočega umetniškega duha. Č. Počastitev spomina neznanih žrtev za našo svobodo Beograd, 13. junija Pri preurejevanju in popravljanju beograjske trdnjave proti dunavski strani so pri planiranju prostora pred cerkvijo »Ru-žico« mestni delavci odkopali 20 okostij. Poleg kosti so našli tri kokarde srbske vojske: oficirsko, podoficirsko in orožniško, eno rusko kokardo ter nekaj gumbov od vojaških plaščev. Sodeč po prostoru, kjer so bili najdeni okostnjaki, kakoT tudi po polomljenih kosteh in lobanjah, se da sklepati, da so bili najdeni ostanki onih borcev, ki so žrtvovali svoje življenje pri obrambi Beograda leta 1914. in 1915. Ko so skušali ugotoviti, kateremu odredu so pripadale čete, ki so se tam borile, so ugotovili, da so bili na tem delu beograjske trdnjave pokopani tudi nekateri jugoslo-venski dobrovoljci, ki so jih justificirali Avstrijci, ko so ugotovili njihovo identiteto. Domneva se, da je bil tam pokopan tudi poročnik nekdanjega avstro-ogrskega domobranskega polka iz Karlovca, Hrže-njak, ki se je v prvih dneh svetovne vojne pridružil srbski vojski, med umikom leta 1915. pa ranjen zaostal in prišel v vojno ujetništvo. Zajeli so ga Bolgari ter ga pozneje izročili avstrijski okupacijski oblasti v Beogradu. Kot dezerter je bil Hr-ženjak leta 1916. na beograjski trdnjavi obsojen in obešen. Da se izkaže zaslužena čast neznanim žrtvam za našo svobodo in velikim junakom, ki so s svojim življenjem polagali temelje veliki Jugoslaviji, bodo v ponedeljek 17. t m. na drugi dam pravoslavnih binkoštnih praznikov slovesno pokopali najdena okostja v grobnici pri cerkvi »Ru-žici«. Pogrebne obrede bodo izvršili po DOVRŠENI GENTLEMAN uporablja za umivanje samo Lavender Soap Paracelsus odlično milo karakterističnega vonja, ki se dobro peni in varuje kožo. Za britje pa uporablja samo Paracelsus valj-často milo za britje (Shaving Stick), najboljše blago, antiseptično milo, ki omehča brado in preprečenje kožne infekcije. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAV? vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirrtae (FV&IIZ J©S®f©i#© P«*. Registrirano od ministrstva za soe. politiko to nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. obredih pravoslavne, katoTffke in tudi muslimanske veroizpovedi, ker eo med 20 na-šH dva skeleta pokopana po načina muslimanskih pogrebov. Jadranski dan na Vrhniki Vrhnika, 13. junija Jadranska straža na Vrhniki bo imela v nedeljo veliko slovesnost pred šolo na Ljubljanici in na vrtu gostilne »pri Lovcu«, kjer je tudi pristaja I išče za čolne. Na predvečer, v soboto ob 20. bosta izvajala podmladka JS in RK v dvorani Sokolskega doma prekrasno mladinsko igro »Čudežne gosli«. V nedeljo ob pol IZ bo pred šolo slovesno razvitje prapora PJS. Ob 14. pa se prične »jadranska veselica«. Iz Ljubljane prispe po Ljubljanici mornariška sekcija JS, ki jo bodo sprejeli Vrhničam v okrašenih čolnih. Sodelovala bo prvovrstna godba. Zvečer bo bajna razsvetljava na Ljubljanici in razna druga iznenadema. Za goste iz Ljubljane, ki se ne bodo vračali s čolni, odpelje večerni vlak ob 21.11 z novega kolodvora Vrhnika-trg. Vstopnine ni nobene! Ker slične prireditve na Vrhniki še nikoli ni bilo, se nadejamo od vseh strani obilne udeležbe. Gotovo nikomur ne bo žal ki se bo pripeljal ta dan na Vrhniko. Gostom iz Ljubljane priporočamo, da se pripeljejo zjutraj s prvim vlakom in obiščejo v teku dopoldneva razgledni stolp na Planini nad Vrhniko. Ta točka je znana kot ena najlepših in najpriljublienejših, saj nudi prekrasen razgled na vso Notranjsko, vso barsko ravan tja do Škofljica in na vse naše snežne planine. Okrepčila na Planini nudi nova klet Olepševalnega društva. Popoldne pa na svidenje na jadranski prireditvi »pri Lovcu«. Večerna bajna zabava na Ljubljanici bo ostala gotovo vsakomur v nepozabnem sipominul Čuvajmo naše morje! 651etnica ptujske gasilske čete V tekočem letu bo slavila najstarejša gasilska četa drav. ban., to je ptujska, 65-letnico ustanovitve. Dne 3. marca 1. 1870. so sklenili ptujski meščani ustanoviti to obče-koristno društvo, na čigar delovanje moremo biti vsekakor ponosni prav sedaj, ko obhajamo 651etnico njegovega obstoja in dela. V vrstah tega gasilnega društva vidimo še danes markantno osebnost, soustanovitelja, častnega načelnika Ivana Steu-dteja, ki je znan ne samo v tukajšnjih domačih gasilskih vrstah, temveč prav tako v inozemskih. Ivan Steudte je prevzel vodstvo nadega gasilnega društva v 1. 1889. in ga je smo-treno vodi tako, da se je kmalu razvilo iz primitivnih početkov do tehnično dobro opremljenega gasilskega društva tistega časa. Prvotno je imelo primitivno ročno brizgalno, ki jo je pa že leta 1900. nadomestilo z moderno parno brizgalno. Kako zelo je bila Steudteju pri srcu ta ustanova, izhaja iz dejstva, da je vse delo med svetovno vojno slonelo na njegovih ramah. Tako je v veliki meri njegova zasluga, da je bil požar gimnazije leta 1917., ko je bila večina članov na fronti, lokaliziran s pomočjo parne brizgalne, ki jo je Steudte osebno upravljal. Kot načelnik ni bil samo dober organizator v tehničnem pogledu, temveč je kot uvideven in socialno čuteč mož uvidel potrebo ustanovitve rešilnega oddelka, ki je bil tudi na njegovo ini-cijativo ustanovljen. V letih svetovne vojne je bil reševalni oddelek velike važnosti. Glavna opora mu je bil spet neumorni načelnik g. Steudte. Za svoje človekoljubno delo je bil že takrat odlikovan s strani Rdečega križa. Pa tudi po vojni ni g. Steudte v svojem požrtvovalnem delu klonil, temveč je skrbel za nadaljnji razvoj in tehnično izpopolnitev čete. Med drugim je bila nabavljena v tem času motorna brizgalna, agregat in Minerva avtomobil. — Požarni oddelek si je nabavil moderen reševalni Steyer avto, ki je bil vedna na razpolago pri požarnih nesrečah. Pod vodstvom g. Steudteja in njegovih gasilcev se je posrečilo pri več kakor 250 požarih preprečiti veliko škodo. — S ponosom pripoveduje častni načelnik gosp. Steudte, kako je bil odlikovan o priliki visokega obiska našega pokojnega kralja Aleksandra L Uedinitelja in kraljice Marije, ko je imel nagovor na čelu svoje čete v našem mestu. Tako krasi njegova prsa red sv. Save poleg mnogih domačih in tujih odlikovanj, kar naj bo v vzpodbudo celotnemu podmladku naših gasilcev in jih navaja k požrtvovalnemu in nesebičnemu delu. V letu 1933. je bil g. Steudte izvoljen za častnega načelnika naše gasilske čete, s čimer so se mu oddolžili njegovi tovariši za njegovo dolgoletno delovanje. V vrstah vdanih tovarišev uživa največji ugled in iskreno spoštovanje. S ponosom gleda v jubilejnem letu na svoje in 651etno plodno delovanje svojega častnega načelnika. Poi vročim solneem Vse kaže, da bo lepo vreme z vročino še trajalo Ljubljana, 13. junija SnoS se je bilo nebo precej pooblačilo. T^pli jugozapadnik je nekoliko_ odnehal, pozno ponoči je pritisnil sever rn za nekako 2 — 3 stopnje ohladil ozračje. Davi pa se je spet zr,ova razlila na zemljo jasna in čista nebesna sinpna. Sonce je znova pritiskalo ves dan, dasi so bile zaradi severnovzhodnika in kasneje južnovzhod-nega vetra v Ljubljani temperature nižje Vzrok tej prehodni spremembi vetrov je bil enostaven. Krepak ciklon, s središčem nad Anglijo in širokim območjem nad Nemčijo se je pomaknil na severovzhod. Za njim je pritisnil val hladnega zraka z Oceana in sprožil v Alpah na vsej severni strani, posebno v Švici, nad 1800 m v gorah nove snežne meteže. Povsod tod so temperature krepko upadle in je jutranja toplota le redkokje presegla 12 stop. C. Pri nas se novi vpliv ni mogel uveljaviti. Sprožil je kakor rečeno, malo hladnejše- ga severnega vetra. Nasprotno pa se je območje našega visokega anticiklonalnega jasnega vremena še bolj učvrstilo. Le nad venci visokih gora so čepeli ves dan drobni oblački, kar je ob jasnem vremenu najboljše znamenje, da bo lepo vreme sje tra-ialo. Ljubljančani smo imeli danes višek toplote 26 stop. v senci. Seveda ima že vsako stanovanje svojo »klimo«, svojo vročino in hlad. Zato ni vselej prav, kam pritrdimo toplomer, da nam bo odmeril pravo stopnjo naše »vročine«. Toplomer ne sme biti izpostavljen direktni sončni pripeki, — ne prepihu, ne vplivu vlage ali sopare iz kuhinje, še manj v bližini razgrete strehe ali kakega drugega predmeta. Tako je n. pr. živo srebro na soncu v zavetju poskočilo danes na 42 stop., na senčni severni strani stanovanja pa zdrknilo na 25 stop. V redakciji n. pr. so imeli kolegi v sobah na južni strani 30 stop., na senčni severni strani 26 stop. Še krep-keje sta se zedinili sončna pripeka in vročina topilnih kotlov včeraj v strojni stavnici, kjer so ob šklepetu strojev zabeležili strojni stavci svojo »klimo« s pripeko 39 stop. C. Prav kakor v stanovanju imamo tudi povsod na prostem različno toplotno stanje. V senci v Zvezdi je n. pr. opoldne tičalo živo srebro na 25 stop., pred pošto 27, ob razgretem pločniku na Aleksandrovi cesti, čeprav senci na 30 stop. C. Med Ljubljana, 13. junija Priprave «a gradnjo nove avtomobilske ceste Ljubljana-Kranj se nekam počasi pomikajo naprej, ker so naletele v ljubljanski okolici kakor smo že poročali, na precejšnje ovire. Maloželezniški družbi, ki je pred leti zgradila tramvajsko progo do St. Vida, naklada gradnja nove ceste precejšnje gmotne obveznosti, ki pa jih družba v današnjih razmerah ne more kriti. Zavoljo tega terenska sekcija za trasira-nje nove ceste načrtov, ki so bili že več ko pred mesecem dovršeni, še do danes tri mogla predložiti ministrstvu za gradnje in tako so se dela doslej zakesnila že več ko za mesec dni, kar je vsekakor v ogromno škodo naše gradbene delavnosti, našega brezposelnega delavstva m celotnega našega prometa. Po petih tednih bo sekcija po vsej verjetnosti izgotovila tudi načrt za progo St. Vid-Jeperca, in če do takrat ne bo rešeno vprašanje tramvaja, je prav lahko mogoče, da bo ministrstvo odredilo, naj sekcija začne graditi novo cesto onkraj tramvajske proge pri Št Vidu, s čimer bomo doživeli unikum v prometu, kakršen je mogoč samo prt nas: moderno avtomobilsko cesto, ki se namesto v prometnem središču začne sredi kmečke pokrajine in se v kmečki pokrajini neha. Da ne pride do tega, se je na pobudo gradbenega ministrstva vršila včeraj na banski upravi posebna konferenca, na kateri so si predstavniki oblastev in tramvajskega podjetja prizadevali, najti za obe strani najugodnejšo rešitev. Sejo je vodil inšpektor tehničnega oddelka banske uprave inž. Zaje, navzočni pa so bili med drugimi tudi župan dr. Ravnihar, predsednik Maloželezniške družbe dr. Fet-tich in direktor inž. Ženko, šef terenske sekcije inž. Miklavec, predsednik gradbenega odbora mestne občine inž. Pavlin in kot zastopnik mestnega gradbenega urada inž. Mačkovšek. Na konferenci so predstavniki državnih oblastev obrazložili vodstvu M2D zahteve gradbenega ministrstva, ki je z razumevanjem današnjih gospodarskih razmer obveznosti družbe občutno olajšalo. Tako je n. pr. ministrstvo odstopilo od prvotne zahtete, da mora družba tlakovati vse cestišče v območju tramvajske proge od mesta do Št. Vida, kakor se je obvezala svoj čas, ko je dobila koncesijo za progo. Samo tlakovanje tramvajskega pasu bi veljalo okrog 1 milijona 100.000 Din. Pač pa ministrstvo vztraja na tem, da se tramvajska proga na stroške družbe prilagodi novi cestni trasi. Zaradi znatnih korektur, ki jih prinese nova cesta, bo treba tramvajsko progo v dolžini 1 km prestaviti. Nadalje mora družba odkupiti okrog 10.000 m2 sveta za odškodnino tam, kjer se bo morala cesta tramvaju umakniti. Skupni stroški, ki padejo na MiŽID, bodo znesli okrog 2 milijona Din. Predstavniki MiŽD so upravičenost teh zahtevkov priznali, župan dr. Ravnihar pa je izjavil, da bo o stvari razpravljal mestni svet na prvi prihodnji seji in bo občina po svojih močeh pripomogla, da pride do kakršnekoli ugodne rešitve. — Po prvem juliju, ko bodo priprave v glavnem končane, se sekcija za trasiranje pretvori v sekcijo za gradnjo nove ceste. Zanimivo je, da predvidevajo načrti samo za progo do Jeperce strošek 20 milijonov Din, ki so bili odobreni z vladnim kreditom za gradnjo vse ceste do Kranja. Za odsek Jeperca-Kranj bo terenska sekcija zaprosila še za naknadni znesek kakšnih 10 do 12 milijonov. Prvo priznanje o domžalskem umoru Domžale, 13. junija Preiskavo o strahotnem umoru v Pod-rečju pri Domžalah, ki jo z največjo pozornostjo in vnemo vodi komandir domžalske orožniške postaje g. Skok, polagoma zaključuje obroč okrog osumljencev. Od vsega početka je bilo jasno, da gre za zločin iz koristoljubja. Marija Penkova, ki je sicer hodila beračit po vaseh, je doma skopo hranila precej zlatnine, kuponov France Hribar vojne škode, hranilno knjižico, razen tega pa je imela tudi za selske razmere mnogo obleke in perila. K zavisti in pohlepu po njenem imetju, ki ga je podžigala še njena bolestno nepriljudna, sebična narava, se je pridružil še motiv, ki med podeželskim ljudstvom tako pogostokrat vodi roko k zlemu dejanju: nejevolja zaradi skromnega, malenkostnega preužitka, ki je v očeh neprizadetega človeka komaj besede vreden, nekomu pa se zdi prav, da zavoljo njega seže po življenju človeka. Tako je tudi za podreški umor padel nm orožnikov od vsega početka na mladega gospodarja v Podrečju 19, na mizarskega pomočnika Franceta Hribarja, ki je bfl pokojni Perrtkovi, od katere je pred dvema letoma kupil posestvece, dolžan dajati stanovanje m pa užitek šestih krajev njive do smrti. Potem ko je bilo truplo najdeno v Rači, so orožniki na podlagi indi-cijev, ki so Jih zbrali z intenzivnim poizvedovanjem v okolici, po vrsti aretiraK 7 oseb, med njimi Franceta Hribarja in njegovega prijatelja, tovarniškega delavca Janeza Pirca ter 4 ženske. Medtem ko so ostali vztrajno tajili udeležbo pri zločinu, se je Pire kmalu vdal in priznal, da je pomagal držati kol, ki so nanj vezali truplo umorjenke. O zločinu, ki so ga orožniki s skrbnim zasliševanjem do večera v glavnem pojasnili, prinašamo na drugem mesta še podrobnejše poročilo. Ljubljana in ribji zaklad Jadrana Številke o letošnjem izdatnem uvozu s Sušaka Ljubljana, 13. jonija Na našem Jadranu, okoli Crikvenice, je letos najživahnejša in najobilnejši ribji lov, zlasti na skuše, ki jih nekatere dni in noči nalove ribiči do 30.000 kg. Naravno, da so cene zelo padle. Ljubljana je bila deležna večjega dovoza skuš v maju, pa tudi v juniju, ko je dovoz rib s Sušaka močno oviran zaradi vročine, imamo skoro dnevno izdatno zalogo na trgu. V sredo je tržno nadzorstvo na ribjem trgu zaplenilo 300 kg skuš in jih dalo vpričo kupujočega občinstva politi z li-zolom, da se ne bi mogoče kdo drznil jih skrivaj vzeti in speči. Kontrola je torej stroga in zanesljiva. Zgovorna je statistika o dovozu morskih in domačih rib v petih letošnjih mesecih. Januarja je bilo vsega uvoženo 5650 kg, februarja 4694 kg, marca 7118, aprila 7214 kg, maja 11.913 kg. Velik nagel porast konzuma rib v maju je pač razumljiv, saj je bilo samo po 20. maju v 1 tednu pripeljanih 3328 kg skuš. Vsega je bilo letos uvoženo že 36.590 kg raznovrstnih rib. Morske ribe so ob nizki ceni postale priljubljena ljudska hrana in to je prav. Vsak dan je znatno povpraševanje zlasti po skuših. Baje se vrše od gotove strani pritiski, da bi se dovoz morskih rib na trg omejil. Prav značilen je ob tem pojav, da po dalmatinskih vinotočih prav redko do- bite pečene sknše, ker si jih pač vsakdo rajši nabavi za domačo kuhinjo, kakor da bi jih drago plačeval v gostilni. Saj ne samo v Ljubljani, celo tudi na Sušaka so ribe po gostilnah domala še vedno tako drage, kakor so bile pred meseci. Velike preglavice dela trgovcem z ribami dovoz s Sušaka. Po železnici je hitra, brezhibna ekspedicija nemogoča, ribe bi mnogo prepozno dospele na trg. Edina možnost je za enkrat transport rib s tovornim avtom. Ribe, rano zjutraj aB ponoči nalovljene, spravijo v ledu na avto, ki prispe potem za prve tržne ure v Ljubljano. Nekateri so pač sprožili misel, da bi se ribe z morja dovažale v Ljubljano z letalom. To se seveda še ne bo kmalu zgodilo. Bog vari! Pri nas mora vendar vsaka pametna misel počakati vsaj dvajset let, da dozori. In potem še navadno ni nič iz vsega. Saj smo še na borne skuše in sar-dele morali čakati polnih 17 let, da jih zdaj dobivamo večje zaloge, čeprav imamo morje že od nekdaj tako rekoč pred nosom. Tunino smo lani na jesen takisto lahko poceni uživali. Ali to je bila le srečna izjema, zaradi italijanskega boikota. Letos pa so baje Italijani že vnaprej obljubili po 10 Din za vsak kilogram tunine in tako je jasno, da je za Ljubljano ne bo mnogo ostalo. nakupovalkami je na Vodnikovem trgu kazal toplomer 28 stop., na sončni strani glavnega kolodvora 29 stop., na peronu, v senci 24 stop. Naglo se ogrevajo vode. Ljubljanica je opoldne merila na Špici 20 stop., Sava na Jezici ob bregu 19J0, v sredini, kjer je globokejša in deroča le 14 stop. Na savskem produ pa je vročina pritisnila na soncu na 43 stop., v senci 26 stop. Toplomerov« bučica, potaknjena v segreto savsko mivko je dvignila živo srebro na 38 stop., v obrežni že dokaj izsušeni zemlji na 28. Stalno temperirani bazen v kopališču Ilirije ima 22 stop., neprimerno topla pa je bila včeraj voda Blejskega jezera, ki se je v Grajskem kopališču segrela na 24 stopinj C. Velika vročina je pritisnila zadnje dni na Dravskem polju in v Prekmurju. V Ptuju je bilo v sredo na soncu 55 stop. C. Kopalcev je že vse polno vzdolž Drave, vendar jih je v vodi malo videti, ker je Drava kljub vročini še mrzla, pa tudi še umazana. Mestsna občina bo morala vsekakor poskrbeti za večje kopališče, ki pa naj bo na primernejšem prostoru z zadostnimi bazeni, kjer se bo dala voda ogrevati in filtrirati. Mnogo Ptujčanov se hodi zdaj kopat v Dravinjo in pa Pesnico. Še krepke ie pripeka sonce v ostalem delu države. Danes sta Zagreb in Split beležila 33 stop., Skoplje 34, Sarajevo 35, Beograd celo 36 stop. v senci. Kakor vse kaže, bo lepo vreme še trajalo dalje. Z vročino in neobičajno suhim ozračjem pa preti bogato zaraščeni, snujoči zemlji vedno večje pomanjkanje vode. Ječmen na poljih naglo dozoreva, rumeni, vsa savan krog Ljubljane je polna koscev in grab-ljic. Za dišeče seno je vreme naravnost idealno TeL 21-24 ELITNI KINO MATICA TeL 21-24 GLOBOKO Z N I 2 AN B C K N E Dane« ob 4^ 7.15 in 9.16 uri premiera sijajne komedije. SOvia Sldney ▼ filmu 30 DNI JE BILA PRINCESA Paramountov žurnal nam pokaže največjo ladjo sveta »Normandie«. Bogat dopolnilni program. Domače vesti Disonanca velike nemške pevske prireditve Poročila o velikem nemškem pevskem slavju, ki se je o blnkoštih vršilo v Novem Sadu, »o napolnita pet in pol strani zadnje številke novoaadskega dnevnika »Deutsches Volksiblatt«. Daljši članek Je posvečen tudi velikemu uspehu »pestrega večera Spodnještajercev«. Nastopili so pevci iz Celja, Maribora in Ptuja, ki so »vzlic vročim in pozni uri kar treskali s svojim »Steirerbuam« ter — hočeš, nočeš, moraš — ponavljali mnoge popevke.« Gotovo so bili pevci ciobri in požrtvovalni, poslušalci pa na vso meč navdušeni. Disonanca pa je le padla v to lepo harmonijo, zakaj imena odličnih pevcev, kakor Gorišek, Lešnik, Ivanšek Itd. se tudi z »sch« in »gg« ne dajo spraviti v sklad z v slavnostnih govorih deklamlnano zaobljubo: »Was unsere Vater stark errungen was unsere Miitter treu bev/ahrt, stets bleibe es von uns besungen, a Is unsere heiRige deutsche Art!« ♦ Vojni minister je počastil spomin dveh junakov, ki sta se žrtvovala za domovino pred 30 leti. V sredo je vojni minister, armijski general g- Peter Živkovič obiskal vas PetraJjioo, nedaleč od Krive Pa-lanke ter prisostvoval tam obredu v spomin četniških vodiij Bogdana Hajnoa in Brane Jovanoviča, ki sta 12. junija 1905 padla v borbi za osvobojenje stare Srbije in Makedonije. Minister general živkovič je bil v svoji mladosti tovariš in prijatelj pokojnega četniškega vojvode Bogdana Hajmca, ki je bil pehotni poročnik. Svojemu prijatelju je že ptred 10 leti na njegovem grobu v Petraljici postavil lep spomenik. Tako je po njegovi zaslugi ohranjena v častnem spominu ena od najlepših junaških epopej v začetku tega stoletja. Poročnik Bogdan Hajnc se je rodil v Vaijevu leta 1&82., kjer je bil njegov oče po preselitvi iz Poljske vojaški adcrav-nik. S svojim prijateljem Jovanovičem je Hajsnc organiziral četo četnikov, ki se je vsa žrtvovala za osvoboditev stare Srbije. Bogdan Hajinc in Brana Jovanovič sta padla kot zadnja od te hirabre čete. Gradim štedim kupim LUTZ ♦ Obisk podpredsednika sofijske Jugo-slovensko-boigarske lige. V sredo je prispel v Beograd bivši boLgarski prometni minister in podipredisednik sofijske Jugo-slovensko-boiligarske lige g. Nikola Zaha-rijev, da se osebno seznani z odibornikl beograjske lige ter razpravlja z njimi o skupnem delu. Ob prihodiu je izrazil prisrčno zahvalo zaradi prijateljskega sprejema, hvalil pa je tudi požrtvovalnost pri ustvarjanju jiuoosloveneiko-foolganske vzajemnosti ter velik napredek Beograda- V Beogradu bo ostal dva dni, potem obišče Prago, na povratkm pa se spet ustavi v Beogradu. ♦ Za zračno progo Os*jek-Novj Sad-Petrov g rad-Vršac-Be I a Crkva dela propagando Aerokiub v Novem Sadu, ki pripravlja. za 7. julija veliko letalsko prireditev, pri kateri bodo sodelovala tudli vojaška letala. Z uvedlbo nove zračne proge, katero propagira taidi osiješki Aerokiub, bi bila Vojvodina uvedena v zrakoplovu o mrežo Beograd-Zagreb ter priključena mednarodnim zračnim progam. Nova zračna proga bi mudila tudi veldke gospodarske koristi. ♦ Velike vaje vojne aviaclje se bodlo V Beogradu vršile v nedeljo in ponedeljek pod imenom »Dnevi naših kril« Pokrovitelj prireditve je vojni minister. Prireditev 6e bo pričela 6 tekmo zrakoplova i h modelov, ki so jih izdedali srednješolci Vojna aviacija bo sodelovala s 35 vojnimi letali, z letali Aerokliuba iz Beograda in drugih mest pa bo sodelovalo nad 60 letal. Na programu vojne aviacije bodo leti v skupinah, borbe v zraku, lov na balone, spuščanje z ugašenimi motorji ter najrazličnejše akrobacije posameznih letal in skupin. Prvič bo prirejena tudi originalna 6tafeta med letali, jezdeci, tekači in mo-tocik'Iisti. ♦ Polovično vozmno na Oplenac je prometni minister dovolil vidovdanskim romarjem. Potniki ei kupijo pri odhodu cel vozni listek dio Mladenovca ali Arandje-lovca in rumeno železniško legitimacijo. Takšni listki bodo veljali za brezplačen povratek. Popust velja za odbod in vrnitev v času od 25. do vštevšega 30. junija. ♦ Iz Rima v Beograd. Papež Pij XI. je delegiral v spremstvo kardinala Avgusta Hlonda, papeškega legata na evhari&tič-nem kongresu v -Ljubljani, med drugimi tudi dr. Jurja Madjerca, rektorja zavoda sv. Jeronima v Rimu. Istočasno pa je izšel v »Službenih Novinah« ukaz, s katerim je bil isti dr. Juraj Madijerac, rektor zavoda sv. Jeronima v Rimu, Imenovan za profesorja 4/1 na 3. moški gimnaziji v Beograd«. ♦ Občni zbor Društva absolventov drž. trgovskih šol za dravsko banovino v Ljubljani. Pretočeni teden je organizacija, ki včlanjuje absolvente državnih trgovskih šol in katere sedež je v Ljubljani, s pododbori v Celju, Mariboru ln Novem mestu, polagala obračun svojega dela. Občni sbor 6e je vršil v prostorih državne dvo-raznedne trgovske šole v Ljubljani in so mu prisostvovali tudi delegati pododborov. Otvorii ga je predsednik centralnega odbora g. Beber in prešel po pozdravu na poročilo odbora. Vsa poročila so dokazala, da se je odbor društva trudil zastopati Interese absolventov na V6eh poljih in skrbeti za upoštevanje njih teženj. Poročali so nato še delegati pododborov, od katerih je posebno celjski jako iniciativen in delaven. Zahteva absolventov državnih trgovskih šel v dravski banovini, ki jih je okrog 3000, je, da se upoštevajo pri raapteo Javnih ln samoupravnih eiužb, da se jim ne zapira pod v te službe, ker dokler bodo zavodi obstojali je treba skrbeti fcudtt za namestitev. Zanimanje aa stanovsko organizacijo je dokajšnje, vendar bi bilo želeti, da bi se predvsem mlajši absolventi (nje) oprijeli svojega društva, ker jim nudi poleg zastopanja stanovskih koristi tudi priliko, izpopolniti svoje znanje v panogah, ki jih zahteva današnja doba in ki jih zavod zaradi učnega reda ne more nuditi. Sprejete 60 bile tudi primerne resolucije, kS so bile poslane na merodajna mesta. <- Redukcije rudarjev v dalmatinskih rudnikih. Delavska zbornica v Splitu je dobila obvestilo, da je uprava rudmika Monte Promina v S i veri ču odpustila 46 rudarjev. Kot vzrok se navaja slaba prodaja premoga. Redukcije bodo sledlile še v drugih rudnikih istega podjetja. ♦ Planinci člani SPD! Društvena pravila SPD določajo v § 8. c), da izgubi članstvo redni in izredni član SPD, ako kljub opominu v teku prvega polletja ne plača članarine, člani SPD, fci plačajo članarino po 1. juliju, morajo plačati razen članarine še zamudnino. SPD v Ljubljana vabi planince, ki dosedaj članarine za 1. 1935 še niso plačali, da takoj, najkasneje pa do 30. t. m. poravnajo za leto 1935 določene članske prispevke v društveni pisarni, Aleksandrova cesta 4 ali po Poštni hranilnici na ček. rač. šit. 11.004. Agitacija za zimo. < > • • . LUTZ ♦ Vse planince opozarja Turistoski klub Skala, da bo v petek 14. t. m. ob 19. v radiu predavanje inž. Avčina: Ne hodtite v planine brez prave opreme. Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer Georg O' Brien v filmu ZAPAD KRVAVI Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.— ♦ Poroka. Na Dunaju se je te dni poročil znani graščak iz Ptuja grof. g. Hubert Herberetein z grofico Nora-Tburn-Balsassinovo. Na večer pred poroko Je mladi par priredil v hotelu »Imperialu« soarejo, katere se Je udeležilo nad 400 oseb. Poročenca 6ta se napotila na poročno potovanje skozi Italijo in Dalmacijo, nato pa se nastanita v Ptuja v graščini. ♦ Na parnlku rojen deček — Jugosflav. Na parniku »Jugoslaviji,« kj vofli med Sušakom in Kotorom, je 12. t. m. ena Izmed potnic — Anka Mihanovič — porodila krepko moško dete. Po starem pomorskem zakonu je moral novorojenčka krstiti poveljnik ladje kapetan Oskar SeidL Po predpisanem obred« je kapetan dal dečkiu, ker je bil rojen na »Jugoslaviji«, ime Jugoslav. ♦ Smrt odlične članice predvojnega beograjskega gledališča. V Beogradu je v sredo umrla gospa Jelena M itati.no vi čeva, nekdanja prvakinja beograjskega gledališča. Pokojmica se je rodila leta 1877. v Beogradu, članica beograjskega gledališča pa je postala leta 1897. V pokoj je stopila leta 1921. Ta odlična igralka je postavila na beograjski oder pestro kolo junaki j h srbske literature, posebno znamenita pa Je bila njena kreacija Kosovske devojke. ♦ Ali poznaš pomen besede »elektron«. Več o tem izveš v novištevilki ilustrirane tedenske revije za radiio, filim, šport in modo »NAŠ VAL«, ki je včeraj izašla in ki prinaša poleg omenjenega članka ln izredno zanimive radijske tehnike Kre-salovo črtico »Otrok«, Kačevo sodobno zgodbo nesrečnega poštenjaka »štednja«, Cerkvenikovo novelo »Domovina, spominjaj se vedno svojih herojev« in v prilogi za ljudske odre dramo »Otroška tragedija«. Vedno zanimive so v »Našem valu« slike, slike iz eveta, iz filmskega, gledališkega in radijskega dela, križanke in magični liki in slikanice najpriljubljenejlših pevcev, ki jih slišimo na gramofonskih ploščah. V novi številki najdemo tiudi seznam kratkovalnih oddajnih postaj, njih pozivni znak in točno razpredelbo oddaje. Zahtevajte tudi vi takoj brezplačno in brezobveano na ogled en izvod te naše najbolj zanimive tedenske revije, ki stane mesečno komaj 12 Din. Pišite še dane* na naslov: Radijska revija »NAŠ VAL«, Ljubljana. Obledele obleke barva v različnih barvah In pllsira tovarna JOS. REICH. Čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET s Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: i. Cas opazovanja, 2. stanje barometra, t temperaturo, 4. relativno v laso t odetot tih, 5. smer ln brzino vetra. 6- oblačnost U—10, 7. padavine v min, 8. vrste padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge aajntžjo temperaturo. 13 julija Ljubljana 7, 767.8, 17.5, 64, NI, 4, —, —; Ljubljana 13, 765.8, 24.0, 35, SE1, 0, —, — i Maribor 7, 767.3, 17.0, 80, 0, 5, —, —; Zagreb 7, 767.9, 20.0, 50, NNE1, 4, —•, —; Beograd 7, 766.6, 19.0 60, NW1, 4, —, —-; Sarajevo 7, 766.8, 18-0, 70, 0, 10, —, —; Skoplje 7, 763.3, 25.0, 60, NE1, 0, —, —; Kumbor 7, 762.4, 23.0, '90, 0, 0, —, —; Split 7, 762.5, 27.0, 40, NE3, 0, —, —-; Rab 7, 764.0, 22.0, 60, 0, 0, —, —! Rog. Slatina 7, —, 16.0, 62, SI, 0, —, —. Temperatura: Ljubljana 26.0, 14.0; Maribor 26.0, 15.0; Zagreb 33.0, 17.0; Beograd 36.0, 17.0; Sarajevo 35.0, 17.0; Skoplje 34.0 lJS.0; Kumbor 30.0, 21.0; Split 33.0, 23.0; Rab —, 20-0; Rog. Slatina 28.0, 15.0. Iz Ljubljane Ur- NSZ ln »Soča« na Oplencu. T torek ■JutraJ se je vrnil v LJubljano posebni vlak, ki je na binkoštno soboto zvečer odpeljal v Mladenovac člane NSZ in »Soče«, da ee poklonijo Viteškemu kralju na Opienon. Narodne delavce sta vodila g. Rudolf Juvan ln g. Vekosiav Bučar, So-čane pa g. Anton Cotar. Sočanl so lz Mladenovca do Oplenca potovali e Putniko-vlnrt avtobusi, medtem ko so imeli Člani NSZ na raapodago udobne vojaš&e kamione. Na Oplenoo so udeleženci polofelll na grob velikega kralja krasne vence. Za »Sočo« je spregovoril g. Anton Cotar, za NSZ pa g. Rudolf Juvan. V nedeljo zvečer to v ponedeljek ves dan so ei romarji razgledovali našo prestolnico, zvečer pa so zdravi in čili zapustili Beograd in se vrnili na svoje domove širom dravske banovine. PROGRAM ld ste ga videli na velesejma v Volgi še do 15. t. m. v baru ODEON, Poljanska cesta. Za obilen obisk se priporoča VODSTVO. u— Poset uglednega belgijskega letalca. Na ljubljanskem letališču je pristal včeraj ob pol 17. belgijski letalec Leon Stam-pe, ki je preletel preko Zagreba ia Budimpešte. Pot ga vodi nazaj v Zagreb, od koder bo odietel spet v inozemstvo. u— z razstave Društva likovnih umetnikov za Narodno galerijo. Včeraj dtopol-dme je župan dr. Ravnihar v družbi s tajnikom dr. Grasselijem in mestnim arhivarjem Slanovcem ob i 6 kad pomladno razstavo Društva likovnih umetnikov v Jakopičevem paviljonu, da odobri nakup nekaterih del, ki jih mestna občina kakor po navadi pokloni Narodmi galeriji in ki jih je že prej odlbrala posebna žirija, v kateri so bili mestni svetnik dr. šsublc, Slanovec, dr. Verčon in upravnik Narodne galerije Zoranan. Mestna občina je kupila nasledmja dela: Dore Klemenčič, Zimski motiv, A. G. Kos, Ribe in lovec, Tine Kos, Mati (les) Janez Mežan, Opuščeno pokopališče (akvarel), France Mihelič, Vas (risba). Zoran Mušič, Sardine, Karel Putrich, Dekliška glava (marmor), Saša šantel, Tkalec, Anton Trstenjak, Ob potoku, Mirko šubic, Sv. Boštjan, ln Fran Zupan, Riibišika barka v Zlarinu. V celoti je bilo doslej prodanih na razstavi 23 del, od katerih je mestna občina kupila 11, banska uprava 6, predsednik Narodne galerije dr. Windischer in zobni zdravnik dir, Verčon pa po troje del. u— Francoski Institut opozarja, da bo v soboto 15. t. m. ob 20. predaval v društven ih prostorih v Narodmem domin priljubljeni francoski predavatelj g. Leon Rey, vodja francoske arheološke misije v Albaniji. Naslov predavanja je »Lotijeva idila v Dalmaciji«. Vabljeni. u— III. zadnja letošnja prochrkol:)a operne šole bo v torek 18. t m. ob 20. v opernem gledališču. Ta produkcija nam prinaša izvedlbo celotne Blodekove komične opere »V vodnjaku«, dalje sceno i« Straus-60ve opere »Kavalir z rožo« in več plesnih točk, v katerih nastopajo solisti hi tudi manjši ansambli. Vstopnice od 5—15 Din ee dobe pri dnevni blagajni v operi. POZOR! POZOR! Ljubljančani — kopalci! Vroči dnevi so priSIL Vročine se boste pa lahko ubranili, če boste posečali kopališče na Ljubljanici kjer se Vam nudijo razen kopanja še različne igre. Tudi čolni na razpolago. Vsak dan gorka in mrzla jedila po željL Za obisk se priporoča vodstvo. 5335 u— Otroško pomladansko alavje 20- t m. Aten a, Ti vol L Prijavnice, ki so obenem vstopnice za nastopajoče otroke, po 5 Din dobite vsak dan od 10. do 12. na Ateninem igrišču v Tivolija aM v Atenini ipsarni, Prečna nlica 2. u— Pevski zbor Glasbene Mattce ima drevi ob 20. zadnjo vajo mešanega zbora pred letnim občnim zborom, ki bo v pone deljek 17. t. m. ob 20. v Hubadovi pevsk drvorani. Odbor. u— Po velikih vročinskih p»6rtnlcah po vročih mesecih jluniju, Juliju ln avgu sta nas čaka za duševni odtdih kaj pri jetno iznenadenje: Kongres Jadranske straže, ki ee bo vršil letos v dneh od 5. do 9. septembra v Ljubljani, šele ta pri reditev po zasnsutku naših najodličnejših organizatorjev ena najlepših, najveličastnejših manifestacij — bo pokazala, kako široke plasti našega naroda Je zajela mi sel Jadranske straže! Zapomnimo si torej datum, zakaj po prireditvi si ga ne bo težko zapomniti. u— izlet na Vrhniko priredi krajevni odibor JS v nedeljo. Met se bo vržii z motornim čolnom po Ljubljanici. Odbod Jz Ljubljane je ob 6. zjutraj (zbirališče na Spici), tako da bo udeležencem omogočeno prisostvovati slavnostnemu razvitju zastave vrhniške Jadranske straže. Motorni čoln bo primemo okrašen. Vožnja tja in nazaj stane samo 10 Din. Vabijo se člani in prijatelji JS, da se izleta v čim večjem številu udeleže. Prijave se spre jemajo do sobote 15. t. m. v pisarni JS Tynševa cesta la-IV. u— Umrl je g. Rudolf škulj, posest nik in gosti lmdčar znane restavracije pri »Amerikancu«. Star Je bil 61 let. Ugled nega pokojnika bodo jutri ob 16. spremil: k večnemu počitku. Blag mu spomin, žalujočim iskreno sožalje! Iz Maribora a— Ban dr. Puc v Mariboru. Včeraj je prispel z avtomobilom v Maribor ban dr. Puc v spremstvu svojega tajnika dr. Broli-ha in občinskega referenta dr. Schreya. Popoldne ob treh je nadaljeval svojo službeno pot v Ptuj, odkoder se je preko Rogaške Slatine vrnil v Ljubljano. a— Celje v radiu. Za radijski prenos »Celjskega večera« iz Celja, ki bo v torek 25. t. m. od 20. do 21.30 pod vodstvom urednika g. Vladimirja Regallyja iz Ljubljane, je določen naslednji spored: Uvodna beseda, urednik g. Regally. Celje v prošlo-sti, g. prof. Janko Orožen. Odlomki iz del Vladimira Levstika in dr. Antona Nova-čana. Nastop mladinskega zbora mestne deške osnovne $ole, pevovodja g. Ciril Pregelj. Celje kot središče tujskega prometa, mag. direktor g. Ivo šubic. K. Sancin: Celjska suita, orkester Glasbene Matice v NajldeahtejSe gorsko letovSZe PLANICA SMUČARSKI DOM S. K. ILIRIJE 1000 m. 20 minut od kolodvora. Višinsko solnce. Gorski zrak. Brez prahu. Krasni izleti in alpske ture. V sobah topla in mrzla voda. Prhe, bazen, solnčališče. Prvovrstna oskrba, v juniju (predsezijska cena) Din 55. 5338 Celju, dirigent ravnatelj g. Karlo Sancin. Paleolitska postaja Olševa, g. prot Srečko Brodar. Splavarske dogodivščine, g. Br. Zemljič. »Splavarska«, pevsko društvo »Svoboda« pod vodstvom g. Cirila Preglja. »Predstavljamo vam celjske skladatelje«, Celjsko pevsko društvo pod vodstvom g. Peca Segule. Zveza med posameznimi točkami in pojasnila: urednik g. Regally. Vmesno spremijevanje na klavirju: urednik g. Rado pečnik. e— Ljubljanski umetnostni zgodovinarji v Mariboru. Te dni 6o se mudili v Mariboru udeleženci poučne ekskurzije ljubljanskih umetnostnih zgodovinarjev pod vodstvom univ. prof. dr. I. Cankarja, ki so si ogledali mestne znamenitosti in napravili tudi več fotografskih posnetkov posameznih zgodovinskih znamenitosti. a_ Pevska turneja šestih bratov. Zbor bratov Živkov, ki je z velikim uspehom nastopil v sredo 5. t. m. v tukajšnji veliki ka* zinski dvorani, nadaljuje sedaj s svojo pevsko turnejo. Dne 15. t. m. bodo nastopili v Dolnji Lendavi. a_ Pobrežje in veliki Maribor. Uprava občine Pobrežje vabi vse prebivalce na javen shod, ki bc v nedeljo 16. L m. ob 10. na sokolskem letnem telovadišSu, v primeru slabega vremena v Ridlovi dvorani. Na sporedu je razpravljanje o priključitvi k Mariboru. a— Prerzem terenskega postajališča. Te dni je prevzela železniška uprava v svojo last in oskrbo novo železniško postajališče na Teznem. Od ljubljanske direkcije sta bila navzočne višji svetnik inž. Kavčič io svetnik dr. Dekleva. Pri Sabedru so se zahvalili predstavnikom železniške uprave za naklonjenost pobreški župan M. Volk, Sa-beder in Luknar, čestitke pa sta izrekla občimi in odboru za zgraditev postajališča višji svetnik inž. Kavčič in svetnik se-gel se je med lastnikom tvornice in delavstvom sporazum v tem smislu, da se delavstvu zviša plača za 8 odstotkov, nadalje se sprejmejo nazaj vsi delavci, ki so se odpustili dne 8. in 11. t. m. Zastopniki delavstva so obenem dobili zagotovilo, da se bo tudi v tej tekstilni t/vornici sprejela kolektivna pogodba. V teku dveh mesecev bodo zastopniki delavstva predložili lastniku tvornice zadevni osnutek. a— Z nnionskega borišža. V sredo »večer eo se rokoborbe na unionski verandi nadaljevale. Dvojni nelsonovec Po\jak Ser-binsky je v 16. minuti prevalil iz svojih osem minut trajajočih nelsonovskih klešč šibkejšega in mnogo manjšega Slovaka Kru-po na hrbet Spoprijem med Madžarom Bognerjem in Angležem Mor tonom v zaporednih treh kolih ni prinesel odločitve. Ruski »medved« Kirilov pa je v 18. minuti potlačil na lopatice mnogo šibkejšega Ceha Totuška. a— Uradne ure pri Mestnih podjetjih so a današnjim dnem do nadaljnjega od 8. do 12. in od 16. do 19. a— V smrt? Pretekli torek je odšla od doma 371etna artistka Marije Ozvaltičeva. stanujoča v Zagati, in zapustila pismo, v katerem sporoča svojcem, naj teden dni, potem ko jo bodo našli in pokopali, odpro njene kovčage in naj si razdele, kar 'e zapustila. Njeni sorodniki eo prepričani, da je šla v smrt, ker je bila zadnje čase silno potrta in je tudi pripovedovala, de si bo vzela življenje. a_ Z milodari in tatvinami po svetu. Mali kazenski senat je včeraj sodil kletnemu delavcu Avguštinu Frasu iz Andrencev, ker je v času od januarja do marca t. 1. kradel po Cagoni in Voseku, kar mu je prišlo pod roko. Z njim vred so izginjale celo konjske opreme, kokoši itd. Ni mu biio za delo, hotel se je preživljati z milodari in tatvinami. Senat ga je obsodil na 18 mesecev strogega zapora in triletno izgubo častnih državljanskih pravic. Iz Ptuja j— Smrtnonevarna poškodba. 7 letni vi-ničarjev sin Ivan Repič iz Gradišča je obiral za binkoštni ponedeljek doma češnjo in tako nesrečno padel na tla, da je dobil smrtnonevarne poškodbe. Ranjena ima tudi pljuča. Pripeljan je bil v ptujsko bolnišnico. j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. In nedeljo ob pol 10. in pol 21. nemški velefilm »Bela sestra«. Predigra kulturni film in Fozov tednik. Iz Celja e— Okoliški občinski odbor bo faael danes ob 18. redno sejo. ^ e_ Celjsko pevsko društvo bo priredilo ua Telovo 20. t. m. s svojim zborom peS-Izlet v Šmartno ob Rožni dolini Prijatelji društva in lepe domače pesmi so vabljeni, da se priključijo. Za pevski zbor je udeležba obvezna. Odhod ob 13. iqpred Narodnega doma. e_ Zadnja predstava v letoftnJI gledaB- jpri sezoni bo v petek 21. t. zel ob 20. ljubljanska drama vprlzorila v celjskem gledališču veseloigro »Matiček ae ženi« v novi moderni režiji S- dr. Gavelle. Predstava je za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v predprodaji v knjigarni »Domovini«. e_ Olepševalnemu hi tnjsko-prometne- mu društvu v Celju je naklonilo Združenje trgovcev za mesto Celje 1.000 Din, Celjsts. posojilnica d. d. v Celju pa 250 Din. Dobrotnikoma, ki naj bi našla mnogo posne-malcev, se društveni odbor prisrčno zahvaljuje. e— Cveffi&ni 0« po 235—245; baška >2« po 210—220; baška »5« po 190—200; otrobi: baški debeli po 100—105. + Novosadska blagovna borza (13. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšeniea; baška potiska 130—135; slavonska 132—134; sremska 128—130: baška 127 do 130: banatska 123—130. Oves; baški in sremski 98—100. Ječmen: I aški in sremski, 65/66 kg 125—130; jari, 67/68 kg 135—140. Koruza: baška in sremska 74—75; banatska 72—73. Moka: baška »Og« in »Ogg« 197.50 do 225; »2< 177.50—200; >5« 157.50—180: >6« 13750—160; >7« 115—125; >8« 90—92.50 Otrobi: baški in sremski 117.50—120. Fižol; baški, gremski 117.50—120. BOMBAŽ. + Bndimpeštanska terminska borza (13. t. m.). Tendenca čvrsta. Pšenica: za junij 16.69—16.70; koruza: za julij 11.24—11.25. 4- Liverpool. 12. junija. Tendenca mirna. Zaklj. tečaji: za julij 6.30 (6.34), za okt. 6.02 (6.05). + Newyork. 12. junija.. Tendenca komaj stalna. Zaklj. tečaji: za julij 11.47 (11.56), za okt. 11.14 (11.26). np »v» 1 • •• lovarisi planinci! Poletna planinska sezona se je pričela. Naše gore so spet oživele in iz dneva v dan bodo naraščale množice turistov iz naše države in tujine, ki bodo zaželele prebiti par srečnih dni v mirnem dostojanstvu planin. Tovariš! Tudi ti boš v prostem času pohitel v gore. Z društvenim znakom boš vidno poudarjaL da pripadaš oni organizaciji, ki ji je vzvišeni smoter gojiti idealno planinstvo. Zavedaj se, da te kot člana tvoje or-ganzacije marsikdo kritično opazuje in posluša. Dokaži s vojim vedenjem in govorjenjem, da ne pripadaš družini planincev samo po izkaznici in znaku, ampak po srcu in planinski izobrazbi. Naj vidi vsakdo v tebi ob vsaki priliki vzor nesebičnega, skromnega planinca. Predoči si izredno težko nalogo oskrbnikov planinskih koč. Naj najdejo v tebi vedno vso pomoč pri izvrševanju svojih Šesto nelahkih dolžnosti. Z vzgledom, če treba pa tudi s primerno a vljudno besedo opozori vsakogar, ki se obnaša ali govori nedostojno, da se nahaja v planinah, to je v svetišču, kjer za take ljudi ni mesta. Pazi tovariš na vse naprave v planinah Znano ti je s kakšnimi žrtvami je zvezana graditev koč, potov, orientacijskih naprav in sploh vsega, kar v planinah često tako nujno rabiš. Ne daj se nikdar zapeljati po »rešerni veselosti. ki se rada polasti planin- ko »e mu sprosti duh. Nepremišljena de-anja, ki se priložnostnemu obiskovalcu planin le odpusti, se šteje tebi že v zlo. Poma-jaj s svojim zgledom in vplivom do tega, da zgine nepotrebno vpitje, vriskanje, in jodla-nje po naših planinah. S tem boš najbolje izpričal svojo planinsko zrelost. 6e nekaj tovariš! Ali si lahko predstav-jaS naše gore brez — cvetja? Naše gore brez planink. murk. rododendrona. jegliča td.? Naše gore bi postale puste. Pomisli, da se t enim samim utrganim cvetom uniči to liko in toliko semen, katerih vsako M bilo zmožno poenati nov cvet. Tvoja dolžnost je. da preprečiš koder utegneš, nepremišljeno trganje planinske flore. Tedaj na kratko tovariš: Pokaži povsod da d pravi otrok planin! Turistovski klub Skala. Solnca, vode, zraka Za kopalce na Iliriji nove ugodnosti pri vstopnini. Kopanje v današnjem času ni več zabava, plavanje ne več šport! Oboje je postalo človeku življenjska potreba, predragocen vir zdravja! Solnca, vode in zraka naj se naužije prav tako duševni, kakor telesni delavec, dijak in vajenec, mati, kakor dete, i žena i mož — brez ozira na njegov socialni ali gmotni položaj! Gradite kopališča in prihranili si boste gradnjo bolnic! Kopališča, ki bodo pri roki, ki bodo lahko dostopna vsakomur. Tako kopališče vam je z veliko mero idealizma, ,z velikimi stroški v Ljubljani prav sredi mesta zgradila Ilirija, ki že skoro četrt stoletja vrši ogromno delo na polju narodove telesne vzgoje. Moderno, komfortno, vzorno opremljeno je kopališče Ilirije. In — kar je največ vredno — strogo na principu največje čistoče in higiene je zgrajeno in vzdrževano. V šestih letih, kar stoji, je postalo popularno ne le v Ljubljani — v vsej državi, pa tudi preko njenih meja! Vsakomur naj bo mogoče, da pride na Ilirijo. Ta princip si je postavila kopališka uprava in sledeč temu principu, sledeč prilikam, ki jih ustvarja današnji svetovni socialni položaj, je za letošnjo sezono izdelala nov cenik, ki nudi nekatere nove, prav izdatne ugodnosti. Po tem ceniku je vstopnina v kopališče Ilirije naslednja: Kabina za 1 osebo: nečlani Din 8, člani Din 6. Kabina za 2 osebi; nečlani Din 8 + 4, člani Din 6+3. Kabina za 3 ali več oseb — po osebi: nečlani Din 4, člani Din 3. Velika omarica za i osebo: nečlani Din 4, člani Din 4. Velika omarica za 2 osebi: nečlani Din 4 + 3, člani Din 4+2. Mala omarica: nečlani Din 3, člani Din 3. Otroci v spremstvu staršev (do 10. leta) nečlani Din 2, člani Din 2. Novi cenik nudi zlasti znatne ugodnosti pri skupnem najemu kabin. Ce se zbere družba vsaj treh kopalcev, dobijo kabino za 4 Din po osebi, če so člani Ilirije pa celo samo po 3 Din. Znano je, da so kabine na Iliriji dovolj velike, da se more v njih troje kopalcev, pa tudi štirje ali pet preobleči prav udobno. Za to znižanje se je odločila uprava v dobri veri, da bo s tem kopališče napravila marsikomu lažje dostopno in krog obiskovalcev in prijateljev kopališča še povečala, da bo vsakomur dana možnost, da se pride na Ilirijo kopat. V prihodnjih dneh pa bo prof. U1 a g a že zbral okrog sebe prvi letošnji mladinski plavalni tečaj: — solnca, vode in zraka tudi deci' RADIO Petek, 14. junija LJUBLJANA 11: Šolska ura: Pevski nastop šolskega zbora PJS iz Št. Vida pod vodstvom Maksa Juvana. _ 12: Plošče. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Čas, obvestila. — 13.15: Kvartet >Hmtadra«. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Glazunov: Stenka Razin (plošče). — 18.20: Radijski prenos svetovne katastrofe (dr. P Breznik). — 18.40: Cas, poročila, vreme, spored, obvestila. — 19: Ne hodite v hribe brez prave opremel (inž. Avčin). — 19.30: Nac. ura. — 20: Odlomki iz priljubljenih oper, pojeta ga. Mila Kogejeva in g. Marčec s spremljeva-njem radijskega orkestra. — 21.30: Cas, poročila, vreme, spored. — 22: Pojoča žaga (g. Muser) in radijski orkester. BEOGRAD 16.20: Plošče. — 18.30: Narodna glasba. — 20: lz Zagreba. _ 22.20: Lahka "glasba. _ ZAGREB 12.10: Plošče. — 1715: Pesmi — 20: Pevski koncert. — 20.30 Klavirske skladbe. — 21.30- Umetne in narodne pesmi — PRAGA 1955: Otroške pesmi. _ 20.30: Prenos simfoničnega koncert? iz Londona (dirigira Toscanini). — BRNO 19.25: Vojaška godba. — 20-10- Narodne pesmi — 20.30- Spevoigra. - 21.35: Prenos iz Prage - VARŠAVA 19.30: Klavir. — 20.10: Lahka godba _ 21: Simfoničen koncert. — 22.15: Resna glasba. — DUNAJ 12: Orkester. _ 16.10: Operetne melodije. — Sorodniškl laMrlut Hči - mačeha lastne matere, oče pa zet svojega sina Pri tem se je zgodila ta-le reč: 24 letnemu snubača je bila zrela vdova tako všeč, da ni mogel odmakniti oči od nje in jo je prosil za roko. Istočasno pa je razodel ljubezen 21 letnemu dekletu ženinov 45 letni oče in je bila tudi njegova prošnja uslišana. Dogovorili so se zaradi svatbe in kmalu nato sta stopila oba para pred oltar. Dvojni zakon je ustvaril kaj čuden sorodniški položaj: hči zrele vdove, kateri je mati iskala ženina, je postala mačeha lastne matere. oče pa zet svojega sina. Kakšne komplikacije bodo šele nastale, ko se bodo v obeh zakonih rodili otroci — to je snov, ki daje Upniškim rojakom mnogo pobude za razmišljanje in dovolj priložnosti za zbada-nje in šale. V Lipniku na Češkoslovaškem so nedavno obhajali dvojno svatl^o, ki daje povod za najrazličnejše opazke. Neka štiridesetletna vdova prikupne zunanjosti se je obrnila na posredovalnico za sklepanj* zakoncev s prošnjo, naj poiščejo ženina za njeno 21 letno hčer. Posredovalec ji je kmalu pripeljal 24 letnega snubca, sina imovitega kmeta iz bližnje občine. Nekaj dni po tem obisku ie pred vdo-vino hišo ustavil avtomobil. Izstopila sta dva moška: snubec, ki ga je priporočil posredovalec. in njegov oče, zal mož pet in štiridesetih let. Mož je tudi vdovec. Šli so v hišo in so se jeli meniti o ženitvi. Duševno vremenoslovje šesttedenski razpoloženjski cikel pri človeku - Dobri in slabi dnevi Velika korist od opazovanja samega sebe KARIKATURA v Nemčiji so zgradili idealni avtokar, ki vozi popolnoma varno potnike z brzino 120 km na uro Smučarski raj — na Marsu Ugotovitve astronomov Lowellove zvezdarne Po opazovanjih Lowellove zvezdarne v Massachusettsu je letošnje poletje na Marsu popolnoma noro. Ce so »ljudje« na Marsu, tedaj imajo ta čas mesece, ki ustreza nekako našemu avgustu, a to je kaj čuden avgust, še pred kratkim Je bilo tam vreme prilično normalno, t. j. marsovsko, sedaj pa je temperatura padla hipoma na kakšnih 40 stopinj pod ničlo. E. C. SJipher, brat ravnatelja te zvezdarne in sam astronom, piše: »Z našimi daljnogledi opazujemo na Marsu ogromne gore lesketajoče se snovi. To so ledne gore v bližini severnega tečaja. že 30 let proučujem Mars in takšne reči ob tem času še nisem videl. Led okoli južnega tečaja se še vedno širi, led v bližini severnega tečaja, ki se do tega časa drugače že davno stopi, pa se dviga v polnem poletju v vsej zimski mogočnosti in ga je kaj dobro opaziti.« Slipher niti ne pritrjuje niti ne zavrača naziranja, da bi bila kakšna ljudem podobna bitja na Marsu, če so, tedaj preživljajo svoje poletne počitnice v pravem, čeprav nekam prehladnem smučarskem paradižu. Maščevanj® varanega moža Vrgel je ženo skozi okno na dvorišče, njenega ljubimca pa je odkril v omari V Welsu, Traunergasse 6, se je odigrala te dni pretresljiva žaloigra ljubezni. Štiridesetletni konjski prekupčevalec Karel Wiesenbacher je že dalj časa imel ženo na sumu, da mu ni zvesta. Ko so ga nekega dne obvestili, da je v opoldanskem času sprejela njegova žena obisk t u j e g a m o š k e g a, je Wiesenbacher pohitel domov in zahte val pojasnila, kdo je v stanovanju. Zaradi ostrega moževega nastopa sta se zakonca hudo sprla. 2-ena je namreč tajila, da bi bil v hiši tujec. To je konjskega prekupčevalca tako razkačilo, da je pograbil ženo in jo treščil skozi okno iz prvega nadstropja na dvorišče. Nesrečnica je priletela hrbtom na neki voziček zaradi močnega padca zlomila in s si hrbtenico. Poškodba je bila tako huda, da je zaradi padca popolnoma ohromela. Umirajočo so odpeljali v bolnišnico, mož p.a je v tem preiskal stanovanje in je v neki omari iztaknil svojega tekmeca v ljubezni. 2ena ga je bila pred moževim prihodom skrila v omaTo meneča, da bo moža pomirila' fri Ijubčka izpustila, čim se poleže družinska nevihta. Italijanski poslanik v Londonu D i n o G r a n d i je bil nujno pozvan v Rim zaradi novih instrukcij spričo napetosti v italijan-sko-abesinskem konfliktu Denar brez koristi Poročali smo že da je ameriška policija prijela zakonca Waleya, ki sta priznala, da sta bila v zvezi z ugrabitelji devetletnega milijonarjevega sina Georgea \Veyerhau-serja. \Vashingtonski policiji se je doslej posrečilo dobiti nazaj 115.000 dolarjev iz šopa bankovcev za 200.000 dolarjev, ki »o jih morali otrokovi starši izročiti izsiljevalcem. Mahan, ki je ostavil v ukradenem avtomobilu 15.000 dolarjev in pobegnil neznano kam, je znan bančni ropaT. Prijeti člani ugrabiteljske tolpe so doslej spravili v promet za 5000 dolarjev bankovcev. Večji del plena so seveda zakopali. Zakonca Waley sta n. pr. skrila v zemljo 90.000 dolarjev, 4000 dolarjev pa sta sežgala v strahu pred razkritjem. Do aretacije sta izdala za lastno potrebo samo 300 dolarjev. Muza pariškega Montmartra Zastrupljeni zdravniki To so okusne in sladke! Na senžermenskem sejma pri Parizu so fotografirali otroke pri veliki pojedini češenj Smrt v NuMjski puščavi Vročina, lakota in žeja ugonobila štiri avtomobiiiste Sloviti angleški psiholog in umetnik Ha-velock Ellis je ustvaril teorijo, po kateri potekajo človeška razpoloženja tudi neodvisno od zunanjega sveta v nekem ritmu, ki bi se dal izraziti v obliki valovite krivulje. Vrhovi krivulje bi pomenih dobro razpoloženje, nižine pa slabo. Trajanje posameznih period v tej ritmični izmenjavi dobre in slabe volje znaša povprečno šest tednov, pri umetnikih in sploh duševno zelo delavnih ljudeh nekaj manj, kar Je tudi umljivo. Takšni ljudje proizvajajo namreč več notranje energije, a jo tudi hitreje porabijo. To trditev je hotel preizkusiti ameriški psiholog, prof. Rex B. Hershey s Pennsyl-vanskega vseučilišča. Dve leti je beležil sistematsko razpoloženja nekoliko tucatov oseb, med njimi delavcev iz velike tovar- ne, ki mu je bila pri tem raziskavanja rar da v pomoč. Uspeh tega dela je bil za vsakogar presenetljiv in je dal v celoti prav trditvam Havelocka Ellisa. Zapisovanje je bilo prostovoljno, tako da bi lahko vsak goljufal, toda prav kmalu se je zbudila v vsaki poskusni osebi vnema, da bi dognala, ali je res podvržena navedenemu razpoloženjskemu ciklu. Ta ciklus je trajal povprečno res šest tednov, pri nekaterih malenkost več, pri drugih spet manj, za Hersheya samega je znašal n. pr. pet tednov. Seveda je trajanje razpoloženjske dobe relativno in se do neke meje lahko podaljša ali skrajša, v glavnem pa se ne spreminja dosti. Razlike so nadalje tudi v intenziteti razpoloženj pri posameznih ljudeh. Pri nekaterem Stodvajset kilometrov na ur*» človeku poteka krivulja v precej strmih valovih, tako da lahko drugi ljudje dobro opazijo, kdaj ima svoje dobre m kdaj slabe dneve, pri nekaterih osebah pa Je krivulja spet manj izrazita, tako da se včasi niti človek sam ne zaveda, kako Je z njim. Na vsak način pa niha razpoloženje vsakega človeka v nekem prilično stalnem ritma, ki nikomur ne more škodovati, da ga zase dožene. Stvar ima namreč lahko praktičen pomen v toliko, da si lahko vsak, v kolikor je to mogoče, določi izvršitev kakšnih del, ki zahtevajo več energije in osredtočnosti, na dneve, ko Je tu® njegovo razpoloženje na višku aH vsaj v dviganju. Ni dvoma, da se obeta vsakemu delu v takšnih dneh največ uspeha Prof. Hershey priporoča zato vsakomur, naj bi opazoval nekaj časa, vsaj nekoliko mesecev samega sebe in beležil svoja razpoloženja v podobi krivulje, ki mu bo pokazala trajanje in intenzivnost njegove notranje periode. Ta »duševna vremenska karta« na-likuje nekako tabelam, ki rabijo za beleženje mrzlice pri bolnikih. V vodoravno smer je razdeljena po zaporednih dneh v navpično pa je nad temeljno vodoravni-co in pod njo razdeljena v deset stopenj razpoloženja, t. J. nad vodoravnico: 1. dobrohotno, 2. in-teresirano, k šali pripravljeno, 3. veselo, 4. optimistično z mnogimi načrti, 5. srečno, zelo dobro razpoloženo; pod vodoravnico, ki pomeni sama nevtralno ali nedoločno razpoloženje, pa se vrstijo spet sledeče stopnje razpoloženja: 1. rahlo slabega, 2. nevoljnega, nezaupljivega, ravnodušnega, 3. razdraženega, 4. žalostnega in pesimističnega, 5. potlačenega, mrkega. Ce zaznamujemo vsak dan v njegovem stolpcu s točko razpoloženje, ki nas prevladuje, in te točke končno zvežemo, dobimo krivuljo, ki nam bo dala vse podatke o našem notranjem ritmu. Usodepolen banket Težka in zelo čudna nesreča se je zgodila za Bimkošti v Amiensu. Zdravniki iz Pikardije so imeli tam svoje zborovanje, ki so ga začeli z banketom. Udeležilo ee ga je okrog 200 zdravnikov. Še isti dan jih je okrog 150 zbolelo z zelo težkimi znaki zastrupitve Med zastrupilienci je tudi predsednik zborovanja dr. Ferrv z ženo, ki bo težko ostala živa. Ferrv je že med banketom začutil hude bolečine, a je zborovanje vseeno vodil. Zvečer pa mu je postalo zelo slaibo in ob istem času so prihajale od vseh struni telefonske vesti o obolenju drugih zbo-rovaleev. Stvar je tem bolj skrivnostna, ker niso moeli ugotoviti za kakšno zastrupitev gre. Dr. Ferrv meni, da je bil v jedeh tako zva-ni Gartnerjev bacil. Po njegovem mnenju bi zadostovalo, da je nekdo prejšnji večer meso prepariral s tem bacilom. Vse kaze, da gre za dobro premišljeno maščevanje. Pogreb I. V. Mičurina Slavnega ruskega botanika Ivana Vladi-miroviča Mičurina so pokopali v Mičurm-sku na državne stroške. Izkopali so mu grob v sredini mesta in gomilo bodo zasa-dili z rastlinami, ki jih je pokojnik najbolj uspešno gojil za svojega življenja. Za letošnjo Muzo pariškega Montmartra so izvolili gdčno Deniso Rousseau-i e v o, ki so jo posadili na tradicionalni prestol z učinkovitim ozadjem Na kratko smo že poročali o tragični smrti, ki je zatekla v Nubijski puščavi štiri mlade francoske kolonijalne uradnike iz Dakarja v Senegambiji. Uradniki so dobili po dveletnem nepretrganem službovanju v Afriki kakor predvideva zakon, osem mesecev dopusta. Krenili so na pot proti doma tn so hoteli prevoziti črni kontinent z avtomobilom. Na potovanju pa so zašli in ker je v avtomobilu nastal defekt, ki ga niso mogli popraviti, so se odpravili peš dalje. Preden pa so dospeli do človeških naselbin in vode, so umrli od strašne lakote in žeje. Francozi se niso hoteli peljali po najkrajši poti v kakšno afriško pristaniško mesto in se cmdi vkrcati na ladjo. Mikale »o jih pustolovščine & v t o mo b i 1 s k e __ vožnje skozi puščavo. Najeli so avtomobil z go- Ijali skozi Egipt, Sirijo in Malo Azijo v Smirno. Južno od Khartuma so hoteli prerezati ogromen ovinek Nila in so se kljub svarilom angleških kolonistov podali na pot. Zapadno od Halfe, kakšnih 90 km od zelenice, je nastal v avtomobilu defekt. Napaka se ni dala popraviti. Avtomobil i-sti so bili primorani izstopiti ter pešačiti dalje. Toda tudi v najugodnejših razmerah teh krajev pa pomeni takšen poskus nadvse tvegano podjetje. Treba je namreč paziti, da se ne zaide. Poleg tega je pot zelo utrudljiva in dolga, mnogo daljša kakor so si predstavljali Francozi. Zato se tudi niso zadostno založili z živili in vodo. Ker niso srečali nobene karavane, ki bi jim pomagala iz stiske, so zablodili v najbolj zapuščenem delu Nubijske puščave. Nad nesrečne potnike ie prišla nadloga Zadnja slika žrtev pred odhodom na avtomobilsko vožnjo semcami, trdno prepričani, da bodo s tem vozom lahko prevalili 20.000 km pota. Potovanje so začeli v Dakarju in so prišli do Khartuma v angleškem Sudanu. Tam so hoteli kreniti proti severu, da bi se pripe- Kravji nevesti z južnega tečaja Byrdove ekspedicije na Južni tečaj sta se udeležili tudi dve kravi, »Ledna gora« in »Dekle z Juga«. Brez teh dveh zvestih živali, ki sta dajali obilico mleka, bi ljudje mnogo težje prenašali težave polarnega podnebja. Zato so ju sedaj bogato poplačali Na banketu, ki so ga priredili po po-vratku članom ekspedicije na čast, ja n. pr. niso pojedli, kakor bi bila sicer navada nehvaležnih ljudi, temveč sta se ga udeležili kot pravi gostje. Na obeh koncih mize sta imeli svoj častni prostor in sta bili lepo ozaljšani kakor dve nevesti Jedli pa sta seveda izbrano travo in pili svežo vodo. ravno v času, ko je v Vadi Haffl ob N3w vladala neznosna vročina 65 stLouisa«, pa so podali zopet g. Drago Burger (Julien), gdč. Štefka Korenčan (Louisa), g. Tone Petrovčič (oče in gdč. Vida Rudol/ (mati). Glasbeno vodstvo je pripadalo g. dr Svari. Razen Karmen Antičeve in Friderika Lupše so nam vsi nastopivši bili poznani že izza prve letošnje produkcije operne šole, kakor tudi že izza lanskih produkcij. Na teh mladih, dovolj maloštevilnih ramah sloni po večini naša operna iola. Zal, to zaenkrat niso prav zelo rožnati izgledi za našo operno bodočnost. Poleg tega pa je tem redkim ljudem, četudi so zelo voljni in močno ambiciozni, nemara dovolj težko nositi pezo skoro celega obsežnega produkcijskega programa. Slutim, da po drugi strani tudi interes poslušalstva za naše operne produk cije zaradi tega, ker vidi na odru skoro vedno iste osebe, ni več tako živ, kakor je bil spočetka. Zdi se, kakor da bi primernega naraščaja primanjkovalo. V resnici n. pr. nadebudnih, že za produkcije dovolj izšolanih in zrelih tenorjev nimamo. Poučili so me, da je g. Drago Burger, ki se le nerad eksponira na odru, to storil pri 1. in sedaj pri 2. produkciji le na izrečno prošnjo konservatorijskega ravnateljstva in jih na tak način sploh omogočil. Tudi jaz sem mu hvaležen za to. Ponavljam še, da poslušalci opernih produkcij želimo, da vodstvo odpre svojim gojencem širši vpogled v slovenski operni repertoar. Včerajšnji večer je bil n. pr. posvečen le Francozom. Nikakor ne bi škodovalo, ako bi sicer stilni program poživela kaka živahna, slovanska, vesela stvar, saj umetnost ni samo v liriki ali tragiki. Občinstva je bilo pri produkciji zelo malo. Tako površnega in mlačnega zanimanja ni zaslužil nihče izmed sodelujočih, najmanj pa vodstvo in njegovi učitelju —č. Zapiski »Življenje ia svet«, št 25, pri občuje spet prebogato gradivo, ki daleč prekaša vrednost borih 2 Din, kolikor gume posamezna številka v drobni prodaji. Na uvodnem mestu nadaljuje dr. Maks Kremžar svoj Članek o homeopatiji, ki je vzbudil pozornost le zaradi načina, kako transkribira avtor tuja tehnična imena. Naj se z njegovim stališčem v tem pogledu strinjamo ali ne, zanimivosti tvarini, ki jo obdelava, ne moremo odrekati. Ivo Lapajne piše s stališča geografa o naši najlepši in najbolj romantični soteski Vintgarju ter njenem nastanku; dr. A. Debeljak spet kramlja o tisoč stvareh ▼ svojem originalnem potopisu »Po sinji Adriji«; iz neizčrpne ostaline pokojnega Srečka Kosovela objavlja revija zanimivo črtico »Tri muze«; Essad Beg nadaljuje strašna odkritja o delovanju boljševiške tajne policije; v času. ko se ustvarjajo v pospešenem tempu nove podlage soživljenju na jugoslovanskem jugu, nas mora še posebno zanimati članek o Trnovu, stari bolgarski prestolnici. Poleg kopice drobnejše- ga gradiva Je treba omeniti vsekako Debeljak ovo poročilo o Čufarjevi »Ameriški komediji« v rubriki iz »Literarnega sveta«, iz rubrike »Človek ln dom« praktične nasvete o presajanju lončnic in o lepi kuhinji, v šahovski rubriki izredno zanimive vtise našega mladega velemojstra Pirca • Šahovskega turnirja v Moskvi, nadalje rubriko >Za bistre glave«, humor, anekdote, uganke in prepolno ilustracij po vsem zvezku. Mislimo, da že to površno naštevanje dovolj upravičuje ono, kar smo rekli v začetku o »Življenju in svetu«, našem edinem poljudno znanstvenem, literarnem in družinskem tedniku! B. Smetana v ItafiJL Smetanova »Prodana nevesta«, ki je imela letos pozimi velik U3peh v milanski ScaH, se je Italijanom tako priljubila, da pojde v kratkem preko vseh italijanskih gledališč. Prva nadaljnja premiera bo v Rimu. Scala name-i rava uprizoriti še »Hubičko« (Poljub). Kakor poročajo ,obišče Prago generalni nad-I zamik italijanskih gledališč de Pirro, ki i namerava proučiti ustroj in delovanje če-' šk»slovaških gledališč. Si P O R T Olimpijski dan 1935 15*, 16. In 17. junija pod devlzo OLIMPIJSKA DOLŽNOST DOMOVINE! Sobota 15. junija ob 2030 na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju: Olimpijska akademija: Vaje Sanic Sokola s kiji, tek na 100 m moški, floret — gospodje, rokoborba, nastop Sokola L, table-tenis, double gospodov, tek 80 m — dame, boks, dviganje uteži, tek 200 m — moški, vaja Sokolov na orodju, table - tenis — single gospodov, štafeta 4 krat 75 — dame, vaja Sokolov na orodju, štafeta 4 krat 100 m. Akademija se konča ob 22.30. Vstopnina 12, 8, 5 in 3 Din. Nedelja 16. junija: Dopoldne ob 10. igrišče Jadrana v Trnovem: hazena tekma Ilirija — Jadran. Vstopnina 5 m 3 Din. Dopoldne ob 9. na teniških igriščih Ilirije: ekshibicija naših najboljših teniških igralcev. Vstopnina 8, 5 in 3 Din. Popoldne ob 16. na igrišču Hermesa: ko- lesarske dirke po naslednjem vrstnem redu: dirke novincev, juniarjev, prvorazrednih in izločilna dirka; nato motociklistične dirke po naslednjem redu: turistični rnoto-cikli, športni motocikli, handicap dirka. Ob 18. nogometna tekma med dvema najboljšima moštvoma Ljubljane. Vstopnina 12, 8, 5 in 3 Din. Ponedeljek 17. junija: Pričetek ob 2030: plavalne tekme na kopališču SK Ilirije: 50 m prosto moški, 100 metrov prosto moški, 200 m prosto moški, 100 m hrbtno dame, 100 m prosto moški, 200 m prosto moški, 50 m prosto dame minuta treninga, 4 krat 50 prosto moški, water-polo. Vstopnina 8, 5 in 3 Din. Olimpijski znaki po 5 in 1 Din. Ves dobiček prireditev bo šel v olimpijski fond. Podprimo one, Iri bodo našo domovino zastopali na olimpijadi. Dajmo jam primerno hrano, stanovanje ki opremo, saj bodo nosili znak Jugoslavije! Službene objave LNP (Nadaljevanje seje p. o. dne 5. junija 1935.) Zavrne se verifikacija igralca Kernc Mirkota za Svobodo, Maribor, ker niso prijavni« priložene tri slike. Vzame se na znanje izjava igralca Fajon Bogomila, da preklicu je prijavo za Jadran ter da ostane še nadalje član Slavije. Po nalogu JNiS br. K. 403 od 29. maja se poziva Korotan, Kranj, da takoj sporoči LNP zadnji nastop igralca Jakše Antona na javni tekmi. Suspendirajo se do nadaljnjega igralci Kovačič Lado, Kos rlilan, Humer Slavko, vsi Ilirija, dokler ne poravnajo vseh obveznosti do prejšnjega kluba Primorje. Vzamejo se na znanje dopisi: Sore od 1. junija, Ilirije od 1. junija, Domžale št. 55 brez datuma, Železničarja od 3. junija, Amaterja od 4. junija, Slavije št. 217 od 24. maja, Ilirije od 5. junija (poziva se v zvezi s tem dopisom Ilirija, da dostavi po eno sliko za igralca Jug Franca in Slapar Franca za izstavitev duplikata), zapisnika OO Trbovlje od 3. junija in OO Maribor od 3. junija, brzojavke JNS od 29. in 30. maja in SK Korotan, Kranj, od 1. junija, nadalje poročila službujočih odbornikov gg. dr. Perka, Jančarja, Juvana, Slamioa, Straha, Kuharja, Mama. Kazenskemu odboru se predajo igralci: Frangeš Ernest, Železničar, in Tkalec Ivo, Svoboda, Maribor, oba zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Železničar : Svoboda, 30. maja v Mariboru, Miiller Drago, Disk zaradi prestopka na prijateljski tekmi Disk : Sloga 30. maja v Domžalah, Rott-man Janko in Knezer Ivan, oba Svoboda, Maribor, zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Železničar : Svoboda rezerva 30. maja v Mariboru, Kamnikar Viktor, Svoboda, Ljubljana, zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Svoboda : Reka 2. junija v Ljubljani. , Upravnemu odboru se preda Korotan, Kranj, ker ni navedel v postavi moštev poleg imen igralcev še priimek pri prijateljskih tekmah Korotan : Radovljica In Korotan : Hermes, obe 30. maja v Kranju, Mladika, Ljubljana, ker ni oddala postave moštva na predpisani tiskovini pri mednarodni tekmi Mladika : KAC Celovec 2. junija v Ljubljani. Prijava ss. g. Vebleta o odigrani prijateljski tekmi Celje : Viktorija, Zagreb, jun., 30. maja v Celju, se odstopi ZNP. Pozivata se Ilirija in Mladika, da tekom osmih dni poravnata vsak po Din 125 kot preostanek sodniškega honorarja za sojenje mednarodnih tekem Ilirija : KAC Celovec 1. junija in Mladika : KAC Celovec 2. junija, privremenima ss. gg. Sketelju in Kosu. Oba imenovana sodnika pa se predasta SO v postopek. Verificirajo se prvenstvene tekme: Mura : Ptuj 4:0, Laško : Sava 2:0, Amater : Trbovlje 2:1, Sloga : Grafika 4:2, Mars : Svoboda 2:0, Maribor : Ilirija 1:0, Sloga : Korotan 4:2, Slovan : Mars 1:0, Svoboda : Jadran 2:1, Gorenjec : Bratstvo 1:0, Reka : Slavija 7:0, Grafika : Mladika 5:0, Sloga : Svoboda 2:0, Mars : Korotan 3:1, Jadran : Slovan 3:1, Ilirija : Hermes 7:1, Mars : Slavija 2:0, Grafika : Jadran 2:1, Mladika : Svoboda 3:1, Zagorje : Litija 4:1, Dobrna : Retje 1:0, Celje : Maribor 3:1, Hrastnik : Rudar 8:1, Dobrna : Trbovlje 5:2, Olimp : Jugoslavija 3:2, Rapid : Čakovečki SK 5:0, Hermes : Celje 1:1, Sloga : Litija 3:0 p. f., Rapid : Svoboda 7:3. (Seja S. O. pri LNP dne 13. junija 1935.) Delegirajo se k tekmam dne 16. junija: v Ljubljani, igrišče Hermesa ob 18. reprezentanca A — reprezentanca B Jordan, rez. Macoratti; v Mariboru, igrišče Železničarja, ob 17.30 Železničar — Celje, Lukežič, rez. Ramovš; v Trbovljah Amater — neznan nasprotnik Rajtmajer; Dobrna — Olimpija Puntar; v Zagorju brzoturnir Svobode Božič in Krhlikar; m Jesenicah Kovinar — nemsn nasprotnik Jordan; Kovinar naj javi do sobote do 12, če se tekma vrM, v primeru, da Kovinar ničesar ne javi, se bo smatralo, da tekme ne bo; Sklicuje se sestanek vseh saveznih sodnikov v Mariboru za nedeljo dne 16. junija ob 19JO; kraj naj določi poverjeništvo. Udeležba za vse mariborske sodnike obvezna. Sestanek vodi zastopnik S. O. LNP. Opozarjajo se vsi sodniki, da morajo prevzeti od klubov vsako postavo moštva, tudi če ni napisana na predpisani tiskovini, in jo priložiti poročilu o tekmi. Prijava ss Medica Josipa se odstopa upravnemu odboru v poslovanje. Seja odbora za kaznovanje sodnikor se vrši 14. junija ob 18.15 v podsavezni pisarni. Na sejo se vabita pr. ss. Kos in Čamer-nik. Obenem se naprošajo gg. Kralj, Dor-čec, Erlich, da pridejo na zaslišanje. Gg. Wagner in Reinprecht se obveščata, da sta njuni naknadni prijavi bili predloženi z ostalimi prijavami S. O. JtNS v rešitev s primernim priporočilom. Ramovš, tajnik. Iz LNP. Za tekmo dveh reprezentanc ob priliki olimpijskega dne 16. t. m. nai se javijo na igrišču Hermesa ob 1730 naslednji igralci: Starec, Jug, Zemljak, Šinkovec, Zavirf, Celebic, Uraič, Janežič, Pi-šek, Caieari, Petelin (Primorje), Slapar, GrintaL, Lah, Sočan, Zupančič, Žitnik, Svetic, Herman (Ilirija), Košenina, Brodnik (Hermes), Jež, Slanina, Erman, Repovš, Bervar (Reka), Humer (Mars), Verovšek, Lipovšek (Sloga). Opremo preskrbita Ilirija in Primorje; Ilirija: dresi zeleni, hlačke bele, Primorje: dresi beli, hlačke črne. Podsavezni kapetan. Službene objave ljubljanskega bazenskega podsaveza. (Seja uprav, odbora dne 11. junija.) SK Ptuj se ponovno poziva, da nemudoma prijavi in izposluje dovoljenje za odigranje dveh tekem z V&K in poravna prijavnino za obe tekmi. Naročilo mora biti izvedeno najkasneje do 17. t. m, sicer občutna kazen. Na znanie se vzame prijava g. Kosmača L. za hazenski sodniški tečaj. Prijavljeni kandidati se vabijo na sestanek, ki se vrši danes ob 19.30 v posebni sobi kavarne Evrope. Na sestanku bodo določene ure za teoretski in praktični tečaj. Ilirija in Jadran se obveščata, da prične obvezni zdravniški pregled vseh hazenašic in atletinj danes. Iliriji so rezervirani termini 14., 19. in 21. junija, SK Jadranu pa termini 26„ 27. in 28. junija. Oba kluba se opozarjata, da bo zabranje-no nadaljnjo nastopanje vsem članicam obeh klubov, katere ne bodo pregledane do 15. julija. Zdravniški pregled se vrši ob navedenih dneh v protituberkuloznem dispanzerju na Miklošičevi cesti 20. Na znanje se vzame sodn. poročilo o drugi poskusni tekmi Jadrana. Verificira se prven. tekma za pomladno sezono Gorenje : Ilirija z rezultatom 12 : 1 (3 : 1) za Ilirijo. Odborniških dolžnosti se razrešuje član uprave g. Polak Peter. Jadran — hazenska sekcija — se predloži savezu za sprejem v redno članstvo JS2S. Pri olimpijskem dnevu morata obvezno sodelovati Ilirija in Jadran. Oba prizadeta kluba prejmeta potrebna navodila pismeno. Odborniško službo vršita pri olimpijskih prireditvah v soboto ob 20.30 na letnem sokolskem telovadišču g. Luschan, v nedeljo ob 10J0 na igrišču Jadrana g. dr. Bradat Delegira se za tekmo Jadran : Ilirija ss. Žitnik, rez. Doberlet. Tekma je v nedeljo 16. ob 1030 na igrišču Jadrana, ŠK Ilirija. ( Težkoatletska sekcija). Rokoborci se ponovno pozivajo, da se udeleže obvezno sestanka danes ob 19. v Kolodvorski ulici 28 zaradi akademije olimpijskega dne. Kdor izostane neopravičeno, se bo črtal iz seznama. ASK Primorje (nogometna sekcija). V soboto ob 18. strogo obvezen sestanek vseh juniorjev m subjuniorjev na igrišču. Slalom klub 34. Prop. odsek. V nedeljo {zlet članstva na Mošenjsko planino na Je-lovci. Vabimo pa tudi vse prijatelje kluba, da se izleta udeleže. Odhod v nedeljo zjutraj s turistom. Posebnih legitimacij za polovično vožnjo ni treba. Pridite vsi in pripeljite druge seboj. ŽSK Hermes (uprava igrišča). Našlo se je po zaključku dirk v ponedeljek boljše polnilno pero. Lastnik naj se javi pri nač. upr. igrišča. — (Nogometna sekcija). Danes ob 20. pri Kočarju izredni občni zbor sekcije. Udeležba obvezna za vse igrače. Narod, ki pozablja brate v -suznosti, tepta svojo čast! „Br#m-i-I>or" se briga zan)e. Pristopajte! Svobodno In neovirano lahko na plaži letate ali pa se vežbate na športnem igrišču, če ste prej poskrbeli, da ste odpravili tiste tako nadležne in nepotrebne dlačice po nogah, rokah, pod pazduho, na obrazu in na tilniku. Pri tem Vam bo DULMTN krema za odpravo dlačic odlično pomagala in Vam odpravila te dlačice brez vsakih bolečin. DULMIN krema je bela, mehka in prijetna v uporabL DULMIN krema proti dlačicam Skladišče za Jugoslavijo: Jugofarmaclja d. d., Zagreb. Oddelek: Kozmetika tVafjeca; ZA IZRADU IDEJNIH SKICA SOKOLSKOG DOMA BLA2E-NOPOČIVSEG VITEŠKOG KRALJA ALEKSANDRA I. UJE-DINITELJA U SARAJEVU. Odbor za podizanje Sokolskog doma Blaženopočivšeg Viteškog Kralja Aleksandra I. Ujedinitelja, raspisuje natječaj za izradu idejnih skica za Sokolski dom u Sarajevu, koji se podiže kao spomenik Blaženopočivšem Kralju Aleksandru I. članovi ocjenjivačkog suda: g. B. Sunajkovič, načelnik Banske Uprave; g. Dr. V. Besaro-vič, potpredsjednik sarajevske Opštine; g. Dr. Kaunic, šef higijen-skog zavoda u Sarajevu; g. S. Stanivukovič; g. O. Lavrač, činov-nik; g. A. Starčevič, priv. čin.; g. R. Ažman, činov.; g. inž. Gjorgje Božič, šef gradskog gradjevinskog odjelenja u Sarajevu; g. inž. A. Turmišov, arhitekta Banske Uprave; g. inž. Mašo Jovanovič, ovla-šteni inžinjer; g. inž. Dušan SmUjanič, ovlašteni arhitekt; g. inž. Ante Baldasar, profesor srednje Tehničke škole u Sarajevu i g. inž. Lavoslav Pavlin, arhitekta gradskog gradjev. odjelenja u Sarajevu. Zamjenici članova ocjenjivačkog suda: g. Dr. L Durbešič, advokat; g. Dr. Jojkič, šef gradskog san. odjelenja u Sarajevu; g. inž. O. Grof, direktor srednje tehn. škole v Sarajevu, g. U. čivič, inšpektor Banske Uprave; inž. M. Skakič, činov. Direkcije željeznica; g. inž. V. Besarovič, ovlašteni inžinjer; inž. Muftič, čin. gradskog gradjev. odjelenja i g. S. Gačinovič, či-novnik. Pravo na sudjelovanje u ovom natječaju imajo svi stručnjad državljani Kraljevine Jugoslavije. Rok predaje načrta 20. jula o. g. Nagrade: I. nagrada 20.000 Din, U. nagrada 12.000 Din, m. nagrada 8.000 Din, jedan otkup 4.000 in dva otkupa po 3.000 Din. Podloge za natječaj mogu se dobiti besplatno kod arh. L. Pavlina, gradsko gradjevinsko odjelenje u Sarajevu. 5334 B> L Stevenson: 55 SAIMT-YVES Prigode francoskega n jetnika na Angleškem Držeč ee trave, sem se previdno plazil bliže; tema in pljusk dežja, ki se je spet ulival, čeprav brez vetra, sta me varovala; že bi se bil skoraj lahko dotaknil ljubljenega dekleta. Toda nisem se je upal motiti v njeni sanjariji. Stal sem, ne da bi se ganil, in z očmi srkal milo sliko vase. Se vedno je strmela predse na svetli odsev okna, na ravne sence omrežja, na leskečoči 6e prod, ki je pokrival stezo, in dalje tja v nepredirno noč, ki je ležala nad vrtom in nad hribi; nato se ji je izvil globok vzdih, ki me je zgrabil za srce kakor prošnja. >Zakaj vzdihujete, gospodična Gilchristova?< sem zašepetal. »Ali mislite na prijatelje, ki so daleč od vas?< Naglo je obrnila glavo proti meni: to je bilo edino znamenje presenečenja, ki ga je pokazala. Tisti mah sem stopil v svetlobo in se globoko priklonil. >Vik je vzkliknila. >Vi — tukaj?« »Da, tukaj sem. Od daleč prihajam, gotovo sto petdeset milj, samo da vas vidim. Ves večer že čakam na vasem vrtu. In gospodična Gilchristova ne poda roke prijatelju, ki je v stiski ?< Pomolila jo je skozi rešetko, in jaz sem ji jo dvakrat poljubil. Pri drugem poljubu jo je mahoma umaknila, zdelo se mi je, da z večjim strahom, nego ga je kazala dotlej. Vrnil sem se tja, kjer sem stal prej, in nekaj časa sva oba molčala. Moji strahovi so se oglašali z deseterno močjo; nehote sem iskal na njenem obličju znamenja jeze, a videl sem, da ji oči trepečejo in se ogibljejo mojih oči; to me je pomirilo. »Zblazneli ste, da ste se vrnili semkaj !< je izpregovorila. »Izmed vseh krajev pod božjim nebom je ta tisti, kamor ne bi smeli priti. Pravkar sem še mislila, da ste gotovo na Francoskem!« »Name ste mislili?« »Oh, gospod de Saint Yves, saj niti ne slutite, v kakšni nevarnosti ste. O, dajte se preprositi in bežite, bežite odtod!« »Mislim, da poznam nevarnost prav tako kakor vi, gospodična. Toda nikoli ni bilo moja navada, da bi prisojal življenju, ki nam je skupno z živalmi, Bog si ga vedi kolikšno vrednost. Prišel sem na Škotsko, dobro vedoč, kaj delam, samo zato, da vas vidim in iz-pregovorim z vami — nemara zadnjikrat.« »Saj nič ne veste!« je vzkliknila v čedalje večjem razburjenju. »Ta dežela, da, cel6 ta vrt pomeni za vas smrt. Zakaj _ vei ver" jamejo; edina, ki ne verjamem, sem jaz. Če bi vas kdo slišal — oh, groza me je pomisliti na to. Idi>te, pojdite pri tej priči! Uslišite mojo prošnjo!« »Draga prijateljica, ne odbijte mi tega, po kar sem prišel toli dolgo pot; pomislite, da ni izmed vseh milijonov ljudi na Angleškem nikogar razen vas, ki bi mu smel zaupati. In ker je tako, da moram govoriti, me morate trudi poslušati. Vse, kar ljudje pravijo, je resnica, in vendar ni hkratu vse to nič res. Da, ubil sem tistega Go-guelata — saj to vam je bilo na misli, jelite?« Molče je prikimala; njen obraz je bil smrtnobled. »Toda ubil sem ga v poštenem boju. Do tistega trenutka nisem nikoli nikogar ubil, razen na vojni, kjer je bilo to moj poklic. A vse srce mi je gorelo od hvaležnosti do nje, ki je bila dobra z menoj, do angela, ki se mi je bil prikazal v temi ujetništva kakor solnčni žarek z neba. In tega angela, to nebeško prijateljico se je drznil Goguelat žaliti! Dvobojevala sva se, in moj nasprotnik je padel; žal mi ga je zelo, a vest me ne peče!« S tesnobo v srcu sem čakal odgovora. Najhujše je bilo in vedel sem, da je bila morala že prej kaj slišati o tem. Vendar nisem mogel nadaljevati svoje zgodbe, ne da bi me bila vsaj z znamenjem ohra-brila. »Ali me grajate?« »Ne. To je nekaj, o čemer ne morem govoriti. Dekle sem in ver- jamem, da ste imeli v bistvu prav. Tako sem tudi zmerom trdila — proti Ronaldu. Proti teti 6eveda ne. Puščala sem jo, naj govori, kakor jo je volja. Nikar me zato ne imejte za nezvesto prijateljico. In tudi z majorjem sem govorila — nisem vam še povedala, da 6e je zelo eprijateljil z nami — namreč major Chevenix. Ronald se mu je tolikanj priljubil! On je bil tisti, ki nam je prinesel novico, da so ujeli zoprnega Clausela, in nam povedal, česa vas obtožujejo. Hudovala sem se nanj in rabila menda kar preostre besede, a priznati moram, da mi jih ni zameril. Rekel je; ,Vi pa jaz sva dobra prijatelja. Oba veva, da je Champdivers nedolžen. A kaj n«^. pomaga, če to zatrjujeva?* Vse to se je zgodilo v kotu sobe, nekam skrivaj, in potem je rekel: ,Dajte mi možnost, da govorim z vami na samem. Marsikaj vam imam povedati.' Ustregla sem mu, in povedal mi je natanko tisto, kar ste pravkar sami rekli — da je šlo za častno zadevo in da ste nedolžni. Oh, majorja Chevenixa imam zelo rada!« Silno ljubosumje me je pograbilo. Spomnil sem se dne, ko jo je bil prvikrat videl, in zanimanja, ki ga je bil ta.koj pokazal zanjo; nehote sem ga moral oljčudovati, kako spretno je bil porabil najino znanje, da mi je izpodnesel nogo. Nu, v ljubezni in na vojni je vse dovoljeno. Seveda se nisem zdaj nič manj vneto polastil besede, kakor sem prej poslušal Floro. Vsak pripetljaj je imel zdaj poseben pomen, vsaka stranska pot je vodila v Rim — to je, k Flori. Ko sem začel govoriti, sem bil pokleknil na prod pred nizkim oknom, oprl komolce na napušč in pritajil glas v najzaupnejši šepet. Flora je klečala na oni strani; tako sta bila najina obraza v enaki višini, in samo rešetka naju je ločila. Najina bližina in ne-utihljivi, proseči zvok mojega glasu sta ji počas prodirala v srce in takisto tudi meni. Zakaj čar ljubezenskih besed je podoben dvoreznemu meču. Med govorjenjem je moja odločnost rasla, moj glas je nahajal nove prelive, in najini glavi sta se vse bliže in bliže nagibali k rešetki, dokler ni čar popolnoma premagal obeh, Flore in mene. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Kn 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—, Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglaanega^oddelka ^tg, D|n3#. v znaJnkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaj naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ,, Jutra", Ljubljana« ETfTTTFfflTI Beseda I Oin, davek 2 Dia, H šifro ali dajanje naslova S Oln. Najmanjši znesek 17 Oln. Modni atelje prr-jvratec, »prejme pomočnico; lahko začetnica. Na-fjrrv t vseh poslovalnicah »Jutra«. 13S42-1 Trgovski pomočnik vojaščine prost, dobi me-ito v trgovini z mešanim blagom d» deželi. Prednost iima oni, ki ima zanimanje za vinogradništvo in kletarstvo. Ponudbe pod »I. 101« na oglasni •ddalek »Jutra«. 13Š164 Sluf.be išče Seseda SO para, davek 2 Din, za Šifro ali dajanje aaslova i Ola. Najmanjši znesek 12 Ola Služkinja za vse zna dobro kuhati in je popolnoma zanesljiva, išče stalno službo v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 13837-2 Natakarico sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 13834-1 Dobro šiviljo sa dom iščem za takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 138261 Kuharico ali kuharja perfektno, iščem. Nastop takoj. — Hotel Jekler, Bled. 13S14-1 Čevljar, pomočnika »prfjmem takoj. — Ložar, Graben št. 40, Kamnik. 13648-1 Hišnika bra; otrok, vajenega urejevanja vrta takoj sprej-bh, Pojasnila v menjalnici, Tyrševa eesta 31. .138-iE-l Natakarico »taro od 24 let naprej sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jntra«. 133754 Pletilje zjmH&ne, l dobro prakso gpr^hfle M. Vfczjak, Maribor, Splavarska 6. 1S8CT-1 Potnim Beseda 1 Din, davek 2 Din, sa Htra ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dim. Serijozne zastopnike za prodajo pi«inih strojev sprejmem«. Pismene ponudbe naj stavijo oni, ki imajo kavcijo od 10.000 dinarjev za blago na In-terreklam d. d. ZagTeb, Masarvkova št«?. 38. pod »231-«®«. 13756-5 Pek f obrtno pravico Ičče stalne službe. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« ood »Zanesljiv 14«. 13733-Ž Brivski pomočnik 34 let star, prvovrsten delavec, govori slovensko, išče službo za takoj. Ponudbe prosim poslati 8 ponudbo plače na Franjo Iloszi, brivski pomočnik, Virovitica, Masarykova 14. 13835-2 Glasba gospojinska, fci.mbura.5ka, o ženskih, 1 muški. Gara-n-tirano dobra pjesma i lje-pa garderoba. Slobodni 16. VI. Uslovi: stan, hrano, pol troska, 60 Din fiks. Klepič, rest. Gjuričič, Ru-žičeva 13, Sušak. 13862-2 Beseda 1 Din. davek 2 Din, ia šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dlo Ugodno prodam rabljen B. M. W. 4sedežni avto. Na ogled Garaža Lojze, Miklošičeva cesta. 13877-10 Prodati Beseda I Din, davek 2 Din. ta šifro alt dajanje oaslova i Din. Najmanjši znesek 17 Oln Lepi kroji , modne hlače, pumparice, obleke zelo poceni pri Preskerju, Sv. Petra cesta. 31-6 Perzijske preproge priložnostni nakup 4 komadov pri špediciji »Merkur«, Maribor, Meljska 12. 13868-6 8et*da I Oln, davek 2 Din, ca šjjro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 lin. Žično železnico na eno ali dve žici, dolžine 4 do 5 hn, kompletno, kupujem. — Inž. Weinschenker, Beograd, Eirč&nlnova 22. Tftlefon 20-^2. J «67-7 G. Th. Rotman: Vinskega kamna vsako količino kupimo. — Ponudbe pod: »Kemikalija« na oglasni oddelek »Jutra«. 13767-i Pobegli cvetlični lonec »Da, Tinka, kaj pa zdaj? sem vzdihnila. Ko je krčmar izginil, sva se spet splazili k hiši in sedli tik ob vratih na tla. »Vse-kako se nama zdaj ne izmuzne več!« sem rekla, »če hoče zapustiti hišo skozi vrata, mora iti mimo naju. Seseda I Dlo, davek 2 Itn. V času obiskanja«. V soboto bodo peli v operi Wagnerjevega >Parsifala<, v nedeljo pa bodo igrali kot nočno predstavo Hoffinannsthalovega >Slehernikac Predvidoma se bodo vršile dramske predstave pred nunsko cerkvijo. Vstopnice se naroče lahko pismeno do 25. t. m. pri upravi Narodnega gledališča ali pa telefonično štev. 234)6, 22-31. Produkcija plesne šole Mete Vidmarjeve bo 24. t m. v dramskem gledališču. Spored je jako zanimiv, ker obsega nazorno sliko o pouku. Na sporedu so tehnični elementi plesa kot: nastavek stopala, korak in način hoje, nadalje osnove koraka: prenos teže, izpeljava in prehod druge noge, nadalje načini hoje: v poskok, v vibracijo in prožnost, vzmahi rok itd. Poleg tega bodo izvajale učenke menuet ter plesne študije, ki so jih same zasnovale. Velik del programa obsegajo solistični plesi in plesi v skupinak. Opora Poslednjiž v tej sezoni pojejo v operi v soboto 15. t m. zvečer Foersterjevo opero »Gorenjski slavček« za red C. Vse ljubitelje domače glasbe in slovenskega obeležja opozarjamo, naj ne zamude obiskati to predstavo. Opera je osvežena, partije so na novo zasedene. Sodelujejo dame Ribičeva, Župev-čeva, Kogejeva ter gg. Gostič, Zupan, Marjan in Jože Rus, Janko. Dirigent g. Neffat. režiser prof. šest. »Boccaceio«, staroznana in priljubljena opereta, katere melodije so znane in popularne, se poje poslednjič v tej sezoni v nedeljo 16. t. m. zvečer izven abonmana, po globoko znižanih opernih cenah od 24 Din navzdol. Posrečena inscenacija, novi dovtipi in aktualni kupleti so pripomogli opereti do lepega uspeha. Režiser in dirigent je gosp. Niko Štritof. Premiera Gounodovega »Fansta« bo pri-hodnp teden. V popolnoma nov4 zasedbi in režiji bo opera gotovo ponovno pritegnila zanimanje našega občinstva. Gounodova sočna, tipično francoska glasba s prekrasnimi arijami in blestečo instrumentacijo nosi znano fabulo o dr. Faustu. Glavne partije pojo: Karena in Kogejeva ter Gostič, Primožič in Janko. Dirigent A. Neffat. režiser Primožič. Dražba najrazličnejših spominskih in galanterijskih predmetov, ščetk, glavnikov, nožev, britev, škarij, trgovske oprave, pohištva se bo vršila v soboto, dne 15« junija ob 14. uri in naslednje dni v trgovini Marije Mihelič, Ljubljana Šelenburgova ulica, nasproti kavarne »Zvezda« z nadaljevanjem v Florijanski ulici 32. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja a konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za tnseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani