r,nt Post Approved Pp3l8852/0020 ki Mrak (učiteljica za VCE do leta 1997). Enourni pogovor, ki seje raztegnil čez dodeljen čas, Je bil prijetnen . Pogovarjali smo se o številu učencev, Sestanek učiteljev z Mihaelo Logarjevo, Heleno Drnovškovo in Petro Nadižar. IZ QUEENSLANDA NAM PIŠE MILENA CEK o lepem dogodku, ki je bil ‘nekaj posebnega in čedalje bolj redkega’. VTullyju, mestecu severnega Queenslanda sta 9. maja praznovala zlato poroko IVAN IN MARISA HAREJ. Poročila sta se pred petdesetimi leti, 11. maja 1948, v Stari Gorici v cerkvi sv. Ignacija. Najprej sta novoporočenca emigrirala v Italijo. Tam se jima je rodil prvorojenec Nino. Po treh letih sta odšla v Avstralijo in se naselila v Tullyju, na toplem zelenem severu. Rodila se jima je hčerka Kristina. Tully je slikovito mestece, vedno toplo in zeleno, obdano z nasadi sladkornega trsa in banan. Tu sta si kmalu ustvarila dom in kupila farmo banan. Marija se je zaposlila kot kuharica v bližnji bolnici. Po nekaj letih sta farmo prodala, Ivan pa seje zaposlil v Tully Sugar Mills. Zdaj sta oba upokojena. Njuna hiša, obdana s cvetličnim vrtom se že od daleč loči od drugih v ulici. Ko prideš bliže, pa zadiši po pravi kavi. Ivan z veseljem praži, melje in potem skuha, 'tisto ta pravo’. Gospa Marija rada šiva ročna dela in še vedno izdeluje 'prave idrijske čipke’. Marija in Ivan sta družabna in zahajata balinat v ‘Bowling Club’, kjer imata polno prijateljev. ‘Ravno zato, ker imava toliko prijateljev in so ljudje tako dobri in prijazni, mi je ta kraj tako všeč’, večkrat pove Marija. Ob njunem praznovanju zlate poroke se je v lokalnem balinarskem klubu zbralo 86 ljudi. Pripravili so jima dobro večerjo ob glasbi, pa tudi slovenskih potic ni manjkalo. V navzočnosti sina Nina, hčerke Kristine, vnukov in velikega števila prijateljev, se je slavje potegnilo pozno v noč. Zlatoporočencema, ki dobro skrivata svoja leta, je veselje kar sijalo z obraza. Ivan in Marija, še mnogo let v ljubezni, zdravju in sreči Vama voščim v imenu vseh. Bog naj bo z Vama še naprej! Zahvala Za letošnji materinski dan me je pater Janez povabil v slovensko cerkev v Adelaide, kjer je uredil za predstavitev moje zbirke pesmi “Vse poti”. Program je vodila gospa Stanka Sintič, v angleščini pa Rosemary Poklar. Najprej so nastopali otroci slovenske šole z deklamacijami in pesmijo, potem pa so predstavili mojo zahvalo mami z vpletenimi pesmimi iz pesniške zbirke. Pesmi so brali poleg Stanke in Rosemary še pater Janez, Jožica Gerden, Anita Polazer ter Marjeta in Tomaž Ponikvar. Z občutkon in nežnostjo ste vsi brali moje pesmi, posebno še otroci - hvala Stanka! Hvala vsem za prelep materinski dan in predvsem, hvala, pater Janez, za pozornost in gostoljubnost. Hvala vsem, ki ste knjigo kupili. Lepo je bilo med Vami v Adelaide. Draga Gelt, Melbourne. Predstavitev knjige I 'se poti proslava pete obletnica glasu Slovenije Saša Ceferin - kulturni dogodek leta 1998 V Melbournu smo v soboto 23. maja in v nedeljo 24. maja s posebno slavnostjo praznovali pet let obstoja avstralsko slovenskega časnika Glas Slovenije. Stanka Gregorič in Florjan Auser sta nam, avstralskim Slovencem, z veliko truda in navdušenja pripravila prav posebno doživetje. Pod naslovom Avstralija, Slovenija, Amerika, in Gaspari sta od 13. do 24. maja pripravila v Sydneyju, Canberri, Brightu in Melbournu vrsto prireditev posebne kulturne vrednosti in slovenskega osveščanja. Povabila sta znanega slovenskega ameriškega akademika in Publicista, profesorja sociologije, dr. Edija Gobca. Drugi gostje bil Marjan Marinšek, zbiralec razglednic Maksima Gasparija, ki nam je pripravil izredno razstavo. Za lahko razvedrilo sta poskrbeli dve pevki. Maja Lesjak in Tanja Meža. V Melbournu je Slovensko versko in kulturno središče pripravilo dvojni program: v soboto zvečer in v nedeljo, obe Prireditvi po maši, kjer sta peli Maja in Tanja ob spremljavi Marjana na citrah. V soboto zvečer je po maši sledila slovesnost z nagovori, pozdravi, zahvalami in kratkim programom. Program je pred polno dvorano pozornega občinstva izredno lepo povezovala Draga Gelt. Z lepimi glasbenimi točkami sta nastopila Paula in Alenka Paddle in kot vedno žela odobravanje. Med posameznimi nagovori in točkami pa sta nam ob mehki spremljavi citer, pevki Maja in Tanja zapeli vrsto narodnih pesmi. Z lepo pesmico in iz vsega srca, je proslavila ta dogodek tudi naša melbournska pesnica Marcela Bole. Med drugim se je Stanka Gregorič še posebej zahvalila vsem, ki so čez leta podpirali Glas Slovenije in je vsakemu slovesno izročila pismeno zahvalo. Obisk je bil izredno dober, pri maši in v dvorani. Po prireditvi so postregle z večerjo žene Društva sv. Eme, gostje pa so se pomešali med ljudi, se srečevali in še dolgo kramljali. Srečanje je bilo res nekaj posebnega, toliko toplote in zanimanja na obeh straneh. Domače slovensko ozračje. Pravo srečanje Slovencev v svetu. Nedeljska prireditev je bila razgibana in živahna. Po maši so se prisotni kar hitro začeli zbirati v dvorani, kjer so bile na steni in na mizah po celi dolžini prostora razstavljene stare, svojevrstne razglednice, fotografije in lepaki.Vsak jih je začel ogledovati, čim je stopil čez prag. Pozdravljali so se znanci, ki se že dolgo niso videli, nekateri so prihajali izven Melbourna. Vsak pa je hotel govoriti z dr. Gobcem, ki si ga lahko cel čas videl v živahnem pogovoru z rojaki. Prireditev je odprl in povezoval 1998 p. Metod, kije pozdravil goste in med drugim poudaril važnost sodelovanja in medsebojne podpore v korist cele slovenske skupnosti. Stanki in Florjanu pa je voščil še mnogo let uspešnega delovanja. Med pevskimi točkami ob spremljavi citer je je govoril o svojem delu najprej Marjan Marinšek, potem pa je svoje raziskovalno delo z daljšim predavanjem predstavil dr. Edi Gobec. O Gasparijevi razstavi je Marjan povedal, daje začel zbirati še kot dvanajstletni fantek, čim je spoznal, daje Gasparijeva umetnost nekaj posebnega in edinstveno slovenskega. Že zgodaj je spoznal, da so te razglednice in druge ilustracije izraz življenja slovenskega človeka, kot ga doživlja v vsakodnevnem življenju in ob praznikih, ki osvetlijo in označujejo njegovo leto. Marjan Marinšek je pravi zbiralec in je povedal, da marsikaj zbira, med drugim tudi slovenska šolska berila. Glavna točka je bilo predavanje dr. Edija Gobca. Cela dvorana je napeto sledila govoru, v katerem je dr. Gobec poročal o povodu in rezultatih svojega raziskovanja. Motilo gaje, da nihče od njegovih kolegov in študentov ni ničesar vedel o Sloveniji in Slovencih, pajim je hotel povedati, kdo so Slovenci . Tako je odkril, da je bila Karantanija, prva slovenska država, priznana in zapisana v zgodovini svojega časa. Ne samo to: državnoslovci 18. stoletja so poznali obred ustoličevanja knezov na Gosposvetskem polju in so postavljali njeno državno strukturo za vzgled demokratične ureditve. Slovenci imamo zgodovino, pravi Edi Gobec, in nanjo smo lahko ponosni Ponosni smo lahko tudi na rod, iz katerega izhajamo. Dr. Gobec je iskal odgovor na vprašanje, kaj so dosegli Slovenci v deželah, kjer so se naseljevali. Pri svojih raziskavanjih, ki se še vedno nadaljujejo, je našel presenteljivo veliko število znanstvenikov, umetnikov, pevcev, poslovnežev in ljudi na visokih vodilnih mestih - cela vrsta generalov, admiralov in politikov - ki so slovenskega rodu. Bilo je dolgo predavanje, ki pa ni moglo zajeti vsega, kar je dr. Gobec do zdaj objavil v neštetih člankih in več obširnih knjigah. Občinstvo je z dolgim, burnim ploskanjem izkazalo priznanje, zanimanje in zadovoljstvo. Kdor je mogel, je poskušal gospoda profesorja ogovoriti, drugi so se pa pokrepčali z dobrim kosilom gospodinj Društva sv.Eme. Slovenski profesor iz Amerike ni prav prišel do jedi. Ura je bila tri, in razstavljene slike so že pospravljali, ko se je dvorana končno izpraznila. Goste so odpeljali še na elthamski hribček, kjer seje pogovor nadaljeval še pozno v noč. Dr. Edi Gobec, Slovenec v sveto Pri nakupovanju suvenirjev smo se z nJim srečali je zabaval s svojimi doživetji, 'zkušnjami in anekdotami. Posebno seje rad pošalil na svoj račun: “tisti, ki me imajo radi me kličejo Edi, tisti ki me ne marajo mi pa rečejo gobec”. Takšnih in Podobnih je povedal še kar precej in s takim užitkom, da si se moral skupaj z njim od srca nasmejati. Dr. Edi Gobec raziskuje dosežke Slovencev in njihovih Potomcev izven Slovenije. Poleg poklicnih dolžnosti Profesorja sociologije in socialnega psihologa na državni univerzi v Kentu (25 let) se je ta aktivni in izredno Produktivni slovenski človek lotil ogromnega dela, ki Je izvira iz ljubezni do svojega rodu. Rojen je bil v Sloveniji, kjer je tudi dobil zgodnjo šolsko vzgojo, Saša Ceferin potem je nadaljeval študij jezikov in filozofije, najprej v Italiji potem v Ameriki. Pridobil sije najprej magistrsko diplomo iz sociologije, potem doktorat iz sociologije in antropologije. Med študijem seje preživljal s tovarniškim delom, potem pa si je pridobil učiteljsko mesto in napredoval vse do profesorja sociologije. Med Slovenci je danes najbolj znan kot ustanovitelj in ravnatelj Slovenskega ameriškega raziskovalnega središča (Slovenian Research Center Inc.), kjer že skoraj 47 let zbira, analizira in objavlja gradivo o slovenskih izseljencih in njih potomcih in zlasti še o slovenskih dosežkih po vsem svetu.Poleg številnih razprav in člankov objavljenih v ameriških in mednarodnih znanstvenih časopisih, enciklopedijah in revijah, je mnogo objavljal tudi v slovenskem periodičnem tisku in raznih zbornikih v izseljenstvu, zamejstvu in v rodni Sloveniji. Je avtor in urednik 16 knjig, ustanovitelj Slovenskega študijskega programa na Kentski univerzi, kjer je prostovoljno poučeval slovenščino in druge slovenske predmete ter uvedel vsakoletno Slovensko študijsko nagrado za najboljšega študenta ali študentko. Pomagal je ženi Mileni (učiteljici latinščine, francoščine in slovenščine) pri pripravi in izdaji dveh zajetnih Učbenikov slovenskega jezika (Slovenian Language Manuals), po kateri se je doslej po njih učilo slovenščine nad 10 000 angleško govorečih oseb. Je član Slovenske teološke akademije v Rimu, bivši podpredsednik Delta Tau Kappa mednarodne častne organizacije socialnih znanstvenikov, nekdanji tajnik dr. Kolednikove EURAM Books, nekdanji podpredsednik Slovenskih akademikov v Ameriki (SAVA) in že več let predsednik vzgojnega odbora in podpredsednik vseameriške organizacije National Confederation of American Ethnic Groups. Vpisan je v številna ameriška in mednarodna referenčna dela in Napovedan obisk profesorja dr.Edija Gobca, je bil za vse, ki poznamo njegovo delo, velik dogodek, srečanje z njim pa posebno doživetje. V življenju srečaš le peščico ljudi, ki te obogatijo - s svojim znanjem, s svojo osebnostjo, z duhovitostjo, pripovedniškim darom, ali ker se z njimi odlično razumeš. Srečanje z Edijem Gobcem je imelo vse to in še več. Torej je srečanje z nj im res svojevrstno in enkratno doživetje. Vse, ki 1998 v National Register of Prominent Americans. Izbrali so ga tudi za Odličnega vzgojitelja Amerike. Za nas, Slovence v Melbournu je njegovo delo izredno pomembno. Učbenik slovenskega jezika, ki gaje pripravil z ženo Mileno, je bila učna knjiga, ki nam je predvsem v začetku omogočila smotrno učenje slovenščine na srednješolski stopnji od leta 1977 naprej. Še danes je edina učna knjiga za slovenščino, ki odgovarja potrebam učiteljev in učencev jezika v angleškem svetu in je predpisan učni tekst v Victo-rian School of Languages. Za Slovence po svetu je izrednega pomena njegovo raziskovalno delo o vplivnih Slovencih izven meja Slovenije. Edija, tako smo ga kaj kmalu vsi klicali, zanimajo vsakovrstni dosežki. Slovenci, ki so prispevali k znanju človeštva, osvojili vplivne položaje, uspeli v svojem strokovnem polju, bili uspešni trgovci ali podjetniki. Vse to gre pri njem na račun narodnega ponosa. Gre za to, da nas svet spozna: prvič da sploh obstojimo, drugič da smo sposobno ljudstvo, kije preko posameznikov imelo večji vpliv na dogajanja izven svojih meja, kot bi bilo pričakovati glede na njihovo številčnost. Slovenski izseljenci prve generacije vemo, kdo smo in odkod izhajamo. Spomini na rodovino so še živi, vezi trdne. Ali bodo to vedeli tudi naši otroci? Kaj pa njihovi otroci? Za človeka je važno, da ve, kje so mu korenine. To ga veže s davno preteklostjo in ga ukorenini v njegovem času. Mi smo priseljenci v tej daljni deželi. Ko smo prihajali zadnjih petdeset let smo to priseljeniško deželo spreminjali in jo tudi spremenili. Napravili smo jo za svojo. Vedeti pa moramo kdo smo in naši potomci morajo vedeti kdo so, po svojih spominih, tradicijah, zgodovini. Mladi ljudje danes prihajajo na pouk slovenskega jezika. Največkrat malo razumejo slovensko, a ne znajo govoriti. Včasih niti tega ne. Odpravljajo se pa v Slovenijo obiskat sorodnike in bi radi z njimi govorili. Želja za poznavanjem jezika in kulture njihovih prednikov je tako močna, da potem leta obiskujejo slovenski razred. Kljub temu, daje Avstralija dežela njihovega rojstva, angleščina njihov jezik, vedo še zadruge vezi, ki jim mnogo pomenijo. Dr. Gobec nadaljuje svoje delo raziskavanj in odkritij. V svojo prvo knjigo Slovenian Heritage I je vključil tudi nekaj prominentnih avstralskih Slovencev. Ob svojem obisku Avstralije je želel nabrati še nadaljnje podatke o uspešnih posameznikih, da jih bo lahko vključil v svojo naslednjo knjigo. Radi bi mu bili v tem delu na pomoč. Če poznate kakega Slovenca, ali človeka slovenskega rodu, ki je na katerikoli način uspel, prosim, pošljite podatke na Uredništvo Misli ali pa pokličite na številko 03 9544 0595 Na grobu patra Bazilija Pred Narodno galerijo v Melbournu f \ IZ SPOMINSKE KNJIGE BARAGOVEGA DOMA Iz srca sem Vam h valežen za tako lepe dneve med Vami. Ohranil Vas bom v najlepšem, hvaležnem spominu in vsem želim obilo zdravja, božjega blagoslova in uspehov. Še naprej: Korajža velja! Paxat bonum! 26. maja, 1998 Edi Gobec v J izpod tri glava V POSOČJU ŽE 610 POPOTRESNIH SUNKOV. Število šibkih tresljajev, ki sojih zaznale le prenosne opazovalnice v Trenti, Breginju, Zatolminu in na Voglu, pa je bistveno višje. Najmočnejši popotresni sunek zjutraj 6.maja, okoli 80 km severozahodno od Ljubljane, je dosegel lokalno stopnjo 4,0 in je povzročil preplah med prebivalci Posočja, predvsem v kobariški in tolminski občini. Nastale so dodatne poškodbe na že poškodovanih objektih. Petindvajsetega .maja so naprave državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili še en znaten potres. Njegovo žarišče je bilo v Posočju v bližini Drežnice. Povzročil je dodatno manjšo škodo, njegova moč pa ni Presegla pete stopnje po evropski potresni lestvici (EMS). MOREL, 25.maja 1998 POMOČ ŽRTVAM POTRESA V SLOVENIJI UNESCOVA POMOČ POSOČJU. Daniel Janicot, pomočnik generalnega direktorja Unesca Federica Mayorja je danes v Parizu predal slovenskemu veleposlaniku Jožefu Kuniču pismo in ček za 40 000 dolarjev kot nujno pomoč Unesca za posledice potresa v Posočju. Jožef Kunič seje zahvalil in dejal, da bodo sredstva preko ministrstva za kulturo namenjena obnovi enega kulturnih spomenikov v Posočju. ŽE MAJHNA POMOČ JE VREDNA VEČ KOT VELIKO SOČUTJE, beremo na plakatih Karitas, ki ljudi vabijo k pomoči prizadetim v Posočju. Svet Slovenske karitas, ki se je sestal skupaj s predsednikom,, škofom Francem Krambergerjem, je ugotovil, da smo lahko ponosni na prostovoljno in siceršnje delo Karitas v Posočju. Do 8. maja se je za pomoč ljudem, ki jih je prizadel potres, zbralo na žiro računu Slovenske in vseh treh Škofijskih karitas 52.258.242 tolarjev. VSTOP V EVROPSKO UNIJO NE BO ŠEL TAKO GLADKO ZA SLOVENIJO. Londonski Financial Times je objavil poseben članek o Sloveniji. Pravi, da bo morala Slovenija pospešiti reforme, ki so pogoj za včlanitev v evropsko unijo. Madžarska in Poljska že dohitevata Slovenijo, ki je imela na začetku določeno prednost. Slovenija je še vedno preveč zaprta za tuja vlaganja in še vedno ni uvedla davka na dodatno vrednost, ki je predpogoj za vstop. Zaostruje se tudi razprava o pokojninskem sistemu. Slovenija spada med najbolj darežljive države, ko gre za pokojnine. Če se bo sedanja demografska slika nadaljevala, bo čez 25 let sedanji pokojninski sistem postal nevzdržen in bo propadel, ali pa bo potrebno davke in prispevke podvojiti. MOREL, I9.maja 1998 SESTRE KLARISE SO ZNOVA PRIŠLE V SLOVENIJO. Pred dvajsetimi leti so v Slovenijo znova prišle sestre klarise, najstrožja veja redovnic pri nas. Naši predniki sojih poznali že davno, saj so prvič prišle k nam že leta 1300. Takrat so se naselile v Mekinjah in Kopru, kasneje pa še v Šentvidu ob Glini na Koroškem, v Gorici, Celju, Škofji Loki in Ljubljani. Cesar Jožef II. je leta 1782 ukinil vse te in druge samostane, ki so bili za državni blagor brez koristi. S pomočjo frančiškanskega provinciala p. Polikarpa Broliha so se po skoraj 200 letih sestre klarise, na belo soboto 1978, vrnile v Slovenijo in si v Nazarjah zgradile nov samostan. Skupnost šteje trenutno 14 sester. Konec aprila so Na Karitas: Št. 52030-645-50592-0022 Slovenska Karitas zbira denar za najbolj prizadete na žiro račun: št. 50100-62011395 1140116-623903 s pripisom ‘potres’ Rdeči križ Slovenije zbira denar za najbolj prizadete na žiro račun: Št. 50101-678-51579 s šifro 4009 in pripisom ‘Tolminsko’ Vaše prispevke lahko pošljete tudi na uredništvo revije Misli s pripisom ‘ŽRTVAM POTRESA’. organizirale 5. Klarin dan mladih. To je molitveno srečanje za mlade, zaznamovano s Frančiškovo in Klarino duhovnostjo. Nekaj nad dvesto se jih je zbralo v frančiškanski cerkvi; s sestrami klarisami, ki so molile z njimi v sosednjem samostanu, so bili povezani zvočno. Ob pol desetih zvečer so imeli besedno bogoslužje, ob polnoči pa so začeli z nočno molitvijo, kakor jo vsako noč molijo sestre klarise. Z redovnicami so preživeli še ves naslednji dan. VABILO ZAVOD SV. STANISLAVA (škofovi zavodi v Šentvidu nad Ljubljano) se nam je zahvalil po direktorju zavoda, msgr. dr. Borutu Koširju za darove, ki smo jih zbrali za obnovo zavoda in nam napisal: » Glede na to, da seje za šolsko leto 1998/99 v našo gimnazijo vpisalo lepo število dijakov in bomo morali Jegličev dijaški dom povečati za približno osemdeset ležišč, bomo denar lahko zelo koristno porabili. Sporočam vsem, ki bi želeli obiskati Slovenijo v poletnih mesecih, da imamo v našem dijaškem domu na voljo ležišča in tudi hrano po dokaj ugodnih cenah. Vse, ki zanima naša ustanova, vabimo, da nas obiščejo; z veseljem jih bomo popeljali po vseh enotah zavoda; Škofijski klasični gimnaziji, Jegličevem dijaškem domu, Slovenskem domu in Glasbeni šoli.« Škofovi zavodi v Šentvidu ETIČNO RAVNANJE V POKLICU - Etični kodeks društva katoliških pedagogov Slovenije, ki se je pripravljal že več let, so predstavili slovenski javnosti v Cankarjevem domu v okviru Dnevov slovenskega izobraževanja.. Etični kodeks izhaja iz temelja, da globoko orientacijo pedagoškemu ravnanju dajeta oba: zakon in etika. Ne eden ne drugi ne zadostujeta sama za sebe. Etični kodeks ima pa še eno upoštevanja vredno razsežnost: ponuja občutek pripadnosti določenemu vrednostnemu sistemu, kar daje današnjemu človeku, ki tava in išče življenski oziroma globlji poklicni smisel v vse večji vrednostni praznini in etični kaotičnosti. Kodeks ima osem poglavij: uvodnemu delu sledi poglavje, kdo je učitelj, nadaljuje se s poglavjem strokovnosti, poklicni etiki, osebnostni rasti, povezovanju, poklicanosti in konča s sklepom, ki opredeljuje, kako in koga etični kodeks zavezuje. Kodeks zajame bistvene prvine za opravljanje pedagoškega poklica, in sicer: znanje, sodelovanje, povezovanje, svobodno hotenje, etična oziroma verska izkušnja in vest. Družina, 3.maja 1998 Izseljensko društvo Slovenija v svetu vljudno vabi na 5. tabor Slovencev po svetu s temo Smernice za ohranjevanje slovenske kulture in šolstva med Slovenci po svetu v soboto, 20 junija 1998 v Zavodu sv. Stanislava, Štula 23, Ljubljana-Šentvid Organizatorji prosijo za sodelovanje. Vse prispevke bodo objavili v posebni brošuri. Izseljensko društvo Slovenija v svetu tel-fax: 00386 61/152 1008 _________e-mail: drustvo.svs@guest.ames.si sv. rafael Fr. Valerian Jenko, OFM St. Raphael Slovenian Mission 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S. W. 2160 (P.O.Box 280, Merrylands, N.S. W. 2160) Tel.: (02) 9637 7147 Fax: (02) 9682 7692 POKOJNI V nedeljo, 19. aprila 1998 je umrl IVAN MATEŠIČ, ki je živel v Greystanes NSW. Rojenje bil 18.2. 1928 na otoku Molat pri Zadru. V Avstralijo je prišel leta 1961. Poročen je bil z Marijo, roj. Kutin, ki je po rodu iz Tolmina. Poleg nje zapušča tudi hčerko Elizabeth, poročeno z Georgem Andersonom, sina Ivana, vnukinjo Rebecco Sue in vnuka Christopherja Mihaela. Poslovilne molitve za pokojnega Ivana je opravil p. Tomaž v sredo, 22. aprila v kapeli Pinegrove krematorija. V torek, 19. maja 1998 je v Westmead bolnici umrla MARIJA KLEMENS, roj. Žinkovič. Živela je v Katoombi NSW. Rojena je bila v vasi Zbigovci pri Gornji Radgoni 8.12. 1926. Novembra 1948 seje v Mariboru poročila s Francem Klemencem, ki je bil po rodu iz Radencev. Mlada družina je prišla v Avstralijo 16.12. 1959. Živeli so v Villawoodu, Yennori in Katoombi. Leta 1985 je družinski oče Franc nenadoma umrl. Tudi Marija je prestala hudo bolezen in imela več operacij. Vendar je z močno voljo in v začudenje zdravnikov ozdravela. Imela je veliko ljubezen do narave in je na svojem vrtu pridelovala cvetje in zelenjavo. Vse to je prodajala na trgu in ves izkupiček darovala v dobrodelne namene. Skrbela je tudi za bolnike in jih rada obiskovala in opogumljala. Enkrat na mesec je skrbela tudi za dovažanje hrane ostarelim občanom, ‘Meals on Wheels\ Sploh je imela srce za človeka v stiski in je rada prišla na pomoč, kjer je opazila potrebo. Rada je vsaj občasno prihajala v Merrylands in vedno prejela zakramente ter se spomnila tudi pokojnega moža in naročila sv. mašo. Pred dobrim tednom se je morala podvreči operaciji. Ker je bolezen napredovala, seje želela pripraviti na odhod s tega sveta. Obiskal sem jo in je pri polni zavesti prejela zakramente, vdana v božjo voljo. In tako je dva dni zatem sklenila svoje zemeljsko potovanje. - Pogrebna maša za pokojno Marijo je bila opravljena v naši cerkvi v Merrylandsu v petek, 22. maja. Nato pa smo jo spremili na njeni zadnji zemeljski poti na slovensko pokopališče št. 1 v Rookvvoodu, kjer je bila položena v grob, kjer njen mož Franc počiva že 13 let. Pokojnica zapušča pet otrok, ki so: Milka, živi z družino v Canley Vale NSW, Emil, Kurrajong NSW, Drago v Mariboru, Anton Zvonko v Bundabergu QSL in Sidonia Zdenka v Koogarahju NSW. Poleg omenjenih otrok zapušča tudi 14 vnukov in 6 pravnukov. V petek, 22. maja 1998 je v bolnici v Bankstovvnu NSW umrl FRANZ MURNIK, kije živel z družino v Greenacru NSW. Pokojnikje bil rojen v Petrovčah pri Celju 17. 12. 1923, sin Franca in Cilke. Leta 1949je prišel v Avstralijo. Takoj se je zaposlil na železnici na sydnejski postaji Macdonaldtown. Pozneje je bil prestavljen na postajo St. Peters, občasno pa je delal tudi na centralni postaji kot železniški uradnik vse do svoje upokojitve. Pokojni Franz zapušča poleg žene Danice tudi sina Roberta, hčerko Sonjo, poročeno s Filipom Belfordom in vnuke Mihaela, Aleksandra in Štefanijo. V domovini živita še brata Ivan in Stane, v Venezueli pa sestra Milica Grad. Pokojni Franz je bil bolan eno leto. Zadnjih par tednov je veliko trpel in bil večkrat v bolnici. Nekaj dni pred smrtjo je na lastno željo prejel zakramente svete Cerkve in tako pripravljen odšel s tega sveta. - Pogrebna maša je bila opravljena zanj pri sv. Rafaelu v Merrylandsu, v sredo, 27. maja, pokopan pa je bil na katoliškem pokopališču v Rookvvoodu. KRSTI JARRAD JAMES PAVRIČ, Fairy MeadowNSW. Oče Jamie Toole, mati Claudia. Botri so bili: Andrew Žičkar, Diane Pirs in Leanne Boyd. Krščeval je p. Tomaž Menart - sv. Rafael, Merrylands, 2. maja 1998. MONIQUE TAYLOR AVERY, Rosemeadow NSW. Oče Peter, mati Tanja, roj. Kukovec. Botra sta bila Ross in Sue Russo. - sv. Rafael, Merrylands, 16. maja 1998. POROKA ANTHONY GODEC, Swindon, Anglija. Sin Mirka in Marije, roj. Špici in. Rojen v Sydneju, krščen v Merrylandsu in SANDRA SILVIJA MIJATOVIČ, hčerka Jožeta in Jovanke, roj. Scopulovič. Rojena v Sydneju, krščena v Merrylandsu. Priči sta bila Emanuel DeSousa in Milena Godec. - Župna cerkev Holy Rood, Svvindon U.K. Mlademu paru iskrene čestitke pri sklepanju zakona. Želimo jima obilo božjega blagoslova v njunem zakonu. IGRALSKA DRUŽINA je v Merrylandsu že dvakrat uprizorila veseloigro ‘Davek na samce’. To je bilo 2. in 3. maja. - Zdaj imajo v načrtu gostovanje z isto igro v Kevv, Melbourne 6. in 7. junija. V Figtree bodo gostovali v nedeljo, 28. junija ob 5. uri popoldne. Maša pa bo to nedeljo že ob štirih. - Naslednji kraj gostovanja je v Nevvcastlu v soboto 4. julija ob 5. uri popoldne, v dvorani Bovvling kluba, Morow Park, Wickham. Nastopajočim želimo mnogo uspešnih nastopov, predvsem pa povsod polne dvorane, saj res zaslužijo, da se jim njihov trud pri pripravljanju iger poplača s splošnim zanimanjem in podporo. VEČ PRIREDITEV smo imeli v zadnjem času v Merrylandsu. Poleg veseloigre ‘Davek na samce’, naj omenim nastop učencev Slomškove šole za materinski dan, 10. maja. Ob tej priliki so bili pri nas posebni gostje: gospa Helena Drnovšek-Zorko, odpravnica poslov slovenskega veleposlaništva v Canberri, gospa Mihaela Logar, državna sekretarka pri Zunanjem ministstrstvu, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, in višja svetovalka Petra Nadižar. PETLETNICO ‘GLASA SLOVENIJE’ smo praznovali v sredo, 13. maja, ko sta nastopili v naši dvorani dve pevki, Tanja Meža (alt) in Maja Lesjak (sopran). Njuno petje je spremljal na citrah Marjan Marinšek iz Velenja. Na programu je bila tudi recitacija Urška in povodni mož, ki jo je podala Marta Magajna. Urednica Glasa Slovenije, Stanka Gregorič je potem govorila o svojem petletnem urejevanju lista. Prisotni so bili zastopniki slovenskih organizacij, kakor tudi dr. Edi Gobec, direktor Raziskovalnega centra za slovensko dediščino v ZDA in po svetu. - V nedeljo, 17. maja, sta Tanja in Maja prepevali pri maši, nato pa sta nastopili na koncertu v dvorani, ko ju je spremljal na citrah Marjan Marinšek. Marjan je pripravil in izčrpno opisal znamenite razglednice Maksima Gasparija, ki obsegajo pisano paleto slovenskih verskih in narodnih običajev. Dr. Edi Gobec pa je podal obširno galerijo uspešnikov v Ameriki in drugod po svetu. Obema predavanjema so rojaki z velikim zanimanjem sledili. - Popoldne so gostje obiskali klub Triglav in Slovensko društvo. Hvala Stanki Gregorič in Florjanu Auserju, da sta povabila goste za petletnico Glasa Slovenije in nam pripravila lep kulturni program. Želimo jima še mnogo let uspešnega urejevanja MESEC SRCA JEZUSOVEGA - JUNIJ. - Kakor je majnik posvečen nebeški Materi Mariji - Kraljici maja, tako se v juniju naše misli obračajo na tisto Srce, ki je bilo za nas in naše rešenje prebodeno. Iz tega Srca nam pritekajo studenci milosti in usmiljenja. Boleti pa nas mora, ko je to Srce tako žaljeno in zaničevano. Zato še posebej v tem mesecu zadoščujmo Jezusovemu Srcu za grehe in vso nehvaležnost, ki jo prejema. Lepo je, če v tem mesecu pri skupni večerni molitvi opravimo litanije Srca Jezusovega - vsak vzklik nam odkriva neizmerno duhovno bogastvo tega Srca. - Pri sv. Rafaelu bomo vse petke v tem mesecu imeli pobožnost Srca Jezusovega, praznik sam pa je 19. junija, ko se bomo znova posvetili in izročili Jezusovemu Srcu. Vsak častilec Srca Jezusovega vam bo zagotovil, kako velike milosti mu prihajajo od te pobožnosti. Čim trdneje Vanj zaupamo, tem večje milosti bomo prejeli od Njega. TELOVSKA PROCESIJA bo spet na vrsti na praznik svetega Rešnjega Telesa in Krvi, v nedeljo 14. junija. Po slovesni maši bomo šli v procesiji na dvorišče, kjer bo blagoslov. Pravilno bi bilo imeti štiri blagoslove. Ker pa imamo omejen prostor, bomo vsebino blagoslovov strnili v enega na dvorišču in drugega v cerkvi. - Popoldne bo procesija s sveto mašo tudi v Figtree. MOLIMO ZA POKLICE! - Ko sem bil pred kratkim v Ljubljani, so se zanimali za delo med izseljenci in mi stavljali razna vprašanja. Med temi je bilo tudi vprašanje, kako je z duhovnimi poklici v Avstraliji, ali bolj direktno: zakaj nimamo tu poklicev v duhovniški in redovniški stan? - Res je, da molimo vsak petek pri večerni pobožnosti za poklice. Vprašanje pa je, koliko molimo doma in pri naših osebnih molitvah. Gotovo ni dovolj, da zmolimo kakšen očenaš tu in tam. Molitev za poklice bi morala biti sestavni del naše vsakdanje molitve. Rodovitna njiva za poklice je pristno krščansko življenje v družinah. Zelo zgrešeno pa je, če kdo brani mlademu fantu ali dekletu vstop v duhovni stan - ta direktno nasprotuje božjim načrtom in ne dela usluge poklicanemu v duhovni stan, ker ga odvrača od tega, kar mu je Bog namenil. - Lepa prilika za molitev za poklice se vam nudi ob petkih pri večerni adoraciji od. 6. do 7. ure. p. Valerijan Misli, junij 1998 vetrov desetletij. Kraj, kjer se je Marija prikazala skupini otrok, priteguje leto za letom velike skupine romaijev iz celega sveta. Tudi avstralski Slovenci jo obiskujejo v velikem številu. Mnogi prihajajo večkrat. Globoko jim seže do srca svetost tega kraja, kjer čutijo bližino izvirov svoje vere, posebno pa še bližino Matere božje. V aprilu mesecu seje Sonja Vadnjal, ki že drugo leto živi v Medugorju,pogovaijalastremi Slovenkami iz Avstralije o tem, Vstajenje, Andrej Ajdič medugorje v Medjugorju so z veliko slovestnostjo odkrili kip, ki ga Je podaril slovenski kipar Andrej Ajdič medugorski župniji, frančiškanski provincijal iz Mostarja, p. Tomislav Pervan 8aje blagoslovil v nedeljo, 12. aprila prav za veliko noč. čudovit, šest metrov visok bronast kip predstavlja Vstajenje. Je izredna skulptura. Kaže še razpetega, križanega Kristusa, °b trenutku, ko se povzdigne v nebo. Da vtis velikega ptiča, ^ seje ravno spustil na zemljo, ali pa je ravno na tem, da se dvigne od zemlje. Izredno uspešni umetnik Andrej Ajdič, ki razstavlja svoja 'kla po vseh evropskih državah pravi, daje ideja te umetnine PreProsta in razumlj iva vsakemu, in je v tem tudi njena moč. Medugorjeje postala naj večja romarska točka zadnjih dveh Andreja Mušič, Manuela Job in gospa Job kaj njim pomeni Medugotje. Srečalajih je na duhovnih vajah v hiši Domus Pacis na Veliki teden. Andreja Mušič je rekla, da tu čuti velik mir in nežnost. Čuti se tudi zelo blizu Mariji, h kateri se lahko obrača z vsemi svojimi problemi. Dosti ji tudi pomeni, da pride v stikz ljudmi in se lahko z njimi pogovori. Manuela Job je bila že večkrat v Medugoiju. Tu še posebno čuti božjo ljubezen. Občuti, daje Jezus 24 ur prisoten v kapeli, kjer ga lahko ob vsakem času obišče. Doživetje Medugoija je pomagalo Manueli do vere in tu prav posebno čuti ljubezen in žar, ki ga doseže z molitvijo. BRITANCEM SE TURIZEM IZPLAČA Velika Britanijaje lani postavila turistični rekord s 26,2 milijona tujih obiskovalcev. Rast štirih odstotkov, v primerjavi z letom 1996 povezujejo poleg običajnih zanimivosti z izjemno popularno glasbeno sceno. Obiskovalcev iz Severne Amerike je bilo kar 13 odstotkov, po številu 4,5 milijona. V turizmu zdaj dela sedem odstotkov zaposlenih Britancev. MOREL, 19. maja GSM ZA SLUŠNO PRIZADETE Finska Nokia je predstavila nov pripomoček, ki bo uporabo GSM mobilnega telefonskega aparata približal slušno prizadetim. Omogočal jim bo prostoročno telefoniranje. Pripomoček Nokia LPS-1, namenjen za aparate serije 6100 in 5100 omogoča interakcijo med slušnim aparatom in digitalnim mobilnim telefonskim aparatom. MOREL - Helsinki, 17. aprila Marija Kmetova Sveti Frančišek Asiški je živel v dobi, ko so se narodi in države, mesta in plemstvo in vse plasti ljudstva prepirali med seboj; v dobi, ko so hrumele vojske čez dežele in mesta; v dobi vzburkanega 13. stoletja, ko ni bilo prave varnosti nikjer. Kakor je bilo zunanje življenje teh ljudi v večnem nemiru in trepetu, tako je bila vzburkana tudi njihova notranjost. Tedaj je živelo plemstvo v razkošnem sijaju, so se vdajali posamezniki najbolj razbrzdanim strastem, kijih dandanes težko razumemo; je divjala krvoločnost in brezsrčnost v neugnanih mejah. Mogotci so se igrali z nižjim ljudstvom kakor z ljudmi, ki nimajo nobenih pravic; zvijače in spletke so se razraščale bolj in bolj. Doba 13. stoletja, središče in srce srednjega veka, je bila podobna, kakor pravi neki pisatelj, »človeku, kije star dvajset let in je že pozabil otroška leta, a tudi nima še trdnih tal pod seboj za bodočnost in ki zato nemirno teka s poti na pot, se oprijema te in one smeri in ni v njem še nič ustaljenega.« In zato so živeli ljudje pred 700 leti, ki so bili v najnižjih in najpodlejših strasteh, a so živeli tudi taki, ki so bili plemeniti značaji, junaki v samozataji, resnični velikani duha. Med vsemi temi pa so se motovilile razne družbe krivovercev, so romale od kraja do kraja procesije nenavadnih spokornikov z biči in banderji in križi v rokah, so nastopali pridigarji in lažnivi preroki na javnih trgih in napovedovali dan osvete in sodni dan. Duhovščina sama je bila v premnogih primerih hči tega zbeganega vrveža. Cerkev je zaradi tega silno trpela. Toda papež Inocenc III. jo je z močno roko vladal ter jo privedel iz splošnega viharja in vzburkanja v mir in varnost. V tem velikem in težavnem boju gaje najbolj podpiral mož, kije bil sicer majhen in slaboten po telesu, a tem večji in močnejši po notranjosti; mož, ki so ga častili že tedaj in ga časti dandanes ne le katoliški, temveč tudi ves ostali svet; mož, junak po značaju in apostol uboštva, miru in ljubezni, ljubljenec božji in od Boga samega izbrani vodnik in dobrotnik človeštva: sveti Frančišek Asiški. Prav gotovo se bo zdelo marsikomu, ki smo otroci sedanje dobe, mnogo iz življenja sv. Frančiška nerazumljivega. Toda pomnimo, da božja pota niso naša pota in da božje misli niso naše misli. In tudi tuje Bog izbral neznatnega ubožčka, daje ponižal mogočne in s prostovoljno revščino tisočerih ozdravil srca bogatinov in revežev ter z neuko, toda toplo in ljubezni polno besedo Frančiškovo ponižal puhlo nadutost človeškega znanja. Kako je ta svetnik živel, delal in prižigal luči, da bi videli sonce zemlje in spoznali večno Sonce-Boga, bo povedala pričujoča povest. Ta knjiga je prva, ki govori Slovencem bolj na široko o življenju sv. Frančiška Asiškega, dasi ga časti naš narod že stoletja. Bog daj, da se nam po tej povesti za njegovo 700-letnico priljubi še bolj, da bi spoznali v sedanji dobi, kije tako podobna 13. stoletju, da ni materija, ki živimo od nje, ampak je še nekaj višjega, kar nas hrani, vodi in poživlja. V Ljubljani, na svečnico 1926. Marija Kmetova i. ttmtturiui 1. Vesela družba Za sivimi strehami Assisija je utonil poslednji zvok zvona. Vesela družba je sedela v senčnici kraj modrikastih grozdičev akacij in živordečih cvetov vrtnic. Razkošne obleke, ki so bile vse pretkane s srebrnimi in zlatimi nitmi, košate perjanice na klobukih, bogato okrašena bodalca - ves ta sijaj se je spajal z opojnostjo pomladi in z živahnostjo obrazov in kretenj vesele družbe. »Mladi smo in življenja žejni. Napijmo življenju, ki se žari še vse pred nami. Bog živi!« Dvignili so kozarce, zasmejalo se je rdeče vino, ki seje naužilo sonca in toplote v bajnih vinogradih cvetoče Umbrije, zavriskali so glasovi in se razpršili nad mesto: »Živela mladost!« »A naš Francesco? Kje je?« je povzel najživahnejši iz družbe in se vprašujoče zazrl v tovariše. »Saj res-ni ga,« je odvrnil sosed in nadaljeval: »Zdi se mi, daje že precej časa ves drugačen. Če ga srečam, hiti dalje, če ga ogovorim, mi odgovarja ves raztresen. Kaj vem, kaj mu je! Odkar gaje položila bolezen, ni nič tak, kakršen bi moral biti. Žal mi gaje; kar prazno je, če ga ni med nami.« »Bolezen? Kaj govoriš!« je povzel tovariš in si popravil bodalce, ki se mu je bilo zataknilo med gube žametastega Jopiča. »Bolezen! Saj je bil potem vendar še v ujetništvu v Perugiji - se ne spominjaš več? Kako je bil ondi vesel, kako seje šalil, da gaje neki plemič - grofič ali kaj -večkrat celo prav ostro zavrnil, češ, pozna se ti, da nisi Plemiškega rodu. Nič te ne peče ujetništvo in te ne žuli Jarem sramote.« »Saj res,« je odvrnil prvi, »pozabil sem! Kajpa, da bi ga bil ‘žulil jarem sramote’? Še kako prevzeten je bil! Vzpel seje nekoč na prste in nam vsem zalučal v obraz: ‘Kaj ne veste, da me čaka velika bodočnost in bo nekoč še ves svet padel predme in me častil?’ Takole nam je govoril!« »Kaj res?« so se začudili ostali in se zasmejali na ves glas. »Taje pa dobra!« »Kaj ne veste,« je dejal drugi, »o čem sanja ves čas? Vitez - pravi pravcati vitez - hoče postati, grof, kralj, kaj vemo!« Hrupno seje zasmejala vsa družba in izpila iz kozarcev. »Mi smo mu pa premalo, kajpa, mi ‘borni kavalirčki’ iz Assisija!« je dostavil nekdo in se hudomušno namuznil. »To pa že ni res!« gaje zavrnil prvi. »Poznate ga. Vedno nam je bil dober tovariš, plačeval je za nas, vse je obredel z nami, najživahnejši, najhrupnejši je bil izmed nas vseh; ni je bilo zabave in norčije, ki bije ne bil on deležen z nami. Zato ga le nikar ne obrekujmo! A mogoče mu hodi kaj drugega po glavi, nekaj, v čemer je zares smešen in tako ves drugačen od nas: stavim, da tuhta spet, komu bi kaj podaril, kako dragoceno obleko mogoče, kijih ima na preostajanje doma.« »Saj res!« so vzkliknili vsi hkrati, »zadel si!« »Še veste?« je nadaljeval spet prejšnji, »mogoče pa ne veste vsi te zgodbice: Nekoč je bil prišel berač v prodajalno njegovega očeta, pa je bil Francesco ves v delu in je kar odslovil berača, ne da bi mu kaj podaril. A kakor bi ga pičilo, se je okrenil, planil iz štacune za beračem, ga prosil odpuščenja in mu dal kar mošnjo cekinov. Ko sem to zvedel, mi je dejal Francesco: ‘Kaj pa, če bi me prišel prosit kraljev poslanec? Kako brž bi mu ustregel! Ta pa je prišel v imenu Boga, kije Kralj vseh kraljev!’ Tak je - Bog mu pomagaj!« »Ej, to pa že ni več zdravo,« je povzel nekdo. »To ni prava dobrota.« »To še ni nič,« je nadaljeval spet prvi. »A kaj porečete k temu: Ko seje odpravljal v Spoleto na vojno, ki seje pripravljala med nemškim cesarjem in papežem, ali še veste? Hodil je okrog, kakor bi bil že ves svet njegov. Skrbno je izbiral vojno opremo, preskrbel sije obleko, da take nikoli ne bo imel nihče izmed nas. To je bilo sijaja, razkošja in čudovitosti! In je govoril: ‘Vem, da bom zdaj velik gospod!’ Pa ti pride neki vitez - Bog ve, če je tudi res bil! - še poštene obleke ne opreme ni imel...« Se nadaljuje * - IV— ^ jffipssaa.-dlF™ P. Bazilij TONČEKII POTOKA Mladinska povest »Ringa, ringa, raja!...« ni bilo nikoli konca v Potoku. Kadar je bil dež, je odmevala od njega hiša, v soncu dvorišče, a še pogosteje trata za hlevom. »Ringa, ringa, raja!...« Tonček in Nežika sta se držala za roke in rajala, Bagi je skakal okrog njiju in blejal. Kadar je bil najbolj vesel, je dvignil zadnje nožiče in krecnil z njimi po zraku, da bi se vsak ustrašil. Pa je vedno pazil, da ni zadel otrok, ki se ga zato nista nikoli ogibala. Prašičku Bolteku je bilo gotovo hudo: tudi on bi rad poskočil, pa ubožček zadnjih nožič ni mogel rabiti. Le na eno seje malo opiral, druga je bila čisto suha in je kakor mrtva bingljala ob strani. No, pa se je kar privadil in se med veselim in zadovoljnim kruljenjem drsal okoli Tončka in Nežike. »Ringa, ringa, raja, pujsek pa nagaja, Bagi pa priteče in vse na tla pomeče...« Otroka sta se med glasnim smehom zvalila v travo, za njima tudi janček in prašiček. Še mucek je prišel ter ljubosumno skočil na živi klobčič. Kokoši, ki so brskale po travi, so obstale. Petelin s spreminjajočim se perjem v ponosnem repu pa se je čudil brezskrbni otroški igri. Kaj bi se ne, saj ima vse polno skrbi za številno družino, katero sleherni dan vodi po dvorišču in sadnem vrtu ter jo čuva pred skobcem. Igra seje nadaljevala in bi trajala prav do kosila, ako ne bi ugledal Tonček gosaka. V pozabljenem kotu med hlevom in ograjo materinega vrtiča za rože seje mučil s polžem. Nikakor ga ni mogel izvleči iz zavite hišice. »Neža, ujemiva!« je kratkosrajčnik pokazal sestrici v kot. »Dajva!« je bila takoj za to. In že sta racala proti kotu, kamor zaradi kopriv sicer nista rada hodila. IltSe: Zorka Černjak Gosak je bil preveč zaverovan v svoje delo, da bi pravočasno skočil iz pasti. Ko se je zavedel, so ga že gnetli drobni prsti. »Moj, moj!« sta kričala otroka in ga s svojimi objemi tako presenetila, da seje celo braniti pozabil. Ali pa se mu je pri vsej možati resnosti le dobro zdelo, da sta ga enkrat brez privoljenja dobila v roke, kdo ve... »Mene rajši kot tebe!« je povedala Nežika. Tonček pa takoj v ihti. Naka, vedno ne sme obveljati sestrina! Zagrabil je gosaka za vrat in ga potegnil k sebi. To pa je bilo gospodu vseeno malo preveč. »Ga, ga, ga, ga!...« seje oglasil in zakrilil s širokimi perutnicami. Nežika je takoj sedela med koprivami in se drla na vsa usta. Tonček pa se je srečno okrenil in jo hotel odkuriti z nevarnega kraja. A gosak gaje zgrabil s kljunom za krilce in tudi njega posadil med koprive. Tako! Če joka eden, naj mu pomaga še drugi, saj tako vedno skupaj pojeta v Potoku! Potem je očka gosje družine moško odkorakal proti vodi. Saj je zmagal nad predrzno otročadjo, ki se mu odslej gotovo ne bo nikoli več upala blizu. Tonček je bil od sestrice toliko na slabšem, da mu je gosakov kljun preparal rožasto krilce prav do srede hrbta. Grdungrdi! Ko je prišel čas, da bi kruljavega pujska ‘poščegetali’ na debelem vratu, je nastal v Potoku tak dirindaj in vik in krik, daje mesar Peter debelo gledal. Navsezadnje bo moral zares domov, ne da bi kaj opravil... »Bolteka ne! Naka! Ata, Bolteka ne!« so prosili med neutolažljivim jokom Nežika, Tonček, Ivanka in Ančka. Celo Janez, ki bi pri drugem ščetinarju sam pomagal mesarju, je vlekel očeta za roko in ponavljal prošnjo. »Bog se usmili, kaj naj ga zastonj redimo do smrti?« seje smejal oče. Pa je bilo še njemu hudo, ko je gledal šepavega prašička, ki seje nič hudega sluteč drsal okrog otrok in krulil. »Kako bi, Marijana?« je vprašal oče, ki se je komaj otresel otrok in se prestopil v vežo. »Da bi odložili, ni vredno. Enkrat ga tako moramo zaklati.« »Pa ti uredi z otroki!« je povedal in odšel klicat hlapca. Matije stopila v sobo, kjer je glasno odmeval jok. Kot bi imeli mrliča v hiši... »Zdaj pa mir in za peč!« je resno ukazala in napravila strog obraz. Za trenutek je bilo vse tiho, potem se je sprostil nov potok solza. »Bolteka ne, Bolteka ne!...« »Tiho in na peč! Ne gre drugače!« Prijelaje najmlajše tri ter jih dvignila na peč, Ančka pa je sama zlezla za njimi. Janez je sedel v kot in trmasto gledal v širokega mesarja, kije iskal svojo torbo z noži. Nenadoma mu je izginila s klopi in šele mati jo je našla za vrati pod očetovim predpasnikom. Presneti Janez! Ko je na dvorišču zacvilil prašiček Boltek in žalostno klical na pomoč, sta pomagala mesarju samo hlapec in Micka, kije med jokom mešala kri. Oče seje umaknil v mlin, kjer je ropotanje kamnov prevpilo smrtne krike, mati pa je v veži ropotala z lonci, otroci so si na peči med glasnim tuljenjem mašili ušesa. Kako je svet nehvaležen! Ubogi prašiček! Bagi pa je do pozne starosti ostal v Potoku in je bil ves čas Tončkov in Nežin zvesti spremljevalec. POZIMI HOZICE NE CVETO... V tednu po Velikem Šmarnu se stiški zvonovi skoraj niso ustavili. Venomer seje oglašal iz slepih lin navček, za njim pa so jokali ostali ter prosili božjega usmiljenja za umrle župljane. In grobar Tone je kopal jame, dokler še sam ni legel v posteljo z vročico in kozavim obrazom. Tuj berač je bil prišel v vas. Menda od novomeške strani. Obležal je na županovem podu in ko so ga ljudje spravili v hišo, so videli, da ima koze. »Črne koze...« je šlo od ust do ust. V nekaj dneh so dva nesli za beračem na pokopališče. Potem je pobralo staro Petelinko, ki je stanovala v bajti za samostanskim obzidjem. »Bog se nas usmili,« se je pokrižala Pintarčkova babica, ko je zvedela za Lojzino smrt. »Še v nedeljo popoldne sva govorili na mostiču, ko se je vračala z Izirka.« Ko so naslednji dan otroci silili v staro mater, naj jim zopet pove ono o škratu in poredni Tonki, jim je menda prvič odrekla. Da seji prav nič ne ljubi, seje izgovorila. Popoldne pa jo je že kuhala vročina. Takoj po kosilu je morala v posteljo. »Da niso prišle črne koze v Potok...«je zskrbelo očeta. »Bog ne daj!« seje pokrižala Marijana. A ko je prinesla materi v kamro čaja, ji je skodelica skoraj padla iz rok: stara mati so imeli ves obraz rdeče zabuhel. Izpuščaji so se že kazali... Črne koze!... Tudi v Potoku... In kar je Marijano najbolj zadelo: po postelji sta kobalila Tonček in Neža, prevračala kozolce ter nagajala Tuj berač je prišel v vas.. stari materi, ki ni bila zaradi vročine prav nič pri volji. Pa ju je zaman odganjala. Šele materin resni glas ju je prestrašil, da sta splezala z ležišča in se zagnala v hišo. »Mati, koze imate!« je med jokom izdavila Marijana. Stara mati je molčala. Šele čez trenutek je počasi in pretrgano spregovorila: »Se mi je zdelo... Za Lojzo grem.« Potem je prišel v hišo Miha. Ni mislil, da bo tudi Potok videl bolezen in morda celo smrt. Mati so stari: težko bodo zdržali, saj še mlajše pobira... »Miha! Na otroke pazi, da kaj ne dobe! Je škoda drobiža...« je hropla bolnica. »Bom, mati!« je bilo hudo očetu. V tišini, kije vladala v kamri, je prisluhnil veselemu smehu svojih najmlajših. Bog ne daj, da bi kateri od njih umrl na kozah! Saj bi šel in v žalosti razbil mlinsko kolo, da bi jenjalo ropotati. Če otroci ne bi več kričali okrog hiše, naj bi tudi potok ne pel čez lopatice in mlin naj bi umolknil s svojimi kamni in stopami! Toda, da bi potok umrl... Nak, ne sme! Se nadaljuje (A 4fe(MtUt<£ Pater Bazilij, 25 let urednik Misli sem bila vesela. Potem je pristavil: »Saj znaš kuhati?« V zadregi sem odgovorila: »No, ja, za svojo družino že.« Ob cerkvi je poleg osebnega avta stala fina gospa in se že od daleč smejala. Pater je odšel, češ, da se bomo že same pogovorile. Vsi štirje smo se odpeljali na njen dom. Živeli so v razkošju. Rabili so pomoč v gospodinjstvu in začela sem že v ponedeljek. Gospa Cole je bila županja občine Kew, njen mož profesor na univerzi Monash, otroci vsi študentje. Dosti lepih spominov imam prav na to družino. Imeli so me radi in mi bili hvaležni za delo. Gospa mi je v pismu zapisala, da sem pri njih zaposlena štirideset ur tedensko, in to mi je zadostovalo kot potrdilo za bančno Dosti imam lepih spominov na patra Bazilija, saj sem ga poznala od leta 1964, ko smo prišli v Avstralijo, pa prav do dneva njegove smrti. Srečevali smo se pri slovenskem bogoslužju v Geelongu, ko je maševal še v šolskih prostorih, potem v hrvaški cerkvi v Clifton Hillu in v Mt. Elizi. Sklenil je moj prvi zakon, blagoslovil nam je dom, krstil otroke, me obiskal v bolnici, bil na kosilu pod mojo streho in še in še. Patra Bazilija pa se bom za vedno spominjala, ker prav po njegovi zaslugi živim v svoji hiši, pod svojo streho po domače. Z možem sva se razšla, skupaj nismo mogli več živeti. Ostala sem z dvema nepreskrbljenima otrokoma. Življenja me ni bilo strah, toda kje in kako začeti? Živela sem v stari stavbi (na njenem mestu je kasneje zrasel Dom matere Romane) v kateri si imel občutek, da se bo zdaj zdaj vse skupaj podrlo. Kanalizacija je bila slaba, voda je nagajala, prostor pa je bil velik, da bi se lahko v njem igrali slepe miši. Kljub vsemu je bilo stanovanje varno in patru sem tedensko plačevala zanj - čisti računi, dobri prijatelji. Vendar sem si želela kupiti svoj dom. Moji tedenski dohodki so bili preskromni, da bi dobila bančno posojilo. Pater je moj položaj dobro poznal. Kot včeraj se spominjam: bila je sobota, lep, sončen dan, brž po kosilu, pred veliko nočjo, pred osemnajstimi leti. Nekdo močno tolče spodaj po glavnih vratih. Bil je pater Bazilij in vsi smo šli dol, stopnice so škripale na vso moč. »Ema, neki gospe sem te priporočil zadelo.« Kar presenetilo meje, obenem pa posojilo. Z veseljem sem povedala to novico patru Baziliju in še zdaj ga vidim. »A tako, no vidiš,« snel sije očala, prekrižal roke, pa še z rameni pomigal, kot je bila njegova navada. »Pa bodo imeli otroci svoj dom.« Zelo rad je pomagal, če je le bilo v njegovi moči. Bil pa je skromen, preskromen. Imel je navado reči »pa kar po domače, je najbolj fletno«. Zakon, sveti zakon, pa mu je bil svet in zelo je bil užaljen, kadar seje govorilo o razvezi. Naj mu bo lahka avstralska zemlja in naj počiva v miru božjem. Ema Bole Kosmina, Geelong, Viktorija Edi Gobec mi je poslal nekaj Misli, kjer nekateri pripovedujejo o patru Baziliju. Silno zanimivo! Drznem si predlagati nekaj misli h knjigi, ki jo menda pripravljate o patru Baziliju. Morate omeniti, da je pokazal svojo uredniško žilico s Cvetjem v tujini, glasilu begunske dijaške mladine v taborišču Peggez leta 1945. Skupaj smo snovali, debatirali kako in kaj pisati. Bazilij ni mogel mirovati, vsaka ura je bila plodna! Dokler ni dobil zadosti sodelavcev, je veliko naredil sam. Bilo pa je lepo ustvarjanje za nas vse, ki smo kaj pripomogli. Tako živo mi je pred očmi, ko sem ga zadnjič srečal leta 1956 v San Franciscu na poti v Avstralijo. Ustavil se je pri župniku Vitalu Vodušku. Iz priloženega (pisma p. Bazilij a, op. ured.) lahko vidite, da mi je Bazilij globoko v spominu. Bil sem tudi bolničar pri domobrancih (Novo mesto). V taborišču nisem vedel, da je bil to tudi on. O bližnji preteklosti nismo govorili. Naredite kakšen paragraf iz tega pisma v mojem imenu. Vest mi ne bi dala miru, če se ne bi vsaj malo oddolžil Baziliju, ki je bil moj vzor v marsičem; seveda slediti mu v vsem je bilo nemogoče. Edino skrita gonilna sila, da naredi nekaj v smislu gesla Mati Bog Domovina mu je dala moč, da je toliko naredil. Z iskrenimi pozdravi, vaš Tone Pečavar, Kanada S patrom Bazilijem sem se bolje spoznala, ko me je P- Stanko Zemljak leta 1976 povprašal, če bi se v Viktoriji dalo uvesti maturo iz slovenščine. Rada sem obljubila, da poizvem vse potrebno in tudi uredim. Predsednik Komiteja za balto-slovanske jezike mi je obljubil pomoč in podporo. Pripravila sem že dokumentacijo in izpitni model, pa se je izkazalo, da stoji VISE pred reformo mature in je proglasil moratorij dveh let. Maturo je bilo torej potrebno odložiti, medtem pa vse pripraviti. Pri raziskovanju sem med drugim ugotovila, da obstaja sobotna državna šola za jezike - Saturday School of Modem Languages in torej možnost za poučevanje slovenščine. Sestali smo se v Baragovem domu: p. Bazilij, p. Stanko, moj mož Drago in jaz. Poročala sem o maturi, potem pa tudi o možnosti, da se slovenščina uvede kot redni izbirni predmet v viktorijskem šolskem sistemu. Potrebno je bilo izpolniti naslednje kriterije: predložiti učni načrt za vse stopnje poučevanja s primernimi učnimi pripomočki in seznam učencev in učiteljev. Bili smo si edini v tem, da moramo s stvarjo naprej in takoj smo napravili načrt za akcijo. Učni načrt je bila moja naloga, vse drugo pa so pripravili z združenimi močmi p. Bazilij, in moj mož Drago. Dobro se še spomnim tistih prvih pogovorov in priprav. Navdušenje Patra Bazilija pri tem projektu je bilo neizmerno. P. Bazilij je bil tri dni na telefonu in zbiral imena. Po enem tednu smo imeli seznam 140 učencev, dovolj za šest razredov na treh šolah in imena dvajsetih učiteljev.Ti učitelji so bili potem tudi prvi člani Združenja slovenskih učiteljev Viktorije, ki smo ga še pred koncem leta 1976 ustanovili. Tako je postala slovenščina leta 1977 redni šolski predmet v Viktoriji, z izjemo slovenskega zamejstva, prvič izven meja slovenskega ozemlja. V naslednjih letih se je p. Bazilij vedno živo zanimal za pouk slovenščine in me vsako leto opominjal, da mu pravočasno pošljem oglase, slike in članke za Misli, posebno ob začetku šolskega leta. Roland in Melinda Mrak, zadnja poroka p. Bazilija Baragov dom Lurška votlina Še drugače se spomnim p. Bazilija. Kako je kar žarel od zadovoljstva ob kaki mladinski predstavi v dvorani sv.Cirila in Metoda. Posebno dobrohotno se mu je svetil obraz ob pogledu na najmlajšo otročad, ki seje kopičila pod odrom ob takih prilikah. Slomškova šola in nastopi najmlajših so mu bili važni in je vedno iskal ljudi, ki bi prevzeli te naloge poučevanja in priprav za nastope. Bila sem pri poroki Rolanda in Melinde Mrak v Geelongu, 3.maja 1997, kije bila verjetno zadnja poroka p. Bazilija. Izkazalo seje, daje v isti cerkvi poročil njeno mater in očeta. In kot vednoje z velikim zadovoljstvom povedal. Te sem jaz poročil, pa je držalo. Zadnjikrat sem ga videla nekaj tednov pred smrtjo. Našla sem ga v kuhinji, pa mi je ponudil kavo in pecivo. Malo sva pokramljala, potem pa je prišla objokana žena, ki se ji je smrtno ponesrečil sin. Takoj je bil duhovnik, ki opravlja svoje dolžnosti. Tako tistega zadnjega pogovora nisva nikdar končala. Nit življenja se je za njega pretrgala, za nas pa še teče. Ostanejo spomini. - 7^ 7 m e Dom matere Romane Tuje predvsem cerkev sv. Cirila in Metoda, kjer se dnevno in tedensko obhaja slovensko bogoslužje in vsi veliki prazniki slovenskega cerkvenega leta. Baragov dom nudi streho, nasvete in slovensko domačnost. Tu ima svoj dom slovenska knjižnica -Baragova knjižnica in Arhiv slovenske navzočnosti v Avstraliji, in seveda Uredništvo Misli, ki izhajajo ze od leta 1951. Tukaj delujejo skrbne slovenske žene. Društvo sv. Eme, ki poskrbijo za hrano ob vseh posebnih in svečanih prilikah. Ob cerkvi stoji še Dom počitka Matere Romane, ki ga vodijo in oskrbujejo slovenski ljudje za najstarejše in nebogljene člane naše skupnosti. Res mnogo je napravil pater Bazilij, kar je dolgoročne vrednosti za nas, Slovence v Avstraliji. Obstajalo bo vsaj dokler bomo še tukaj mi, ki smo ga poznali in z njim gradili. Saša Ceferin N Za spominsko knjigo o patru Baziliju je kar precej gradiva. Želim, da bi v tej knjigi bili predvsem spomini vas vseh, ki ste srečali patra in je naredil na vas poseben vtis. Kako bo urejeno, še ni dokončno odločeno, spomini bodo objavljeni, kot ste jih doživeli, jih napisali in poslati, ali pa uredili za pogovor. Napisan spomin in podatki so odgovornost pisca. Ste že napisali ? Napišite in pošljite, ali pa uredite za pogovor. Hvala. Draga Gelt J Misli, junij 1998 ciril in metod mclbourne Fr. Metod Ogorevc, O. F.M., SS. Cyril Methodius Sloveniart Mission, Baraga House, 19 A’Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03) 9853 8118 in (03) 9853 7787 Mobile 0412 555 840 Fax: (03) 9853 6176 Dom počitka m. Romane - Mother Romana Home 11-15 A’Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel. in Fax: (03) 9853 1054 PRAZNIK SV. REŠNJEG A TELESA IN KRVI bomo praznovali v nedeljo, 21. junija s procesijo in slovesno sveto mašo ob desetih. Sam praznik je že v četrtek, 11. junija. Takrat bosta maši zjutraj ob sedmih in zvečer ob 19.30. V avstralskih cerkvah praznujejo Rešnje telo in kri v nedeljo, 14. junija, vendar bo praznovanje pri nas prestavljeno zaradi redne maše v Geelongu. MESEC JUNIJ je posvečen Srcu Jezusovemu. Srce simbolizira ljubezen in ceščenje Jezusovega Srca v nas prebuja ljubezen, ki jo ima Bog do nas. Mesec junij kliče tudi k zadoščevanju za grehe, ki jih proti božji ljubezni zagrešimo mi sami in drugi ljudje. POGREBI. VERA KOROŠEC, rojena Tavčar, 16. septembra 1922 v Gorenji Dobravi je umrla 28. aprila 1998 v Monash Medical Centre, Clayton, Melbourne, pokopana je na Pokopališču v Keilorju ob svojem možu Jakobu, po katerem je bila vdova ze devetnajst let. Pogrebna sveta maša je bila v naši cerkvi v petek, I. maja, prejšnji večer Pa smo zanjo molili rožni venec. Zapušča hči Suzan in sina Jima, ter vnuke: Evan, Shane, Robert, Claire. JOŽEF SLAVEC je bil rojen 16. 9. 1925 v Knežaku. V družini je bilo osem otrok. Ena sestra živi v Kanadi, ena v Trstu, druge tri in dva brata pa doma v Sloveniji. V Avstralijo je prišel 1. novembra 1949. leta, v Melbourne. Leta 1954. seje poročil z Nado, roj. Butinar. Petintrideset let je delal v tovarni kovine. V zakonu se mu je rodil sin Aleksander, letos pa je vesel dočakal tudi vnuka dvojčka, Marka Josepha in Benjamina Johna. Najprej je družina živela v Kewju, od 1972. leta pa v North Balwynu. Pred sedmimi leti je bil že enkrat na robu smrti, ko je bil sedem tednov v nezavesti. Točno na sedmo obletnico, 3. maja letos, pa je prišel dan njegovega zadnjega odhoda. Z rožnim vencem na predvečer in s sveto mašo ter pogrebnimi molitvami smo ga 7. maja pospremili na pokopališče v Keilorju. IVAN BOLE je nenadoma umrl doma v North Geelongu, 6. maja letos, pokopan pa je bil 11. maja na Western Cemetary v Geelongu. Rojen je bil 23. junija 1929 v Slavinjah pri Hruševju. V Avstralijo je prišel leta 1950. Delal je na železnici v Geelongu. Maria roj. Volf seje poročila z njim 3. oktobra 1953. leta vCambervvellu, Melbourne. Pogrebna sv. maša je bila v cerkvi sv. Družine v Bell Parku, Geelong. Poleg žene Marie zapušča hči Ivanko in sinova Karlota in Petra, brata Jožeta, ki je v Geelongu ter brata Kristjana in štiri sestre doma v Sloveniji ter sedem vnukov in vnukinj. Bog daj pokojnim večni mir, domačim pa svojo tolažbo! Ivan in Marija Bole v lepih letih zrele dobe življenja. POROKI Četrtega aprila letos sta se poročila JOHN RAYMOND GREEN, rojen v Leicestru v Angliji in krščen istega leta v anglikanski cerkvi, sin Raymonda Greena in Vime, roj. Ward in LYNETTE KAMPOS, krščena v hrvaški cerkvi v Clifton Hillu, Melbourne, hči Franca Kamposa in Ivanke, roj. Šraj. Priči sta bila Robert Green in Helen Jean Marshal. MARIE ELIZABETH ŠIVEC, hci Franca Šivca in Anice, roj. Žužek, krščena v cerkvi Srca Jezusovega v St. Albansu in CRAIG PASE, sin Natalina Paseja in Lor-raine Robertson, krščen v cerkvi St. Francis Ksavier v Frankstonu, sta se poročila v soboto, 16. maja letos. Priči sta bila Dante D’Alfonzo in Louisa Pase. Obema paroma želimo srečno pot! KRSTI. Pomotoma še nisem objavil krsta, ki smo ga imeli 7. marca: SHANON CASEY HAYLEE, Wyndhamvale, Victoria, hči Stana Ogrizka in Amande, roj. VVarriner. Botri so bili Sophia in Sam Ratnatunga ter Kari Watts. TAYLOR RENEE FRANCES PARSONS, Burvvood, Victoria, hči StevenaJ. ParsonsinConnieJ., roj. Kastelic, je bila krščena 3. maja. Botra sta bila Josephine in Leo Nech. V nedeljo, 17. maja, je bil izreden dogodek v zadnjem času, saj so bili kar trije otroci krščeni. Dva sta bila dvojčka. JAKOB ANTON, Essendon, Victoria, sin Petra R. Shawa in Doris F., roj. Kirn. Botra sta bila Susan Kirn in Noel Langford. MARK JOSEPH IN BENJAMIN JOHN, East Doncaster, Victoria, dvojčka očeta Aleksandra Slavca in matere Kristine, roj. Rutsrom. Marku je bil boter Cvetko Ostrožnik, Benjaminu pa Rebecca Rovtar. OB PETI OBLETNICI časnika Glas Slovenije smo tudi v našem verskem središču imeli prvovrstni kulturni dogodek z obiskom prof. dr. Edija Gobca, direktorja Slovenskega raziskovalnega instituta v Ohiu, Marjana Marinška, zbiralca Gasparijevih fotografij in citrarja ter pevkama Tanjo Meža in Majo Lesjak. Obisk je bil lep, saj je bilo v soboto, 23. maja pri maši in po maši v dvorani čez sto rojakov, v nedeljo pa nas je bilo nad dvesto. Dr. Gobec je navdušil s svojim predavanjem, prav tako pa s svojo osebno skromnostjo in ljubeznivostjo ter duhovitostjo. Marjan Marinšek je pri nas uspel razstaviti vseh štiristo razglednic svoje Gasparijeve zbirke, ob njegovih citrah in petju deklet pa nam je srce zaigralo. Zahvaljujemo se Stanki Gregorič in Florjanu Avserju za domiselno in lepo praznovanje in Glasu Slovenije želimo še mnogo let! BARAGOV DOM. Veronika Ferfolja je v grobem že uredila goro raznih papirjev, dokumentov in podobnega v posebne arhivske škatle. To delo je bilo nujno, vendar je zamudno in dolgotrajno. Veronika seje dela lotila s potrpežljivo vztrajnostjo, tako da v slabem letu približno vemo, kaj imamo pri hiši, oziroma v krajšem času lahko poiščemo vse, kar imamo v arhivu. Milena Brgoč se je z nekaterimi sodelavci zavzela za urejanje mnogih polnih škatel fotografij. Veronika in Milena pri delu, : vnemo in dobro voljo. V CERKVI je Joe Prosenak montiral infra peči, tako da nas v cerkvi pozimi ne bo zeblo. V dvorani pa so bile pečke montirane že pred nekaj meseci. Delo, peči in napeljavo je sponzoriral Dom matere Romane. p. Metod sv. družina adelaide Fr. Janez Tretjak, O.F.M., Holy Family Slovenian Mission, 51 Young Ave, W. Hittdmarsh, S.A. 5007 (P.O.Box 479, Welland, S.A. 5007) Tel.: (08) 8346 9674 Fax: (08) 8346 3487 Na prvo majsko nedeljo smo se ob prelepem sončnem dnevu v zgodnjih popoldanskih urah zbrali na semeniškem igrališču. Božja mati, Marija nas je zbrala iz vseh narodnosti in tudi barv. Bilje čudovit pogled na večtisočglavo množico.Z banderami in molitvijo rožnega venca smo se v procesiji bližali k oltarju in k veliki sliki Marije, ki drži v naročju svojega sina Jezusa Kristusa. Razne etnične skupine so med petjem molile rožni venec v svojem jeziku. Bogoslužje je posebno povzdgnila vietnamska skupnost svojim ubranim petjem in plesom pred Marijinim kipom. Nadškof Faulknerje nato z molitvijo izročil adelaidsko nadškofijo Marijenemu varstvu. Razhajali smo se to nedeljsko popoldne polni notranje sreče, ki smo jo doživljali ob molitvi in petju. Nekatere skupnosti so bile letos manj zastopane kot prejšnja leta. Predvsem ni mladih. Naša skupnost je bila v primerjavi z drugimi skupnostmi izredno lepo zastopana. Kot vsako leto sojo tudi letos popestrile narodne noše. Tudi mladi. Kot vedno so bile med njimi Anita,Rosemary, Marta, Angela in Albina. Za njihovo prisotnost smo jim hvaležni. Žal pa je letos procesija zadnjikrat v semenišču. Zamljišče so prodali, ker ne služi več svojim namenom. Ni dovolj študentov. Nadškof je obljubil, da bomo dobili drug prostor za Procesijo. Tako se bo ta lepa pobožnost nadaljevala. Na drugo majsko nedeljo smo kot je v navadi praznovali rtiaterinski dan. Letos je bila to še posebno doživeta nedelja, Saj smo imeli med nami gospo Drago Gelt z njeno pesniško ?-birko Vse poti. Verjetno se tako lep kulturni dan ne bo M'sli, junij 1998 več ponovil. Tisti, ki smo vztrajali do konca programa smo odhajali bogatejši po čudovitih mislih gospe Geltove. Program je vodila gospa Stanka Sintič s sodelavci. Na začetku Otroci slovenske šole programa so mamice pozdravili namlajši učenci slovenske šole, ki jo vodi gospa Stanka. Po končanem kulturnem programu smo se preselili v dvoranico, kjer so mame pripravile kosilo. Rad bi se vsem, ki ste pomagali, iz srca zahvalil. Ne bom našteval imen, ker vedno koga izpustim in je potem zamera. Vsem prisrčen Bog plačaj! Med vsemi lepimi dogodki je ponovno prišla božja služabnica smrt in iz naše sredine iztrgala naše drage. Tako ostajajo njihova mesta prazna. Lansko leto ob božičnih praznikih so zdravniki ugotovili, daje naš veliki dobrotnik in sodelavec Lojze Pungerčar obolel z rakom. Zdravniki so že kar na začetku, ko so odkrili zahrbtno bolezen, napovedali, da ni upanja na ozdravljenje. Vendar Lojze ni pokazal nobenega obupa. Upal je, da bo ozdravil. Zato je tudi vse poskušal, da bi bolezen zaustavil. Bilje večkrat v bolnici, tudi na operaciji, in kadarkoli ste z njim govorili, nikdar ni omenjal besede rak. Videli pa smo, kako peša. Na prvo nedeljo v maju je še v cerkvi pobiral in po maši povedal, da odhaja za mesec dni v Melbourne h hčerki Ani in sinu Slavku. Ni slutil ne on ne mi kako se njegove ure iztekajo. V soboto 9.maja 1998 seje srečal s svojim Stvarnikom, kateremu je živel. Lojze se je rodil 13. julija 1925 v Gruči na Dolenjskem v Sloveniji. Med vojno je bil z dvema bratoma mobiliziran k domobrancem. Brata sta bila po vojni ubita, Lojze pa se je rešil in emigriral v Avstralijo. Leta 1952 je prišel v Južno Avstralijo, nato pa v Viktorijo, kjer seje poročil z Ivanko roj. Pintar. V zakonu sta se jima rodila hčerka Ana in sin Slavko. Leta 1962 je Lojze z družino odpotoval v Kanado, vendar seje že po enem letu vrnil nazaj v Južno Avstralijo. Vabilo gaje toplo podnebje. Bil je steber naše slovenske verske skupnosti. Vse kar je iz lesa v naši slovenski cerkvi, dvoranici in tudi velik del v misijonski hiši je pokojni Lojze naredil za Bog lonaj. Nikoli ni želel biti v ospredju, bilje skromen in preprost. Ostajamo mu večni dolžniki. Zato dragi Lojze, Bog naj vam poplača z večnim življenjem. Uživajte srečo pri Bogu s svojo ženo Ivanko. Sinu Slavku in hčerki Aniz družinama naše globoko sožalje! V nedeljo, 10. maja, se je v večernih urah srečal z Bogom naš drugi rojak iz Dolenjske, Jože Župančič. Od srčne kapi zadet je dotrpel svoje zemeljsko življenje. Pred nekaj leti, ko zbolel sin Tonček in 291etni umrl, je to Jožeta tako prizadelo, daje kmalu potem imel možgansko kap in postal delno paraliziran. Po nekajmesečni rahabilitaciji sije toliko opomogel, daje lahko s palico hodil. Vendar nikoli ni bil več tisto kot prej. Če je mogel, je rad prišel k slovenski maši s svojo ženo Anico, ali ga je kdo od rojakov pripeljal ali pa sta z ženo prišla s taksijem. Vendar zaradi svoje bolezni ni mogel tako aktivno delovati, kot je želel. Jože je bil rojen 14. julija 1927 v vasi Čerov log pri Šentjerneju na Dolenjskem. Po vojni je moral k vojakom kjer je delal v jedilnici na meji med Makedonijo in Grčijo. Zaradi povojnih razmerje bilo izredno težko služiti vojaški rok. Našla seje skupina mladih slovenskih fantov, med njimi tudi Jože. Pobegnili so v Grčijo, kjer so bile življenske razmere še mnogo težje kakor v rajnki Jugovini. Nato je emigriral v Italijo in od tam v Avstralijo. Prišel je v Victorijoin se tam poročil z Anico, prav tako iz Cerovega Loga. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Jože, Ana, Veronika in Tone, ki je že pokojni. Jožetu seje poznalo, koliko je moral pretrpeti in gaje zato vedno spremljal neki strah. 15. maja zvečer smo se zbrali ob krstah Lojzeta in Jožeta zmolili rožni venec. Naslednji dan je bila maša zadušnica, nato smo ju pospremili k večnemu počitku na Enfield pokopališče, kjer čakata vstajenja. Ženi Anici, sinu Jožetu, hčerkama Ani in Veroniki ob izgubi moža in očeta izrekam iskreno sožalje. Dvanajstega maja je zaspala in se odselila v večnost Zofka Žbogar roj. Šuligoj. Pokojna Zofka je bila rojena 24. marca 1926 v Lokovcu na Primorskem v Sloveniji. V Avstralijo je prišla leta 1959. V torek popoldne, ko je hčerka odšla v službo, je mamo zadela kap.Odpeljali so jo v bolnico, vendar ni bilo več pomoči. Pokopana je bila 16. maja na Sentinel Pk. Pogrebni obredje opravil duhovnik iz farne cerkve Srca Jezusovega iz Hindmarsha. Hčerkama Nadi in Eldi ter sestri Julijani Viola in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Vse pokojne pa priporočamo božjemu usmiljenju in molimo zanje. fS* »iv. p. Janez NAŠE NABIRKE T-c-V TISKOVNEMU SKLADU P. BERNARDA ZA NAŠE MISLI $25,- Jože Režek, Jože Žužek; $20.- Angela Dodič, Marija Opelt; $15.- Ivan Legiša, Ivan Nadoh, N.N.; $14 - Danica Šuštar; $10.- Jože Barbis, Peter Bole, Martina Bole, Walter Jelenič, Alojz in Jožka Ličen, Rezka Smolič, Ernesta Vran, Jože Vuga; $5,-Otto Baligac, Gabriela Brezovšček, Alojz in Olga Brne, Nikolaj Bric, Alojz Butinar, Jože in Kristina Čar, Ivan Densa, Rozalija Kavas, Adam Klančič, Ivo Klopčič, Karl Knap, Ana Kodrič, Zofija Krojs, Ivan Legiša, Frederic Nemec, Franz Plohl, Terezija Novak, Jože in Marija Pahor, Janko in Marica Pal, Alojz Pavlovec, Keen Perina, Nežka Polajžer, Antonija Sankovič, Vida Sedevič, Elizabeta Vajdič, Julijana Viola, Janez Zagorc, Franc Žužek. ZA LAČNE SIROTE MATERE TEREZIJE $200,- P.I.B.; $20.- Slavko Koprivnik; $ 15,- Anne Pančur. ZA OBNOVO BARAGOVEGA DOMA $100,- Alojz in Jožka Ličen, Janez in Rezka Smolič, N.N., $50. - N.N., Družina Dominko, Feliks in Metka Grandovec. ZA POSINOVLJENE MISIJONARJE $70,- Lojzka Jug; $50,- T.K. POMOČ ZA ŽRTVE POTRESOV $50.- Feliks in Metka Grandovec. VSEM DOBROTNIKOM BOG POVRNI! Pisma o slovenščini rojakom v Avstraliji, V. Mirko Mahnič Pred mesecenbamo se pogovarjali o nemi govorici telesa (gledanje, kretnje, hoja...). Dodajmo tu še dušes lovno in tudi poetično ugotovitev, da govorimo že s samo mislijo. Že sama močna misel vpliva na ljudi, ki jim je namenjena - začutijo jo in jih vznemiri: v Cankarjevi drami Hlapci sta poglavitna junaka daleč vsaksebi, njuni duši pa se pogovarjata. Neizgovorjeni, le v mislih vzbujeni sočutje, spodbuda, tolažba, ljubezen pridejo, “kakor so poslani" (Cankar). Nema govorica tistih, “ki dobro v srcu mislijo ” (Prešeren), prebuja mir in ljubezen, nema govorica tistih, ki grdo mislijo, pa seje v svet grozo in strah. Govorimo celo o zgodovino ustvarjajoči misli: silna misel o prostosti in o človeškem dostojanstvu se čudežno širi brez shodov, radia, časopisov in televizije; tirani zmeraj pozabljajo oz. prezirajo njeno moč. Danes se bomo lotili izražanja, ki se ga tudi premalo zavedamo: gre za govorico, ki je sicer že zvočna, slišna, a še ne izvedena z izrekovanjem in sestavljanjem glasov - soglasnikov in samoglasnikov. Od rojstva do zadnje ure se oglaša v nas in v našem bližnjem GOVORICA SRCA, ki brez prenehanja v različnih ritmih, z različno močjo in hitrostjo izrazito in silovito izpoveduje naš nemir, veselje, bolečino, upanje, grozo in strah. Pomislimo na primer na butajoče srčno utripanje po krivici obtoženega otroka, ki grozi, da mu bo raztrgalo nežne srčne prekate; ali na težke utripe, odmevajoče v prsih ponosnega moža, ki ga zmerja neko niče; ali na komaj še slišno in redko bitje starega srca, ki v gluhi samoti popolne zapuščenosti čaka na svojo smrt. Ne, te govorice skoraj ne slišimo več, prevelika je že razdalja od človeka do človeka, da bi še mogli sprejeti in razumeti to prvo in poslednjo, to poglavitno in najusodnejšo človekovo govorico. Odslej bomo bolj pazili, kakšno govorico bomo povzročali srcu svojega bližnjega, "da mu ne bomo temnili dneva in povzročali zla, temveč mu nasipali veselja in odpirali prihodnost ” (Oosterhuis). Tudi DIH in DIHANJE govorita o naših občutkih in razpoloženju. Oba pola pri dihu: vdilt in izdih govorita vsak po svoje - vdih najrajši o bolečinah, stiskah, prestrašenosti (razmnožuje se v ponavadi odvečno vzdihovanje!), izdih o olajšanju (vse se je srečno končalo, skala se je odvalila s srca), o odrešenosti, o koncu napornega iskanja. Dihanje s svojo različno naglico, gostoto in napetostjo govori ne le o naši fizični uporabnosti, temveč o naši prestrašenosti, razburjenosti, užaljenosti, jezi, strupenem sovraštvu. Prim. dihanje ljudi, ki jih zaslišujejo ali tistih, ki stojijo pred nasilno smrtjo. Kako močno se razločujejo med seboj globoko, divje, olajšano, prestrašeno, besno, čutno, sovražno dihanje. K neizrekovanemu (neartikuliranemu) govorjenju sodijo tudi različni "dodatki", okraski in pomagala, a tudi nemarnosti, vse to v obliki mnogovrstnih pihov, sikov, šumov, pokov, mlaskov, kašljev, hrkanj, smrkanj, zehanj, utišanj (šššt!) čudenj (tc, tc, tc), krikov (jeza, bolečina, navijanje pri športu, prepirljivost, histerija) tja do kričanja in celo do zverinskega rjovenja. Pazimo: vse to - dih, dihanje, pravkar omenjeni “dodatki” - naj ho kot vse naše ustno govorjenje podvrženo omiki, meri in okusu. Prihodnjič bomo govorili še o dveh neartikuliranih, a zelo pomembnih in pogostih izraznih možnostih. Prepričan sem, da ste že uganili, kako jima je ime. Tisto malo prostora, kolikor ga je ostalo, prepustimo rajnemu škofu dr. Jožefu Pogačniku (1902- 1 980), ki je 1925. zapisal: "Beseda je seme. Kaj seješ? Pšenico ali Ijuljko? Da beseda najde plodnih tal, mora biti topla. Srce more vneti le srce. Kdor ni od znotraj plemenit, ne bo govoril, kot bi moral. Kot si, tako govoriš." . Lepe pozdrave iz pomladanske domovine. kotiček naši mladih Dragi bralci! V majskih Mislih smo Vas povabili, da nam pošljete za objavo, če veste za mlade fante in dekleta, ki so prispevali naši slovenski skupnosti v Avstraliji. Metka Lenarčič nam je povedala še za nekaj mladih ljudi, ki so sodelovali pri radio programu 3ZZZ. V tej številki bomo objavili nekaj besed o delu Davida Krnela. Prosili smo Ireno Stariha, urednico revije Australian Slovenian Revievv, da nam napiše kaj o reviji in skupini mladih slovenskih Avstralcev, ki jo izdajajo. Velik pod’/ig, veliko hvalevredno delo, ki priča o njihovi pripadnosti svojemu slovenskemu rodu. Upajmo, da se bodo v prihodnje oglasili še od drugod po Avstraliji,in nam kaj povedali o naših mladih ljudeh, tako da ne bomo spoznali samo njih, ampak tudi njihovo delo med Slovenci, ki nam je važno danes, pa še bolj za našo prihodnost. Saša Ceferin David Krnel je bil rojen v Melbournu, leta 1970, sin slovenskega očeta in avstralske matere. Po končani srednji šoli je opravil štiriletni frizerski tečaj in potem odprl lastni salon v Nižjem Templestovvu. David je bil od malih nog priključen slovenski skupnosti, posebno pri Slovenskem društvu Melbourne, kjer je bil v mladinski skupini in pozneje v upravnem odboru. Obiskoval je slovenski razred v SDM in se udeleževal koncertov. Bil je tudi član folklorne skupine, ki je nastopala pri slovenskih klubih v Melbournu in po Avstraliji. Pridružil seje slovenskemu programu na postaji 3ZZZ in si pridobil Certificate of Broadcasting. Bil je prostovoljni “panel operator” za slovenski program celih sedem let, kjer se je menjaval z Alešom Brgočem. Leta 1997 seje odpravil na potovanje po Avstraliji. 156 David s plesalko Ko seje mudil v Port Douglasu, je bil izbran za vlogo vojaka v filmu “The Thin Red Line”. Tam ga bomo morda enkrat še videli. Trenutno David živi in dela v Sydneyju. Ko se vrne v Melbourne, bo morda spet zagrabil za delo pri 3ZZZ. Avstralsko-slovenska revija Zelo mrzle zime leta 1993 se je zbrala majhna skupina druge generacije avstralskih Slovencev iz Sydneyja, da bi naredili nekaj novega. Kaj smo hoteli spremeniti? Hoteli smo spremeniti način razširjanja informacij o Sloveniji in avstralskih Slovencih med mlajšimi člani naše skupnosti. Do tedaj je bilo mogoče priti do teh informacij samo prek slovenskega tiska in radia. Prepričani smo bili, da nobeden od teh medijev ne izpolnjuje potreb naše ciljne skupine, kajti po sredi je bila zelo močna ovira - jezik (in zanimanje na sploh). Skrbno smo načrtovali spremembo, ki bi jo pripravljali v sobici za cerkvijo v Merrylandsu. Hoteli smo iziti na kvalitetnem gladkem papirju, v barvah, v razumni dolžini in brez denarne pomoči skupnosti. Ponudili ji bomo svoje usluge in tisti, ki nas bodo želeli podpreti, bodo dobili ustrezen oglasni prostor, vendar brez pravice poseganja v uredniško politiko. Odločeni smo bili, da se ne bomo zapletli v politiko generacije naših staršev in bomo tako ostali neodvisni od vseh organizacij v Sydneyju. Pet let kasneje se ni veliko spremenilo. Našo ekipo še vedno sestavljajo isti obrazi. Nekaj jih je prišlo in odšlo. večina pa nas je sodelovala pri rojstvu revije in še vedno se učimo, kako ji pomagati rasti (kot starši pri prvem otroku). Nihče izmed nas ni imel predhodnih izkušenj v izdajanju ali pisanju in vendar se nam zdi, daje kakovost revije za amaterje precejšnja. Magazin še vedno ni v barvah in na tako kvalitetnem papirju, kot smo si predstavljali, vendar smo z osemstranske fotokopirane prve izdaje, ki smo jo razposlali približno 200 ljudem, neverjetno napredovali. Zdaj tiskamo tisoč izvodov in smo prepričani, da našo revijo berejo vse generacije naše skupnosti po vsej Avstraliji (z nekaj naročniki prek morja). Imamo gladko naslovnico, dvobarvni tisk, članki pa se postopno izboljšujejo, da bodo zanimivi za čim večji krog bralcev. Kljub vsemu ni bilo lahko. Najprej so nas močno kritizirali zaradi odločitve, da bo revija samo v angleščini. Skoraj v vsaki Številki smo se v pisemski rubriki zagovarjali zaradi tega. Čeprav kritika še ni Čisto potihnila izgleda, pa je skupnost doumela, kako pomembno je deliti informacije z njenimi mlajšimi člani; in če je to najbolj učinkovito v angleščini, naj bo pač angleščina. Najtežje od vsega je bilo vedno najti sodelavce za posamezno številko revije. Nismo hoteli biti nekakšni zakupniki znanja, ampak smo se trudili vzpodbuditi ljudi v naši sredi, da bi prispevali k vsebini 'n pisali o stvareh, kijih zanimajo. To smo dosegli, vendar ne brez prošenj in rotenja. Ponavadi ljudi prvi prispevek napolni s Ponosom in potem lažje napišejo še kaj. Informacije o Sloveniji je težko najti brez dobrega znanja jezika, brez oglaševalcev, ki ^i trkali na naša vrata in časa (tega ni nikoli dovolj!). Vse to je prispevalo, da naša avantura ni bila vedno prijetna. Po drugi strani pa smo vsi neverjetno zadovoljni ob izidu vsake številke, ki našo skupnost ohranja močno in ji pomaga rasti, ne upadati. Člani naše skupnosti nas sPoštujejo in podpirajo na zelo spodbudne načine. In naše prijatejstvo, ki je bilo vedno ^očno, je zdaj še trdnejše. Počutimo se Varno, ker vemo, da se lahko zanesemo drug na drugega, da bo vsak član skupine opravil Syoje delo in da nihče, tudi če kdaj pa kdaj izgubi živce, ne bo izgubil prijateljev. Naša zgodba je res zgodba uspeha, vendar se morda bliža koncu. Utrujeni smo. Naše družine so site zapostavljanja, služba nam požre vedno več prostega časa in nekateri izmed nas bi radi več potovali. Zaradi vsega tega je ekipa vedno manjša, dela pa.preveč za samo nekaj sposobnih rok. Zato pozivamo na pomoč prostovoljce v skupnosti, ki bi jih zanimalo zgodbo nadaljevati in pripeljati do srečnega konca. Če imate najmanjše zanimanje za to delo, prosimo, pokličite nas. Pomagali vam bomo, kolikor bo v naši moči. Moja telefonska številka je (02)9871 8641 (s telefonsko tajnico), moje ime pa Irena Stariha. PAINTING and /ots more Križanka. c 0'Malloy Nune) (morfej) 1 2 3 4 5 6 ’ 8 9 10 " 12 13 14 ! ■ 16 17 1 18 19 20 21 22 23 24 25 29 27 28 ■ 30 ■ ” 31 32 33 W , ■ ” 36 jtf/oM*/ VODORAVNO: 1. omarica z hostijami; 10. podeželjsko; 11. nikalnica; 12. egipčansko božanstvo v obliki goveda; 13. rudarski tunel; 16. nagon; 17. tulec; 18. eden; 19. Zeusova žena; 21. bodičast izrastek; 23. doseg; 25. Uranova hči, Kronosova sestra in Zeusova mati; 26. posnemanje; 29. zdravilo proti malariji; 30. mogoče; 32. vrhovni verski poglavar v šiitskem islamu; 34. oje; 35. površinska enota; 36. lomljivost; NAVPIČNO: 1. veda o žaloigri; 2. samostojnost; 3. zlitina bakra in kositra; 4. uho (ang.) 5. črki, ki ju otroci radi zamenjujejo; 6. neznana oseba; 7. žila odvodnica; 8. kratica prvega slovenskega časnika (urednik V. Vodnik); 9. jasnost; 14. preorana ledina; 15. okno, sestavljeno iz barvnih stekel; 17. znak za kem. prvino Erbij; 19. pripadnik ljudstva, ki je uničilo Egipt; 20. etilni alkohol; 22. znak za kem. prvino Renij; 24. izdelovalec eksplozivnih naprav; 27. svečenik v šiitskem islamu; 28. angleško moško ime; 31. organ vonja; 33. avstralska radijska postaja; "Tukajje moj matematični test, Sestra Colfeen." REŠITEV križanke iz prejšnje številke: VODORAVNO: 1.enakonočje; 10. voda; 11. April; 12. Kr: 13. Sadat; 15. en 17. ambasadorka: 20. Lar; 21. TV; 22. moto; 23. ego; 25. širok; 26. pisar; 28. IR; 29. Ro; 30. TNT; 31. SV; 32. bal; 33. ud; 34. ost; 36. mati; 39. solsticij; 40. katolištvo NAVPIČNO: 1. evkaliptus; 2. norma; 3. AD; 4. kasa: 5. nadav; 6. opad; 7. Črtomir; 8. ji: 9. elektorat; 14. Astor: 16. naokoli; 18. brest; 19. ror; 24. ga; 25. šiv; 27.1NDOK; 31. stil; 32. Bajt; 34. ost; 35. sto; 36. miš; 38. LA; 39. CI Opravičujemo se za napako v zadnji vrsti prejšnje križanke, v kateri je tiskarski škrat vrinil dva temni polji (katolišt-vo). Tokrat je bil izžreban gospod Jože Grilj, ki bo po pošti prejel knjigo. Za dobro voljo Učiteljica: - Otroci, kako se imenujejo ptice, ki se v jeseni odselijo v toplejše kraje? Tonček: - Turistke Nepotrpežljiv potnik v avtobusu sprevodniku: - Ali bom kdaj dočakal, da bo ta počasni avtobus pripeljal v Ljubljano? - Boš, boš, saj si še mlad... - Metka, kaj boš delala, ko boš velika kakor jaz? - Shujševalno kuro, teta Gerta. V restavraciji: - Natakar, imam pet dolarjev. Kaj mi lahko priporočite danes? - Da vstanete in greste domov, dragi gospod. Misli, junij 1998 DISTINCTION PRINTINC PTY. LTD Lutru k Simon Špacapan Tiskarna za broSure, knjige in barvna dela 164 Victori* Street, Bruruwick 3056 Telephone: 9387 8488 ❖ TOBIN BROTHERS a better way Viktorijskim Slovencem na uslug# v casu žalovanja Head Office: NORTH MELBOURNE 189 Boundarv Road 9328 3999 BERVVICK 9796 2866 NOBLE PARK 9558 4999 BRICHTON 9596 2253 PAKENHAM (03) 5940 1277 CRANBOURNE (03) 5996 7211 RINCVVOOD 9870 8011 DONCASTER 9840 1155 ST ALBANS 9364 0099 EAST BURVVOOD 9886 1600 SUNSHINE 9364 8711 ESSEN DO N 9331 1800 VVERRIBEE 9748 7900 FRANKSTON 9775 5022 GLENROY 9306 7211 Frances Tobin & Associates MALVERN 9576 0433 EAST BURVVOOD 9802 9888 MOORABBIN 9532 2211 BRICHTON 9596 8144 Meniber AFDA TRIMU Are your dentures more comfortable in a glass...7 If so, for a free consultation contact Stan Krnel Dental Technjcian specialising in dentures and moulhguards. 147 Morack Rd, Vermont South Tel: 9801 3066 Mobile: 019 695 576 Bi raje imeli umetno zobovje v kozarcu...? Če ne, za prvo brezplačno posvetovanje, z zaupanjem pokličite: Stanko Krnel Zobni Tehnik specialist za umetno zobovje in zaščitne proteze. Suite 7/14 Market St, Box Hill Tel: 9898 6293 / V sa dela »o garancijo! Melboumsleim Slovencem se priporoča kamnoseško podjetje LUCI ANO VERGA & SONS ALDO and JOE MEMORIALS P/L ^ 10 BANCELL STREET. CAMPBELIFIELD. VIC. 3061 Tal.; 359 1 1 79 | A. H.: 9470 4046 P<> SLOVENIJE THE ( OICE OF M.OVCMA Časnik za vso drulino v slovenskem in angleškem jeziku. Izhaja dvakrat mesečno na 16. straneh. Novice iz Slovenije z interneta. Iz slovenske skupnosti v Avstraliji in po svetu. Vedno več rojakov sega po Glasu Slovenije! Naročite se tudi vi. Letna naročnina za Avstralijo S 50.00 v prekomorske driave z letalsko poit o S 100.00 Naslov: Glas Slovenije P.O. Box 411 - Harris Park NSVV 2150 V iktorijtkim rojakom se priporočamo za razna obnovitvena dela na grobovih in tudi nove spomenike na vseh pokopaliJčih Viktorije. %9Aanorids rPty Ltd ACN 006 MAS 624 20 Reid Street Craigiebum VIC 3C&4 Motale: Teiephone: (03) 308 1652 018 348 064 Facsimiic: (03)308 1652 018531 927 DOWN UNDER W1^E SJS^L THE ADVANCED SOLUTION TO INCREASING YOUR TYRE’S LIFESPAN & PERFORMANCE Tyre Seal otlers savings in fuel costs, repairs and maintenance bills, reducing down time with corresponding benefits for the environment. Repairs punctures instantly as they happen. For more information contact DOWN UNDER TYRE SEAL Factory 12, 117 Northbourne Road Campbellfleld Ph/Fax: 9305 3154 Darko Butinar GOJAKS MEATS & SMALL R ojakom v Sydneyu O O D S (a toplo priporočam I 220 Burwood Rd, Burwood N.S.W. 2134 Phone: (02)747 4028 IT SUSIVHI V.F.L MASTER BODY WORKS P/L ACN 007 152 203 MELBOURNE, VIC. 265 PRINCESS HIGHWAY, DANDENONG, 3175 C COLOIMIAL MUTUAL Ph: 9793 1477 Fax: 9793 1450 L *M AJOR &. MINOR SMASH REPAIRS *PRESTIGE CAR SPECIALISTS ♦ALL MAKES AND MODELS CAR-O-LINER-MEASURING SYSTEM ♦INSURANCE W0RK *3 YEAR GUARANTEE A.H. Frank Kampuš - 9560 5219 Za nujno potrebo imamo tudi avlo na razpolago. A KSUftAJO CAAS* MCPAjnrn Videokasete iz Baragove knjižnice Poštnina v ceno kaset ni vključena! PATER BAZI LIJ VALENTIN (2 uri), cena 25 dolarjev. (4) PATER BAZILI.I VALENTIN (30 MINUT), Pogreb; oddajano na televizijski postaji Chanel 31, cena 16 dolarjev. (3) TAM NA VRTNI GREDI (30 minut) pojejo Tanja Meža in Maja Lesjak ob spremljavi Marjana Marinška na citrah, cena je 10 dolarjev. (20) PAPEŽ JANEZ PAVEL II. v Sloveniji, dveurna videokaseta o papeževem obisku, vse od njegovega prihoda do slovesa na brniškem letališču. Cena je 25 dolarjev. (5) v STAJERSKIH 7, turneja po Avstraliji novembra in decembra 1995, posnetki koncertov, avstralske narave in mest, cena je 25 dolarjev. (1) JEZUS - triinosemdesetminutna videokaseta o Jezusovem življenju v slovenščini po izredno ugodni ceni, samo 6 dolarjev. (4) SLOVENIA - fdm o lepotah Slovenije v angleščini, primerno darilo za vaše avstralske prijatelje, cena je 25 dolarjev. (0) naročili bomo in bodo spet na razpolago. 23. MLADINSKI KONCERT Podajmo si roke, ki je bil v Sydney-ju oktobra 1997, cena $20.(10) ANSAMBEL SLOVENIJA, cena je 25 dolarjev. (1) IZ HENČKOVEGA SODA - pesmi priljubljenega ansambla Henček, cena 25 dolarjev. (1) BOŠ VIDEL KAJ DELA DOLENC - Lojze Slak, cena je 25 dolarjev. (1) 30 LET - HENČEK IGRA NAPREJ, cena 25 dolarjev. (1) RAD TE IMAM - Milan Pečovnik - Pidži, naš prvi country solist, cena je 25 dolarjev. (1) Vse čeke z naročili prosimo napišite na Baraga Library. Prosimo, vključite poštnino. \ Dom počitka matere Romane Mother Romana Home . - Slovenski dom za ostarele Slovenian Hostel for the flged 11-15 R Beckett St., Kcuj, VIC. 3101 Phone and fax: 03-9853-1054 A" l"'"' Dom počitka matere Romane je slovenska ustanova, ki za daljši ali krajši čas nudi - ^ domače okolje ter postrežbo ostarelim in vsem, ki potrebujejo nego. A, Osnovna cena je 85% od pokojnine. vj Če ste sami že razmišljali o selitvi v dom, poznate koga, ki bi nas potreboval ali ste * iy^r samo radovedni, kakšni so pogoji za sprejem, pokličite upravnika po telefonu, ali pa se v domu oglasite osebno. Z veseljem Vam bomo odgovorili na vsa vprašanja. CELEBRATING 1998 in SLOVENIA and EUROPE Depaning from Adelaide-Brisbane-Canberra-Hobart-Melbourne and Sydney Book now for SPECIAL airfares ****************** We are now sole agents in Australia for the ABC Car Rental Company in Slovenia. Please contact us for very economical rates. SELF DRIVE HOLIDAYS \ F0R THE INDEPENDENT traveller Special Long Term Car Rental Programme for touring Slovenia and Europe. SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE Lic. No: 3 0 2 1 8 PRIGLASITE SE ZA ENO SKUPINSKIH iMšIVAl C POTOVANJ NA OBISK SLOVENIJE V LETU 1998 UfUNfALt z. h h k „ J RAVEL Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije in vseh strani sveta . Pokličite ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize! Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM! F.RIC IVAN GREGORICH Slovenija Travel / Donvale Travel 1042—1044 Doncaster Road, KAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 9 842 5666