GLAS NARODA List slovenskih delavcev y AmerikL TELEFON: CHelsea 3—1242 largest Slovenian D«3y la j th« United - lasoed every day except Sunday« and legal Holidays. 75,000 Readers. fc1..........i Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. I 36. — Stev. ! 36. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 11, 1936 -ČETRTEK, M. JUNIJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV> HOOVER GLAVNI tOVORNIK NA REPDBL KONVENCIJI ZA REPUBL. PREDSEDNIŠKEGA KANDIDATA BO NEDVOMNO IMENOVAN GOV. A. LANDON Po nwerijU bivšega predsednika. Hoovra bi povzročal nadaljni obstoj "New Deala" narodu neznosno trpljenje. — Vse zavedne Američane je pozval k boju za svobodo. — Demokrat Farley očita Steiweru, da ne veruje svojim lastnim besedam. Blumu se mudi s socijalnimi reformami vL CLEVELAND, O., 10. junija. — Danes je nastopil na republikanski narodni konvenciji kot glavni govornik bivši predsednik Herbert Hoover. Njegov govor je bil naperjen skoro izključno proti Rooseveltovemu "New Dealu", ki ga je primerjal s pohodom socijalističnih in faš stičnih diktatur v Evropi. Ameriški narod je pozival na križarsko vojno za svobodo ter zaključil z besedami: — Dovolj je bilo umika. Vrniti se moramo ter zavzeti trdnjave svo-r.ode. Le na ta način se bo Amerika vzdržala. Le na ta način nam bo mogoče zaščititi našo dedščino ter duhovno bodočnost naših otrok. Ako to storimo, nam bodo naši potomci hvaležni in bomo deležni božjega blagoslova. Značilna je bila njegova napoved, da bi nadaljni obstoj "New Deala" prinesel ameriškemu narodu neznosno trpljenje. CLEVELAND, Ohio, 10. junija. — Republikanska stranka je že izdelala program, po katerem bo upravljala deželo, če se ji bo posrečilo dospeti na krmilo. Jutri ali pojutrišnjem bo nominiran republikanski predsedniški kandidat. Kot tak pride vpoštev jkoro izključno le governer države Kansas, Alf Landon, ki je protežiranec časopisnega kralja Ran-dolfa Hearsta. Včerajšnji dan konvencije je bil posvečen bivšemu predsedniku Hoovru, ki se je v dve uri trajajočem govoru znašal nad "New Dealom". Ko je stopil na govorniško tribuno, so mu začeli delegati strahovito ploskati. Ploskanje je ponehalo šele po tridesetih minutah. Cele pol ure so kričali delegat je: — Mi hočemo Hoovra! Mi hočemo Hoovra! Med Hoovrovim govorom so v sosednjih dvoranah zborovali razni konvenčni odseki. Največja težava je bila s sestavljanjem strankinega programa. Governer Landon dobiva čedalje več pristašev. Včeraj so se odločili zanj tudi delegati iz newyor-ške države in Pennsylvanije. Spočetka se je splošno domnevalo, da bo izvajal na konvencijo odločilen vpliv senator Borah iz Idaho, toda stari ameriški državnik stopa bolj in bolj v ozadje. WASHINGTON, D. C., 10. junija. — General- ni poštni mojster Farley, predsednik demokratskega narodnega odbora, je danes komentiral govor senatorja Setiwera, ki ga je imel včeraj pred republikansko narodno konvencijo. — Najbolj značilno je, — je dejal Farley, da ni Steiwer niti z besedico omenil stvari, ki so se dogajale v zadnjih štirih letih republikanske administracije. Rekel je pa nekaj, česar, se bo bridko ke-sal. Izjavil je namreč: — Kakor smo delali prej. tako bomo delali tudi vbodoče. — Sicer pa Steiwer sam ne veruje svojim bese dam, — je nadaljeval Farley. — Cemu pa ni v se-nastopal soglasno s svojimi sedanjimi izjavami? Steiwer je glasoval za devet izmed trinajst najvažnejših postav "New Deala'*. LASTNINA HAUPTMANNA IZROČENA VDOVI Pred izročitvijo se je državni pravdnik posvetoval z Wilentzem. — Dokazilni predirati niso bili izročeni. TRENTON, N. J., 10. junija. — Državni pravdnik Anthony M. Hauek je v Flemrng-tonu izjavil, da je pripravljen Ha.tfptmannovi vdovi izročiti vse stvari, ki so bile nekdaj Ilauptniannu odvzete. Izvzeti so oni predmeti, ki so služili proti Hauptmannu kot obteženi ma terjal. Hauptmannova vdova Ana je Haucka pismeno prosila za te stvari, toda Hauek se bo še prej posvetoval o tem z gene-l al. pravdnikom AVilcntzom. Ana Hauptniann je že pred dvema tednoma pisala Haucku in ga prosila, da ji izroči avtomobil in radio, ki je veljal $400 in druge stvari, ki so bile zaplenjene po Hauptmanno-vi aretaciji. Vendar pa vdova ni zahtevala stvari, ki so služi-le kot obtežilni materija! proti njenemu možu. Hauek hoče vse te predmete obdržati, ako 1« se kdaj prišlo do kakega procesa zaradi sokrivde pri zločinu. Hauek je sicer mnenja, da je bil Hauptman-n sam krivec, vendar pa bo iz previdnosti predmete za v.-ak slučaj obdržal. Iz istega razloga bn tudi del odkupnine v znesku $14,700 pridržan v Washing-tonu, za to pa bo Lindbergh prejel druge bankovce. Kot znano, je Lindbergh plačal $50,000 odkupnine, toda ne bo dobil več kot $14,7000, ker je Hauptman-n po mnenju oblasti ostali denar zapravil. Kot je bilo dognano pri sod-nijski obravnavi v Fleming-tonu, je Hauptniann za razne bo-nde izdal $16,942, njegova bančna vloga je znašala $9,073, na neko posestvo je posodil $.'»,750, Fischu pa je plačal za kože $5000. NOV USPEH BELGIJSKIH FAŠISTOV Rexisti so pri volitvah dosegli velik uspeh. —' Kabinet bo zopet sestavil van Zeeland. BRUSELJ, Belffija, 9. junija. Stari socjalistični voditelj Emile Vandervelde je bil prisiljen kralju vrniti poverjeno mu nalogo, da sestavi novi kabinet in kralj Leopold je takoj nato naprosil dosedanjega ministrskega predsednika Paula van Zee-landa, da prevzame to nalogo. Po sedanjem položaju je mogoč samo kabinet, ki bo sestvaljen iz socjalistov, katolikov in liberal o v. Medtem pa je fašistični voditelj rex i sto v Leon Degrelles, ki ni hodil zastonj v šolo pri celih in polovičnih evropskih diktatorjih, za svojo zastavo dobil veliko zmago, kajti rexisti so dobili 78 sedežev in največ na škodo katolikov, iz katerih večinoma sestoje njiho.ve vrste. ANTWERP, Belgija, 9. junija. — 10,000 pristaniškim delavcem, ki so pred enim tednom za višje plače zastavkali, se ni posrečilo pregovoriti kovinskih delavcev, da bi se jim pridružili v stavki. Pa tudi že tako je stavka prizadela mestu veliko škodo. Koncem preteklega tedna je dospelo v pristanišče samo 6 parnikov. Stavka rji dovolijo samo, da je s parnikov razložena pšenica. zionchek pobegnil iz bolnišnici: SCHUSCHNIGG JE POSVARIL NASPROTNIKE Kancler pravi, da je vlada km vsem nemirom. Italija nI v zvezi z Nemčijo. — V domovinski fronti monarhisti. WASHINGTON, D. C., 10. junija. — Kongresnik Marion A. Zionchek, ki se je nahaja v opazovalnem oddelku v Gallin-jger bolnišnici, je za nekaj časa pobegnil iz bolnišnice. Zionchek je skočil skozi okno svoje sobe v pritličju v bolniš-niški obleki in je kadil cigaro. Kot pravijo bolniški uslužbenci, je Zionchek tekel po vrtu in kričal, da mu jfc oblega letela po zraku. Toda uslužbencem se je pustil mirno prijeti, nakar je bil odpeljan v svojo sobo. Advertise in 'Glas"4 Naroda" DUNAJ, Avstrija, 10. junija. Na prvem zborovanju 60,000 članov domovinske fronte je kancler dr. Kurt Schuschnigg povdarjal, da želi Avstrija živeti v mini z vsako državo, vključno Nemčijo, pod pogojem da vsaka država spoštuje neodvisnost Avstrije. V svojem govoru je Schuschnigg hvalil bivšega podkanc-lerja kneza Starhemberga, toda je dodal, da je avstrijska vlada dovolj močna, da more nastopiti proti vsem sovražnostim, pa naj pridejo od leve ali desne. Med člani domovinske fronte je bilo okoli 4000 legitimis-tov (monarhistov) s starimi avstrijskimi čmo-žoltimi zastavami. Tz tega je razvidno, da so monarhisti postali neločljiv del domovinske fronte. RIM, Italija, 10. junija. — Italija bo obdržala neodvisno MUSSOLINI OPUSTIL TRI MINISTRSTVA Njegov zet grof Ciano je postal vnanji minister. Mussolini še vedno poveljnik obrambne sile in policije. KIM, Italija, 10. junija. — Mussolini je zopet reorganiziral svojo vlado in je za vna-njega ministra imenoval svojega zeta grofa Galeazza Cia-na, vsled česar vlada splošna domneva, da je s tem grof Ciano namenjen za Mussolini je-vega naslednika. S to premembo v vladi je Mussolini opustil svojo osebno večino pri vladi. Izmed 15 ministrskih mest jih je imel sedaj pa si jih je obdržal samo še 5. Grof Ciano je star šele .'>3 let in je najmlajši vnanji minister na svetu. Poročen je z Mussolini jevo hčerjo Eddo. Novi vnanji minister je bil do sedaj propagandni minister pa je to mesto za nekaj časa opustil ter je služil v abesinski vojni kot poveljnik letalskega oddelka 'deseperati". V tem oddelka sta tudi služila dva Mussolini jeva sinova. Podtajnik vnanjega ministra Fulvio Suvich, ki je v italijanski vnanji politiki igral važno vlogo, je odstopil. Mussolini je Suvich n pisal pismo, v katerem hvali njegovo štiriletno delo v vnanjem ministrstvu ter mu sporoča, da je zanj namenil "visoko zaupno mesto". Mesto Suvicha bo kot podtajnik vnanjega ministra dosedanji poslanik v Varšavi Giuseppe Bastianini. Mussolini se je tudi odpovedal ministrskim mestom za kolonije in korporaoije. Kot doslej, pa bo ostal Mussolini še ministrski predsednik, notranji, vojni, mornariški in zrakoplovni minister in bo imel pod svojim poveljstvom celo italijansko obrambno silo in policijo. Grof Ciano je bil že tudi v diplomatski službi. Bil je generalni konzul v Šanghaju in pozneje ataše j italijanskega poslaništva pri Vatikanu. INDUSTRIJSKI DELAVCI SO SOLIDARMS PREM0GAR JI PARIZ, Francija, 10. junija. — "Vsaka minuta šteje," je rekel ministrski predsednik Leon Blum v poslanski zbornici, od katere je zahteval takojšnji sprejem novih socijalnih postav, da bodo stavke, ki se vedno bolj razširjajo, ustavljene. Socijalisti-čni ministrski predsednik je poslanski zbornici predložil predloge glede 40-urnega tedenskega dela, o plačanih počitnicah, o priznanju delavskih organizacij in za obnovitev prikrajšanih pokojnin. Vsled neugodnega položaja v premogarski stavki in vsled različnih drugih stavk na raznih krajih dežele je bil Blum prisiljen naglo delati, ker se do sedaj navzlic načelnim sporazumom z delavci še ni posrečilo napotiti miljona stavkarjev, da bi se vrnili na delo. Več agitatorjev, ki so se zavzemali za nadaljevanje stavke, in pri katerih je bilo najdeno orožje, se nahaja v zapo- PREPREČEN PREOBRAT NA ŠPANSKEM! Vlada ije odkrila monar-histično zaroto. — Postava za varnost države pred kortesom. --------------i rji, Komunistični poslanci so MADRID, Španska, 10. juni-rvprašali notranjega ministra ja. — Načrt za postavo za var-tR0ger Salengra, ako je resni- stvo rejmblike, ki bo imela namen napraviti konec terorističnemu delovanju, bo, kot pravi notranji minister Garzon, v kratkem predložen kortezu, ki jo bo takoj sprejel. To postopanje utemeljuje vlada s tem, da povdarja, da je po volitvah v februarju v raznih izgredih izgubilo življenje 17.") oseb, da jili je bilo ra- ea, da je v Parizu vojaštvo in orožništvo pripravljeno proti stavkarjem. Poslanska zbornica je ugodila Blumovim zahtevam in i-menovala odbor 33 članov, ki bo razpravljal o njegovih predlogih. Odbor bo že mogoče v četrtek zbornici poročal, zbor-nica pa bo že v petek sprejela postave, tako da jih v soboto dobi senat in so prihodnji te- njenih 749 in da je bilo požga nih 100 cerkva in samostanov.-den že uveljavljene. Skoda, ki jo je cerkev vsled I Poleg tega je Blum stališče do Francije in Nemčije, kot pravi nek visok fašistični uradnik, ki je obenem zanikal, da bi bila Italija sklenila z Nemčijo nenapadalno pogodbo. Toda listi odkrito namiga vajo, da se bo Italija zvezala z Nemčijo, ako bo Italija prisiljena izstopiti iz Lige Narodov. BERLIN, Nemčija, 10. junija. — Nek uradnik nemškega vnanjega urada je rekel: "To je nekaj novega za nas," ko je bil opozorjen na Mussolini jevo grožnjo, da se bo Italija zvezala z Nemčijo, ako Liga Narodov ne bo proti njej opustila sankcij. tega trpela, znaša več milijonov pezetov. Neposredni vzrok za te vladne predloge pa ni -i n< likali stična in arnarhistična nevarnost temveč monarh ist.iča zarota, katero je odkrila policija. V poslopju glavnega stana sindikalistov je policija našla 401» uniform civilnih gardistov. Policija domneva, da so se teroristi hoteli poslužiti teh uniform, da bi izgledali kot poli stavil vladno predlogo glede preure-dbe Francoske banke. P o načelnem sporazumu med delodajalci in organiziranimi delavci se pojavljajo nove težkoče, ker je bilo dogovorjeno, da je potrebno skleniti pogodbe z vsakim delodajalcem posebej, ker se do sedaj delodajalci navadno niso drža-ii dogovorov, ki so jili sklenili z delavci. Poleg tega pa sc pogajanja glede tega zelo zavla- cisti in bi povzročili zmešnja- -ciijcjo in delavci »e ne marajo vo. vrniti na delo, dokler niso Stavke na več krajih deželo ovirajo industrijsko življenje. Urad asturske premogarske družbe je bil poškodovan, ko je v poslopju eksplodirala bomba, katero so najbrže položili sindikalistični stavka rji. stavkarski nemiri v jugoslaviji BEOGRAD, Jugoslavija, 10. junija. — Osem oseb je bilo težko ranjenih in še več se jih zdravi zradi ran, ko je prišlo do velikih izgredov, ko je več tisoč stavknjočih zidarjev skušalo prirediti zborovanje na prostem. Policija je zborovanje prepovedala; ker pa se stavkarji na zahtevo policije niso hoieli raziti, je pričela policija streljati. V raznih krajih Jugoslavije je bilo zadnje tedne ubitih več stavkarjev v spopadih s policijo. _____ na sklenjene jasne pogodbe. V severnem delu Francijo se obsežna premogarska stavka še vedno nadaljuje. Pri sporazumu med delodajalci in delavskimi unijami premogarji niso bili vdeleženi in so pričeli samostojni stavko, ker pri $40 plače na mesec iie morejo izhajati. Na stavki je od 1.10,000 do 195,000 premoga rje v. V podporo premogarskih zahtev je v severni Franciji tudi zastav-kalo več delavcev v raznih industrijah. davek na žganje v new y0rku ALBANY, N. Y., 10. junija. Davčni komisar za državo New, York, Mark Graves, je naznanil, da je prišlo v državno zakladnico na davkih na opojne , pijače v maju letošnjega leta ;$1.731.414 ali $177,584 več ko* ^ 1 v maju lanskega leta. ] m u O L'A 8 NAROD'A" New York, Thursday, June 11,1 936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A. "Glas Naroda" (▲ Corporation) Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY Frank Sakser, President Ll Benedlk, Treaa Place of business of the corporation and addresses of abore officers: til West 18th Street, Bsrsagh ef Manhattsn. New York aty, N. Y. GLAS NARODA (Voice of the Peeple) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Za celo leto velja u Ameriko In Kanado..................... $6.00 Ka pol let«....................$3.90 gs četrt leta ..................fljO Za New York sa celo leto Za pol leta.............. Za inozemstvo sa celo leto Za pol leta.............. S7.00 $3.50 f7.00 $3.50 Subscription Yearly $6.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poBllJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da te nam tudi prejfinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" lzhsja vsaki dan izvzemfti nedelj in praznikov "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 MUSSOLINI IN ANGLIJA Pariški "Echo «le Paris" objavlja razgovor svojega rimskega poročevalca z Mussolinijera, ki jo podal zelo zanimive izjave v pogJedu stališča Italije k vsem aktualnim problemom mednarodne politike. Njegove izjave tolmačijo kot nekako mirovno ponudbo Angliji. Mussolini ponuja svoje sodelovanje za rešitev evropskih problemov pod |*>gi>jeiii, da se obnovi streska fronta in reformira Liga narodov. Prvi in glavni pogoj za sodelovanje Italije, je izjavil Mussolini med drugim, pa je takojšnja ukinitev sankcij. »Sank rije naj -e prekličejo in ukinejo že na junijskem izrednem za sedanju sveta Lige. < e se to zgodi, bo s tem stopila Italija v vrsto onih držav, ki so s svojim položajem zadovoljne. Male države oh Sredozemskem morju se nimajo ničesar bati od Italije. Italija je odločena ohraniti svoje prijateljske pogodbe z Grčijo in Turčijo. V Albaniji je edini cilj Italije, da se zagotovi in ohrani neodvisnost Albanije. Kar se tiče obnove prijateljskih odno-šajev v Sredozemskem morju, Italija ne bo pod v zel a ni kake iniciative, dokler se proti njej izvajajo sankcije. Na vprašanje, ali namerava osnovati črnsko armado v svojih kolonijah, je Mussolini odvrnil, da ji to ni potrebno. Itn lija lahko mobilizira "17 letnikov in postavi pod orožje 8 milijonov vojakov. Zato ne potrebuje črnske armade v Kvropi, ne v Afriki. Italija bo takoj odpoklicala svoje čete iz Libije, čim u makne Anglija svojo mornarico s Sredozemskega morja. Pod vaško lipo. Piše kakor misli FRANK KERŽE ČRNA LEGIJA V Detroitu je bilo nedavno aretiranih trinajst članov < V-n^ legije. Obtoženi so bili umora Charlcsa Poolea. 1'morili so ga baje zato, ker je pretepal svojo ženo. Ca>opisje že precej časa poroča o skrivnostni Črni legiji. Poročila pa niso točna. Ali je mogoče namen meščanskega časopisja z netočnimi poročili odvrniti pozornost od te organizacije. Iz zanesljivih virov je znano, da ima Craa legija samo v državi Michigan skoro stopetdeset tisoč članov. Doslej ni se noben časopis objavil niti površenega se-znama članov. Čemu ne? No, ker so z organizacijo v zvezi politiki, policisti in druge osebe, ki se udejstvujejo v javnem življenju. V Pontiae, Micli., je baje nad polovico policistov članov te organizacije, ki je politično in vojaško organizirana ter je iz-rnzito fašističnega značaja. Po Detroitu je precej razširjeno mnenje, da je bila Orna logija organiziranji na ljul>o republikanski s-traaiki. Svoj urad ima v Wolverine Republican League, in skoro vsi zgoraj omenjeni črni legijonaši ;o Člani Wolverine Republican League, katera pa seveda odločno taji vsako zvezo ž njimi. fte l>olj značilen je pa dogodek, ki se je oil igral meseca marca. Legijonaša Davis in Rushing, ki sta soobtožena umora Charlcsa Poolea. sta bila tedaj aretirana zaradi nošnje orožja. Sodišče ju je oprostilo. Zagovarjal ju je odvetnik, ki je voditelj Wolverine Republican League. Slehernega, ki hočejo biti včlanjen v Črno Legijo, vprašajo pred sprejemom, če je pripravljen z orožjem nastopiti proti Židom, katoličanom in zamorcem. Preiskava politične delavnosti te organizacije bi nedvomno razkrila zelo zanimiva dejstva. Mogoče bi se dalo na ta način pojasniti atentate na glavni stan socijal i stične stranke v državi Michigan ter napade na Delavske domove in delavska stanovanja. Preiskava bi pa ne smela biti poverjena okrajnim policijskim oblastim, pač pa zvezni vladi in njenim agentom, kajti Orna legija, (ki ni nič drugega kot Kukluksklanci v črni namesto beli rjuhi) se širi po vsej deželi in je sramota za Ameriko. O bodočnosti naših podpornih organizacij. Nobena stvar v življenju ne izuči človeka toliko, kakor lastna izkušnja. Ti uči svojega otroka še tako pridno, dajaj mu vse mogoče vzglede iz življenja — vse nič ne pomaga. Vsak človek gre od svojega prvega začetka skozi vse življenje izkušnje in le to zaleže, kar se sam izuči. Torej bom pisal najprej o lastnih izkušnjah, ki sem jih imel na polju društvenega za-va rovanja. Bil sem član neke velike angleške organizacije polnih petnajst let. Plačeval sem primeroma tako vsoto na mesec, kakor jo kaže lestvica N.F.C. of A. — torej lestvica, na podlagi katere posluje večina naših podpornih organizacij. Tie ta 1928 je konvencija sklenila, da prenese vse člane, ki so pristopili pred letom 1910, na novo tabelo, ]h> kateri bi bile zavarovalne police nekaj vredne, kadar so pri zavarovalnih družbah. Tn to ne po letili, kakor smo jih imeli, ko smo pristopili, ampak po zadnji starosti. Plačeval sem vseh petnajst let po $:i..r)() na mesec za zavarovalnino $2000. Plačal srtm torej v vsem času nekaj nad šeststo dolarjev in to računano brez obresti. Kar nas je bilo članov, ki smo pristopili pred letom 1919, smo seveda iskali sodne pomoči. Slo je skozi vse instance in v najvišji smo izgubili. Sodnik je razsodil, da je življenje organizacije več, kakor pa življenje posameznih članov. Tn leta 1929 pride k meni poseben zastopnik te organizacije in mi ponudi, da se za varjeni po novo vzprejeti lestvici. Dobro. Kaj pa z asesnien-tom ? Mesto $3.50, kar sem plačeval poprej, bi po novi tabeli plačeval še enkrat toliko, to je $7. za enako zavarovalnino. Seveda niso vsi protesti nič pomagali. Plačaj ali pusli — in pustil sem. Zakaj če bi bil tedaj hotel vzeti za enak znesek zavarovalnino pri varni in solidni zavarovalni družbi, bi jo bil dobil ceneje. Temu dodam še en slučaj. Clan sem še danes neke velike organizacije — ženske — nad dvajset let. Imela je taka pravila, da če je žena članica, lahko pristopi tudi njen mož. Tako sem prišel notri, plačujem dvajset let po $3.50 za $2000 zavarovalnine bolj sem Študiral te 44dobrote", toliko bolj sem prihajal do prepričanja, da je namen organizacije v tem, kakor v prejšnjem slučaju, le eden: iznebiti se starejših članov in s tem seveda obligacij organizacije. Rekli so, da lahko ostanem kot član pod dosedanjimi |>o-goji. Toda: fondi za to zavarovanje se krčijo in kar ima pričakovati za bodočnost, !>•> povišan asesment. Mogoče bo kdo rekel: te organizacije niso tako dobre, kakor naše. V pojasnilo tega povem, da so po mojih mislili dobre organizacije. Vsaka izmed teh odklanja članstvo iz kakih dva ducata poklicev — koder je kako bolj nevarno delo — pMfcakoje pa pri nas z našimi t »odpornimi organizacijami? Vse ne kili "morgecov'* glede katerih so pred nekaj leti mladi "strokovnjaki" razpravljali na dolgo in široko pri neki podporni organizaciji. Konec konca je bil ta: ni boljšega, varnejšega itd. in vestmi en t a, kakor v zemljiščih, ki so večna. To je sicer res, da so večna, toda njihova vrednost vstaja in pada, kakor pri vsaki vrednostni listini. In organizacije so danes — vse, ne samo nase — tako tepene pri zemljiščih, kakor pri bondili in drugih obligacijah. Omenil s<«m prej "public utility" in železnice. Ogromne milijarde so investirane v njih. Bojim se, da bo velika večina teh vsot izgubljena. Ce bi danes likvidirale "public utility" in železnice, ne verjamem, da se dobi več kakor kvoder na dolar. Temu se ni treba čudili — tako je kapitalistično gospodarstvo povsod. Ko človek gre skozi tak«* izkušnje, se nehote vpraša: ja. odklanjajo prosilce. Tako ne vzprejmejo nobenega premo-garja, ker dela v jami, kar j«* nevarno. Ce bi se tega držale naš« dobro — od nikjer se nič sliši. Ampak ni t-iko. Tudi pri organizacije, bi odpadlo m|S so tilli prohiOI11i _ 0 prvem polovico vsega članstva. Mogoče so majhne! Tudi to ne. Prva organizacija, ki sem ,jo pustil pred šestimi leti, je štela desetkrat toliko članstva, kakor naša najmočnejša jedno-ta. Druga pa ima dvakrat toliko članov, kakor vse naše jugoslovanske podporne organi- in najvažnejšem sum razpravljal v zadnjem članku. To je novo članstvo. Imamo pa poleg tesra se vsepolno drugih, katerih nimajo angleške organizacije. Vseh jugoslovanskih podpora i h organizacij je po statistiki Mr. Mladinca šestnajst. zacije skupaj. Poleg tega je ()(I teh »h imamo Slovenci ni«" pre«lnost «lrug«' organizacije, da je ženska — kot vemo, žive ženske del j o«l moških, so bolj trdne in nikjer ne opravljajo tako tcžkili ali nevarnih del, kakor moški. Odkod pa je prišlo to, da pre-minjajo t<* organizacije svoj«* tabele za starejše člane! Pri prvi je bila vzrok svetovna vojna. Teda j j«' bila precej vcli-kodušna in leto kasneje s«' je |M>kazalo, o kateri bo imela zavarovalna polica veljavo. Ce bi k«laj ne plačal pravočasno asesmenta, sk bo vzelo iz zavarovalnine. Kot poseben privi-l^PTU jo bil: ako prestopim še tisti mesec, mi bodo "senkali" pet let imoje sedanjo starost, če pa znižam zavarovalnino samo na en tisoč, bo pa ta "šenk povišan na deset let. In asastment? Oh, tako, z ozirom na "šenk" bo znašal o-koli $5.60 na mesec. Če pa zamudim, mi bodo kasneje računali po sedanji polni starosti, kar bi tudi prišlo primeroma na $7 na mesec. Jaz sem protestiral na glavni urad. Pisal sem, če je to nagrada za nas starejše člane, ki smo zvesto držali organizacijo. Danes, ko so časi slabi, ko smo vsled naših let manj zmožni zaslužiti, kakor tedaj, ko smo pristopili, se nam daje take "nagrade" in obdavčuje z dodatnimi aresmenti. Odpisali so mi z veliko in dolgo razlogo o "dobrotah", ki jih bom imel po novi lestvi. Čim KNJIGARNA "GLAS NARODA" SPREJEMA NAROČILA ZA VODNIKOVO DRU2BC IN MOHORJEVO DRU2BC ČLANARINA ZA VODNIKOVO | DRUŽBO ZNAŠA | ZA MOHORJEVO DRUŽBO PA | — $1.25— 1 manj, kakor deset — vzel sem vmes tinli Slovensko Hrvaške zvezo v Calumetn in pa Sl«»-vensko žensko zvezo, ki ni prav za prav podporna organizacija, ampak socijalna. Vendar pa pobira redne asesmente in ima obligacije v obliki pogrebnih stroškov slc ljudje, ki so bili v odborih tistih organizacij. To pove dovolj. Zakaj nikdo se ne odpove rad kruhu. Spominjaan se nekega slučaja: bil sem voljen v odbor, da zediuimo dva društva v enega. Grem na sejo in razložim vse ugodnosti tega koraka. Pritrjevali so vsi in če bi bilo glasovanje tedaj, bi bil mogoči« en sam človek proti. No. tisti človek j«' stavil pre« I log, «la bodo odločil: kasneje iu nam «lali vedeti. Tisto "kasneje" s«* j«> vršilo na bodoči seji drugi mesec. In rezultat j«' bil: se ne združimo. Vzrok Tajnik je hodil o«l člana do člana in jih pregovoril dovolj, da je misel propa«lla. Cemu združitev, ko h« bil «>n «»b svoj »lesetak, ki ga zasluži vsak mesce? Pri skupnem »lruštvu je vede!, «ln n«* bo nič zanj, ker je preveč zmožnih. Ti »rej: boljše je, drži to, kar imaš, kakor pa tvegati svojo pozicijo v negotovo bodočnost. Primernima tako je pri vseli združitvah naših organizacij. Tisti, ki se boj«» za stoličke in kruhek, s«> odborniki. Xaj|x>-prej se podpirajo sami med sabo. kar jih j«' pri eni organizaciji Potem gredo med svoj«' zveste pristaše zunaj, katerih ni t«*žko dobiti. Navaden človek podleže ž«', če mu samo 1«'|m> pihaš na «lušo. Kar je bolj "trdih," s«> jih pridobi pa z obljubo kakega stolčka v glavnih odborih, pa gre. A nekaj se mora storiti, čini prej t«'in boljše. Drugače ne pojde. Naj nik«lo ne bo tak optimist, «la bi mogli vzdržati naše podporne organizacije d»'lj časa, če ostanemo pri t«'in, kar imamo. Ce hočemo, «la »loseženno kaj pri naši mladini, jim moramo pokazati vsaj nekaj, kar ji b«> deloma impouiralo. Sli bi lahko potem tudi med drage bratske narode ali med Američane same in bi tudi k«xl uspeli. Vedite. da štejejo našo največje .organizacije vsaka zase komaj toliko članstva, kolikor ga dobi ena dobra angleška organizacija v eni sami kampanji. Za vse to j«' š«» čas, ampak dolgo n«' bo. Naj s«' zgodi, «la pride ena sama organizacija v težkoče, pa imamo začetek konca tukaj. Da bi to ne škodilo večjim organizacijam.' Kdor t«» misli, se temeljilo moti. Knn sama majhna organizacija naj propade, pa pride v ljmNke »lose nezaupanje, katerega ne prižene nikdo več. Kakorhitro vidiš en list, ki pada raz drevje, ves, da čaka enaka usoda vse druge, četudi malo kasneje. S POTA Tako potovanje j«* zanimivo, posebno za onega, ki se ni «lol-gih štiriindvajset let niti ga nil iz Xe\v Vorka, če izvzamem par skok«»v v vzhodni del Peiinsvlvaiiije in gor";,: del ncwyorške države. Oči j«* treba imeti odprte in uši>sa napeta, pa se jih človi k nabere, da jih ima za par m*> secev dovolj. Za velike zgradbe, za čuda iuo«l«'riic tehnike se kaj malo brigam, kajti te šare imamo v New Vorku več ko preveč. Večjo pozorn«»-t malenkost im. posvečam --g odpravilo ali izboljšalo. | Knjige za leto 1937 bodo Ij! Kako ne? AU nismo inleli Ali se da združiti vse naše podporne organizacije: Da se jih, če hočemo, in nobene večje zapreke ni med nami.' Zakaj p«>dporne organizacije niso v svojem bistvu ničesar drugega, kako centrale ljudskih prihrankov v denarju. Prejemajo «le-nar in izplačujejo ga — so vse dobre, dokler drže svoje oldiga-dije, rastejo in napredujejo. Pravtako so v trenutku slabe, kakorhitro se začne stiska za iz-rpdačila, kakorhitro preneha rast in razvoj. Torej: delo j«» tukaj. Čaka nas. Če ga ne opravimo danes iz proste volje, pride čas, ko bomo prisiljeni v to. In tedaj bo manjkalo mnogo tistih prilik, ki jih imamo danes. Torej hitimo! g poslane iz stare domovine j 1 naročnikom po pošti- I I |::' K n j i ga r n a :: | ' "Glas Naroda'* g | 216 WEST 18th STREET | g riEW YORK odbore za združitev na vseh straneh? Seveda smo jih in še jih imamo. A združitve nismo dočakali druge, kakor da je par organizacij prenehalo, to se pravi: združile so se. Ampak ta združitev je bila taka, kakor če pes vjame zajca: močnejši :je požrl slabšega. POŠILJAM Sl"HO MESO PO CEM AMERIKI. — MESO PRVE VRSTE Sl'HE SI NKE ........ 2fic funt PLEČETA ............ 22c funt KLOBASE ............ funt Sl'HA REHRA ........ lSe funt SUHE KRAČE (C «lo S funtov) po .......... 20e funt ERNEST WICHERT 7905 Kormsn Ave., Cleveland, O. (G—(i.,11.,11.* V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovifc*. Tako je naprimer v mestu Pittsburghu wash-lajna merilo prosperitete. Čudno zveni, kaj ne, pa je res. K«» s«'in nekega poucileljske-;ja jutra stopil z gospodarjem iu hiše. zakliče žena za njim: — I, kam pa greš. Saj ve/, da bom prala danes. Lajno moraš napeti. — Kaj se je utrgala.' — vprašam. Pojasnili so mi, da >«> bile v l«'1ih depresije lajne me-ec za mesecem noč in dan napet«*, ko so pa začele pittsburškc tovarne obratovati, tega ni več. Tekom popoldneva ali preko noči bi se nabralo na lajni t«>-liko saj in »Iruge črnine. «la bi n«' bila gospo«liuju .-» pranjem nikdar gotova. Xa vsakem kosu perila bi se poznala črna li-a. . . Čimbolj sem se oddaljeval o«! vzhoda, sem opažal za radio tem večje zanimanje. V vsakem slovenskem domu ga imajo. V vsakem javnem prostoru. Ponekod celo po dva. Tisti, ki prvi vstane, mora radio odpreti. Običajno je 4o gospodinja. To stori povsem nagonsko in se popolnoma nič ne briga, na katero postajo je naravnan ka-zal«'«* l«ir ji ui mar, «'•«' bo bruhnilo iz zvočnika petje ali g«> dba. borzno poročilo, seznani najnovejših novosti, političen govor ali amaterski program. Kratkomalo: ropota vajena ušesa hočejo imeti ropot, pa naj bo lak ali tak. Nekoč smo sedeli v nizki kuhinji v kl«»ti — pet ali šest »as j«' bilo — raz polico nad nami je pa neki učenjak z grmečim glasom p«> radio oznanjal .-tlomečemu svetu, kako je treba pokončevati žuželke, ki uničujejo naše gozdove. Njegov vrlas je I > I i tako silen in je prihajal dozdevno iz tako neposredne bližine, da smo. se deč pri mizi, morali drug »lru gen iu na ušesa kričati, če smo se hoteli napol razumeti. — Pa bi zaprl zlodja, — zatulim gospodarju v uho. On pa: — Naj govori, saj je elektrika poceni. Petinštirideset dolarjev sem dal za a-parat, in hočem nekaj imeti za svoj denar. Vsako jutro od pro rad io. T«> mora biti. Je že nekakšna nepisana postava. Tisti, ki gre zadnji spat, ga I pa zapre — če ne pozabi. I Na potovanju se mi je par-krat primerilo, da sem moral, spanja željan in premetavajoč se po postelji, vso dolgo noč poslušati plehke produkte te najmodernejše iznajdbe dvaj se tega stoletja. "GLIB NARODA" THE LARGEST SLOVENE DA1LT IN U.S3 c.l državljanstvo in naši otroci Ta je osmi izmed vrste člankov o državljanstvu in naturalizaciji. FAŠISTIČNI VELIKI SVET Ko premišljamo, da li naj !>ostanemo ameriški državljani ali ne, je le malo važnejših či-nitePjev kot učinek tega državljanstva na naše otroke. V mnogih priseljenih družinah so otroci ameriški državljani, starši pa inozemci. To je res, kajti otrok rojen v Združenih državah je ameriški državljan, naj bodo starši državljani ali ne. Ta razlika v državljanstvu ne utegne biti važna, dokler so otroci če mladi. Dostikrat ni nikdar važna, ali žalibog to no velja v vsakem'i ^ lučaju. Problem izvršen ja modre discipline in nadziranja nad otroci je ob najboljših okol-sčinah zadosti težak za vse starše. Dvojno težak pa je, ako so se starši in otroci rodili v različnih deželah, govorijo različen jezik in so državljani različnih dežel. Okolščina, da so njihovi starši inozemci, dajo dostikrat otrokom občutek, pa naj bo še tako nevpraviČen. da sta oče in mati nekako inferi-jorna in razi i črvi, kar ima za posledico zmanjšanje roditeljske avtoritete in kontrole. Seveda. ako so otroci mladi in starši še vodno mislijo, da so nekdaj z njimi povrnejo v stari k ni j, situacija je pač svoje vrste. Ali ako so otroci pohajali ameriške šole nekoliko let, oni so bržkone bodo nikdar počutili doma v nikaki drugi deželi in bodo vodno živeli v Zd ni ženili državah. V takili slučajih so se mnojri starš7 odločili postati afmoriški državljani, da držijo družino skupaj in da so bolje v stanu ohraniti spoštovanje svojih otrok in izvrševati kontrolo nad njimi. Ako so se otroci rodili v starem kraju in so z roditetjem prišli v to deželo, je problem še l>olj težaven. V takem slučaju so tudi otroci inozemci in podvrženi vsem težkočam, s katerimi se inozemec mora boriti, dasi so dobili svojo vzgojo v tej deželi in ne govorijo drugače kot angleški. Slučaj sina in hčerko nekega priseljenca, ki sta se oba vpisala za izpit za neko vladno službo, naj služi za ilustracijo v tem pogledu. Oba sta sijajno položila izpit, ali le dekle, ki se j«' rodilo v Združenih državah, je dobila službo. Fant, ki 'je bil dve leti starejši, so jo bil rodil malo prod prihodom staršev v to deželo. Ko so od njega zahtevali dokaze o ameriškem državljanstvu, jo našel v svojo žalost, da je bil še vedno inozemec in ^la radi tega ni mogel dobiti zaželjone službe. Da so je le eden izmed staršev na-turaliziral, predno je fant dosegel 21. leto starosti, bi bil avtomatično postal ameriški državljan. A Vstarši tega niso storili. Tujerodni r, jooi inozemcev, ako niso postali ameriški državljani, so izključeni skoraj od vseh profesrj. Ne morejo postati učitelji, inženirji, arhitekti, odvetniki oziroma se ne morejo posvetiti nikakemu poklicu, kjer so potrebne licence in VABILO na POMLADNI PLES KI GA PRIREDI SLOVENSKI DOM V BROOKLYNU V SVOJIH PROSTORIH NA 253 IRVING AVE.. BROOKLYN. N. ¥. v SOBOTO ZVEČER, dne 13. JUNIJA IGRAL BO JERRY'S STARLIGHT ORCHESTRA. K AKO RTI* DI FRANK POFOVICH NA HARMONIKO VSTOPNICA SAMO 25 CENTOV ZA OBILNO UDELEŽBO SE PRIPOROMA — ODBOR 1 Slika je bila posneta, ko se je sestal v Rimu fašistični veliki svet. Pri tej priliki je Mussolini (sredi na sliki) pro glasil aneksijo Abesinije ter podelil italijanskemu kralju na .-lov abesinskega cesarja. izpiti odprti le državljanom. V javnih ljudskih in srednjih šolah ne delajo nikakih razlik, ali v mnogih državnih kolegijih morajo plačevati višje šolnine kot otroci ameriških državljanov. Priseljenec, ki ima otroke, mora zato vpoštevati njihov položaj, kadar uva/uje razloge in proti razioge za naturalizacijo. Ako njegovi otroci niso še 21 let stari, bo njegova naturalizacija napravila iz njih državljane ali pa vsaj omogočila, da postanejo kmalu državljani. Po novcftn zakonu, ki je v veljavi od 24. maja to velja toli- ko za inozemskega očeta kolikor za inozemsko mater. Seveda morejo tujerodni otroci priseljencev postati sami naturalizirani, ali oni morajo biti vsaj 18 let stari, 7»redno smejo dobiti "prvi papir" in 21 let stari, predno morejo postati ameriški državljani sami ob sebi. Kakor drugi inozemci, morajo dobiti "spričevalo o prihodu", ako so prišli v Ameriko po 29. juniju 1906. Ako, ki so prišli som kot otroci, so brez razlike pozabili, kdaj 111 s kakim parnikom so prišli. Zato morajo dostikrat potrositi precej denarja in časa, da "legalizirajo" svoje bivanje, prodno smejo zaprositi z?> naturaliza-eijske papirje. Posledice inozemčeve naturalizacije na družino in važne spremembe, uvedeno vsled zakona od 24. maja 19.°>4, ne morejo biti detaljno opisane v kratkem članku. Za popolne podrobnosti se čitatclju nasvetujo brošura "TTow to Become a Citizen of V. S. A." izdana d Foreign Language Information Service, 222 Fourth Ave., New York Citv. Stane 25 centov. NAPRODAJ FARMA 150 akrov, vse obdelano, posejano žito, detelja in trava, dobra voda pri hiši, blizu me sta in šole, dobra cesta, vsa potrebna poslopja, stroji in o-rodje, 20 glav živine in 3 konji. Prodam, ker ni delavcev. Lastnica: Mrs. KATARINA POTOČEK, H. 1, Ha rt wick, N. Y.__ Saročite se na ''Glas Naroda'' največji slovenski dnevnik v Združenih drža van. Jiigo Slovanska K at. Jednota Je najbolj&a in najpopularnejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Računa nitke asesenente in plačuje liberalne podpore za s!utaj bolezni, nezgode ali smrti. Ima 185 podrejenih društev in Meje nad 20,000 članov v obeh oddelkih. Za vsUuMvitev novega društva zadostuje 8 oseb. Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev Pilit« ta pojasnila na GLAVNI URAD J. 8. K. J, ELY, MINNESOTA Gospodarski položaj Jugoslavije. Zanimivo predavanje guvernerja jugoslovanske Narodne banke dr. Rado-savljevica v Pragi. — Devizne težkoče ovirajo izmenjavo blaga. — Potreba tesnejšega sodelovanja med državami Male antante. LJUBLJANA, 28. maja. — Te dni jo predaval v Pragi 11:1 povabilo češkoslovaških gospodarskih korporacij governor jugoslov. Narodno banke dr. Milan Radosavljevie o jugoslovanskem gospodarstvu. Uvodoma je omenil, da se je odigravala v 10. stoletju v času industrijske revolucijo, ko >e jo proizvodnja zapadnili držav izpopolnjevala. v mejnh sedanj'* Jugoslavijo šele narodna revolucija. Tudi izven srbski kraji so stopili v narodno skupnost izčrpani po vojni in sovražni okupaciji. Da se je posrečilo Jugoslaviji razmeroma hitro ustvariti enotno celoto z modernim narodnim i»r»spod;ir-stvom, so jo treba zahvaliti njenim izredno nerodnim gospodarskim pogojem. Poljedelska proizvodnja Jugoslavijo jo zelo različna, veliko je bogastvo gozdov, neizčrpni ta ležišča premoga, železne rude, modi, svinca, kromovih rud, bauxita ter zlatih in srebrnih rud. Dolga obala veže Jugoslavijo z vsem svetom. Toda ugoden gospodarski razvoj jo presekala svetovna gospodarska kriza. V zadnjih 10 letih so so temeljito izpremo-11 i 1 i gospodarski od noša ji Jugoslavije do inozemstva. Vir težav jngOLslovenskega gospof darstva jo zlasti konkurenca prekomorskih držav pri izvozu poljskih pridelkov na svetovna tržišča. Jugoslavijo so zadela prizadevanja industrijskih držav glede povzdiga lastnega poljedelstva. Jugoslavija je izdala svojo carinsko tarifo leta 102.") in od takrat je bistreno ni izpreme-nila. '/. nakupi v inozemstvu se je zmanjšal padec kupne moči jugoslovanskega prebivalstva in čim se bodo razmere zbolj-šale, se bo dvignil tudi izvoz. Nasprotno so pa poljedelske <*a-rine drugih držav ustavile izvoz jugoslovanskih pridelkov. ob<«'ir jugoslovenske zunanje trgovino je bil lani za polovico manjši od leta 1020. 1*1*1 tem trpi Jugoslavija kot agrarna država mnogo bolj. nego industrijske države, kajti nazadovanje izvoza silno pritiska na domače ceno. ki padajo mnogo bolj. nogo l»i to odgovarjalo nazadovanju izvoza po količini. Položaj bi bil še težji, da so ni Jugoslaviji posrečilo, začenši z lotom 1031, zaščititi se prod prekomorsko konkurenco s pro-ferončniimi pogodbami. Prva država, ki je šla pri tem Jugoslaviji iin roke, jo bila (VI10-slovaškn. Učinki neugodnega razvoja gospodarskih stikov z inozemstvom so se poznali zlasti na denarni in kreditni organizaci-V trenutku, ko je bil dinar stabiliziran tudi z zakonom, namreč v maju 10"!1. je izbruhnila v Evropi finančna kriza, ki je povzročila tudi velike izgube zalog jugoslovanske Narodno banke. V avgustu 1032 je bil uveden premijski prim v višini 23.5 odst. Domača kupna moč dinarja jo pa še vodno znatno večja, nogo je bila pred premij?kim primom. Da obrn- ili valuto, je vodiki Jugoslavija zadnja leta politiko najstrožjega varčevanja. Narodna banka pa zelo strogo kreditno politiko. Kliringi so povzročili samo nova razočaranja in nove te zave. Trgovska bilanca se je zadnjih letih zaključila z znatnimi deficiti zlasti napram državami, s katerimi ni bilo kli-ringa, tako da je bilo treba primanjkljaj plačati z devizami. S klirinškimi državami je Jugoslavija visoko aktivna, toda ti prebitki so silno neugodni. To je značilno zlasti za razvoj trgovine z Nemčijo. Jugoslavija ni nikoli vodila politike gospodarsko zaporo in čeprav jo zadeval njen izvoz na vedno večje ovire, je bi P uvoz v Jugoslavijo vodno povsem svoboden. Razsmere so se pa zpremenile, ko jo bilo 710 sankcijah konec trgovine z Italijo in ko je jugo-slovonski izvoz z Nemčijo znatno nnrastol Nastajajo znatni zamrznjeni preostanki ki jo mogoče poravnati samo z blagom. Treba je bilo prilagoditi se novim razmeram trgovsko politiko. Najprej je bilo treba zagotoviti likvidnost klirinških terjatev s povečanjem uvoza in ustvariti ravnotežje v izmenjavi blaga v omejitvo uvoza iz držav, _s katerimi ni bilo kliringa ali s povečanjem izvoza v to države. Uvoz gotovih vrst blaga bo v bodočo odvisen od predhodnega dovoljenja Narodno banko. Namen toga ukrepa je kriti oni del jugoslovenskega iz- .voza, ki nima protivrednosti v jugoslovenskem uvozu, zlasti iz onih držav, napram katerim je Jugoslavija aktivna ali s katerimi se je obnesel kliring. Dr. Radosavljevie je dalje izjavil, da do te izpremembe ni prišlo v interesu trgovskih stikov z Nemčijo temveč, da je bi! to korak saniobrambe, narekovan po ozirih na narodno valuto. Popolni kliring z Nemčijo je bil nadomeščen z neke vrste privatnim kliringoen ki naj onemogoči stekanje zamrznjenih ostankov. Klirinški čeki, čijih tečaj je 20 odst. pod berlinskim tečajem, naj vzdržujejo izmenjavo blaga med prizadetimi državami. Ta preokrot trgovske politike se pa ne nanaša na trgovske stike z država-Male antante, kajti kliring z njimi se je obnesel. Narodne banke si prizadevajo, da bi postal kliring še prožnejši, in da bi se izmenjava blaga povečala. V 16 letih se je zaključila jugoslovenska trgovinska bilanca s Češkoslovaško z 8 milijardami Din pasiv. Zdaj jo nastal ugoden trenutek, ko bi lahko Češkoslovaška porabila svoje prebitke v Jugoslaviji za to, da odpomore pomanjkanju kapitala. Ne sme se pa zgoditi to, da bi so ustvarila umetna industrja, temveč da se pomaga Jugoslaviji izkoriščati naravna bogastva ter dvigniti finančno in plačilno moč s povečanim pridobivanjem avstrijskih siro-vin. Brez povečanja izvoza se ne more povečati uvoz, ker bi se sicer nabirali pri kliringu s Češkoslovaško zamrznjeni zaostanki. Češkoslovaška si rosno prizadeva povečati svoj uvoz iz Jugoslavije in Rumu n ije. Izdelan je bil načrt povečanja uvoza teh držav leta 1035, za 5 odst. kar se je tudi zgodilo. Izmenjava blaga med našima državama se pa lahko razvije samo do go-tove višine, ne nad njo. (V bo -1 I Češkoslovaška zasejala več pšenice bo težko kupovala del jugoslovanskega izvoznega prebitka žita. Pri tesnejšem gospodarskem sodelovanju podunavskih držav bi se dalo znatno zboljšati njihovo gospodarske razmere. Z ustanovitvijo velike formacije v Podunavju bi se odprle nove lin velike možnosti gospodarskega razvoja, povečanje blagostanja in ohranitve miru. Govornik ne dvomi, da se bodo kmalu uresničili pogoji za u-stanovitev gospodarskega bloka v Podunavju, toda ne naenkrat. Zato ne smemo zanemarjati gos|K>darske izpopolnitve Male antante. Z<\rava gospodarska Mala antanta bo silno privlačna, služila bo lahko za bazo gospodahskega zbližanja podunavskih držav. Zboljšanje gospodarskih razmer zadnje čase vedno očitnejše prinese nove potrebe nove delavne možnosti. Stalni in znatni porast prebivalstva prinaša povečanje konzuma ter zahteva povečanje in izpopolnitev naših produkcijskih sredstev. Moramo pa čim bolj zboljšati pogoje izmenjave blaga mod svojimi državami. Naša gospodarska polrtika mora biti prilagodena interesom vedno tesnejšega sodelovanja. Tako bomo tudi najbolje pripomogli k uresničenju velike ideje, gospodarskega zbližanja vseh podunavskih držav. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO. NAJ NAM NAKKATKO N A DOPISNICI SPOROCE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. Mary Terčelj, bolničarka v čikaški okrajni bolnišnici in hči Johna Terčlja iz Strabane-ja, Pa., je bila 4. junija naglo-ma operirana na \»:?tem slepiču. * Anton Klopčič v Cleveland, je 3, junija žagal nalo»mljene veje drevesa pred svojo hišo, pri tem pa je padel z drevesa tako nesrečno, da je čez pol ure umrl v bolnišnici. Star je bil GO let in doma iz Doba pri Domžalah. V Ameriki je bil 30 let in tu zapušča ženo, tri sinove in tri hčere. V Barbertonu, O., so v soboto šli ha stavko unijski delavci v Diamond Match Co., tovarni ter jo obkolili s piketi. Istočasno jo unija oklicahi stavko v tovarni Ohio Match Co. v bližnjem Wadsworthu, O. Delavci zahtevajo 20 odstotno mezdno zvišanje. Število stav-karjev znaša 1500. KONVENCIJA SOCIJA LISTlCNE STRANKE Slika nam predoča konvencijo soeijalistične stranke, ki se je nedavno vršila v Clevelandu. Delegatje so že vtretje imenovali znanega delavskega borca Normana Thomasa za premnlk itnM w M h rem kraju Ixplatfl* t ilnlnrjth. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRI- STOJBINO $1 — 3LOVENIC PUBLISHING COMPANY Glas Naroda 919 IM STREET NEW YORK, N. T. nGLA8 NARODA " New York, Thursday, June 11, 1936 ^JIllMiillllilg^^^^gllf H! ftM^/^V^f rti itf tfrrtttiHi tž^1^ HI I tii tHHHfe^>?^^ll>AttffttttfTTSf^^^^^5Ff?iTTTITTfTT THE LARGEST SLOVENE DAILY IN TJJBJA POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET s NEW YORK, N. Y. ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI i IGRE : i S 3 ..................................................................mhhm«.......ihimmuiihhh......senilnim........kjmiiiiiiiiuiiiiiihmmi................................imatan.....m...............................km«..................mihiiiibm«................^(/aiiiiiiiiiiiiiiiiiftti/aiiiiiiimuHiisMiaiiiiihniniHiiau/an......n Romani... ANDREJ TERNOVC, (autor), reliefna karikatura iz minulosti .......................................... -30 BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena ........................................... .6« Poles Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina Ženska, ki sc jc koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena ................................ .60 Kratke povesti .iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESFN, roman, spisal Ju* Kozak. 116 strani. Ona ................................................... Roman je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajni« napeto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov ln ulaniue, ga bo z napetostjo čital do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Golar. 155 strani. Cena.....75 Naš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje poletnega jutra". Nihče izmed naših pisateljev ne zna tako opisati življenja na kmetih kak<>r baš Cvetko Gola r. ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 219 Btrani. Cena .80 fcopek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. Če kdo i>ozna Dolenjce in njihovo duš«), jih ]Mjzna Pugelj. Njegove spise čita vsak z največjim ulitkom. ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andrej.čkov Jože. 92 strani. Cena .................35 Pod psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob čl tan ju njegovih povesti sc vsak nehote sitoirni na staro domovino DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kaš. 91 strani. Cena .........................................................35 To so povesti, vzele iz življenja naših Dal-matincev: kako se vesele in žaloste, kako ribarijo, ljubijo in snubijo, Resničen čar našega Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Concourt. 112 strani. Cena .......................................................40 Concourt ova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijlli nekateri so mojstrsko |Hxlani iu ima človek med hranjeni vtis. da posamezne osehe sedijo kraj njega iu kramljajo ž njim. DON KIHOT- spis*«' Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohranili svoj i*>nos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Ki hot" spada med mojstrovine svetovne literature. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani. Cena .60 Dve čtrh-l enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Olte sta mojstersko za vršen i. kot jih more završitl edinole naš nežno-čuteči Meško. EILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jiraaek. 182 strani. Cena ------------------------------------------ -90 Kdor ne j»ozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob Vitanju se mu bo odprl povsem nov svet, i»olu neslutenlh dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hanson. :MO strani. Cena JO Roman znanega nordijskega pisatelja je sv«»-Jevrstno relezanimiv in odkriva čisto nove Btrani človeškega življenja. GOMPAČI IN KOMURSARI Spisal Julij Zeyer. 1Tj4 sttani. Cena.......45 Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve. bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pescui ljubezni ln zvestol»e. GOSPODARICA SVETA. (Kari Flgdon) ...... JO GOZDOYNIK, spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ............................... .75 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čitateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišahovi senci", '*Vinetov", M Žut" Itd. Dejanje "Gozdovnika" se vrši na nekoč divjem ameriškem Za padu. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .70 GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 129 strani. Cena ............................................ JO To je letalski roman, poln dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Oitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrSe v ▼ zračnih višavah. HAD2I MLRAT, spisal L. N. Tolsto). Roman. 79 strani. Cena ...........-.................................... To znano delo slavnega ruskega pisatelja Je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čltal roman tega velikega ruskega misleca. HELENA. *oman, spisala Marija Kmetova. 134 strani. Cena .......................-........................... .40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-samljene žene y obliki, ki človeku seže globoko v dušo in mu ostane neizbr^o v spominu. HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Frane Erjavec. 79 strani. Cena ....---------------—~—. J5 Naš lzboren pripovednik ln posnavatelj narave nndl čitatelju lepoto naših kratev in ilmlvostl is življenja naših ljudL IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................3-35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuje nad tisoč strani. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkar!, doživlja in pozablja, tod« strast do igranja ga nikdar ne mine. IZBKANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena ..................—.................„1.50 Janes Menciger se po pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE, spisal Čerh Svatopluk. 246 strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučka v dobo strašnega ln slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. JAGNJE, 110 strani. Cena broS. .40 Vez......45 trdo vezano ..........-...........................................35 V knjigi je poleg naslovne šc povest "Starček z gore", obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Sin id. JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal n, Sienkiewirz, 123 strani. Cena .................................................50 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. JUAN MISERIA, spisal H. L. Coloma, 168 str. Cena .60 Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-ncdolžnein obsojenega Juana Miserlje. V o-sebl brezvestnega Lopeziuka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI zv. Doktor Zober — Tugomer Cena 1.— Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-še čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali. Jovtipui Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njego-\ ih nepozabnih obrazov bodo večno živeli. JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena trdo vezane .75 Knjiga je posvečena onim, ki so šil skozi bol in pričakovanje... Posvečena Je njihovemu tihemu junaštvu- KAJ SI JE IZ&USLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena .........................45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je Imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je na[>ovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj. 308 strain. Cena .75 Edinole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldlvjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno Slvlje-nje na rnsklh stepah. Napeta povest, polna burnih doživHnjev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-Sever. TRI knjige po 150. 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije------L50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo iu življenje kmetskega fanta, ki so ga sta riši (toslall v šole, kjer se je vzdrževal s lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril ▼ življenju mesto, i »o katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitaniu se bo moral člta-telj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PI NT, spisat Aug. Šenea ____75 Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki ln graščaki. — '*Zadnjl kmečki pun t" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita1. LA BOHEME. Spisa: H. Murger. 402 atr. Cena..JO Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga to svetovno znano del*,. LISTKI. (Ks. Meško ^ 144 strani............ .79 LOV NA ŽENO spisal J. O. Cnrwood. 104 strani. Cena JO Skrajno napet roman iz modernega flvlje-nja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca. LUCIFER, spisal Jen de la Hira, 292 strani. — .L— Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj ae mora nehote čuditi bujni pisatelj Ivi domiSlji- MALI LORD, spigala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena ............................... Globoko zasnovana povest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna rallk med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. - > MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena JO Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. ... MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Osna______ JO Zanimiva povest iz dalmatinskega Življenja. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. UD strani. Gena........ Ji MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena _______________ 75 I »o skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenhelm je znani angleški ro-a nop i sec poznan po celem svetu. MIMO ŽIVLJENJA, spis*! Ivan Cankar. 230 str. Cena JO MLADA LETA. (Jan. ti. ^rekj, 188 str....... .60 MLINARJEV JANEZ. Cena ............................... JO Dejanje te povesti se vrši ob koncu srednjega veka in sicer v času, ko so bili Teharjanl povišatii zaradi svojega junaštva v plemiški stan. MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje, čijlh duševnost opisuje, so pristno slovenski io opl*5 njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. CenalJO Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu Čitatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cena ..........35 Junaki tega romana hiodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH, Matičič, s slikami Cena 1.50 NAŠA VAS, spinal Anton Novačan. 224 strani. — Cena L— V zvezku je devet črtic i»ovečinl iz naše le]»o Štajerske. Fisatclj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70 Broš............. JO Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-plja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 94 strani Cena .4( Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMaN. Trdo vezana. 115 strani. Cena .................................... .70 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svutovne vojne"- Spisi... PESMI V PROZI, spisa. Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena ..................................................... JO Verna slika pestrega veiikomestnega življenja in spominov nanj. PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena .................................................... .60 To je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj' drzen in brezobziren v svoji zabavljici. PLAT Z\ ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena JO Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, naszeč "Misel v megli" In "Brezdno". PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. JO "Med Padarji ln Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 sv.) ______ L25 POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 00 atranL Cena JO V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz neš*>«a domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver MeSko. — 70 strani. Cena __________________________________________ JO Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelj«, mojstra ▼ opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njeaove misli so globoke ln mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. j PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ___________________________ JO Povest iz vojne dobe. ko se Je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel . na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojen jem domoviiO doseže tudi povest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str. Cena J5 Mojstersko delo slavnega ruskega plsatella. PRIHAJAČ. spisal Fr. Detela. 157 atranL Cena JO Kakor vse Detelove povesti. Je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gangl, 111 strani ........ JO PRODANE DUŠE, spis=! Join Laketli. 199 str. Cena J9 Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo -zgodbo. PTICE SELIVKE. Rabintanat Tagera. Trda vez. 84 strani. Cena ________________________________________ .75 Prgeovori. eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 stran.. Cena.... J5 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svo-. ji aktualni vsebini, ki razmotriva pereče moderne probleme ln potega v d ranem delu v vojno ln povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Flgor. 192 strani. Cena ,70 V Širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fine*«, da mora čitatelj nehote z napetim pričakovanjem čitatl do konca. RENE MAUPERIN Spisal Kdmont de Concuort. 239 st?. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBUR- ŽANOV _______________________________-..................... -75 ROMANTIČNE DUŠE, * strani. Cena -------- spisal Ivan Cankar 87 .60 SANIN. Spisal M. Arclbašev. 488 str. Cena .... 1.— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega lnteligenta, malomeščana, oficirja, študenta, Žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 169 strani. Cena —......................................... JO Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem Za padu* Ptstre slike iz Indijanskega in pi-jonirske^a življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-merlškem Zapadu je znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki je živel tam. SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. J3 strani. Cena....................................-.............. JO To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Budim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. SPISJE. Male povesti Iz kmečkega življenja. — 67 strani. Ona ..........................—...................35 slika doriana graya. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................1.20 To je eden najbolj zuačilnlh spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv jkj svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SREDOZDICL spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cena .40; vezano cena .60 Zbirka kmečkih povesti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičice pogodi duševnost našega človeka. Ob čitanju njegovih del se zdi človeku, da Ima pred očmi prizore iz domovine. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani. Cena.....60 Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita. Student naj bo. — nas vsakdanji KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena JO Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 strani. Cena _____________________________________________ .50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno In natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki Je Izgubila na bojišču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betoia. 179 strani. Trdo vezane. Cena_______________________ 1 JO Naš znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter 1 zborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana JO TARZAN, SIN OPICE. 302 strani. broširana .90 Pisatelj Edgar Rice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov. kakršne nI obdelal pred njim Se noben pisatelj. Njegova dela to prestavljene v vse kulutrne jezike ter ne zanimajo samo mladine, »a tudi odrasle. TATIČ, Bevk. Trda ves. 99 str. Cena .70 Nai lzboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 str. Cena 1.29 Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo ln Ameriko. Cele armade delavcev se aarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče ln tisoče dflavcev. Toda železna volja tnžinirja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evropo ln Ameriko globoko pod oceanom prvi VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trdn ves. 51 strani. Cena------------------------------- .79 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ienskega srca, o ljubezni, o sorodnla dušah. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. .30 Eden nsjbolJBh spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega Življenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevace. 491 stranL Cena ___________________ 1.30 To je mojstefrsko delo v svetovnimi literaturi s neštetimi sapletljajl in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelj a, ki ga vzame ▼ roka .40 V GORSKEM ZAfeOTJC, 199 stranL Cm Zanimiva povest is prejšnjega stoletja. V METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 219 str. Cena............— Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala v žensko dušo. T'sode petero žensk raznega tipa in značaja se križajo v metežu življenja, iz katerega izidejo vsaka na svol način. VRTNAR, spisal Rabindranat Tafeore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez. ------- .6» V knjigi je vsebovana globoka mirn« modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR, spisal Josip Ogriner. 7« str. Ona JS3 Zanimiva povest iz časov prekršcevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, »pisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 1.69 Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečit* do konca. — Poln najneverjetnejšlh dogodivščin ln za-pletljajev. V ROBSTVU, spisal Ivan Matiti«. 255 strani. Trda vez. Cena ................................................ 1.25 Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in nlenlh kt<»-zot ter posledic, ampak zna tej* vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 75 Zvezek vsebuje povesti Milčinskega, Prernka In I jaha. Posebno pretresljiv je spis Milčinskega "Mladih zanikernežev la.s.ui življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa. poslovenil Ij. J. za ljudsko knjižico, obsega 378 strani, in je jako zanimivo pisana i«»vest Cena .......................................73 ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev- jevski. I. DEL 2«0 strani. II. 1>KI, 212 str. 2.— Veliki Dostojevski jo jHulal v tf-m svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvanih katorgah. utriu*.'u j"tnl-ških taborih v Sibiriji. ZLATA VAS, spisal Fr. Malovašir. 136 strani. Cena .60 Poučna in kratkočasila povest iz kinetskcga živi jod ja. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj flor. strani. Cena ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnost! zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA H l Z A RJA, spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.....80 Broširana.............611 Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja : Kako je izgubil Napoleonov huzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-bil "brata"'; Kako ga je hudič skušal, itd. ZBRANI SPISI, 368 strani. (II. zvezek). Cena 2.50 V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega, ki je pogledal v široki sver ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................. 70 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitaMju. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomi«. 229 strani. Cena _________________________________________________75 Roman iz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev. ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ................................................ .50 Vse k oz zanimiva povest iz našega slovenskega življenja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 strani. Cena ....................................................... Najboljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v katereic Sherlock Holmes glavno vlogo. Povesti... Naročilom je priložiti denar, bodist v gotovini, Money Order ali poštne znamke po l al: 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YOBK, N. Y«* ^ _:___ u. "GLAS NARODA" New York, Thursday, June 11, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ53 J. M. BAUER; RDEČI PESEK V PEŠČENI URI Vendelin je bil popodne s Pred tridesetimi leti še ni šla l»lu|>ci na njivi. Francka ga še rez travnike ondi, kjer je zdaj. vidi, kako je šel: z rumeni se je Boltažar, sosed, je bil nemara sklanjal nalahno naprej ko na- prestavil mejnike, ali že njegov vadno, glava na suhem vratu oče? Vciidelin bi bil moral nose mu je malo stresala, a roke siti posledice starega sovra-so mu lagodno počivale na plu- štva, zato se je začel, ko tudi gu. Dolgi konec povodca je že njegov oče, pravdati s sose-visel s pluga. Nato pa je bilo dom. Ko je bila zadeva že tik videli, ko da so mu roke pri ve- pred odločitvijo, je kazalo, ko zaile na ročicah. Tako je bil da bi se s krivo prisego do^na-koj po kosilu odšel iz hiše. Ko- I o, da bo Vendelin pravdo izgu-lesa plugov so poškripavala z bil. Pravda bi bila potem za oddaljene njive in več ur jih je dolgo dobo končana. To je bilo sli šati na dvorišču, kjer je Vendelin preudarjal tisto po-Francka delala. Zdajci je škri- slednjo noč prd odločitvijo. Ta-INinje slabo namazanih koles ta- ko je bil razburjen, da ni mogel ko v hipu čudno — utihnilo in spati. Sredi noči je 1 »iI odšel nato je zacvililo močneje in še iz hiše in je po rosi in temi pri-stra^iio glasno. Na dvorišče je taval do obmejnih travnikov, pnslo hrumeče kričanje koles. Vendar se mu ni prav nič zjas- Na dveh plugih je bila položena široka hrana: ondi je ležal gospodar, zelo je bil bolan. Francka je pogledala mrša-vo telo, krik groze ji je napo! obtičal v jrrlu. " Popri mite! poprimite!" je nahrulila hlapce. Vsi so hiteli pomagat, da odneso umirajočega moža v njegovo kamro. 41 Da bo vse na-red,'' je še zaklicala na dvorišču. Nato je spet utihnila in se umirila. Zdaj sedi Francka na stolčku prav pri [»ostelji. Gospod je bil ž<» odšel, in «?leda, kako počasi prihaja smrt in briše vse tisto, karkoli je bilo še pred nekaj urami. "O, to je zabolelo," za ječa 1 mož. Vznak se je bil zgrudil na lemež pluga, ki je bil obrnjen in prav na rezilo, ko ga je bila zadela kap. Zato je tudi kri na rjuhah zakonske postelje. S temi besedami je pa odrinil tudi bo I« *č i no. Povedal je, da ne mara nič več govoriti o bolečinah, čeprav se mu še pojavljaj«* in se mu obraz vselej skrotoviči. Najhujša bolečina pa je v glavi. Ondi nemirno kljuva sem in tja ves ta čas. Francka potegne odejo kvišku, da ji ni treba zmeraj gledati krvi. Tiho, skoraj neslišno pa se plazi neki pritajeni glas skozi kamro. Trde, sive oči srepijo z blazin |>o kamri in iščejo tisto nedoločno, nemirno, kar curlja skozi tišino: 14Postavi peščeno uro semkaj k postelji." namigne svoji ženi Francki. Začutil je, k j«' se oglaša odmev ua svrščanje, ki tako svojsko šepeče po kamri smrti. Previdno prime Franeka peščeno uro in jo narobe jxistavi na mizico k postelji. V veliki stekleni posodi začne drobni, rdeči pesek curljati nazaj iz vrhnje polovice v povedal." Zdaj mu je bilo resno, zdaj je zares hotel ukrasti to skrivnost grobu in jo izročiti svoji ženi za ostanek njenega življenja. Potem bo vsaj en človek vedel zanjo in breme, ki ga mora prenašati sam, mu bo odvzeto. Kar čuti, kako se to zabada vanj, ko tenki, rdeči curek svr-šči naprej in naprej . . . To je njegova kri, ki mu jo nekaj pušča, kakor je v oni noči sosedova kri pljusknila iz prerezane srajce v travo in v tisto zemljo, ki sta se pravdala zanjo. Nič ne bo povedal! Moči se 11111 rahljajo; nič več ne more trdno skleniti pesti. V.bles-tečem se steklu pa poteka vsa zgodba o zločinu. Župnik je bil že tu; ž njim je bil Vendelin opravil vse, kakor je bilo prav. Z ženo bi moral pa še govoriti, če bi • mu curljali je rdečega peska dalo kaj časa. 44 Ali bi mi dala roko, Francka iiravi. Ona- dobro ve. tla ji mora še nekaj povedati in da ima le še toliko časa a razpolago, kolikor mu ga bo dovolil curljajoči pesek v uri. Njegovo stokanje je hujše in huiše. Vendelin za hip zaspi. Sanja se mu. da pripoveduje Francki zgodbo one strašne noči. Njegovi prsti so se oklenili njene roke. Francka čuti, kako jih stiska njegova poslednja moč. Ko se spet zdrami, i>a vidi Ven-delin, kako bo rdeči pesek pravkar šinil skozi ozki vrat posode. Nato bo tudi njega konec. Sosed Boltažar je tudi umrl radi rdečega curka krvi, ker se je hotel pričkati in ker je bil pripravljen dvigniti roko za krivo prisego. Francka vzame ruto in obriše čelo umirajočega moža. Ko je telo mirno, vzame Franeka uro in jo odloži. Prisluhne, ker se ji dozdeva, tla je nekaj krog nje v tem mrliškem mračnem prostoru. Nekaj šepeče. In nenadoma se v dimniku oglasijo udarci na pločevino, ko da je hotel netopir mimo in se je dotaknil. 44Torej je le njegova duša odšla in ni obsojena, da bo prebivala tu v (kamri." To izreče polglasno predse, medtem ko mu zatisne oči. On jo bil! Tisti, ki je bil soseda umoril. Tak vendar! Povedal ji ni, a tako strašno jo je v poslednjih vzdihih držal za roko, da je spoznala, zakaj. tisoč smrti je premagal Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od Um, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se ia-upno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno ▼ najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi i* Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. rišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. Kdo bi si mislil, da bo Mr. Hamilton Snowball iz Oxford-shires umrl za čisto navadnim nahodom ? On, junak, ki je neštetokrat gledal smrti v obraz, ne da bi ga mogla ta premagati, in ki so ga na Angleškem splošno poznali kot 44moža, ki ga smrt noče.'* Mr. Snowball je že kot dojenček padel skozi okno prvega nadstropja, ne da bi se kaj poškodoval. Kot triletni otrok je -edel na tračnice pred cestno železnico ki je vozila v polnem diru proti njemu — in se je ustavila za ped pred njim. Bilo mu je sedem let. ko ga je na neki čeri ot> vorkshireški obali presenetila plima. V zadnjem trenutku >o ribiči rešili dečka, ki je bil že do vratu v vodi. V desetem letu ga le napadel cirkuški medved in ga je samo pošteno zdelal. Leto pozneje so ga rešili iz reke Tvne, v kamero je bil padel pri igri in kmalu potem j«' strmoglavil z vrha St. B.ees Head, toda neki grm je zadržal padajoče telo. Ko je bilo Snowballu 17 let., mu je eksplozija v delavnici u-ničila oko, toda edini izmed osmih mož, ki so bili tam zaposleni, je odnesel življenje. Postal je potovalec. V Port Sudanu se je ladja, s katero je potoval, potopila. Snowball pa se je rešil s plavanjem na obalo, obkrožen od morskih pošasti. V Kenji je doživel svoje naslednje smrtne nevarnosti. Napadel ga j«* ranjen leopard in mu prizadjal nešteto ran, toda tudi te rane je prebil brez nadalnje škode, kakor nekaj pozneje padec skozi viseči most iz slame v tropsko reko, ki je v nji mrgolilo krokodile*-. V kenji ga je na ribarski ek špedicij i pičila nevarna strupenjača. a tudi ta pik, ki je drugače smrten, mu je prizanesel. čeprav je itni^l pri sebi kot lek samo steklenico konjaka. V Južnem morju je imel obupen dvoboj s hudičevo ribo in ko je prečkal z avtomobilom Afriko, je zdrvel v temi naravnost v prepad. Voz se je ves razbil — Mr. Snowball pa je ostal cel. V petih letih je doživel mož, ki ga smrt ni hotela, dvanajst težkih napadov malarije, vso svetovno vojno je bil na fronti, doživel je dve železniški nesreči in eno letalsko katastrofo, pri požaru nekega hotela v Arizoni se je izmed vseh gostov edini rešil in niti krogla iz samokresa ljubosumne ženske ga ni mogla spraviti na oni svet. To pomlad pa si je na Angleškem nakopal nahod, čisto navaden pomladanski nahod in od tega je umrl. Pota Ljubezni R o m a n 61 44Vsaj toliko pošteni ste, da mi to naravnost poveste; drug snubec bi mi morda Iilinil topla čustva. Cesar nimam, si mogoče lahko pridobim. Tudi nisem mehke narave.*' Za božjo voljo, kam vendar meri' — Skoraj je izgubil ravnotežje. Ko se je zopet nekoliko pomiril, je dejal: "Tako ne .prideva do konca, položaj je preresen, da bi vodila boj z beseda-:iii. Ali dovolite, da govorim (popolnoma odkrito?" "Da, rada, meni je do tega, da se vse po jasni med nama. "Ampak, princesa, si H mi odpustite, ker se moram dotakniti stvari, ki bi jih lie smeli slišati?" Povesila je za hip oči, čupala svoj robec, potem je odgovorila : "Resna sem preko svojih let. Brez matere in estre sem vzrasla na strani strogega očeta; zato sem postala rano samostojna. Mnogo sem brala in še več razmišljala, zato mi svet in življenje nista tako tuja, kakor mnogim drugim moje starosti in mojega stanu. Mislim, da morem prenesti nekoliko e sedaj zaradi neke sirene vsemu odpovem, jaz, visokorojena dama.' Kot soproga moram zmagati in zaradi dobre stvari sprejemam boj z — ono. Kot kneginja jo bodem znala kmalu odstraniti. Idealist ste, ljubi bratrance — kakor mi je že rekel oče — in menite, da ste dolžni tej osebi večno zahvalo. »Jo že odškodujemo." "Princesa, govoriti o Veri Scpanovi v takem tonu, vam najuljiidneje prepovedujem; znal jo bom ščititi celo pred vašimi napadi/* Princesa je 'nenadoma vstala. Pod dojmom velikega srčnega nemira je stopila k njemu ter položila celo svojo roko na njegovo ramo. Zdrznil se je in zastrmel vanjo. "Kgon dragi moj bratranec, strašno ste zaslepljeni. Prebudite se, povrnite se k sebi! Bodite zopet eel knez! V imenu vaših podanikov, ki va- ljubijo in so vas še nedavno tako spoštovali, in ki vas ne morejo vim" tako spoštovati, va- " Hvala. Rekli ste: česar nimam, si morda ; ))\ Vas, vas rotim: otresite se teh nedo- laliko pridobim. Gotovo — samo v tem sluča- j s:(,jnjf, vezi, mislite ua svoj narod, na to cvc- pozdra viti na svojo " 1" *-------- ---------| .-i-.Jil... »».«», lin "lin ".p "I....... i. Moje sree ni več svobodno, last je žene, j ,jr£tMo, ki želi novesja gospoda i je nekoč rešila življenje, in ki mi je jn- z zauosom, mislite na svoje dede, ju ne ki mi ko, jako blizu." "Lepa Rusinja, takoimenovana grofica Win-tersteinska. popolnoma natančno sem poučena. iJame višje aristokracije smo žal čestokrat pii- rajno nevesto, mojo drairo sestro! Ukrenite se, Kgmi, oklenite se — o, in mislite vsaj prav malo tudi name, Kgon—!" Kratko ihtenje je zadušilo njen «,rlas. ki je >iljene zatisniti oko preti takimi stvarmi. Tu- |vplivalo spričo njene znane hladnosti tem modi jaz bi poizkušata, sprijazniti se s tem. SajCneje. ste pač dovolj kavalir, da pretrgate to raz-j Knez je bil mrtvaško bled: -trašna slutnja, merje, kakor hitro izmenjava prstana-"* tla, uverjenost, da ga princesa ljubi, mu je iz- Sedaj je končno prišel čas, ko more izigrati polnila vse bitje. Plaho so vpraševale njegove poslednjo karto in se naposled osvoboditi. »"•• njen;- in izkušale v njih čitati. "Motite se, princesa. Od Vere Sepanove ,e i °na' v '/-"lagovitost svojih besed. ne ločim nikdar - nikdar!" :?)a -11' /rIa mc',,ko 111 n™10' in ™ h5P > 5z-ini,;l i "do o-tra erta okoli n jenih drhtečih nst, zar- Kri jej je zalila obraz. Vstala je in stopila k ' .jHu lica pa so jo delala skoraj lepo. oknu potem je stopala z dolgimi koraki po sole, j " Princesa,'' j»» za jecljal, "v vaših besedah — Sedaj se takoj za vrši. že se je oddahnil. —; ,c skriva istimi. Vaša namera j«- dobra — go-Sedla je zopet — kaj sedaj —j vorite mehko, plemenito —, t.»da jaz nisem le "Potem pa postane Sepanova resen faktor, | »»'s?" tudi človek in zato se svoji ljube ki moram ž njim računati." a. s svojo ljubeznijo!" Kakor prisega se je čulo to priznanje. Odstopila je od njega ter bila zopet vsa visokost v vsaki kretnji. Mehanično je pokimal. Saj to so bile verige, ki jih je čntil že preje in ki se jim kot knez, kot poštenjak zdaj ni mogel več odtegniti. DALJE PRIDE " » - " * - "Prosim, pošljite mi knjigo "NAŠI NAJLEPŠI KRAJI". Rad bi jc pokazal mojim prijateljem, da bodo videli od kod sem doma. Slišali so že o Poljski, Češki, Slovaški in tu-«ii drugih slovanskih deežlah, ko pa pravim, da sem Slovenec, sploh nimajo pojma o tem. Bodo videli, kajti četudi smo popolnoma auie-rikanizirani se ne sramujemo našega mateme-pa jezika; podpiramo slovensko časopisje in se navdušujemo za slovensko petje. Rodna zemlja ni mogla vsem nuditi dosti, kar je ma-terijalnega, obdarila nas je :bogato s tem, kar je duševnega. . . " Najlepši Naši Kraji" .' ^; - s > • - - £ - - - 'Vr.. ' -t-'-. -v.. ■ ■ K-', 'š&icžfte* ' - ;v- 87 izbranih fotografij v finem bakrotisku. $i .. : - f*' . a KNJIGARNI ' GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York -- ■ i ^snJfl & h'*jr* " X 'r :-:ff~' K Triglavsko jezero OL~AB VAROWA" New York, Thursday, June 11,1936 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ93. Srčna stiska ■ ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H 13 ZA strahovito početje podivjanega pretepača "Moj Bog, gospod oskrbnik, vendar ne bodite tako — tako — trdoglav in strog! To je predolgočasno, saj bom ubogala, zares ,boni storila, kar zahtevate! dati papanu in mami, drugače bodo preveč v strahu, potem! ri vpregi 13-letnega Franca Kolarja za čuvaja. Po Zemljakovem odhodu je Petančič stopil v gornjo sobo, da bi pomiril Edvarda. Pogovarjal mu je povsem mirno. naj pusti Zemljaka, ker jo dober fant. Tedaj je odprl sob na vrata Kolar. ki pa ni vstopi1 v sobo, marveč je kar iz veže gledal v sobo. Opazil je, da ima obdolženec obe roki vtaknjeni v žepu. Istočasno je slišal Pe-tančiča zaklieati obdolžencu zakaj jemlje nož iz žepa. V tem trenutku je Edvard z nožem v roki že planil v vežo, je mimogrede sunil Kolar ja v glavo in mu na temenu prizadel 3 cm dolgo kožno vrezni no. Nato je skočil iz veže na dvorišče ter se ustavil kakili pet korakov od veznih vrat tik pred kravama tako, da je bil obrnjen stran o-ravnati. Pošljite naročnino naravnost nun ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed za stopi kov. kojili Imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Franeiaco, Jacob Laushln «*OIzda odnesel s seboj eno ščene. ('udno pa je le to, da sicer tako glasni psi to noč niso nič lajali. Kmalu nato mi je nekdo naznanil, da je tiger blizu gozda pobil divjo svinjo ter jo zavlekel v goščavo. Šel sem po gledat in videl, da je tiger žival res pobral iz krdela divjih svi-ni. da pa stvar ni šla jcladko in brez hudega boja. Ljudem, ki so tam delali, sem naročil, naj ne poškodujejo sledov, ker sem drugo noč sklenil iti čakat tigra. Gospodar pragozda bo ponoči prav gotovo prišel k napajališču, ker je am iniino tekel potoček. Imel sem j za to zverjad dobro "Manliche-rico", ki mi je storila že marsi-kako uslugo. Danes naj se vnovič izkaže. Že zgodaj pod večer sem bil tam na čakališču. ('as in komarje sem si preganjal s pipo. Pred menoj se je temno vzdigovala silna temina pragozda. Opice in ptiči so delali okrog mene velik šunder. Zaslišal sem pokanje orehov z drevesa ''heveja'* nakar sem kmalu zagledal krdelo divjih svinj, ki se je pasla vedno bliže. Minilo je komaj 10 minut ko je vodeči merjasec zapazil sled, po kateri je prejšnjo noč tiger vlekel vplenjeno divjo svinjo. Xa kratko se je oglasil in doslej mirno krdelo je v naglem diru izginilo v goščavo. To mi seveda ni bilo všeč. Ka» divjih svinj ne ho blizu. Kaj neki naj sedaj doživim, če div-oh svinj ne bo blizu! In vendar je bila ravno to največja dogodivščina. Mogočen črn merjasec je obstal in divje so-oihal. Začel ie nekako lajati in klicati. "Bil je ves divji. Strašno se je narepencil in na-sršil. Sprva sem hotel ustreliti merjasca. Toda ne! Ni nehal delati šundra. To bo privabilo tigra, ki menda te prilike ne bo zamndil. In ros. zijal. Počakaj merjasec, pomagal ti bom! Ustrelim. Prepozno. Ros, predolgo sem odlašal, preveč me je motila lepa slika. In vendar tiger ni skočil celega skoka. Strašno je zasopihal, nekajkratov skočil in bliskovito izginil v grmovje. Neverjetno merjasec pa je vkljub strelu obstal na svojem mestu. Bil je še bolj divji kakor prej in ;je še bolj besno ko-nal zemljo. Morda sem pa zadel tiirra. V t«*m se je njegovo grmenje vnovič oglasilo. Zopet je prihajal. Toda bil je besen in žrelo je imel široko odprte). Rep se mu j«1 vlekel po tleh in obstal je pred merjascem. Nov Sftrel. Tokrat je krogla zadela. Tigrov smrtni skok je bil najmanj 3 m visok. Votlo :je zabobnelo, ko je mogočno truplo padlo na tla. Ni se več minil. Za vriskal sem. Merjasec pa je s svojim krdelom izginil. največja žična vzpe-njača 3. julija: lie de France v Havro Conte d I Savola f Genoa 7. julija: Europa v Bremen 8. julija: Queen Mary v Cherbourg 11. julija: Saturnla v Trst Champlain v Havre 15. julija: Manhattan v Havre Normr.ndle v Havre 16. julija: Aqultanla v Cherbourg Bremen v Bremen 18. julija: Rex v Genoa 33. julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria v Chert»otirg 25. Julija: Vulcanla v Tre" 29. julija: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 1. avgusta: Champlain v Havre Bremen v Bremen 5. avgusta: Aquitania v Cherbourg Nonnandie v Havre 8. avgusta: Knropa v Bremen Rex v Genoa , 12. avgusta: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 13. avgusta: lie de France v Havre 15. avgusta: Paris v Havre 19. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 20. avgusta: Vulcanla v Trst 21. avgusta: Bremen v Bremen J2. Champlain v Havre Conte di Savoola v Genoa 26. avgusta : Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 28. avgusta: lie de France v Havre Europa v Bremen V kratke mbodo otvorili prvi del žične železnice, ki bo vodi-' la iz Cervina južno od Mater-' horna preko Theodulskega prelaza v Zermatt. Ta pn i del, ki vodi preko italijanskega ozemlja v višino 3000 m, je že pri-1 pravljen. Drugi del bo v višini | 3323 m. prekoračil Theodulski prelaz in se bo končal ob zave-j ti šču Princa Piemontskega. O-tvorili ga bodo v poletiu prihodnjega leta. Ta se priključuje na švicarski del, fki je prav teko že končan in se začenja s: postajo "Riffelalp. Naprava te vzpenjače nudi izredne težko-če, ker vodi preko enega največjih ledenžkov v Evropi, Pifilte nam za cene voznih 11. SLOVE NIC PUBLISHING COMPANY (Travel Banan) 21« W. 18th BL, New York