108. številka. Ljubljana, v soboto 10. maja. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan svečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v s t rij sk o-oge rak e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 glri., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta S gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za podiranje ua dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi s« no vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Interpelacija podpisanih poslancev do Nj. vzvišenosti g. ministra notranjih zadev in g. deželnobrambenega ministra. V 4. dan t. m. popoludne ob 3. uri bi imel biti v Slovenskej Bistrici na Štajerskem zbor političnega društva „Slovensko društvo" v ta namen, da imata poslanca tamošnjih kmetskih občin priliko, poročati, kakor je običajno, svojim volilcem o svojem delovanji v deželnem in državnem zboru. Ker se je smelo domnevati, da se snide veliko kmetskih posestnikov in ker jih je v istini 300 do 400 k temu zboru prišlo, zdelo se je potrebno, da se kraj zborovanja, kakor navadno, tudi od zvunaj označi. Mislilo se je, da v to svrho ni boljšega znaka, nego c. kr. avstrijska črno-žolta zastavu, katera se je v jutro pred zborom razvila na strehi biše, v ka-terej je imel b ti zbor. A c. kr. prapor ni še dolgo plapolal na orne-njenej hiši, kar pride, kakor se je reklo po odredbi župana Slovenjo-Bistriškega tudi že c. kr. žandarmerija in ukaže, da se zastava takoj sname, ker bi utegnila povod dajati demonstracijam. Zaman je bilo pokazivanje na cesarske barve, na pomen te zastave, ki vender na Štajerskem in sploh v Avstriji nikakor ne more biti prepovedana, ker je ob jednem prapor Najvišje dinastije, katero vender vsi narodi ljubijo. Kljubu temu ostalo je pri ukazu in pretilo se je, da se zastava šiloma sname, tako da hišnemu posestniku ni druzega preostajalo, nego udati se sili in odstraniti cesarske barve. To nečuveno postopanje da je podpisanim povod, do gospodov ministrov za notranje zadeve in za deželno obrambo staviti vprašanje: 1. Jo li njima ta slučaj znau? in 2. Kaj mislita ukreniti, da se bode c. kr. avstrijska črno žolta zastava na Štajerskem vsaj v bodoče brez ovir razvijati smel«, da ne bode nevarnosti, da bi jo c. kr. žandarmerija, ki bi pomen tegu prapora saj morala poznati, s pretenjem sile odstranjevala na tako sramotilen način za tiste, ki jo kvišku drže. Na Dunaji v 8. dan maja 1884. RaiČ. Dr. Vošnjak. Baron Godel. Dr. vitez Tonkli. A. Obreza. V. Pfeifer. Dr. Poklukar. Klun. Nabergoj. Grof Margheri. Slovenskega društva" zbor v Slovenskoj Bistrici. (Dalje.) G. I. Dečko nadaljuje: Glejte in ravno tako je z nemškim. Ravno tako malo pa se naučijo slovenski otroci, če se tudi učitelj dan za dnevom nad njimi nemški znaša, ker ga ne razumejo. Slovenski treba otroku povedati, potem bode razumel, ter se kaj naučil. Vsak pameten človek vidi torej, da ne velja, da bi v slovenskih Šolah učitelj nemški poučeval, kajti potem se šolarji ne naučijo ne brati, ne raču-niti, ne katekizma, pa tudi nemški ne. Saj so bile uekdaj dole čisto nemške. In možje, ki so hodili v tiste šole, ne znajo nemški, pa Še niti slovenski brati in pisati ne. Na Koroškem vidimo rhvno tisto. Tam so Slovenci tako nesrečni, da so jim Nemci same take šole urinili, kakeršne bi radi „šulvereinovci". Ko hitro otrok v šolo pride, ne čuje druzega, kakor nemški. Pa tam stari ljudje tožijo, da sami znajo slovenske knjige brati, ter jih razumejo, njihovi otroci pa, ki po 8 let šohke klopi drgnejo, pa ne, pač pa da znajo nemške knjige brati, samo, da jih ne razu mejo. To je žalosten sad „šulvereinskihM 8ol. Slovenski rodoljubi hočejo, da so šole slovenske, da se pa poleg tega še tudi pametno nemški uči. Slovenski rodoljubi želijo, da se slovenski otroci nauče, kar potrebujejo v življenji, da postanejo pametni in pošteni možje. No, kaj pa hočejo „šulvereinovci" ? Zakaj tako hvalijo in usiljujejo nemščino? Zato: Ko bi šlo po njihovem iu hi bile šole vse nemške nekaj časa, bi pa hitro rekli: poučuje se samo nemški; torej v šolah ni treba Slovencev učiteljev. V Gradci itd. imamo mnogo nemških pripravnikov, ki bodo težko dobili učiteljske službe. Ha j d mej Slovence ž njimi. Ti nemški učitelji naj potegnejo tisto četr tino milijona, ki ga blizu dobijo učitelji na Slovenskem Štajerskem; Slovenec, slovenski učitelj pa naj gre po svetu, saj smo ga naučili nemški, da lahko po svetu gre, iu po svetu daleč pride! Latinske šole itd. so tudi nemške; torej nastavimo samo nemške profesorje, slovenski profesorji pa naj gredo, kamor znajo. In res tako delajo; na naših latinskih Šolah so sami Nemci / Tirolskega, Solnograškega, Moravskoga, kakor da bi je veter skup znosil; Slovenca sta samo jeden ali dva; tako potegnejo ti nemški profesorji do 100.000 gold. na leto, katere pa mora slovenski kmet plačevati. Potem bi rekli: gospodom pri sodnijah tudi ni treba slovenski znati. Torej bodo tam tudi samo Nemce nastavljali, kateri potegnejo tudi najmanje l/a milijona na leto. To vse dobijo lepo Nemci, Slovenci pa, ki ne znajo biti gospodarji na svojih tleh, naj bodo, (o so lepo pokorni, pa njihovi hlapci, pisači, železniški čuvaji itd. Nemci bodo tukaj kupovali zemljišča, gorice itd. Saj vidimo, da Čedalje več zemlje preide Nemcem v roke. Posestvo za posestvom preide Nemcem v last. Kdor ima take grde namene, ta je največji sovražnik Slovencev. Nemški „šulverein" ima take namene, ter dela na vse kriplje, da jih doseže; zato je on naš najhujši sovražnik, in ž njim vsak, kdor „šulverein" podpira, ter pomaga grob kopati samemu sebi, slovenskemu mrodu! „Šulvereinovci", to so tisti krivi proroki, katerih se je treba čuvati, kajti oblečeni so v ovčjo obleko, znotraj pa so grabežljivi volki! Slab gospodar, ki pomaga tujcem svoj hram podirati; slab Slovenec, ki pomaga na nič devati slovenski narod, ki podpira „šulverein". Kdor je pošten mož, dober Slovenec, ta se ne bode pridružil „šulvereinovcemu, ampak, če pride „šulvereinovec", odpodil ga bode s prelepimi besedami slovenskega pesnika rekoč: Slovenec sem Od zibeli do grobaI Živahno odobravanje mej govorom in koncem govora in klici: „tuko je", „slovensko morajo biti šole", so jasno kazali, da zbrani možje prav dobro uvidijo bedarijo, ki se z nemšk'tni šolami uganja. (Daljo prih.) „Slovensko pevsko društvo." Iz Ptuja. [lav. dop.] Lansko leto, o priliki Miklošičeve slavnosti v Ljutomeru, sprožila se je prelepa ideja osnovati „Slovensko pevsko društvo" za vse slovenske pokrajine s sedežem v Ptuji. Smoter drnitva je: LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXII. Poglavje. Sa mostan. (Dalje.) Maksimove oči so se ?abliskale. — Oče moj, rajši dam odseči svojo glavo, kakor bi pa dopustil, da bi ona delala kake naklepe proti domovini! Pregrešil sem se jaz s tem, da ne ljubim carja, a nebem se pregrešil z izdajo! Opat mu je dal odvezo. — OčišČuje se hlapec božji Maksim! — rekel je on: — odpuste se mu vsi prostovoljni in neprostovoljni grehi! Tiha radost je prešinila Maksimovo dušo. — Sin moj, — rekel je opat, — tvoja izpoved te je očistila. Sveta cerkev ti ne šteje v greh, da si zapustil slobodo. Bežati od skušnjave je vsakemu slobodno in je celo njegova dolžnost. Pa boj se vabljenja iu prilizovanju človeškega rodii. Boj se primera Kurbskega, kateri je z visokega ruskega bojnrja sedaj orodje hudičevo. — Premilostljivi Bog, — nadaljeval ,je z vzdihom, — za velike grehe nam je poslal Bog hude čase. Pa nam grešnim se ne spodobi, soditi o njegovih nerazumljivih delih. Kadar nam Gospod pošlje glad in druge telesne bridkosti, kaj nam ostaje druzega, kakor moliti in udati se njegovej svetej volji? Tako je tudi sedaj: poslal nam je nemilost-Ijivega, groznega carja. Ne vemo, zakaj nas kaznuje in pogublja; vemo samo, da je poslan od Boga, in ko se pokorimo Ivanu VaBiljeviču, pokorimo se onemu, ki ga je poslal. Spomnimo se proroških besed: „Ako katera dežela spolnuje zapovedi božje, pošlje jej Bog pravičnega carja in sodnike iu razlije na njo vsakeršen blagoslov; ako se pa katera dežela pregreši proti Bogu, pošlje jej pa krivičnega carja in sodnike in razlije na to zemljo vsakovrstno zlo." — Ostani pri nas, sin moj, živi z nami. Ko bodeš moral oditi, molil bodem jaz s svojimi brati, da bi te Bog povsod varoval, koder bodeš hodil! A zdaj, — nadaljeval je prijazno opat, Boevši štolo, — zdaj pa pojdiva k obedu. Po dubovnej hrani ne smemo zaničevati telesne. Mi imamo izredne ščuke in karaše; pokusi naš s:r in pij z nami medico na zdravje carja in visokoprosveščenega vladike! In prijazno raz^ovarjaje se, peljal je starec Maksima k obedu. XXIII. Poglavje. Pot. Tiho in jednoobrazno teklo je samostansko življenje. V svobodnem času so menihi nabirali zdravilne trave iu zelišča. Drugi so se pečali s slikarstvom, rezali križe in svete podobe iz cipresinega lesa, pleskali z barvami in pozlatovali lesene čaše. Maksim je ljubil dobre menihe. Zapazil ni, kako je tekel čas. Pa minul je teden, in sklenil je odpotovati. Še v slobodi je slišal Maksim o novih napadih Tatarov ua Rjazansko zemljo, in dolgo je že želel vkupe z Rjazanci poskusiti vojno srečo. Ko je to povedal opatu, obšla je starca žalost. — Kam bodeš hodil, sin moj ? — rekel je on. — Mi vsi te ljubimo, vsi smo se tebe privadili. Kdo ve, morda tudi tebe obišče božja milost in /mirom ostaneš pri nas! Poslušaj me, Maksim, no odhajaj od nas! (Palje prih.) a) učiti v druitvu petje in glasbo; b) prirejati društvene pevske ia glasbene zbore; io C) sodelovati pri u uro inih s vezanostih. Tako društvo pogrešali smo povsoJi, osobito pa na Štajerskem, Koroškem, Primorskem iu tužnej lutriji. Društvo pa ui jedrno za razvoj domačega slovenskega petja in glasbe, temveč tudi za narodni provspeh eminentne važnosti. Društvo zadobilo j , kakor je bilo že omenjeno, vl*duo pot.dilo iu svoje težavno ali hvalevredno delo bi smtlo pričeti Svoje delovanje pa prične, ko hitro broji 50 članov. Ti razdele se v sledeče vrste: a) izvršujoč društveuik )e vsak, ki pri pevskih 10 glasbeuih zborih sodeluje ter ua leto 1 gid. društveuiue pla čuju; b) ustanovni* je, ki plača ledenkrat za vselej nli pa v dveh obrokih 25 gld.; c) podpornik je, ki plačuje na leto 2 gld. društveuiue; d) časten ud je vsak, ki ga veliki zbor po predlogu odbora takim imenuje zaradi zasiug, pridobljenih za „Slovensko pevsko društvo*4 ali pa za slovensko in sploh slovansko petje in glasbo. Pristupniua je jedeukrat za vselej 50 kr. Slovenci, mi nesmo imoviti, nam ni možno zidati slovenskih učilnic, u lepo krasno slovensko petje za moremo gojiti, kajti naše tdoveuske pesnice done tako milo ginljivo, da so omehčale že marsikatero trdovratno srce. Komur so razmere ua Slov. Štajerskem in v drugih mešauib pokrajinah znane, ve, d;' so nam sloveuska društva in tudi pevska neobhodno potrebna. Kar je bila nalogo „SokoiuJ uekdaj na Kranjskem, jednaka naloga je „Slovenskomu pevskemu društvu1* na Štajerskem in drugod. — V tem društvu pa ne zamoremo združiti vsi Slovenci brez razločka stanu uli „sedanjega" polit.čuega inuenja. Učimo se od uasprotuika požrlovaluosti, učimo su po njem tudi složnim biti. Vsakega domoljuba sveta dolžnost je t«daj, da pristopi k temu društvu. Rodoljubi pa, ki hote prevzeti poverjeništvo za to društvo, izvolijo naj javiti podpisanemu odboru. Vsakega posamičnega dolžnost pa naj uooe, da dela za društvo v svojih krogih, kajti društvu bode možno prosperirati in svoji zi*dači biti kos le tedaj, ako bode brojilo mnogo članov. V to pomozi Bog! Osnovalni odbor „Slovenskega pevskega društva". Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 10. maja. Odseku drža , nega zbora za posvetovanje Kaminskega afere predložil je poročevalec dr. Zack jakn obširno poročilo, katerega čitanje je trajalo celi dve uri. Odsek je sklenil to poročilo dati tiskati in začeti potem posvetovanje o njem. Po j>oročilih z Dunaja suide se galiMki deželni zbor še le jeseni. „N. Fr. Pr.", katerej so židovski interesi veliko bolj k srcu prirasti) uego državni, kar divja, ko vidi, da je v* čiua poslaucev izrekla se proti pogodbi b severno železnico. Jezi jo, da se tudi levičarji ne potegujejo za to pogodbo, ter da se misel, podržaviti lo železnico, vedno bolj polastuje parla-meutnib krogov. Zato kriči ua vse grlo, da je sedaj zmagal radikalizem, ki omajeva vse javne institucije, podpibavn sovraštvo mej raznimi st.movi, m preti imovini. Kdo ve, javka ta židovski list, kam še pridemo, ako gremo dalje po tem potu socijalizma, ko sta jedenkrat škandal iu bojazen za mandate zmagala v parlamentu. Schonerer je gospod situvitacje, desnica m levica se mu uklanjati. Podržavljenju te železnice bi se moralo upirati, misli ta list, ker to bi pomnožilo le državni dolg, povečalo silo federa-1'zma, slabilo moč Dunaja, krepilo nenemške narodnosti, pa za vse to se sedaj nihče več ne meni. Najžalostnejše je to, du ni nobenegu moža več v parlamentu, ki bi se upal temu ustavljati, ua se vsak poslanec tako boji zameriti svojim volilcem, da je vsakemu le na mandatu ležeče. H koncu teh dolgih lameutacij pravi ta list, ko bi bila Avstrija parlamentarna država, kakor je Anglija, morala bi sedanja vlada odstopiti, ko bo podlegla v tako važ-nej zadevi in na krmilo bi moral priti Schonerer. — S tem hoče ta nesramna, podkupljena Židinja ostrašiti poslance in ogrditi jih pred njihovimi voliici, hoče jih naslikati kot socijaliste, a nadejamo se, da s tem ne bode dosegla svojega namena. Karakteristično je pa to, da ta list daje razumeti, da se poslancem ni treba ozirati na volilce, se ve, da to samo takrat, kadar gre za židovsko interese. Država bi ne smela po njenem mišljenji pomnožiti svojih dolgov b podržavljenjem te železnice, daoi tudi bi se dolg dobro interesoval. Ko je pa prejšnja vlada z milijoni podpirala razna sleparska povzetja, je pa bilo dobro, ker je to ugajalo zidom. Tedaj se „N. Fr. Pr.a uikdar ui pritoževalb, da državni dolg narašča. — Kakor nekateri listi vedo povedati, se vlada neki ne bode ustavljal«, niti podržavljenju te železnice, niti novemu pogajanju z vodstvom aeverne železnice, a bode stvar pustila odločiti državnemu zbom. Trgovski minister bi neki najrajši videl, da se ta železnica podržavi, Dunajevaki pa za to ne mara, ker bi se rad i/ognil novih državnih dolgov, iu že prihodnje leto predložil budgt t brez deficita. Vliaujc (Ji/.ne. V sredo in v četrtek je »rh»kl ministerski svet pod predsedstvom kralja, imel seji, v katerih se je neki posvetoval o posamičuh predlogah, ki se bode predložile zbornici. O i.ove, političuej razdelitvi dežele si neki mnenja ministrov uasprotuiejo. Nekateri žele popust ti se lilija okrožja in podčiniti okraje naravnost inuiietei -i . n da se tako doseže strožja centralizacija, v o; ni minister pa želi razdelitve vse dežele v pet okrožij, katere bi bile v zvezi s I • *' r i t 11: teritorialnimi divizijami, da bi se tako lahko h.trejo mobilizovalo, ko bi bilo treba. Predloge zakonov se bodo tiskale še Iti v Nišu, zato se je oudu ustauovila podružnica državne tiskarne. Krestovič še ni imenovan vzliodno>rume> 11 g*li i m geueralrnm guvernerjem, kakor se je poročalo iz Carigrada, umpak Turčija ga je priporočila kot defin tivnega kaudioata /a guvernersko mesto. Zdaj ga morajo priznati še velevlasti. Ker |>a od nikoder ui pričakovati nobenega ugovora, bode on gotovo imenovan. — Bivši generalni guverner Aleko paAa preseli se v Pariz. Dohodki davkov so aprila meseca na JFram-co«kem ga i; '.a milijonu zaostali za proračunom. Budgetua komisija misli zaradi pomanjšanja državnih dohodkov uasvetoviit , prodajo državnih železnic. — Nek telegram generala Millota javlja, da je položaj v Tonkingu izvrsten kar se tiče zdravstvenega stanja francoskih čet iu varnosti v delti. Deževje se je začelo in Rudeča reka z vsakim dnevom bolj narašča. Kakor se sliši, bode Francija Tonking tako organizovala, kakor je Tunis, in v Hiie bode nastavila unnisterskega rezidenta v Ha NoY pa vojaškega govemerja, poslednjim bode najbrž imenovan general Briere de V Isle. Predvčeraj se je v nemškem državnem zboru začela debata o podaljšanji socijalistovskega zakona. Proti podaljšanja so govorili vodja svobodo miselne stranke, Stauflenberg, Windthorst, kateri pravi, da so nemški katoliki zato proti socijulistov-sktmu zakonu, ker sami že dvanajst let trpe pod še težjimi izjemnimi zakoni, ter se s silo ne da so-cijalizem zatreti, kar se najbolje vidi v Rusij', m tu more -pomagati samo cerkev, socijalni demokrat Frohme in Alzacijec Abbe. Poslednji je posebno duhovito govoril. Rekel je da sti socijalizem in anarhizem sorodna, oba sta .sovražnika društvenega reda a proti njima se je treba boriti z vero in reformami, ne pa s surovo silo. Dve stvari sti no Pruskem utrdili iu vzgojili socijalizem: kulturna borba in pretirana pruska državna ideja. Povsod se hoče kazati državna mogočnost. Zato pa pravijo socijalisti: Kar more Bismarckova država, ta more tudi Bebelnova. Alzacijci bodo vsi glasovali proti podaljšanju tega zakona. Za podaljšanje so go -vorili Minnigerode. Marquurdsen in grof Beyer. Nekaj časa je bii tudi Bismarck prisoten pri seji. Včeraj se je nadaljevala debata. Proti podaljšanju jo mej drugimi govoril Richter, za podaljšanje pa sme/, Bismarck, ki je izjavil, če državni zbor zavrže to predlogo, bode vlada jo dogualo v uovem državnem zboru. Da Bismarck hoče vsekako prodreti s tem zakonom, kaže to, da je k njemu za v saboto povabljenih mnogo poslancev, a nobeden socjalist, k zaupnemu pogovoru. Kako bode stvar izpala se še ne ve. Po poročilih iz Londona javila je Turčija angleškemu kabinetu, da je pripravljena udeležiti se egiptovske Konference, ob jednem je pa izrekla željo, da bi se konferenca ne bavila samo s finančnim vprašanjem ter bi se sešla v Cingradu. — Avstrija se drži jako zdržljivo v zadevi te konference, in neče se mešati v predpogajanja mej Anglijo in Francijo. Sicer se pa uaši diplomati boje, da ne bi pri konferenci na kak način vse orijentalno vprašanje sjiravilo se v tek, zato žele, da se konferenca omeji na egiptovsko vprašanje. Dopisi. Z Dunaja 9. maja. [Izv. dop.J Slovenski poslanci so stavili interpelacijo do gg. ministrov notranjih zadev in za deželne obrambe zastran nezaslišanega postopauja Slov. Bistriškega župana in c. k. žandarmerije proti avstrijski zastavi. Interpelacija je vzbudila veliko senzacijo, ker nikdo ni mogel verjeti, da se more kaj tacega zgoditi, v kateri koli državi z državno zastavo. Na Slovenskem Štajerskem so pač posebne razmere in politiški duh, ki tam veje spominja na Prusijo. Čudno je, da je g. okr. glavar Hein izročil oblast nad žandarmerijo županu, katerega politiško mnenje mu mora dovolj jasno bili. Zakaj ui poslal komisarja o pravem času, ker je moral poznati prenapetost znanih Bistriških kolovodij in vedel, da sta se isti dan Schmiderer in Nagele napovedala. Njima na čast je na rotovžl vihrala nemška č r n o- r udeče-ž o 1 ta zastava in Se le bila odstranjena, ko se je cesarska odstranila. Zares več ko čudne razmere so navstale po 1 sedanjo deželno vlado štajersko. Tukaj Slovenci uado podpirajo, na Štajerskem pa še cesarske z*>tave ne smejo razobesiti, di ne razžalijo prusko-patnjotić-nega čuta svojih naprednih protivnikov. Tako daleč prišla je vlada s svetim rahlim postopanjem i u ved-nim božanjem svojih uajhujih aovražnikov. Mar se na ta način pot pripravlja za prihodnje volitve? Iz Kamnika 9 maja. [Izv. dop ] Pred-pretečeno nedeljo je uapravila naša Čitalnica na korist ubožni šolski rnladni igro „Stiab v kuhinji", v katerej so naši diletantje svoje naloge ua občno zadovoljnost dobro lešili. Tudi petje naše „Lire" je bilo pohvalno vsprejeto. Na koncu igrala se je loterija. Čistega dobička je bilo 50 gold. Najinte-resautneje pri \s> m tem pa je bilo sledeče: Dva gospoda sta se potrudila, da sta za dobitke pri nekaterih gospodih poprosila. Kamor sta prišla, se jima je z ozirom na blr.gi namen kaj dalo. Ko prideta tudi k g. dekanu, se ta odreže: „Ko bi veselice ne uspravila Čitalnica, bi dal kaj, tako pa ne dam nič." Izvrstno! Dober izgovor o pravem času kaže pravega mojstra. Hvala lepa! Iz Rudolfovega 8 maja. [Izv. dop.] (Vesela novica.) Začasni, pri občnem zboru „Narodne Čitalnice" dne 3. maja t I. izvoljeni odbor pošilja ravnokar tistim gospodom, kateri so se s podpisom zavezali po jedno ali več dtlnic (po 50 gold.) za dozidanje „Prvega Narodnega doma" v Rudolfovem kupiti, sledeče vabilo: P. u. Ker se je do zdaj 120 delničarjev za delniško društvo „Prvi Narodni dom" v Rudolfovem oglasilo iu ker to število z ozirom na to, da je za dozidanje „Narodnega doma" v Rudolfovem od drugo strani 4000 gold. zagotovljenih, v to svrho zadostuje, se podpisaui usojajo, Vas, č. g., povabili k prvemu občnemu zboru dne 18. maja 1884 ob 10. uri do-poludne v čitalničnej dvorani v Rudolfovem, da se 1. določijo pravila in se »klene delniška po-t godba in 2. da se izvrši volitev defiuitivnega upravnega odbora. t Kdor sam ne bi mogel priti k občnemu zboru, naj blagovoli priloženo pooblastilo izpolniti in isto do 17. maja 1884 začasnemu odboru poslati, v nasprotnem slučaji smatralo bi se, da se s tem ujema, kar bode večina navzočnih sklenila. Ob jednem se prosi, da blagovolijo vsi tisti, ki so delnice podpisali, od 1. junija t. 1. počenši vsak mesec najmenj 2 gold. na vsako delnico pošiljati c. kr. notarju dr. Albinu Pozuiku v Rudolfovem. Rudolf ovo 6. maja 1884. Podpisani so: za mesto Rudolfovo: g. dr. Alb. Poznik, c. kr. notar in župan v Rudolfovem. Za bližnjo okolico: g. Karel Rudež, graščak deželni poslanec, vitez Fran Josipovega reda itd. Za daljno okolico: g. Viktor Rohrmann, posestnik in tovarnar v Rudolfovem iu fabrikant v Ljubljani. Kakor čujem, bode se dozidanje že začetkom meseca junija pričelo iu koncem avgusta izvršilo. Slovesno otvorenje bilo bi potem dne 7. ali 8. septembra jako prilično, ker je praznik Malega Šmarna v ponedeljek, sta torej dva prazuika vkupe in se slavnosti lože več občinstva udeleži. Da pa bode slavnost velikanska, — ne v ožjem smislu samo za Dolenjce, — temveč obče-slovenska, povabila se bodo vsa uarodna društva iz vse Slovenije, v prvej vrsti se ve da slavni slavčki Ljubljanske narodne Čitalnice in vrli „Ljubljanski Sokol". V kratkem konstituiral se bode odbor, kateri bode za č. goste stanovanja in vozove do železniške postaje Krško-Videm, od katere postaje se najbližje — v štirih urah — semkaj dospe, preskrbel, sploh vse ukrenil, kar bode za dostojen vsprejem č. gostov potrebno. Goreča želja dolenjskih rodoljubov bode se torej vender le, kljubu obupa vanj u nekaterih, spol-nila, „Prvi Narodni dom" bode kljubu temu dozidan, da mu je že ranjki „Laibacher Tagblatt" pred petimi leti smrt (eksekutivno prodajo) prorokoval; „bu-telj" ti si zaspal, a zlate črke „PrviNarodni dom", katere se bodo ponosno raz čela tega poslopja svetile ter tuje in domače rodoljube vanj vabile, porok nam bodo, da tu živi zaveden narod, kateri sicer prijateljski pozdravlja vsacega mirnega tujca katerekoli narodnosti, a gospodovati mu ne pusti in da na ta narod „butelj secundus" („Wocbenblatt") nikoli računati ne bode mogel. V to ime k'ičtm lepemu podietju najboljši uspeh in č. gostom rn* srdačno sviđanje" 7. .*ept. t Rudolfovem! Domače stvari. — (Zopet Premersteiir!) Slišati je, da minister Conrad z v-o silo dela i« to, da bi — baje avojeua sorodnika — znanega zagrizenega nem-čurja in v verskih zhdevah uajvečjega laksista pl Premmersteina posadil na škofijski sedež Ljub ljanski. Po vsem Slovenskem je še znano, kako se je veselilo duhovenstvo in ljudstvo, da je g. kanonik šel iz naši; domovi i.e in sedaj I »ve nazaj čez — planke v ovčjak, :x ko ravno ni pril.ubljen niti pri duhovščini niti pri ljudstvu: pri prvem zavoljo laksuma, kajti znano je, d ■ so ga že mladi bogo-slovci, opazovajoč pri najsvetejših opravilih imenovali za Čisi niego ega bivania v L]ubl,au , „kanonik, kateremu je vse wurst & pomadeu, zavednim Slovencem je pa tudi v spominu, da je g. kanonik delal v deželnem Šolskem svetu v soglusji z nem-Čurji, kolikor je mogel v kvar željam in pravicam slovenskega ljudstva, zaradi česar mu |e že pokojni Kr:zostom odvzel čast deželnega šolskega svetnika. Mislimo, da bi gosp. Premmerslein celo poštenim Nemcem ne bil po godu. I/, tega je razvidno, da je kandidaturu Premmei steinova Miiešna, prečudna iu res impossibilis: vemo iz zanesljivih virov, da bi se vsa duhovščina podp 'flalu zoper njega, ako bi govorica hotela re niča postati, ves slovenski uarod pa glasno kliče: videant consules . . . — (Za „Prvi narodni dom v Rudolfovem") zagotovila sta gospod vitez Se lin ei d in gosp. dr. Karol Slane, vsak 2000 gld. Naj bi plemeniti čin, vsled katerega bode možno dogotoviti to podjetje, vzbudil požrtovalnost tudi v srcih družili imovitih rojakov ! — Kakor čujemo bode gosp. dr. Slane, ko dovrši svojo prakso, nastanil se kot odvetnik v Rudolfovem, kjer se že davno čuti potreba odvetnika — narodnjaka — (Kegljišče) v kaz nske; restavraciji, ka-- tero so stoprav te dni napravili, inštalirano bode danes s kegljanjem za dobitke na korist nemškega B8chulvereinau-a. Pa menda vender ne za potovalni fond, da bodo Ali c. kr. profciorji, Linhart, Bluder in Medved o bitikoAtib k občnemu zboru nemškega „schulvereina", v Gradec kot izvoljenci „Ortsgruppe Laibaeh", grofu Tanfeju oponirat in viteza Sc bo u e re r- ja, ki bode prišel tja, prošla v jat V ! — (Gosp. prof. dr. J. J. Binder) poslal nam je dopis, da v svojem govoru pri komersu tur-narjev ni rekel: „— naj se kianjske deželne belo-modro-rudeče zastave spleio v biče iu ž njimi iz-tirajo Slovenci iz dežele" — kakor je stalo v 103. štev. našega lista, m da tudi zavoljo teh besed ni bil obsojen. — Ravno isto, kar smo mi pisali v 103. štev., poročali so že pred meseci drugi slovenski listi. Čudimo se tedaj, da je g. prof. Binder še le sedaj, ko je njegov priziv zavržen, postal toli rahločuten. Kur se pa tiče obsodbe, bil je prof. Binder kaznovan z globo 20 g!d., ker je v nepolitičnem društvu imel političen govor. Katere besede je rabil, v razsodbi ni povedano, in se zaradi znanih oduošajev konstatovati ne da. Mi tedaj konstatujemo le to, da smo v slovenskih listih čitali, da naj bi se iz kranjskih deželnih trobojnic splele jknutr", da se iztirajo Slovenci. — („ŠkrataM) izide danes 9. številka. Opozarjamo posebno na po obliki in jeziku dovršene pesni Či v k os lav a Lažan a, ki je v zadnji čas začel priobčevati svoje proizvode v tem listu. — (Gosp. F. S. Vilhar) namerava izdati drugi zvezek svojih skladeb še tekom t. I. Preverjeni smo, da bodo vsi prijatelji glasbe to vest radostno vsprejeli. — (Ljubjanska kolona rudečega križa) obstoječa iz udov veteranskega društva bode prvikrat v svojej uniformi nastopila pri pogrebu uda te kolone g. Pečnikarja, ki bode jutri ob 4. uri po-poludne pokopan. — (Deželna vlada) je po nasvetu dež. odbora razpustila cestni odbor Kamniški zaradi nereda v gospodarstvu. Deželui odbor je b:l že lanbko leto začel preiskavo vsled objav gg. dra. Samca in Janeza Levca, da istopita iz cbstuega odbora, v katerem uesta hotela več sedeti, ko sta izvedela o umazanem postopanji nekaterih odbornikov in načelnika Jermana. Prav tako! — (Mesečni živinski semenj) je bil slabo obiskan, kar ui čudo ker se vršil zadnji po- nedeljek veliki semenj. Prignalo se je 383 komadov živine*, mej isto največ konj, katerih so laški kupci precej kupil', ker konje na Laškem sedaj za mlatnv riža potrebujejo — (Odlomili) so dauea rano zjutraj ponočnjaki tablo fotografa gosp. Pogorelca na oglu tik frančiškanskega mostu, kjer je imel razpostavljene svoje fotografije in jo odnesli, če je neso vrgli v Ljubljanico. To je jako zloben čin, ki našemu domačemu obrtniku, g. Pogorelcu, napravi nad 30 gl. škode. — (Zanimljiv županijski pečat.) V okraji Kamniškem je občina l imenom Moste. Tam so imeli očetje župani oa nekedaj že svoj pečat kot znamenje županijske oblasti. Skoraj skozi celih 20 let so pritiskali župaui ta pečat, počrnivši gu na plamenu lojeve sveče na akte svoje modrosti. S pečatom so se natiskovale tri besede: Prešiči stve v Mostah. — (^Bratovščina hrvatskih ljudih u Istri") imela je 30. m. m. v Kastvu sejo, pri katere) se je razdelilo 350 gld. podpore ubogim istrskim dijakom. — (V Rimskih toplicah) postajata po-čenši od 15. t. m. brzovlaka št. 3 in 4. — (Zaslednica.) Kr. podžupanija v Zagrebu poslala nam je naslednjo zaslednico: Peter Miklavšek, rodom iz Zagreba. 40 let star, srednje visokosti, podolgastega, malo ko^avega obraza, sivih očj, ru javih (kostanjevih) obrvij, nosa jako šiljastega in kozavega, primernih ust, »ujavih las, zob spredaj drobnih in zdravih, brk in brade rujave, v rudeče se preminjajoče, mej razgovorom često nasmejajoč se, govortč hrvatski, nemški in italijuuski, ulomil je v omaro in ukral na škodo Nikole Švarca v Bistri listnico z 240 gld. v gotovem (jeden stotak, dva pet-desetaka in 4 desetake), dve menjici z 1. 1868 za 5555 gld in več dokumentov, ki so za okradeuega velike vrednosti, ter iz Bistre, kjer je v zadnji čas kot mizar delal, pobegnil. Kdor bi ga ugrabil naj ga pod v.irnim spremstvom pošlje podžupaniji v Zagrebu. — (Raz p i s a na) je služba druge učiteljico na dvorazredni dekliški šoli v Kranji. Plača 400 gl. Prošnje do 10. junija t. 1. na okrajni šolski svet v Kranji. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 10. maja. Novi deželni volilni red za Štajersko je že sankcij oni ran. Volitve bodo razpisane julija ali začetkom avgusta. Berolin 10. maja. Generalni adjutant, grof Goltz, ki zastopa cesarsko obitelj pri po-grebnej slavnosti ima seboj lastnoročno pismo nemškega cesarja na cesarja avstrijskega. Rovigo 10 maja. Pri Cerei trčila sta dva železnična vlaka vkupe. 19 vojakov in jedna civilna osoba ranjena. Razne vesti. devet krafearjev na liter. Naš mejnarodni in pobtčni položaj ni tak, da bi smeli pričakovati, da bi se naložilo na špirit, konsurau namenjen, toliko davka da bi zamoglo naše vino in pivo v ceni z žganjem konkurirati. Pre| ali pozneje pa bode državno oblastvo prisiljeno z ozirom na velika bremeni, katera naraščajo državi v bolnišnicah, norišnicah in jetnišnicah po takih ljudeh katere je žganje v te zavode spravilo, iskati sredstva, da se omeji žganjepitje, prisiljeno bode to storiti, če bode hotelo ohraniti ljudstvo krepko za hrambo domovine. Kako slabi žganje ljudstvo na Gorenjskem, nekdaj najkrepkejše na Kranjskem, razvidno je iz slabega resultata letošnjega novačenja v Kamniku in Kranji, ker se ni mogel dopolniti določeni kontingent. Represivnih zakonov za ceio našo državno polovico veljajočib še do zdaj nemarno, t a/.en jednega paragrafa v kazenskem zakonu, ki preti s kaznijo onim, ki imajo na odrih in btrehah opravilo, pa se upijanijo iu onim poslom, k> bi pijani s svojo malomarnostjo pouzročili požare. Za Gališko je bil izdan zakon z doe 19. julija 1877, ki določuje kazen ljudem, ki se upijanijo in tudi krčmarjem, ki zlorabilo svojo koncesijo v to, da se ljudje up;jan;jo. Omenjeni »akon bi jako vstrezal tudi našim razmeram in poprositi bi bilo, da državni zbor jeduaao postavo sklene tudi za našo kranjsko deželo. Vsa navedena sredstva pa ne bodo, po skušnjah v druz h državah soditi, uničila žganjepitja. Po mislih, poročevalca bi bilo pač najboljše sredstvo to, d* se prodajanje špirita podvrže onim določbam, ki so veljavne glede prodajanja smodnika, strupov iu zdravil. Kdor rabi špirit za industrijalne namene dobi certifikat od politične gospodske, s katerim se izkaže pri prodajalcu špirita, da mu izroči v certifikatu določeno množino. Tu omejitev prodaje špirita je tem bolj potrebna, ker postanejo vse še tako stroge naredbe glede žganja iluzoricne s tem, da si po samičnik, če bi žganja dobiti ne mogel, kupi v prvi prodajalnici špirita in iz njega žganje uumeša. Dr. Samec stavi konečno sledeče predloge: Enketa naj sklene: 1. Deželni zbor se naprosi, da pretresu)e vprašanja, bi li ne bilo koristno, č^ bi se po deželi ustanovile jedilue po-taje za berače iu pojiotne pomagače? (Ta predlog se ne odobri) 2. Deželni zbor uaj bi izrekel prošnjo do vlade naj se na špirit, ki je za konsum namenjen, naloži toliko davka, da bi zamoglo vino in pivo v reni z žganjem konkurirati. '.Vsprejeto.) 3- Deželni zbor naj naprosi vlado, da predloži državnemu zboru postavo zoper pijančevanje za Kranjsko, kfker-no ima Gališka. (Vsprejeto,) 4. Euketa pripozna, da je najboljše sredstvo, da se žganjepitje odpravi, da se prodaja špirita podvrže taki in naredbam, ki so veljavne glede prodaje strupov. (Vsprejeto.) Zahvala. Slavni odbor narodne Čitalnice Kamniške izročil je tukajšnji lj uda iti Soli 50 gold. kot čisti dohodek veselice v 27. dan aprila t 1., prirojene na korist revnim učencem in učenkam. Za ta znesek se podpisan* najiskrenoje zahvaljujeta si. čitalničnemu odboru, si. občinstvu za njegovo blagovoljno požrtovalnost, gg. pevcem in vsem drugim gospodom in gospodičinam, kateri ao pri tej veselici sodelovati blagovolili. Jarnej Cenčič, Valentin Burnik. vodja dekliSki Soli. vodja deški šoli. * (V Londonu) izdal je pod naslovem: „Cyril aud Lionel, andother Poems, a volume of Hentimeu-tal Studies" mlad pesnU Marko Andrej Rufalovič zbirka pesnij, katerim se divi ves Londonski književni svet in katere znani francoski kritik J. J. "VVeiss v „Journal des Debats" s hvalo obdplje. Rafalovič je jedva 19 let star, rodom Rus. V mladosti prišel je v Pariz, od tam pa v London. * (Eksplozija.) V nekej tovarni biku meBta Ayra ua Škotskem bila je predvčeraj zjutraj silna eksplozija dinamita, 10 ljudij je ubitih, dva ranjena. Narodne-gospodarske stvari. 0 znanje pit ji. (Konec.) Vsekako 8e mora, ako se hoče zmanjšati žganjepitje, cena špirita, iz katerega se dandanes skoraj izključljivo žganje za pijačo meša, toliko povišati, da bo žganje dražje, nego vinoali pivo. To bi vsaj nekoliko odvrnilo ljudi od žganjepitja, ki bi vsaj nekoliko se rajši prijeli vina ali piva; za take pivce pa, ki menijo, da njim ni živeti brez žganja, tudi povišanje cene ne bode imelo nobenega upliva. Jako koristen se mi zdi angleški zakon z leta 18 60 od 28. avgusta. Tam obstoji davek od izdelovanja špirita, ki je jako nizek. Špirit, ki se ima porabiti v industrijelne namene se deuaturalizuje tako, da ni za uživanje, špirit pa, ki je za konsum namenjen, se spravlja v carinskih zalogah in nanj se naloži po štiri šilinge davka ua galono, to je: pet goldinarjev od štiri i n pol litra. Avstrijski državni zbor ima v pretresovanji nov zakon za obđačenie špirita, in če pri načrtu ostane, so bode plačalo produkcijskega davka okolu Meteorologično poročilo. a ■* a Oas opazovanja »tanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Moki -ina v mm. 9. maja 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 744*86 mm. 742-29 mu. 74250 mm. 4- 10-6 'C 4-194*0 -4- 124" U si. svz. si. svz. si. svz. jas. jas. jao. OOOmm. Srednja temperatura -+- 141°, za 1'3° nad normalom. dne" 10. maja t. I. (Izvirno tolegratično poročilo.) Papirna ron a.......... 82 gld. 85 kr. Srebrna renta .... ..... 81 , 50 „ Zlata ren.......... 101 . 70 5°/0 marčna renta......... 96 , 25 „ A.koije narodne bank*....... 855 , — * Kreditne jkciio...... • • 880 * 70 „ London........ • ■ 121 .55 » Si-obro............ — "aH ■ Napol.. ........... •*'•».« * 13. kr. cekini......• • •> « "78 a Nemške marke ..... . :>9 „ 50 „ 4°/, državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 124 . — „ Državne srečke iz 1. 1864. 1O0 gld. 173 „ 75 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 101 , 80 n Ogrska zlata renta 6°/c...... 122 , 50 „ -"!. . ... 92 „ 40 „ papirna renta 5°/0 . . . . • 89 „ 15 „ 5°/0 štajerske zemljišč, od /ez. obli«. . . 104 „ 50 w Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 115 „50 . Zemlj. obč. avstr. 4«/t°/o zlati zast. listi . 123 „50 „ Prior. oOlig. Elizabetine zapad, železnice 108 „40 » Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 107 »75 „ Kreditne srečke......100 gld. 176 , 50 „ Rudolfove srečke .... 10 „ 19 „ — » Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 115 „ — » Trammway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . 211 , 50 : JOSIP RADNICHAR, I v I .juiiliiiiii, >ii. i«»v •» ulice .«-.1. O* priporoča svojo bogato zalogo (178—8) za gospode, dame in otroke, dobro in elegantno izdelane, po najnižjej ceni. Važno za gostilničarje! Podpisani naznanjam, da imam v zalogi, kakor vsako leto, vsake velikosti ledenice (Eiskasten), v katerih se dado dobro hraniti jedi in pijače ; tudi popravljam stare in zamenjam z novimi. Vnanja naročila izvršujem takoj in točno. Janez Podkrajšek, V LJubljani. Trnovo it. 10. j (212—6) Hr>r------r^T^gi— S 1. m «i i se je odprla mineralna kopelj TOPLICE NA DOLENJSKEM. Na j Miznje želez, postaje: Ljubljana, Litija, Videm. Vožnja po pošti iz Ljubljane v Kudolfovo 3 gld. 60 kr. Kopelj 80* R. velj4 6 in jfa kr. Soba 70, 80 kr. in 1 gld. Električna kopelj v basinu 30 kr.. električna kopelj v banji 50 kr. — Za dobro kuhinjo in izvrstna avstrijska vina ter (Iraško pivo je najboljše skrbljeno. (281—3) Kulawiz, topliški zdravnik in najemnik. Kf^Nf n** ffTT^ ff ^«^-a t^TV"^ * lJM.lia, (301-2) ^ Marijin trg, tik frančiškanskega mostu. % Cenilniki se pošiljajo na vse strani, kdor jih želi. C.k. privilegij 5x> šivalnih , za zboljšanje rt strojev. Ivan Ja3^P v Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje. 013—14) 6letna garancija! Poduk brezplačno. Jia mesečne.obroke po 1-5 gl. h Trsta v Novi-Jork in Brazilijo. Veliki prvorazredni purniki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parili k „Brltannla", 4200 ton, v 15. dan maja. „ „East -A-ng-lla.", 3400 „ v 10. „ junija* Kajuta za potnike 200 «10. — Vmesni krov 60 Rid. Zarndi vožnje blaga obrne naj se na Emiliano d' Ant. Poglajen, generalni agent. Potniki naj se pa obrnejo na J. TERKUILE, generalnega pasazrega agenta; Via deli' Arsenale Nr. 13, Toatro Coinunale, v TrHtu. (291—6) ročna vozila in kolesa za vozove vsake vrate. CARL MORGENSTERM & Comp Tovarna strojev za plinske vodne in ^ trombiie naprave. (298-2) Wien, l'«i llfhsni, <-u-.i;asse «. Bratov Koslerjev pivarna. Usojam so slavnemu občinstvu naznaniti, da sem prevzel gostilnico v gg. bratov Koslerjev pivarni in da so otvori v nedeljo 11. maja t. I. "3 popolnem na novo opravljeni vrt s salonom. Razven priljubljenega Hottlerjvvegn cHrukegu pivu točila se bodo $ 'j izvrMtun uaravmi \ imt in se bodo postreglo celi dan x mrzlimi iu gor- > r| ■ klini Jedili hitru iu ceno. ||*1 K mnogobrojnemu obisku vabi s spoštovanjem 1P (318) HUGO EBERL. Do 1. junija in od 1. septembra stanovnina znižana za 25°/0. Kclvii/viliii Vivaj KRAPINSKE TOPLICE na Hrvatskem, (poštna in telegrafska postaja). Te toplice so od postaje Zaprešič južne železnične proge Zidani Most-Sisek oddaljene 3 ure in od postaje ju/ne proge Poljičane Mre. Akratothorme teh toplic, dosegajoče 30" dO 35' B., so neprekosljive v svojej izrednej zdravilnosti i>ri protinu, trganji v udih in členkih ter njega nasledkih, isohiadi, neuralgijl, kožnih boleznih in ranah, kroničnoj Brightijevi bolezni, mrtvudu, patho-logičnlh procesih ženskih sescualnlh organov itd. Toplice so odprte od 1 aprila do konca oktobra ter imajo po najnovejših zdravstvenih principih urejene vidike vodnjake, posebne banje iz marmorja, douhe-kopeli, oaldarije po-tivniee , massage, lekarno itd., vso po najnovejših zdravilnih načelih, stanovanja, restavracije, obednice. kavarne in bi? jardnice, oursalon, godba, park, biblioteka itd. obetajo vse moderne ugodnosti v polnej meri. Od 1. maja naprej \ ožijo se mej Toplicami in železnično postajo Poljčane omnibusi z neomejenim Številom oseb po pribo u Dunajskega vlaka ob B%. uri zjutraj za vozno ceno 3 gld. /i osobo. K vsakemu drugemu vlaku stojo na razpolaganje prilični vozovi. Od 1 Junija ponujali se bodo tudi na p< staji Zaprešič ob vsakem došlem vlaku vozovi do Krapinskih Topli C. — Na vprašanje odgovarjata in dajeta zahtevana pojasinla o teh toplicb 'udstvo topilo in ujiho\ zdravnik, sanitetni sovet.iik dr. Edgar vitez Aigner. — Brufiurice o toplicah dobe se po vseh knjigarnah, prospekti pa pri vodstvu. Krapinske Toplice v aprilu 1884. (-247—3) LUD. WIDMAYER, stavbeni in mizar zfi hi^iio opravo, Delavnica: Gosposke! ulico It 10 Frodajalnica: Na Krega št. 10. priporoča svojo veliko salogO Ukan« in lakiruue »sr hišne oprave, -mm divane, garniture, matrace na peresih in žimnate matrace, vozičke za otroke, kaniše za okna po Jako nizkih cenah. Tudi prevzame v