*?2JS?- Uto 1X11. $tw. UZ
V UflHJonl, v sobcto 1. lunUo 1929.
Ceno Din 1.
^^^ BB ^^  ™  ^^B H v Hf U IB       ■! m Uli mk V ^^ HbF
IzhaJa vsak dan popoldne, izrtemS nedeUe b praznike. — InseimU do 30 petit a Din &—, do 100 vrst Dta iM, veCJi issentt petit TOto Dio 4.—, Popu« po dogovoru. Inseratnl  davek  posebej.  .Slovenski  Narod«
veUa letno r Jugoslaviji J4C- Dta. za Inozemstvo 30O— Din.  —  Rotopfcl se m vnCaJa.  —  NftJa tttefoaskc itevltk« to: 3122. 3123, 3124, JI25 la 3IH.
Šestava nove angleške zbornice
Delavska stranka ima relativno većino - Na krmilo priđe najbrže manjšinska vlada, ker odklanjajo vse stranke sodelovanje z drughni
— London, 1. junija. Z izjemo Škotske, kjcr bodo znani rezultati sele v dveh dneh, je razde-ljenih na podlagi došlej znanih  rezultatov 596 mandatov. Dobili so:
Delavska stranka 289, konzervativci 250, liberalci 52, ostali 5.
Manjkajočih 19 mandatov končnega rezultata ne bo bistveno spremenilo, tako da se lahko smatra sedanji rezultat že za končno razmerje med strankami v novi angleški zbornici. Konzervativci, ki so bili doslej v parlamentu absolutni gospodarji, so doživeli nepričakovano težak poraz ter so izgubili 137 mandatov. Liberalci so upali na večji uspeh na račun konzervativcev, vendar pa se njihovo posestno stanje bistveno ni izpremenilo. Priborili so si 11 novih mandatov, kar pa njihove pozicije v zbornici ne bo mnogo izboljšalo. Nepričakovano velik je uspeh delavske stranke, ki si je priborila 125 novih mandatov.
Po številu glasov, ki so jih dobile posamezne stranke, so na prvem mestu konzervativci, za katere je bilo oddanih 8,449.429 glasov, dočim je dobila delavska stranka 8,265.183 glasov, liberalci pa 5,155.353 glasov.
Angleški tisk živahno komentira rezultat volitev ter razpravlja o spremembah, ki bodo morale slediti. Če tuđi je delavska stranka izšla iz volitev kot najjačja, vendar nima absolutne većine (308 mandatov), ki bi ji omogočala homogeno vlado. Nasprotstva med konzervativci in liberalci so se zlasti v volilni kampanji, kjer so liberalci nastopali predvsem proti konzervativ-cem, tako pooštrila, da je sodelovanje med liberalci in konzervativci dokaj malo verjetno. Na drugi strani pa ima tuđi delavska stranka z liberalci že izza leta 1924 tako slabe izkušnje, da ni misliti, da bi računala na pod poro liberalcev, ki bi bili tako jeziček na tehtnici in bi mogli nevšečno jim delavsko vlado vsak trenutek vreči. Tako Lloyd Georges kakor Macdonald sta izjavila, da za enkrat ne kaže drugega, kakor da vodi še nadalje drž. posle kralju zvesta vlada.
Odločitev o novi vladi bo padla bržkone sele 25. junija, ko bodo končane sedanje ministr-ske počitnice. Ministrski predsednik Baldwin pa si je dal za vsak slučaj predložiti od vseh čla-nov njegovega kabineta podpisane demisije, da bi mogel vsak čas podati demisijo celokupne vlade.
London. 1. junija. Poraz konzervativne stranke postaja Še bolj jasen, ako se pogledam posamezne številke. Tako bo Salvord pri Manchestru, ki je bil doslej zastopan od treh konservativ-cev, ki so pri zadnjih volitvah dobili večino 2000 do 4000 glasov, to pot zastopan od treh članov delavske stranke, ki so dobili večino 3200 do 3900 glasov. Mesto Bjnningham, ki se je smatralo za trdnjavo konservativcev, ima iz med U poslancev pet socijalistov. TukaJ je podlegel tud] delovni mi-nister Steelnaitland. Lady As*or. ki je v Plymouthu zadnjič dobila većino 5000 glasov, je bila sedaj iz-voljena     le     s     pičlo     večino     200
glasov. Županja v Liverpoolu Be-van je bila poražena od delavskega zastopnika in sicer od sina znanega romanopisca ffallcalnea. V volilnem okraju VVakefield, kl so ga smatrali kot sigurno posest konservativcev. je zrna-gala delavska stranka z večino nad 3000 glasov.
Macdonald je o iziđu volitev izja-vil: Splošno znamenje včerajšnjlh volitev je, da je vlada izgubila zaupanje ljudstva. Izid volitev je znamenje stal-nejca naraščanja ugleda naše stranice med ljudskim! masami. Vsa zahvala gre ženskim voiilkam, ki so volite za politiko socijalne rekonstrukcije in politiko miru, ki  je politika  delavske
stranke.
Mnoge družine odličnih angleških politikov so zastopane v novi zbornici z več člani. Tako je na primer Lloyd George prvi član parlamenta, v kate-rem ima sedež tud] njegova hčL Major Gwiluan Lloyd Georges bo tud! Imel sedež v parlamentu poleg svoje-ga oceta !n svoje sestre.
— London, I. junija. Včerajšnje po* slovanje na borzi je bilo pod vtisom uspehov delavske stranke pri volitvah zelo omejeno. Tečaj vladnih papirjev je pade!, prav tako železniških. Ten* denco padanja so kazale tuđi industrija ske akcije.
Deveturni govor Puniševega branitelja
Or. Josip Ljubić je pričel svoj govor včeraj dopoldne in ga je dokončal po 9 urah sele dane?: - Račićevo dejanje kvalificira za silobran - Obramimi govori bodo trajali še do srede
- Razsodba bo izrečena sele v soboto
— Beograd, 1. junija. Govori zago-vornikov Puniše Račića in tovarišev, ki so pričeli včeraj dopoldne, bodo, kakor vse kaže, trajali še tri dni. Za dr. Vinko Zorcem in Ljubomirom Kor-dićem je včeraj dopoldne povzel be-sedo dr. Josip Ljubić iz Knina, ki je imel 9 ur trajajoči obrambni govor. Govoril je včeraj od 11. do 12., ter od 15. do 20. in danes od 8. do 11. Svoj govor je sestavljal 6 rnesecev ter je spisal ćelo knjigo, v kateri ne obravna-va samo zločin Puniše Račića in tovarišev, rnarveč obširno govori o postanku države, zgodovinskem razvoju, o odnasajih zadnjih 10 let in, o političnih borbah, ki so bile take, da dejanje Puniše Račića  ni  vzrok  nego posledica.
I^miša Račić je po njegovem trdnem prepričan ju ravna 1 v samoobrambi. Ko je videl. <ia šega dr. Pernar v žep, kjer je običajno spravljen revolver, je me-nil, da gre za življenje in smrt. V silovanu je streljal tuđi na druge, ki so naivalili nanj.
V svojih nadaljnih izvajanjih je govornik naglašal, da redno sodišče sploh ni pristojno, da bi razpravljalo o tem dogodku. Puniša Račić je kot narodni poslanec v Narodni skupščini ubil Narodne poslance v razvoju politične borbe in bi nm zato mogel soditi samo politični forum, ne pa sodišče, ki sodi nava-dne zločince.
Pr. Ljubić je nadalje d oka zova 1. da je Puniša Račić kot znan rodoljub smatra]   tuđi   za   svojo   »veto   doli-
nost, da nastopi v obramibo svojega naroda in svoje domovine, ki jo je sma-tral za ogroženo. Dr. Pernarja je juna-ški nastop Puniše Račića tako presene-til, da je nairavnost onemel. Na galeriji je bilo kakih 20 Ćrnogorcev. pred katerimi se Puniša Račić ni smel tako ponižati. da bi vtaknil v žep nezasli-šane žalitve. Svoja izvajanja je zaklju-čil ob 11. z izjavo, da sloni moc države na  rodoljubih, da je delal Puniša
Račić y neodgovornem stanju in da je vse njegovo dejanje kvalificirati kot rmjni silobran.
Po kratkem odmoru je dobi! besedo odvetnik Radomir Novakovih ki ob 12. še govori.
Po končanih govorih braniteljev bo odrejen tridnevni odmor, razsodba pa bo razglašena v soboto ob 11. dopoldne. Jutri (nedelja) se razprava ne bo vršila.
Železniška nesreća v ItaHfi
Rim, 1. junija. Med Rimom in Nea.pl jera
je zaradi prevelike hitrosti skočil pri postaji Campoleone s tira rimski brzovlak, Dočim so ostali potniki nepoškodovani, je bilo 7 železniških uradnikov težie Tanjenih. Meniio pa, da je pokopan strojevodja prve lokomotive  pod ruševinami stroia.
Silovit gozdni požar na japon-
skem Saluuinti
— Tokio, 1. jtittfja. Na otoku Stihalimi dima že nad tedtTi dni strahovi* gozdni požar, ki je raje! ž« celo viT&to va-si in naseJbim. V platnenih je zzorelo dosedaj 1* nad 100 aseb, med njoni 46 šolarjcv, ki Jih k oanijeno mcw4e ohkoiilo, ko so se vračali iz sole. Qgrož«nim preirivaJcem ye hila poslana na pomoČ eskadtra torpedtirh ruSil-cev, na kateri so vtorcan-i Stevilm" gasrlci in sa-nitetsko osobje.
Sancibarski sultan v Londonu
— London, 1. junija. Sultan iz Sansiba-ra Je včeraj dospel v London kot gost an-
Velika poaeverba v Parizu
—  Pariz, 1. junija. William Ehirant, to-varnar in tr*ovec z efekti je bil aretiran, ker ie obtožen raznih defravdacij za stotine milijonov dolarjev.
Starrka parišldli pisnonoi
—  Pariz, 1. junija. Na pariški glavni pošti  so  pričeli   stavkati  pismonoše.  Obstojt boj are n, da se bo stavkarsko šibanje raz-Sirilo   tuđi   med  druge   poštne   uslužbence.
Nesreća pri gradnji mosta v Ameriki
— JcrMy Q4y, 1- hmiia. Pri sradn« mostov-nih st«*brov na reki Hudsoci v bkižani Ntwyork* ie n-enadoma eteplodira! jddeoi kaaon, v kate-rem so bopaSi delavet temelje za novi mo«t. V Icasoou H biki 18 deiaivcetv, od toterih so 12 reJaH, dočim so bila 4 detovci tafa>j mrtvd. V«i remeni đekvci so doWi težite poSloođbe m ima večina iztned nidi po večkrat zkm&jeiic n&te m roioe ter rarfirjenje pVjvč. Vnrok dcvdozšie S« ni qpx>o«rih^
Investiranje franeoskega kapitala v Dalmaciji
Francoska družba, ki je prevzela Sufid,   namerava zaraditi   še celo vrsto podjetij, med drugim i tuđi  moderno ladjedelnico  in
100 km dolgo železniško progo
— Split 1. junija. Francosaki kapital. ki je udeležcn pri nakupu bivših poJje-tij Sufida, preimenovanesa v Sufied, namerava svoj delokros razširiti v velike m obsegu. Tako namerava zgradit; piredvsem nove tvornice aluminija in železa, izmed katerih bi bila jflavna v Kotorju, ki bi dobavljala potrebne siro-vme za novo jadransko železiniuo. Ka-zen tega bi se zaradila tvornica aluminija v oikolic Splita in morda še ena v lmot&kem. Te tvornice bodo zvezane z dosedanjdmi podjetji Sufieda v okolici Splita z novo normalmotirno žele miško
progo v doli.rh nad 100 kim in sicer v sine r S<pI i t—Lmotsk: —*Ljtfbu šik i—M o-star. Zastounk; Su-fieda se zanimajo tuđi za obstoie^e tvornice cementa v Splitu in okolici, do-č m se bo obrato-vanje v že obstoječih tvornicah družbe v nailkraršem času razširilo tako. da se bo število delavcev zv šalo na 3CKH). Trdi se, da namerava franeoski kap tal zgraditi v doglednern času tuđi moderno Iadjedcinico z veliko kapaciteto zt graditev ladij raznih tipov. Ta ladjedcl-nica nai bi ^e 7gradila na zapadn (-»bali Tro2:ra.  bržkone  v  zali-vu Saldum.
Poslovni red za upravna sodišča
Beograd, 1. juuija. Kralj je z datumom 29. maja sankcijoniral zakon o poslovnem redu državnega sveta in upravnih >odi*č. Zakon, ki ga. objavljajo današnje ?Službene Novine« obse^a 61 členov. Prvo poglavje govori o organizaciji driavnega sveta in upravnih sodišč, drugo o pristojnosti in o pofitopku,   tretje   pa   o   prehodnih   oiredbah.
Organizacija tiskovnega urada
—   Beoc^ad,    I.  iunija.    Sef  državnesa osrednjega   tiskovne^a  urada  Miian Marja-nović je v razgovoru z novinari i izjavi!, da definitivne   organizacije    tiskovnega    urada ni pričakovati v bližnjih dneh. Organizacija bo morda trajala ćele tri mesece. SedaJ se dela na nabavi tehničnega materiiala in ime-novanju   ti a j potrebu ej šega    Stevila   uradnikov. Ko bodo  prva organizacijska  dela  tiskovnega urada gotova, bo prićelo njegovo poslovanje. Za enkrat sa še ne more do!o-ci ti    končnoveljavno    področje    poslovanja, more pa se pričakovati,   da   se bo sistematično razvija! in da bo Siril svoje pošlo-van:e v  etapah.  Tiskovni   urad  se  bo  razvija! paralelno s posli, ki jih bo prevzemal, in v  skladu  s  tehničnim  izposlovanjem   se bo razvijalo tuđi njegovo delo. Milan Mar. janović pričakuje,  da bo v nekai -nesecih velika organizacija tiskovneza urada vršila že važne državne in narodne posle in da bo mogla zaposliti veliko število dobrih in se« daj  nezaposlenih  novinarjev.
Oprostitev plačevanja taks
B%9grmd, 1. junija. Z odlokom finančneca minietrstva eta oprosčena pla^evanja taks Žensko društvo ljubezjii Sv. Vincencija Pavlanskega v Ljubljani in olepševalno in tujako prometno društvo ra Maribor in okolico.
Časfaia izvolite?
Be«grad, 1. junija. Poljedelska akademija v Parizu Je izvolila za svojega Mana oa-lelnika. ministrstva za. poljedelstvo dr. Ve-limira Stojkovića.
Finanćni minister v Zagrebu
Be«gr*d, 1. junija. Finanćni minister rtr. Sverljuga je odpotoval v Zagreb, kjer «e bo jutri udeldtil svečane pro«lave 251etnice saveza industrijcev v Zagrebu.
Seaton Watson v Zagrebu
—  Zaffreh,  1. juniia. Snoči  ie dospel v Zagreb z vlakom iz Ljubljane Seaton VVat-son, ki je že prej napovedova! svoj prihod, katerega    pa je  pospešil    zaradi  proslave stoletnice rojstva Frana Račkesa. ki se bo vršila  jutri  in  pojutrišnjem.
Samomor dqaka v Zagrebu
Zagreb, 1. junija. Sinoci je izvršil na Zrinjakega trgu, kjer je zveč^r običajno promenada, samomor neki dijak, ki so fra pripeljali v zakladno bolnico, kjer je umri. Zvec"er njegove identitete 5e nišo ugotovili.
Kaniereoca o Agrarni banki
Be#grad, 1. junija. Dane«, od 12. do 13. se je vršila v bivšem predeedniltvu vlade v kabinetu ministra Uzorno vica konferenca ministrov dr. Švrljuge, Uzunovića in Radi-vojevića o organizaciji priviligirane Agrarne banke ter o zakonskih pred log ih, ki jih pripravlja vlada.         ■■• ,             .;   *
Vrućina v Ameriki
—  Newyork,  1.  juniia. Včerai  je  bil   v Newyorku    najboli    vroč    dan v tem !etu. Temperatura   je  znašala  okrog   90 stopinj fahrenheitu. Pripetilo se je 20 smrtnih slu-čaiev,   kot   neposrednih   posledic   neznosne vročine.    Napoveduje  se,  da   bo  vročinski val ponehal sele proti koncu tedna.
Papežer rojstni dan
—  Rim* 1. junija. Papež Pij XI ie včerai slavil svoj 72.  rojsrni dan.    Iz vseh delov sveta ie dobil nebroi ćestitk.
Sporazum na konfe-renci strokovnjakov
Pariz, 1. junija. Na včcrajšnjih fK)gajanjih konierence strokov-njakov o nemških pridržkih glede reparacijskih plač U je prišlo do soglas|a v vseh spornih toč-kah. Po časopisnih vesteh se upirafo popolnemu sporazumu samo še zastopniki Eklgije, ki vztrajaio v nasprotfu z nacrtom Younga na svoji zahtevi po 37 posebnih anuitetah po 25 milijonov mark kot odškodnino za nemške bankovce, ki jih je nem-sko vofno poveljstvo spravilo med vojno v Belgiji v promet.
Bolezen angleškega kralja
L«ad«nT 1. juaija. Kralje\o z.dravjtj *e je v petek rveČer nekoliko izboljšalo. Tonoči *e je zopet pojavila mo^na mrzjica Zdrav-niki so zelo v skrb^h. Kraljeva rodbina j# vedno v blizini  bolni ka
200 m pod morjem
—   Berlin,   1.  junija.   Pri  prevzrmu za   tursko   mornarico   od   tvornice   v Kielu dobavljene podmornice so ntm» ški  inženjerji dosegli  ž njo 2C)0 m  glo* bočine pod morsko površino, kar prcd> stivlja   filobočino,  ki jo  doslej   ni  do# segel noben tlovek.
Ogromen požar v Rumuniji
—   Bukarešta,   1.   junija.   Požar  pe* trolejskih vrelcev v okraju Moreni je zavzel   razburljeve   dimenzije.   Začete so  se  po javi jati  zadušljive eksplozije. Vsako uro pogori nad en milijon ku* btčnih metrov plina. Ognjeni zublji se dvigajo 80 metrov visoko.
Italijanske izgube v kolonijalnih bitkah
Rim, 1. junija. Oficijelno po ročilo javlja, da je padlo v boj ih med italijanskimi kolonijalnim! in tripolitanskimi roparskimi fe-tami 630 km od obale v mesecih aprilu in maju 490 sovražnikov. Na italijanski strani je bilo 27 mrtvih in 77 ranjenih, med t^mi 4 oficirji. Ita]ijan«ka kolonijalna vojaka pa je zaplenila nasprotnikom veliko um >h ic orotja  in  Živine
Maksim Gorki vmil v Moskvo
Me^kfa,   1.   junija.    Semkaj     je     pn«pel
Maksim   Gorki,  ki   J>   hil   nedavno   izvoljeti
u   člana   centralnega     izvršnega     komitHa sov jelov.
Milanska Scala se fe vrnila v domovino
Mila«, 1. junija. Velika mnozira lju.1i j« navdušeno pozdravljala vrnivfc« »e Član© milanske opere Scale^, ki je dolivela na svojih go«tovanjih v Berlinu in Dunaju velike triumfe Muaeolini je poslal vodji ->pere, dirigentu Toscaniniju pozdravne Čestitke.
Novi predsednik Venezuele
C*rae*§, 1. junija. Joanez IVre^ je bil izvoljen za predsednika republike Venezuela. Dosedanji pred«ednik je bil generil Gomez, ki  pa je odkionil  po°ovno iivolitev.
Borzna poročila.
Ljubljanski bona dan#s ni oo*1ovala. INOZEMSKE  BORZE.
Curih: London 25.1975, Newyork 519.55, Pariz 203\, Milan 27. 1875. Madrid 72.85. Berlin 123.80, Dtmaj 72.95, Beograd 912.5*', Praga 15.38, Bukarešti 3.08. Budim-pešta 90^6, Zof:ja 3.7585.
Stran 2
»SEOVENSKT   NAROD«, dne 1. jarma 1929,
Mev   1 >2
Izprehod po leto&njem
veleseimn
VefeNfem je posetUo docedaj okoK  12.000 Ijodi — SUtoftoe
so že lepe kopčtje.
Ljubljana, 1. junija.
Letosnji velcsejem je vzbudil splošno pozornost tako glede razstavljalcev kakor tuđi razstavnega blaga. Zanimivo je, da so pole« številnih domaćih razstavljalcev raz-stavili   inozemski   razstavljafci   iz
Amerike
trdi gumi (kaučuk) in predmete iz njega za kemično, živalsko, papirno in elektroteh-nično industrijo, atomobile, motocikle, se-Stevalne stroje, gospodinjske predmete, radio-aparate. pisalne stroje, kavo in soli-ter.  Iz
Anglije
eno in dvocilinderske motocikle, automobile in radio potrebSeine. Iz
Avstrije
avtomobile, radio-potrebsčine, kiavirje, dre-vestne škropilnice, sesalke in kompresofje, polnilna peuesa, omare za led in hladilne omare, elektroavtomatične hladilne omare, potrebščine za gostilničarsko obrt in slično, avtomatične zmrzevalne stroje in konser-vatorje, gasilske aparate, kuhinjske novosti, dvigala, tansportne naprave, kamnolo-milce, opekarske stroje, kemično tehnične in kozmetične preparate, aparate za velike kuhinje s premogovno in plinsko kurjavo, harmonike, trtne skropilnice, gonilne naprave, mizarske stroje za transmisijski in direktni električni pogon, stružnice, shaping stroje in vrtaine stroje, barve in čistila, bencinske motorje, kmetijske stroje, ploče-vinaste in kovinske predmete, umetno vezenje, plombe vseh vrst, pletilne stroje ter razne  gospodinjske  predmete.
Senzacijo vzbujajo izložbene fisure v normalni velikosti, doprsni kipi, reklamni aparati, dekoracijski predmeti, oprave za izložbena okna, čajne punčke, privlačne lutke in bonbonjere. Iz
Belgije
prikolice za motorje, velike tračne žage in druge specijalne stroje za mizarstvo, kolesa, olje in luksuzne predmete. Iz
Češkoslovaške
razne poljedelske stroje, vse gasilske potrebščine, avtomobilske brizgalne. Iz
Danske
posnemalnike in pinje   »Baltic«. Iz
Francije
sportne in osebne avtomobile, motorna kolesa, pletilne stroje, trsne in drevesne skropilnice.  Iz
Italije
kemične in barvne proizvode, zaruke, aku-mulatorje, umetno svilo, cemet, radio-aparate. Iz
Madžarske
praktične novosti, kultivatorje in planete, mehanične patente iz aluminija, alpake, nikla, jekla in medi, kamnoseške potrebščine, umetno-obrtna očna dela, reklamne novosti. Iz
Nemčije
vse predmete kakor Avstrija, mimo njih še gramofone, veterinarske potrebščine, stroje za čevljansko in usnjarsko industrijo ter travna in deteljna semena.  Iz
Švedske
mlekarske   stroje.   Iz
Švice
stroje za mline, brezvretenčne navijalne stroje in radio-potrebščine.
Nenavadno veliko število inozemskih tvrdk, ki so se udeležile Ijubljanskega ve-lesejma, dokazuje, da uživa naš velesejm v veliki meri tuđi zaupanje inozemstva. Letos imamo po strokah zastopano naslednje raz-stavljeno blago:
strojno industrijo, poljedelske stroje in orodje ,gasilske stroje in potrebščine, kovinsko industrijo, avtomobile, motorje, bicikle in vozove, elektrotehniko, fotografijo, optiko, radio, lesno industrijo, pohištvo, pletarstvo, usnje in konfekcijo, kožuhovinar-stvo, tekstilno industrijo in konfekcijo, klo-bučarstvo, papir, grafiko, pisarnlške potrebščine, galanterijo, igrače, steklo, porcelan, muzikalne instumente, graverstvo in zlatarske i/delke, stavbno industrijo, industrijo živil, kemične i/delke, kosmetiko, reklamo, praktične  novost)  in  razno.
Perutninarska razstava
Občinstvo z dežele se rado ustavlja ob paviljonu E, kjer so razstavili svoje blago razstavljalci perutnine in kuncev odseka za perutninarstvo in kuncerejo Kmetijske družbe za Slovenijo. Največ je razstavlje-nih štajerskih kokoši, belik, rjavih in gra-hastih. Polen teh so zastopane Še orpington pleme, plinatke, radvanjske kokoši, ameri-ške legboru, brama kokoši, japonske svilo-prejke,  Rhode Islando-kokoši in pegatke.
Zjutraj, ko se začne daniti, se prične koncert petelinov, ki traja do 7. zjutraj, včasih še delj, ker ni tekmovanja kdo zna bolje kikirikati ne konca ne kraja. V če-trtek zjutraj, ko so imeli razstavljalci pol-ne roke dela, da urede svoje izložbe do otvoritve, se je petelinov zbor Še prav posebno potrudil, da je šio kikirikanje do srca. Njegova slava se je raznesla Se istega dne in tako ima zdaj vsako jutro dovolj po-slusalcev, izmed katerih trdijp nekateri, da se ne da z melodijoznostjo teh za Ljub-IjanČane redkih pevcev primerjati nobena moderna glasba. Sodbo o tem, ali je njihova trditev opravičena, prepuščamo scve nagim glasbenim kritikom.
Stalna higijenska razstava
je gotovo ena najvažnejših. Razstava je dosegla od ustanovitve do danes lep razmah. Obsega nad 600 predmetov, je znatno preurejena in izpopolnjena z novimi na-zornimi voščenimi preparati. Obscga na-stopne oddelke: 1. Anatomijo in fiziologijo človeka. 2. telesno higijeno; 3. stanovanj-sko higijeno; 4. šolsko higijeno; 5. higijeno na deieli; 6. živila; 7. alkohol; 8. nikotin; 9. spolne bolezni; 10. ak; 11. gol&a; 12. jeti-ka; 13. trahom; 14. bakteriologija; 15. des-infekcija. Opozarjamo na vodno črpalko in razkuzevalni aparat sistema dr. Pire.
Letošnji stalni higijenski razstavi je priključen tuđi kinematograf, ki predvaja po zdravnikih pojasnjevane filme zdravstvene vsebine,
Zadnja tri leta je obiskalo stalno higijensko razstavo 95.000 ljudi. Ogledale so si jo tuđi mnoge inozemske osebnosti, ki so se zelo laskavo izrazile tako o tehniki kakor tuđi načinu poljudnega prednašanja posa-meznih panog higijenskega vprašanja.
Pohištvo naših domaćih tvrdk
V paviljone E je med drugimi predmeti razstavljeno tuđi pohištvo naših domačih mizarskih tvrdk. Krasne so poedine spalni-ce, takisto tuđi jedilnice. Opažati je, da so najokusneje izdelane one po načrtih raznih estetov-arhitektov.
Papige
Kot velesejmsko posebnost omenjamo paviljon s papigami, ki so vse tako Ijubke in mične, da se komaj ločimo od njih. Otroci se jih ne morejo nagledati. Ce bi bilo po njihovem, bi izginile že prvi dan s kletkami vred. Videti je, da borno z gojitvi-jo eksotičnih ptičev pričeli počasi konkurirati z inozemstvom.
Stroj-človek
Kar se tiče reklame, se lahko mnogo naučimo od Nemcev. Svoje blago, ki ni bog-ve koliko vredno, hvalisajo ti mali proda-jalci kakor »raztrgani dohtarji«. Prometa je pri njih vedno dovolj. Opazoval sem včeraj branjsvca, ki prodaja nože za rezanje stekla. Ko se mu je zdelo, da se je že nagovoril, je vzel ogromno masko in si jo
posadil na glavo. Pri stoinici se je jelo zbirati čedalje več ljudi, ki so večinoma mislili, da imajo pred sebej stroj-človeka, o katerim so nedavno pisali naši časopisi. Na, pa se končno izkaže, da je bila ta pre-šmentana glava iz lepenke, pod katero je ticala prodajalčeva glava! To vam je bilo haloja in kupčije hkrati. Nemec si je zadovoljen mel  roki.
Zamorci
Na veseličnem prostoru imajo Ljubljan-čani veliko zabave s pravimi afriškimi zamorci. V tingel tanglu vidite tuđi zamorke — senzacija posebno za naše podeželsko občinstvo. Baje so okupirane ves dan in ponoči kajpak tuđi. S seboj imajo vedeže-valko, ki vam ugane vse mogoče stvari, pač kakor jo plačate.
Obisk
Velesejem je posetilo že prvi dan okrog 8000 ljudi, včeraj pa 4000. Danes in jutri pričakujejo   pravi   naval.   Velesejem   so   si
ogledali poleg: domačih interesentov kupci iz Hrvatske, Srbije, Vojvodine, Bosne in Dalmacije. Ćelo iz Amerike so prispeli interesenti. Sklenjene so že lepe kupčije.
Danes dopoldne je bilo na velesejmu že mnogo domačih in zunanjih kupčev. Za jutri je napovedal poset velesejma nemški poslanik v Beogradu. Jutri se obeta velik naval na sejmišče, posebno posetnikov z dežele, pa tuđi iz drugih pokrajin naše države.
Veliko zanimanje sol za vele-sejem
Dne 31. maja je obiskala velesejem ženska strokovna škola iz Banjaluke, danes Tehniška škola (arhitekti) iz Zagreba, Zve-za delavskih žen in deklet, podružnica Je-senice z Jesenic in šumarska visoka šola iz Prage. Za jutri se pričakuje obisk meščan-eke sole iz Ptuja in drž. mešcanska Šola iz Dolnje Lendave, za ponedeljek ekonomske konstrukcije vieoke sole Zagreb, za ere-io pa osnovne sole Guštanj. Napovedane so še druge  sole  in  zavodi.
Čestitke k otvoritvi
Čestitke k otvoritvi in uspehu IX. Ijubljanskega velesejma so poslali: nizozemski konzulat v Zagrebu, nizozemski konzulat v Beogradu, veleeejem v Padovi, velesejem v Lvovu, poljsko poslaništvo v Beogradu, nemško poslaništvo v Beogradu, komisar mariborske oblastne samouprave, švicarsko poslanistvo v Beogradu, ameriški konzulat v Beogradu, angleško poslaniStvo v Beogradu, veleeejem v Bratislavi, turski konzulat v Beogradu, pred^edstvo Saveza trgovaca iz Hrvatske in Slavonije v Zagrebu, italijanski generalni konzulat v Zagrebu, trgovska zbornica v Splitu, velesejem v Po-znanju, udruženje agronomov v Zagrebu, tržaški župan, industrijska zbornica v Beogradu, avstrijsko poslaništvo v Beogradu, tajnik centrale industrijskih korporacij dr. Gregorič, jugoslovenski konzulat v Solunu, avstrijski konzulat na Sušaku> i talijansko poslaništvo v Beogradu, kabinet ministra trgovine in industrije, jugoslovensko poslaništvo v Londonu, nemški konzulat v Zagrebu, grški generala! konzulat v Zagrebu,   poljski   generalni  konzulat   v   Zagrebu.
Pristopite k „Vodnikovi družbi"
ZaMMvosti jetsšfljega vetesejni
»Sana«, tovara* Čokolada in bonbooor
Po vojni je bila ustanovljen« v Hočah pri Mariboru moderna tovaraa čokolade i a K>n-bonov »Seju«. Radi ismtoe kvaliteto m je kmalu zelo razmahnila in tedaj je torarna nedvomno Todilno podj#tje sa čokolado \n bonbone v Sloveniji, ć> že n« v Jugoslaviji. Pred leti je licer pođjetje sadela teika katastrofa, vendar ei je kmalu opomoglo in z!aj slove izđelki >Sana< kot najboljši. Tuđi na ljubljanskeoi velesejmu je iSanac -azstavila svoje izdelke in sicer v pavilionu H, koja 470—472. V lični koji je pestra iz-bira vseh izdelkov, tako da pridejo tuđi največji gurmani  na svoj raCun.
Elegantna spalnica iz palisandra
Eno naših najstarejših in renomiranih ruiiarekih podjetij, tvornica pohištva AutDi Zalokar iz Št Vida nad Ljubijano, je raz.« stavilo na sejmu krasno in elegantno ^pal-nico iz palisandra. Spalnica, ki je iz-lelana v najmodernejšem elogu, obstoji iz velike omare, 2 postelj, komode, stojećega oglo-dala, 2 noćnih omaric, toaletne omariee in 3 stolov. Za pohištvo je vladalo na sejmu veliko zanimanje, omenjena spalnica, ki je izgotovijena po nacrtib arhitekta Osolina. pa je vzbudila splošno pozornost in prizea-nje. Tvrdki Anton Zalokar kot doma?emu pedjetju vsa čast.                               342/j
Janko Glaser: ..Čas-kovač"
Svoj ogenj sem poslal z nebes na zemljo in kaj hoČem drugega, kakor da užge.
Beseda  Gospodova.
Magdalenski park v Mariboru. Proletar-ci se zbiramo tam: težaki, železničarji, štu-dentje, dekle z otroci in penzijonieti. Pa se veselimo koetanjevega cvetja in pisanih maeeh, dehtečega bezga in nežne angleške trave, ki je priklila iz novo prekopan'h gred; veselimo se metuljev nad trato pa ?e-bel v cvetju in ptičev po drevju. Vmes pa se pogovarjamo, kadimo, kvartamo in bere-mo. Tako imam danes — lep majnikov večer je — tuđi jaz drobno knjižico v rokah in jo prelistavam. Je to Glaserjeva aajno-vejša zbirka pesmi, naslovljena Čas — kovač.
Vetopimo v pesnikovo svetišče in se raz-glejmo po njem.
Xa lepo naše Pohorje nas vodi v prvem oddelku nas pesnik, sam domačin iz Ru5, s podnožja zelenega tega gorovja. \iČ več ne žgo gori rude. utihnila so kladiva pohor-skih kovafev in tamkajšnje glažute so raz-sute; zamrla je drugača industrija. A zato pa ni Pohorje izgubilo svoje prirodne le-pote. ki je tako hlastno uživa pe^nikova duša, uživa ves božji dan, ob vsakem letnem času, in kliče nadležnim skrbem: adijo, to se pravi: na pohorskih višavah pozabi pesnik na vse težave in nadležnosti in najraj-ši bi bil kakor naši drvarji: med tednom sam pri delu, v nedeljo pa v krčmi in v veselju drug med drugovi.
V drugem oddelku nam razgrinja vso lepoto in erečo druiinskega svojega življenja. Hvali Boga, da mu je dal mehko zakonsko gnezdece. veseli se in raduje in sanja 3 triletnim sinčkom, ob čegar igrah §e sam epominja lepe mladosti svoje, tiete blažene mladosti, ki samo zlato vidi zlato po-vsod, tuđi v sivem prahu. In želi, da bi hčerka vedno cvetela in dehtela kot rožica, in opominja sina, naj nikdar ne pozabi, da izhaja iz rodu kovačev in glažut, iz rodu krepkega, vajenega trdega, a zato uspešne-ga dela. Menda ga ni kmalu med nami pes-nika, ki bi bil v zakonu naSel tako srečo, kakor naš Glaser in ki bi bil znal dati tej sreči tako mehkega izraza v pesmi kakor on.
Prva pesem tretjega oddelka je poeve-čena pesnikovemu dedu, ki je bil neugna-no marljiv kovač, ki si ie iz groba želi na-zaj k svojemu kladivu in nakovalu. V pesmi >Darovanju< nas seznanja z narodno vero, da naj vinogradniki ne trgajo grozdja pred Mihelovim, ampak naj prve zrele jagcvie darujejo ubogim mrtvim, tištim, ki nišo okusili slasti in ereče življenja. V drugi pesmi z bridkostjo pripoveduje, da ie mu je sanjalo, da se je po dvajsetih letih seSel s tovariši iz ljudske sole; a žalosten je bil ta eestanek: nišo se ve£ spoznali, tako je življenje odtujilo drugega drugemu! In tes-no mu je pri srcu, ko se v »Eligiji« spomi-nja, kako oxek je naš slovenski svet, da smo narod brez preteklosti in brez razmaha. Sle-dita dve epominski pesmi, prvo posvećuje Cankarju, drugo 2upančiču, ki ga duhovito primerja  etolpu     radio-postaje,    ki  »na  vse
strani __ melodije v «vet oddaje, — grom,
Se pet in vriek in jok.t
Cetrti oddelek prinaša iMariborsko le-gendoc, polno prietne ljudske šegavosti, po kateri se tuđi odlikuje nastopna pesem »Pohorski svetniki«.
To bi bilo v glavnem jedro te lepe Gla-serjeve zbirke.
Glaeer ne spada v družbo tistih literarnih cehmoštrov, ki vedri jo v oblakih in me-glah, katerih geste so mogočne, katerih beseda je bombasta. Ne Štuli «e v bratovSčino teh književnih vlastodricev. Tiho, neopa-žen stoji ob strani, ali kadar mu vsled no-tranjih doiivetij ali vnanjih vtiiov vrikipi duša, tedaj zapoje pesmioo, ki je nežna kot pohorska cvetlica, jasna kot pohoreki srak ob lepem pomladnem jutru, bistra kot stu-denčnica priljubljenih njegovih pohorokih višav. In §e nekaj: jezik njegov je skrbno izbran, oblika mojttrsko opiljena. Videl eem, kako je nastajala ta zbirka in kako se je pesnik silno veetno trudi!, da, da lepim svojim pe«mim tuđi brezhibno zunanjo obli-ko. Skratka: Glaser smatra «*oj pesnici poklič za silno resen. In »to vem, da bo ogenj svete poezije, ki ga Je vecni Go#po-dar zanetil v njegovem srcu, ogrel duSo veakega, ki ti bo omislil njegovo zbirko in ge vglobil vanjo v «večaaih trenutkih no-tranjega  raapoloienja.
Nevezana zbirka stane 20 Din, vezana 32 Din; v sanosaložbi jo ima pesnik (Maribor, dtudijaka knjiinica.) Pocabiti c« smemo, da t% je Mariborska tickarna resno potrudila, da je dala ibirki prelepo suna-nje lice. Je ta zbirka ma najlepših novej-ših slovenskih knjig tako glede na aotra-njo vredno*t kakor glede nm lunanjo opremo.                           Pr«f»t«r !Uk» Piimat
Igrali m> >€.
—  Masnica, to se boi smejalt, Č« ti fK>vem. da srno se    Hi r> smonoie    in vsakcft!'u, ki smo ga srt^^d. miiu dak DiSBDO. h«, hc. he.
—  Kjt ste r>a vztlft pfisma?
—  NaSIi smo >h v tvoji psakr>i mili. FVevezana so bila s •^'iienrm  trakom* he, he, be.
Cesta Zidani most-Hrastnik
2e več let vozim z avtomobilom po ce«ti, ki veže Zidani most s Hrastnikom, pa »e vedno me ftraši ta »kolovoz* Široka je na najsiršem kraju 2 m 50 cm tako, da ie vozilu umakne lahko komaj človek. Ako pa se srečata dva voza ali avtomobila, — kar se zgodi ob sedanjem naraščajočem prometu zelo pogoeto — mora eden vozni kov 100, 300 ali ćelo 400 m rakovo pot nazaj, Ja ee umakne. Zgodilo «e mi je ie, da sem vozil z avtomobilom iz Zid. mostu do Hrastnika (9 km) yA ure, ker sem moral večkrat nazaj do širšeca kraja, kjer sem se lahko umaknil nasproti prihajajočim avtomobilom in  vozovom.
Vsaka vasica bo že kmalu imela svojo avtomobilsko cesto, Ie industrijski kraji. kakor je Hrastnik in Trbovlje, nimajo pravih čest, ki bi jih vezale z drugimi kraji. Zadnji čas je že,    da    se    omenjena <*e«ta  razsiri.
AvtomobiliM.
Nova regulačna crta Dunajske ceste
Pod tem naslovom borno priobče-vali v rubriki »Besedo imajo na?i čitatelji« odzive na Članek občio-skega svetnika g. dr. V. Gresjori?a, objavljen v ^Slov. Naroduc z dne 29. maja. Dane« priobčujemo prvi odziv, ki ga je prejel g. dr. Gre-gorič.
VeleepoŠtovani g. doktor! Z Vašim člankom v »Slovengkem \aro-du^: z dne 29. maja »Nora regularna frta Dunaj>ke eegte< ste otvorili sicer pozno, vendar pa še pravočasno javno debato o t<?j, za mesto Ljubljano zelo valni in sedaj ak-tuelni zadevi. »Gut Dieng braucht VVeile« — pravi nem?ki pregovor, in po mojem ninenju ne bo ni5 zamujenega, ako *e gradl-
bena direkcija ne požuri s regulacijo to •Uvbne crte.
Z regulacijo #Uvbn - crte Dunajak« ceste je v zvezi namreč cei kompleks vpraianj, ki se morajo aedaj obeneiii rediti.
Dan^š imamo Dunajsko ce«to, jutri pa priđe \ idovđanska na vrsto, potem ona v drevoredu, n;4<ialjp druge precne eest», in slednjič tuđi ^p Rožna dolina, katere rnv plave #e radi južne železnice ne amejo ponavljati.
Komu gre tu prven^Uo, meetu Ljubljani ali prnatnemu podj^tju jutni •!. drxa>ni ieleinici? To vpra«.an]e bilo bi sedaj kod perece v prvi vrsti režiti.
Ze pri podvo/u na Martinovi te*ti >e j« razmotrivalo vpraianje preloiitve južne ie-leznice. Tedaj se je, Čeprav je bilo znano, da ieleznica ovira razvoj meata, iz neznanih vzrokov opustilo to za me*to rekel bi življeneiko vprašanje in dovolil «e je po<1vo», in i tem takorekoČ dalo južni S*»Wnid prednost pred mestom. Ni »e pa upoštevalo posledic te zgradbe, katerih prva *e je pokazala lansko leto pri kanalizaciji Ma.tino-ve ceste, kar j© stalo mesto ogrotnnih *tro-Škov, ne da bi bila na latih participirana ieleznica,  ki je pra\*zaprav v«e to zakrivila.
Ali podvoz ali nadvoz na Dunajski cesti bo za mesto vse eno, in 15 mil. minimalno pojde na račun privatne železnice danen, jutri pa zopet kakih 20 milijonov xa Vidov-dansko ce**to in njen pod- ali nadvoz it<i. Skratka, mihjoni pojdejo v taka dela, ne da bi imelo mesto kaj haška, oiarveč Ie ikodo. Razvoj mesta o«tane ovi ran, kakor do *edaj in tuđi poplave Roine doline »e ut«»jrnejo ponoviti, in je tuđi razvoj tega bodočega dela Ljubljane enkrat za vs«*lej onemogoč^n.
Prižel je torej Ha, ko se j<» treba lotiti nacrta preložitve julne ieleznice bodisi okoli Kožnika ali pa preko nientnega lopa. Na to geni Va* hotel opozoriti, da se oh~ činffki «vet ne prenagli, zakaj, zamujeno ali zalurano m n« bo <telo več popraviti.    F. 2.
—^——                     ^
Repertoir Narodnega gledaliSča v Ljubljani
Drama.
Začetck ob 20.
Sobota, 1. jjtaija: Vdova Ro^limka. Ljudska predstava po znižanih e«iah. Izv.
Nedelja.  2.:  Th«<KloT  :n  Co^mp.  Liud&U  j^red&tt-va po zoižanih ce<nah. \zv.
PooedeU*k, 3-: Zapr.o.
Tofe^c. 4.:  Bitka. D.
Sr«da, 5.:  I«ra  liubettu  in smrti.  C.
Cetrtek, 6.:  Th«ođor in Comp. B.
Petek, 7.:  Zaprto.
Opera.
Sobota,  1-  junjja:   Mipion. D.
Ned-el-ia,   2.:   Grof  ludcse-mbuirSad.     Uwdsk*  predstava  po  rnifanih  c«iah.  Izv.
Ponedeljeit. 3.: Zaprto.
ToTek,  4.:   Cigan  baroa. B.
Sreda,  5.:   Crne  maske.   C.
Cetrtek, 6.: Traviita. C.
Petek, 7.: Zaprto.   _________
Lechaiieva   ftpereta    »Grof   Luksembur^d«
5« poje v ljubljanski operi v nedeljo dne 2. t. m. av«Sec ob po! 20. uti ko* Undska prtč&tv* po z.mžan:h cenah. V jla-v-nib vlo«ah nastopijo pol&f te. Polove !fl ee. Bala<fco-v«, tZ Drenovec, Pe5ek m Povh«. Ostala rasedba kalccMr o*»Lfiaj«<<. Opero di-rip-ra kapelnik g. Anton Neffat. Predstava k 'judska m velja-jo xa njo tiMiaue operet cene.
francoska koai«dl}a »Theodor In Cotup. k eno na-jboJj ospelih dramskih đel veultga. ma£a-]a v lttoiRii seaoni. Lj-ufcilansdta drama jo uprizori poslednjikirat v te! »czod4 v nedeljo dae 2. t. m. ob 20. uri v dramskem gledah&ču. V komediji nastopijo nak najboljše dTamske n»«, režija ie z- jxrof. Sesto>\'a. Za pTe-đstavo veHaj«o znižane  dramske cene.
Soored fcoactrta pcvskeca zbora Hlafcol-J. B. To«rs(t-er: Ce^ka pisen. Pi«e« tla»u. V*t. Movak: Mar^flc« prulmocš. Srp*va!y horid bvezđy. E. .*xmami Vanoce clrwlych, J*r. lCriCka: Krafna. J. Suk: 9tasa čaTodejnice. M. Leco&vvlč: Oi znJSla zoirja. Od pjnjad«, prjadu. Jar. Kiri^čka: Ka-3enflco. po«d do kosteia. Zavarali oi«anov« oči. Mir. Kr«i«: Šolta kco m? žowlra da«. Za m™-n*rr«, O. Zxh: I*e*J<wa*, V. B. km: Nekukaff w na panenk«. Diricent ibora r- Kaxe! SeJna- Zi*0* n*st<Mpi v ski«M«in šsev*hi 70 pevcev mi p^-k (40 dam, 30 r»s«x>d©.v). Zač«4ek koncer+a točno ob 20. uri v »obo-to. 1. rna^a v Unionsflc dvora-ni.   Br«ipro<3aw   vsitopmic   v   Mat"5ni  kn|i«anii.
RmJd p«vd y U«bHa»I. Vs! na*re«!i cv-ropeJci časopise se i?re4-n<c> laska^'O rorafajo o Iro^nocrtmh na«*o<p^i p*v*€#a *bora donski*! tan^kov. Kritik« pravi jo .da k zfccr vzot trnift-nišJt« d-isoiTvlin«, kj po4« n*do*»ŽftO \epo- Tenocii so Crti v wth. po«e6i» P« v vitokiJi le«ah. basd m ima^o tera-rtte h»d«n«rtate« ton«, kat«rc rac-T*mo \t o«udOAr*t€. Snio* pole oe! ifcor kakor veUkamio* imnmno ubrane crfcte. NSihov &rl-zm* Strmi Jarov m naravoost ift« i lfcorom. Ki itn od«nvar)a kaloof eti um instnm»«t bodi«! v ve*e4tti ali p« v f«!o*t«* pop«v*a^. K*er-torvH )* naotoeH! ta Ibor. )e facw»»ril ne»po«ai»« \-tis«. Poudariamo, da ie zfror doflak* ko*ak»^r wxi vođKtvxMn Serceja J«ro<va prvič v L*u^>11>»« Koncert se vrli v pvveđc^ek. đr« 3. jw*» *♦* 30.urf  v Uwio«wU dvoraas. Pr*d«*o4aM v Ma-
Za nego Vaših zob more priri poleg Odola samo pa«a CKkH v vdkev. ker je pasta Odo! w robe rezultat Studija vede ter 30-letmih i^Lu^enj. Pasta Odol za zobe Vam pomore ohraniti Vaše zobe, očUti jih temeljito ter učinkujc antise^ično. M »e bol«e paste za zobe kakor Je t>asu Odol.
j8e/exmca
KOLEDAR.
Dahm: SoboU, dae 1. j uniji 1929. Ka toliki: Juvencij. Pravoslavni: dne 19. maj« 1929, Radovan.
Jutri: Nedelja, dne 2. junij« 1929. Kato-lUi: Marcelj. Privo»Uvni, dne J0. miji \9&,   Velimir.
DANAiNJE P1I1KD1TVE.
Opera:  Mignon D.
Drama: Vdova RoHinki, Ijuđfka predstava.
Kiao Matica: Ljubezen v maju. Klao Ideal: Kralj pi*tolovc*v. Bojna     igra   Kalvarija     na   KodelJ#vem
Koncert Virwfera«kefa HlahoU v Uaionu
ob 20.                           ,     .
IX.   m#dnarodni   veleaejem,    odprt    vet
dan.
JUIEI«WE   PE11BDITVE.
Opera:     G***     Luk&emburiki,     ljudska predstava.
Drama:   Theodor  In  Comp.
£iM Matka:  Ljubezen v  maju.
tu« Id«al: Kralj puitolovoev.
Bojna igra Kalvarija ob 30- na Kodel]*-
vem.
IX.   madnarodni    vela«ejem,    odprt    vet
daa.
DEŽC1K1 LBKAE1CB.
Dana« ia jutri: Pioeoll, Duoajaka <*«ta ia Bakarttć Sr. JaJioU trg.
S*ev   1'2
»SCOVENSKI   NAROD«, dne 1. Junija 1929.
Stran 3
Pogled na našo Talijo skozi režiserska očala
Kako sodijo naši režiserji o dslu v letošnji sezoni, o ansamblu, igratsfcem naraščaju m o
naši kritiki
i-iiia se konec pledaliske s?zone, ki je bila, kar moramo priznati, v na?protju z. sezonami preteklih let upiiavadno pestra in uspešna. Ob-einstvo je začelo zopet lioditi v KK'tialiSČe, kar dokazuje, da smo nekako preboleli dobo povojno mlačnosti do resnične umelnoeti. Lahko bi trdili, da je letos naše dramateko umetnost ljubeče ob-Činstvo etorilo svoje in da je zdaj na gledališču, da stori tuđi svoje, v kolikor se lo došlej ni zgoM:>-To se pravi, gledališče naj z vpri-zoritvijo zanimivih in umetni^ko vrednih oderskih del priklene ob-činstvo še tesneje naše in naj si ga tako vzgoji, da bo znalo ceniti gle-liSko umetnost in jo spoštovati, kar more biti v prid v prvi vrsti gle-dališču samemu in pa *udi občin-stvu, to se pravi celemu našemu narodu in nali kulturi. Z željo po uresniČenju tega cilja priobcujemo izjave tren glavnih režiserjev naše drame, tičoče se vprašanj o njih delu v pretekli sezoni in željan za bodočo.
Proi- O. Šesi
Kako *te zadoToljni ? svojim delom v letošnji  sezoni?
Pred vscm je bilo dela zelo mnogo. Ako vam povem, da eem režiral ocem novih dramskih del in dve operi, poleg tega pa osvežil devet del iz prednjih sezon ia eno opero, skupaj torej dvajset, predstavlja to gotovo zelo Čedno število vaj in pa onega dfla, ki se ga opravi doma. VenJar mno-ž'na dela ne predstavlja še zadovoljaosti z deloni samim. Včasih se mi kaže, da ;e v na>em de!u vse preveč dolžnosti in pri re-žiserskem poslu ee po^osto razbije mar*i-kaj ob malenkostih, ki se imenujejo luč, rekvizite, kulise odnosno z eno besedo: pičlo odmerjenih denarnih sredstvih. Zado-voi;«n feem z drugo platjo, namreč: publika je pričela posecati dramo z veČjo vneina kot prejšne sezone. To je dober dokaz, da gre-uic naprej.
Kat era dela so ▼ani bila od vseb režiranih najljubsa?
V letošnji sezoni brez dvoma Uuehrier-jeva ^Dantonova sinrU. 2e par let sem se veselil tega dela in bil vselej prepričan, da mora imeti velik vspeh. Takih ljubčkov ni-mam mnogo. Shakespeare spada sem. ttiich-nerjev >Wojiček^:, Hasencleverjev ^Gob-seck«. A vsi ti eo že iz prejšnjih sezon.
Kako sodite o našem ansamblu?
To je vprašanje, na katero bi ne smel odgovarjati, kajti odgovor, ki ga morem dati je samo eden: da je dober. Imamo čla-ne, ki so brez dvoma umetniki in pa take, ki se odlično razvijajo. Veekakor je moški ansambel krepkejši od ženekega. Ženskemu manjka pestronti. Mi tiimamo recimo žen-skega komika, nimamo karakternih igralk. — Posebna lastnost pa diči brez kompli-mentov na? ansambel: da je vzorno marljiv in discipliniran. Odhod Rogozov v Pra-go je napravit hipno vrzel, vendar sem prepričan, da se Rogoz po preteku enoletnega dopusta povrne v Ljubljano nazaj. Naš ansambel je ludi premajhen in zato čla.-istvo ki je neprestano upreženo, utrujeno, odnoe-no  zniaguje delo le z naporom.
Kako sodite o na>em igralskem naraštaju?
Mi naraščaja nimanio. Kajti tisto, kar je bilo pred tremi, Mirimi IpH narasčaj, so dane« mlati i igralci. Mlaii, nadarjeni, inteligentni ljudje pa preveč pozabljajo na ta poklič. Morda nimajo poguma, morda ne na]dej0 poti do  teatra.
Kakšne «o vaše želje ^'ede na hodoro pfzono?
Ker mi stavite to vprašanje baš ob kon-ru sezone, vani povem. da bi najraje nič ne delal imel dopust in romal iz teatra v tea-ter. Pa iz tp£H nP ^ njg zat0 govorimo re-alnejše. Režiral bom doethejevega »Fausta', ki bo morJa otvoritvena predstava, nadalje Pagtiolovo »Abecedo uspehar. Želim Schil-lerjeve »Razbojnike*-, kakega Shakesp*»arja in kako veliko delo z velikim aparatom, recimo Ibsenovega Peer Gynta*\ ali Ro-j-tandovega >Orličaf. Pa \z teh poelednjih ne bo nič, ker ni prevodov. Da mi ne bo dolgčas,  vem.
Kako sodite  o naši kritiki?
Hudo vprašanje! In v majhni Ljubljani rpcimo nevarno vprašanje. Pa bodi! Mi, to je   gledališče   in   kritika    delamo    premalo
skupno.   Kritika   gleda   vedno   le   literarno.
A teater ni literarna    umetnost __    on    ]e
icralska umetnost. Literatura je pa pog<>sto ćolgčas in dolgčasa publika ne mara. Vse preveč se peča kritika z literaturo, vse premalo z igralcem, z režieerjem, z nivojem teatra. Z eno besedo: premalo pomagd graditi. Pa se izplača, ker to eo vendar skupni interesi. Z zanimanjem in zanimivim oce-njevanjem se gradi nekaj, kar se imenuje tradicija. Mi imamo o njej sele prve sluiDje. 2'atc   gospoda   kritiki:   dajmo!
Ciril Debcvec
K*ko ste zadoroljni ? ?>ojiui delom r letošnji sezoni?
Včasih sa je bilo premalo, včasih pa preveč. Zadovoljen pa s svojim delom še vkoli rišem til in tuđi menda nikoji ne tora. Kdor je pri gleda'ilču zadovoljen s strnim seboj, ga občudujem, toda po mojein mnenju ne zasluži, da ga pl*5ujejo.
Katera, dela so ram bila od rseh reiira-nih najljubša?
Na to vprašanje je prav za prav tezko odgovarjatt Jaz se namreč v vsako delo, ki mi je povedeno, režijsko tako zazrizem, da kmalu izgubim razsodnost in pristranost in da se mi zdi tista drama, s katero imam trenotno opravka, vedno od vseh naj-boljša. Režiser se mora prav za prav v vsako delo vedno zaljubiti, četudi sa prej ljubavno ni ravno zalezoval. Za moje prepričanje je namreč samo na ta način možno govoriti o uspehu vprlzorltve, v vsakem drusem primeru se lahko govori samo samo o uspehu pisatelja ali pa o uspelih posameznih isralcev. Zdaj, na koncu leta, ko imam do lastnih režij nekoliko veČ distance, bi rekel, da so mi bile od vseh osmili režiranih del najljubša Klabundov >Krog s kredo-, Cankarjeva *Lepa Vida« in pa »Rollandova »Igra ljubczni in smrti«. Prva zato, ker me je zanimala po pestrosti dejanja in znacajev ter eksotičnosti okolja, druga zato, ker mi je po čustvovanju subjektivno najbližja, zadnja pa zato, ker me je priklenila s svojo globoko etičnostjo in bploh, ke rspada v moj najljubši repertoar.
Kako sodite o oašem ansamblu?
Preden bi Vam odgovoril na to vprašanje, bi Vam moral najprej povedati, naj zame beseda »ensemble« sploh pomeni. Meni je dober ensemble ideal gledališke umet-nosti. Za približevanje k temu idealu pa je treba ćelo vrsto najrazličnejših lastnosti, ki jih mi — zdaj govorim zelo odkrito — vsaj začasno Se nimamo. Za dober ensemble je treba zelo mnogo talentov, zelo mnogo znanja, zelo mnogo značaja (se vam zdi tole čudno, kaj ne?) in zelo mnogo Časa. Kako mislim o talentih sem povedal, čeprav na poseben in zelo kratek način že lansko leto v knjigi »Narodno gledališče v Ljubljani«. Će nam manjka predmetnega znanja, potem tega nismo krivi mi sami, saj temeljitih strokovnih šol Slovenci nikoli nismo imeli in jih tuđi danes še nimamo; za sistematično šolanje igralcev v tujini pa se nihče ne briga in zato je število strokovno pripravljenih igralcev razmeroma še zelo majhno. (V tem nas n. pr. že Zagreb prav močno poseka.) Da nam zaradi preštevilnega re-pertoarja primanjkuje časa je pa tuđi že dovolj znana zadeva. Mislim, da se ne bom nikomur zameril, če povem pošteno in odkrito takole: mi vsi skupaj bi potrebovali samo enega velikega, ampak tega zares ve-likega učitelja - umetnika in strokovnjaka, ki bi se lotil predvsem neposredno igralcev. pa bi prav kmalu pokazali svetu, kako velikih in res umetniških uspehov so zmož« ni naši igralct. Tako pa se trudimo in peharno, »razmere« so hude: če gre — gre, če ne gre — pa ne gre. Pa bi prav za prav moralo iti!
Kako pođite o načem igrafekem nara-sčaju?
Tu bom težko sodil, ko sem revež še sam naraščaj. V splošnem pa sem precej žalostno razpoložcn, ker |mam vtis, da uporabnega naraščaja nimamo ravno pr»-več. Tisto, ka ga je, ga Je že In ga bo kmalu še bolj premalo. Je že spet stara zgodba: za naraščal se nlhče sistematično ne brica. Kar iz zemlje pa taka stvar še nikoli ni zrasla. Svojčas sem pisal o tem na široko v »Slovencu«, potem tuđi v -»Ljubljanskom Zvonu*', toda — kaj nam pomagajo Članki, če pa ni naraščaja? In kar ga je — če pa zanj ni ne sole in ne denarja? Vidite slabo je in jaz sem še vedno prepričan, da se brez temeljite rešitve tega kočljivesa vpra-sanja ne moremo nadejati poštene bodočno-sti  našega  gledališča.
K&kšne m va>e i?\}* glvcle na bodo?« s«son«?
Vseh svojih želja Vam seveda ne morem povedati, ker spadajo take stvari v vseh podrobnosti bolj pred iorum gledališke uprave kakor pa v javen časopis. Kar bi lahko omenil, ie to, da se veselim predvsem pa režejo Dostojevskega dramatizi-ranega romana »Bratje Karamazovi«. Ražen tega si želim posebno še Ravnalovo vojno tragedijo »Grob neznanega vojaka« in pa Strindbergovo pravljično igro »Kron-braut«. Po glavi mi blodijo tuđi Še Ibseno-vi »Strahovi« in pa Shawev ^Zdravnik na razpotju -.
Kako sodite o naši kritiki?
Predvsem: da se premalo zanima za gledališče. Da premalo studira gledališče. In da premalo rodpira (ne hvali!) gledališče. Naša gledališka kritika je v splošnem za našim gledališčem, kajti naša kritika še ni producirala v svojih vrstan moža, ki bi bil na svojem polju toliko vreden kakor je bil na primer Borštnik na svojem.
Da pa ne bom krivičen. v zadnjih letih se je tuđi slovenska gledališka kritika po zaslugi prof. Koblarja in Božidarja Borka precej močno dvignila in zadobila — vsaj v celoti — mnogo resnejše in dostojnejše lice.
- Glede ostalih kritikov (saj jih itak ni več dosti) ali bolje poročevalcev pa bom skušal v upravičenost svojih trditev že v prihodnjem zadevnem članku natančneje pokazati in z značilnimi primerki tuđi dokazati.
Milan SkrbinSek
Kako He ladoToljni s svojim dfl«m ▼ letošnji seioni?
—  S svojim delom — zelo!
Kaiera deU so ram bila od TSeh rotiranih najljubša?
—  »Pohuišanje«.
Kako sodite o n*šem »nsamblu?
—  Najbolji«!
Kako sodite o našom igralskem naraštaj«?
—  Premalo sa je, in kolikor ga je, zan] premalo  skrbimo!
Kakšne >o rase i«lje glede na bodo^o •erono?
—  Mnogo sebi primerneca dela!
Iz policijske kronike
Ljubljana, 1. junija.
Marija Vrankar, zasebnica, stanujoča v baraki na Kodeljevem, je naznanila, da je 27. maja pobegnil z doma njen ein Josip, brivski vajenec, rojen 1. 1913. Fant je vi-eok, suhe postave, bledega obraza in kasta-njevih las. Oblečen je v siv suknji? in v crne crtaste hlače.
Terezija Mayer, žena sprevodnika, irtanu-joca v Zeleni jami, je naznanila, da je J. vlila 30. maja ob 9. zvečer skoti pritlično okno v njeno stanovanje na novi okenski tave«i neko tekočino, ki je zavesi deloma razjedla in ju napravila nerabni. Zavesi sta bili vredni 300 Din. Njej sami, ki je stala pri oknu za saveaama, je tekovina razjedla krilo, vredno 50 Din. Ena kaplja ji je padla na zapestje desne roke in ena na podbra-dek, kjer sta nastali dve pekoei rani. J. je storila evoj din iz mačevanja, ker mora iz stanovanja.
Na Oeredku, oW. St Vid nad Orknico, je bilo vlomljeno v tbrambo po«. Janeu Medena in ukradene za 800 Din oMeke. Na Cernivcu, oW. Mofcije je bilo vlomljeno v stanovanje Josipa 2vaba in ukradeno veX srebrnine in rfatnrae v sknpni vrednodl 6884 Din.________________________________
GledaHilrl humor.
V Ttirinu so igjali zelo doljočasno patrijotično dramo zjiane«a italjam-skega avtoria Sarvatorja Gotte pod naslovom »Srezane« mwčeoiko«v«.
»Kie so se pa mučenik! srečaM? >e vpca&al netedo.
—  V parterliu, lofah m na sraJeriji, je odgovorit avtor sndrto.
Slovenski umetnik p i ?3 letih zopet doma
Star 17 let je odpotoval v Ameriko, k>er se je vozil iz kraj« r kraj kot »tramp« — Kaj piše o njegovi razstavi v Milwaukeeju
Andrej Kobal
Ljubljana, 1. juni ja. Znani slovenski slikar v Ameriki Grcgor Perušek (v Ameriki Har* wcy (Jregorv Peru^hek) je pretckle dni dopotoval v Evropo. kjcr ^c bo mu<fil pred vidom a tri meseie. Perušelc bo obiskal svoj rojstni kraj Sodražico pri Rihnici ter dru-jie krnje Jugoslavije, posebno Dal* macijo in bližnje otoke. L'metnik je včeraj dospel v Ljubljane kjer se je »estal z oblikujoćimi umet-niki. Njegov obi^k Ljubljani je po* memben zato, ker si žele naši ro jaki v Ameriki ožjih stikov r raz« nimi naSmi kutturnimi organizac.« jami in peosvetnimi delavci. Dočim je Perušek na potovanju. se vrši v Art muzeju v Milwaukeeju v Ameriki razstava njegovih del, o kateri se an>eriški kritiki zelo la» skavo i/raiai<>. Andrej Klotial. hiv« ši urednik ehikaške »-Prosvete*. nam  piše o tcj razstavi:
Moderni umetniki navadno zagovarjijo svoja dela z očitanjem. da je ljudstvo pre* već nevexlno. da bi njih slikanje rarumelcv Umetnost. pravi jof ni fotografiranje, pri katerem je prednvet posnet do najmanj4e podrobnosti, temveč so podane 1c vižnejSe poteze, na podiagi katerih gledalec sam da prostost svojim mislim in domišljiji ter si predstavlja sliko, kot jo je imel v mislih umetnik. Če bi modernisti v svoji utnetm* sti sli samo tako daleč, bi še bilo, toda po* dati nam nočejo niti glavnih potez\ iz ka* terih, bi lahko razbrali, kaj sploh hočejo slikati. Predmet, katerega slikaj o, popolno* ma prerrejo, razne ploške oblike, oble in špico, ki so brez reda napacane po platnu. pa ntj predstavljaj« ljucfi, rivali, hisc in poknjine. Tega publika seveda ne more razurneti.
Največji užitek nam slika nudi, ako io popolnotna razumemo. Toda ne samo pozna* nje pravil, po katerih je delo dovršeno, tu* đi poznavanje umetnikovih čustev in do» mršljije ter čustvovanje z njim je potreba no. Ko umetnik začne ustvarjati kompo/i* dje do pičice popolnih tehničnih skladb, preneha biti umetnik, kajti tu njegovo de* lc šega v rokodelstvo, katerega zmorc vsak raciinar. L'metnost živi namreč od domi* sljije, od nd>rzdane«ga poleta človeških mi* sli ter se ne da trravnavati z račutiskimi pra^li. Zato pa znanstvenik ne more biti umetnik in zato tuđi umetnik sam često ni sposoben za praktično življenje, ker ni vajen  računati.
Največje zlo moderne umetno*ti je dej* stvo, da umetnik popolnoma prezre pred* met katerega slika. Ko kubist slika na platno človcka, ne namerava s tem podati slike čfc>veka, kar bi na.ravno pričakovali. temveč mu obrisi telesa služijo samo kot del kompozicije, to je, sestava barv in lrnij, katere si zna Ie sam raztolmačiti. Sli* ka na tak način postane nekaka skrivalni« ca. človeka na nji ni niti v najbolj nejas* nih obrisrh, vse delo pa je kopica običajno kričečih barv, ki brezoblične, kot so, ne povedo ničesar.
Pri Perušku tega ne vidimo. Predmet, katerega slika, njemu ni postranska stvar, čeprav bi na primer pri portretih pričako* vuli več naklonjenosti naravnim oblikam. Glavno v njem je izražanje ču«tev, torej spada med ekspresijoniste. Pokraj in ne upodablja, kakor bi jih na primer videli skozi kamero, temveč podobnost je često« krat oddaljena od predmeta, ker njegov glavni nameti je izrariti čustva v sebi. \r tem pogledu je odkritosrčen, kot le more biti, in originale«, kolikor je originalnost mogoča v času, ko je namen umetnikov slikati tako, da bodo modemi in ne, da podajo   izraza   svoji   domišljiji.
Skoro ves izraz v Peru-škovih delih je podan z barvami, ki govore jasneje kot predmeti sami, katere predstavljajo. Ob« vladati barve na ta način pa je umetnost. Na prvi pogled se nam mogočc zdti neraz* umljivo, kako more na primer podaj at i debla dreves v plavi barvi, toda pri spajanju plave z drugimi na platnu, vidimo, da bi jih v resnlci tes ne mogel podati v drugačni barvi, in konćno, če se posvetimo opazovanju v naravi, v resnici čuthno, da }« plava barva rudi tam, kjer je prej ni* smo videli. Tako nam umetnik razođene naravo, da jo na sliki vidimo jasne je kot bi jo v dejanskem opazovanju. To je bi* stvo, ki razkrije umetnika. Zdi se tako, kakor da čitamo »Ano Karenino*. Iz žen* skega portreta, katerega nam je podal Tolstoj v svojem velikem delu, bolje raz» umemo žensko nrav, kot p« bi jo rarumeli s svojimi lastnimi preizkušnjami z ženska« mi.
Lessing nam pravi, da slikarska in kiparska ništa največji umetnost i, kajti v njih je razvoj nemogoč. Tuđi če delo predstavlja še tako kritičen moment, ne more biti tragično, kajti moment je sta* leti in ne pokaže nikakega razvoja. Za pri* mero je Le^sing vzel grško marmornato skupino Lakoona in njegovih sinov, ki se v soartnem strahu borijo z velikanskima ttčtma. Naj bo predstavljen* smrt š* tako grozna, <9ek> ne poda agonije v največji umetniSki popolno«ti ker ostane pri pozi m se ne razvije. Resnici je, da je slikar« ska in kiparski umetnost omejena na sta» ličnost, toda pravi umetnik si podvrže ćelo razvoj in poda sliko ali kip, **\ v»aj do* zdevno  ništa  stalna.
Deloma barve, deloma pa tuđi mojstr* ske poteze stavijo Peruška v ono redko sicupino umetnikov, ki so zmožni podati dozdevno razvojna dela. Nj .javi oblaki na nebu se zdljo kakor da bi se gibali m puščali za s«i>oj sence po planjavi, nad katero plo»%'ejo. Ognjeni Hr»ki so rei ustav* ljeni ni platnu, a žc samo njihova izraziti
im rva, \ kateri n« porti a jo iz temnih ob« lik. nas uverja. kakor da se blivlanie d«>* /devno > rii. Tika dela ne moreio hiti ni ic   bodo   pozabljena.
Pro«tcra na platnu ni mogovc podati druffače. kakor \ dozdc\ no*ti. Cc na* »li« kar o pru*tt>ru p»repriCa. je umctnik. čeprav se ni po akademij*h ud I pr: k!ai:Lih, kaki naj poda ja na pluvki površini ra/daljo. \'*# je zopet ccKisno od barv in pote/, k; v pravilni razdclitvi pretistavijo rizhku med bližnjim; in ođdaJjemrni tciesi. Pri Peru« šku je ra/dalja mojstrsko izražena po**e+>« no v nekatenh pokrajm&kih slikah, kjcr menjajoče se pla\ e bir\-e i/nzito r*odaja>o mld'-*e"■*■':■   (1a1 i rn
uregor Perušek
Teiko je podati razumljiv pregled Po« rusko v ih del in njih vr©dnoš«i. ako ni ma* mo pred seboi sh4c, ki najboljše ^y\ ore. Veliko del je sicer ob^ojenih v po/ablie« nost, toda precej nam jih je podal, ki bo» do ostale trajne vrednosti. V njih v niinio mišljenje in čustvo-vanj«.* našega tlovtka. Ni se nam treba truditi, da hi razumcn, kakor se to \rii pri većini modernih umet« niku-v; pod njegovimi slikami tuđi ni tre» ba napi^ov. kaj predstavljajo, &aj slike gu« \ ore zase in tuđi prepnčujejo o od!krito« srčnosti svojega stvantelja, do katerega moramo imeti simpatije. PeruikoAa put ie •>>icer težka. vendar si pridobiva priznanje v ameriškem svetu. Ze radi tega je potreh« no,   da   2i   poznamo  ali   \ saj   sku^-arno   &po«
znati tud; mi. saj nam je lažje spo/na\ati dela našega človcki kakor pa tujim Iju* dem.
Peruškov žirlfenjepis
Gre^ur Teru^ek je pri>ei \ Ameriko kot izsejjenec leta 1M06, star kotnaj 17 let. Na mladeniča, ki je baš prišcl z dežele, kjer ie pase! krave, so clevelandske liv ime vph# vale kakor huda bolezen, da je že po par mesecih zapustil težko delo. Krentl je na pot. Tupatam je naicl zasl-užck pri kakem iesnem skladišču, največ pa se je vozil po želernki ko tipični američki »trampi«, ka« terih se na tisočc brezplačno vozi iz kraja v kraj. Končno se je ustavil v zapadno vir* ginskih gozdovih in si poatavil v > isokem gorovju kolibo, ki mu je bila zavetišče pred neurjem in z^'ermi. Par let je delti kot gozdar, Hil je tuđi po rudnikih, a ved« no je tudt risal in se vadil.
Leta 1916 se je Perusck seznanil v Ch'* cagu, ko je prenočeval na pešćenem prođu ob Mihigan^kem jereru, kjer prenoč-uje nt tisoče bre7'domovin<:ev v poletnih nočeh, s skupino slikarjev, ki ga je uvedla v novo življenje. Chitaga ni več zapusti!, i^^emiii nekatera   potovanja  v  imenike   d*eže!e.
Peruškova dela so bila reproducirana ▼ raznih re\ijah. a kritiki so izražali svoje 7ačudenje nad nenavadnim pojavom, naj« bolj pa nad mojstr*kimi skladbami burv in oblik. Opazili so se\eda takoj. da Peruiek ne prihaja iz sole in to ga je morda se bolj povzdi-gnilo. Kakor je razvidno \i ne* kega lanskega življenjepi>a o Perušku, ima že nad 800 različnih del, ki jih je imel raz# stavljena v raznih ameriš«kih mc^tih k*ik<>r Ch^cagu. N*ew\orku ter tu\li \ Lvropi, in sicer v Parizu in  Londonu.
Recept
Mlada zakonska žena je prosila moža, naj ji napiše zv-ečer recept za neku ied, katerega bo dobil potom radij. *Moi j: je ustregel, in ki) se /večer oglasi dotični radiOHporočtvalLv, je pričcl pisati.
T<xla zgodilo se je. da je obenem i»:el d've oddacmi postaji, \n sicer ono, ki je oddajala rcvodiJa za tel»v;ndilx), drugo pa z^i kulio. Ujel m napi-sal je ta<ko-le:
»Roke v bcik deti ♦ pest m«vWe na ranio, divieni koleTKj ter prigibl palce, nato pa dobro premeŠaj v pol Htra mic-ka, to poooNi šesii\rat. Vdihavaj hiiro e-no žlico fcvasa, iztcipni noge ter strsmi 2 tauhani jatoolki skoz sito. Izdihavaj, dihad naravno ter stresi v sldexk>. Pozor. Le^zi na tla ter me^aj beljak 3 jjk. Proocitoaj telo naprco in nazaj, gokkr ne zavre. Cez deset rnunait pa cnisiavi posodo ter se po ivvotu otoribaj s pU<* nemo brisačo. D&aj rtormakio. 5e enkrat dK>bro premeŠJU, obleci se v vohiofio cblefco teT postavi na mao z vinsko e»maico.«             ______
Avtomobilist: Povoz.U scfli raso maćko, goepa, toda ne bo*c se, tat io
vam popolnoma nabofnewt«n.
__ EKrMitri, da bi anah toviti rmšL
Stran 4
»SEOVENSKT   NAROD«, <kie 1. juiuSa 1929,
^tev   122

N»jba*fe, aaftrafnegfe. zato
Pri boleznih želodca, črevesia in pre-tnavljania privede uporaba naravne »Franc Jcseiove« vode prebavne organe do red-nesa delovanja in tako olajša i>ot hranilnim snovern, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja povdariajo, da se »Franc Josefova« voda zlasti koristno iz-kaže pri Ijudeh, ki se malo siblje-jo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerij-skih  trsovinah.
namakanje
*5chichtova ŽENSKA HVALA
Z3UTRA3 za izkuhavanje
šchichtovo TERPENTINOVO MILO
pa je pranje gotovo /
PUIATELJU FBJfA I Iđ«*]» ZM film j« kapital! Piši ideje, manuskripte in ćeli scenanjo za film; v novci jifa, prodaj jih' Poixku-i svojo sposobnost v filma' lzkoristi filmsko industrijo! Posveti SC fll»u! — Ku M *t$, vpraša]: »KOMPAS« reklam. In inforin. zavod Beograd« Postfah 433. — Prospekte prljam brezpučno,
ako pr-ložite  znamko 2» odgovor.
Dnevne vesti.
—  Spored proslave desetletnice osvobo-Jenja Mežiške doline in smrti Malgaia, Er» nrenca in Zapimdziča dne 9. i unija 1929. 1.
Spreiem gostov pri vlakih od tri četrt na $ in 10 uri. 2. Poklonitev padlim junakom pokopanim na guštanjskem pokopališču. 3. Povorka z seodbo. 4. Slovesna služba božja na prostem. 5. Pohod k Maleaievem spomeniku. Obed. 7. Ob 3 uri popoldne koncert vojaške godbe in pevskiii zborov. 8. Ob 4 uri tombola. Za proslavo ie dovoljena polovična vožnja na vseh železnicah v Sloveniji. Udeleženct naj kupijo cei vozni listek do GuŠtania. Listka v Guštanju ne smeio oddati, ker velja isti za nazaj. Odbor Ho izdajal legitimacije na podlatri katerih bodo veljali kupljeni vozni listki tuđi za n?zaj. Generalna direkcija državnih želez-nic nam ni ugodila prošnji za poseben vlak iz Savinjske doline. Savtnjčane vabimo, da pohitite radi teza v Guštani že prešnii dan. PrenočKča so preskrbliena. Odbor ttarodno kulturnih  društev v Guštanlu.
—   Iz sodne službe.   Vpokoicn je sodni poduradnik - zvaničnik pri okrainem sodi-Sču v Slovenski Bistrici Blaž Meško.
—   Izpremembe v naši voiskl. Imenovani  so: za  pomoćnika  komandanta pirotske-Ka   vojnes:a  okruga   podpolkovnik  Dragutin Rumler, doslej v službi pri komandi petrinj-skega  vojnega  okruga,   za  pomoćnika   komandanta   varaždinskega    vojnega    okruga podpolkovnik Rudolf Sobota. doslei v službi v štabu vardarske divizijske oblasti, za pomoćnika  komandanta  srataškesa  vojnega okruga    podpolkovnika   Zvonimir   Jambrec, doslei   v   službi   pri   isti   komandi,   za   ko-rrandanta  mesta Uroševec  polkovnik  Kon-stantin     Magdič.    doslei     na     razpoloženju vojnega  -ninistra:    dosedaniih  dolžnosti   je razreSen   podpolkovnik   Oton   Klobučar.
Cenjenemu občinstvu naznanja tvrdka
MaoCltt   modna in športna trgovina
za dame in gospode, da je radi
adaptacije lokala
od 1. junija dalje le I vhod na Aleksandrovi cesti stev. 1.
—   Uradniške   rajlike.     Finanena   -iirek-cija  v  Ljubljani   razglasa:   Po  odloku   mini-strstva   za  finance,  oddelka za  državno   računovodstvo    in    proračun  z  dne  17.  maja 19*29., D. R. Br. 80.877, se izplačajo iz mono-polnega     posojila   razlike   v   prejemkih   za Čas oiI dne 1. oktobra 19*23. do dne 30. aprila   19*24.   tuđi   vsem  državnim   uslužbencem, ki so  bili  prevedeni in  razvrščeni  po zako-nu  o <ivilnih uradnikih  in ostalih državnih uslužbencih  a   so bili   pozneje   odpušČeni   iz državne  službe     ali  pa  so  dali   ostavko   na državno   službo.   Vsi   taki   nekdanji   državni ufilužhenci morajo predložiti finančni  1irek-ciji   >li£ne  prijave,  kakor  ?o bile predpisa-ne  za   upokojence,    zlaeti   pa   navesti   točen evoj naslov.
—  Iz državne službe. Iz državne službe ie   ndpušćen   arhivski   uradnik   ori   sreskem poslavariu v §marju pri Jelšah Milan Marn.
—   Zasrebškl    študentle    v  Pra«L    Za-Ejebški   študentie    prirede   ekskurzijo    na ĆeSkoslovaško. V Prago prispo 5. t. m. in ostanoio na  Češkoslova^kem več dni.
—   Slovak — ameriški poslanik v Beogradu? Ameriški poslanik na našem dvoru Jotin Prince je baje rodom Slovak in med Slovaki   v  Ameriki   dobro   zrnan.   Bil  je  več let  senator  v  Ne\vyorku   in   med  vojno   ie govoril na mnogih stovaških sve^anostih in shndih.
__  Poior  avtomohilisti!   Prehod   f^i  14«-
hflj prokinjen! Rarli polagania cf»vi za vodovod v Tr*i?u je ie i tak ozka restu za prehod avtomobilov zaprta. Zato je tu<li na-daljevanje ]K*ti proti Ljubelju npmo*roče. Kakor smo informirani od tukajšaje?ra Avtokluba, bo prehod mosoč Sele rez pnr dni, o ^emur bodo avtomobilieti pravočasno obvošSeni.
—   Dra/ba lova. Lov občine Gorenjega polja se bo oddajal na javni dražbi v zakup za dobo    Od     1.  avgusta  1929  do 31. maja 1935   15.  juli ja   ob   11  v   poslopju  sreskega poglavaria  v Novem mestu.
—   Iz  »Uradnesa lista«.    »Uradni    list« St  56 z dne 29. maja objavlia pravilnik za svobodna  carinska  skladiS&i   v  »ri-norskih lukah, navodila za  pobiranje  oblastne tro-Sarine, navodila za izvor Špirita in Žffan.'a v inozemstvo z uzodnostio In navodilom za aporabljanje čl. 3 in 4. zakona z dne  10.
aprila 1929 o amnestiji in aboliciji deran?, kažnjivih po zakonu o neposrednih davkih, taksah, trošarini in carini.
—  Nalezljive bolezni v mariborski oblasti. V mariborski  oblasti  ie bilo od   15. do 21. maja 70 slučajev priuŠesne slinavke,  12 tifuznih bolezni, 59 škrlatinke, 45 ošpic,  11 davice, 8 šena in 3 krčevite odrevenelosti.
—   Rivalske kužne bolezni v mariborski oblasti. 27.  maja js bilo v mariborski  oblasti 10 slučaje-v svinjske kuge, 5 mehurčaste-£a izpušča.ia, 4 vranlčnesa Drisada, 3 svinjske  rdečice  ter  po   1   čebelne  snilobe,  šu-§tavca in konjskih garii.
3avna leovadba vseh oddelkov
velika ljudska veselica
Sokola t. - na Taboru
v nedeljo '2.VI.    Začetek ob 4. pon
—   Kdaj  se šteje služba  dnevrncarja  v pokojnino? Po členu 1 zakona o dosegi pravice   do   osebne   pokojnine   doseže   državni uslužbenec  pravico    do  osebne    pokojnine, ko  dokonča  10 let efektivne  državne  službe, dočim se  čas, ki  ga je prebil uslužbenec v državni službi kakor pogodbeni uradnik ali kakor dnevničar ne računi v ta minimalni  rok  10 let,    ampak    se  mu  prizna dnevničarska,  pogodbena  ali voiaška službena  doba   v   pokojnino   sele  po   dovršenih 10  let  efektivne  službe.
—   Artilerijska  podoficirska šola  v  Mariboru   sprsjme   200   gojencev.    Prošnje   ie \ ložiti  do 20.  septembra. Več  ie  razvidno iz oglasa, ki je nabit na mestni deski.
—   Slovensko   planinsko   društvo   v   Ljubljani   naznanja,   da   so   otvorjene   in   oskrbo-vane   sledeč  planinske   koce:   Dom   v   Kam-niški Bistrici, Koča na Veliki planini. Koča na  Kamniškem sedlu, Cojzcva koča  na  Ko-kr?kem  sevllu,   Dom   na   Krvavcu,    Spodnja koča   na   Golici,   Kadilnikova   koča   vrh   Go-lice,  Aljaiev   dom   v  Vratih,  Orožnova  koča in Malnerjeva koča pod Crno prstjo.
—  Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo  spremenliivo  s tedenco  na leDo  vreme. Včeraj  ie bilo v pretežni većini naših kra-jev  oblačno in  deževno.  Maksimalna temperatura ie znašala v Splitu 31, v Skopliu 26, v Zagrebu 23, v Ljubljani in Mariboru 22, v  Sarajevu  20,  v Beogradu  14 stopin1. Davi  je kazal barometer 760.90  mm,  temperatura  je znašala  12 stoninj. Temperatura Save pri Ježići ie znašala včeraj 13.7.
—   Smrtna  ko$a.  Po  dolgi  teiki   bolezni je   preminul  včeraj   v   Ljubljani   zobotehnik in  posestnik  r.  Franc  Ju van.   Pokojni  ]e bil v mestu splošno znan in priljubljen. Pogreb bo jutri ob 16 iz Krakovske ulice 31. Blae   mu   spomin!   Težko   prizadeti   roibini našf   iskreno   sozalje!
C vilni geometer JOSIP SIRK
je otv^nl zcmSiemeiski   pišamo v LJUBDAN1. Tavćarjcvfl ulict 4.               \ iHO
__   Panika   zaradi   blaineia.   Iz   Sarajeva
poročajo, da je neki Alija Ahme«lukovi< Je iielj časa kazal znake blazno?ti. Predvfe-mjšnjim okoli poldneva je nenadoma lobil hud napad. Blaznož se jp popolnoma f^li^kel, ^e oborožil s sekiro in zacel razbijati po-hištvo. Iz hi5e je stekel v ?o?edno drvarnico in jo popolnoma raz.bil. Med domačini \& i;a>tala panika in bežali bo h hi5e. Neer«»?ni Alij je pobegntl na uli<*o ter hotel s sekiro napasti domaČe, ki so bežnli na vse "strani. C'bvestili so policijo, ki je z velikim naoo-rom     obvladala     bla/neža   in   sza   izročiln   v
u ndbolniro.
—   Velik  viom  v  Banjalnki.  Iz Banlaluke poroeajo.     da   je   bilo   vlomljeno   v   trgovino Ivrzić in  Konjević.  Neznani vlomilri so pn-<li   sUozi   <^kno  v  trgovino  in  razbili   r^?no blagajno,  iz katere eo vzeli okoli AO0O Din našega   denarja   in   nekaj  tuje  valute.  Xato so   vlomili     veliko     blagajno,   iz   katere   *o vzoli   tuđi   6  t^o?   Din.     V   blasajni   fo bil* tu<ii  razne dra<iocenos;ti v vrednosti  50 t'#O? Din. ki so jih zlikovci odnesli. M*»d drugim je bila ukradena zlata cigaretna doza z Da-P'som   v   ćirilici   »Marks?:,   vredna   20   Hpcj? Din.
__ Napadala na bivšega minietra  Orola.
Pri zadnjih skup§činskih volitvafi j*» bil biv-^; minister Orol naapden v vaai MartonoSu. NapnHli eo ora volilci nasprotnega tabora. Sodišče je dvakrat  raspisalo  razpravo proti
napadalceio, toda obakrai je bila odgoda-na, ker Grol ni bil navzoč. Zanimivo jev da je vseh 10 napadalcev iz vaši Sonte in ae ii Martonoia. Priili so v Martinoš nalaže zato, da napadejo Grola. Grol ni prišel niti k trMji raipravi, pač pa se je opravičil, in so-d'^Če je obrodilo napadalce vgakega na 6 mesecev ječe.
—   Srefa  v   nc»reei  pri  letal*ki  nez?w«li. Letalski     podporočnik     mostarske   letalske komande  j*t  dobil  nalog,  naj  odleti  iz  Mo-sterja  proti  Jadranu    in   nato  ob  morju  v Split, odktider bi moral leteti do Imotskega in se tu  spustiti  na tla.  Podporočnik  je  iz-vrs»l svojo nalogo zelo dobro, toda ko se je v Imotskem zopet dvignil, se mu je v zraku pokvanl    motor  in   moral  je  ponovno   pristati.    Pri  tem  se  mu  je  letalo popi^lnoma razbilo, sam  je  pa  ostal  nepoškodovan
—   Držan tat vi na 4rag«eenosti. Iz Osijeka poročajo,     da   <?o   neznani     tatovi   vlomili   v staao* anje     soproge     predsednika   solu^ga st^a  Marije Brosan  in odnesli bogat plon. Vloniilci so odprli vse predale in oai?r»- ter našli zlatnine in srebrnine za 20 titsoc Din. Bro^anove   ta   dan   ni  bilo  doma,   muilil*   se je   na   svojem   po^eetvu  v   okolici.   Drzna   IM-vina je po\zročila med melčani vehko raz-burjenje, ker je to največja tatvina La<lnjih let v   Gsijeku.  Vlomilri  so zapustili  odti>e prstov, kar jih  bo morda  izdalo.
—    Tragedija    gimnaiista.      Predvčerajš-njim   se  je   v   Bitolju  v  evojem     stanovanju ustrelil    učenec    7.   razreda  gimnazije  Mile Pajcevid   Krojzla   mu   je   prebila  srce   in  je bil  na  mestu mrtev. Mile  Rajčević je  nri^<4 v Bitolj, da bi poloiil kot hospitant izpit za 7.   razred.     Fantu   ^o   starši  dali   pret-^j   denarja  za tridnevno   bivanje  v  mestu.  Rajčević je priSel v  Bitolj  sam.  Prvič je  bil  popolnoma   svoboden,  "brez   nadzorstva.   To   je fanta   zapeljalo,   da   je   začel   zapravljati    le-nar  in  se  potepati  po  nočnih    lokalih.     Na svoje izpite je popolnoma pozabil. Ko je bil brez  denarja, se  mu  je oglasila vest.  Obu-pal  je   in  sklenil   končati   si   življenje.     Na-slednje     jutro   so   ga   našli  s   prestreljenimi prsi.
K.OL1NSKA   CIKORIJA   je   zato   ta*
ko dobra,  ker se izeleluje   iz najboij* ših  surovin na  že davno  preizkušcn način.
—   Lažni   režiser   Mak>   Ledić   pod   kliu-iem. Novo^a<1^ko sodi^če se je te dni bavilo z  afero  lažnetja   filmskega   režiserja   Ledića, ki  je ustanovil  v  Novem Sadu filmsko  pod-jetje Jadran film in si izposodii filmski aparat od trgovca Tritana v Zagrebu ne  Ja bi ?a  vrnil   ter   je   osleparil   več   mladih   ljudi, ki   bi   radi   postali   filmske   veličine.   Lediča so  aretirali  in zopet  izpuatili.  Ker ee  pa k razprav  ni  javil, je policija  za   njim  izdala tiralico. Včeraj eo Ledića našli v Novem Sadu,  kjer se je  skrival že več dni  in  so sia aretirali   ter   izrodili   državnemu   pravdniku.
—lj Koncert vojaške godbe na ljubljan-»ikem velesejmu pod osebnim vodstvom 2-višjega kapelnika dr. Cerina se vrli jutri od 17. do 18.30.
—  Darujte   »Podpornenu   društvu   sic pih v Ljubljani.  Wolfova ulica 12.          6-L
_ Zakaj se mufite, ko pa ni treba0 (Vz noc naj se perilo namoči v raztopini ŽENSKE HVALE, zjutrai pa ispere g SCHICH-TOVIM TERPENTINOVIM MILOM — Vani jte se ponaredbl
—lj K nocoišniemu koncertu Vkiohrad-skega Hlahola. Po 471etnem neumornem dclovanju na glasbeno - umetniskem poli u. prihaja Vinohradsky Hlahol drugič v naše kraje. Prvič je bil pri nas na Siavčevem jubi, leju pred 25. leti, drugić koncertira nt)coj v veliki Unionski dvorani. Zbor nastopi s 70 elanicami in elani pod vodstvom dirigenta Karla š e j n a. Izvaja težak umetniškl repertoar pa tuđi prelepe slovaške narodne pesmi v izvrstni koncertni obdelavi. Zbor uživa v Ceškoslovaški velik sloves in ga pri5teva?o k najboljšim ieškoslovaškim pevskim zborom. Občinstvo ooorariamo na ta koncert in ga vabi-no k nocojšnjemu koncertu ter tako pokaže svoje zanimanje za češkoslovaško zborovo petie. Predigro* daja vstopnic v Matični knHearni, od pol 8. ure dalje pa v veži pred koncertno blagajno. Cene običajne koncertne.
—II Stavbao glhan)«. Ni Kodeleievem na-stija novo predmestje. V tleh ic pamoz in rmSč, torej le za betoniranie gradivo pri rokah. V blilini je Oolovec. i* njefo-veza gozda veje svež «rtk. Zato bodo ti» povsem zdrava stanovanja. Ni torei Čuda, da rasto Iz tal hiše kakor robe po dežju. Sredi tesa tedna %o prlčeli kooati temelj visokopritlične statmvaniske hiie. Ko bo končano zidarsko,    tesarsko,    krovsko    in
Svetovna vo na v živh slikah    bujna   Igra
„KALVARIJA«
na Kodeljevetn,   1. tn 2. junija t. 1. ob 2<\ uri  -    redproda'a v*topnic .ORltNT-
Dunajska cesta II                                                 US'
osta'.o delo, se bo preselil pod svojo streho nje gospodar Alojzij Pritekel. Zidarsko delo bo izvršil stavbnik Matko Curk. — Tik Pritekla si :e nameraval napraviti svoje ognjišče in dvorišće Rus Jurčenko. Enonod-stropna hiša z visokim pritličjem in s pod-strešnim stanovanjem ie v grobem pozida-na in pokrita. Hiso je sezidalo stavbno pod-ictie Slokan & Svetina. Kakor se čuje, bo ta hiša v kratkem prodana na iavni dražbi. Izklicna cena bo baje 175.000 Din. — Nekoliko naprej se dviga iz tal \:sokopri-tlična hiša policijskega stražnika Ivant To-meta. Pod to streho bodo tr: stanovanja: v tleh. v visokem pritli^ju pa pod streho. Zidarska dela izvršuje zidarski morster Jernej HlebS ozirona Tr. Novak. — V isti ulici si Je postavi! visokopritlično nišo upokojeni policijski stražnik Klanšček. Znotraj je vse delo izvršeno, zunanje stene pa š^e nišo ometane. V hisi že stanuiejo gospodar in druge stranke. — Pred dvema dnevoma sr, pričeli kopati svet v sosedni ulici za enonadstropno nišo z visokim pritličjem. Nje lastnik bo trgovec Ivan Povše, ki biva zdai v Bizoviku. — Prei^nii teden so se pričela prva dela za Slokanovo visokoprU tllčno stanovanisko hiŠo. Zda] i« v dehi te--rteljno zid-ovje. Izvršuie ca zidarski moj-ster Fr. Novak. — V blizini stavi zidarski mo;ster Rudolf Saksida betonski temelj za visokopritlično hišo s podstrešnim stanovanjem. Imetnik te hiše bo J. Zottmann. —
V  Korytkovi ulici, ki je izpeHana zadaj  za mestno ubožnico, je v temelju dozidana vi-sokopritlična tiisa  Marije Vidmar. Zidarska dela je  prevzel stavbnik Anton MavriČ. —-Na Kette - Murnovi cesti je čevliarski moj-ster  Zupančić   svojo  hišo  vzdijmi!   za  eno r.adstropje. Zdai se zidovje ometava. Delo izvršuje   zidarski  mojster  Ivan Vižintin. —^
V   blizini   Martinove   ceste   ob   Masarykovi cesti re v grobem dozidana in pokrita hiša trgovca šoštarSiča. Notranji prostori so  že ometani, zunanie stene se pa sedai oneta-vajo in gradi  se betonski podstavek vrtne ograje. Zidarska dela izvršuie stavbnl pod-jetnik Tonnies. — Dr. E. Stare  te napravit avtogaražo na dvorišću  svoje tronadstrop-ne hiše v KnaHievi ulici. Tuđi «e dal hišno pročelje    in   nje  dvoriščno    stran    pobeliti. Delo :e  do malega dovršeno in delavci po-dirajo oder.
—II Na Masarykovl cesrl v blizini Martinove ceste sradijo kanal. Masarvko-vo cesto bodo tam znižali za 1 Tieter, ceste na  Masarvkovo avenijo.
—lj Kraljev manifest na narod, ki je posta! vele važna zgorfovinska listina za na&o mlado *kupno državo, je objavil >Sloven»ki Narod« dne 7. januarja t. 1. na prvem m*-stu v lični po*1olpovati obliki. Ta oblika se je zdela nekernu ljubljanskomu narodnjaku, ki je tuđi vešč risar, zelo primema ta napravo lepega io pomembnega letaJta, ki bi aa dal v okvir in obesil na »teno v svojem stanovanju v trajen spomin na teiko ;>rič»-kovano preureditev državne uprave. Izrezal je torej manifest i* lista, (ta prilepil na bel risaraki karton in manifest na veeta Stiriri straneh opremil s primerniirti in pomemb-nimi ri^animi okraski. Letak je »edaj raz-štavljen v izloibenem oknu >Narodne knji-"arnet v Stritarjevi uli*i in se tam dobe tuđi razglednice, na katerih se kljub iidat-nemu pomaQi^anju more citati ves manife*t od pr\e do zadnje erke.
—lj Kraj©tii «dbor Rdečega kriia priredi v nedeljo od 11. do 12. ure v Zvezdi promenaiini koncert. J^i koncertu eodeluje sodba Dravake divizije pod vodstvom U- viS. kapelnika dr. Terina. Med koncertom se b-i-do pobirali prostovoljni prispevki in ra»-prodajali znaki za Rdeii križ. Slične prire-ditve se besio vršile ta dan po vsej državi. Ta dan naj se združijo v«e moei v enem cilju, to je v skupni pomoči za svoj narod. Cenjeno obdiostvo naj pokaie x odkupova-njem makov svojo naklonjenost Rde^emu kriiu. Vsak i« tako majhen dar nam je do-brodoiel. Ne otklanjajte ta dan prodenj, ne odklanjajte makov, ki vam jih bodo nudile nale potrtvovalne dame. Pomagajmo tvojim budnim ljudem, pod-primo delo Rdeiega kriia.
—1] 0 m*at»Bi im Mm Rdefefa kriia bo predaval v nedeljo ob 10. uri v radiu 4 Josip Skalar, rat tvetnik in prodtednik na<i-zornega odt«ka Rde£«ga križa. Tuđi to predavanje je t rvezi 1 nabiralnem dneoi Rd«>< Sega kriia* ki •• vrli v nedeljo« dne 2. junija. Cenjeno občinetvo naj ■• potom Radija prepriča kaj je  RdeČi križ, kakino  delo
vr?i, kaj naoifiava izvrgiti v pnJ u.t^'^a naroda. Prepričani »m«, <U bodo vii cenili to delo in ra-1i podprli delo RdeS*ga križa z gmotnimi fir*d»tvi.
»lj €>■>#•• »beistrv« •pozariani« na krasne plakete RdeČega kriia, ki nazuamajo, da &e bo vršil v nedeljo 2. junija n.i!»> ralni iau za namen*1 RdeČega križa. Naj bi plakati vpli%ali hlagjodejno na vsa »n*a in jih podkrepili  v »kupni  ideji  Rdečega  križa.
—1) TramvaJ^a ifttealca. Pretek!] teden <»c popra\:': tramvajski fr na Zaloški in Sv. Petra cesti, zda) je pa v delu tzbolj-ianie tira na Poljanski cesti. Poslej bodo tramva^k' vozovi boli gladko teku.
—U He»taa zastavilatelca bo mela redni dražbi oktobra 19^8 lastavljenih pred-metov in bicer za drajocenosti (zlatnino, srebrnino itd.) 6. junija. za efekte (blago, perilo, stroj« itd.) pa 13. junija t. 1. od 15. ure dale  v  uradnem  lokalu.                 341-n
—1] Kalvarija bojna ifra katera se vrti na prostem je bila v četrtek odpovcdana radi neujn^dnesa vremena in veliaio za isti dan kupljene vstopnice za danes v soboto ob 21J uri ko se nred*tava prvič vpiizori in katero ie obliubil posetlti tuđi oisateli c Matičič sam. Prometne zveze ostanejo iste kot  fe objavljeno.
-1] Icralcl. i«Talk© In redite*!! im Kafva-rlio naj bodo naiporneie ob 19. uri na pri-reditvenem  prostoru.                              343-n
—U Tombolo Dmltva Skrb za mladino v Uubljanl se mora radi neprićakovan'h zaprek preložiti na nedeljo 9. t. m. Kupujte tablice. — Odbor.                                    344-n
—I) Br»K »leda li »ini L Dne 10. marca je odšel od doma na Bleweisovi cesti lt 7 sranujoči 61 lei stari Peter Zottich in se ni već vrnil. Kdor bi vedel k;e se nahaia, nti to javi policiji.
KiNO   .UUBLJANSKI   DVOR
Danes
JI okovih harema4
GRETANISSEN
Ob 3., pol 5 , 6., pol 8. in 9. uri Ljudske  cene  Din 3, 5 in 8
—1} Zavod za zdravstveno rasčito ma« ter in dece v LluMJanl nazr.ania, da poslu« jejo na razstavi v času veleseima v higi-jenskem paviljonu naslednji novoustanov. ljeni   oddelki:   1.)   Kuhinja   ta   doj*nc*ke   in
male otroke prirefa vse vrste hrano za otroke   pod  itrokovnira     vodstvom   in   daj«
pripravljeno hrano obćinstvu v r>oku*njo brezplaCno. Hrana se kuha vsak dan od 10. dopoldne m od 4. popoldne dalie. 2.) Ođ-delek za otrosko perilo po najnoveTllh kro-jih, kjer se dobe tuđi kroji otroSkega perl-ia. 3) Oddelek za za§čito odraslih in otrok. Ta oddelek je pof>o!m>ma nov in na-n nu-đl bogato zalogo poedinih predmetov \t zdravstva, £ospodinjst\a in gospodarstva. Ražen teg-a so odprti 5e mnogi oddelkt iz otroškega   zdraN^tva.
U Jektac valRne zastore t*r vsa Uju. Ravničarska dela izvršuje ter se priporoča
za ceniena narobila ključavničarstvo Av-tust Martmčić, Llubljana. Rimska cesta U. Qlej današnji inserat.
Iz Celja
—c Zbornl&il daa prctoiea. Rtdi ža-družnih tečajev, ki ih prlreja Zl>ornica t% trgovino, obrt in industrijo od 3. do 5. hj-nija, se preloži prihodnn zbornlčm dan v Celj'u na torek^dne ir iunija.
V tramvaju,
Stric se pefce z malo ne^aMtndo v traanvaiu. Nasoroti sedi dama. k se II-5ne oudrati. Nečikinii potreftie »trica ia roka/v, rtkoč: StnSek, poalej, po«lc4. tale dama se pudra.
— Tiho, tale ih reci n€ imeŠ ajovoriH na elas, saimo dojma lahko ffovorii o t&m   — jo pokara a*ric.
C«z drva dni se &oo«t peijeta v traoivaju. Naenkrat potegne rve*!akin>a strica ti roktv in vdrJUont: Sfr^^k. o tef<e damu se pomeniva doena.
Stev. 122.
<SEOVENSKI  NAROD«, dne 1. Jutia 1929.
Stran 5
Moda
Elegantna obleka in pišana za letoviSče
Moški na potovanju
Naijmanj je podivržena modi moš-ka ©otovama oblefka, kadti kaikor pri većini aporttnih dresov, se je ipvelja/vila tuđi tu neka'ka tradicija, ki sre preko vseh zatotev mode. Za potovafrie obleke n: prime rno modro, se ma nj pa črmo bla-ffo, kajtii kldor nosi na potovanju teurmo obldko, se klmaltu prepriča, kako ne-praflotičina je, ker se nabere na n'n toliko prahu im nesnage, da k> je trdba vsaj kamiično teorieJjkto osnažiti, če že ne od-Jožit:. Bol'j praktičen je za potova.nje njaMkast sako, ki pa ttfdi še daleč ni idealna obldka. Za o'blefco je najbolj pni-poročlftva si<va olbldka, ki ima pred vsemi đrugiimi predinost. Bla®o za po-tovaline dblelke mora biti srvetlo. Siva barrva laHko prehaia v riavo itn modri-kasto, pa fondi v zeleno ali riavo. Karirasmo blago je začela moda zadnja leta zaivračalfi, kar pa ne velija za potoval-ne O'bldke, h karte rim se nosi k ari rast telovimk.
Kakor slede bla^a, ta&o se je treba pri potovalnih oblekah strogo držati tuđi pravil grlede Jcroja. Zelo nepraktični so siufcn(j:Či na dive vrsti 2iiirn<bov. Ce se-đirno, je namreč na d*ve vrsti gmrfovv zaipet sako vedrio neudoban ne grlede na to, da se oibleka rada pomečka. Muč-tdo je sukna ič neprestano od*peojaiti in zapanji a tU ko človek vs-taia vn seda. Zato prvporoča moda za polovan je S'Ufkin»jiČ na eno vnsto grurrtbov, najbolje z našiti-mi žepi taiko, da se oblak i m na prvi pogled pozna, da je za potova»ruje. N> kaikor pa ne srne icneti sukimjič zadaj pasti, katjti ta je samo za sportme oble-ke. Kratike Mače se nosijo na poto-vasiju samo, če ne pobijemo daleč im če ni-mamo mnogo prtljage. K potovalnemu šaku spadajo dotee zavihane hlače, do-polnqene z gaTnasami, kl Sčitijo nogavice, da ne priđe prah do rrjm. Na prah
se ozi ra zdaj tuđi barva perila bolj, nego prejšoje čaše i-n tako vidimo, da nosijo srosood-je na potovanju samo barva ste sra'jce z enakim ovratnikom. Najbolj priljutoljeni in praktični so mo-đri-kasti m rdečkasti totni. Barvi srajce mora odftovarjati tud! barva kravate. Samovezmica se nosi samo, če ne nosimo teknnika »dmgače je pa predppsam mefrrljčelk.
Kot plaše priđe na potovanju v pošte v prav za T>rav samo ulster z veli-kimi naš tirmi žepi. Ce je iz kameljne dlake, ki Je Ietos zelo v modi, srne bfti tuđi klobuk kocast.
Na prvi sliki vktifno poletni potso-va-lmi sako na eno vrsto gumbov zna-šitt.Tni žepi. Ker nosi gospod tekvvnik, mora nositi metuldOka, kajti k teloatii-kiu, ko-t rečeno, safmove^inica ne spada. Na druici sli^ki v-klimo rtpičeri potovaini uhter iz lahfke ka-me-lje dlake z vel%pmi na^itinii Žepi. Tretja sli^ka nam kaže rjav potoval-ni sako brez telovm4ca in tore] s samoveznico. Na četrti sflifkl je karirast telovmik, ki je Ietos zopet zeio v modi in daje obleiki izrazito potoval-nri značaj. Zadnja slika nam kaže gama-še, ki so kot sred'Sirvo zoper prah pri potovalmi ofclelki sikoro neophodno po-trefene.
Sovjetska moda
Komunistična mladina sovjetske Rusije je napovedala vojno meščanski modi. Glasilo komunistične omladine »Pravda« je nastopilo energično proti opičjemu posnemanju mode, ki jo dik* tira kapitalistični Pariz. List napada ruske ženske in moske, ki se vedno bolj ravna jo po modi v kapitalističkih državah. Da zatre vpliv kapitalistične mode na rusko ljudstvo, je sestavila zveza komunistične omladine nekaka modna pravila, ki določajo, kako nij se Rusi oblačijo.
Naša naloga je vzgojiti docela no« vo kulturo obUČenj«, pis« »Pravda«. Nala oblcka mora biti lepo narejena. nikakor pa ne eleganta. Mladina, ki se ravna po kapitalističnih zakonih obla* čenja, misli samo naše in zanemarja svoje socijalne dolžnosti. Mi zahteva« mo da je obleka praktična, higijeniĆ* na, enostavna in udobna.
Komunistična omladina hoće pri# tegniti k sodelovanju zdravnike. umet* nike, psihologe in gospodarske širo« kovnjalte, da pripomore sovjetski mo* di do zmage. Sovjetska dekleta in da* me ne bodo srnele več nositi elegantnih oblek po pariški modi, ne nakita in raznih kričečih okraskov.
Drobiž moske mode
Začnimo kar pri žepnem robci. čc-prav kot dopolnilo mo^ke toalete ne igra glavne vtoge. Elegantni gospoJjt ne nosijo nikoli popolnoma belih rob-cev, i>a tuđi ne pestrfh svilenih, kaki-^ne so nosili v naiM'snem žepj suknrČa. Modni moški robei so plaMeni, barva-sti, s pestrtm robom. Lahko so tuđi be-li, samo da je rod pester. Monogram mora biti v oni barvi, ki p:ev!adiije v pestrem robu.
Tuđi glede mo§kih nogivtc n oda ni tako  širokogrudna, kakor mis!i  vetir-a
moikih. K promenadni obbki i* angle-Škega blaga in k rjavim čevljetri sru-dajo fine ozko procaste DO2av.ce. š\>-gavice z velfleimi kockam! se nosijo samo k sportnim oblekam. K tern"osivon suknjičem in progastim hUćam kakr-šne se nosijo poleti v družbi, diktira moda čine nogavice in breziKt^oiCo in-mo crne čevlje.
Na kravatab so se zop<v pojavili veliki koleseki, ki so Ietos v ir.odi tuđi na damskih toaletah. So v?dxH> svetH na črnem ozadju, n. pr. beli na t«n»no-modrem.
Trd be' slamnik s črniti :ru<c:ri ;e §e vedno zelo y modi, po*-brK> v mc-stih, kjer moški mnogo diže na »nodo. Pij nas je postal zadnja leti boj rcdeK pojav, ker so začeli gospodje hođiti poleti gologlavi.
01e4e srajce k smokinga & treba omenitl, da mora biti ovratnik prišit, ne pa pripet kar velja tuđi z<» maniet^.
Da mora eleganten gosooJ nositi rta promenadi rokavice tuđi po'eti, je z;t-bteva mode, na katero se je nn nas skoro že docela pozatrilo. V večjih n*r-stih pa elegantni gospoJic tuđi poleti ne gredo z doma brez roka vi?, ki mc-rajo biti seveda labke, da se roke n^ pote.
Zop«t edeti« ki bere žeoikam leriic — Kaj prmTi Nictoche — Ena9 ki si s tem Tprašaojetn noie bditi ^Ure
52.
Dovoiite, <U tuđi j&2 timptfem nekaj vrstic glede ženitve, oziroma roažitve.
Zakaj se mo$ki d^mUne* te&ko odloći za ženitcv? Temu je največ kriva Jonska vz^oja! Od ženske zahtevamo dandane«, da je dobra in pridna gos pod inja! Ni tre» ba, da je ženska učena, da govori več jezi* kov, brenka na klavir vtd.f Tahtevazno p«, da je blagega srca in zna vte, ka>r spa<la k dobremu gospodinjstvu. 2enska naj zna dobro kuhati, šivati in bodi vešč* vteh otkih dci, ki jih mora znati prida« gospo* cHnja.
A poglejte malo okrog »ebe! Nade leti* ske se l&paj-o, hočejo biti oblečene po rad« nj i modi itd. O kaki skromnosti, poniino sti pri njih ni govora. Koftko p* je lensk, ki bi se dostojno in spodobno oblačile, ki bi znale pripraviti đober, dasi skromen obed, ki bi zna-Ie perflo krpati in *to dru* gih opraviš ki spada jo k žentki \^difii? Po« znal »em ženske, ki *o pripravljale neokus* ne jedi, da je mož dama bil pravi mučenik m li je po goatifomh iskal boljših prigriz* kov, ker Ijubezen gre skozi želodoc, pravi pregovor. V stanovanju takih žensk je vse* umazano, prazno. Treba je stopiti le v ku« hmjo, da veš, kakina je ženska. V kuhinji dobre ženike je vse »naioo, pohoda se kar sveti.
Ženska, ki pozira opolzle romane, ki se kaže glofooko dekoltirana po kinih in g\f daiijćih, ki si Gfftifca vsak mesec drug lo* nec (klobuk) na glavo, bogme, taka ni za zakon, zato jo moški puž ča na ceđUu. — Skromnost v vsem, "prklne roke, vtrčnost, bla^o srce, to privlačuje mo4e, nasprotno pa »moderna ženska« odbija in se moški tisookrat premisli, predno 2leze v ztkonski j areni.                                     Rtsnicolfub,
Nietzsche: Zaratastra VII.
VpraSanle imam do tebe samesa, mo! brat: kot svlnčenko vržem to vorašanje v tvojo du§o, da preskusim nieno alobino.
Mlad si in si žeHš otroka in zakona. To-da vprašam te: Ali si človck, kl si otroka želeti srne?
AH si zmasovalec, zmazovalec nad samim seboj, ukazovalec svojim DoželjenieTi, cospod svojim čednostim? Tako te vpra-šam.
Ali govori iz tvoje žclie žival in potreba? Ali šamota? Ali nezadovolinost s seboj samim.
Hočem, da poželi tvoja zmaga in tvoja svoboda otroka! 2ive s{K>menike postavi svoji zmajci in svoji svobodi.
Zidaj preko sebe naprej. Toda treba je, di si ti sa-n preje dovrSen. izkJtsan pfavo-kotno na telesu in du5i.
Ne samo, da se dalje plodil ploditi se moral v visino. K temu ti naj pomore vrt zakona.
Popolnejše telo ustvari, prvi jjib iz sa-nera sebe krožeče kolo — ustvariaiočega ČIovika ustvari.
Zakon imenujem voljo dveh, spočeti ne-kaj vlljega od njiju samiH. Medsebojno spoštovanje imenujem zakon, stJoStovanJe zaradi hotenja te volje. To bođf smise! in resnica tvojtsra zakona.
54.
Ko sem bila mjada, sc*n bila zaročena. To se pravi: Menila sva se z nilm že o pohištvu, tuđi sva že izračunala v kromh, koliko bo sta! sam les in koliko vse tisto, kar znven spada.
Nekoč si je on kuj>il kravato. Ozledovala sem jo in baš sem h-otela zaoovedati, da bo to drago in lepo kravato nosi] samo ta velik« praznike, ko sem rapax!Ia .. . KaJ?
V1M
SNAŽI VS£ V Hlil
Vthko. r.avkasio bradavico. Nikar ce mU JLtt, da jo kralievaia bradavica na Um. dragi kravati, ne, na vratu, na niegoveia vratu st je &opir:U. Ni »cm rekla ne bev ne mev, vendar pa je usotovil moj lenta tri dni pozneje, da %tm se ipTe-neclli in da teza ne razume. Zanič!s:vo sem ffa prema* rila, zanižala sem, ker, o rroza. kakor ent sama velika rjavkaMa bradavica %9 mi )• zđ»I njeiov ob-raž. On je zmafcval r flav« in ko mi je povedal, da mt smatra za hi* sterilno, si lahko mislite, kaj *e }e zgodilo. Razroči'a sva se. Mislim, da ie ran»iw Ilfvo povedami. će ni, pa zamlite: Šla svt Tttrareti tli pa: Ra?dr!o se je, tli pa, kakor hoćete.
Tole zrodbico sem pnpovedovili f*d-njič pri beli kavi svoji rnankf Lojsl. tlstU veste, katero smo včtsih klicali ta Slivn. ?c je natmehnila. Ni mi verjela. Radi bradavice, da bi se bilo rizdrlo! Hm! Kajpi-da radi bradavico,  edinole  radi  bradavice!
»Gospa Lojza, posltrlajte! Vse tište \n vsi tišti, ki zapazi'o kjerkoli bradavico, f»t ne može, oziroma ne ženijo.« Kako zvonk© se je zasmejala jo^pa Loiza in veste, kal mije povedala?
»Take in tišti, ki zapazilo kterkoll kako bradavico, hm, taki se res ne rn o r e j • moliti oziroma ženiti«. »Natakar?< seii ri-kričala. Gospa Lojza je rekla: »No, no, no. adijo ia brez zamere.«
Mahnila sem io proti Tivoliiu in premil-ljevala sem. če ima cospa Lojza prav. Sre-Ćala sem gospoda Kluna in niesovesia psiC-ka, ustavila sem oba. Gospod Klun me Jt vprašal, če znam kaj panetnetfega razmil-Ijati. Sem baje v zrelih Ictih. Pa sen obr-nila pogovor na psička Lupona. Krasna *f-val in pametna! Nato mi je cospod K!un pripovedovil ztMbice n Luoonu, malet vsakdanjt in dolfDtasne. Pa ni£ lato. Po-pcpolnoma sem pozablla na to; ZikaJ st ne možimo.
Zdaj sedm pri pisalnem stroju in s# ježim, ker mi ne pade nič več wnetnet*a(!> v fflavo.
Vidim prihajati stroeesa rostvx!a Sefa Znalo bi se zzoditi, da hi mi radi velcvažne^a vpraianja: ZakaJ se n« mr>2i-mo, pokaza! vrata. Uporabljam namreč njegov stroj, papir in — čas. _______________________________K>tn.
Caltala je.
—  Go«r>od dnktor. ah niste nemi?
—  Nisem.    Kako more? katl take^a \-prasati?
—  Sestra mi je de.iala, da je čilu ka vso zimo, da spregovor te.
Iskrenost.
—  Vi tore-j že-lite rastati moj tftk1?
—  Jaz da bi to želei?   Bok vituj! Toda č« se rxir(>6iim z vašo hčerioo, ne bo đroee ponoči.
t/tugust &8lancAe,                                      4'
£Va valovih strasti
Jioman
XIV.
Vražje gosti.
>-Le vlalon đu dlable,
balet  fantasiiqu0 cn dtux actes
et si*  tmbi*mix<r
de M. Salnt.Uon
muslque đe M. Pugni
dttorattoru đe
M. tt. Desplochtn ci Thierry.
Tako se je srlasil program, ikaterega je teuipij Anrnamd; za. tri su od enega mno^h prodajalcev bes^-dila in ipro-srra-mov, ki so skakali naliik vevericam v Parteiiu od sedeža <!o seKleža in kričali na vse preteke, da bi čiin več prodali.
ArmaiTUi Cairibon je menda konpil VrcrzTzm bolj tz raztreseinosti ali ker se Je to spodobiTo, nego :z rajdovedno-slti, da bi s«rx>ztnal imena v baletiu sode-luločih. Za program s€ ni prav nič za-n-iimal. Njegov pogled se je ustavil na pnvi vrsti, kakor da iSče tam staresa zmanca.
Toda kafko bi mogel »meti navadni delavec znanca na sedežu, lc' je veljal osem frafikov? To je bilo malo verjet-no, a vendar so njegove oči nepresda-no nekoga iskale. Ko je pregleda! vso prvo vnsto, se je začel zanirmati za drugo. Dvakrait je pregledal obe vrsti, pa ni na§el omegra, ki ga ye islkal.
Toda do ppvem neuapehu ni obmpal. Prest-edal je P>nv1 đve vrsti že šestič in
priprav4jal se je pregledati ju sedmič, ko so se začuli prvi akordi k predigri baleta. Zadomele so pozavne in zapeli botoni. Visi so se ozrii na zastor, samo Cambon ne, kajti otn je misMl, da je na-šeJ, kar je islkal. Nepremično je srledal na skoipimo Ijubiiteljev baleta, sedečo rra desrri srtrant v isti vrsti.
Bili so bafikir Geroirniere, Rjegav'a ne*Ca1dnda Adelaida in njen ženrn vojvoda Rigobert de Beaudreuil, s kateri-mi se je čitate^ mimogrede seananil že v začelfcu romajia.
Ampandai se je zdelo, da je obrnila banikiTje^'a nečalkioioa lormo-n na parter im pasefrno na njjesrovo maleirtkostt. Ali naj ji pokaže, da jo pootna? Ali rvati po-lidravi to lepo in bo^a-to devodko? Ne, bilo bi pomanjkanje takta, če bi parter poztdravljal v prvo  vrsto galerije.
Armanđ je taikod spozna! Adelaido. Ali za. ie pa spoznala tuđi ona? Zkiek> se mu je, da se mu prijazno smehlja, mrsili je, da je svoja soseda na nefetj cnpozorila in da sta ga začela ta&oj opazovati. Ni se pa mogel o tem p^e-pri-čati, karjti trsiti hiT> so zastor dwi0ni!i in oči vseh «o se obrnile na oder. Balet se je začel.
Ražen Anmanria Cafrrabona menda ni bilo nikogar v .gledalištu, ki hi z naa-večjirn zan:manjem ne s;!edil fatitastič-ne-mu, naičudovitejših efefktov pomenvu baletu. D€janje se je godilo deloma v peikhi. kar je brlo še bolj privlačno. Dame so nehote odložile pahljače. Že v ZKodmi mladosti so slišale toHko o pe-k-len-SSkifi. da so bile radovedne. kaj počno v r>dklu pn kako tam gospodarilo. Seveda pa n" noben^ m:kalo v pekel. Armand Camfeon je bil pa že raalelil
svoje misli med oder   in ložo v   prvt vrsti.
Toda kakor vse druge, je tildi njega lcmahi očarala p-lesalka Farwiy Cer. rito m zavede! se je sele med plasfka-ndem. Tedaj se ie »ova ozri na k)Ž€ v prvi vrsti in opazil je, da Adelaida im njema kavafirja baS po»rfravKaJo neiko-2a, ki je moral sedeti na nasprortni strani. Amacid se je ozrl tja in dasi ni po-Zidravil, kaikor oni, je b:lo njegovo pre-senečesnje večb'e od njihovejja.
OpaiH je namreč, da so zasedH Stiri sedeže, ki so bili še prazmi, Stirje novi ljubrtelji baleta, dva kavalirja in dve dami. Med njinni je sT>oznal samo ono. kl je bila mnogo le*»a od primeese. Bila je mar*Iza BulaHe d' E^teHe.
Pogleda galerije, ki so hili do4lej uipr-ti na ložo v prvi vrsti, ktfer je sodela lepa Adelaida, &o se obrrtili zidaj na Ie-vo hi požirart očartifro nwiti^.
Anmand doteo ni mogel o<hrmiti po-gieda od marfeize. Ponos ga je na'vidaial pri misli, da ga je ta očarViva, od vseti ot>oževana lepotiea prej&nji večer strasno otiemaia in poijubfeala, da jo je dnžal v sMojem luroČki fn da bi se mu bila udala, di ni hfl . .. Ne, ona se zdaj r*e ztneni za«*. Miene zapel]:ve oči blodijo po jrietJalr^u, ki obduifuje njeno lepoto. Ćelo galerUk) ie počastila s svojo pozo mostio, a od <*m tz^efiuejo vratove, da bf jo mofU videti. CtoveJk ne sine nićesar prebirati na tem srvetu.
Toda ^akai se je ostavil njem pogled tako doko na efiem kraju galerije? Zakai io pri tem obrrva rdečict. Zakaj se rrjeina ne*na ročica trese?
Anmaind je povesil oči in tuđi on je zandel, kaiiti čutil je moč zapeljrvih oči,
ki so ga kar pozirale.
Uboga žena! — je poro«!*!. — Za-ndeva. Če je ne obliva rdečica od sra-mež^votsti. jo gotovo od sra*mu. Si halo prav, da sem jo tafco doizo gledal. Saj j« dokazala svojo plemenitost s tenu da je sfldenila dati uft>o*e«r*u Sn moou denar za Madcion-m nar^robni soocneniik.
Arimaind namreč ni verfel, da so Be-lega Med^eda iz«naii v aitirsko kolonijo.
—  S DOgledoim se »i moram zahvaliti za wlugo, storjeno  Etelemm Me<K'eduf — >e pomjslil Anmand ter se ozri na Io-iV) v prvi vrsti.
Kar je opazil, kako se je začela markira zanimati za ložo na na&protni sftrani. Njene usfcnce so se pri tem.sfcri-vflc v tafco zaničljrv i.n šfcodoželjen po-smefu da se je CaTnfoon nehote obrnil tia dnifo stran, da zackrii nef>rijet««i viis $ metodom na nedolžrK) A(delakH-uo obMje.
Pre<tno je pa zarledal njo, se je natarvij njegov poded na vojvodi, ki je meaida  tud:  opazerval markizo.
Bujni Canibonovi fantaziji se je zdelo, da §vigaio « nje-niti in n^ofovih oči isikre, ki se stikajo nad parterjem v ognjen obroč, v katerem vidi AdeUidi-no postavo.
Kri mu je šimiia v artavo, žile na sencih so se mu napele, zotie so kar saimi zaSkripali. V«tal je ifi i-z<ernil roke na obe s^ran-U kakor bi hotel ub'ti ta Ava demona. razkriTikati ju pred svetom, potetn pt potepftatt v prah pred svo*jwni no jami.
—  Pardon, monsieur! — se je ocla-sii nekdo za njegovim hrfcfcom — Bo-
di te tako prijazni in sed te. Kaj ne vidite, da so zastor že dvi'gnffi?
—  Sacre daeu! — je pripomnil drugi zias ob strani. — Saj ste me drevnih s DrstofTi v oko.  Al:  ste Maz^i, ari pa pijani, s* i I vous plait.
—  Pandon! — se je o<pr*vi«čil Cam-bon in sode!.   Najraje bi bil r>lanil   na marfkieo in naeiTega moža,    da    iz*r^4 Adelaiđo iz n*nn h mrež.
Na odim je sledilo drugo de Janje ba-kta.
Ko je zastor padel, se je Armtnd ta-koj ozri na levo.   da se preoriči.   če marSciza zdai z večjim zanimanjem sJc« di i*ri. Ona se je pa Se veetno zabavala z istim kavalirjem.    Toda Armanda je presen-etilo. da  je kavalir *K:€r govori! z nk>, obetiem je pa neprestano ifedal na desno naravnosrt na AdelaWo   Ge-roortiere.    kar  je   Armarvda    Casrtbona jesilo  ten bori  ker je Icavaliitiu  čma bra(tf?ca t !ei>r> ravilhanVti' Mki iimenit-no prisfirnala.    ArtnjfKlov 'vvgrted se je ustavi 5>u<J*jbo na lospođu.   ^ede^em krad vtteea z mnocitni odl*ovati|.   Ta gl05»rxvd  ie imel sicer mnosrn o«đrf*k-ovand, toda nrefov obra« še daleč ni hil taJco !e>p m izrazit, kakor nfe»oveiti io««da. Klju<b temu ga j« Anmand 6V>liro r4eda1, ne da b* s« motel st>omniti, kte ga je fe viidel Ker je imi  gledal roapod ves ča« na drugo strati, čepnv je kne] 06 «vo»ji Jarani najlepšo damo v gledaliiču, %t je uMo ArtnaTKlu na|p«afne<neje prema gat:  radovednost natiaia$o£o te na onega drugetga gospoda, in i>oc!edati v :sito wner. In teda] >e oparit,   kako •* bafAHieva nečilrtnia smehJla temu orl-?:<namemw. Medejmu vo^iodi, sedečeciu ferađ nie. To ga je očhidfeo i»mfeik>.
.*^4
Stran 6
•SLOVENSKI   NAROD*, dne 1. junifa 1929.
Stev. 122.
Ob 100 ietnici smrti slavnega učenjaka Davyja
Dne 29 maja 1829 je umr! v Ženevi slavni angleški izumitelj Oavy, ki ga poznamo tuđi Sh-
venci kot veiikega prijatelja naših naravnih lepot
Malokatera doba je bila tako odio* Cilne^a. pomena za razvoj kemije in fizike, kakor prva dcsctlctja pretekla jia stoletja. Kljub nemirni dobi takrat* nih Napolconovih vojn se je na vseh stranch znanstveno marljivo delalo, polagali so se temelji moderne kemije in proučevali ličinki električnih tokov. V obeh smereh je mnogo prispeval k znanstvenomu razvoju Humphrv Das vy, katerejia se je spominjal te dni ob NMMctnici smrti ves kulturni svet. Će se /jamislimo v njegovo življenje, se nam nehote vsiljuje primera z bleste* čim meteorjem. Naglo se je sam iz sebe razvit, z neverjetno žilavostjo se je povzpel na mesto splošno priznanc znanstvene avtoritetc, dosegel je vc= liko slavo, toda prav taiko hitro se je telesno in duševno izerpal, tako da je /adnja leta svojega življenja samo še životaril.
Davv je bil rojen 17. decembra lc= t;i 177H v Penzanei v Corn\vallu v An; gliji. V soli se ni posebno odlikoval. To. kar so nudile takrat angleške niž-ie in srednje sole, ga sploh ni zanimalo. Najraje se je potepal, lovil ribe in eital, kar mu je prišlo v roke. Končno je stopil kot ueenec v službo zdravni= ka Borlasca. kateremu je pripravljal lekarstva. Tako je lahko delal samo« stojne kemienc poskuse. Pri tem je pokazal toliko duhovitosti in spretno? Sti. da je zdravnik kar strmel. S po* močjo kolesja stare ure je napravil poskus, s katerim je dokazal, da se dva kosa ledu v vakuu tajata, čc ju drgnemo, čeprav je ta naprava v top* loti pod točko mraza. Tz tega je takoj sklcpal, da nastaja toplota iz pn.mika= nja nevidnih deleev snovi. To ic bil prvi znanstveni uspeh 17*letnga Davvs ja, s katerim je kmalu zaslovel.
Takrat je ustanavljal dr. Beddoes v Bristolu »pnevmatieni zavod«, v kas terem je hotel lečiti ljudi z vdihava« njem raznih plinov. Ko je zvedel za Davvjeve komične poskuse, mu je po* nudil mesto sotrudnika. Davv je po= nudbo snrejel in v novem laboratoriju je prcizkušal učinke novih plinov na ta način, da jih je sam vdihaval. Nekoč je malo manjkalo, da se ni sam za= strupil. Ugotovil je med drugim, da deluje sedanji ogljikov kisik, vdiha= van v manjših količinah, razburjajoee in zato je nazval ta plin exhilirating gaz (razveseljujoči plin). Kot 244ctni mož je bil Davy poklican 1. 1802 za izrednega profesorja na Roval Insti* tution v Londonu, kjer je postal čez leto dni redni profesor in kot tak je đcloval na omenjenem zavodu do lc* ta   1812.   Njegova   popularna   predava*
nja so kmalu vzbudila med slušatelji splošno pozornost. Med slušatelji je bil tuđi mladi Faradav. takrat knjigo* veški pomoćnik, ki je bil tako navdu« šen, da se je ponudil profesorju za pomoćnika. Davv ga je čez nekaj ča* sa sprcjel napol za asistenta, napol za uslužbenca, uvedcl ga je v svoje znan= stvene metode in tako je pridobil sve* tu enega največjih fizikov.
Doba, ki jo je Davv prebil kot pro* fesor kemije in raziskovalec v novem laboratoriju, je bila polna sijajnih uspehov. V laboratoriju si je uredil veliko Voltovo baterijo, s pomočjo katerc ye začel 1. 1806 sistematično studirati zakone elektrolize in tako je postal ustanovitclj elektrokemije. Ugo* tovil je zlasti. da se na anodi vedno izloča kisik ali kisli dcl spojin, na ka* todi pa vodik, kovina ali osnovni del spojin. Potom elektrolize je razkrojil kalijev in soda hidroksid in tako je dobil 1. 1807 dva elementa, ki ju je na* /val kalij in sodtk. Dasi so zdaj znani kemični načini pridobivanja kovinske* ga kalija in sodika. vendar se v praks si šc vedno pridobivata na Davvjev clektrolitični način. To ga je privodio k proučevanju vprašanja, katere ta* Vrat znane snovi so prvine. Zdaj se seveda smcicmo, da je Davv takrat ngotavljal, da so žvcplo, fosfor in og* liik prave prvinr. Toda v Davvjevih časih so smatrali tuđi klorovodik za prvino, klor pa njegov oksid. To je bilo v zvezi z Lavoiscrjevim naztra« njem da je osnovni del vsakc kislinc kisik. Davy je pa 1 1811 dokazal, da je klor prvina, klorovodik (solna ki = slina) pa spoiina klora z vodikom. S tem je ovrgcl Lav«iscrjcvo naziranje. Davv je pravilno ugotovil. da je osnovni dcl vsake kisline vodik. To je tuđi današnje moderno naziranje, če* prav Ha drugačc izražamo, da je nams reč kislina taka spojina. ki tvori vodiš kove ione. Davv je odkril tuđi amos nijev  amalgam  in  sestavil  fosgen.
V tem času c Davv neumorno de; lal. Od ranega jutra do poznega vcče* ra je bil v laboratoriju in še doma'je t'clal pozno v noč. Toda to se mu je bridko maščevalo. Jeseni 1. 1807 je tcžko zbolel. Ko je okreval, se je zno* va lotil dela, tnia njegovo zdravje je bilo že omajano. Ko je dobil 1. 1812 za svoje zasluge na znanstvenem po= Iju naslov sir, je opustil profesuro, oženil se je z bogato vdovo ter odpo^ toval v Francijo in Italijo. Spremljal i?a je Faraday kot osebni tajnik. Lady Davvjcva je smatrala Faradava za na« vadnega slugo, tako da se je znameni*
ti učenjak vedno z bridkostjo sporni* njal tega potovanja. Po povratku je bil Davv samo šc eastni profesor in imel je pravico uporabljati državni la* boratorij. L. 1815 so ga naprosili, da bi sestavil varnostno svetiljko za ru» darje v premogovnikih, s katero bi bi« le nesreće za vedno izključenc. Davv je res izumil rudarsko svetiljko, ki je dobila po njem ime in ki jo rabijo se* daj z uspehom premogovniki vsega sveta.
Leta 1821 je delal poskuse z moćno Voltovo baterijo in ugotovil je, da ostaja med dvema koščkoma oglja. ki ju stikamo in oddaljujemo, žareča vez. Tako se je rodila električna obločnica, ki je zdaj razširjena po vsem kultur-nem svetu. Od 1. 1820 do 1827 je bil Davv predsednik Roval Socictv, kar je največje znanstveno odlikovanje v Angliji. Za časa njegovega predsedni* štva je bil Faradav predlagan za red* nega člana tega društva. Davv se je inorda iz Ijubosumnosti učenjaka, mor-da pa tuđi pod pritiskom svoje žene energično upiral njegovi kandidaturi, toda Farradev je bil kljub temu izvo* ljcn z vsemi glasovi proti enemu. V tem času se je zdravstveno stanje šc ne 50*letncga učenjaka znatno poslab= šalo in moral je odložiti predsedstvo Roval Societv. Mudil se je većinom a v Italiji in v Alpah. Kakor smo žc včeraj poročali, se jo slavni učenjak mudil delj časa tuđi v Podkorenu na Corenjskem in naše naravne lepote je popisal v knjigi »Old haunt«. V tem času je napisal še navodila za ri* barenje in dališo filozofskosteozofsko razpravo. Končno se je zatekel v Žc* nevo, misleč, da mu bo švicarski zrak pomagal premagati težko bolezen, to* da kmalu po prihodu, in sicer dne 29. maja 1820 je za vedno zatisnil oči.
Čc objektivno presojamo Davvjev znanstveni pomen, vidimo, da je našel v vsakem problemu, ki se ga je lotil, takoj pravilno rt šitcv in pokazal pra* vo pot, ki vodi do končnega cilja. Da* vy je odkrival nove taine v prirodi instinktivno. Sam se nikoli ni dolgo j-ečal z novimi odkritji, marveč je prc* pustil nadaljno proučevanjc drugim, sam se je pa takoj lotil novega pro* blema. Za moderno kemijo, špecijelno za elektrokemijo in clektrolizo, si je pridobil toliko zaslug, da se ga ob 100* letnici smrti po pravici spominjamo. Slovenci se pa spominjamo veiikega angleškega učenjaka še posebej kot i^krcnega prijatelja in propagator ja naših naravnih krasot. f
Posmrtno življenje
Predsednlfo mednarodniega vers.ko-p-siholo&kega društva, durujsiki vseuči-lišik: prof. dr. Karei Bedi je dobil poiiv, •nai pove. kako sodi o posmrtnom življenju. Izjavi! je, da smatra posmrtno življenje za samo po sebi umevno, in sicer ne glede na verske dogme. Po njesv-vetii rnneni^ živi člove?\ po smrti zato, ker ta svet, ki je diostapan samo našjn čutilom, še ne more biti ko-nec življenja. Da s smrtjo življenje ni kon-čamo. se preipri-čamo, čim se resmo za-slimo v smisel življenja. Življeme takoj iztjrabi simisei, ce si predstavljamo svet časovno in prostorno omejen. Življenje bi ne imelo pravega smisla, če bi ne bilo nekega visjega. drugače ure;'e«ne£a sveta.
Mnogi sic^r zanfoajo možnost živVc-nia po Simrti, toda vcrsi^o-pKčhološlka opazovanja vodijo k ^p^znantiu. da je to posledica strahu pred kakršpokoli oblrko nosmrtnega življenja. Strah rod. motive, ki odiklanjaio misel na p-osmrtno živVenjc in zato pretezma većina Knj-d'. zanikuje možmos^t kakršnega-k^li ž.ivVe-irja po smrti. Razvojmo teoretična opa-zovan-ja kažeio na neko obliko h t:a. v kateri se zavedno d*u«ho-v>no življe-nve, nastalo v času in prostoru, nadal>i»:e v dru^i oblici in razimeralu k' pa našemu razumu n:so dosto^p'ne.
Dvakratni morilec pred poroto
Pred poro-to v južmofraneoskem me-stu Limoges se je pričela v sredo za-nimiva obravnava, ki vztbuia in-ed pre-bivaHtvom splošno zanimanje. ObtožC'ii :e 341etni Charles Barataud, ki oJ^o-varia za dva umora.
Njegov oče ie zelo bogat im dajal ie sinu mnogo denarja za zabavo. ?ln se je zanimal naj'bolj za sport. Imel ie kra-sen avtomo-bil, bil je veK.k lahkožrvcc in sp-lošno se govori o njegovih homoseksualnih nagnjenjih. Očetov denar pa mu na zadostoval in začel je delati dolgove. Zasnoval je nacrt, kako bi dobil 600.000 framkov. Fingiral je prodajo gozda, hoteč kupca v gozdu ubiti i<n oropati. Da b: pa ne vzibu*dil pozom -»siti, če bi se odpelial v gozd v svojom av-to-mobilu, je najam avtotaksi in ubi v gozd'U s sekiro šoferja. kateremu je ukradel 170 frankov. Po roparskem uiinoru se je od'Peljal po kupca, da mu pokaže gozd. Drugcga umora pa ni nw-gel iavirši-ti, ker so ga v goz-d-u o-paziii kmetje, ki so šli na sejem. Kmalu je padel nany tuđi sum, da ie imior 1 šoferja. Titk pred aretacijo je irstrelil Barataud v svojem stanovanju svojega 20-Ictnega prijatelja, ker se je bal, da bi ga ne iz?dal, da je imel kot hom-oseksualec z m'iim intinuno razun-erje.
Pred poroto Berataud dokaz-uje, da :e nedolžen. Pravi, da šoferja ni umo-ril on, marveč njegov prijatelj, katerc-ga i*me je izdal samo svojemu odvetniku in spovedmiku. ki sta r>a morala sve-
čano obljubiti, da bosta iirjlčala. Druži utmor ima erotično ozad>e in morilec torei zanj ne more v pobi meri oduo-varjati. Obtoženec ima mu>,Ko vplivnh prijateljev, ki napenjajo vse sile, da bi porota Baratauda oprostila. Obtoženec je skuša! že dvakrat izvršit; s.nrirv>r. kar ve m\\ pa ni rxkrečilo.
q*l_
Ljudske kinopredstave
(Ob gteboko zmžanih cenah v kinu /Je.*/) Z današnj:ni <incm so /upet u\ edene v kinj Ideal ljudske filmske p>rtditj\t. 1/. redno nuka \-t< ;>nina hn oino^i/Cil« tuđi naj>iršim Icr«;. ^ Ijubljanskega prebiv al* stva o2l«d rtf          ;iih velikih tilnio\, kate«
rih si najvev^ ...i obCvnsrva \ premijeri radi vi>jih c«rr; m mogel ojjle*kiti. Sp-»)rcd nKeta hiti izrtđm> lep in pr*tcr, 1 .Inu se bodu menjavali relo naglo, da **c ho mr^'o nuditi ohćinstvu \ kratki dobi polctiiih mesecev kar naivcč Icp-ega in /.innm eja. Občinstvo p* naj s pt>scčanjcm pred>tH\ hiti \n *i ogleda ^sak tilm že pr\ i dan. Ja ne Ho potreba držati t.lmov \tC dni na v po redu.
l>a ie mo;!o \o»dst\o liu<Kke^i Vm& nasta\iti kar najnižie cene, ohcnrm pa nu» diti svoiim p^isctnikom kar najb^ii^c f'lm« ske pr< tfriimc, je hik> prisijeno steiliti pri režiji (£odba )iti pri reklami. Vat naj ce* njeno chCiistvo hlag-ohotiv up«'»toa. Na« mesto di^edaniih velikih <iav>p nih \n%€* raten* in poulunsh Upakov K»» \>ako<lncvni sfHircd ljud>kL^d kina razviden v i/ia/bc« nih oknih kina Ideal, tibenem pa ho \sako« kratni naslov filma dnevno obja^ien v »Jutru« pod rubriku »Liubliana« in \ .s!,» venskem Narodu« ^ ••Btle/'nici«. LiuiUke kin<>pre<lstave m» teda \ namenjene nai^ir« ^im, ^motno ^ibkejšiiin. a istotako ra/ve« drila in rabave potrebnim kromom r^ve^» prehtvaUtva. Zato ntj ph r^nn ti kmfii v pr\ i \Tsti podpiraro i mrH»^r..hrojniTn <»b • sko*n. <*?im lep>i bo p^Hs^t. tem \eč lepih in dobrih filmov se bo lahko f*»Cwi*tvu nudilo. 1'prava liudi-ke^a kina *e bo nada* lje radevolje ozirala na želje i/- kroflov publike. Cenieni pnsetniki naj zato *\oie event. nas\ete jilede sporeda ali Nlične^« iavijo upravi l|u<lskcila kina, ki bo pn^ njani  po  možnosti  vcdi u   ugodilo.
Skromna d<>br<KleliioNt.
Eden naiz-namemtcvših založ.n.'Wo\' v M'lami  vc dal dvema daiiiama,    ki  ^ta
nabira-i prosto voljne prisipev-ke v d-»-brodelnc namene, ček na vc&i iiiesok. Ccz nekaj dni sta se pa da.mi \nn.li, češ, da ne moreta čeka vino vi ili, ker ni podipisan. Prosili sta založmika, naj Čo*k podpiše.
-- Pod noben ni poso.em' — je \-z(kl:.kinil zalv»žnik. Saj ne spadam me-d one, ki obešajo svojo d<>brndcl«nost na velilki zvon. Cc stori-m kaj dobresa, sto-ri-m  vedbo neopaženo.
Pravi razlog.
—  Z ženo sva se za-duijc tri mesece zclo dobro razuniela.
—  l\jten\ pa?
—  Pot em ^e ic pa vrnila d »in*>v.
Zahvala
1189
Za premnoge dokaze iskrenega sočuija in sožalja, ki smo uh prejeli ob prerani smrti naše nadvse ljubljene soproge, matere, sestre, tete, svakinje in sestrične, gospe
Ainiie Kal w i li
se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo.
Posebej nas veže dolžnost zahvaliti se v prvi vrsti gg. zdravnikom in častitim usmi-ljenim sestram za požrtvovalno shrb in nego med boleznijo in ob smrti blagopokojne, čč. duhovščini, darovalcem prekrasnih vencev in cvetja. pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za tolažbe polni žalostmki, osobju tvrdke Kalmus & Ogorelec in Avgust Drelse, ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
Vsakemu posebej in vsem naša najiskre-nejša zahvala! Sv. masa zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 3. VI. 1929 ob 7. uri zjutraj v cerkvi Sv. Janeza Ktstnika v Trnovem.
V Ljubljani, dne l.VI. 1929.
ŽALUJOĆI OSTALI.
SiVALNi  STROJI
izborna konstrukcija in elegantna iznsitcv iz lastne tovarne.  —  15*letna garancija   — Vezenje se poučuje pn nakupu brczplačno PISALNI STROJI ».\DLER«. — KOLESA iz   prvih   tovara   »Diirkopp«,   »Styria«.   — PLETILNI STROJI vedno v zalogi. — Po i^;  samezni   deli  koles   in   šivalnih strojev.  — "^'   Daje se  tuđi   na   obroke    —   Ceniki  franke '                                                         in     zastonj
VAN JAX I SIN, LJUBLJANA, Gosposvetska 2
1. Stjepušin
ubel MRiki ^
prtporot* HJWUU tambsre. tiče, ik«lcw pirtitiff 1 tctalt f+ trebiciBe is origUztalft. • 0dtik«ru m ,irisktjlili(bi Cjcftld kuko.
ODPRODA3A!
manufakturnega blaga, predvsem mošk'h kamgarnov
radi prezidave lokala
tvrdki   llVf MK  Kongresni trg  15
Zeio znižane cene!!!
Blago za obleke z vso podlogo že za Din 291' Razni ostanki izpod tovarniške cene.
Pržložnost ugodnega nakupa
Vitino za posetnike vele«ie}m«!
OSJtj.e sit
Okonst e se
Važnu wn |>©»t'tuike %elr»t)ni»
Ivan Perdan. naslednlkl
Llublfana
Veletrgovina   kxwooiiaLnesa   ia   ij>ecerljsdi€sa   b'.aza.   Glavni   raJožaik šve<lskiih in  voščemh  vži«alic nudi   po   najn-iiii   dnevni   ceni:   ka\io, ril,   najtmeiše   namizno  ol-jc,  testenine.    čaj,    žsanje   In   vse   drujo Spectrijsko   blaso.   Postreiba   točna   in   solidna.          k\c
NafcH»f>olne)Ši
STUEWER
šivilni stroji
Ti. iivilte. krojač« in ce^.arje ter za \'»k   dom.   !»-t-«-"   ^  nabavu«
iiroi,   ojlcjtc   -            rednoit   wi
t,rdn.
LUD.   BARAGA.    LkiMjani
£elw»burfm»   ulica   « 1.
Brezpa— :  ,- J^-  15'etna  jaranciia Teleion it. 29m.       21-L
uena
m.
.ii.n.B.ii.n.H.H.B.i.^
»••tUlHMHIMMMIIKMIH
L. MikuŠ
i3U5tJANA   nes p   u 9 15
pr por- ča svoio zalogu iežtiikov m solnčnik^v ttr   spreha'alni     palic
Popravila s* rzvršujeji) — točno  n so idro —
<HNMHIIM>...........«>*
i "TT" V ti-* ii* ir
F. HERZMANSKV
CVE7L1CARSA
LJUB, JA\A. SlARt  TRG J •  Jeteton St. 31-70
1157
fetev. 122.
•SCOVENSICI  NARODi, dne 1. ftnfl* 1339.
Stru T
Blaga pena daje mehlo ii lepo im
A to us milo za roke je toaletno milo velike vred-n os ti. Njegova blaga pena prođira v najdrotmejše luk-Bjice in jih očisti znoja in praliiu, ne draži kože in je ne kvari, navSprotno: od njega postaja koža mehka in nežna
Albus rralo za roke je izda t-no, zato uspešno in ceno.
Gospodfinja, ki ga pozna, ga ceni zaradi njegove odlične kakovosti.
AI3m$ milo za  roke  se  do-bifva po vseh trgrovinah.
flibus mi>o za roke
Pro*zvo\ja:   Albus,  tvornica mila, d. d., Novi Sad
i4-<        Pnporučamo Vam .
PUCH KOLESA
ki so vedno najboljša!
Dobe se po solidni cem,  tuđi na obroke le pri tvrdki
IGN. VOK
LJUBLJANA - NOVO MEITO
Na bonšs cešk biasov
Zajamčeno čittovolnene mi*ke n damske bieaove == zadniih novost' =
;/-i
za

oom adno in (etno seziio
razpošilia  najbol)   renomirana ZALOGA  TVORNICE  SUKNA
SIEGEL • 1MHOF, - BBNO
Palackeho   tf.   12,    Ceškoslovaška
mivečja tzbtra.      >a)mžje tvorniš&c  cene.    flajsonare zvršttev vxeh   ^aročii.      Na  «ahtevo vzorc  raston
**r*r»;«ž«
Mtt**«»aiaaaaaBBaaB«s«i
>»*¥
Pšenična kava
Vidrov*; kave, m jo je pred vojsko razpošlljaui ludi v Slovenije cesk«. tvrdica Vidra u Prage, se i« mirsikđo spominja. Vidra je luđi izdajal znani ča sop s »Domaći prijatelj«. Vidrava kava je piemčoa kava in ie seđaj zelo priljubljena oa Češtcem, a v Jugoslavijo g« radi visoke poitnine in carine ne podiji vtč. V Beogradu se izd«luje po Isti metodi kod Vidra na Ceškem pšenična kava .JAVA" Bivši aaroćniki Vidrove kave v Jugoslaviji bodo brez dvoma radi na-ročevali .JAVA" pšenično kavo ker vedo  kako iz vrstna  je pšenična kava.
Pšenica Je najžiatatneJSe žtto, ic bolja ntjfo leCmen ali rt.
Iz pšenice te dela. najbolj** moks, najbolja kruh In tuđi najboljia Kava, - Kavj \i pšenice Ji boljia nego Iz jećmena ali ril.
»Java« pšenična kava Je žeana Iz lepe Banaftke p&enlec po prelzku-senl moderni metodi.
»!•▼•'* pšenična kava |e fsvrstna, selo ređilna tstfatnv in sel«> okusna.
„Java" pšenična kava oe razburja rnivcev In srca, temveC krepi telo In duha. Je prlmerna zdrava hrana za otroke In odrasle, za slabotne in čvrste, za duševne In teltsne defavce.
»Java- pšenična kava je zcto okusna ter lo z užitkom pije vsak, tudl tistl   ki slcer ne mara kave.
„Java41 pft>nltna kava Je zelo izdatna, «* je ne srne prcveć zakuhati In je torej zelo po cenl. Razumna, štedljiva gospodlnja uporabi ja torej le »Java- pteniCno kavo.
„J*vaw pienlćna kava ima okus kakor prava Kava. Za otroke se kuha sama, za odrasle tudl sama ali pa kot prtdatek k pravi kavi.
„Java*   rtseiičnti kavo razpošiljam > po po<ti v zavofih po   5 kp   ^a   70 Dm, će se denar naprei pobije ali pa po po v/etju  za75D-n. Povzetje  e n Din dražie. Požtniio p'a< amo mi,
Vsakmn« 5 kjf zavoju „Java" plentćne kavt je kot dar lio piidjana lepa škodellca ja kavo.
Ć« hoćete piti rea dobro kavo in pe> ccaii, saretite Java* ptealćiio kavo. Kdor poekuat, J« sadofoljen Ui na* stale« oe^eaaalec Pr«pri£aite ee ta neroćite Java" »ieaUea)e> kaverf
PrlporoČajta .JAVA* pieaićno kivo svojim znancem Kdor pridobi deset naroćatkov. dobi en 5 kg paket .JAVA" pšenične kave brearptacam* te ■>••*-■>*•• Prost«.
Pržiona kafe
„Java" H. D.
58-l                           Beograd, Lomina nllcallc
I Spmeijatna mtmhatnina ilc/omifea  I
H          MM       BntaVaVMaCik       ftaM>affaJb        HateattCBaflk.       aaaV£aMMJCUfe      Žfl        ktMltWWđk        aVata1^Baa^Ba4L        aV^BtMaMarfkaakfaaMaiB^Bal^k         aaaaataaW       H
^^m            ^^"»      ^ar^^^^ei ^v aaB^er       v^Vfl       ^^•^■■■^►■^^■'•B       ■^■^^^^                                      **w^*^r^^ w^^^^        *^r^^VTf       VVaaBa^HBeBV^MjpVa^Ba^erVaaVV^aaaV        *™a^"*^"^        ^^B
^H        ^■aW^^aP">ai^      ^HaaP^^^a^^^l^^VV^^        •an^^aW^^^^Wy    ^^^W^Baf^^B^BBa^W^^^^^^a^^BB^VaP     *Ja^^^a^^a^^^P     ^■^^^■aa^^a^V   ^r       ^H
>*4lcil* o£iasi<
Vsaka beaeda SO imut.   PZoćb «e lohJbo tosti 9 mmntrtfc
2đ   Ođ$09Ot  allaVaaVl  ••   Wfl   I^PP1BpB"#^   ^^*   aWaeaWP»   ■•' aaaaaaV od&fHPOFfORRO*   —   NojmutfŠt G£pO* mJmm  m~    i- •■aaaaa*
Latovisče
na 6!edu, maren ki solačen krai, se o^dda 1—2 mcblovani sobi <veu<t. tuđi s hrano, v mesecu juniju. Po-nudbe na upc»vo» »Slov. Naroda«. ped  Mirno  11€9«.                      116°
Posestvo in ifostilna
z veLikim r>riometo-m, br«2 kofikn-rence. na vc^te državni oe&ti. kiaj Čakovca, 3 mniote o<I kolod"vx>ra, 2 minut: od ivornic«, zaradi bo'ez-Tii na proda]. Obstoječe: 4 jutra tem-Ue prvega razreda. 1 jutro sadnja-ka, velik vrt. t vrtu gospina, 2 verandi, 4 sobe. fcuhioija in Jedtfni-ca, 2 kleti, 1 bJev za živjmo, 5 hle-vov za sv-ini«. 1 skedeol, veli'k vrt, v vrtu vodniak. C«na 155.000 Dio. Naslov: J»r»| Varga, tTeovec v Čakovcu.  Međjimurk.              116«
Stavbno parcelo
S20 m1 ob cesti v Ro-žuc dolino. prodam. — Polez parc«!e ie na-l>eljan     vodovod   !n   elektrika.   —
Cenjene ponudbe na upraax) »SIo-ven&kega naroda« I>od š:tro ^Krasna   tega   1883/1073«.
Z najboH^ini   uspehom
s« oad 23 le« ai>oraW3a)o Lamcto kapsule ta ordrav^enie spolnih bofezas (tHpu, belo ka9««)e). V \rsaki l«kam-l ouSfica Din 15.— S po^to po§y« lekarna Blam. Subo-tica.                                             29-L
Čevljar. pomoćnika
si>reimern   taioj   za    fiaejša   dela,
tuđi   za šjvaoo  delo,   stalno  m-esto.
braca in stanovanje   v biŠL Travnik Franc, Treba]«.                    1109
Prodaja košnje
I. Knez iz Ljubljane bo pro-daja! v nedeijo, dne 2. Junija t- L svojo travo za obe letoteU koinji Prodaja se pričoe ob 2. popolđne pri A.nčnLkovero   kozoJcu   v   Sp-   Sišti.
1118
L. Miku^
Mestn' tro AteT. 15
Tvornica dežnlkov zak>sa   Izpren a jalnih   psllc
Vec giavbaih parcal
aajadi ?rw«Utve aa prodaj. LtQi \ili s sadnim vrtom in z ve-liikimi viinskiimB klet mi. Stanovanje tatooi. Ve4 pov«: Anton Stirn, Sp. SaSka. Utibljaaia   VII.                                 1139
Pozor!
KdOT ljubi oaravo :n svezi zrafc, fehaeo do-bd 2 sobi s kuhinjo, shra-m-hro ta predsobo, pri^lićle. s 1. av-jiistom ali tako?. F¥<imdb€ pod l\-fro »S©1b3»o 1182c na u^ra^-o »SI. Naroda«.                                          1182
Manfse posestvo
2 zidano hi-Šo In go«po<Jairsllcim po-skoiprtem noAX), le ne irde!a«o, v blizini Pragerskeza, proda Anton Gabrisjao, Sp. Gorica, pošta Pra-»ersko.                                             1186
Trj{. pomoćnika
m^iane sfcrcke, perfekrnega manufakturi st a in račun a: ja, z znanjem nem^čine, zdrav ega. sprejime P. Koren, prej Ster-k, Crnomelj.    11S5
Domacijo
obstotieSo iz 2 2Jda«ih :n z opeko teritiih hiš. h!©va, svimijaka, vodnja-k»a m prJtAil«, ob hišah je 50.000 kv. m vrta s prvovrstno zemljo, prodam za 150.000 Din. Po-sestvo se nahaiia v Banjaluki, ob žel. postaj:. FVva hiia kna 3 sobe. ku-hitijo in je podkletna, viso-kcpTi-■Hićna; druga eiKvna^trcpflo po-s!op]e. ki se da urediti za obrt. Obe h&i s*.a nnodeirno aJdani. Po-trebe-n kapital 100.000 Din, ostalo državna hipcnte&a. Or'.ed ia pontid-be do 15. jwniia t. !. na naslov: Narsur, Bamjalirk*, AMonzK>va ulica 2,  Bosna.                                         11S4
Tihi dražabnik(ca)
> 75.000—100.000 Dio se sprejtnt •/ trarovioo s meianrai blagom, /knjiiba na prvo mesto. — Samo resne ponudbe a« upravo teza lista.     AoG-nirono     ne    odso-varjam.
973
Raspii.
SoWdo    poslopfe    vti    &v.  Prtr«
(a« fcubij. poU«) a« bo tucaj pre-UtfHk> ter okna. vrata in Kr. stol prepLedcala. RefMolafiti naj si na Ko« me^ta oxl#d«Jo, Pciasoiia date- uprav. iole. Poaadbe do 2. )u-nij« oa kraj. šotsU <xlbof pri Sv. P#tru.  p.  Mcste.                        1102
Knćno mobo
in vse mlevske izdelke vedoosvcie dobite pri
A. M. Zorman
Ljubljana. Stari trg 32
MARUA ROGEU
miouftktnnia trgovina
periio za dame in fospeća. Blago   dobro,   oeo«   niz^«.
Sv. Petra cesta 26
Tvornica za radio
međn&rodnega slove** odda ge* ncralno z&stopstvo za Sloveni* jo. — Samo prvovrstno irvedc* ne firme 9 primernim aparatom naj pišejo pod: »Radtovertre* tunž ?00S« na Annonzenexpcdi-tioa M. Dukes Nachf. A. C, \Vien I.   \Vollzcile 16.
Postrežnico
»pređmein tako-) sa ćelo dnevno ali po dogovoru za lahko delo s hrano. Naslov v upravi »Slov. Naroda«.                                      933
Lokal
v bližma srlavnesa kolodvora $e odda. Pofiudbe na upravo »Slov. Naroda«   ped   *Lofcal«/1003.
Največja zaloga oblačil za gospode m dečke
J. MAČEK
Aleksandrova oaata ftt.12
Globoko potrta naznanjam vsetn sorodnikom, prijateljem in znancem, da me je moj srčnoljubljeni soprog, gospod
Franc Juvan
kooces. zobotehnik in poseslnik
dne 31. maja t. 1. po  dolgem,   mučnem   trpljenju za vedno zapustil.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 2. junija 1929, ob 4- uri popoldne od doma žalosti, Krakorska ulica št. 31, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 31. maja 1929
Globoko žalujoča soproga Leopoldina in vse
ostalo sorodstvo.
1183
aa L]«bl)aa«
Haiboljše topite nogavice,
roJCavvice, boinbaž, Bor, smIo, MAJCC, iamperje, vestje. ŽEPNE ROBCE, kravate, snjce, v«ie-uine, 2Wt*e, D. M. C. preica. RO^TE TORBICE, iktovitc,  pa!ice, DEŽNIKE, SPORTNE to loaietn«
potrebftčjm?.
Josip petelinc - tjubljana
blizu Prešernovega spomenika   ob vodL
Telefon 2913.                                  Plfiljon „H"
MAJBOLJŠE TA«ttURIOL
arkaiev^ea    n   tr«ms«s«i   ttstemj    ?6*iaH   m
'aipoiili* ob   anwtvn
'    »tara  htnr. t«o«Miioa  tamburio
1 Stjepan  M. Gilg
^         SiMik S1O
Ka6i6«va ulioa 174 (Hrvatska)
C«novrga uunDurtw ^oaljem aa caHtevc ussuj n
OdUkovar  /   ivema ?latima kolajnama
Drofcotia     najbo4tki     »rvtartLh
VOAU393C    V    WB|p    aVDUS    MlD   D0O9*
aL KajnCTiaj -nod^i ocrotttt n>. cčiko-v. od pre^>roc>tesa do aajU-fM|a*ca, te IcraM TtMMa f »a-toft.    Ve« t&ac*  Hvatoft  «ro«rv
aB^aHaSaarftaafl^B^MJ^Bi                a^a^k^aV-^kB^^^ta               <4^a)              ^a»
nfiHTTv^Mv moanvVf smi bi ■ovnsaMka- CetriU traoko. IVV' 4a|a  oa   oejre%e.
•TRIBUNA*  F. B. L.  torama  dvokole* b otroikib voričkor, LfubHana, KaHorsk- c. 4.
„Otroški vrtec"
oa  \^eaedjčo«ffn proecccu UutHMaUe«a Velttej od  30.  V.   do  9.  VI.   1999  naaproti reAtavraci^e »Volu«.
Gglej-e si sa in pr«sxi«i*^« *e, ka4io po Ttiafcih CMiaii IaMu> krpite rac^ćiM iva^ke m tpo«N za   vaie  ciaiđLe  ia odraaflc
Prodaj  &e>
sa 4rofeaw» is đet»^o
Naznanllo otvoritiro!
Slavno ob£m*tvo in rvoje drage odjectasJce vljudno ob\'Cx šćam,   da otvorim »  1.  jimijem zaptt *vojo delikatesna trmp»
vino na
Sv. Petra cesti št. 24
in   priporočđm   primano dob-ro itmk<x čajoo mi*k), rajeo p«t ci\x>  in  druge   delikatese.
Za obilen obak protia kar najvfjrjdncje udana
Marija Kaluža
Ljubljana 1163                                          ■ariji* trt ••
KLAVIRJI
Predno kaići*« kiav«-, o.«i«->t« si 11*090 za^sb ppvvvnnuk kla'vvicv. Pro4a4a u4c—»a te »* »aiman^e obroke. I«to«o4ev«Moat WAiaWWC UttbliaH.   Cu-t«ofćič#>a   f,   v   bftftn   QN«6nM
Lovske puške
ficbetne, bro-vn-iair ^itole, oiitoJ« ra stra&ecv}« p*ov, icvpk« ui rifcU ake pc.rcb&^uM sna t z*1o«l: F. K. K\ISCJt, |HiiUr v U*W>«rf, KoasrMai   tr<   9.
GRIIZNER, AOLER in KAVSER
iivaim slroi ter  Holasa se
najboijta v mi
tertjalu. Lepe
opreme, ugodn
plt61ni     pogo
istotam ivictr&k
plettlnt   stro
vtoaeico
edino pri
Josip Petelinc, Dubijam
o^   vodu,   ->oleu   Prc<er« ovet?*    pomen »<       >^(e
■ki
Sana čokolada
je najbol i Ja!
tumu, (XtunGn§*BMm), ttof~
■CiaiMifiia?     f^^
MW«««w/         1177         Mkrfaaafp.
Sanci, tovatna čo&oCade in Hondonov d. $ o. |., Hoce-SCeveniia
$ć«cl, •Vltt, AOail, <£kl/lM«t<ea
S*ran 8
•SCOVENSKI   NAROD., dre T. jtinlia 1929.
Stcv. \>2.
Na drobno ■ Ma debelo
\ ; Kuhinjsko posolo poredan - Stcklcnino Železnino - piocevino
fltosilke * Cement
Vse vrste orodja
naiceneje pri
B. ZILIC - UUBUANA
Dunaiska cesta 11 • Poleg Figovca
i
Na drobno     gtez konkurence     Ma debelo
Oglejte si speciiaino in detajlno engros trgovino
vrvarsHlh lastnih izdelkov
Prepriča-K se boste, tla Je blasjo napravljeno iz prave dolce konoplje, £ u rangirano in sicer VRVI za zvonove, trausani&iue, <Jvin;a!a in za tclovadno orodje vseh dimenzij. Posebno moč-nc oip-rti «a transmisije C.Miillejrffurte-n), opni navadne vseh Širokosti, vrvi in nureže za seno, ribje mreže, ^u^aine mreže
(Hiinffcmatten), bormbaževe mrežice za ©troSke postelje v vseh   barvah.   tržne   torbice,   osnj«gasne   cevi,   Širitki   za   perMo.
trtne vrvice, štranje, uzde, ipaja, dreta, zi-dairske in tesar-6ik€ vrvice, tra-kovi in vrvice ra žaluzije. Velika zaloga pravih tržaškdh bi>čevn>ikov, bioe-v, gož, iermenov, morske trave, live vseh vrst, konjsikih krtač, konjskih ode], nep-remoč-ljiivih vo-z-nih plaht  juta  platna,   ribaric   itd.,  po  najnižji   ceni.
Soec'ialoo no st ranje (ipl*fs&n}e)
vr\i za transniisi'ic in dvikala se i^vrSi solidno in   točno
kn Kranjska vrvarna in trgovina s komnn na Ivan   H. Adamič
Sv. Petra cesta 31 - Tel. 2441
Podružnice: Maribor, Vetrinjska ul.20. tel.454 Celje, Kralja Pttra cesta 33 — Katnnlk, Šutna4
Naro:ila in p< pravila  se točna in vestno izvriuielo
Razstava w lastni hisi      n-„.
c
t>rcoavlja, Cisti hi osvežo-]e  Icru izbo tiša   slabo oceba-
vo. slahotno đelovank 6re-vesa,    aapihovanje.   obole-
a]e mokra£ne kisUo«, ]eter, žotca in iolčai Icamen — Vz pod buja apetit to izborao afinkujc pd arterioskte-rozi. — .PLANINKA« Čat Je pdsten v plombiraaib paketih  po  Din  20.—  z na*
pisom   proirvaJaJca: LEKARNA   BAHOVEC. Ljubljana.   Kongresa)   trg Dobi  se  v  vseh le&arnah
»Walter« pletilni stroji
po želji tuđi z aparatom za rzorC-no pletenje v več barvah. delti-K'io najsi«urtieiše, popravila sploh ne potrebu]«Jo. 2^aloza in pauk v Ljubljani F. Kos. Židovska uU-ca   5.                                            48/L
Inseriraite v „Slov. Harodu"!
ianejiii« pomoćek za nego i s
Z rubo na novo  iinajdene   franeoske   p-omade   »«M1ŠEL«   se   ustavi   izpadanje in  sivinje hs,   povmejo se  izgubljeni  lasje, odstraniio  se v&i pojavi, ki zaradi njih lasje izpadajo in sive. Usi>eh je zanesljiv pri 60 do 160 parnih, kakor so so  že  komu  dali  ča&a  siveli  ali  izpadaH  lasie. Cene  z dostavitvijo  vsakemu naroaniku na dom:   60 sr  115 D;n, 80 cr.  150 Din, loo srr  1S5 Dioi. 160 sr  290 Din.
Vsakeanu   naročilu   priložimo   sarancijo   za   po polu   uspjeh ia  ta  kk.  Za  slučaj,   da  bi ne  bilo usp*ha, vuicmo denar in poravnamo vse stroške.
V tuzeinstvo po5.ilja po povzetju Depo  za  Jujoslavijo  pomada  >Ml5EL€.
Beograd, Vasina 8. — V Beogradu prodaja lekani^ DeHni. Knez Mihajlova  1.
Ustanovljeno leta 1879.
Telefon itev. 2553*
Kliuiavnicarstvo
Avgust Martinčic
LJUBLJANA, Rimska cesta štev. 14
9r«io in edino podietle za napravo jekienlh valiCnlH zastorov v Slovenifl
prlporoča naprev« novih valjinin zastorov in popra vo istih po konkurentnih   crniali   t«r  ima  vse pripadalole blago stalno n« sicUdiiču.
izdeiuie in se prlporote za narobila
solninlh plahi, okriiij viak« vrsto od priprosto du najbogatojio Izpoijavo, ikarjasta omralja, iolosja sa itedftlnlko, vontllacljo rasnih «rsla rasna okovj«, ialosna vrata in okna, okrogla iolosna stopnjliia, prcdp«čnik« Is iolosa In bakra 1.1, d.       1158
stalna zaloga štedilnikov
v oriznanl vestni in solidni izvriltvit
PRBHETBIZAUDD ZA PREMOGD.U
UUBUANa
,      prodaja po naiugodneiših cenah in
samo na deMio;
PPPI^^\££   domaći   >n   nozemski  za domac •^•^■»•^o^S^^al   kurjavo >r» mdustrnske "?vrhc
KOVAsKI PREMOG  ^,
K^Sf KS    "**""^t». plavžarski in plinski.
BRIKETE
Prometni zavod za oremog d. d.
♦  t'Ubrrariv   Miklosičeva cesta štev   1 SI

Cos je zlato!
Pred nsfcupom Ofie|ie »I «€• liko bb*ro DO  n«JnttJI ceri-
Dvokoless CMBib tnodrtov. Motofje* »«* «**
OtroSklh ^tUkov. Sportnft »ortčko*. IgraCsih *O*£k»*. TrictkrK« Sklm.
Otroikih •vteAohdo«
StoMc U uCeate hol«.
Trioklt« sa prcKis bl«t«.
Ode  u   «**iovr«o#  «tio<«  tn   kottj*.
PocvsutUu Ud.
Ccdikt *T*akOi   Prcvd*i* tucfi na obroke
V ^mehnl oddekk u sprnenu« »^>*
..TRIBUNA* P.O.U
UuMUn^  ICartovsk« cesta 4.
Opozorilo!
Samo kratek čas se bode zaradi preselitve trgovine prodajalo vse
manufakturno  in modno
blago po gioboko znižanih
cenah.
Posebej se opozarja ljubitelje pr.-stnih pirotskth preprog, naj ne zamu-mudijo te ugodne prilike.
j. KOSTEVC
1181                Ljubljana,  Sv. Petra c. 4
Elegantna gosposka soba
v paviljonu
E"
*r
koja 72-74
ROK BERLIC
ZAPUŽE
Nasproti gostilne »Slepi Janez«
TVORNICA POHISTVA!
ANTON ZALOKAR
ST. VIO NAD LJU0LJANO
indelttk  najmodeTiiejic  njohiltvc,   prcvicma o^rtmo  s:*Dovan.   ura« dov,  baiiik,   trgo^ln.  Sol   itd.  po  la sitnih a!i danih na^rtih. — Jantč   c
Vcdno
na liShu!
Najnovejša moda
Elegantni vzorci Bogata izbira
i?

%:
A. & E. Skabern^ E.jubl|ana
Kreditni zavod za Trgovino in industrijo
__^-—   I fUBLPANA. Prešernova ulica štev 5© <v lastnem poslopia)
*TSt«ib Trrdno*tBib papirj«vt <1«tI» \m val u i b*rzB» a&roeilv predujmi   in   krediti vtaU rrtte, e$k«mpt   ta   iakasa memU   Icr a»l.» ■ila   v   ta-   ia   ia«r«mtt>a    tat« • 4ep«»ii* tt<L itd. itd.
Briejavk«: Kredit, Ljublj^aa „ T«let»« it 8044», 5457. 2548       laterurban !7(tt SSOC
37 L
Lrcju;e; Ji«>p Zupaočii. * Za »Narodno tiskara): Fraa Jciortck, -* Im opravo lo inaefa at de4 lista; Otoa ChrtatoL — Vat * Ljabljam.
|    Ofllgjte »i laloflo 1
Narooia in p*pi>a*lla »e tećno in testno lz«pftui«iol