SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po foiti pMjtuan val)«: Sa telo Uto prsdpiataa li »14., xa poi leta 8 (ld., sa četrt le« a i (II., sa jedil
meiec 1 fld. 10 kr.
V administraciji prejeman velja: Ii «sls leto 11 rit., u pol leta 6 (ld., sa <«trt leta S rld., » jeden meiec 1 gld.
V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 fld. 20 kr. Da leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino in osnanlla (laierati) »«prejema npravnlltvo ia ekipedleija v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve ollee It.'S.
Rokopisi ie ne vračajo, aefrankovana pisma ne vaprejemajo.
Vredništvo j« v Semenilkih nlleah It. 2, I., 17.
Ishaja vsak dan, iiviemii nedelje in praxnike, ob pol 6 uri popoldne.
&tev. 197.
V Ljubljani, v ponedeljek 30. avgusta 1897.
Letnili XXV.
ATabilo na naročbo.
S I. septembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden mesec 1 „ 40 „
Upravništvo ,,Slovenca".
Vseslovenski in istersko-hrvatski shod.
Pripravljavni odbor je v svoji seji dne 28. avg. sklenil, da se shod vrši dne 14. septembra ob 9. uri dopoludne. Uvažujoč od raznih stranij izražene želje je odbor določil naslednji dnevni red: 1. Splošni politični položaj ; poroča državni poslanec dr. S u-s t e r š i č. 2. Jezikovno vprašanje ; poroča državni poslanec dr. Ferjančič. 3. in 4. Primorske razmere; poročata državni poslanec Spinčić in odvetnik dr. Franko. 5. Koroške razmere; poroča deželni poslanec Grafenauer. 6. Štajerske razmere ; poroča deželni poslanec dr. Dečko. 7. Narodna avtonomija in narodnogospodarsk" položaj slovenskega in istersko-hrvatskega ljudstva; poroča državni poslanec P o v š e. 8. Sklepanje o predlaganih resolucijah.
Zborovanje se prične ob 9. uri dopoludne ter konča najkasneje ob 2. uri popoludne. Z ozirom na aasBB	-
ta omejeni čas in ker so poročevalci izbrani iz vseh slovenskih pokrajin in Istre, bode po sklepu poslanskega sestanka z due 30. julija t. 1. debata na shodu izključena. Istotako po sklepu imenovanega sestanka bode omejena udeležba na imenoma vabljene osebe. Zaradi tega izdeluje in je deloma že izdelal pripravljavni odbor imenik zaupnikov sporazumno z izven-kranjskimi pododbori.
Glede na omejeni prostor za shod je samo ob sebi umevno, da se bode moralo tudi število vab-Ijencev omejiti. Po shodu ob 5. uri popoludne se bode vršil banket; kedor se ga hoče udeležiti, naj to najkasneje do 10. septembra naznani tajniku pri-pravljavnega odbora, dr. Ignaciju Žitniku, državnemu poslancu v Ljubljani.
Ker se je v javnem listu izrazila želja, naj se pripravljavni odbor pomnoži, izjavlja isti, da v to ni opravičen, ker ga v to imenovani poslanski sestanek ni pooblastil.
Malo Azije.
i.
Iz Zagreba, mestca avgusta.
Znano je sploh, da naš kmet propada in da ga nobeden ne brani. Kdor prebira uradni list hrvatske vlade, ta se mora pa kar čuditi, ko vidi dan za dnevom včasih tudi cele štiri strani samih oglasov o eksekutivnih razprodajah kmečkih posestev, in Sicer največ radi davčnih zaostankov. Do zdaj se je tudi v vsakej županijskej skupščini vseh osem županij tožilo na te davčne zaostanke, ki so iznašali na sto-tisoče goldinarjev. Ali nobeden izmed tolikih činovnikov političnih oblasti, katerim bi morala biti vendar le prva skrb blagostauje naroda, si ni dal truda, da preišče vzroke teh zaostankov in njih groznih nasledkov za naše kmečko ljudstvo. Ti činovniki seveda nimajo časa za kaj takega, kajti skrb za obstanek sedanjega zistema je njihova jedina naloga, ki jo imajo vršiti.
Pač pa se je našel mož, tudi činovnik — ime mu je Josip Pobor, sodnijski pristav v Požegi — ki je preiskaval vzroke tega žalostnega pojava ter jih je tudi našel. Nedavno je objavil članek o tej zadevi v požeškem „Glasniku". Kar ta činovnik vse iz svojega lastnega izkustva o naših oblastvih piše, je skoraj neverjetno ali vendar resnično in pisatelj sam hoče vse svoje izjave dokazati s statističnimi podatki. In kaj beremo v tem spisu ? „Položaj našega kmečkega ljudstva je vsled preogromnih davčnih zaostankev neznosljiv in ni se čuditi, če naš narod obupuje."
In čudno ni, če razmišljamo o tem, kar se nam v tem spisu pripoveduje. Celo vas Poljano so počasi prodale oblasti radi davčnih zaostankov, premda se ti zaostanki niso mogli službeno dokazati. Neki kmet je imel na svojej kmetiji vknjiženih 1000 gld. dolga od davčnega zaostanka, če tudi na leto plača le 2 gld. davka. Tudi se večkrat zgodi, da občinski činovniki zapišejo dolžni davek drugi stranki, ki nič ni dolžna. Tako se je zgodilo, da so pred nedavnim neki vdovi prodali vse njeno posestvo, če tudi ni, bila na davku nič dolžna. Tako je tudi mogoče, da je najsiromašneja občina v celej požeškej županiji, Buč, dolžna davčnih zaostankov 100.000 gld.
Kakor se krivično ravna pri zapisovanju davčnih zaostankov, tako kruto se postopa pri pobiranju davka. Kmetu odženo zadnje živinče iz hleva, pro-dado mu tudi fundus instructus, celo kruh iz peči mu odvzemo. Kamor pridejo davčni eksekutorji, poberejo vse kakor kobilice. V novejšem času se to godi posebno pogostoma v onih okrožjih, kjer je ljudstvo podpiralo opozicijonalnega kandidata. Tukaj se pobira vse brez usmiljenja, kar se najde. In kdo je kriv, da se sme vse to goditi, in da naš narod propada ?
Pisatelj omenjenega članka je povedal kar naravnost, da so največ krive same oblasti, kajti če tudi je narod v marsičem zares neroden, vendar ne
L i S T E K.
Zenon in Justina.
Zgodovinska povest. — Iz laškega prevel P. Б.
(Dalje.)
„Justina, zdravo!"
„Pozdravljen, Tiburcij I Kaj želiš od mene?"
„Ti veš, Justina, da po volji naših gospodov in cesarjev, božjega Dioklecijana in prebožjega Maksimilijana ne sme nihče več spoznavati vere Kristusove, in kogar iztaknemo kristijana, umreti mora v tisočerih mukah. Ti si kristijana in zato hoče glavar, da te odvedemo v zapor in jutri pred sodnike."
„Takoj grem," reče deklica smejoč se. „Počakaj toliko, da ogrnem plašč."
„In ti hočeš z mano?" povpraša osupneni vojak. „Ali bi ne bilo bolje, reči glavarju, da nisi kristijana, kar gotovo nisi, ali pa se kako drugače oslo-bodiš iz teh krempljev?"
„In zakaj pač ? Po božji milosti sem kristijana in ne želim drugega, kakor umreti za Jezusa."
„Nespametnica I" reče Tiburcij, „raje bi bila tiho. A zdaj si izrekla strašno resnico. Hodi za mano. Justina," nadaljuje s sladkim glasom, ki je bil povse nasproten njegovi vojaški natori, „Justina, oprosti, ako ti moram zvezati roke. Zagotavljam te,
da mi ni bilo nikoli še tako težko, izpolniti svojo dolžnost, kakor zdaj le."
Legijanec je stopal počasi proti ječi. Bila je druga vigilija v noči. Mladi vojak je bil čeden človek, star kakih 25 let, visok, močan in mišičast, plavih las in modrih očij, prijetne čudi, še skoro preveč pripraven in lahko bi veljal za sina kakega stotnika. Bil je dobro izšolan,
Stopal je počasi in premišljal.
Mislil je na oddaljeno domovino, na mrzle severne kraje, na svoje stariše, svoje brate. Mislil je tudi na tisti dan, ko je prvič videl umirati kristijana za svojo vero in kako ga je ta pogled tako ganil, da je bil takoj preverjen o resnici katoliške vere. Brzo je tekel do domačega škofa, dal seje poučiti v krščanskih resnicah in krstiti. Kako dober je bil in goreč v teh prvih dneh, ko je prejel sv. krst, s kakim ognjem je molil tedaj k Bogu. A prišel je v Trst, videl je Justino, njegovo srce se je ločilo od Boga in ljubezen do stvari je bila tako močna, da je izločila iz njegovega srca ljubezen do Stvarnika. Mrzlota in slabost je zašla v njegovo molitev, izgubil je prvotno gorečnost in iskal je le Justino, mislil le na Justino, a zdaj je ona jetnica, jutri jo bodo odvedli pred sodišče, jutri jo bodo obsodili kot kristijano in umorili.
Umorili! Ta misel ga je mučila in mu dala toliko toliko trpeti. Justina, njegova krepostna Justina mora umreti, ta dobra stvarca ne sme več živeti, to čisto telesce mora postati hrana črvom in strohnje-losti. In umreti mora za svojo vero, ker je kristijana, ker hoče ostati zvesta svojemu Jezusu! A kdo je pač ta Jezus, ki hoče smrti svojih vernikov? Zakaj je ne bi rešil iz ječe in osrečil ? Toda hoče, da umre, umre za njega? Kako grozoviten je moral biti, da tirja smrt svojih zvestih.
Njegovo srce se napolni sovraštva do Boga, začel je sovražiti Jezusa. Pozabljena je bila stara gorečnost, pozabljena dejanja ljubezni, ki jih je toli-krat izvrševal svojemu Odrešeniku, ni mislil že na slavo mučencev, ki so trpeli z Jezusom na zemlji, da se zdaj veseli z Jezusom v nebesih; presilna je bila njegova strast, mislil je le na Justino in ljubezen do stvari ga je nagnila, da je pozabil, da je celo sovražil Stvarnika.
Tej misli je sledila misel na maščevanje. Hotel se je maščevati nad vsemi sovražniki Justininimi in še posebe nad tistim mladičem, ki jo je ovadil in spravil v zapor. Oh, ko bi imel zdaj Apolona v rokab, b kako slastjo bi ga umoril. Toda jutri, jutri. Pazi, Apolo, pazi, da te ne sreča Arminij.
Druga misel se mu je porodila v glavi, misel,
Г
/ xV
/v
Hs
bi smele oblasti ravnati tako samovoljno in krivično, kakor se je do zdaj godilo. Pisatelj trdi, da je večji del dolga, ki je vknjižen ua kmečka posestva radi davčnih zaostankov, krivično zapisan. Občinske oblasti in davčni uradi so do zdaj pošiljali le sumarne preglede takih davčnih zaostankov uradom zemljiščuih knjig iu le ti so jih sprejemali za podlago vknjižb ua dotičua posestva. Eer se je pa isti davek zaračunaval po večkrat, narasel je dolg nenavadno velik, kar pa v resnici ni. In take vknjižbe so dovoljevale tudi sodnije brez vsake opombe. Zasluga je gospoda Pobora, da požeška soduija ni hotela sprejemati od finančne oblasti takih sumarnih popisov o davčnih zaostankih za vknjižbo, marveč je zahtevala natančne izkaze za vsako jedino posestvo in tudi dokaz za vsak pojedini zaostanek.
Vrhovna naša sodnija je potrdila odloke požeške sodnije v tej zadevi, in od tega časa se je jako zmanjšalo število eksekutivnih razprodaj kmečkih posestev radi davčnih zaostankov. Financijalne oblasti ne morejo namreč predlagati natančnih izkazov o vseh pojedinih zaostankov. Vjednem slučaju je oblast celo priznala, da manjkajo vse davčne knjige neke občine do leta 1885. Po tem moremo lahko soditi, kako lahkoumno so višje financijalne oblasti ravnale v takih poslih.
To, kar se je zgodilo v Požegi, morale bi posnemati vse sodnije in kmalu bi bilo bolje v tem pogledu tudi v drugih krajih. Nadejamo se, da jih višja oblast na to prisili, da se reši, kar se da še rešiti našega kmetskega ljudstva. In ravno tako je dolžnost naših političnih oblasti, da pazijo na občinske oblasti pri pobiranju davka, da se strogo drže onih propisov, ki so izdani v tem pogledu od najvišjega upravnega dvora. Seveda bi morali biti činovniki zares možje na svojem mestu in le v službi za narod, ne pa za zistom. Najbolji dokaz, kako mora narod propadati, če se zanj nobeden ne brine, je današnje stanje na Hrvatskem. Prav slabo se je obneslo gaslo današnjega zistema, ki govori vedno o redu in radu, in ravno tega nima v celej zemlji. Štirinajst let se že upravlja po tem geslu na Hrvatskem, pa smo dospeli tako daleč, da pošten činovnik iste vlade vso to hvaljeno upravo najstrožje obsoja, češ, da je večjidel ona kriva propadanja našega naroda. In resnico je govoril.
Politični pregled.
V Ljubljani, 80. avgusta.
Načrti grofa Badenija za bodočnost so po mnenju čeških politikov že popolno jasni in obstoje v naslednjem. Pred vsem hoče imeti grof Badeni zanesljivo večino. Nagnil se bode toraj k desnici. Vendar se mu pa ne zdi dovolj, da bi izmej 425 le 220 do 230 poslancev stalo na njegovi strani ter le v gotovih slučajih in pod gotovimi pogoji glasovalo za vlado. On želi pred vsem trdne, jednotne in zanesljive večine, in to sestaviti je sedaj njegova najvažneja naloga, s katero se bodo neki pojulranjim pečali tudi načelniki klubov. Do sostave in zagotovitve take večine bo pa mirovala popolno notranja politika. O preos-novi kabineta sedaj ni govoriti, ker ostanejo za
ki mu je napravljala mnogo veselja in radosti. Kdo ve, ako mu ne bode ta zapor mnogo koristil in pospešil njegove nakane? Naposled je bila Justina bogata dedička, a on je ubog angleški vojak, ki bi si ne upal poprositi roke bogate gospice. Zdaj pa je Justina uboga jetnica in on ima stražo pri jetniš-nici. Ko bi bila Justina volje, pobegniti ž njim ? Noč je bila temna, ubežala bi lahko iz mesta, krenila proti Ogleju ali današnjemu Pulju, stopila v la-dijo in odrinila proti vzhodu, koder bi živela srečno in zadovoljno. O lepa misel! Toda ali bode Justina pritrdila? Gotovo. Potem ne bode tako nespametna, da bi pahuila od sebe prijateljsko roko ; bode mi hvaležna, videla bode, kako jo ljubim, in mene bode ljubila.
Bil je pri kraji s svojimi mislimi, ko zagleda bližati se mu dva človeku.
„Kdo sta?" popraša boječe prihajalca.
„Ne kriči tako, Arminij 1" reče jeden izmej spo-znancev.
„Pa kdo sta ?" pravi z nižjim glasom.
„Jaz sem, Just, z mano pa je ... ti si kristijan, Arminij ?"
„Sem", odgovori mladi vojak neodločno.
„Z mano je duhovnik Hijacint, ki nese sveto-
sedaj na svojih sedežih vsi dosedanji ministri, vendar je pa vlada voljna dopolniti kabinet z novim ministrom za Češko, čegar delokrog bo podoben onemu ministra za Galicijo Rittnerja. S tem meni vlada popolno pridobiti za se Cehe. Glede jezikovnih naredb se naglaSa, da jih namerava grof Badeni izvesti na vsi črti in čuvati, da se vseskozi izpolnujejo. Sploh je grof Badeni voljan, strogo se ravnati po načelu jednakopravnosti in s tem pomiriti razburjene duhove. Konečno je seveda več ko gotovo, da se bo povodom posvetovanja klubovih načelnikov razpravljalo tudi o tem, kako zatreti obstrukcijo v državnem zboru. To je toraj nekak načrt naSe vlade, dokler se ne uravna razmerje do desnice in se ne ukrene kaj druzega. Vprašanje pa je, bodo li interesovane stranke tudi zadovoljne s tem, kar jim sedaj ponuja vlada.
Shod čeških zastopnikov v Pragi se je vrSil včeraj ob veliki vdeležbi. Sklical in priredil ga je, kakor smo svojedobno poročali, praski mest. zastop ter povabil na shod zastopnike vseh čeških mest in okrajev na češkem, Moravskem in v Sleziji. Natančnejih poročil o tem vsečeškem shodu Se nimamo, poroča se le, da se ga je vdeležilo 93 zastopnikov mest in 92 okrajnih zastopnikov s Češkega, 20 mestnih zastopnikov z Moravskega in dva iz Slezije. Skupno je bilo izdanih 482 na imena glasečih se vstopnic. Nekako čudno je pri tem to, da se shoda ni vdeležil noben zastopnik moravskih in šleških okrajev; vendar je mogoče, da v tem oziru poročilo ni popolno.
Sladkorni zakon, katerega veljava je, kakor znano, potekla z 31. julijem, se je sedaj obnovil zopet za jedno leto in sicer naredbenim potom na podlagi § 14. temeljnega zakona z leta 1867. Ogerska polovica je jednak zakon sklenila že parlamentarnim potom. Tudi pri nas je vlada takoj v prvi pomladi predložila načrt, toda, ker se ni moglo završiti nobeno zbornično delo, je tudi to ostalo nerešeno. Ta naredba je že tretja, od kar se je zaključilo zadnje zasedanje, ki je bila izdana na podlagi omenjenega paragrafa temeljnega zakona.
Buskofrancoska zveza je, rekli bi, glavna točka, okoli katere se suče vsa zunanja politika. Najbolj se seveda zanimajo zanjo Francozi, Busi in pa Nemci; prva dve naroda radi tega, ker pričakujeta od zveze velikih koristij za-se in za celo Evropo, Nemci se pa že nekoliko boje za priborjeni pokrajini Alzaško in Lotarinško, na kateri užaljeni Francozi še niso pozabili. Nemške kroge je posebno potrta izjava nekega francoskega dnevnika, ki naglaša, da je potom zveze zopet možno priboriti si izgubljeni del, iu da ta zveza ni samo defenzivna, marveč tudi ofenzivna. Sicer skušajo „Beri. N. Nacbrichten" prepričati svet, da se Nemčiji ni ničesar bati, ker vladajo tudi mej Nemčijo in Busijo najboljše razmere. To je sicer res, toda o kaki zvezi se pa le ni govorilo povodom bivanja nemškega cesarja v Petrogradu. In ravno vsled tega, ker je zveza v nemških krogih vzbudila precej strahu, se je jelo misliti zopet na pomnožitev nemškega brodovja. Morda je s tem v zvezi tudi nastopni migljej, ki ga je dal cesar Viljem te dni nekemu gimnazijskemu profesorju.
I	^———. "j
tajstva. Hvaljen bodi Gospod, ki je dal nocoj tebe za stražo pri ječi, ker tako ne ostane njegova služabnica brez pokrepčanja".
Te besede so mladeniča uničile. Jezus, ta Jezus, ki ga je zdaj tako sovražil, ki ga je poprej preklinjal, ta Jezus ;e zdaj poleg njega, hoče priti in potolažiti Justino. Kaj je torej ta Bog tik sebičnež ?
Ni mogel nadaljevati takih mislij, zakaj Just govori dalje:
„Dobro, ali dovoliš, da stopiva v ječo?"
„Le, toda . . ." pomišlja se mladenič.
„Nič strahu. Ostaneva prav malo Časa notri in varni smo dovolj. Sicer pa je noč temna in v ječi je slučajno sama Justina, nihče nas ne bode videl".
„Vstopita torej. Toda, Juste, poprej bi rad malo govoril s tabo. Naš čestiti pastir bode gotovo to dovolil".
„Brez skrbi, moj sin, reče duhovnik".
„Juste", reče vojak s tihim glasom, in oddaljita se nekoliko od Hijacinta.
„Jaz bi hotel Justino osrečiti".
„Ti Justino?" vpraša Just osupnen.
„Res je, osrečil bi jo iz vse svoje duše. Brez nje ne morem živeti".
„In kaj hočeš od mene ?"	(Dalje sledi.)
Rekel mu je namreč : „Dokažite mladini, da je dobra mornarica življenjski pogoj države*. Rusko-francoska zveza se pa kaže v jasni luči tudi v ruski cerkvi, kajti molitvam za carja in njegovo hišo se je pri-dodejala tudi molitev za .blagor predsednika Faure in celega francoskega naroda". Tudi ta vest, ako je seveda povsem resnična, je velepomeuljiva za veljavo in moč zveze in toraj pač ni čudno, ako se ie veseli Rusija in Francija.
Draginja v Franciji. Mej tem ko se višji krogi te dni neizmerno radujejo, ker se je vresni-čila njih želja po zvezi z Rusijo, je velik del naroda v veliki stiski, tako rekoč brez kruha. Kakor povsodi, se je tudi v Franciji podražilo žito in posebno je poskočila cena pšenici kar za 12 frankov (od 18 na 30 frankov). Umevno je toraj, da se je podražil tudi kruh, posebno pa še v Parizu, koder stane kilogram navadnega kruha 50 centimov. Mej nižjim prebivalstvom je počelo v zadnjem čssu zelo nevarno vreti in bati se je, da se pojavi javen upor. Posebno živa agitacija se je vnela proti izvanredno visoki carini na žito in voditelji tega gibanja so opetovano resno svarili merodajne kroge, naj čim najpreje vsaj deloma ugode ljudski zahtevi. Dosedaj vlada če ni storila nič odločnega v tem oziru, najbrže vsled prevelikega veselja nad dognano zvezo.
Razmere na Grškem so se v poslednjih dneh zopet nekaj spremenile. Revolucijonarno druStvo »Ethnike Hetairia« je pričelo zopet svoje delovanje. Obdeljuje namreč z vso silo javno mnenje v središču kakor tudi na deželi, da bi je vnelo za novo vojsko s Turki. Vlada in nekateri trezneje misleči možje sicer odločno nasprotujejo tej misli, vendar je mogoče, da se posreči revolucijonarnim agitatorjem zasejati mej ljudstvo svoje državi nevarne nauke in v njem vzbuditi prejšnjo bojaželj-nost. Kot nekaka posledica te agitacije se je pa pokazalo nasprotje v grškem parlamentu. Velik del poslancev se namreč neče odzvati povabilu vlade k sejam poslanske zbornice in že dve ste bili vsled tega nesklepčni. Vlada smatra to postopanje poslancev za neko nezaupnico in je sklenila, da vloži ostavko, ako se izjalovi Se tretji poskus. Vsekako ni vse v redu v grškem kraljestvu.
Razgled po slovanskem svetu.
t P. Evzebij Fermendžin.
(Konec.j
P. Evzebij, čeravno Bolgar, je visoko spoštoval in ljubil tudi Hrvate in znal je prav z naslado govoriti o slavni preteklosti Hrvatske, in tožil se je na današnje raztrovano stanje, katero niti historiji — tej njegovi najmileji muzi, kakor je imel navado reči
—	ne daje slobode ne povzdiga. Hrvatje se mu imajo zahvaliti za razna dela. Zlasti ga je mnogo truda stalo delo: „Acta BosLae, potissimum ecclesiastica" 925—1752 izdano 1. 1893. To je zlata vredno delo; pravi priročni zbornik za zgodovino Bosne. Ne samo da je tu mnogo novega materijala obelodanil, in tako prosvetlil mnogokatero še tamno stran hrvaške zgodovine, popolnil živolopise naših slavnih junakov frančiškanov, ampak zbral je tudi iz že izdanih knjig tvarino v skupnost — v pravi zbornik. S prvim in drugim delom zadivil je skromni P. Evzebij učeni hrvaški svet. Hrv. historiki napisali so na temelju tega nove razprave in dela. Jugoslovanska akademija počastila ga' je za to z imenovanjem do-pisujočega svojega člana.
Razen teh dveh monumentalnih del izdal je P. Evzebij še : Cronica observantis pro Bosnae Ar-gentinae ordinis s. Francisci. — Prinos za životopis Jurija Križanič», svečenika i kanonika zagreb. bisku-pije. — 0. Rafael Levakovič i Vlasi u Hrvatskoj.
—	Listovi o izdanju glagolskih crkvenih knjig» i o drugim književnim poslovima u Hrvatskoj od g. 1620—1648. — Iiprave god. 1579 tičuče se Crne-gore i stare Srbije. — Ta dela izdala je jugosl. akademija v „Starinah" — prvi dve leti v posebnih knjigah.
Razven teh učenih del čaka v akademiji za tisek dovršeno delo: „Acta Oroatiae ecclesiastica", s katerim bode hrv. zgodovina dobila mnogo novega in zanimivega. — Zapustil je, kakor se čuje, še mnogo nedovršenih stvari, lep in velik književno-historični inventar. Želeti je, da bi to jugosl. akademija v roke dobila. Vredno bi bilo obelodaniti njegove mnogo-brojne druge liste in korespondenco, kakor nekdo svetuje, ker so tukaj zastopane visoke osebe v Evropi, s katerimi je korespondiral.
2e kot lektor bavil se je s zbiranjem raznega zgodovinskega materijala in je takrat napisal lepo
razpravo o ev. Ivanu Kapistranu, ki je bila natisnjena v „Glasniku biskupije djakovačke". S?. Ivan Kap. je namreč znamenit za Ogersko in Hrvaško. Se pred to jako temeljito razpravo napisal je P. Evzebij več zgodovinskih razprav za bolgarski koledar „Godišnjak*, ki je takrat izhajal v Viugi — rodnem kraju Evzebijevem. Ti članki govorijo o Bolgarih, ki so se naselili na juž. Ogerskem. Kakor sem od njega čul, napisal je nekaj na prof. Dr. Kreka v Gradcu o bolgarskem akcentu, za kar je bil na-prošen.
Pri izdanju staroslovenskega glagolskega misala sodeloval je tudi P. Evzebij Fermendžin. Glavno zaslugo pri tem ima izvrstni poznavalec starosloven-ščine msg. Parčić, kan. pri sv. Jerolimu v Eimu. Izdanje te knjige, kakor je znano, imelo je mnogo — se ve — političnih težav. V Crnigori je bila namreč zopet vpeljana staroslovenščina v cerkev in potreba je bilo novih misalov. Potrebovalo seje novega izdanja sploh tudi tam, kjer še to dovoljenje obstoji. Ali nekje bi se bilo rado videlo, da vse to sčasom zaspi in da se ne širi še v druge škofije — se ve da ne iz skrbi za kat. vero, ampak da bi po slovanskih krajih italijanizacija, germanizacija in ma-žarizacija laglje vspevala.
O tem piše presv. biskup Milinović po priliki sledeče: Ko so bile te težave premagane, naloženo je bilo msg. Parčiču, da stari misal za novo izdanje priredi. Vsa sreča, da je imel on delo že pripravljeno. On se je že več let poprej s tem trudil. Rokopis je dals sv. Stolica v pregled še dvema učenjakoma, izvrstnima poznavalcema staroslovenskega jezika, namreč pok. msg. CrnČiću, prefektu slav. kolegija sv. Jerolima, in P. Evzebiju Fermendžinu, frančiškanu, ki je prava čast in biser frančiškanskega reda, in čegar velika zasluga je, da je bilo izdanje kmalo dovršeno, ker je on knjigo z nedosegljivo marljivostjo in trudom pregledal in tisek priporočil. — Res lepa zasluga za pospešenje tako znamenitega dela.
Toliko naj zadostuje o tem znamenitem možu.
Sklenem z besedami prijatelja v „Franjevačkom
glasniku" : P. Evzebij bil je redek mož; poln vseh
vrlin ; lepšala ga je zlasti globoka ponižnost, silna
učenost, golobja blagost in angelska svetost. S to
sveiuaiju —;„„ "«dalje svojo čisto dušo dobremu Bogu in sv. očetu Frančišku. ~ _ .
nimi deli, s svojim čistim življenjem, s svojo nedosegljivo čednostjo, s tem pravim znamenjem globoko-umnih učenjakov zapustil je na mestu trajni spominek sv. Cerkvi, frančiškanskemu redu in hrvaškemu narodu, kateremu je bil iz srca udan. Slava mu! V nebu naj uživa sad svojega truda. P. N.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30. avgusta.
(t Župnik Martin Derčar) Iz Presse nam je došla žalostna vest, da je včeraj ob štirih popoldne umrl ondotni čast. g. župnik Martin Der čar po daljši bolezni za rakom v želodcu. Pokojnik je bil rojen dne 3. nov. 18B6 v moravški fari. Posvečen je bil. 1.1861. Kapelauoval je na več krajih, župni-koval na Polici in od 1. 1885 pa do svoje smrti v Preski, kjer se je vzlasti zadnja leta, dasi že zelo bolehen, mnogo trudil s popravljanjem župnijske cerkve, kateri je potres provzročil veliko škode. Svoje lepo premoženje, katero je večinoma pred nekaj leti podedoval po nekem svojem sorodniku, razdelil je v svoji oporoki v blage namene. Družba sv. Cirila in Metoda, župnijska cerkev v Preski in dve podružnici pokojnikove rojstne župnije itd. dobijo lepa volila. Blagemu pokojniku dodeli mili Bog večui pokoj.
(Kanonično vmeščena) sta bila danes čč. gg.: Rudolf Gregorič na župnijo Lozice in Anton An tončič na župnijo Planino pri Vipavi.
(Osobna vest.) Absolvirani slušatelj kemije gospod Henrik W a lian d iz Ljubljane, je imenovan asistentom za Cisto in analitično kemijo na c. kr. tehnični visoki Soli v Gradcu.
(Duhovne vaje) vodi č. g. o. Julij Miillendorf S. J., profesor bogoslovja iz Celovca.
(Blagoslovljenje rokodelskega doma na Vrhniki) se je včeraj ob najlepšem vremenu vršilo nad vse sijajno. Vrhnika je ta slavuostni dan kazala praznično lice. Mlaji, zastave, slavoloki, vsega obilno kazali so, da se obhaja za Vrhniko izreden dan, ko se ima blagosloviti novi krasno dodelani rokodelski dom in zastava društva rokodelskih pomočnikov. Prevzviš. knezoškof so prišli poveličat to slove9nost. V lepem nagovoru so pojasnili namen slavnosti in pomen ro-
kodelskih društev, na to opravili sv. mašo ter blagoslovili zastavo. Po končani cerkveni slovesnosti so deputacije raznih društev v slovesnem sprevodu čez Vrhniko z godbo iz Domžal korakale v rokodelski dom, katerega so nato blagoslovili prevzv. knezoškof. Po blagoslovljenju so si ogledali hišo ter pohvalili] da je zgrajena tako praktično in ob enem okusno! zahvalili so vse, ki so se trudili za zgradbo hiše, ter konečno podelili papežev blagoslov društvu rokodel-skih pomočnikov na Vrhniki in dobrotnikom novega rokodelskega doma, za kateri je v ime društva poprosil vrhniški rojak g. dr. Mih. Opeka bivajoč v Rimu. Popoldne so bile slovesne litanije na griču pri Sv. Trojici, kjer se je zbralo nenavadno veliko število naroda in korporativno zopet vsa zbrana odposlanstva raznih društev. Potem je bila ljudska veselica, petje, srečolov itd. V petju so se odlikovala pevsko društvo Zvon iz Ljubljane, pevci rokodelskega društva iz Škofje loke iu vrhniško rokodelsko društvo. — Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo 1
(Tombola.) C. kr. finančno ministerstvo dovolilo je v sporazumljenju z notranjim ministerstvom prireditev efektne tombole s 1200 srečkami po 90 krajcarjev prostovoljni požarni brambi v Črnem vrhu nad Idrijo, z izklučitvijo dobitkov v denarju, v korist požarne brambe v prihodnjem letu.
(Darovi.) Namesto venca na grob f Fr. Tavčarja je poslal g. Alojzij Zelezny, kapelan v St. Juriju pri Kranju, 3 gld. za kranjsko gimnazijsko kapelo; v isti namen so darovali: g. Janez Lav-renčič, dekan v Smartnem pri Litiji, 3 gld.; gosp. Janez Tavčar, župnik v LeSah, 3 gld.; g. dr. Ma-tija Leben, kanonik v Ljubljani 5 gold.; Agata Pleša 1 gld. - Bog plačaj!
(Cena pšenici) je v poslednjih dneh zopet poskočila. Na tukajšnjem trgu je bila v soboto dne 28. avgusta 1.1. cena hektolitru 11 gld. 80 kr. Kakor se razvidi, je cena temu pridelku padla samo jeden dan in se takoj na to zopet zvišala, vendar je pa najbrže dosegla maksimum.
(Oddaja plemenskih bikov.) Deželni odbor bo oddajal mesca septembra t. I. nike pleme-njake belanske-pincgavske pasme naj-pred občinam, potem pa tudi drugim živinorejcem pod navadnimi pogoji. ProSnje naj se pošljejo do 25. septembra t. I. deželnemu odboru, kateri^rročfej-b"lov^n«t» s-imnaziia v Celin.) Učenci, Sko-slovenski gimnazijski razred v Celji; »yiaujoju se dnč 15. septembra t. 1. ob osmi uri zjutraj v ravnateljevi pisarni samostojnih gimnazijskih razredov v Celji, v Šolski ulici h. št. 21. Pri tem je treba položiti sprejemnino in učni prispevek skupaj 3 gld. 10 kr. Sprejemni izpit vrši se 16. sept. ob osmi uri zjutraj v učni sobi prvega razreda v isti hiši. Učenci za drugi in tretji samostojni slovenski gimnazijski razred vpisujejo se 17. septembra ob osmi uri zjutraj v omenjeni pisarni. Ponavljavni in dopolnilni izpiti vrše se dn6 17. septembra od
osme ure naprej.
(Iz Savinjske doline na Štajerskem.) Tu je zdaj vse v hmelju. Po nekaterih njivah ga obira po 20, 30, 50 in celo 100 ljudij. Obiralci prihajajo od vseh krajev: iz konjiškega, laškega, kozjanskega okraja, nekaj jih je tudi s Kranjskega. Cene so boljše kot so bile lani. Zgodnji hmelj se je najprej prodajal po 1 gld. 50 kr. kilo, potem je pa padel na 1 gld., ko so od drugih krajev prišla ugodna poročila. Zdaj pa stoji že le 80 kr. kilo. Bog daj, da bi vsaj pri tej ceni ostalo, potem bodo ljudje že še dobili nekaj denarja.
(Razstava grozdja na Bizeljskem) 2e naznanjena razstava grozdja za brežiški okraj se vrši dne 19., 20. in 21. septembra na Bizeljskem. Svečano odprtje razstave bode 19. sept. ob 9. uri zjutraj.
Odbor.
(V Reki) vedno bolj raste ogorčenost proti Mažarom. Sprevidujejo, da jim je mati Hungaria postala prava mačeha. Magistrat drži burne sednice, v katerih popularni Valušnik hudo razsaja, a njegov predlog, da bi se izvolila dva zastopnika v Zagreb, ni še dozorel. Rečane je hudo razžalilo dr-žanje in gadno pisanje mažarskih noviu. Te dni izdal je tudi odvetnik Barčić odprto pismo proti županu, v katerem je marsikatera gorka. Predbacuje, zakaj' se ni poprej ganil, dokler se še ni glasovalo v Budimpešti. S tem so duhovi še bolj vznemirjeni. Seveda je kasno, vendar s tem prisiljeno in umetno skovana simpatija za Mažare ponehuje in spoznavati se začenja, da je Hrvatska pravičnejša. Tempora mutantur. — Mažari očitajo Rečanom, kako da so
nehvaležni za toliko na korist Reke potrošenih milijonov. Cegavi pa so ti milijoni bili? Ali ni jih prav mnogo hrvatskih V Je-li n. pr. les na kolodvorskem skladišču morebiti iz mažarskih pust? Ali se da krivica z denarjem — in takšnim — opravičiti? Ali se smejo v Reki — za plačilo — samo Mažarom najboliše službe dajati in Rečani v kot potiskati, da naj bodo samo s kostmi zadovoljni. Nepremišljeni Rečani naj pomislijo, ali ne velja tudi njim: „Mohr, du hast deine Schuldigkeit gethan, kannst gehen." K nezadovoljnosti lahko tudi pomaga pomanjkanje promet» in podjetij, kakor se zdaj v Reki opaža.
(Cirkus Henry.) Včeraj sta bili zopet dve predstavi, katerih se je ljubljansko občinstvo, posebno pa vojaštvo, udeležilo v mnogobrojnem številu. Pri večerni predstavi so bili razven par prvih razprodani vsi sedeži, galerija pa je bila kar natlačena. Posamne točke vsporeda so proizvajali igralci kaj izvrstno in želi za to opetovano burno pohvalo. Posebno pozornost so vzbujali vsestransko izvežbani konji in pa igralci na vrvi. Da klovn Aleksander ni ostal zadnji, ume se samo po sebi. Danes se predstavljajo večinoma nove tcčke.
Narodno gospodarstvo.
Poskuševališče za prirodno in umetno stavbinsko kamenje na c. kr. dri. obrtni šoli v I. dunajskem okraju
Vedno rastoče zahteve v stavbarstvu glede lahkote, trdnosti itd. zidanja zahtevajo natančno znanje gradiva, sosebno stavbinskega kamenja. V pospeševanje znanstvenih razlskavanj na tem polju, kakor tudi za vsakdanje potrebe se je ustanovilo vsled prizadevanja in požrtvovalnosti profesorja A. Hanischa poskuševališče za prirodno in umetno stavbinsko kamenje. Ta zavod je oddelek c. kr. državne obrtne šole v I. dunajskem okraju in nudi oblastvom, industrijalcem in obrtnikom priložnost, da dajo preiskati v stavbarstvu najbolj uporabljeno stavbinsko kamenje, kakor tudi učencem zavoda, da spoznavajo na svoje oči fizikalično-mehanične lastnosti različnega stavbinskega kamenja.
Ta stavbinsko-obrtni laboratorij je pod strov"'v* njaškim vodstvom c. kr. profesorja inžener.1-nischa. C. kr. ministerstvo za uk in oogočastje je B .u,„m 7 dne 4. avgusta 1896 odobrilo načrt in
__jFe-JaViu.	..__
Naročila za izvršitev poskuSenj stavbinskega kamenja se pošiljajo pismeno načelništvu zavoda in v to določeni materijal naj se dostavi na naročnikove stroške v zavod. Obrazce za preiskavo napravi naročnik sam v sporazumljenju z načelništvom ali pa plača stroške za napravo istih po načelništvu Zneski pristojbin znašajo za vse poskušnje, kakor za določitev luknjičavosti, potežne, tlačne, lomne trdnosti itd. po 10 gld., za določitev specifične teže pa 3 gld. Na podlagi vsake izvršene preiskave se izda izkaznica.
Ako se ne privoli v razglasitev poskusnih rezultatov, se mora to izrecno v teku štirih tednov po izdanju izkaznice naznaniti.
Ta izborno urejeni zavod je v vsakem oziru dosegel že velike vspehe in rezultate nešteviinih po-skušenj ua tem zavodu ; dandanes splošno vporabljajo pri pouku na tehničnih in obrtnih šolah in istotako arhitekti in inženerji v stavbinski praksi.
Program in cenovnik poskuševališča sta na razpolago v trgovinski in obrtni zbornici. _
Telegrami.
Kozje, 30. avgusta. Župnik Tomažič je izvoljen načelnikom okrajnega zastopa kozjanskega z 22 proti 7 glasovom. Slava!
Krakovo, 29. avgusta. Carska dvojica pride v Varšavo dne 31. t. m. in ostane tam do 4. septembra. Poljski napisi na slavolokih so prepovedani.
Rim, 29. avgusta. Ministerski svet je odobril prijateljsko in trgovinsko pogodbo z negušem.
Pariz, 30. avgusta. „Soir" poroča, da je prejel ministerski predsednik Meline brzojavno obvestilo o sklenjeni ofenzivni in defenzivni pogodbi mej Francijo in Rusijo, predno je car izgovoril pomenljivo napitnico.
Pariz, 30. avgusta. ..Agence Havas" poroča iz Aten: Grška vlada je odgovorila na vprašanje velevlastij, s katerimi državnimi
dohodki bode porok za najeto posojilo, da svota vojne odškodnine še ni delinitivno določena in vlada tudi še ni sprejela nikakega oficijelnega obvestila.
Elberfeld, 30. avgusta. Danes dopoludne sta trčila na bližnji postaji dva osobna vlaka. Dve osebi sta ubiti, 12 težko in 2 neznatno ranjeni.
Atene, 30. avgusta. Na današnji dan so opetovano sklicani poslanci k seji. Ako bo tudi ta seja nesklepčna, vloži ministerstvo ostavko. V soboto povodom odhoda poslancev iz zbornice sta se sprla bivši načelnik generalnega štaba mornarice Grivas in bivši pomorski minister Levidis. Poslednji je trosil razne vesti o akciji brodovja pri Prevesi. Grivas mu je dal zaušnico.
Montevideo, 30. avgusta. Novo ministerstvo se je sostavilo tako-le: Perez vojno, Maceachen notranje, Mariano Ferreira zunanje zadeve, Campistegni finance in Ja-cobo Varela poljedelstvo.
27.	avgust». Ivana Rozman, uradnika vdova, 80 let, Rožne uliee 7, vodenica. - Klara Marija Žagar, stotnika hči, 4 ure, Resljeva cesta 12, oslabljenje.
28.	avgusta. Amalija Lumbar, krojača hči, l»/t meseca, Cerkvene ulice 21, jetika. - Matija Železnikar, črevljar, 47 let, Florijanske ulic 48, legar.
Tujci.
27. avgusta.
Pri Hlonu: Homann iz Radovljice. — Kolm, Neuhauser, Mandl, Drexler, Zoerrer, Beck. Iluber, Schramek z Dunaja. — Schuluieister iz Znojma. — Haasner iz Bjelice. — Molilni iz Trsta. — Schreyer z Reke. — Succovaty, Pfiffer, Unschuld iz Gradca. - Fasan iz Kočevja. — Legat iz Lipica. — Kodi iz Prage. — Kostanjevec iz Prema.
Pri Mallču: Piosch iz Celovca. — Schwab, Hoehstatter, Knopf Koschigg, Schimann, Paoher z Dunaja. — Tomčič in Zerrer iz Trsta. — Herscbkovitz iz Ogerske Sobotioe. — Swo-boda iz Tržiča. - Putschnig iz Kranja. — Vogrinz u Brežic — Travner iz Novega Mesta. — Treiber iz Gradca. — Sehaschl iz Goričan. — Podmenik iz Rateč.
Pri bavarskem dvoru,: Sohr z Dunaja. — Polak iz Kamnika. — Urbančič iz Konjic. - Merk iz Trsta. — Podboj iz Dutovelj.
Pri Južnem kolodvoru: Kremser z Dunaja. — Fiedler iz čosvice.
Stenografije
bi se rada u£ila gospica v Udmatu št. 94. 575 2—1
c s
Д "
«OS -S h* g
«S.S s 05
^ o. «
I
«g. s
xi = «
(D 'S
ȣ 5
t
"IS
Najboljšo pitno vodo
pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušeno. od zdravniških (X.)	avtoritet priznano, ima 4 35
Ta voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov in vodovodov najugodnejšo pijačo.
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajaioicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
MeteorologiSno poročilo.
Čas opa-lovania
Stanje barometra v mm.
28| 9. zveeer
2)
29
30
7. zjutraj 2. popol.
Temperatura po Celziju
rw
735 6 735'5
7. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
7353
736-9 735 5
Vetrovi
lS'8 I il7>g
145
2-V6
18-5
17-1 250
brezv. sr. jzah.
Nebo
Ji
M • S
■s-*
jasno
megla pol oblačno
• jug
sl. jug brezv.
jasno
oblačno del. oblač.
Mlad orgljavec
(cecilijanec)	579 3-1
Inćc isliadclbe.
Več. o tem pove upravništvo .Slovenca".
5 stanovanj
se odda s 1. novembrom t. 1. na Poljanski cesti it. 72.
Jedno stanovanje s kuhinjo in drvarnico se lahko takoj odda.
Natančneje se izve pri Eliji Predović-u na Poljanskem trgu št. 5._573 i
00
00
Srednja temperatura sobote 19-6°, za 2-20 nad normalom. Srednja temperatura nedelje 19-7°, za 2-4° nad normalom.
€. in kr.
«tvorna
Ф
tovarna sa izdelovanje orgelj
bratov Rieger
v Jagerndorfu v avstr. Sleziji.
Filijalka v	, v lastni hiši.
Izvrstne, cenene cerkvene orgije
pod prav ugodnimi pogoji. 23 26—17 Seznam orgelj brezplačno.
Umrli »o:
^ 26. avgusta. Oton Skender, lampistov sin, 7 mesecev, " '*ka cesta 23, plučnica.
Stanarinske knjižice
za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dob6 se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni
v Ljubljani.
Št. 28.235.
557 3-3
Stanovanje v najem.
V mestni hiši, Komenskega ulice št. 16, i« jedno stanovanje v
II. nadstropju obstoječe iz dveh sob, kuhinje, kleti in drvarnice
od 1. novembra letos
oddati v najem.
Pismene ali ustne ponudbe sprejema in zsičiiena po|asm!a deli v navadnih uradnih urah podpisani magistrat.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 20. avgusta 1897.
St. 29.«98
Bridko užaljen javljam v svojem, v imenu sorodnikov in preških župljanov prečastitira duhovnim tovarišem, prijateljem iu znancem, da so umrli prečastiti gospod
Martin Dercar
župnik v Preski
danes v nedeljo, dne 29. avgusta, popoldne ob 4. uri večkrat previ-deni s sv. zakramenti za umirajoče po dolgo trajajoči mučui bolezni
Pogreb bode v sredo, dne I. septembra 1.1, ob 8. uri zjutraj
Duhovno sv. opravilo za dušo pokejnikovo darovalo se bode v zupni cerkvi.
Preblagega rajnika priporočam v pobožni memento pri presveti daritvi preč. gg. tovarišem in v prijazni spomin raznim prijateljem in znancem.
V Preski, dne 29. avgusta 1897. 577 l-i
J. Meršolj,
kooperator.
578 3—1
V zmislu § 6 zakona z dr.e 2-3. maja 1873 (št. 121 drž. zak.) пагпаша se, da bo razgrnjen
prvotni imenik porotnikov za 1898. leto
od dne 30. avgusta do dne 6. septembra t. L
v magistratnem ekspeditu na ogled ter da ga v tem času vsakdo lahko pregleda in nazaaui svoj ugovor proti njegovi sestavi.
Porotniškega posla so oproščeni pa § 4 omenjenega zakona :
1.	Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe za vsikdar-
2.	udje deželnih zborov, državuega zbora in delegacij za čas'zborovanja •
3.	osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podrržene vojni dolžnosti za ta cas, ko so poklicane k vojaški službi;
4.	osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji zdravniki in ranocelniki in tako tudi lekarnarji, ako uradni ali občinski načelnik zanje potrdi,^ da jih ni mogoče utrpeti, za sledtče leto:
5.	vsak, kdor je prejetemu poklicu v jedutm porotnem razdobji kot koleda namestni Porotuik zadostil, do L-onca proga prihodnjega leta po
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 27. avgusta 1897.
11 n a, j m Is a "borza.
Dn6 30. avgusta.
itkopni clrtavni dolg v notah.....
skopni državni dolg v srebra ...
*7(trijska zlata renta 4%......
iTitrijika kronska renta 4%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4£.......
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . ivrtro-ogereke bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
xadon vista...........
Nemški dr», bankovci za 100 m. nem. drf. veli.
tO mark...........
13 frankov (napoleondor) ......
Uli;*naki bankovci ........
C. kr. cekini......
102	gld.
102	,
124	,
101	.
122	.
99	.
950	,
366	.
119	.
58	.
11	.
40	kr.
40	.
35	«
80	.
75	.
85	.
75	;
65	. 67'/,
74	. 52 «/,
20	.
64	.
Dn6 28. avgusta.
4% državne »rečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želei. po 200kion
Tišine srečke 4^, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... '. Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 [
Posojilo goriškega mesta.....
kranjsko deželno posojilo . ... . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4* Pnjontetne obveznice državne železnice . .
•	. julne ieleznice 3% .
•	. južne železnice b% . , dolenjskih Ieleznic
159 gld.		—
161		_
189		50
99		50
140		75
128		75
108		25
112		50
98		75
99		40
228		—
182		40
126		10
99	M	50
— k t.
Kreditne srečke, 1U0 gld........
i4 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove irečke, 40 gld........
St. Genćis «rečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . ! Akcije južne Ieleznice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška druiba .'
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogareka družba, 70 gid. ! Papirnih rubljev 100
202 gld. 25 154 . —
»r.
19 26 71 7» 57 22 164 3420 401 87
136 169 128
25
50 25
25 50
•T Nakup in prodaja fJBt
vsakevritelh driavnlh papirjev, агебк, denarjev itd. varovanje za zgube pri irebanjih , pri izžrebanjt najhianjeega dobitku. K ■ I a d t n a izvršitev naroSll na bor«i.
ttanjarnibna delniška družba
„M E M C U H"
ffollzeile it. 10 Dunai. Ririihilfirstraiie 74 B.
ЖЛГ Pojasnila ttXt v vsen gospodarskih in «naninlh stvarok,
potem o kursnih vrednostih vseh ipokuiaoi|skih »rodneits:* papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče vi«oeega lorestovanja pri popolni varnosti
13769132