C^ITT /IM^nT^TT/:^
MM \\// i i l^j
l iij VJ ^
rp —
---i V^
Odgovorni VrcunllL: Prtfcsor Valentin fconšck.
Slovenska uovinc pridejo vsaki ceiorlek na svollo: cena za čelcrliuko leta I gold.; po pošli I gol. 10 kr. sr. /a plačilo so ludi cznanila razglasijo.
Tečaj H.	V Celi I!), mallga (ravna IS455. List 18.
Iz Cela.
V nedelo 1.*». dau lega mesca smo se Cilaui luido prestrašili. Zaslišali smo ob pol desetih plat zvona bili. Strašni viharje »livjil, torej je naš strah še veči bil. Gorelo je majhno uro zvuiiaj mesta v Tcruovlah Idi-zo Šmarjctc. Alj ('claui, povsodi priprav-leni svojemu bližucuiu pomagali, so hiteli ua pomoč. Kakor bi bil trenil so bile mest-•ic brisglc vprežene. Gospodi: Alojz Zabu-kušek, Kari Zima, Lasuik iu llalm so jih ;>u»tiii peljali; lud železnica je brisglo poslala. i .ctclo jc tud veliko iuožov iz Celja Tcriiovlčauam na pomoč. K sreči je veter od vasi pihal, iu lako j-t bilo verlim gasi-vccam, ki so tud iz bližutii krajov prileteli, n.ogoče vas, ktera ima t»0 hiš, oleli, tako da ste le dve hiše pogorele iu 1 ko/.ove.
Vse hvale so vredue ženske, ktere so si. kar je mogoče bilo, prizadele vodo nositi. (V so ravno eni kmeti le od dal ječ gledali, )il: je vendar mnogo bilo, ki so krepko po-.•;.»li; posebno se mora imenovati Andrej Gaber. i/. Ccrovca, Illagonskc komisije. Temu hrabremu možu nar veča hvala gre, on je skoro več storil, kakor kar jc človeku mogoče.
Kako da sc jc ogenj vnel bil, se šc nič prav ue ve; dolžijo nekega, da jc z gorečo pipo (faifo) ognj zalrosel. Že sopet je nesrečna pipa ognja kriva!
kiartovavcc kmclovavcaui v rezni premislili.
Kar kmetijstvo narbolj podjiira. je do-• i živina. Kmetovavcc, ki i:iu živina do-
1'b'nja, bo tudi kmetijstvo v dobrim sta-nnil; uaj mu pa živina ira, mu vse poiuoge kmetijstva kviško ne spra-v »«e pojde vsaksebi. Sreča pri živini
■v i pri celim kmetijstvu. liako rada i ( • nesreča med živino pritisne, v !.o-• ..i «• -;nrito*:i do jc sploh, nam jevsiui zr.-y.::a:io. Ivoliko krat so sliši, dc jc le-. >.rava proč prišla, dc jc uuiutu konj na-
del, drugiimi vse svinje! Zdaj sili kmeto-vavcu nesreča v hlev, ko živinčo pometava, zdaj slabo vreme živinske bolezni v kraj pri- v
pol ja, zopet sc konj prav uc podkuje, in vso svojo veljavo zgubi. Živinskih zdravnikov je sploh malo: daleč se mora vsili po-nj, in poprej ko pride, je večkrat že vse zamujeno. Prav izučcuih je šc manj, iu li, ki so, svoje znanje čudno skrivajo, dc uihčor ničesar od njih ue zve, iu njih znanje gre . sploh z njimi vred pod zemljo.
1'tojaki! ali bi ue bilo želeti, de bi med nami kaj več takih bilo, ki bi znali iiolcznam v hleve braniti, iu če se v hleve vrinejo, jih zopet od oudot srečno odpravljati? Ali bi uc bilo želeti, de bi živinskih zdravnikov med nami več bilo, kot jih jc?
Od kod si jih pa dobiti? Nola za živino zdraviti, konje modro podkovali, ju zdaj !c ua Duuaji, in še tam je nauk čisto nemški. Xa Duuaji prebivali iu se le znanosti učiti, pride pre drago. To no kri v o,, do ži-viuskih zdravnikov tako malo imamo.
Pa boiji doba se nam približuje. !»rajn-sko kmetijsko druživo, ki je za zboljšanje kmetijstva že toliko koristuiga storilo, sije zdaj (udi skerb naložilo, slov e u s k o š o-!o v Lublani vpeljati, v kteri sc vsaki, do le slovensko brali iu pisati zna, v desetih mesca h v vsem lom do čistega izuči, kr.r zadene živiui slrrči. de dobro plenja, jo zdravili ako zboli, konja dobro podkovati, de i.ui kopito ne poškodje. Dva vcrla moža, že ludi uam Šlajcrcam dobro znan«, ob.nlva doktorja zdravilstva iuo ua Dunaj i izučena zdravnika za živino, oba rojena Slovenca, gospod doktor i JI e i \v c i s, in gospod doktor Strupi, ki sla za povdzi^o kmetijstva že toliko dohriga siorila — ' er pcrvi celo kmelijsko družbo ua Krajns'.im vi-žajo, kmetijske novico vredujejo.' v.-'.r»o leto' * novo pratiko mod Slovenci* dajo. <.rv*.: i:r, ko odbrani ino/. pri km;.;ij-!.in: Nr<-:i*a v Lublani z razumnim sveiovanje.« i » tloscči pomagajo, kar kmciu kviško potna ,a — trii va v orla moža sta sklenila ves »a poduk čisto zastonj delili vsakima »Slovencu, lu.j pride od kodar hoče v ..ubiai.o. I;e pa ta :»oduk vsakimu v glavo pojdo, se bo vse
- GC -
ga semena, ko gavcrli vlaslcnci nictl svoj ceno Icrpinčanje iu hudemoritve; pa čc »c narod občroč oliiloma vsipavajo, ogrelo iuo jc luijšc zaliroval, Icrdncjšc sc jc deržal v rast pognalo. Z nekterimi učenimi besedami svoje vero iu gotovejše jc v svoji oslcpc-ino šc ucrazumčtiiui časopisi sc dolgo časa nosli odrešnika pričakoval, pri temu jc nekaj zanemarjeno naj bolje pak popakovano pa ua vso moč prizadeval r.iariivosli, pridno-Ijudstvo pač ue da kmalu preumiti, izučiti in sli. Od kristjanov zaničevati tud on kri>tja-lzohraziii. Prenežua dovica Slovenija bo šc na ljubiti ui mogel, pa kralji se te ljudi za se Ic leda vsa prikazala iuo svoje krasno to ohrajtali, ko so denar imeli iu denarst-pak od davnih solznalih tog obledeto lice vo (finance) v korist iu prid svojih g&spo-pomolila, kedar bo v učivuicah, duhovnicah dov peljali; da pa pri temu židofi tud na iu urednicah Ic domače mile glase slišala, sebe pozabili niso, se tako vc. Tud so mo-Gdor jc veliko stotin let v težkih verigah rali veliko šlibro plačevali, da so v deželi hiral iu umiral, kako bi li teh ncuadcjania prebivali smeli.'Imenovali so jih kralji lilap-
Iirost ua naglici kakor junak poskočivši se cc dcuarstva iu brez njih skoro biti niso irahro obnašal: nchajle ga, da sC zave, si mogli. Ker so marlivi bili, so posebno vso boleče rane zaceli, ler da sc ukrepi. Pri- kupčijo po deželah iiucli, in pri svoji trezno-jalcljc svojega ljudu! hodite nam tedaj Ic sti so kmalo obogateli. Poslala jc skoz to leki ino krepčala za naš prcljuhlcui narod pri kristjanih ncvošljivosl, iu hudobneži, klena skerbi, iuo ne nzirajmo se uže zdaj po rili sc nikdar ni mankalo, so vražlivo Ijud-uspehih svojega truda: naj beržej bo sc tude sivo šuulali zoper židolo ler so rekli, da tukaj dopolnilo, kar večna resnica v Joan. židofi kristjanske otroke morijo. Ako ravno IV. 47j49 pravi: zadete besede prepišem iz je to bila pcklcuska laž, ktero so Ic hudi-slaroslavlj. sv. pisma: ,,0 sem bo slovo jest čovi nomogači skovati znali, sc jc vendar le isliuuojc, jako iu jest šejej, i iu jest žucj. verjela, iu židofi so sc v raznih časih grozo-Az poslan \y žeti, ideže vyue Irudistc šc: vituo preganjali, terpiučali. in morili, •iiiji trudiše se, i vyNvtrud ih vnidoste."	Thko jc bilo tud na Štajerskim. Da bi
— fov. pa enkrat lega preganjanja iu tc moritve konc bil, pri kteri je ljudstvo popolnoma l\0VJl USlitVil.	odivjilo, so prosili Štajersko stanovi, ko sc
jc pisalo I ID6 tačasuega cc.virja ."»laksimi-(Dalje.)	ljaiia„Pcrvcga, da bi zapovedai vsiui žido-
lam Štajersko deželo zapustili, iu da bi nri-Skoro vsak, s klerim kolj sim od nove hodnič nobeden židof ncsmel ua štajerskim ustave govoril, jo Ic misli bil, da bode Sla- prebivali. Cesar Aiaksimiljan !., jc v to do-jerski deželi skoz to nar veča škoda iz- vo|j| • pa ker ja za vojske denarje potre-raslla, da imajo po novi postavi židofi (Judi) boval, iu ker mu-je judovska štibra veliko nravico tud v našo deželo sc preseliti iuo „c.,|a, jc terjal od Štajerskih stanov za po-lastumo zadobiti.	deljenje le predpravice (privilcgium) 38 tav-
Ze pervi paragraf temeljnih pravic rc- iCut goldiuarjov. To je bilo za tisti čas čc: .,Popolna svobodnost vc^o iu pravica strašno veliko denarja, čc sc pomisli, daje doma svojo vero obhajati je vsakemu pri- tačas škaf (mernik) pšenice 2 groša veljal, gotovlcna. Vživanjo dcržavlanskih iu poli- xakaj tedaj jc bilo prav malo denarja, Šia-liskih pravic m v uikaršui dotiki zvcrojjp* jerski stanovi, ki so za mir iu blagor de-deržavue dolžnosti sc vendar nc smejo za- ielc skerbeli, so vendar Ic ta denar Cesarju volj vere nikakor kratili." Iv temu sc mora plačali.
še 30. J?, deržavue ustave primeriti, ki sc Odtistihmal ui smel noben židof na glasi: „Vsak dcržavlan si zna v vsih kra- jerskim dalje na M«M kraju prebivati, kot jih deržavc posestvo vsake sorte pridobiti 04 ur. jc ./>a somuja > Cradeu ta poni po postavali pripiišcuo rokodclslvo imeli." 8Uva Mj vc|jala. Z to za židolo težavno po-Polemtakim jc ledaj jasno, da jc heujala Mavo sc [)a v ia,t stanov ni rc prcdpravica. klero jc Štajerska dežela vcc rabilo, iu vradc so jo več del le za tiste kot tri slo let zaslrau ži.lofov imela.	židolo veljati pustili, kteri z pi:ukc!u:!in
koljko se pa »koz to naši tlcicli škoda slo- na hvrbln po deželi kupčovuli', iu niarskic-riti zna alj ne, hočem po domače Sloveiicaui rega ociganili.
razložili. .Moram pa že poprej povedati, da ° Za»Tran le predoravice se je tuil ua je la rec lako nevhsliva ino rahla, da sun .Štajerskim zlioru govorilo, in« »kleni!.. soje dolgo premisloval, alj hiše v njo spuslil alj ,|-1(|0 ,„,ja |,j ,„ pre,|.,raviea, klero "je ne. Ker pa ncdovoljnosl zavolj le spoznave (Jtajerska dežela lak«. dra:''o kupila, še se m henjala, m ker sim spoznal da verh „.,.,,.,.j v,;|ja|a. ;jj|0 j,, lla ,|,or„ „„,!-,.. lega ljudi lo spoznavo krivo zaslepijo, lo- cov, V,.1C,| ,,.„•„„	7!I%1)|: klt.ri!,
rej je moja dolžnost lo reč Slovcucam tako sc Štajerska dežela ponašali sme, i:i -o je
............ kakor i" 1'"» spoznam.	predpraviea zaslrau židolov v prevdr.n pri-
Kiilofi, la nekdaj od hoga zvolco, po- šla, sta lo 2 posl.-uea hi!.-, ktera i-la i:".;-*nej pa od njega zaveržen narod, se je po f.nu roko derzala: vsi erugi so za kolšc celemu svelti razkropil, da so sc spoluile spoznali, da M.l prihouuič ta nredpravic.-hcscile našega izvelirarja. Ta vsmiljenja velja. I'ri leiuu sklepu so pa li moii jire-vrcilcn narod, klerga jo hožja roka hudo hrissue glave lako itiodrevcli: A'.o hi na zadela, se je povsod preganjal iu zasramo- Šl.-jcrskim židoli že prebivali i:io hi nc imeli val| prelerpL-l jc v mnogih deželah ncizrc- z Jiristjauamicuakiu"pravic, bi gojim teci::.-
Ue pravico podelili morale, ker bi sc uiccr zoper la narod krivično ravnalo, tega pa zbor ni storili mislil; ker pa dosadaj na Štajerskim židofov ni bilo, torej nc Icmu narodu nobena krivica nc stori, če se /.idoli v deželo nc pcrpusiijo in stara predpraviea velja. To je bila misel vsih poslancov razna dveh, in kakor sim ic rekel, seje sklenilo vlado prositi, da bi tud za prihoduič •}.»;.'. ijiajerska predpraviea veljala, ivo so bili poslanci našega zbora mesca grudna v l!olomovcu našemu svetlemu cesarju sc pri-klonili, so lud to prošnjo gospodam ministrani naprej nesli, pa dal se jim jc bil odgovor, da sc pri osmovaujii občno vstave za vse au-strianske dežele nc more na predpravicc po-samesnib dežel gledati, kar lud vsak spo-zuali mora.
Zastojno jc tedaj zdaj vse besedovanje; nova vstava jc židolam enake predpravicc podelila, in vpraša sc Ic, ako bi židoli v resnici za našo deželo škodlivi bili, kako sc bo-demo ravnati morali, da bodemo lo škodo po mogočnosti odvcrnili,
'/idof je Icrgovac (kupčovavcc), zcmlc ol.delvati on uoče, torej jo tud ne ljubi, dobiček on iše pri vsemu kar dela, z drugim naroda m se ou ne vzajciui, svoj narod črez vse ljubi, pri temu jo on mariiv in trezen — »Siavjau jc kiuctovavcc, zcmlo ou žc od nekdaj obdelava, lorej pa tud svoj dom iz scrca ljubi; zemlja mu rada rodi, torej pa lud ou svoj (rud iu svoje žilic kmalo pozabi, iu kar pridela, da tud drugim vžiti, ou je darovitcu iu goslivcu proti vsim uarodam; pri temu je rad vesel iu lahkih misel, torej pa tud pre malo mariiv. l*oleiutakiiu sta si te dva naroda v značaju ravno nasproti, samu v temu sla si enaka, da sla se dosadaj oba zatirala, iu povsodi, kjer Ic dva naroda skup živila, je Slavjan pod košaiu. To jc gola resnica, ni mi treba izgledov napcljavati. 'A tem pa ni rečeno, da jc sam židof tega kriv, ampak jaz rečem da nekaj sam Siavjau, nar več pa star jarm, kter jc kmelovaveca dosedaj težil.
Ozrimo se sadaj na Slovence iu sccr Štajerske Slovence. Štajerski Slovenc jc obdarovan od milega boga z mnogim nar lepšim in čcducjšim daromi; on ima bistro iu umno slavo, vsmileno iu rahlo sercc, /mirom jc pripravlcn za svojo sveto vero iu ccsarja kri preliti: pa nekaj mu manjka, nekaj prav važnega — pre malo mariiv jc. Ilazuu sro-U'ga pridelka, kterga mu zemlja mila podeli, nima nič, kar bi prodal. To bi uc škodilo i l.iko, ako bi vse drugo, kar potrebuje za ••Meko, tud doma pridelal; alj ravno (o ga nazaj deva drugim naroda m. da iuia od dne d.» due veče potrebe, pridelk pa zuiirom ti-
ostane, ker še zmirom več del zcmlo ta-•• obdeluje kakor sc jc od očela in deda
•	-ri.il. Slovenc se pri obdelovanju zeruljc"
7mirom slarc šege dci/.i, pri obleki sc
i " »ovili modah suče. Naši dedi so no-% ' >iknedomačega pridelka; ovca in oven
•	- » sta mu ovno, klero so žene, — hčeri
«- •>••' pozimi predle; predilojc saui pri-«.«•:.».. imel je hlače pertene. Ce si jc rav-i;o klobuk kupiti moral, pa ta klobuk jc dva
roda prctcrpcl; v delavnika .i hodil jc v brezovih coklah; ko jo pa o božiču živiuo zaklal. dal jo kožo v slroj, da jc imel za nedelo usnjatc čevle. Uila jc pri ženitvah nar imeuitnejša jed pšenala kaša iu štrukcl: ni ou poznal nc koictauc punša, ruma nekakega drugega gruma; vino je pa vselej rad -pil, lodc dobro jc bilo domače v pisani rna-joliki, ni sc oziral po okajenih butcljah.
Tako jc bilo nckedaj. Alj nihče ne sme misliti da jaz vse stare šege hvaliti hočem, bog iic daj! dobro spoznam da so slarc šego mnogo uapčucga imele; dobro veiu da se šege spremenujejo z rodami vred; ne bom nc hvalil brezovih cokel lud uc klobukov. z širokimi okraji, ampak vsak pameteu naj sodi, alj smo sedaj pri bolšem od naših dedov. Ozrimo se na sadašnji čas.
Nima sadaj Slovenc razun srajce in vča:.i hlač nc ene niti domačega pridelka na životu. Vprašajmo ga zakaj nc ?—Odgovoril bo, da mu obleka drajšo hodi, če si jo doma pripravi, kakor če jo kupi. — 7ma to resnica biti, alj kako dolgo pa terpijo tc pisane cunje? V gojzd senc smo ž njimi prikazat i. Pa naj že bo to,— res jc da sc obleka za majhno ceno dobi. Alj vprašati moram kaj pa dela kmetijska družina po zimi? — dekle vem da nekaj predejo iu svijne redijo ; pa hlapci po zimi Ic pre radi praznujejo. Kadar živiuo vskerbi sc okolj peči poslau-ja. Mnogo pri kmetijstvu prav potrebno orodje je popravili, mnogo jc treba narediti, so grab-ble, vile itd. — pa kdo bo kaj takega sam narcjal — sej sc nasomuju prav dober kup dobi. Ilogmc da imamo lako vtraglive lj"«ii vmed nami, da bi sc izjokal nad nj.'..iL Kdo bi verjel, da je v nekemu kraju hlapec, ko sc mujc ročnik pri gnojnih vilah zlomil, mlado zasajcuo črešno posekal iu jc vile nasadil?
Hvala bogu da še imamo precej veliko število prizadcvljivih kmetov, ktcriut moje besede niso namen jene, ako ravno uečimar-nost zlo zlo po naši lepi deželi vlada.
Laška vojska.
lladccki jc zupet v Milanu; -i), sušca jc z svojim stražiiikam ob Osmih zj ti i rej iz Xo-varc šel, iuo potem, ko jc do .\iila:o.';ih vrat, porta Vcrčclina iiucuvanih, »o perne-lal, je na konja sedel, ino v-mesta jezdil. Pred njemu so šli neki Dragonr.rji iu Jcrc-žani, puške vsoko v rokah v/.di";ajoei, poleni sopet Dragonarji iu vsi •-ereiaui, potlej dva viša oficira gcneralskiga reda ino za njem stari go.spod mar.-':al v sred ir.cu nadvojvodam Marl Ferdinanda;:: iu Leopol-daiu; obdali so jih pa od daijcč bliskajoči vojšaki narvišiga reda.
Milaučani so debelo gledali-, kadar .--o vidli, zlatarn iu srcbraiu obilno ©Jišpano ob»-lačila prcmagavcov, nji!; svetle urozjo L t. d. Greuadirjov jc nek GCiiJJ z svojim j icdveur.-vi.a čakam počaso pa tercao in možko laei-io Ilaueckna marširalo, iuo neti i so Piceion-tezko bandero, rudečo-belo-zelet.'», z iic-liui križam nad njo. *v0 so jo ugledali
jc naenkrat, poprej neznani šum-vmed njciu poslal. Vidlo se jc, de jili jc lo silno spek-io. 1*0 kanmilnili ideali sn ro/lali lopovi, ktcrc so naši sovražniku odvzeli, iu Taliaui so jili z klelvjo spretujali. — 1'otcui so vojšaki maršala sprcmli v Vilo-Ilcalo, ino tam jc 'oližnim roko podal, vsem prijazno sc priporočil, iu jili razpustil.
It res c ia. iiak, malo se smejo Austri-
crachciut (doulsli) iu A g ram ici! demneu-cu Jalire und i.v t das Organ der s.idslavi-sclieu Gcsanimliulcrcsseu deu jVacIibarvOi-kern und dem Aiislando gegenlllier; sin be-spricht mul criiiulcrt iu Icitenden Ariikcln dic Angclcgcnhcitcii mul Tcndcnzcu der iitiu-slavcn, llicilt tibcrsiclulicho Ansziigc aus sl-
ani na Taliauo zanesti, sc pač iz dogodi) v	len siidslavisclicn — kroatisehen, scrliisciien,
Uresčii vidi. Iiiimcj sc 7,vedli, dc je naša	sloveuiselien (stciriselicn urni krainisciien)
armada zvuuej Loiabardijc, sc povzdignejo	und dalmalinisclicn — Journalcn mit, uud
Hrcsčiaui, iu začnejo z našim vojšakam k te-	bringl scliucllo und vcrlasslichc Corrcspo:.-
re v roke dnliijo, I1111I0 ravnali. Ma to prida	denzen von alleu vvicbligeu Punklcu der
poljui maršal, lajtuant Ilajnav našim ua po-	siidslavisclicn Mimler. ilir Sladtpunkt ist
moč, ino začne mesto strašno kaznovati. Od	der slavisell - Ircisinuigc; sic genicsst. ".v i C.
storili polpoldau :u. sušca do štcrili popoldan	allc kroatisehen uud serbisehen Cliillcr,
1. malitravua jc kilo mesto iz terdjave bom-	vollstandigo 1'rcsst'roihcit. _ l>ra-
za vdove in otroke tistib, ki so per puutu ■ deu.
"	•—-	Aucli vvird lici alleu lobl. 1'osiamlern
1'rauiiineralioii auf dio „.Sild»lavischo Zei-
ob živlcuja prišli. —
Novičar I z Lablaac.
i\a I .nI,lanskim gradu ie delajo in kopljejo 1 do konca lega mesca se imajo vsi jeluiki (okoli i 110 jili jc) preselili v dclav-iiišnico pod l.ublaiin. Od leta I8J.1 jc bil grad jeluišnica; zdej bo pa Icrdujava, kamor bojo vojaško oroijc iu smodnik (pul-
lung" anguuommeu. Dic „SinlsIav. Ztg. cr-schciul wochcutlich dreiiual iu Gross - I*'o-lio - Format.
Dražba goveje živine.
Pri llisiriški grajšini (!!urg - Kcislrilr. »e bode !S. vclki - travna IS49 po dražbi
for) varuiši spravili, do 110 bo več v poprej- I'n>,|alo: i ilorašena bika, SS volov. 20 krav, "njim turiui ziuiej sv. Krištofa. Tudi bo grad '' ,t'l'c 1,1 juneov, skup S! živiučetovs kosama poslala za lillli vojakov. V sedanjim P.°'ei» 'ud ti teškiii konjov: iu 7. d.ln ravno
sedanjim
času vojska skerbe, de sc lerdojave sem-terljo napravijo, ko bi nteguil kak sovražnik od ene ali druge strani privihrati._ V kosami iu okoli kosamo jespei vse živo: novinci so vadijo iu bobni pojo, de jc kcj. Včasih so bili regruli vso bolj klaverni, zdej pa so veseli iu gibčni, ile jili jo veselje vi-diti. Včasih pa tudi ni bilo pri soldalih lahko naprej priti, idej jo vcrli vojak luualo oficir m dobi zlato svetinjo, ki ga časli cclo njegovo iivlenjc. — Alcslua srenja je poslala o veliki noči slavnima Itadeckimii zahvalno pismo za njegove poslednje sloveče zmage
na l.aškiin. — Gospod Mažg.....ki uči prav-
i doznanstvo v slovenskim jeziku, ima :lll učeu-'•OVJ lopo število za začetek! — Gospod | Hladnih je prevzel v začetku tega mesca vrednišivo nemških Lublanskih \ovic. Ta mož ima vse lastnosti za lo imenitno opravilo, in sc bo, kakor nam jc v svojim nastopnim govoru obljubil, s pravo ljubeznijo svi.jiga dela lotil. — V petek ponoči j.: ušlo v Ijublani lil) laških vojakov, ki bi liiii mogli drugi dnu v i.inc marširali. liro valje pa so jo ilervili berž za njim, iu so jih se tislo noč -o vjeli in nazaj pripeljali. __(.Vovirc.)
tistega mesca mnogo kmetijskega orodja.
Živina jc visokega iu inieiiitnega gor-uo - Štajerskega plemena iz Jiurčuo doline.
Po;)inv!i:.
V M. listu, fiž. strani 2ii. v ve.sli 01I-spod se mora uamest škodnega pravopisa brati slioducga pravopisa —ravno lako mora na listi strani u 2.1. versli ud-spoil uamest kar stati kor alj (kakor) — na tU. strani u 2"S. versli od/gor uamest L- u c-ga v prebir se more glasili one -a v p r c h 1 r.	*
Tiste p. I. gospode, ki so I.: ua ,.er-vo čelerliuko naročili, spodobno o-.uuui:..» naj hitro uaročbo za pri hodno čeieriiuko uovijo. da ne bode v pošilauju po i,osli nobeuga zaderžka. iVuge domorodec, !.'i ilo-sedaj niso naročili bili, prijazno 11.: luročbo povabimo.
Predplačila prijemajo vse c. L. oošte ino V Celi J. ti. J e r e i i u, zaloiniL* Jio-venskih .Vovin.
V Celi 12. Sušca ISvJ.
I rrtlu ~<tru C/ur. i''i>tmln
Natiskat- iu zaloiuik J. Jtrtlin.