č®3?s*0-xj pbrrako’vn 5/: PoštarTna plaćena n gotovom JI BLJl»« Uredništvo i aprava Z a u K b u. MasarvKova i8a. Telelon 67-80 Uredništvo in oprava za Slovenijo In slovenski del ' ulljske Krajine Ljubljana Erjavčeva 4a VJOuura Ti*i. 44 U Zagrebu, 30. oktobra 1936. Pojedini broj stofl dinara 1.50 ^1 RA »Što se tiče Slavena n Julij-skoj Krajini oni danas čitaju sve ono što najviše vole i što im se svidja .. .c Rino Alessi u »Piccola«, 28 X 1936 GlASHO SAVEZA JUGOSIOVENSKIH EMIGRANATA IZ JULIJSKE KRAJINE RINO ALESSI LAŽE kada tvrdi da »Slaveni u Julijskoj Krajini čitaju danas sve ono što najviše vole i što im se svidja.« I to svjesno laže. Kako može direktor »Piccola«, onog »Piccola« koji barem jedanput sedmično do-naša duge članke s podacima o napredovanju italijanizacije naših krajeva, kako može direktor tog »Piccola« pisati, da bi bilo »dovoljno učiniti statistiku pregleda srpskih, hrvatskih i slovenskih publikacija, koje se slobodno raspačavaju na Krasu, u unutrašnjosti Istre i u Sočanskoj dolini, pa da bi to bio ‘ konkretan dokaz širokogrudnosti koju pokazuje fašistička vlada... « Kako se to može pisati ? Treba biti Rino Alessi, treba biti fašista i treba biti direktor «Piccola«, pa da se može tako pisati. U našem jeziku nema prikladne riječi, koja označuje to što čini Rino Alessi, pa ćemo mu to reći njegovim iezikom: — Sfacciatàggine! Jer jedino ta riječ može da dade tačan pojam tog postupka. Hoće li Rino Alessi da mu pobrojimo poimenično sve one, koji su premlaćeni, zatvoreni i konfinlrani od fašizma radi knjiga u svome jeziku ? Želi li Rino Alessi da mu nabrojimo sve one lomače naših knjiga i publikacija, koje su iza dolaska fašista na vlast plamtjele po Julijskoj Krajini ? Mi to tačno znamo. Ai Rino Alessi zna za sve to! A zna i to, da te knjige i te publikacije nisu bile ni revolucionarne, ni političke, a^ni antitalijanske. Zna li možda Rino Alessi za najveću fašističku lomaču u svih ovih 15 godina fašizma? Zna li za požar našeg »Narodnog doma« u Trstu? Valjda zna — jer je bio onaj, koji je glorificirao taj zločin. On je napisao da je taj plamen purificirao njihove duše. I taj Rino Alessi ima obraza da sada sve to piše. Naš narod pod Italijom ne može da mu u lice kaže, da laže — najbezobraznije laže. Jer taj narod nema svoje štampe. Uništio mu je fašizam; jest signor Rino Alessi — fašizam, Vi, »Piccolo* i svi Vama slični, Vi koji ste palili «Balkan«, »Edinost« i sve ono što je pretstavljalo našu kulturu i našu političku svijest. I zato naš narod, za kojega Vi velite da »čita sve ono što najviše voli i što mu se svidja«, taj narod Vam ne može ništa reći. Zato Vam ml u njegovo ime kažemo; — Lažete — infamno lažete! Q. Alessi nas unipred opominje da »Istra« neće imati nikada ulaza u Italiju, jer da sije bakcile. A i napada nas, jer da mi emigranti trujemo izvore, koji su od prirode zdravi i spasonosni. Mi se ne čudimo da nas napada. Čudimo se da je tek sada odapeo svoje strijele na nas. Jer mi mu smetamo — i njemu i njegovima. Kad su nas potjerali iz našeg zavičaja, kad su »rastjerali pastire«, kako kaže Sv. Pismo, mislili su da će biti lako sa stadom. Ali mi, koji smo bili prvi na njihovu udaru, mi se nismo ovdje pretopili u »domaće«, već se smatramo emigrantima i vodimo brigu o onima, koji su ostali pod vlašću fašizma. I zato mi fašizmu smetamo. I zato je Rino Alessi napao i nas. A bit će po srijedi još nešto. Kad smo pred mjeseci spominjali Tresić-Pavičića, Alessi-jeva prijatelja, govorili smo i o ovom P0; sljedujem. Tada nam nije odgovorio, a 1 Tresić-Pavičić je pisao da »ne čita šta »Istra« piše.« Sada je Alessi odgovorio i na to. Treba priznati da je izabrao odličan momenat i da je strijelu vješto o a Pe°Aii _ ali — ovdje nije ni Albanija ni AbRinoaAlassi vabi Jugoslaviju u fašistički blok država. Mi, kao emigranti, ne možemo tu ništa učiniti. Ako jugoslavenski državnici to odluče, to će se i dogo • Ali mi imamo pravo i dužnost da narod, kojemu pripadamo, mi i onih 600. FAŠISTIČKI „PICCOLO” PIŠE: „II INTERESU JE ITAtlJE I JUGOSLAVIJE DA STVORE TRAJAN MIR“ »TO JE TAKODJER U INTERESU DVIJU MANJINA, KOJE ŽIVE NAŠIH DRŽAVA« — KAŽE »PICCOLO« NA TERITORIJU »Slaveni u Julijskoj Krajini čitaju sve ono, što najviše vole«, piše Rino Alesai Jučer, 28. o. mj. je poznati Rino Alessi. direktor tršćanskog »Piccola«, objavio članak pod naslovom »Talijansko-jugoslaven-ski odnosi na početku 15 godišnjice fašističkog režima«. U tome članku ističe se važnost izjave predsjednika jugoslavenske vlado dra. Sto-jadinovića od 1. oktobra o. g. u kojoj se prilikom zaključenja novog talijansko-jugo-slavenskog trgovačkog sporazuma izražava nada, da će ovaj sporazum otvoriti put uzajamnoi privrednoj suradnji. U tome Rino Alessi vidi početak nove ere u tali jansko-jugoslavenskim odnosima, pa izme-dju ostaloga kaže: »Za vrijeme talijanske vojničke akcije u Abesiniji, a osobito u času. kada su sankcije bile ušle u akutnu fazu i kada su Ženeva i London pokušavali da pritegnu uže oko vrata pobjedničke Italije Jugoslavija ie, bilo zbog toga, jer je takav bio pravac politike njezine vlade ili zbog orijentacije jugoslavenskog javnog mišljenja, zauzela prema nama jedno izvanredno korektno držanje. Osim toga iz većih kulturnih i političkih centara susjedne kraljevine stiravate su vijesti o pojedinačnim i kolektivnim manifestacijama solidarnosti, u kojima se pokazivalo shvaćanje za našu pravednu stvar u Africi. Ove manifestacije niiesu bite samo posljedica zabrinutosti zbog toga, što je intransigentnost Lige Naroda uništavala cvjetaiuće talijansko-jugoslaven- Mi smo u našem, listu u posljednje vrijeme detaljno bilježili sve i najmanje znakove, koji su karakteristični za najnoviju fazu jugoslavensko-talijanskih odnosa. Ta najnovija faza započinje s pregovorima za obnovu trgovinskog ugovora, koji je istekao i trgovinske izmjene, koja je obustavljena uvodjenjem sankcija protiv Italije. Novi je trgovinski ugovor potpisan i tada je pret-sjednik jugoslavenske vlade dao izjavu štampi (1 oktobra) u kojoj je potcrlao značenje tog ugovora, pa je mcdju ostalim rekao, da bi to mogao biti povod i za uredje-nje drugih odnosa izmedju Italije i Jugoslavije, misleči Ume na političke odnose. Dr. Stojadinovič je to sve rekao u samoj jednoj rečenici, ali je ta njegova rečenica izazvala čitav val odjeka u fašističkoj štampi, koja je stvar prihvatila s nekim o-duševljenjem, da tako kažemo. Prema pisanju rimske štampe zaključuje zatim sva velika evropska štampa, da se odnosi izmedju Italije i Jugoslavije nalaze doista pred poboljšanjem i nekim sporazumom. Mi smo taj odjek u stranoj štampi o-bilno prikazali citiranjem Uh članaka o odnosima Italije i Jugoslavije. da bi u tom slučaju naša stvar imala doči na tapet da se rješava. Tu našu misao potvrdjuje i sam Rino Alessi kad kaže, da je u »interesu Italije i Jugoslavije, da stvore trajan mir« i da je to »takodjer u interesu naših dviju manjina, koje žive na teritoriju naših dr-iž ava.< Znači po ovome, da se doista po-! mišlja na naše pitanje i na samoj talijanskoj sirani. Tim više, kad znamo, da je do sada i »Piccolo* i Mussolini stajao odlučno _ na gledištu, da pitanje jugoslavenske manji-jne u granicama Italije uopče ne postoji. ( I . . . U prvom redu treba spomenuti, da je glavni. Mussolinijev list za vanjsku politiku »11 Giornale dCl talia« donio uvodnik, u kojem govori, da je potrebna ekonomska i politička saradnja Italije i Jugoslavije te ističe, da su uslovi za tu saradnju več stvoreni. I drugi rimski listovi pišu u tom smislu, a pri tome naglašavaju potrebu snrad-nje Italije i s čitavom Malom antantam, te se pozivaju na izjave pretsjednika Cehoslo-vačke vlade dra Hodže i ministra Krofte, koji su ovih dana dali takodjer izjave u tom smislu. Ali najznačajnije u čitavoj toj novoj kampanji je ono što je napisao Rino Alessi, direktor trščanskog »Piccola* na u-vodnom mjestu svog lista. Mi to citiramo opširno na posebnom mjestu uz ovaj članak i treba to svakako da pročitate, jer je taj članak doista senzacija prvoga reda na liniji jugoslavensko-talijanskih odnosa. Senzacionalno je to več zato. ier dolazi s talijanske strane, a naročito zato, jer dolazi od Rina Alessia i »Piccola*. Ali i čitava je stvar i u kompleksu i u detaljima neobično interesantna i naša glavna pažnja svrača se sada na razvoi toga, što je započeto 1 oktobra i u čemu je članak Rina Alessija neobično važna etapa, več zato, jer konkretno obuhvača i naše pitanje. - (**•) pod talijanskim fašizmom, mi imamo pravo i dužnost da ovaj narod upozoravamo na sve zlo, koje ga može snaći u društvu sa fašističkom Italijom. Jer mi fašističku Italiju poznamo iz iskustva. 1 znamo da od takove Italije ne može doći nikakovo dobro ni našem narodu u Julijsko] Krajini ni — Jugoslaviji. I radi toga ćemo uvijek biti neprijatelji fašističke Italije. Neka Rino Alessi znade: fašističke Italije, a ne Italije. Jer mi nijesmo antitalijani. Mi poštujemo talijanski narod i divimo se talijanskoj kulturi (koja prestaje dolaskom fašista na vlast). I baš radi toga smo protiv fašističke Italije, koja je antitalijanska, antikršćanska, antievropska i antikulturna. Jest — Rino Alessi — to mislimo e Vama i vašima, i nastojat ćemo, da to što mi mislimo dozna svak u ovoj državi. To je naše pravo i naša dužnost. I nadamo se, da će sve ono najbolje i naiče-stitije u ovoj državi i u ostaloj Evropi dati nama pravo — i da misli ono isto što i mi. Gospodin Rino Alessi naliči nam na onog vuka iz Disneyevlh stripova. Želimo . mu i sličan uspjeh ! (t p.) ske trgovačke odnose, nego ie pri tom došlo do izražaja uvjerenje, da novoj Italiji ne treba ekspanzija na Jadranu nego u Africi. Naše duševno raspoloženje kao i ono Jugoslavije izgleda da je već toliko sazrelo. da se može do dna promotriti situacija s onom iskrenošću, koja ie temelj Mussolinijeve etike u svemu, pa i u njegovoj vanjskoj politici. Rino- Alessi ističe zatim, kako je Mussolini. čim ie došao na vladu, pokazao prema Jugoslaviji veliku pažnju. On je htio da ukloni sve »jadranske lokalizme«, koji su izmedju Italije i Jugoslavije bili izvor stalnih nesporazuma. Mussolini je u to vrijeme našao Italiju u situaciji, koja je prema Jugoslaviji svakoga dana mogla da izazove rat. Takovo stanje sn ostavili oni demokrati, koji su se odricali prava Italije i pokazivali svu sklonost Jugoslaviji. Mussolini je ovu tešku baštinu primio i odmah odlučno pristupio radu, da se što prije postigne jadranski mir. U tome je naišao na razumijevanje ondašnjeg predsjednika Nikole Pašića, koga Alessi uporedjuje sa Cavourom. Tako je Pašić još koncem 1923. na iznenadjenje svih fanatika, koji su sukobe s Italijom iskorišćavali za svoju unutrašnju politiku, proglasio u Jugoslaviji potrebnim, da se Italiju smatra za sigurnog saveznika. U članku Rino Alessi zatim detaljno prikazuje doček Nikole Pašića u Rima, zaključenje rimskoga pakta i ugovor o prijateljstvu izmedju Italije i Jugoslavije, pa se pri tome naglašava, da je to stanje traiate sve do konca 1926. premda su neke male epizode remetite uzajamno povjerenje. Od 1927. pa do nedavna situacija izmedju Italije 1 Jugoslavije nije bila povoljna. ali preko toga Alessi prelazi i naglašava. da je loš 1927. Francuska smatrala potrebnim, da sebi pridruži Malu Antantu i tako oslabi efekat talijansko-iugoslavenskog ugovora o prijateljstvu. Ova apsurdna politika Francuske mogla je (SVRŠETAK NA STRANI 2) I DOKUMENAT 0 RINU ALESSIO Godine 1932 je izdao glavni urednik tršćanskog organa fašističke stranke »U Popolo di Trieste« Michele Rìsolo knjigu pod naslovom: »II fascismo nella Venezia Giulia dalle origini alla marcia su Roma«. Predgovor toj knjizi je napisao g. Rino Alessi. Naslovnu stranu te knjige resi slika zapaljenog Narodnog doma (Balkana) u Trstu n bojama. Donosimo jedan odlomak iz predgovora Rina Alessija u originalu (str. XV) da se vidi što je i ko je taj gospodin koji tako besramno laže i Roji, tobože, zatvara vrata u Istru nama, jer da sijemo bakcile. Eto originalnih bakcila g. Rina Alessija: »Le fiamme del »Balkan« purificarono finalmente Trieste: purificarono l’animo di tutti. Francesco Giunta metteva Trieste davanti a) proprio passato luminoso e la aiutava a ritrovarsi: Trieste, col vigore della sua tradizione patriottica, balzava alla testa del Fascismo senza che la per-messero alia riscossa sentimenti e necessità che non fossero luminosamente spirituali. Affermiamo dunque, senza tema di peccare orgoglio, che con Francesco Giunta il Fascismo triestino fu una schietta insurrezione politica, tutto sentimento, tutta idealità, mistica ed eroica ad un tempo; preludio folgorante, qui più che altrove, della rivoluzione che doveva portare alla Conquista dello Stato. Senza questa insurrezione il problema adriatlco sarebbe precipitato nella soluzione nlttlana: nè avremmo avuto il confine sulle Alpi Giulie, nè Fiume sarebbe stata italiana«. FAŠISTIČKI „PICCOLO” PISE : (NASTAVAK SA STRANE 1) „II interesu je Italije i Jugoslavije da stvore trajan mir" PRVA JUGOSLOVANSKA ZASTAVA, Kl JE VIHRALA NA AVSTR-OGRSKI VOJNI LADJI predana vojnemu muzeju v Beogradu Te dni je bila predana srbska zastava, ki je kot prva zavihrala na avstrijski vojni ladji v Trstu, vojnemu muzeju v Beogradu. To je bilo 1. 1918., še pred-no je bilo sklenjeno primirje. V Trstu se je ustanovi! odbor za javno vamost, ki je imel karakter legalno ustanovljene vlade in je predstavlja! Narodno vijeće v Zagrebu. Mornariški bataljoni, sestavljeni iz naših mornarjev, so delali red v mestu. Te je vodil Peter Pavel Gj. Vučetič. Narodno vijeće je pooblastilo njega, da stupi v kontakt z zavezniško floto v Benetkah. Zastopnikom so dali na razpolago torpedovko »T 3«. Ker ladja ni mogla pluti pod avstrijsko zastavo, so sklenili, da postavijo eno izmed slovanskih zastav. Bila Je izbrana srbska, kot mednarodno priznana. To zastavo je podarila takrat štiriletna hčerka dr. Ljubomira Tomašiča, gdč. Vesna. Današnji predsednik senata dr. Tomašič je bil takrat poverjenik za mornarico pri Narodni vladi v Zagrebu. — (Agis). ODHOD TRŽAŠKEGA ŠKOFA Koncem tega tedna bo tržaški škof Fogar zapustil svoje mesto, ne da bi mu priredile oblasti slovesen odhod ali da bi se smel favno odsloviti od svoilh vernikov. Njegov naslednik ni še določen. Kakor se zatrjuje, ga bo začasno nadomcstova! kanonik Mecchia od tržaškega kapitlja. Usoda goriškega Alojzijevišča Po razpustu Alojzijevišča v Gorici je dai odstavke na svoje mesto dosedanji ravnatelj prosluli Antonini. Vlada je postavila za komisarja-likvidatorja mons. Giovannija Butta. GROZNIČAVO POMORSKO NAORUŽA-VANJE ITALIJE Tokom ove godine Italija će sagraditi i porinuti u koliko već to nije učinila, 2 bojna broda od 35.000 tona (»Li-torio« i »Vittorio Veneto«), 2 krstarice od 8.000 tona (»Duca degli Abruzzi« i »Garibaldi«, već su porinute), 4 razarača od 1.550 tona (»Oriani«, »Gioberti«, »Alfieri« i »Carducci), 12 torpiljarki od 6—25 tona, 12 podmornica (10 po 600 tona i 2 po 900 tona) i 4 eksportne topnjače. Prema pogledima admiralite-ta imadu sve ove jedinice prednosti sa-vremene navigacije i borbe na moru. tek da bude korigirana talijansko-francu-skim sporazumom 7. siječnja 1935. Medju-tim prije toga Mussolini je 6. listopada 1934. u govoru, kojega je održao u Milanu, uputio na adresu Jugoslavije ovu ponudu: »Mi koji se osjećamo jaki i samo iaki, možemo sada još jednom ponuditi sporazum Jugoslaviji, jer za taj sporazum postoje stvarni i precizni uvjeti.« Poslije toga je talijanski poslanik u Beogradu u ožujku 1935. Viola, govoreći o talijansko-jugoslavenskim odnosima, istakao, da nikakve zapreke ne stoje na putu jednom talijansko-jugoslavenskom sporazumu. Od tada je prestiž Italije stalno rastao i držanje Italije prema Jugoslaviji bilo je sve prijateljskije. Ističući sve ove peripetije u talijansko-jugoslavenskim odnosima, Alessi na koncu kaže: »Već je vrijeme, da se iz ekonomske suradnje predje na političku. Postoje veliki ekonomski interesi, koji opravdavaju tali-jansko-jugoslavensko prijateljstvo, ali isto tako postoje i mnogi vrlo veliki politički razlozi za jedan sporazum izmedju Italije i Jugoslavije. Stvara se nova Evropa. Tko sada pogriješi put, pogriješio je za uvijek. U času, kada se svi narodi moraju da preorijentiraju i da se povežu prema tome. kako im njihov unutrašnji režim diktira, Jugoslavija nema interesa da šalje svoje poglede prema državama, koje stoje na rubu boljševičkog ponora i poriču dinastičke tradicije, gurajući nesvijesno time čovječanstvo u najstrašniju socijalnu krizu. U interesu je Italije i Jugoslavije, da stvore trajan mir, kao što je onaj, koji je Pašić potpisao u Rimu. To ie takodjer u interesu naših dviju manjina, koje žive na teritoriju naših država. Tako će za Dalmatince biti uvijek znak njihove ugladienosti. da pokažu I poslije toliko godina, u kolima situacija za nasu kulturu nije bila povoljna, kako oni sada kao I prije poštuju talijansku i latinsku kulturu. Što se tiče Slavena u Julijskoj Krajini oni danas čitaju sve ono, što najviše vole i što im se svidja. Dovoljno bi bilo učiniti statistiku pregleda srpskih, hrvatskih i slovenskih publikacija, koje se slobodno raspačavaju na Krasu, u unutrašnjosti Istre i u Sočanskoj dolini, pa bi to bio konkretan dokaz širokogrudnosti, koju pokazuje fašistička vlada, odkako su se poboljšah talijansko-jugoslavenski odnosi. NARAVNO DA CE VRATA OSTATI I NADALJE ZATVORENA IZVJESNIM LISTIĆIMA TIPA »ISTRE«, KOJI SU NOSIOCI BAKCILA. Iskustvo od posljednjih 15 godina navodi nas da kažemo, da su politički^ emigranti zlokobno uporište za sve režime i sve vlade. Emigranti truju izvore, koji su od prirode zdravi i spasonosni. Srećom danas su političke emigracije u dekadenci. Dvije mlade zemlje ne mogu kompromitirati medjusobno sporazum i svoju budućnost samo zbog nekoliko politikanata, koji se nikada ne će, jer to nije u njihovom interesu, moći uvjeriti u jednu veliku istinu, a to ie, da Jadran nije više more, koje nas dijeli, nego more, koje spaja naše ekonomije, naše nacije i naše države, u čijem je općem Interesu, da u svemu budu sporazumne, pa da se duhovno slože u korist svoju I evropskog mira.« Tako eto glase najnovije, politički svakako senzacionalne, ponude talijanske poluslužbene štampe na adresu Jugoslavije. NEVJEROJATAN PREOKRET U STAVU „PICCOLA" I „SAN MARCA" PREMA JUGOSLAVIJI i, i; Psihopatično stanje v Italiji Italija ima zdaj Etijopijo. Menda je pozdravljalo Mussolinija miljon Rimljanov, ko je to razglasil. Imperij se je prikazal v sijaju nekdanjih rimskih triumfatorjev. Mi smo mi, Rimljani. Srce poskoči v glavo, naravno. G. Clark na Columbia vseučilišču v A-meriki pa je izdal knjigo: »The Balance of Imperialism*. Moi računa, ne kriči, in hladen račun pokazuje, da je kaka kolonija nekaj, kar kaže veliko večjo vsoto pri izdatkih in stroških, kakor pa pri dohodkih, toraj nekaj pasivnega, nekaj, kar žre, pa ne prinaša. Lahi so kričavi. Imperij... imperij... razlegamo se, stopamo za cesarji, triumfira-mo, zdaj bo kave in banan in zemlje, in zemlje so bili Italijani vedno lačni, kakor je povedal tako resnično naš Gregorčič, vsega bo dosti, tudi — dolgov, pa v navdušenju nihče ne misli na stroške. Tudi narodi imajo svoje psihopatično stanje, kar pomeni, da precej — norijo. (Amerikanski Slovenec) Tudi italijanska planinska društva pod vojaško kontrolo Sredi oktobra se je vršil redni letni občni zbor italijanskega planinskega društva »Società Alpina delle Giulie* v Trstu. V poročilu predsednika odvetnika Chersi-cha je bil najbolj zanimiv odstavek, v katerem je poročal o novi ureditvi društva. »Društvo ni odslej samo vreden sotrud-nik vojaških oblasti, zlasti n obmejnem ozemlju, temveč je sedaj direktno podrejeno vojaškim, oblastem, kajti civilnemu predsedniku se je pridružil vojaški predsednik v osebi inšpektorja alpinskih ret generala Antera Canaleja«. i AUSTRIJSKA ŠTAMPA 0 JUGOSLOVENSKO-TALIJANSKIM ODNOSIMA Poznati list »Tagespost« (Graz), od 21. oktobra, donosi duži dopis iz Rima, u kome se na početku konstatuje: »Izjave jugoslovenskog Pretsjednika vlade g. dr. Milana Stojadinovića, u kojima ie istaknuta želja za jednim prisnijim privrednim sporazumom sa Italijom, pozdravljene su u Rimu sa iskrenom radošću. Jer je Italija zauzimala prvo mjesto izmedju svih država prema kojima ie jugoslovenski izvoz bio orijentiran. Italija ie kupovala najviše, u godini 1934 ne manje nego 800 milijuna dinara, dok ie kao što se u Rimu podvlači. Francuska upo-trebila iedva 50 milijuna dinara za iugo- ovensku robu.« Zatim kaže taj list: . »Istina ie. da je od sporazuma izmedju lussolini ja i Lavala od 6. januara 1935. ispoloženje izmedju Italije i Jugoslavije ostalo bolje, što i primjena sankcija nije ogla mnogo promijeniti; bar što se tiče dranskih voda. I od osvajanja Abesinije dransko pitanje nije više aktuelno, već stupilo u pozadinu, bar za trenutak. A igoslavija ie bila kamen spoticanja. U laku privredne sloge politika ima prvo \ šuti. 1 to ie uvijek veseo dogadjaj uto-ni, da sta kupili 7(1 kg vtihotapljene moke iz Jugoslavije, Vclikai-ne pa da jc je pnpejial z vozom v Idrijo, Kenda ie bila obsojena na 170 lir denarne kazni in na plačilo procesnih stroškov, Strgul in Vel’kajna pa sta bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov. Na 3 meseca zapora 'n 1.000 lir denarne kazni je bil kaznovan pogojno Ivan Hvala, star 31 let, iz Ponlkev nad Sv. Lu- cijo zaradi tajne žganjekuhe. Zaradi 2 starih bajonetov in ene stare sablje ter zaradi tajnega kuhanja žganja se ie moral zagovarjati pred Eoriškimi sodniki Karl Kobal, star 25 let, doma iz Ponlkev. Dobil je 50 lir denarne kazni zaradi talne žganjekuhe. Oproščen pa je bil glede hranitve starega orožja in to zaradi pomanjkanja dokazov. Radi tihotapstva kave, čaja In tobaka je bila kaznovana 40!e»na Lucija Šinkovec jz Cerknega na 412 lir denarne kazni, plagilo procesa in taks. (Agis). DROBNE VESTI IZ NAŠE DEŽELE - SVAKI NA 7 MJESECI ROBIJE osudjenl u Puli 23 o. mj. so Anton CvečIĆ 1 njegov sin Nikola pod optužbom da su se oprli karabinjerima kada su došli uhapsiti njihovu majku, odnosno ženu. koja je bila optužena da se bavi krhimčarenjem. Ujedno Je Antonova žena osudjena na 138# lira globe, a kćer Franica na globu od ISO# lira 1 na 15 dana zatvora. ■%- — Ko so zvišali cene in ker niso izpostavili listov s cenami so bili kaznovani: Kenda Katarina iz Sela pri Kobaridu z zaprtjem trgovine za 3 dni, Antič Franc in Sela za 5 dni, Valentini Josip, trgovec z lesom iz Gorice za 3 dni, Pinavšič Franc na 3 dni in Vianelo Elvira za 3 dni. Antič Franc, Valentini Josip, Pinavčič Franc in Vianello Elvira bodo postavljeni pred disciplinsko komisijo. Ti so bili vpisani v fašistično stranko. — Iskre iz dimnika so povzročile požar v hiši Rudolfa Gorjupa iz Lokovca (Kanal). Ker je pihal močan veter je bila stavba takoj v plamenih in ogenj je ogražal tudi bližnje hiše. Pri gašenju so pomagali tudi kmetje iz čepovana. škoda iznaša 15.000 lir. — V javnem okrevališču v Trstu, ki je v ul. Vidah, je nenadoma postalo slabo nekemu Antonu Sili. Prepeljali so ga hitro v bolnišnico, kjer je kmalu na to izdihnil. — Na hribu Vodice pri Sv. Gori so odkrili spomenik padlim alpincem v svet. vojni. — V Guštinih pri Ajdovščini je zgorela hiša Filipu Trevižanu. Požar je napravil 10.00C lir škodt. — Pred okrožnim sodiščem v Postojni se je moral zagovarjati 35 letni Anton Degan, elektricist, doma iz H. Bistrice, kar je dal oblastem napačne osebne podatke. Pri razpravi je grdil pričo, ki ga je obteževala ter so ga zato morali odstraniti iz dvorane. Ko so ga hoteli privesti zopet v dvoranu k pre-čitanju obsodbe, se je na vse pretege branil ter se celo slekel do nagega. Obsojen je bil na 1 leto in 10 mesecev zapora. « — Na cesti pri Zavijah je nerodni kolesar tako nesrečno podrl Alojzija Pe-t ar osa iz Boršta, da je nezavesten oble-; žal na tlaku. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so dognali da ima zlomljeno ključnico in težje rane na čelu. — V Tržiču (Monfalcone) je občina nenadoma izvršila preiskavo mleka, ki ga prinašajo mlekarice s Krasa. Preiskanih jih je bilo 24. šest mlekaric pa je dobilo opomin, ker so prinesle v mesto mleko, ki ni odgovarjalo zadevnim predpisom. S tem so dobile seveda denarno kazen ah omejitev prodaje mleka, ker iz časopisja ni tega razbrati. Preiskanih je bilo 256 Utrov mleka, od teh je bilo 34 pomešanega z vodo, kakor pravi poročilo. — Ker se ni držal predpisanih cen so zaprli mesnico Alojziju Kompare tu na gretskem klancu v Trstu za tri dni. Iz istega vzroka je bila opominjana tvrdka bratov Deangeli. — 321etni Rebec Angel iz Sv. Marije Magdalene Zgornje pri Trstu je po nesreči zadel z motornim kolesom ob zid v ul. F. Severo. Zdravniki so dognali da je dobil pretres možganov ter da ima počeno lobanjo. — Ing. Lašak Anton iz Gorice je praznoval SOletnico. Imenovani je znan kot dober arhitekt, ki se je mnogo udejstvoval tudi v Egiptu, kjer si je pridobil časten naslov beja. „ — Težko se je pobil SOletni Tolminec Valentin iz Skednja ko se je peljal s ko-lesom po skedenjskem klancu ter za-del v avtomobil. Zlomil si je spodnjo čeljust. ~ 28 oktobra, na dan Pohoda na Rim, podijelili su u Istri nagrade n iznosu od 100 lira svakoj našoj djeci po seiima radi dobrog uspjeha u talijanskom jeziku. Te nagrade daje svake godine društvo »Dante Alighieri«. Nagrade su dijeljene n prisustvu političkih i školskih vlasti f nastojalo se dati tom dogadjaju čim svečanije lice. — Franjo Anlčić iz Tiičlć! kod Pićna kažnjen je ovih dana u Puli na 15 dana zatvora i na globu od 450 lira, jer su mu finansijski organi zaplijenili 6 i pol litara rakije na koju nije bila plaćena taksa. — I Mariju Ladavac iz Berma kaznlH su na 15 dana zatvora i na globu od 1°° lira radi toga što su joj zaplijenili 1 kg k®' fe, koja je ^potjecala iz Riječke slobodne zone. — Radi 315 jugoslavenskih jaja osudi#' na iena globu od 80lira Štefanija Kaštelan Iz Cresa. I jaja su joj, dakako, zaplijenili- NAJVAŽNEJŠA TOČKA i. Kongres Saveza emigrantskih društev je zaključen, podani so obračuni za dveletno poslovanje, sprejeta so poročila, predlogi in vse ostalo, kar je bilo vainega, manj važnega, nevažnega, je za nami. Napisan je morda tudi že zapisnik o Kongresu, objavljena so poročila v časopisju. Lahko bi torej rekli, da smo niti, ki je tekla skozi naše emigrantsko življenje skozi 2 leti, napravili primeren vozel, da lahko torej mirno začnemo odvijati nov klopčič za nadaljnje leto. Lahko bi rekli: Zaključili smo eno dobo, mirne vesti lahko začnemo novo po izkustvih in smernicah, ki so veljala za naše delo do danes. Toda, vzlic temu, da je premnogo naših društev in društvenikov tega mnenja, jaz nisem. Mnenja sem, da nam je ravno pretekli kongres dal prilike, da se začne s širokim delom in razmotrivanjem najvažnejših in najširših vprašanj, tičočih se naše emigracije ne samo tu v Jugoslaviji, temveč vse emigracije iz Julijske Krajine, pa naj je že bila usmerjena kamorkoli. Vozel, ki smo ga zadrgnili na kongresu v Zagrebu, je pač bil zadrhnjen vsled vpliva raznih sil, ki so preprečile da se ravno o najvažnejših vprašanjih nismo mogli dodobra porazgovoriti. Največja teh nasprotnih sil je bilo pomanjkanje časa. Zato smo nasilno zaključevali stvari ki se niso niti Še razrastle v polno obliko. Vozel kongresa pa ne preprečuje, da bi se o nezaključenih, le ali komaj sproženih vprašanjih ne smelo ali ne dalo razmišljati in razpravljati danes, po kongresu, ne samo zato, da načeta vprašanja spravimo do zaključka, temveč predvsem zato, da z razmotrivanjem istih pripravimo materijal za prihodnji naš zbor, kjer nam bo lažje usvojiti si jasno stališče glede problemov, ki bodo že v predhodnem razmotrivanju zadobili meso na kosti. Trdim: Kongres Saveza ni primeren prostor za nač et ek obravnave tako širokih problemov, kot je n. pr. ideološko vprašanje naše emigracije, brez predhodne priprave tega vprašanja, že zato ve, ker je čas razprav kongresu zelo omejen v celoti in ker je ta omejeni čas tako napolnjen z vprašanji organizacije same, s poročili odsekov itd., katerim je kongres predvsem namenjen, da za mnoga druga sila važna vprašanja ni časa. Trdim še, da je nujno potrebno, da se razprava o takih vprašanjih prenese izven kongresa ter da se prav zdaj z gotovostjo in z možnostjo najširšega sodelovanja začenja. Najvažnejša točka letošnjega kongresa je bila : IDEOLOGIJA EMIGRACIJE. Ne samo, da je bila najvažnejša, bila je tudi najpotrebnejša, najširša in najmanj obravnavana. Razumljivo: Kongres ni imel materialnega časa, ki bi bil za globoko obravnavo tega vprašanja potreben. Vsakdo je lahko opazil tudi neki drugi nedostatek: Vprašanje ideologije emigracije je padlo med zborovalce nekako brez predpriprave, tako da premnogi udeleženec ni niti točno vedel, o čem naj se pravzaprav v tej točki razpravlja in zato premnogi ni razumel onih resnih in redkih misli, ki so bile na kongresu v tem oziru iznešene. Dalje bi lahko bila rečena ta misel: Savez emigrantskih društev obstoja že pet let in je imel dosedaj že štiri kongrese, poleg večih tečajev, sej, konefrenc itd... In šele zdaj, po petih letih obstoja, razpravlja kongres o ideologiji emigracije. Torej, pet let je Savez posloval, ne da bi imel začrtano neko ideološko smer, vsa emigracija pa je šele po petih letih obstoja svojega Saveza in svojih društev spoznala, da ji manjka ravno tistega, kar bi moralo biti temelj njenega poslovanja, pogoj ir vzrok njenega obstoja. ,, , Pravim, lahko bi se tako reklo. Nepoučeni bi zamogel dobiti ta vtis. Neemigranl bi nas lahko tega nedostatka obdolžil. Da temu ni tako, kaže jasno vse poslovanje Saveza in včlanjenih društev in odsekov, tudi dejstvo, da je tov, predsednik na kongresu prvi govoril o tem vprašanju in sicer brez obotavljanja, točno in jasno, povdarjajoč, da je iste misli že večkrat iznašal ob raznih prilikah in da na kongresu le ponavlja že rečene stvari, dalje še da so premnoge okrožnice Saveza in odsekov pisane stalno v smislu neke ideologije. Stoji trdno dejstvo: Savez in v njem učlanjena emigrantska društva imajo neko svojo ideologijo, dokaj jasno in točno, toda ta ni sistematično, celotno obdelana in opredeljena, temveč obstoja v mišljenju in razumevanju vidnejših in sposobnejših emigrantskih mož ter je še raztresena v posameznih kosih po okrožnicah Saveza J» oar sekov, v listu, v poročilih poslevodečih »a- , Vsekakor pa je to dokajšen nedostaleK. Občuti ga vsak emigrant, ki bi rad točno vedel, kaj pravzaprav pomen, on kot e™ granì, kaj društvo, kot organizacij grantov, pa nima kaj v roke vzeti, ki &‘mu r celoti razjasnilo to vprašanie temveč s'-zamore ustvariti pravo mWjetije *°l* P°*a£ in trudoma, po koscih, kijih prejema *« dobiva is okrožnic. Usta, predavanj. Občuti ta nedostatek tudi neemigrant. ^ bi se hotel o emigrantskem vprašanju P° učiti v svrho lastna osebna poučenosti. iz Julijske Krajine kar najbolj izdatno, KAKO SU TURSKI NOVINARI UPOREDILI SUŠAK S RIJEKOM KOJA UMIRE Ahmet Emin Jaiman, turski novinar, i I stima morski kanali, pa član turske novinarske delegacije, koja je prošlih dana kao gost jugoslavenske vlade putovala po Jugoslaviji, u listu »TAN« od 20. o. mj. napisao je članak pod naslovom: »Turizam u Jugoslaviji«, u kojem kaže i ovo: Poslije putovanja jedne cijele noći došli smo u najprometniju jugoslovensku luku na Jadranu, na Sušak. Tu smo se susreli sa novim prijatnim iznenadjenjima. Sušak je za vrijeme Austrije imao 5.000 stanovnika. Danas Sušak ima 33.000 stanovnika. Organizacija, koju je jugosloven-ska uprava sprovela na Sušaku, nastojanja i moć jugoslavenske nacije, učinili su da su Trst i Rijeka mnogo zaostali iza Sušaka. Sušak je pogranično mjesto. Sušak vezuje sa Rijekom most, a na nekim mje- čak i gvozdene I rešetke. Izgleda nam, kao da su pojedine ulice jednog te istog grada. Na jednoj strani vijore jugoslovenske zastave, a na drugoj neukusne i glomazne talijanske. Kako pri sebi nismo imali naše putne isprave, to nas nisu pustili kroz talijanska vrata. Ali za uspomenu pred samim talijanskim vratima sa nekim jugoslavenskim novinarskim kolegama snimili smo nekoliko fotografija. * Falih Rifki Ataj, turski novinar i narodni poslanik, koji je sa turskom novinarskom delegacijom putovao po Jugoslaviji, u ankarskom listu ULUS-a, pod naslovom »Šesti dan našeg boravka u Jugoslaviji« napisao je uvodni članak, u kojem kaže 1 ovo: Na Sušaku smo. Zamislite onaj most na Kurbali Deri. koji na dva dijela dijeli Kadi Kej. tako i sušački most dijeli na dva dižavna područja zemljište, nad kojim se nalaze: na talijansku Rijeku, i na jugo-slovenski Sušak. Sušak je ranije bio sastavna četvrt Rijeke. Poznata d’Annunzijeva avantura Rijeku je podijelila na dva dijela. Onai dio koii je potpao pod Italiju, zove se Rijeka i sasvim je mrtva, jer nema zaledja, a promet i trgovina vrši se preko Trsta. Dočim Sušak, koji je prije rata imao jedva 5000 stanovnika, danas broji 33.000 i kao jedna od glavnih jugoslovanskih luka u njemu se osjeća bogatstvo, promet i blagostanje. ,CESKE SLOVO” IZNOSI * i KATASTROFALNO STANJE RIJEKE »Večernji češke Slovo«, Prag, od 14 oktobra donosi pod naslovom »Utvrdje-nja na grobovima« jedan članak, u kome se bavi stanjem u Istri. Ispod samog naslova se nalazi crtež jednog ste-penastog zida, iza koga proviruju krstovi groblja, a iz zida je promoljena topovska cijev. Uz članak list donosi i mapu predjela izmedju austrijsko-talijansko jugoslovenske tromedje, Venecije i Sušaka. U članku se najprije podvlači mrtvilo privrednog života na Rijeci. Kaže se, da su Talijani bučan narod, da obično ne štede riječi, ali na riječkoj pijaci vlada neobična tišina. Cijene su u Rijeci visoke, a od januara 1935 g. pa do sada skočile su cijene robe na veliko za 30 posto. Ovo skakanje cijena još nije prestalo. Pri tome su radničke dnevnice tako niske, da se više ne mogu smanjiti. Pisac tvrdi, da je Italija finansljski iscrpljena uslijed rata, monumentalnih gradjevina, izdržavanje režima itd. Zato Italija pribjegava prisilnim zajmovima na račun nepokretnih imanja. Na svojoj sjevernoj granici, naročito prema Jugoslaviji — kaže se dalje u članku — Italija gradi u potpunoj tišini, ali utoliko intenzivnije utvrdjenje i strategijske instalacije. Dobro joj dolazi to, što je kraj, kuda prolazi tali-jansko-jugoslovenska granica, vrlo rijetko naseljen. To je krasna pustinja, sve sami kamen, gdje je oskudan život. Italija tamo gradi tvrde automobilske puteve, za koje nema druge upotrebe izuzev u ratu. U blizini tih puteva se gradi podzemni rezervoar za benzin naftu i vodu. jer bi se u slučaju rata morala u ove suhe krajeve voda dovoziti isto kao i benzin. Vozeći se automobilom od Trsta do Rijeke raspoznaće stručnjak utvrdjenje i vojne Instalacije na terenu dalekozorom. Kod Rijeke se vide potpuno dobro i golim okom sa Prankopanskog grada, koji se uzdiže iznad granice izmedju Sušaka i Rijeke. Mjestimice su ta utvr-djenja sjevemo-talijanske granice u predjelu, gdje još i sada ima ostataka od rovova iz svjetskog rata, a na nekoliko mjesta su zakloni za topove i mitraljeze iskopani na ratnim grobljima. Kosti poginulih prenijete su u zajednički grob, na kome je postavljen visok spomenik. Ugledni njemački novina» 0 IREDENTI JUGOSLIVENA POD ITALIJOM ARETACIJA KMETA NAGODE FRANCA i Godovič, oktobra 1936. (Agis). — Kot znano so bila v pretekli letni sezoni v na]večjem razmahu gradbena utrjevalna dela v obmejnem pasu nad Idrijo, ki Je precej obljuden. Tako so gradili kaverne tudi v Zapotoku, tnajnem obmejnem naselju tik nad Jugoslovansko mejo, na posestvu kmeta Nagode Franca. V ta namen so deloma izsekali drevje, toda samo toliko, kolikor Je bilo neobhodno potrebno in Je gradbena dela oviralo. Sicer pa so se sekanja drevja zelo izogibali z namenom, a ostane utrdba proti Jugoslovanski stra-i dobro naravno maskirana. V strahu, da tu bodo Italijani ves gozd izsekali In po-ekan les uporabili, je sam posekal name-oma puščena debla in Jib hotel speljati omov. Zaradi tega ]e bil takoj aretiran in bdolžen. da Je to namenoma storil zato, a omogoči opazovanje utrjevalnih del Jz ližnjc in datine okolice, zlasti pa z onkraj teje. Nagode je bil prepeljan v idrijske »pore. O njegovi padalini usodi nam ni Ič znanega. ISTRA PLAĆA TRI UTA VEĆE POREZE NEGO LI STARE TALUNSKE POKRAJINE U Puli je 21 o. mi. održana sjednica i pretsjedničkog odbora Savjeta za korporativnu ekonomiju pod pretsjedništvom prefekta. Na toj sjednici je zaključeno, uz ostalo, da se od vlade traži revizija kata-stralnog poreza »koji Je u našoj pokrajini puta veći nego u ostalim pokrajinaina, ije su slične našoj po neplodnost! zem-šta I nepovoljno] klimi«, kaže »Corriere triano« od 23 oktobra o. g. u izvještaju te konferencije. Još jedan dokaz o talijanstvu Istre! ima glede vršitve tega zastopstva svoje misli, pa ne ve, če ni morda Savez že istega njegovega mišljenja in se včasi zgodi, da nekdo Savezu in pokretu očita nedostatke (ideološke ali izvirajoče organizatorične) ravno tam, kjer jih ni, ne vidi pa takih, ki so, ter se torej po nepotrebnem bori za stvari ki že obstojajo, zgublja čas in voljo. Otežkočeno je vsako resno kritično delo, (e ne poznaš dokončno predmeta te kritike. Težka je ideologija pokreta, če je ta razmetana P° vseh kotih, ter ostane vzlic trudu meglena, zastrta. Torej : Točna, jasna, vsestran- sko obdelana m v vse smeri razmišljena ideološka podloga vsakemu pokretu nuj no p o-eb na. Brez te podlage je vsako delo ešeno nekako v zrak, kjer trajno obstati more. Isto tudi našemu emigrantskemu po- tfu. Če ima ta naš pokret že svojo ideolo-ji, pa je še nima sestavljene v enoten iir. je potrebno, da se to stori čim,prej odelovanjem vseh onih, katerim je to sobranje mogoče in katerim se zdi potreb-in truda vredno S tem začenjamo raspravo. Sporočam: Ne, zdaj naj se začne, lem-,\ zdaj se začne. IGOR VOLK. Govor papeškega delegata v Adis Abebi 26. oktobra t. I. je ekscelenca mons. Castellani, ki je bil od papeža poslan v Abe-sinijo kot apostolski vizitator, slavnostno pričel svojo funkcijo z govorom, ki ga jc imel v rekonstruirani katoliški katedrali v Adis Abebi v prisotnosti vseh vojaških in civilnih oblasti. Govoril jim je tako-le: »Moj pozdrav je pozdrav brala, kajti tudi jaz sem iz iste domovine, je pozdrav očeta, kajti mene je poslal navišji oče kuščanstva Pozdravljam vse junaške vojake, ki spadajo vojski, ki je presenetila svet, ne pa nebes ki so bila n j en saveznik. Vi doživljate slavnostne ure, ki ne bodo trajale samo eno leto, temveč pomenijo nevenljivo slavo skozi vek. Rekel hi, da je bilo zapi sano poglavje velike knjige previdnosti. Italija je dežela, ki jo je Bog določil, da ponese v svet čim višjo civilizacijo in slavo Cerkve. Rimski imperij bo ponesel v svet Kristusov križ, po vzvišenem delovanju D u c e j a, ki združuje s pogumom junakov mirno in tr e s no ravnoduš j e. On bo v družbi narodov vedno nosil idejo pravičnega in vzvišenega miru. Radi tega bomo vedno molili Boga, da naj mu stoji ob strani in da ga ščiti. Pozdravljam kraljevsko in imperatorsko sabaudsko hišo, ki je dala toliko svetnikov Cerkvi in toliko junakov domovini. Pozdravljam Duceja in pozdravljan maršala Badoglia in vicelcralja Grazianija. Pozdravljam vojsko, ki je prišla ««m, da izvrši kulturno misijo. V to svetlo sliko poživljam, da vstopijo ljudska falange imperija, ki je vztrajen in buden v svojem velikem in dobrotnem delu. Italija noče biti država, ki se je bojijo, temveč hoče biti močna, visoka, zaželena dobrota.. Vi niste prinesli sem smrti, temveč življenje, ne vojne, temveč mir. Vi boste ustvarili tem ljudstvom najmirnejše do-brobitje pod Kristusovim znamenjem in njihovi petje bo slavilo Italijo kot nosilko miru in dobrote. Otvarjam svoje misijonsko delo s tem, da Vas blagoslavljam vse. Vas, bratje mojega plemena, in tudi one druge barve, ki jih smatram za sinove. Kot sem zapustil Italijo ob koncu vojne in ob začetku življenja, sem prosil Sv. Očeta za njegov blagoslov, da ga ponesem sem-le dol Vam, otrokom Italije. Kakor sem ga prejel, tako Vam ga prenašam, otroci moji v Božjem imenu*. MUSSOLINI s maslinovom grančicom... 24 oktobra je na velikim svečanostima u Bologni govorio Mussolini crnim košuljama desete legije o historiji fašističkog sistema, i naglasio je, da ba.i iz Bologne, koja je kroz stoljeia bilo luč prosvjete i fn-leligencije čovječanstva, hoče da reče jednu poruku koja treba da predje preko bregova i preko mora. To je poruka mira. mira u radu i rada u miru. Več od 1928 god. milijuni i milijuni ljudi, žena i djece trpe posljedice jedne krize, za koju se danas več može reči da potiče od sistema. Dižem, dakle, veliku grančicu maslinovu na kraju XIV i početku XV godine. O-v a maslinova grančica potiče iz jedne ogromne šume, to je šuma od osam milijuna bajuneta do-"r ° naoštrenih i čvrsto stisnutih po mladim neustrašivim srcima. x Dalje je Mussolini istaknuo, da se danas čitava nacija nalazi na planu imperija i o-pominje, da se fašistička Italija nalazi pred veoma teškim odgovornostima i pred veoma velikim problemima, ali ie ih ona savladati I još_ ima u Evropi, a ima ih i u Jugoslaviji, ljudi kojn »no kraju XIV i na početku XV godine fašističke ere* ne uvidjaju da je ta »maslinove grančica mira* zatrovana iperitom i do je tih osam milijuna bajuneta spremno svakog časa da prikolje još ono malo dobra i pošterja u Evropi ZAPLJENA »ISTRE« »Državno tužtoStvo u Zagrebu zabran |u)t temeljem Cl. 19. Zakona o stampi, a n Vezi *a *1- 3. Zakona o izmjenama t dopunama toga Zakona rastura van je 1 prodavanje broja «3 časopisa »Istra« od 23. oktobra 1936. 1 to zbog napisa na prvoj strani pod naslovima » TrzaSkl škof« 1 »škof Fogar Je dočekal Sedejevo Usodo«, kao i zbog napisa na trećoj strani pod naslovom »o odnosima .Iugoslavi |e > «»>«.*■« J“z,08a; .«o sadržaj ovih napisa sačinjava krivično djelo, koje se kazni po Za-konn o zaštiti javne bezbjeđnostl I poretka u državi.« — Broj Kn«. 2608—36 NASE KOLONIJE U JUŽNOJ SRBIJI SU VAŽNO EMIGRANTSKO SOCIJALNO PITANJE. Sve češće se čuje kako je glavni naš oroblem socijalni. To nije bila tek fraza a pogotovo to nije danas. U doba konjunkture bio je naš socijalnoekonomski problem kroničan. Da pogledamo istini u oči nebi bilo potrebno da se udaljujemo od naših »kulturnih i- političkih centara.« Ipak je stanje naših ljudi sa periferije odraz prilika u centru. Tamo, 3 km od Ohridskog jezera, 4 km od grčke granice nalazi se jedna od naših kolonija. 1 prije 30 godina bilo je ondje ljudsko naselje. Ljudi počeli umirati od »tuge na srcu«. Preostali su iselili. Na tom mjestu je od 1932 do 1934—35 godine sa-gradjeno 30 kuća i crkvica. Tip sela je uzdužni. S jedne strane ceste 24, s druge 6 kućica i crkva. Gradjevni materijal: prijesna cigla, bez trske. Kućice se već danas ruše. Selu je dano historijsko ime Dušanovac; pripada općini Dojran. Bilo je 140 članova kolonije. Danas ih ima 107. Od toga 3 Slovenca, ostalo Hrvati. Do aprila o. g. 3 su rodiena. 2 umrla. Natalitet veći od mortaliteta. Najbliži je dućan udaljen 3 km od sela, škola 7 km, željeznička stanica 38 km, liječnik 17 km. Ako čovjek ima par pilića može da kupi i hrane i kinina. Prethodno treba da prevali 24 km do Djevdjelije i da ih proda za 12 din. Najteža je bolest mizerija. Zatim dolazi malarija, »vodena bolest« i svrab. Od 27 obitelji nema jednoga ko nije bio od ? do 5 puta u bolnici. Što se škole tiče izmjeren je već i teren. Kada će se početi sa gradnjom, ostat će za sve nas tajna. Pred godinu dana bilo je 37 djece za školu. No »njima nije potrebna«... Iz Skoplja dolazi, kad je potrebno, rimo- ili grkokatolički svećenik. Šteta što nije ujedno i liječnik. Imao bi dosta posla. Zemlje ima u Dušanovcu 45 %. Ostalo je pijesak. Poslije proljetnih kiša zazeleni rv kraj. Skoro prijatna slika. Neka par dana pripeče sunce I sve je izgoreno. I naskoro se stoka hrani slamom. Loza se teško hvata. (Makedonci je imaju dobre po obroncima). Krumpir rodi slabo, a žito jadno. Usred ljeta znade zaduvati tako hladan vjetar, da se mora ostaviti i srp. Tišine i vrućine su česte i sve izgore. Voda je vruća i nezdrava. »Dok zimi pada snijeg čuju se žabe iz njega«, kažu tamošnji ljudi. Nikakvog napretka i promjene na bolje. Glad ie stalni gost 1 prileti na pragu. (U Bistrenici je malo bolje. Ondje su Slovenci. Kolonisti će, navodno, u proljeće mollati svi da isele. A kamo ? Lančlna. STOTINE HAPŠENJA NA SICILIJI U VEZI S PRISILNIM ZAJMOM NA NEKRETNINE Antifašistička »Giustizia e Liber-t a« donaša vijest iz Paierma, da je na Siciliji izvršeno na stotine hapšenja. Ta hapšenja su u vezi s novim prisilnim 5 postotnim zajmom na nekretnine. Jer ljudi na Siciliji su kao po dogovoru formalno ponudili svoja imanja državi, jer su im imanja prezadužena i ne mogu platiti od-redjeni zajam. . .. Vlast je intervenirala i — pohapsila ljude, koji su na taj način Iskazali svoje nezadovoljstvo. »GIUSTIZIA E LIBERTÀ« O JULIJSKOJ KRAJINI Posljednji broj »Giustizia e Libertà« donaša vijest o osudi četvorice naših mladića iz Ukotići i dužu vijest o vjerskim pro-gonima i odlikovanju nadbiskupa Margot-tija. »Giustizia e Libertà« javlja prema informacijama agencije »Agls« o utvr-dieniima na talijansko-jugoslovenskoj granici i o očajnom položaju našega naroda unutar linije tih utvrdjenja. Uz to piše o asimilatorskom djelovanju društva »Italia Redenta« i o progonima našega jezika u crkvi» U drugoj vijesti iz Italije javlja taj isti list o mnogobrojnim hapšenjima, pa iz-mediu ostaloga i ovo: — Posljednjih dana uhapšena je u Trstu jedna grupa antifašista, većinom radnika, koji su se spremali da pfebjegnu preko granice. RADIOAPARATI V RAZNA. RODOVALNE NAMENE V Trstu obstoja pod predsedništvom fašističnega tajnika Graziolija posebna ustanova »Ente Radio Rurale«, ki si je nadelo nalogo, da preskrbi vse podeželske šole z radioaparati, da bi se tako pospeševalo raznarodovanje šolske dece in ostalega prebivalstva Na poziv te ustanove se je že ozvalo več privatnikov in trgovskih podjetij, tako da so bile deležne tega najnovejšega blagoslova šole v sledečih vaših na Krasu- Predjama. Nabrežina, Košana, Šmihel nad Hrtišcvjem, Skocijan, Doberdob. Kal. Hrašče. Št. Peter na Krasu. Ubeljsko, Orehek In Strmica. Omenjena ustanova pa ni s tem še zadovoljna, temveč ie izdala nov poziv, češ da se mora vsemu podeželskemu prebivalstvu dati možnost da čuie oživljajočo besedo Du-ccja in da sledijo velikim in ponosnim manifestacijam fašistične domovine. NOVA ODREDBA ZA OBMEJNE ORGANE Vse postaje so dobile odlok da ne smejoi imeti več civilnih postrež nikov Idrija, oktobra 1936. (Agis). — Finančni stražniki, karabinjerji in miličniki so imeli do sedaj za razna gospodinjska in hišna opravila najete civiliste, v naših krajih, večinoma domačine. Ti sluge so bili za svoje delo razmeroma dobro plačani. Naši ljudje so v tem pogledu še posebno prišli v poštev na obmejnih finančnih, karabinjerskih in miličniških postajah, da so lahko nabavljali potrebna živila preko meje, na jugoslovanski strani, kar jim je do zadnjega časa konveniralo radi visokega kurza lire in tamkajšnjih nizkih cen. Pred kratkim pa so vse obmejne postaje dobile odlok, da ne smejo imeti več civilnih po-strežnikov. Kot zgleda, je tudi ta odlok nadaljna mera poostritve varnostnih ukrepov v obmejnih krajih, kjer zavzemajo utrjevalna dela čim dalje širši obseg. Merodajne oblasti skušajo preprečiti vsak kontakt domačega prebivalstva z vojaštvom in drugimi obmejnimi varnostnimi organi. Omejitev utr je valnih del radi nastopajoče zime Godovič, oktobra 1936. (Agis). — V začetku tega meseca so bili odpuščeni vsi domači delavci, zaposleni pri gradnjah vojaških cest In stavb ob meji. Ostalo je le vojaštvo in pa delavci iz starih pokrajin, ki so zaposleni pri gradnji kavern, predorov in drugih važnih utrjevalnih napravah. Tu so z delom v zadnjem času zelo pospe- šili tako, da bodo vsaj najvažnejša dela dokončana pred zimo. Vendar pa so tudi preostali delavci dobili odpoved in bodo odpuščeni z 20. novembrom. Verjetno je, da bo vojaštvo, v slučaju povoljnih vremenskih razmer nadaljevalo z deli tudi po tem terminu. Teden za tednom se vrstijo obsodbe zaradi tihotapstva Pred tržaškim sodiščem so bile obsojene zaradi tihotapstva sledeče osebe: Petrovič Ivana, stara 24 let, iz Kačje vasi, na 6 dni zapora in 700 lir denarne kazni za vtihotapljen saharin, Hrevatin Frančiška, stara 57 let iz Flavija, na 80 lir zaradi kave, Slavec Viktorija, stara 44 let, iz Krajnje vasi, na 6 dni zapora In 770 lir denarne kazni za vtihotapljeno žganje, Markuza Ivan Marija, star 52 leti iz Barkovelj, na 450 lir zaradi tobaka. Pred goriškim sodiščem je bil obsojen 24 letni France Lampe, ker so ga zasačili pri prenosu žganja, ki ni bilo ocarinjeno, na 600 lir denarne kazni in 2 meseca zapora. Neška Oblak, stara 50 let, Marija in Ljudmila Gnezda, stari 18 in 24 let, vse iz Srednje Kanomlje, so bile kaznovane po 50 lir za tihotapstvo pšenične moke. Katarina Razpet iz Trebnice pri Cerknem, stara 60 let, Je bila obsojena na 3 mesece zapora in na 50 lir zaradi tihotapstva večjih koli' čin moke, kave In cikorije ter zaradi kri ve navedbe podatkov. Pred tržaškim sodiščem je bil oproščen Josip Lončar, jugoslovanski državljan. Osumili so ga da je tihotapil konje iz Jugoslavije. CENE ŽIVIL V JULIJSKI KRAJINI IN ZADRU Med cenami v Zadru in v ostali Jul. Krajini je precejšna razlika. Zadar zalaga večinoma jugoslovansko zaledje in da more vzdržati konkurenco, so cene znatno nižje, kakor v Italiji, To velja seveda za živila in tobak. Razni izleti, ki jih pri- TCjujo razna dri»5t-va dopola-roro Ud. Ima- jo velik uspeh posebno zaradi kadilcev pa tudi, da prinesejo iz Zadra domov jestvin, ki so drugje dražje. V sledečem navajamo cene v Zadru in v Trstu (kar velja malimi izjemami tudi za ostalo Jul. Kraji no). Fašistična konfederacija je določia da veljajo oa 17. oktobra za Zadar te cene: kruh: 0.95, 1.20, 1.30; bela mola 1.05, 1.—. 0.80; turščična moka 0.70; 1.40; bel fižol 1.—, gališki 1.90; testenim 1.90, 1.50; krompir 0.40, goveje meso 3.7), 4.60, 5.60, 8.—; svinjsko 6.—, 7.— 5. telečje 4.60, 6.—, 10.—; slanina 0.80, s'e-že surovo maslo 12.—; kava 6, 4.80, olč-no olje 4.50; sladkor 1,20, 1.80; oglje 0J0. Za Trst veljajo sledeče cene, ki jih je določila fašistična konfederacija : kuh 1.50, 1.60, 1.70, 1.90, 2.05; bela moka 1»0, 1.70; turščična moka 1.20; riž 1.60, 1.0 testenine 1.95, 2.15, 2.50; gališki fižol 1.0; sladkor 6.25, 6 — : govedina 4.90 do 7:0; slanina 7.80, 7.40; kava 24.— pražena a-va 30.—, sveže sur. maslo 11.50, oljno olje 6.70, semensko olje 5.75, mleko oglje 0.45. Naknadno se je cena maslu i0 dražila na 13.—, rižu pa se je cena nižala. — (Agis). V ITALIJI JE SREDNJA ŠOLA ZELO DRAGA Ob vpisu dijakov v srednje šoleso listi prinesli seznam vseh taks, kijih morajo plačati. Iz tega je razvidno, Cje šolanje v Italiji zelo drago in "da Sga morejo privoščiti samo boljši sloji. S3m hočejo predvsem omejiti naval, kaipa ima za posledico, da ne morejo pr; v srednje šole baš najbolj nadarjenci, novi delavcev in kmetov. Najdražjap]a je gimnazija, najcenejše Je učitelje. Učiteljskih sil, posebno moških, migo primanjkuje, medtem ko ovirajo de™ žensk na učiteljišče z višjimi takfni> šolnina za prvi razred gimnazije Aša 100 lir vpisnina za prvi in drugi rsed 250, 4. in 5 300, nižji tečajni izpitoo itr, šolnina za 6. razred 250 lir, vpisna 100, šolnina za vsak nadaljnl razre^oo lir, sposobnostni Izpit 175, višji tejni izpit 450 lir. Vpisnina za moške nagi-teljišču je 40 lir za ženske 70, šqna 110, za ženske 175, v višjem teča je šolnina 160, za ženske 250, spričai0 stane 40, za ženske po 70. Matura lne 160 za ženske 250, diploma pa 100 za oboje. — (Agis). ŠOLSKA DOBA V ITALIJI. Italijanski zakoni predvidevaj0)io-obvezno šolo od 6. do 14. leta. Popn-čanem 5. razredu morajo otroci ne-stu pohajati nadaljevalne šole, k se Izuče kake obrti ali pa lahko nadajej0 pouk na srednjih šolah. Na dež pa morajo kmečki otroki posečati raz tečaje, čijih glavni namen je člmpinje italijaniziranje slovanskega ljudsl _ (A. FAŠISTA PRONEVJERIO NOVCE U LANIŠĆU Brani se da le novac upotrijebio za propagandu po našim selima. Lanišće, oktobra 1936. — U naše selo se doselio još prije rata Talijan Scalla iz Roča. On je tada otvorio u našem selu gostionu i dućan. U tom su ga pomagali njoRovi Talijani iz Koca f Buzeta, kako bi imali jednog Talijana u našem selu, kojj bi mogao vršiti njihove naredbe. Kada su^ Talijani došli u naše krajeve, on, a naročito njegov sin, su vršili tako strašan teror nad našim narodom, da sn mnoge naše ljude upropastili. Njegov sin je kapoškvadra i kao takav je bio sve 1 sva u našem selu. Ali svaka sila za vremena — pa tako i Scaliina. Kćerka Scalle je vodila poštu u našem selu već preko 10 godina. Do sada je, čini se, išlo sve n redu. ali 6. o. mj. je nenadano došla komisija iz Buzeta da pregleda poštu. Ne znamo šta je ta komisija pronašla, ali iza pregleda je kćerka Scaliina uhapšena. S njome je uhapšen i brat-kapoškvadra. Obojicu su odveli u Buzet, gdje se nalaze još u zatvoru. Čujemo da se brat pravda da je on novac potrošio za fašističku propagandu no našim selima. — Cić. INV AL IDU-KROJAČU ODUZELI OBRTNICU ZATO ŠTO' NIJE FAŠISTA Golac, oktobra 1936. — Kod nas je postalo stanje u posljednje vrijeme neodrživo. Čovjek ne smije ništa da kaže, jer odmah hapse i na sve moguće načine progone. Tako su ovih dana vlasti oduzele obrtnicu našem krojaču Škerjanc Rudolfu pod izlikom, da je govorio nepovoljno režimu. On je invalid, pa mu je sada onemogućen rad sasvim tim da je dobar maj stor. Rodom je iz obližnje Skadanjščine. Njemu je još pred četiri godine pode-štat u Materiji Depanger prijetio da će mu oduzeti obrtnicu, jer Škerjanc nije htio da promijeni prezime. Prema tome su još tada imali namjeru, da ga upropaste radi toga. što se nije htio odreći svoga prezi' mena. — Cić. ISTRAGA RADI SMRTI MARIJE PELOZA Mune, oktobra 1936. — Bili smo vam javili o tragičnoj smrti Marije Peloza koja je uzbunila toliko naše selo. Sada su karabinjeri počeli voditi o tome istragu, ali ta njihova istraga se sastoji u tome da traže ko je o tome javio u Zagreb, jer da ie o tome pisalo u »Istri«. Do sada nisu još nikoga radi toga uhapsili. »ISTRA« JE POBIJEDILA HAJDUK SA 5:1 Dnevna štampa donaša: U Beogradu je drugorazredni nogo-gometnl klub »Istra« pobijedio splitski Hajduk u prijateljskoj igri sa 5:i! Ne samo da je to veliko iznenađjenje, nego e to pohvalna konstatacija za napredak tog urednog beogradskog »nižerazrednog« kluba, koji će. Izgleda, doskora igrati važniju ulogu u raznim konkurencijama. Veseli nas uspjeh kluba koji nosi Ime naše Istre i u kojem su Istrani i pri-atelji Istre 1 čestitamo hrabrim »Istranima«. MALE VESTI — Agencija Stefani je priobčila statistiko kriminalnosti v Italiji, iz katere je razvidno, da je kriminalnost v zadnjih letih precej padla. Agencija zaradi tega poveličuje fašistično Italijo ter moralno moč fašističnega režima, ki je znal vse to napraviti. Ce bi navedli v te statistike, koliko zločinov je bilo storjenih od strani fašistov in fašističnega režima na nedolžnih ljudeh in visoko moralno stoječih institucijah, če bi bile vnešene v te statistike vse one osebe, ki so padle pod fašističnim snopom, vsi požiri. roparski napadi, kraje, poškodbe itd. itd bi statistika zglodala kako drugače ... *** — Vatikansko glasilo »Osservatore Roma no« je prineslo vest, da ne bodo smeli hoditi v cerkev vsi tisti katoličani. ki so gledali d’Annunzijevo dramo Muke sv. Sebastijana*. *** — Rimska policija je odkrila i aretirala kaj čudno versko sekto v Rimu — člane sekte katoliških dervišev. Pripadnik: te sekte priznavajo papeža kot njihovega najvišjega poglavarja, toda v cerkvi ne molijo, temveč plešejo in pojejo kot turški derviši. Pravijo, da se je ta sekta zelo razširila v zadnjem času *** — Dosedanji podtajnik pri vojnem ministrstvu general Friderik Baistrocchi je bil odstavljen in na njegovo mesto je bil postavljen general Albert Parini. *** — Fašistično glasilo »Foglio di disposizioni* objavlja, da morajo tudi konzumenti paziti na cene in vsako prekršitev takoj javiti na faš. stranko. *** — Po uradnem poročilu se je udeležilo bojev v Abesiniji 500 italijanskih aeroplano?, 250 od tej je bilo zadetih od pušk, 8 pa jih je bilo sestreljenih. *** — »Gazzetta Ufficiale« je prinesla dekret na podlagi katerega bodo morali vsi rezervni častniki, podčastniki, kaplarji in specializirani vojaki od konca vojaškega roka pa do 32 leta starosti po-dučevati rekrute pri predvojaških tečajih Za to službo ne bodo prejemali nobene plače, temveč jim bodo priznane ob priliki olajšave In priznanja. *** — 8 1. oktobrem so zvišali mezde vsem delavcem v Abesiniji za L liro na nro. To je odredil Mussolini. Vsi delavci in vojaki, ki so služili in bojevali v Abesiniji bodo morali dobiti delo v teku enega meseca po prihodu v Italijo Po prihodu delavcev v Italijo se je zopet brezposelnost zvečala in malodušje je zavladalo v delavskih krogih po tolikih obljubah. Iz povišanja mezd se razvidi, da so bile delavske sile v Abesiniji že vedno premalo plačane. *.* — Fašistični listi so polni od-d r e d b, ki jih je izdala vlada in stranke vsem administrativnim osebam in uradnikom, kako morajo pobijati vsako povišanje. Zaradi devalvacije je vznemirjenje prebivalstva zelo veliko in listi delajo vse. da bi ga potolažili. Vedno objavljajo da se cene tem In tem predmetom, jestvinam itd., n« bodo podražile. *.* V toku meseca septembra je umrlo v Abesiniji 48 delavcev. Iz naših krajev so: Caltanov Nikolaj iz Rovinja, in Sez-zarol Hubald iz Orsere. Vsega je umrlo do sedaj 714 delavcev. — (Agis). — Na Poreznu se je utrgal zaradi velikih snežnih zametov plaz, ki je pokopal ISletnega Giglija Girardlja. Po dolgem Iskanju ga je našla obmejna milica. *.* — Službeno se javlja, da su tečajevi lire za turiste koji putuju u Italiju od-redjeni ovako: za austrijski šiling plaća se 3.60 lira. za loo ćk 67.50 lira. za 10° ir. franaka 89.70 liia Za ioo jug. dinar» 44.15, i za englesku funtu 94.20 lira. *** — Jugoslavije će 4 studenoga ot-putovati u Rim jedna delegacija bivših ratnika, koja će tamo prisustvovati svečanom otkriću doma talijanskih bivših ratnika. — Večja skupina Slovencev iz Lj®' o in bojne P*" še druga mesta bljane je obiskala Gorico in bojne P0' ljane. Obiskali bodo v zgornji Italiji. * * * UM — U Metzu je nepoznato lice ispalB® nekoliko re vol verskih metaka na jedxK* činovnika talijanskog konzulata u Mct*®-činovnik je teško ranjen. Atentator vj®' rovatno talijanski emigrant, uspio Je umakne automobilom. Ranjeni činovnik talijanskog lton?Tfl lata već je leđnom, prije 5 godina ^ na sličan način napadnut od talijan**1^ antifašista. V Tangerju '(mednarodna špan. Maroku) so Španci napadli fašista, ki je pričel streljati. ItaUian®^ oblasti so takoj izkrcale cel bataljo" znak demonstracije. NAŠA KULTURNA KRONIKA „MISEL IN DELO“ O ANGLEŠKI KNJIGI Dra. L. ČERMELJA Dr. Lavo Čermelj : Life and death struggle of a national minority (The Jugoslavs in Italy) Pod tem naslovom je ljubljansko nami, jim je bila manjšinska zaščita »Društvo za pospeševanje ciljev Lige narodov« izdalo v angleškem jeziku delo našega znanega javnega delavca in publicista dr. Lava Čermelja o »boju na življenje in smrt« naše narodne manjšine v Italiji. Knjiga je namenjena tujini, zlasti angleški javnosti, ki je v zadnjem času pokazala veliko resnega zanimanja za problem naših bratov onkraj državne meje. Prepričani smo, da bo našla v svetu najboljši odziv. V naši inozemski propagandi izpolnjuje knjiga veliko vrzel. Dočim smo prav v zadnjih dveh letih zabeležili že nekaj značilnih pojavov v italijanski in nemški publicistiki, ki so direktno obrnjeni ne le proti našim manjšinam, temveč tudi proti nacionalnim in državnim interesom, smo mi ostali na tem polju popolnoma pasivni in se nismo niti toliko potrudili, da bi branili svoj lastni prestiž in zavrnili poskuse »znanstvenih« utemeljevanj tujega poseganja v naše nacionalno ozemlje. Nekaj člankov v dnevnem časopisju in naših revijah — to je vse, kar smo tu v poslednjem času storili! Toliko bolj smo zato veseli te dr. čer-meljeve publikacije, ki je pisana tako stvarno in objektivno, koi nalašč za Angleža, da njen uspeh ne bo mogel izostati. Naše etnografske meje na zapadu so v njej tako pregnantno obdelane, da ne bo mogel nasesti tuji propagandi na tem polju nihče, ki bo to knjigo prečital. Gradivo, ki je v njej zbrano in ki se nanaša prav na vse pojave našega narodnega življenja v Primorju, je tako skrbno urejeno in po večini uradno dokumentirano, da imenujemo lahko knjigo dr. Čermelja knjigo golih faktov brez sleherne vsiljive propagandne primesi. Subjektivna misel se je povsod do skrajnih možnosti umaknila stvarni sodbi. Pred čitateljem stoji le verna slika vse one strašne stvarnosti, ki jo doživljajo naši rojaki v Italiji od leta 1918 dalje. Avtor, ki uživa po pravici ugled našega najboljšega poznavalca razmer v Julijki Krajini, je strnil na 256 straneh svoje knjige vse, resda prav vse, kar je mogoče na kratko, suho in stvarno povedati tujcu o življenju 600.000 ljudi, ki jih je nemila usoda odtrgala od lastnega etnografskega kolektiva, ne da bi jim v tujem kolektivu za j amčiiavsa j osnovno človečanske pravice, kaj se ^ da bi ih izenačila z drugimi narodnimi manjsi- celo mednarodno priznana. Knjiga je razdeljena na 15 poglavij, katerih vsako nam slika pomenben kos življenja naših rojakov onkraj Snežnika. Geografskemu opisu Julijske krajine v prvem poglavju sledi v drugem poglavju posebno važen pregled italijanskih indirektnih in direktnih manjšinskih obvez, ki tvori jedro knjige in je ogromnega dokumentaričnega pomena. Avtorju smo zares lahko hvaležni, da je zbral vse one jasne in nedvoumne dokumente, na katere naši rojaki upravičeno lahko naslanjajo svojo borbo za priznanje ne samo minimuma, temveč tudi maksimuma manjšinskih pravic. Od ostalih poglavij naj zaradi informacije naše javnosti navedem vsaj naslove: Jugoslovanska manjšina v javnem življenju, šolstvo. Fašistične mladinske organizacije. Slovenski in hrvatski jezik v javni upravi, Usoda jugoslovanskih uradnikov v javnih službah, Kulturno in socialno življenje. Italijanizacija^ krajevnih in osebnih imen, zelo obsežno poglavje o cerkvenih razmerah, nadalje o ekonomskem položaju in v zadnjih treh poglavjih še podatki o nasilju, političnem preganjanju naših ljudi in delovanju »Posebnega sodišča za zaščito države« v Rimu, kjer je avtor prvič zbral vse podatke o številu naših političnih žrtev v Julijski krajini; tudi ta pregled je ogromnega dokumentaričnega pomena. Dr. Čermelj zasluži polno priznanje za svoj trud, ki ni bil majhen, saj je s to knjigo zajel 18 let povojnega življenja nad pol milijona ljudi, katerih nacionalno ustvarjanje je bilo na vseh poljih izredno plodovito kljub tolikemu zatiranju. Pripomnim naj še, da je knjiga tudi po svoji zunanjosti zelo prikupna in bo nedvomno ustrezala tudi okusu razvajenega Angleža, kateremu je v prvi vrsti namenjena. Da je knjiga tudi v jezikovnem pogledu dovršena, nam jamči ime prevajalke, lektorice angleškega jezika na naši univerzi ge. Copelandove. želeli bi, da bi ta posrečena publikacija čimprej izšla tudi v kakem drugem svetovnem jeziku. Morda v francoščini ali nemščini? Koristila bi nedvomno! — Za nas pa je važno tudi to dejstvo, da vsebuje Čermeljeva knjiga naš prvi popolni pregled povojnega življenja in borbe naše narodne manjšine v Italiji. Dr. B(ranko) V(rčon). VOJAŠKO IN BEGUNSKO POKOPALIŠČE v Strnišču pri Ptuju Ob železniški progi med postajama Sv. Lovrenc na Drav. polju in Hajdino, se nahaja v gozdu vojaško pokopališče, kjer spe večni sen mnogo vojakov iz svetovne vojne, mnogo primorskih beguncev ter precejšnje število ruskih emigrantov. Že pred mnogimi leti so zapustili begunci iz Primorja vojaško taborišče v Strnišču. Mnogi so se vrnili domov na Primorsko, ostali pa so se večinoma naselili kot kolonisti v Petešovcih in na Benicah v Prekmurju. Radi obče gospodarske krize je marsikateremu beguncu nemogoče, da bi vsaj enkrat v letu, za Vse svete obiskal in osnažil grob svojega rajnega. Zato so povečini vsi grobovi beguncev v zelo žalostnem stanju. . Emigrantsko društvo »Gorica« v Ptuju, bi naredilo hvaležno delo, ako bi posredovalo pri vojaški komandi v Ptuju, da bi vojaštvo, kadar snaže vojaške grobove v Strnišču, osnažilo tudi grobove beguncev in ruskih emigrantov. Strniščan SADRŽAJ 2. BROJA »MALOG ISTRANINA«. Drugi, listopadski, broj »Malog Istranina« ima slijedeći sadržaj: Ernest Rade t i ć : Moj najvjerniji školski drug, Perčević Stjepan: Prvi snijeg, An-te Modrušan: Prvi put u školi, — Veliki dar — Narodne pitalice, Jovan Ma-1 e z a n o v i ć : Istraninova pjesma, Radoslav Kovač: Priča o Caj-Kaj-Canu i njegovim kćerkama, — 1 to je isprika Šime F u č i ć : Skladište, — Izgubljeno vrijeme. Liubo Brgić: Istra, Ljubo B r g i ć : Kako ie P°stala vjeverica, — Majmun Klok, mali Jožić i njihove vragolije, Dječje novine, Razno, Zabavni kutić itd. PJESME ANTE DUKIĆA NA SLOVAČKOM Kulturni i kritički tjednik »Nezavislost«, što izlazi u Nitri, donosi u broju od 15 o. mi. pjesme A. Dukića »Dijete« i »Noć« iz njegove zbirke »Od osvita do sutona«. Pjesme je preveo prof. Dr. Vojteh Mier-ka, koji ujedno objavljuje u istom broju topao članak o autoru povodom njegova stupanja u 70. godinu života. Od istog prevodioca izašla je u »Ne-zavislosti« od 22 o. mj. Dukićeva pjesma »Moram«._________________________________ VSEBINA 1. ŠTEVILKE »NAŠEGA RODA« Klemenčič: Rdeče rože. H u d a -les: Ubežnik. Meško : čas. C i č e k : Dva Pukšana vidita svet. Herfoft: Mik. Antonija Podjavoršek: Dve jesenski. K r a p š : Janez. Albin Podjavor-šek: Pred trgatvijo. Lj. Kacanova: Vstani, atek! ***.: Želva in orel. ***: Dogodivščine Pepčka rokodelčka. U t v a : Kje pa je moj zajček ? Gorinšek: Pameten za druge. A. Širok : Obisk. ***: V kleti. Golar: Petelinček in putka. ***: Kako je cigan naučil konja stradati. ***: Črv in lev. — Rud. Mohar: Zvonovi plakajo. ***: Ura. — Razgovor. — Strup alkohol. — izgubljeni dom. — Kakor ti meni, tako jaz tebi. — Za male risarje. Pirnat : Ozrimo se po morju. Klemenčič: Samo. J. Župančič: Jesenski večer med ličkarji. Zor: Kralj Edvard v Jugoslaviji. P e t r i š i č : Moj prvi nosorog. — O živalskem razumu. — Zakaj se golob pri letu ne zasope. — Razne drobne zanimivosti. — Za male gospodinje. — Spominski dnevi. — Mladina piše. — Uganke. — Razpisi nagrad za ugankarje. — Naslovno stran in vinjete je izdelal Avgust Černigoj. Med ilustratorji so še: Niko Pirnah Tratnikova, Sirk, Cotič, Gaspari, Prunkova in drugi. »ŽIVI IZVIRI« IVANA MATIČIČA (Pripovest izgubljene zemlje) Vsem emigrantskim organizacijam smo pred meseci razposlali prospekte, ki govore o tem izvirnem epohalnem delu, ki izide po vsej priliki letos do Božiča. Ker se do zdaj ni priglasilo še dovolj naročnikov, smo podaljšali sub-skribcijski termin do 15. novembra t. 1. in vabimo organizacije in posameznike, da do tedaj sigurno prijavijo svoja naročila. Knjiga bo obsegala okrog 400 strani In stane v prednaročbi Din 50.— za broš. In Din 60.— za eleg. vezano, plačljivo po Izidu knjige. Opozarjamo pa, da bo veljala za poznejša naročila normalna knjigotrška cena (Din 75.— in Din 90.—). Založba knjige »ŽIVI IZVIRI« Ljubljana, Marmontova 11. RIJAVEC ČE GOSTOVATI U RUSIJI I U KAIRU. Tenorista g. Josip Rijavec, koji se sada nalazi u Splitu, primio je obavijest, da mu ie osigurano gostovanje za 10 koncerata n Lenjingradu, Moskvi i drugim velikim gradovima Rusije. Na ovim koncertima g. Rijavec će izvodit! i domaće kompozicije. Gosp. Rijavec je primio takodjer ponudu za angažman na operi u Kairu za januar iduće godine. Kako se saznaje, g. Rijavec će prihvatiti ovu ponudu. PREVOD KOSOVELA NA ČEŠKI. U poznatoj čehoslovačkoj revij) »Lu-mir« (br. 8—9) izišlo je nekoliko prevoda modernih slovenskih pjesnika. Preveo ih je Jan Čarka. Medju ostalim prevedena je 1 pjesma »Starka za vasjo« od Srečka Kosovela. REVIJA »MISEL IN DELO« je pravkar Izšla z sledečo vsebino: Avtoriteta Alojz Zalokar: Sodniki in uči-tel|i. Dr. E. Turk: Ob dvajsetletnici I. dotrovoljske divizije v Dobrudžj. Lavo C« r m el i: Mitos o predvojnem italijan-sMrn iredentizmu na Primorskem. Anton Lajovic: Slovenska discipliniranost. — Obzornik. — Svetozar Pribičević (B. B.) — Herman Vendei (Dr. B. Vč) — Zakon kolektivne varnosti (Dr. B. Vrčon). — Kmečka razdolžitev (S.) — Dr. Lavo Čermelj. Lif( and death struggle of a national mi-nofty, thè Jugoslavs in Italy (Dr. B. V.). — Jugoslovenski istoriski časopis 1935/36 (Bohumil Vošnjak). — Kako je avstrijska kranjska državna oblast 1. 1903, cenzurirala s'o>ensko srednješolsko čitanko. Dodatek (Br, Fr. Ilešič). — 1. A. Perič, Stranci u iuRtslovenskoj privredi (S.) — Dr. M. Do-len« Die strafrechtliche Bekampfung des Kodimunismus im Kònigreich Jugoslawien (S.) __ Prirodoslovne razprave (L. C.). — Drobtine (na platnicah). ______________ NEKOLIKO RIJEČI 0 NAŠEM JEZIKU Povodom članka: »Kako Talijani pišu našim jezikom ...« Primili smo ovaj članak od jodnog poznatog i uglednog književnika i kulturnog radnika — Dalmatinca, kao odgovor na članak g. To?8 Smerdela, koji je izašao u 41 broj« »Istre«, s molbom da ga uvrstimo. Donašamo ovaj članak iako smatramo da se emigracija ne slaže potpunoma s izlaganjima pisca. U broju »Istre« od 9 o. mj. Gospodin ion Smerdel žestoko se »srušio« na tan-Idnskoga historika književnosti Dra. £r-"ha Croniju, koji se usudio u beogradsKoj smotri; »Prilozi za književnost, jezik, n -®ì?riju i folklor« napisati zanimljivu sm-a‘Su o našim bratovštinama pod natpisom-»Libar Skule BI. D. Marije od Milosrdja«-Dr. Cronia napisao jo svoju studiju , a&em jeziku, pa se gospodin T. S. ljuti što se n tom njegovom sastavu “alaze mnogobrojne jezične pogreške, daje *u stroge lekcije i saviete- kor- ga ako nepripravan pojavio pr-d našu P Hu I za malo bi ga kaznio sa: »drugi i? > taj Talijan po sreći ili nesreći na bolskoj klupi ' jedne naše gimnazije! Go- spodin T. S. postupa sa gospodinom Croni-jom kao sa jednim našim djakom. Ne može nikako da mu oprosti što se drznuo vrije-djati naš jezik, pa se ljuti i na direktora »Priloga« što je propustio Cronijev sastav onako, bez korekture! Ml sim -•n=vim protivna mišljenja, bvi-josni da sni' tnfilep narod, čija se književnost ne mož' upo redu* književnosti ve- likih romanskih i g nnan-kili naroda, a ni sa onom gromadom ruskom, mi se ves limo da g. Cronia ve.- |nše na našem jeziku i čestitamo mu što piše ovako kad J svakome dobro poznato da je srpsko-hrvat-ski jezik, ka šio -v slavenski jezici, van redno ,ežak. teži od romanskih, a možda riti ”i pisati • »» engleskom jeziku nesrav-njivo ie lakše nego li na našem jeziku, f svako može konstatovati koii podržava '^ vjesnu familijarnost sa tudjim jezicim-Ništa «e ne može uporedi.i sa našom gr“ matiknm u složenosti i zapletenosti, a to je"toliko istina da mi sami, i Hrvati i Srb. imamo bezbroj slabih pisaca, morfološki i stiHotfčki slabijih od g. Cronio. (Samo š o se m- k-fićari, ne bave ovim pojavama-) Koni,n>uiemo. sa zadovoljstvom, da g°- ,in fi- nia ne piše: »ako če dot _ —r-o--- . - , nTsàt ću mu«, ne piše: »je 1 i d a mjest »Split« i »Splitski«. Bit će, kad go-P Ae?« ne niše- »pred sastankom veri . T. g da za ovaj potonji oblik zna može?« ne piše. |el«TaM ^enik n jugoslavenskim školama, k r ( o« ne piše : »c r k v i«, »b 11 k i«, »Mnkk, »pjesmi«, »izložbu »djevo k i«, »pr:redbi<; ne piše čak ni >P Una« ni »k u j n a« pa ni »divi z i- ® k I«, »f i n a n s i s k i«, »h i s t o r i s k i«. À tišmo našli kod gospodina Croma niti omi najnoviju užasnu kovanicu: »nmije-? e< kojoj se ne zna ni otae ni majka i koja Je kiliko mila našim književnicima! . Ifišta od svega ovoga jezičnog smetlišta nisito našli kod gosp. Cronia (bar o tome ou.ti ništa ne javlja gosp. T. S.). A sve ovo ì.j'iA daleko više nalazimo kod mnogih na-f .pisaca, koji nisu Talijani te »g°rf °d zelju da pišu srpsko-brvatskim jezikom, ne ,fo da zadovolje »jednu svoju ambiciju« a, Ifeik postupaju prema našemu jeziku mnflpVin . llp ćemo da se upustimo u detalje. Mno-gI \ jezični prigovori gospodina I- »• 0J)faVdani (ali mu se mogu i moraju opro stlt,j: Sto se pak tiče n. pr. riječi »zatnje-,ranz hit ćemo tako slobodni reći gospodinu knHiru da srao vrlo često i kod naših pi-saca. novinara itd. našli riječ: »zamjeran« u,pra)o u onom smislu u kom se g. Croma s (n. pr. »zamjetna ljepota«), %ravedno g. kritičar predbacuje gosp. on|i što piše: »Spljet« i »Spljetski« Cro mjes “kupštine«! ne pi*: >0= -I DRAMA IZ ŽIVLJENJA NAŠIH KRAŠEVCEV Ivan Podlesnik: »Na Krasu« Pokojni Ivan Podlesnik je spisal dramo, kl se odigrava v obmejnem trgu. Junak drame je mladi gostilničar Franjo Dolenc, ki je med vojno prešel na italijansko stran in se tam boril skupno z Italijani proti Avstriji. Po zasedbi slovenskega ozemlja so mu ponudili župansko mesto in še druge časti. Vse to je odklonil. Najbolji prijatelj njegovega očeta pa se je polakomil teh dostojanstev in koristi, poitalijančil je svoje slovensko ime, postal izdajalec in rabelj slovenskih ljudi. Tudi njegova hči, ki jo je v mladosti ljubil Franjo Dolenc, je postala italijanska učiteljica In ljubica tujerodnih oficirjev. župan zahteva, da se poroči Franjo z njegovo hčerjo. Za doto mu je pripravljen odpustiti star očetov dolg. Ker se Franjo brani take kupčije, mu zagrozi, da ga požene na boben in spravi v zapor. S tem se pričenja tragedija mladega, zavednega Slovenca, ki mora preko Golgote, kakor jih hodi že toliko in toliko naših ljudi. Drama je živo zajeta iz življenja naših Kraševcev in bo brez dvoma šla preko vseh naših ljudskih odrov. Broširana knjiga stane 30.—, v platno vezana pa 38.— din. NOVE SLOVENSKE KNJIGE: Književna družina »Luč« je izdala mesto dosedanjega poljudno-znanstvenega zbornika potopisne črtice »Izlet na Špansko«, ki jih je spisal pisatelj France Bevk kot spomin na svoje potovanje v Španijo o priliki lanskega kongresa Pen klubov. Knjiga je bogato ilustrirana. Goriška Matica pa je izdala Defoejevega »Robinzona« v novi prireditvi priznanega mladinskega pisatelja Nadeja Vrbanjako-vega. Knjiga je lepo opremljena in okrašena s številnimi originalnimi lesoresi ki jih je napravil A. C. Ta je tudi opremil naslovno stran Bevkove knjige. ČETIRI NAŠA STUDENTA DIPLOMIRALA U ZAGREBU U prvoj polovici mjeseca oktobra o. g. diplomirala su na zagrebačkom sveučilištu četiri naša člana, i to: Dobri-la Srečko Iz Tinjana na pravnom fakultetu, Jurman Josip iz Sv. Petra u šumi na filozofskom fakultetu. Na filozofskom fakultetu diplomirale su i kolegice Fister Mimica i Nabergoj Zora. Na lijepom uspjehu naših kolegica i kolega od srca čestitamo. Prostorije ratarskog akademskog kluba ne nalaze se više na Trgu Kralja Aleksandra br. 4, već se sada nalaze na Marullćevom trgu br. 7. KNJIGA O GMUNDU Gmund poznaje cijela južna Istra i nekadanja granica prema Italiji, jer je tamo umrlo za vrijeme rata mnogo naše djece i staraca. Sada je Izašla na poljskom jeziku knjiga o Gmundu, koju je napisao Vasilj Majkovskij, pod naslovom: »Gmund-tabor ukrajinskih bjegunaca i iseljenika u doba svjetskog rata 1914—1918«. Majkovskij je došao 1916 godine u Gmiind po nalogu Ukrajinskog zastupničkog kluba da vidi kako žive Ukrajinci u tom taboru. Kada je Majkovskij došao u Gmiind, bilo je u taboru 26.000 Ukrajinaca. Kada je 1915 stupila Italija u rat, došla je u Gmund manja partija Slovenaca, a malo zatim bilo jé u Gmundu oko 6000 Hrvata 1 Slovenaca. U septembru je bilo već naših oko 8500 a Ukrajinaca nešto preko 11 i pol hiljada. Majkovskij piše simpatično o našim ljudima u Gmundu. U svojoj knjizi je prikazao vjerske, moralne, prosvjetne i narodnosne prilike u Gmundu, život i rad Iseljenika, njihovo zdravstveno stanje itd., pa je to djelo vrlo zanimljivo 1 za nas, tim više što na našem jeziku nemamo o Gmundu ništa, premda je Gmund Igrao veliku ulogu u našoj prvoj emigraciji. pak j »oni iz talijanskih škola u našim krajevima«, ali g. Cronia nije iz sebe, ka ko misli g. kritičar, pronašao oblik »Spljet i »Spljetski« nego ga je našao kod najstarijih kao i kod najmodernijih naših piša ca. To je najstariji i jedini ispravni oblik. Oblik »Split« čisto jr lokalan, upravo kampanelistički. Pred kn kvih 50 god. jedno Spljetsko gradsko vijeće riješilo je, da bi se udvovilo v a r o š a n : m a (tako ae zovu žitelji spljelskih pred gradja) mahom čistim ikavcima (koji go vore: »more te izilo« i si.), da se grad »Spljet« nazove »Split«, običan demagošk1 manevar. Ali svi književnici ' historici, uopće svi su intelektualci pisali — a neki pišu i u dandanašnji dan kao n. pr. pisac ovih redaka, pa Spijećanin Prvislav Griso-gono, naš poslanik ii Varšavi — »Spljet« < »Spljetski«. Pisali su isto tako pok. ŠinK Ljubič i Natko Nodilo (čisti ikavoi) pn Smičiklas, Sišić i innovi drugi. Isto tak< je pisao i Don Frano Bulič, koji je i sam bio rodjen u spljetskoj okolici. Jedno nje govo djelo iz godine 1914 glasi: »Krono-taksa spijetskih nadbiskupa«, a dr. Marko Kostrenčić u svojoj lijepoj raspravi o dalmatinskim gradovima godine 1930 (u Radu Jug. Akademije knj. 239) piše takodjer Splj°t, a ne Split. Gospodin se Cronia nalazi, dakle, u dobrome društvu. Oblik Solit ostavimo administraciji i i MALE VIJESTI IZ JULIJSKE KRAJINE — Veliko razburjanje glede povišanja cen vlada posebno med malimi trgovci ter trgovci na drobno. Fašistične organizacije, ki so začele veliko kampanijo za pobijanje cen, napenjajo vse sile, da bi trgovce pokorili njenim odredbam. Toda tudi trgovci niso mirni, ker ne morejo delati v svojo zgubo in se zato vodi tiha borba med njimi in organizacijo. Le časopisi prinašajo od časa do časa opozorjene in kaznovane trgovce. Sedaj bodo pritisnili predvsem na grosiste, ki so v mnogih slučajih vzrok, da morajo mali trgovci povišati cene. * — 18. oktobra so po vsej Italiji praznovali »praznik policije«. V Rimu je Mussolini pregledal 4.000 policistov, ki so ultramoderno oboroženi. Tako imajo oddelke tankov, policijskih psov, strojnih pušk, metalcev plamenov, strelci s plameni, smučarji, kolesarji, motociklisti s stronicami, avtomobilisti, konjeniki itd. čemu ima Mussolini tako oboroženo policijo v mestih ko pravijo, da ni skoro več nobenih protivnikov režima? Tanki in ostalo povejo drugače. — Anton Vojnič Ivanov, dijete od 7 godina iz Ližnjana, palilo je »korunu«, ali je nenadano eksplodirao neki metak ostavljen tamo bog zna od kada, pa je maloga izranio tako da su ga morali odvesti u bolnicu u Pulu. Morat će ostati dvadesetak dana. — U Poljsku bolnicu su dovezli Milana Brečevlća Josipovog iz okolice Vižinade,, starog 30 godina, kojega je jedan suselja-nin izbo nožem. — U Puli su zatvorili dućan Mihovilo-vić Irme u via Medolino, jer je prodavala tjesteninu skuplje negoli je propisano. — 3 milijona tona ugljena godišnje moći će davati Krapanski rudnik, pišu talijanski listovi. __Pred prizivnim sodiščem v Trstu je bil oproščen Fr. Bajec iz Postojne. Marea t. 1. je bil obsojen na 3 leta zapora in 2.000 lir denarne kazni zaradi sumnje, da je ukradel konja nekemu Stelj-ku in ga potem prodal Luki Korčetu. Na prizivnem sodišču se mu je posrečilo dokazati svojo nedolžnost. __ Za 10 dni so zaprli mesnico Atili- ja Spangerja iz Trsta, ker je protipo-stavno zvižal cene mesu. — V Gorici je bilo v času od 4. do 10. oktobra 21 rojstev (18 živorojenih in 3 mrtvorojeni). Umrli so med drugimi: Pavčič Alojzija stara 13 let, iz Mirna, žigmond Josipina vd. Fornazarič 78 let iz Gorice, Čatež Viktor 24 let iz Solkana, dr. Weinlechner Volfgang 67 let, Bizjak Valerija 2 dni Iz Rihemberka, Kozole Anton 72 let Iz Ajdovščine. __ Kazen bo moral placati Franc Močnik iz Cerknega, ker je nosil lovsko puško brez orožnega lista. * _ 400 delavcev in delavk je bilo odpuščenih v Recoara (beneška pokrajina) zaradi pomanjkanja dela. Ker so nastale radi tega demonstracije, so morali tovarno ponovno odpreti. — (Agls). REFRENI ABESINSKE PUSTOL O VŠČINE Čim dalje večja je nejevolja delavcev, ki so se javili za Abesinijo, vsi silijo zopet domov, ker so razmere naravnost neznosne-Vsi izdatki za invalidnine in pokojnine abesinskim žrtvam predo na rovai trgovine in industrije. Vsako podjetje ali zavod mora za vsakih 100 Lir, ki jih plača svojim uradnikom, plačati 1.20 Ure v navedem VIJESTI IZ ORGANIZACIJA USPEŠNO DELOVANJE SOČE-MATICE V LJUBLJANI Ljubljana, oktobra 1936. Sočani v Ljubljani so pričeli letos z najživahnejšlm delom, da pokažejo Javnosti neznosno trpljenje našega naroda na zapadu In na severu Izven mej svobodne Jugoslavije. 1. Z odkritjem S. Gregorčičevega spomenika se vsaj deloma oddolžimo našemu najplemenitejšemu pesnlku-preroku, ki nam še dan danes kliče: »Naš čolnič pogube otmlmo...! Sočani so res krepki brodarji In povsem samostojno krmanijo po razburkanem valovju današnjega življenja, da pomagajo svojim revnim rojakom, ki še vedno prihajajo sem v obljubljeno deželo, ker ni še blagodejnih žarkov mirnega sožitja v Neodrešeni domovini. Sedaj počaste svojega najbolj priljubljenega kllcarja v ljubezni do doma In roda, ker praznujemo že tridesetletnico njegove prezgodnje smrti, a ga ne smemo proslaviti na svoji rodni grubi ob bistri Soči. Spomenik Je že sklesan In vlit iz brona v lepem doprsnem kipu In dela čast svojemu vstvaritelju kiparju Zdenku Kalinu. Dokler mu mestno predsednlštvo v Ljubljani ne določi primernega prostora In se ne zgradi še podstavka, bode na ogled vsakomur v društveni pisarni Soče na Trgu Kralja Petra I. Osvoboditelja št. 8. Vsakdo ga lahko ogleda, vsak dan od 11 do 12 ure In položi predenj svoj dar, da se čimprej dvigne v naši slovenski prestolnici prerok, ki bo klical svojemu narodu: »Učakal rad bi srečni dan, dan našega združenja ...« 2. Dne 10 t. m. Je Soča proslavila spomin našega nepozabnega Gospodarja Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinltelja. Predsednik dr. Dinko Puc Je pri žalni komemoraciji Imel krasen spominski govor v slavo našemu Vzorniku v natlačeni črno okrašeni dvorani restavracije Zvezde, kjer Ima sedaj »Soča« svoje predavateljske prostore. S primemo recitacijo posvečeno velikemu Krmilarju naše domovine so zaključili to žalno proslavo. 3. Ljubljanski odvetnik dr. I. C. Oblak Je kot najboljši poznavatelj tužnega Korotana In njegove zgodovine predaval o vseh podrobnostih nesrečnega koroškega plebiscita ter podal tragični življenjepis najnovejšega mučenika našega roda pevca Mihe Hablha, čegar sveža kri kliče po osveti s pomnoženim delovanjem za rešitev našega doma v tužnem Kora-tanu. Pridna Trpinova hčerka nam Je spretno deklamirala lepo pesem generala Maistra »Dva mejnika«. 4. Preteklo soboto 17 t. m. pa Je bila komemoracija vsem našim mučenikom In posebna žalna počastitev sedemletnlce Gortano-ve smrti, ker Je ta Istrski mladenič zaščitnik tužne Istre — sirotice naše. žrtve Julijske Krajine na krvavi bazovski skali in vsi njih nesrečni tovariši — 58 po številu — poleg mnogih nepoznanih drugih so bili počaščeni v podrobnem predavanju šolskega nadzornika v pokoju Al. Urbančiča- Predavatelj Je Izčrpno poročal o vseh treh nesrečah naše Jugoslovanske povestnice: 1. marseljska tragedija, 2. rapallska pogodba In 3. koroški plebiscit. Zaključila Je to žalno proslavo izborna recitacija »Na potujčenl zemlji«. 6. V soboto 31 t. m. bo otvoritveno pre-Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani tiha cerkvena slovesnost s sv. mašo posvečeno vsem našim žrtvam z obilno — a ne polnoštevilno udeležbo. 6. V soboto 21 t. m. bo otvoritveno predavanje »Borba zoper brezposelnosti«, ki Je zelo aktualno za današnje case In to posebno za naše emigrante. Predaval bode strokovnjak gospod sodnik In univerzitetni docent dr. Bajič. Gotovi smo, da bodo novi prostori natlačeni Sočanov In njih prijateljev. 7. Dne 7 novembra pa bode velika prireditev na Taboru, pri kateri bodo sodelovali z roko v roki vsi Sočani in Taborjani v bratskem zagrljaju. Prepričani smo, da bo tudi ta slavnost lepa manifestacija združene Slovenije v Ljubljani, da vsi pokažemo svoje narodno edlnstvo za brate na zapadu in severu ki so Izven mej naše svobodne Jugoslavije, čisti preostanek te prireditve je namenjen za spomenik S. Gregorčiču In našim žrtvam. 8. V vsakem zimskem mesecu bo imela »Soča« po dve do tri predavanja pri Zvezdi In že danes kličemo vsemu članstvu ter prijateljem: »Prihajajte redno na vse Sočine prireditve!« 9. Prireditveni odsek pa Ima še bogat re-pertorlj raznih zabav o katerih bomo pa poročali pravočasno. Saj nam kliče naš ljubljenec in največji sin Neodrešene domovine ob tridesetletnici svoje smrti: »Na delo tedaj, ker resnobni so dnevi, a delo In trud tl nebo blagoslovi!« Emigrantska društva v Jugoslaviji posnemajte agilno društvo »Soča-Matlca« v Ljubljani I »SOČA-MAT1CA« V LJUBLJANI. OTVORI SVOJO 17. SEZONO Društvo »Soča-Matlca« v Ljubljani otvori v soboto, dne 31 t. m. svojo 17. predavateljsko sezono s predavanjem »Borba zoper brez-poslenosti«, ki ga bo Imel docent g. dr. Stojan Bajič v steklenom salonu restavracije Zvezda. Za letošnjo sezono sl Je »Soča« zasigorala celo vrsto dobrih predavateljev, ki bodo nastopali na Sočlnlh sestankih. — (AGIS). NOVA ADRESA SAVEZA Prostorije Saveza se ne nalaze više u ulici Žorža Klemansoa 1, III, već u Kosovskoj 39, IV. kat pa Je potrebno svn korespondenciju za Savez adreslratl od 1 novembra dalje na: SAVEZ JUGOSLOVENSKIH EMIGRANTSKIH UDRUŽENJA U JUGOSLAVIJI — BEOGRAD — KOSOVSKA UL. 39, IV. DAROVI SOCIJALNOM OTSJEKU »ISTRE« U ZAGREBU Leverić Mato 20 dinara, Brumlć Slobodan 3 veste, 3 košulje, 3 para gaća, 6 pari čart-pa: Ivančič Stanislav 25 dinara; Zamik Drt-gutln živežne namirnice; Sancin Vasilije SO dinara; Rossi Dragutin 50 dinara; Tomiić Ivan 30 dinara: Bačič Ivan 1 par cipela, 1 hlače, 1 prsluk; Bulć Fran 20 dinara; N. N. živežne namirnice; Vižintin dr. Pran 1 Jar cipela, 1 košulja; Grttnbaum Ante 50 dina-a, Nežlć Janko 3 ženska kaputa, 2 muška šei-ra, 2 ženske kape, 1 kaput muški za sašit 1 Sos ženski 1 1 par čarapa; Breznikar Igiac živežne namirnice; Vatovac Andrija žlveine namirnice; Sloković 10 dinara; Sedej dr. Josip 10 dinara: Muha dr. Miroslav l par nu-šklh cipela, 1 ženske gumene čizme, 2 jwa ženskih cipela, 1 šos ženski, 3 kape ženke, 2 šešira ženska; »Palače Hotel« 3 para žn-sklh cipela. 3 para muških gaća, 3 mUke maje, 2 prsluka muška, 3 ženske oprave, 2 ženska radna mantla, 1 ženska košulja, 5 dječjih kapa; N. N. 50 dinara; SUović Pof. Josip 60 dinara: Sirotlć Josip živežne namirnice; Prelac Jure 20 dinara. Plemenitim darovateljima najljepše se zahvaljujemo. — Tajnik Socijalnog otsjfca: Grakallć Josip. _____ Velika prireditev »Soče« in »Tabora« v Ljubljani Društvi »Soča« in »Tabor« priredita Mik družabni večer v soboto dne 7 novembra :. 1. na Taboru. Spored bo pester. Vstopnina Smo 5 Din. Emigrantje In prijatelji: 7 novcibra vsi na Tabor, ______________ _ SPOMINSKI GROB IN KOMEMORACIJA V KAMNIKU Kamnik, oktobra 1936. Ker se nameravani članski sestanek emlgr. društva »Tabor« v Kamniku s komemoracijo v Radomljah vsled tehničkih razlogov dne 25 t. m. ni vršil, bo Isti in ravnotam ter z Istim programom dne 8 novembra t. 1., nakar že sedaj opozarjamo vse člane In prijatelje, da skušajo pripomoči, da bo udeležba polnoštevilna In počastitev nepozabnih naših mučenikov čim ve-llčastnejša. K&kor profčnja leto tra tudi letos prvega novembra naše društvo »Tabor« priredilo sv. mašo zadušnico v frančiškanski cerkvi ob pol 9 url dop. In spominski grob za tovariša Vladimirja G orfana In za ostale naše žrtve na tuk. mestnem pokopališču na Zalah. Dolžnost nas vseh Je, da se tudi teh žalnih prireditev polnoštevilno udeležimo. Na grobu bo zapelo iz prijaznosti na dan Vseh Svetih tudi tuk. prvo slovensko pevsko društvo »Lira« pesem »OJ Doberdob«, kakor Je to storilo radevolje že prejšnja leta. POZIV PJEVAČIMA ZBORA »ISTRA« U ZAGREBU Kao svake godine, tako 1 ove, društvo »Istra« u Zagrebu prlredjuje na dan Svlh Svetih (1 XI) pomen svlm našim žrtvama i pokojnicima, gdje će 1 pjevački zbor otpjevati tužaljku. Pozivaju se stogh svi pjevači da dodju u petak 30 X u 20 sati nefaljeno na redoviti pokus u Medullćevi ulicu. Ujedno obavještavamo svu braću pjevače, da pretstojl skoro Još Jedan nastup na uobičajeni Istarski dan, pa prema tome dogovora radi, potrebno Je da svi dodju kao i članovi pjevači braća Sokoli. — U Zagrebu, 28 oktobra 1936. — Odbor. POMEN NA MLROGOJU Društvo »Istra« u Zagrebu uredit će na dan Sv. Svetih na Mirogoju, u Arkadi na lijevom ulazu, simbolički grob žrtvama fašističkog terora. Skrećemo pažnju svim članovima na ovaj pomen te Ih umoljavamo da u što većem broju prisustvuju. Na grobu pjevat će društveni pjevački zbor prigodnu tužaljku na dan Sv. Svetih u 3 sata popodne. 28 oktobra 1886 « ww» if NISI SUHU ■^ouCnt, gosDOdars*« . politički list Pred 50 godina JURINA 1 FRANINA Franino: St ti Jure vidia nike medu-Unske mladiče? J urina: Ča one va gačah i klabučiču al one va brageiah i Uljaru? Franino: Prvin čast i poštenje zač se lipo nose po starinsku i govore po do-maču, al oni bragešari kako da su došli iz Talije. durino: A ča češ, to U je najviše kriva soldačija, kave i varsinal. gdi se prazne glave nauče talijanski pivot i proklinjat. Franino: Pak da bi ča bilo! durino: Pravo govoriš, zač da si jedan od naših gačarah obuče koret, bi ih sve poslaga u iepe i ponija u more. Franino: To te njin se i dogodit ako se neopamete. Borba za jezičnu ravnopravnost U sjednici Carevinskog vieta odgovorio je ministar Praiak na interpelaciju zastupnika Vitezita. Odgovor taj donašamo na drugom mjestu, te upozorujemo hrvatsko pučanstvo u Istri, da se s njim što više posluži, t. j. da traži svuda kod sudovah, da se kod preslušanja svjedokah ili stranakah sudbeno osoblje hrvatskim jezikom služi, te da budu i zapisnici u tom jeziku sastavljeni. Naš rojak 90-letnlk V začetku tega meseca je v krogu svoje družine v Devici Mariji v Polju praznoval svoj 90 rojstni dan naš rojak g. Fran Kavčič, nadučitelj v pokoju, doma iz Le-d' nad Idrijo. Povdariti moramo, da je jubilant maturiral na učiteljišču, ki je za kratko dobo v drugi polovici prejšnjega r oletja obstojalo v Idriji. K temu lepemu irbileiu mu tudi mi čestitamo! — (Agis). NAŠI POKOJNIKI | f IVAN FLEGO Ivan Flego »Lovreć« pok. Antuna »Na-brgoja« iz Štrpeda kod Buzeta umro je 15 oktobra ove godine. Uz veliko saučešće ljudi pokopan je u Buzetu. Na zagrebški kliniki je 13. t. m. umrla gospa Marija Lavrenčič iz znane postojnske družine. Prepeljali so io v Ljubljano, kjer so jo pokopali v družinski grobnici. Preostalim naše sožalje! — (Agis). V Trbovljah je 25. L 1. umrl v starosti 86. let naš rojak gospod Andrej Čargo, doma iz Volč pri Tolminu. Žalujočim naše sožalje! LENARD KOJANEC OBUPAL NAD ŽIVLJENJEM Dne 16. t. m. se je Lenard Kojanec, 331etni nezaposleni slikarski pomočnik, iz Voloske v Istri, peljal z vlakom iz Ljubljane na Vrhniko ne da bi plačal voznoga listka. Mislil je, da bo neopažen prišel do Vrhnike da bi si poiskal dela pa so ga že v Brezovici opazili In ga hoteli izročiti železničkim oblastem. To je na njega tako vplivalo, da sl je z britvico prerezal trebuh. Težko ranjenega so pripeljali v ljubljansko bolnico. (Agis.) Prešel en j e »Utre« u Zagrebu Društvo »Istra« u Zagrebu preselit če svoje društvene prostorije 1 novembra o. g u Zerjavlćevu ulicu broj 7. dvorišna zgrada, prizemno. Time se ujedno mijenja adresa društva pa od 1 novembra treba slati svu poštu za »Istru« na gornju adresu. pošti, kad je to, na žalost, službeni naziv onoga plemenitoga grada. (Tako ćemo pL ■sati ; Petrograd i Carigrad, a na kuverti našega pisma stajat će: Lenjingrad i Istanbul, da nam pošte ova dva grada ne bi bacile'pismo u koš). 0 koliko nam jn poznato g. Cronia ne prečerava u fonetici. Ne piše Bodler za liaueđelaire, ni Dima za Dumas, ni Gijo za Guyot. Ova nas fonetska ortografija uda-ijnje od kulture. Naši je, u zao čas, pri-miše od ćirilice, koja je, u pogledu ortografije tudjih imena, sasvim nepodesno i nesavremeno pismo! Pa kad smo već na polju fonetiziranja, neka nam gosp. Groma dozvoli jedan savjet Mi ga molimo da nikad ne prečerava i da piše umjerenom fonetikom. Zar je Vuk kazao: »Govori kako ti je god drago i P‘ši isto tako« nego je, rekavši: »piši kako govoriš« postavio prečutni princip, »govori ispravno i piši onako ispravno kako govoriš«. A to je sasvim druga stvar! Fonetika ima biti yacio-nnlna, a ne divlja i besputna (najnovua je fonetsku nakaza. Bekstvo mjesto Beg-•a t v o i ) Englez John Brighi*) rekao je: »Bad « n g I i s h i s a e r i m e«. (Rdjava je en-gleština zločinstvo). Ovu bi duboku riječ *) Izgovaraj: Brajl. jednog od velikih Engleza XIX vijeka nao g kritičar da uputi ne na adresu gšpo-dina Cronia, na kog svaljuje sve grjlove Izraela, nego na adresu mnogih n $ i h pisaca! Gosp. kritičar žali što nema »mtgo« (sic 1) novaca da bi g. Croniji mogai darovati Marotičevu »Stilistiku« i “jčev »Pravopis srpsko-hrvatskoga jezika«, are-tićevu Stilistiku ne poznamo, ali držiu da bi gosp. Cronia slabo koristi imao ocnje, jer filologija i stilistika od pamtivijel ne žive u najsretnijem braku. Ne poznat) ni jednog jedinog filologa koji bi bio zvr-stan pisac. Razlozi su dublji i o njik se u ovom članku ne možemo baviti. 4 bi gosp. Cronia imao još manje koristi < Be-lićevog pravopisa. Ovu smo knjigu 3!nom pregledali. Ne poznamo djela ove vrst koje bi više od ovoga bacalo u težu zbupnost nesretnoga pisca koji čezne za izvješću, sicut cervus ad fontem ^ua-rum! Svako je pravopisno pitanje i toj knjizi neriješeno. Prof. Belič sva lorna pitanja likviduje sa: »može se ovio, a može se i drukčije...« Zamislite Ko je nesretnome strancu pri duši kada t ,, odgovor u toj knjizi! Ali proširimo malo ove kratke fragmentarne razmišljajo Nije ttoapodin.ronm sftm. nego ima još nekoliko taljnskih intelektualaca koji se bave proučavanjem našega jezika i naše književnosti, od staroga Domenica Ciampolija pa sve do dra. Cronija, Mavera, profesora slavistike na padovanskom Sveučilištu, itd. To je za nas časno, pa taj bi nas fakat imao nadahnuti sa puno takta i blagovoljenja prema radu tih ljudi! Oni se pošteno trude da upozna-du svoj narod sa našim, koji je od Usuda odredjen da ilu živ’ na kućnom pragu i da od nezapamćenih vremena podržava s njim čas dobre čas rdjave odnose. O našim odnosima sa Italijom može se reći sa onim Latinskim : »Nec Tecum nee sine Te vivere possu m«. (Ne mogu živjeti s Tobom, a ne mogu ni bez Tebel) Kao oštar kontrast sa ovim interesova-njem moderne Italije za naš jezik i za našu književnost diže se na našoj strani ukinuće učenja talijanskoga jezika n Dalmaciji! A to znači ukidanje učenja onoga besmrtnoga jezika — najljepšega svijetu — na kojem su naši oci govorili i savrše no pisali, koji je na naše stare generacije vršio blagotvoran uticaj i čijim su posredstvom naši padovanski djaci znatno bili proširili svoj narodni horizonat i ne samo ne zaboravili svoje domovinske dužnosti, nogo šta više nadahnuli se na onom vječitom izvoru ljepote da se još jače sljube sa jugoslovenskom materom! Ni Dante, ni Pe- trarca, ni Ariosto (prvi i treći tačno su razgraničili Italiju u — našu korist) ni Manzoni, ni Giusti, a ni Garibaldi, ni Mazzini nisu krivi ako je bijesni nacionalizam, nametnut talijanskom narodu, (taj teroristički nacionalizam bijesni i u drugim na-ma vrlo bliskim zemljama I) ako je, rekosmo, bijesni talijanski nacionalizam poprskao krvlju naše braće slovenačke litice, niti su oni sastavili naredbe kako treba is-trebiti našu rasu, o čijoj je mističnoj vezi sa Spasiteljem Svijeta veliki Florentinac ispjevao u svome Raju one tako divne stihove: Qual e colui che forse di Croazia Viene a veder la Veronica nostra... Ako pak imamo da budemo vječiti duš-mani, ako se italijanski Demos zaista nikad ne bude razbudio, ako je negdje riješeno da izmedju nas i njih Ima neprekidno da poteče osvetnička krv opet je potrebno da se taj jezik gaji n našim školama, da bismo jednakim oružjem izdržali jednaku borbu. Tad bi nam se moglo dogoditi da se na-dje kakav Talijan, pa da prekori naše omladince da nekorektno pišu talijanski : možda će se neko naći, a možda i ne će. nego će se taj talijanski kritičar uzdržati, priznavajući ljepotu i plemenitost poleta i napora. L. Altomanovič. računa 36.789. — Pretplata» cijelu goj*®” 'lin., za pola godine 25.— din., za inozemstvo dvostrn- r za AmeriMj t ceRovnog računa _________irnn*nrcLirtm«. Masarvfcova 28a II. hmi Zoiarnnn R7-Rn /rt nraa«Ji strugare opustele, kada smo džentlmenski podnosili naš ženevski potpis i po cenu velikih žrtava isključivali svoju reč, pnmenju-jući sankcije, ni tada Italija nije bila izložena u našoj zemlji, ni jednog trenutka, kriku mržnje. G. Mussolini to zna. G. Ciano, tada na Čelu propagande, imao Je dokaza svakog dana. Naprotiv, mi smo morali zastati zadivljeni pred herojstvom naroda, koji je iznenadio Evropu, kao što smo i mi iznenadili u našim ratovima za oslobođenje i ujedinjenje. Svi su razlozi, dakle, da nesporazumima bude kraj. Svi su interesi da početni zamah ekonomske saradnje dobije svoj polet, kakav se mogao poželeti u zemljama koje su vekovima upućene jedna na drugu svojim geografskim položajem. Sporna pitanja. medu nama, mogu se ubrojiti u be-značajna Može biti, da Je dosadašnja rezerva Italije prema našoj zemlji bila plod rdave obaveštaine službe 1 posledica sistematskog kvarenja odnosa Jednog dela bezosećajne emigracije sa ove i sa one strane. Sva verovanja u raspad Jugoslavije pokazala su se bez osnova. Jugoslavija, zemlja mladih životnih sokova, proživela je do sada bez potresa mnoge udarce. To ju je samo oče-ličilo Osamnaest njenih godina znače nje nu unutrašnju konsolidaciju, njenu nepo-mućenost. njenu istorijsku opravdanost i znače zrelost. Vreme je, dakle, da se obrne niz i počne politika koja je dolična ve-likoi naciji, kao što je susjedna Kraljevi na. Zato su milanske reči g. Mussolinija pr mijene kao predznak promene u prilog mira pod našim krajičkom neba, mira, koF ie uostalom svima narodima drag kao hlen nasušni«. To je doslovno »Vremena«. Ljubljanski »Slovenec« od 3. vemhra donosi uvodnik, u kojem se. dlu ostalim komentarima o Mussolinijevem govoru s obzirom na druge zemlje, o pasusu o Jugoslaviji kaze doslovno ovo- ^ »v Hrnrpm delu govora je Mussolini irlbh besedah opisal odnošaje Italije do jedrnatih besedah — . ki jih je zmožen samo človek. ki ima ao solutno oblast y svoji ^^„u^^siovil daio besede r,ri*at«',s!va’h<;t0iaio sedai vsi na Jugoslavijo, češ »da obstojajo sedaj va. notrebni in zadostni pogoji- m H-C s0 darski kakor politični, da vzpostavimo snično in konkretno prijateljstvo med o tanti i naročito se veselila približenju Italije i Jugoslavije. Zato je tim veće izne-nadjenje u čehoslovačkoj izazvao onaj dio Mussolinijeva govora o Madžarskoj. Na taj dio govora osvrnuo se i sam ministar vanjskih poslova Cehoslovačke g. Krofta povodom debate u parlamentarnom odboru za vanjske poslove 3 o. mj. Čeho-slovačke novine referiraju ovo: Benito Mussolini ma državama na nove osnove« Te prijateljske besede bodo svojstveno odmevale naši državi in lahko rečemo, da z nestrpnostjo pričakujemo povratek predsednika vlade dra Stojadinoviča, da tolmači v imenu jugoslovenske države vtis. ki ga je napravila ta zgodovinska izjava v Milanu ter nakaže osnovne smernice za način, ka-naj se to prijateljstvo dejansko oživotvori«. KAKO JE MUSSOLINIJEVA IZJAVA O MADŽARSKOJ ODJEKNULA U FRANCUSKOJ »Novosti« (Zagreb) donose ovaj telegram iz Pariza: Pariz, 2 novembra. Sva pariška štampa bez razlike daje razumjeti, da je to pitanje za nju nemoguće staviti u diskusiju. Novo pobudjivanje revizionističkih tendencija u Srednjoj Evropi, uzima se ovdje, kao odgovor na praški posjet kralja Karola. Pored toga ističe se mišljenje, da cjelokupni vanjsko-politički sistem, koji je razvio Duce, ne može ni najmanje koristiti politici umirenja Evrope. Dalje je mnogo zapaženo da Mussolini nije spomenuo nekoliko država, kao Špa-niju, Sovjetsku Rusiju, a isto tako i države Male antante. Svi listovi komentiraju taj dio govora i naglašuju, da je vrlo čudno kako Mussolini može tako govoriti u isto vrijeme dok nudi prijateljsku ruku Jugoslaviji, VELIKA RADOST U MADŽARSKOJ zbog Mussolinijevog govora. Zagrebačke »Novosti« od 3 novembra donose ove informacije: Budimpešta, 3 novembra. Mussolinijev govor djelovao je upravo senzacionalno u madžarskim političkim krugovima. Madžari naročito ističu one velike izražaje simpatije prema Madžarskoj u Mussolini jevom govoru. Listovi kažu, da su te izja ve simpatij^ bez primjera u odnosima Madžarske sa inostranstvom, i da se još nije nikada desilo, da bi jedan strani državnik ovako govorio o Madžarskoj. Na nadležnom mjestu izjavljeno je o tome uredniku »Magyar Orszaga«: »Duceov govor izazvao je nepodijeljenu radost u Madžarskoj, naročito onaj dio njegova govora, koji se odnosi na Madžarsku. Ova izjava je konzekventan izraz onoga stanovišta, koje Mussolini zauzima već nekoliko godina prema problemima Srednje Evrope. Nesumnjivo je, da ovako odlučno na našoj strani nije bio još ni jedan strani državnik. Cijeli govor Mussolinija upravljen je na politiku mira, i baš to potencira veliko značenje toga, da se zadovoljenje madžarskih zahtjeva smatra jednim od najvažnijih uslova politike mira. Što se ti-5, izjava Mussolinija o Madžarskoj, na nadležnim mjestima smatraju, da je Mussolini pri tome ciljao na pretstojeće diplomatske pregovore i sastanke, koji će uslijediti u skoroj budućnosti. Kako madžarski listovi javljaju, guverner Horthv imao bi u novembru posjetiti Rim, da se sastane sa Mussolinijem. Vjerovatno, da će još prije toga otputovati u Rim pretsjednik madžarske vlade Daranyl. da se predstavi Mussoliniju«. STO PISE AUSTRIJSKA ŠTAMPA O MUSSOLINIJEVOJ IZJAVI O MADŽARSKOJ »Die Stunde«, Beč. javlja iz Budimpešte: govor Mussolinija prouzrokovao je u Budimpešti veliko oduševljenje. Premda inače listovi zbog blagdana ujutro u ponedjeljak ne izlaze, izašli su ovaj put svi normalno te donose govor Mussolinijev u velikim izvadcima. Oni ga označuju kao svjetsku senzaciju i podvlače naročito dijelove posvećene Madžarskoj. Pod psiho-hološkim uticajem govora iznose se fantastična očekivanja i nade. Govor komentira samo »Magyar Hetfòi«, koji piše, da se svečana izjava, o kojoj je govorio Mussolini i prigodom koje imaju da se pokažu talijanski osjećaji za Madžarsku, vjerojatno odnosi na posjet ministra pretsjednika Da-ranyia u Rim ili na trojnu konferenciju u Beču. Mussolini upotrebit će ovu priliku, da dade svečanu izjavu za Madžarsku. — Govor Mussolinija otvara važnu etapu na revizionističkom putu Madžarske. MADŽARSKI MINISTAR PRETSJEDNIK ZAHVALJUJE MUSSOLINIJU Madžarski ministar pretsjednik Dara-nyi uputio je Mussoliniju slijedeći pozdravni brzojav: Njegovoj ekscelenciji pretsjedniku talijanske vlade Mussoliniju, Milano. Milanski govor Vaše ekscelencije izazvao je u čitavoj zemlji oduševljeni odjek. Dozvolite mi ekscelencijo, da Vam tom prilikom, kao tumač osjećaja madžarske nacije izrazim naj dublje poštovanje i prijateljsku zahvalnost. — Daranyl. CEHOSLOVACKA REAGIRA NA IZJAVU MUSSOLINIJA O MADŽARSKOJ Čehoslovačka štampa posljednjih je dana do Mussolinijevog govora s oduševljenjem pisala o približenju Italije Maloj an- G. dr. Krofta pošto je prethodno spomenuo da zvanični tekst g. Mussolinijevog govora još nije dobio, isto tako osvrnuo se na ovaj govor 1 na kraju debate on ie izmedju ostalog rekao: »Govor g. Mussolinija Je u velikoj suprotnosti sa shvatanjem čehoslovačke spuline politike. To ne mora iznenaditi, jer je to već češće puta dolazilo do izražaja. G. Mussolini u izvjesnim točkama promijenio je svoje gledište. Tako na primjer u pitanju razoružanja i u držanju prema Čehoslovačkoj. Cehoslovačke se direktno ti- če pasus o reviziji. Ali ni ovdje se ne može konstatovati nov stav. Čehoslovačka mora na svaki način time računati da će Italija sada biti spremna da u većoj mjeri pomaže madžarski revizionizam. Tvrdjenja izvjesne štampe u vezi sa ovim dijelom g. Mussolinijevog govora, koji se odnosi na reorganizaciju Podunavlja, kao i da talijanski premijer u ovom dijelu ni-spomenuo Čehoslovačku i Rumuniju, zbog toga što priprema reorganizaciju Dunavskog Bazena bez ovih država, nisu točna. Jer to bi bilo u suprotnosti sa svima ranijim manifestacijama i planovima talijanske politike«. ŠTO „PICCOLO” PIŠE 0 ODJEKU MUSSOLINIJEVOG GOVORA U JUGOSLAVIJI TRŠĆANSKI »PICCOLO'« NASTAVLJA S ČLANCIMA O POTREBNOM PRIBLIŽENJU ITALIJE I JUGOSLAVIJE Trst, 4 novembra. Današnji »Piccolo« u posebnom članku iznosi, kako ju-goslovenska štampa u komentarima Mussolinijeva govora počinje da uzima pravilnu orijentaciju, usprkos razumljive rezerve, koju jugoslovenskoj štampi nameće otsutnost pretsjednika vlade i ministra vanjskih poslova dra Stojadinoviča iz Beograda. Baš zbog njegovog otsustva iz Beograda i pomanjkanja službenih uputa štampi, veoma je značajan članak lista »Slovenca«. — To pisanje »Slovenca« je tim značajnije, kada se zna, da je »Slovenec« poznat sa svojih tradicionalnih tendencija protiv svakog sporazuma sa Italijom. Taj značajni članak »Slovenca« interesantan je 1 zbog toga, jer se po pisanju toga Usta — kaže »piccolo« dalje — vidi, da su u duboke narodne slojeve prodrle riječi Mussolinija i uvjerenje, »da postoje svi konkretni preduvjeti moralni, politički i ekonomski za novu bazu konkretnog prijateljstva izmedju obih zemalja.« Isticanjem moralnih preduvjeta za to prijateljstvo garantuje, kaže »Piccolo«, da će to prijateljstvo biti duboko i da će dugo trajati. Zatim »Piccolo« u cije- losti prenosi spomenuti članak »Sloven ca« te komentare beogradskog »Vremena« i zagrebačkog »Jugoslovenskog Lloy da«. »Piccolo« završava svoj članak isti. čuči zadovoljstvo, što se znalo realno ocijeniti Mussolinijev govor, puštajući po strani neposredno razglabanje i proširivanje rečenica i misli, koje su same po sebi jasne i precizne. Preduvjeti moralnog, političkog i ekonomskog karaktera potrebni za obnovu prijateljskih odnosa izmedju obih zemalja, koliko su i prije postojali, kaže »Piccolo«, sada se imaju smatrati kategoričkim impe rativom, od kojega zavisi mir zemalja podunavskog bazena. Tamo preko granice, treba otklonit! mudrijaše, koji su uvijek spremni da izvrću Činjenice. Jugoslavija nema čega da se boji, već samo može da dobije od prijateljstva talijansko-madžar-skog; Mussolini je dobro promislio svaku riječ svoga govora. On zna, da se interesi talijansko-ntadžarski i talijansko-iugosla venski ne razilaze, i da nisu u sukobu, već da se upotpunjuju, i da su od moralne, političke i ekonomske koristi, za sve tri ze mije. KULTURNI DOKUMENT Te dnl je izila v Tntu iz titkarae knjiga, katere naslovna stran se glasi tako-le: Francesco Bevk: »/ morti r it o r n ano€. V dklepaju in z manjšimi črkami je še zapisano: Mrtvi te vračajo. Na spodnjem robu pa čitamo: 1935 Unione Editoriale Goriziana—Gorizia. Na drugi strani pa izvemo, da je znjigo natisnila »Tipografia Consorzia-e — Trieste, dicembre 1935*. Iz tega bi človek sklepal, da gre za prevod povesti »Mrtvi se vračajo* ki jo je spisal naš spisatelj France Bevk, da je to hvalevredno delo prevzelo ne-,co italijansko založništvo v Gorici, da e knjigo natisnila neka italijanska tiskarna v Trstu in da je knjiga izšla na Božič 1935. Ko pa smo knjigo odprli, smo videli, da smo se v vsakem oziru zmotili. Knjiga ni italijanski prevod slovenske ,'cnjige, temveč izvirna slovenska povest, ki pa mora po želji goriške kvesture nositi samo italijanski naslov in le na drugem mestu in z manjšimi črkami tudi slovenski naslov knjige. Pisatelj pa je res naš France Bevk, ki pa se je moral prekrstiti v Francesco, da ,le smela njegova knjiga na svetlo Knjige ni založila nobena italijanska družba, temveč naša »Goriška Matica*, ki se mora skrivati pod imenom »Unione Editoriale Goriziana*. Tipografia Consorziale pa je naša stara tržaška tiskarna »Edinost*. Knjiga tudi ni izšla decembra 1935, kakor čitamo v knjigi, temveč šele v začetku novembra tega leta, v dneh, ko je prinesel tržaški »Piccolo* članek glavnega urednika Ales-sija, v katerem je ta slovesno trdil, da smejo Slovenci in Hrvatje svobodno čitati vse v jeziku, ki ga najbolj ljubijo. Ker nas je že naslovna stran toliko presenetila, smo knjigo tudi prelistali, pa smo bili zopet presenečeni. V vsej povesti, ki ima osem tiskanih pol, ni nikjer nobenega krajevnega imena. Tudi nobena voda in nobena gora ni imenovana, pa tudi drugače ni prav nobene posebnosti, po kateri bi se po vest lahko lokalizirala. Očitno bi morala biii osa krajevna imena samo italijanska. kakor na naslovni strani: Gorizia in Trieste. Bržkone pa tudi tega ne bi oblasti dopustile, kajti iz spisa bi izhajalo, da govorijo ljudje o teh krajih slovenski. nova PAPEŠKA akademija znanosti Z motu proprio od 28. oktobra tega leta je pape.i Pij XI. preuredil nekdanjo papriko akademijo »Accademia dei nuovi Lincei* in jo je prekrstil za »Pontificia Accademia delle scienze*. Značilno je, da nosi papeška akademija, hi bi morala bili izraz vsega katoliškega življenja samo italijanski naslov. Še bolj značilno je. da sta od 70 članov, ki šteje nova akademija, kar 32 Italijana, kakor da ostali znanstveniki ne bi bili vredni, da bi sedeli v tej papeški akademiji. Predsednik akademije ie italijanski frančiškan Gemelli. KAJ STORITA ITALIJA IN NEMČIJA za svoje rojake v inozemstvu Olasilo nemškega šolskega društva »Siidinark«, »Grenzland« je poročala v svoji septemberski številki: »Fašistična Italija se s posebno strastjo in s potrošnjo znatnih gmotnih sredstev briga za svoje rojake v inozemstvu. Tudi za časa abesinske vojne, ki je vpregla do skrajnosti vse državne sile, je stavila Italija za svoje rojake v inozemstvu velike svote na razpolago. Tako je bilo v proračunu zunanjega ministrstva za zaščito ita-lijanstva v inozemstvu, posebno še za italijanske šole, učitelje, za telesno vzgojo otrok in drugo določenih 43,900.000 lir. Za izredne podpore italijanskim kulturnim zavodom so stavili na razpolago 850.000 lir in za manifestacije italijanskega duševnega življenja nadaljnih 270.000 lir«. Tako Italija, za njo pa ne zaostaja Nemčija. Pravkar je izšla posebna knjižica, ki preglasuje mesto Stuttgart v Nemčiji za mesto inozemskih Nemcev (Stadt der Aus-landdeutschen). V knjigi pa vidimo slike prekrasnih palač v Stuttgartu, ki so name- njena samo Nemcem iz inozemstva. Tako ima Stuttgart poleg znanega Instituta za Nemce v inozemstvu (Deutsches Ausland-Institut), kjer se koncentrira vse delo za inozemske Nemce, še posebna poslopja za muzej (Auslanddeutsches Museum des DAI), ki so ga proglasili za časni spomenik nemškega dela v inozemstvu (Ehrendenk-mal der deutschen Leistung im Ausland), za nemške trgovce in obrtnike iz inozemstva (Deutsches Volksheim), za nemška dekleta iz inozemstva (Viktor-Kochl-Haus) in za nemške dijake iz inozemstva, ki pohajajo tehniško visoko šolo v Stuttgartu (Deutsche Burse). Kako pri nas? Z venca, ki so ga položili naši emigrant je na ljubljanskem pokopališču na spomenik našim bazovskim žrtvam, so odstranili trak, ki je nosil kitico iz Širokove pesmi »Umrl je Jezus«: »Prebile petim fantom krogle so srce fn grob Izkopali jim nekje. Zasuli jih skrivaj kot stekle pse A kje — še mati vedeti ne sme.« OBEĆANJE TALIJANSKE DELEGACIJE NA KONGRESU PEN KLUBA U BUE NOS-AIRESU O pomoći našem narodu pod Italijom U beogradskoj ‘Politici* od 3 o. mi. piše dr. V. Popovič o kongresu PEN-kluba u Buenos Airesu. Vadimo dva pasusa iz tog opširnog priloga, koji če zanimati naše čitatelje. Apel za svjetski mir. Kongres je usvojio predlog Jules Ro-maina, da se svima nacijama uputi apel slijedeče sadržine: U vrijeme kada opasnost od rata postaje sve veća, pisci cijeloga svijeta, preko svojih delegata na kongresu u Buenos Airesu, upućuju apel svima vladama da djeluju pomirljivo. Rat je kuga koja se može izbjeći. Vodje svijeta treba da sti-šavaju duhove, i da budu uvjerene da će im pisci u tome pomagati svim svojim silama. Sukob izmedju francuske i talijanske delegacije i izmirenje. Tekst apela za svjetski mir pročitan je na kongresu 8 septembra prije podne. Sa tekstom su se složile sve delegacije, pa prema tome i talijanska. Po podne, neočekivano. uzeo je opet riječ Jules Romaln baš onda kad je imao da pretsjedava Marinetti. Kazao je da postoji jedan Marinet-tijev napis skorog datuma u kome se rat naziva higijenom svijeta. Romain je doveo u sumnju Marinettijevu iskrenost, pošto se I Marinetti, nekoliko sati prije toga pridru-1 žk) apelu za svjetski mir. I Nastao jqe urnebes: talijanski delegati, Ungare i Pucini, protestirali su protiv Ro-mainovog govora bučno i dugo, i veoma uvredljivo po francusku delegaciju. Marinetti je najzad došao do riječi i objasnio da je iskreno i za svjetski mir i za odbra-nu svoje zemlje. Duhamel mu je odgovorio na dostojanstven i umjeren način: da on lično voli Italiju, da je prijatelj Marinettl-jev, da smatra da Marinetti ima prava da misli kako hoće, ali da mu sa njegovim idejama nije mjesto u PEN-klubu, čiji su glavni principi: mržnja na rat i širenje duha prijateljstva i mira medju narodima. Sukob je stvorio veoma nesnosnu atmosferu, ali je ona brzo raščišćena blago-dareći miroljubivosti pretsjednika argentinskog PEN-kluba, a i drugih delegata. Francuski i talijanski delegati su se javno iz-vinili jedan drugom i izmirili. Jugoslovenska delegacija koristi se ovom prilikom da pomene povoljne rezultate do kojih se došlo prijateljskim dodirima izmedju jugoslovenskog PEN-kluba i talijanskog. Pretsjednik talijanskog PEN-kluba, g. Marinetti. već je dao lijep dokaz prijateljstva u duhu PEN-kluba. Osim toga, na ovom kongresu, jugoslovenska delegacija dobila je obećanje od talijanske da se prijateljski duh neće Izgubiti, i da se možemo osloniti na njenu pomoć u pogledu kulturnih potreba Jugoslovena koji žive u Italiji. FAŠISTIČNI GOVOR NADŠKOFA MARGOTTIJA Ob priliki petnajste obletnice pohoda na Rim je goriški nadškof P. Margotti poslal federalnemu tajniku v Gorici sledeče zanosno pismo: »Ob koncu štirinajstega leta fašistične ere, ki je prinesla toliko živi jenske toplote in toliko svetlobe v našo veliko domovino, hočem izreči Vašem blagorodju, in po Vašem posredovanju vsem hrabrim soškim črnim srajcam, moja voščila. Naj blagoslovi Bog Italijo in naj dežujejo na kralja in cesarja dobrote in blagoslovi v veliki meri, naj podpira in tolaži v trdem delu za ljudstvo našega nadvse ljubega duceja, svetlemu geniju katerega gredo nove sreče Italije, naj Bog podeli moč in dobroto dragim mladeničem, ki so največja skrb režima in ki so najlepše nade cerkve in domovine. Vam g. Komendator moji vdanostni pozdravi, vsem ki delajo z Vami za moralno, kulturno in gospodarsko obnovo države pa obilo blagoslovov*. (Agis) Dr. JUST PERTOT, ŠESTDESETLETNIH Letos 30 oktobra je naš obče znani zdravnik gospod dr. Just Pertot dovršil svoje šestdeseto življensko leto. Marsikdo, ki ima priliko, da ga vidi, kako hiti še vedno na delo in s kakšno mladeniško silo se zarije v razne naše probleme, bo neverjetno zmajal z glavo, posebno, ako pomisli na vse gorje, ki ga je moral potrpeti v svoji ožji domovini, v svojem rojstnem kraju Trstu. Pil je tudi on iz polnega keliha trpljenja: okusil je strahote koprske ječe in še bolj proslule rimske ječe »Regina coeli«. Toda še bolj kakor lastno trpljenje je čutil on trpljenje vsega našega naroda na Primorskem. Kdor je imel priliko, globlje pogledati v njegovo dušo. je lahko videl, kako globoko je odmevala v njegovem srcu tudi najmanjša krivica, ki se je zgodila našim rojakom. Brez pretiravanja lahko trdimo, da je bil sleherni udarec našemu narodu ali kateremukoli našemu človeku na Primorskem udarec tudi zanj. Posebno za naše aretirance, obsojence in konfini-rance je bil pravi oče. Če tudi ni prej morda popolnoma soglašal s tem ali onim in je dal temu svojemu razpoloženju tudi duška v ostrejši besedi, čim je videl, da Je v stisku, mu je on prvi poskočil na pomoč. Toda tega ni nikomur kazal, ne morda toliko radi tega, da ne bi obračal pozornosti nase. temveč iz neke njemu prirojene skromnosti. Nikjer ni silil v osprednje, nikjer ni fungiralo njegovo ime, povsod pa je bil zraven in sodeloval. Gotovo ni bilo področja našega življenja, na katerem ni tudi on »ril«. Bil je v pravem pomenu besede »narodni krt«. Svoje globoko sočustvovanje pa ie kazal tudi kot zdravnik. Kot tak je imel najboljšo priliko, da je spoznal vso bedo našega naroda. Nedvomno je tudi danes še v najlepšem spominu pri vseh naših rojakih, ki še žive v tako dragem mu Trstu ali ki so morali pod težo razmer kakor on pribežati v Jugoslavijo, katerim ni bil on samo zdravnik, temveč tudi tolažitelj in pomočnik. Bil je tržaški deželni poslanec. Radi tega smo prepričani, da bodo vsi, ki so spoznali njegovo nesebično in neumorno delovanje med našim narodom na Primorskem, z nami vred gospodu dru Ju-stu Pertotu ob njegovi šestdesetletnici izrazili najglobljo priznanje in zahvalo ter mu želeli, da bi živel še dolgo vrsto let mirno in srečno v krogu svoje družine in v vrstah naših primorskih rojakov. POROKA Dne 4 oktobra se je poročil v Ljubljani g. Saša Štrekelj, banovinski pristav in aktivni emigrantski delavec^ iz ugledne primorske družine, z gospodično Doro Furlanovo, banovinsko uradnico iz Manč pri Vipavi, čestitamo! — (Agis). Pošaljite dužnu pretplatu! 49i kod kupnje naših ogrtača. Svaki ogrtač ima 100%> svoju vrijednost! Izvolite se osvjedočiti i Vi, milostiva, o kakvoći i savršenosti našeg kroja. MNOGI PRETPLAiTNICI REKLAMIRAJU zadnji i predzadnji broj lista. Oba ta broja su bila zaplijenjena pa molimo pretplatnike da to uvaže. Budući da je tek nekoliko pretplatnika dobilo slučajno posljednji broj, to ovog puta štampamo nezaplijenjeni dio posljednjeg broja povećan sa dvije stranice novoga materijala, koje računamo kao broj od ove sedmice. Prireditev .Soče' in ; Tabora' Vljudno Vas vabimo na prireditev »Soče« in »Tabora« s sestankom slovanskih narodnih noš. ki bo v soboto, dne 7 novembra 1936 ob 20. url v veliki dvorani na Taboru — Spored: Godba: Državna himna; Pozdravni govor (dr. Jože Dekleva); Akademski oktet: Emil Adamič. »Zdravica«; France Marolt. »Fantje so po vasi šli; Mešani pevski zbor »Tabora«; »Dre-žniška« (goriška narodna); »Se davno mrači« (goriška nar.); St. Premrl, ‘Slovanska pesem«; Akademski oktet: France Marolt »Kaj, kaj b’ Jaz teb’ dau«; Filip Terčelj, »Naše gorice«. — Otvoritev plesa: »Kraljevo kolo«; »Slavjanka« (plešejo slovanske narodne noše); »Iz Banje idje«; »Bitoljka«. — Prosta zabava s plesom. — Obleka navadna. — Vstopnina samo 5 Din. Prireditve v Ptuju Za Vse Svete se Je tudi naše družtvo n» slcromen a lep način oddolžilo spominu Bazovice, Gortana In Habiha. Ob veliki udeležbi narodno-zavednega občinstva In zastopnikov društev Je opravil tukajšnji prošt g. Greif z asistenco duhovščine žalne molitve ob Improviziranem grobu Iznad katerega se je dvigalo šestero lesenih križev z Imeni mladih, narodnih žrtev. .Pevski zbor železničarjev pod vodstvom učitelja g. Kafola Je zapel »OJ, Doberdob«. Na vse prisotne Je napravila ta skromna a prisrčna žalna svečanost kar najgloblji vtis. Dne 10. t. m. ob 20 url v »Mladiki« priredi naše društvo skupno z ostalimi narodnoobrambnimi društvi v Ptuju rapalski večer Na rasporedu Je daljše In Interesantno predavanje o Primorski s skloptičnlml slikami in recitacijami. Vse članstvo vabimo, da se brez- . ostalo naie vabimo ooun* “ueiezpi. vstopnine ni, p