Kamniški OBČAN
Št. 3
Na obisku pri našem stoletnem kovinarskem očaku
Se Titanu obeta lepša prihodnost?
Ni Se dolgo tega, ko smo poslušali prerokovanja, da sc bo kmalu /rušil jtc cu nekdanji steber kamniške industrije. Da bo podobno usodo kot Rudnik kaolina Utok, Stol in se kdo doživel tudi 105 let stari Titan, eno najstarejših kamniških podjetij. Res ni zgledalo nič kaj obetavno, saj so morali dan za dnem zapuščati tovarno številni delavci, skupaj se jih je pri izvajanju sanacijskega programa morala od podjetja posloviti okrog 300. Najtežje jc bilo
podpisati okrog 200 prisilnih prenehanj delovnega razmerja (ostali so se upokojili ali imeli pogodbe za določen čas itd.) in s tem povzročiti toliko družinskih in osebnih tragedij.
Sedanja uprava je namreč leta 1999 začela s korenito sanacijo, ki sc je konec lanskega decembra približala zaključku. Takrat je delniška družba Titan d.d. po vse-šlranskili temeljitih anali/ah podpisala družbeno pogodbo s Oimo-som internacional holding d.d. iz
t a:p je prizor, ko se litina iz peči vlije v lonec in iz njega v model, vendar je ročno vlivanje zelo naporno delo.
Kopra. Na ta način so bili ustvarjeni pogoji, da jc po dolgoletnem hiranju proizvodni program livarne stekel v samostojnem podjetju Titana-Livarna d.o.o., katerega večinski lastnik je z 51% postal Ci-mos, 49% delež pa ostaja Titanu d.d. Čeprav sanacija Sc ni končana, so v Titanu prepričani, da je že viden njen uspcScn in učinkovit izid.
»Nismo želeli ustvariti dveh invalidov, zato smo livarno očistili vseh preteklih finančnih bremen in obveznosti ter jo skupaj s ("i-mosom oblikovali kol samostojno podjetje« nam jc dejal predsednik uprave Titan d.d. Matjaž .lanežič pred dnevi, ko smo sc v Titanu pogovarjali 0 rezultatih skoraj dveletne sanacije in perspektivah Titanove proizvodnje.
V pogovoru so poleg Matjaža JaneŽJČa sodelovali še Jože Toniclj in /denko Vihar, elana uprave Titan d.d.. ter Ivan Batagelj, direktor GPC i/ Cimosa.
Čeprav bo moral Titan d.d. pokrili vse stare dolgove, ki so Se ostali po prisilni poravnavi, Matjaž Janežič pravi, da so doslej Sproti poravnali vse zapadle obveznosti. Tekoče poslovanje je pozitivno. V novo podjetje Titan Livarna d.o.o. so vložili opremo, kadre in proizvodno tehnologijo.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Na Osekih pod Menino planino
Spominsko srečanje in praznik KS Tuhinj
Srečanje na Osekih pod obronki Mcnine planine je za krajane KS Tuhinj posebno doživetje in spomin na težke boje
v februarju 1944 med partizani in nemško vojsko. Takrat je na partizanski strani padlo precej borcev, tudi domačinov. V spo-
min na te dogodke ima KS Tuhinj svoj krajevni praznik.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Udeleženci iz Kamnika na prireditvenem prostoru na Osekih.
Leto XL
Kamnik, 14. februarja 2001
Na 40. mednarodnem sejmu turizma in športa Alpe-Adria na (iospodarskem razstavišču v Ljubljani, kije pred dnevi zaprl svoja vrata, je sodelovala tudi občina Kamnik. Predstavila je celovito turistično ponudbo s poudarkom na predstavitvi projekta »Razvoj Tuhinjske doline«, ki zajema predvsem nastajajoče Terme v Snoviku. Priložnost za promocijo je izkorisiJa tudi partnerska avstrijsko štajerska občina Trojaiach, ki jo s Kamnikom veže ne le zgodovina, pač pa tudi prijateljstvo in uspešno sodelovanje. Na dan odprtja sejma sla goste in številne obiskovalce kamniškega razstavnega prostora pozdravila župan občine Kamnik Tone Smolnikar in Avgust Wagner, župan Trofaiacha.
Več na 9. strani s A ŠA MEJA č
J
Osemnajsta seja občinskega sveta
Različni pogledi na usposobljenost nadzornega odbora - padec statuta
18. seje občinskega sveta, ki je potekala v sredo, 31. januarja, in je bila prva letošnja seja, sc je udeležilo 25 od 29 svetnikov. Seja, ki sta jo vodila župan Tone Smolnikar, v drugemu delu pa podžupan Demitrij Ferčič, jc predvsem zaradi obširne proračunske razprave trajala malo manj kot sedem ur. Pred glasovanjem o dnevnem redu je Anton Kamin, vodja oddelka za družbene dejavnosti, iz predloga dnevnega reda umaknil predlog pravilnika za vrednotenje in sofinanciranje športnih programov občine Kamnik z obrazložitvijo, da je treba podane amandmaje svetnikov še medsebojno uskladili. Gregor Koncilja, predsednik komisije za mandatna vprašanj;!, volitve in imenovanja, pa jc predlagal razširitev točke o volitvah in imenovanjih s predlogom sklepa o soglasju k imenovanju direktorja Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik. S tem p teti logom   niso soglašali
PRIHRANEK DO 500.000 SIT ZA VOZILA LETNIK 2000
✓ SUPER KREDITI DO 5 LET
✓ KREDITI TOM+ 0%
✓ KREDITI NA POLOŽNICE
SERVIS PIŽEM SERVIS S PRESTIŽEM
**«la Loka 15,1230 Domžale, U 01/56 27 100 www.plzem.»l
1
M   AUTOJJELTA <™>
Vaš najbližji AUDI center.
Autodelta, Dunajska 122, Tel: 01 568 46 46, www.autodelta.si, Odprto tudi ob nedeljah.
svetniki NSi, ker naj bi po besedah    Marjete Humar
svetniki morali imeti več podatkov, med njimi tudi o prijavljenih kandidatih na razpis za mesto direktorja. Potem, ko je tajnik statutarno pravne komisije, Rafko Zago-ričnik, pojasnil, da direktorja agencije rta podlagi javnega razpisa imenuje svet agencije po predhodnem soglasju občinskega sveta, so svetniki s 14 glasovi potrdili razširitev te točke. Na predlog Antona Kamina so svetniki soglašali tudi, da bodo predlog sklepa o določitvi novih cen v VVZ Antona Medveda Kamnik obravnavali po dvofaznem postopku.
Pri drugi obravnavi sprememb in dopolnitev občinskega statuta K je razprava omejila le na vprašanje, kakšno izobrazbo naj imajo člani nadzornega odbora občine. Svetniki SDS so namreč v nasprotju s stališčem statutarno pravne komisije, ki je upoštevala stališče oziroma priporočilo vladne službe za zakonodajo, naj imajo člani NO najmanj VI. stopnjo (višjo) izobrazbe, menili, da jc treba kriterije izobrazbe znižati. Tako naj bi bila ta funkcija, ki je po mnenju Mira Petka (SDS) politična, dostopna vsako-
mur. Čeprav so predlagatelji, svetniki SDS, v njihovem imenu je Igor Podbrežnik
predlagal amandma, naj se VI. stopnja nadomesti s V stopnjo, na seji poskušali spremeniti, tako, da bi bila višja izobrazba članov NO le zaželjena, svetniki niso dosegli enotnega mnenja. Predlagateljem amandmaja se je pridružil tudi podžupan Anton Hočevar (SLS-SKD). ki je dejal, da bi pomenila določitev stopnje izobrazbe začetek omejevanja demokracije. Podžupan Demitrij Perčič (LDS) pa je bil nasprotnega mnenja in je menil, da naj bodo v nadzornem odboru taki ljudje, ki bodo sposobni opravljati strokovni nadzor, ne pa najemati posebnih revizorjev. Ker je za amandma SDS glasovalo le 9 svetnikov, 6 pa jih je bilo proti, amandma ni bil sprejet. Dobiti bi moral dve tretjini glasov vseh svetnikov, to je najmanj 20 glasov. Verjetno so zaradi tega »padle« tudi vse statutarne spremembe, saj je zanje glasovalo le 16 name« to vsaj 20 svetnikov. Za spremembo poslovnika občinskega sveta pa je brez predhodne razprave glasovalo 23 od 24 navzočih svetnikov.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla v sredo, 28. februarja.
Prispevke oddajte najpozneje do srede, 21. februarja; oglase, zahvale in obvestila pa do ponedeljka, 26. februarja.
2 14. februarja 2001
IZ OBČINSKEGA SVETA
Kamniški OBČAN
Osemnajsta seja občinskega sveta
Različni pogledi na usposobljenost nadzornega odbora - padec statuta
(Nadaljevanje s I. strani)
K predlogu okvirnega programa dela občinskega sveta
občine Kamnik za leto 2001 (sprejet je bil z 18 glasovi) jc občinski svet sprejel amandmaja odbora za varovanje okolja in sicer naj se v program vključi rezultate meritev emisijske obremenitve okolja in dopolnitev strategije varstva okolja v občini Kamnik.
Predlog odloka o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik v drugi obravnavi je s sprejetjem amandmaja svetniške skupine LDS doživel pomembno spremembo.
Medtem, ko jc bilo prvotno predvideno, da bi prometni režim na posamezni javni površini določala kar občinska uprava, pa je z omenjenim amandmajem, ki pravi, da »prometni režim na posamezni javni površini na območju občine Kamnik, določi občinski svet na predlog župana z aktom, ki temelji na določbah tega odloka oziro-
ma veljavnih predpisov« med drugim tudi zapiranje in odpiranje ulic spet v pristojnosti občinskega sveta.
Ivanka Jerman, predlog je podprl tudi Miro Petek, jc
ponovno opozorila na potrebo po ureditvi parkirišča za kolesa v mestu Kamniku. Njenemu predlogu sta pritrdila župan Tone Smolnikar in direktor občinske uprave Ivan Pristovnik, ki sta obljubila, da bo občinska uprava v kratkem poskrbela za ureditev kolesarskega parkirišča v bližini občinske stavbe.
Po sklepu občinskega sveta povprečna gradbena cena
za m2 koristne stanovanjske površine III. stopnje, zmanjšana za povprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč in za vrednost stavbnega zemljišča, znaša na dan 31.12. 2000 za območje občine Kamnik 146.000 SIT. Povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč za III. kategorijo stopnje opremljenosti pa znašajo na dan 31. 12. 2000: za naprave indi-
ZA VARNEJŠI PROMET ALI STARO SE UMIKA NOVEMU,
bi lahko zapisali pod posnetka, ki sta nastala pred dnevi, ko so delavci kamniškega Komunalnega podjetja začeli rušiti hišo na križišču Medvedove in Tunjiške ceste. Stara hiša. v kateri jc nekoč domoval znani kamniški kolar Rebernik, se bo umaknila zaradi predvidene razširitve in ureditve zelo prometnega križišča, prek katerega poteka promet severnega dela mesta, pa tudi iz Tunjic.
(foto FS)
Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o.. Kamnik.
Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave za katere sc na podlagi Zakona 0 I)I)V obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (občina), tel/fax: 83-91-311, 041-662-450. Žiro račun: Bistrica, d.o.o, 50140-601-281496. Ncnaročcnih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - TĆR dd. Ljubljana.
vidualne rabe 9.435 SIT za m2 koristne stanovanjske površine in za naprave kolektivne rabe 9.978 za m2 koristne stanovanjske površine.
Ker je bilo pri urejanju premoženjsko pravnih razmerij z novim lastnikom nekdanjega kegljišča ugotovljeno, da je občina Kamnik še vedno lastnik manjšega dela zemljišča v izmeri okrog 95 m2, je občinski svet sklenil odproda-ti to zemljišče za ceno 11.981 SIT.
s x Volitve in
imenovanja
Občinski svet je za predstavnike ustanovitelja v Svet Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik imenoval Iztoka Debevca, Silvo Vav-petič in Metoda Berleca.
Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je občinski svet z H glasovi za in # glasovi proti dal soglasje k imenovanju Mirana Jereba iz Kamnika, Medvedova H, za direktorja Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik.
Ob tem je Anton Hočevar, podžupan (SLS-SKD), pripomnil, da ga moti način, kako je prišlo do tega predloga in da bo lahko odgovorno glasova! šele, ko bo seznanjen z. imeni vseh prijavljenih kandidatov. Od 25 navzočih svetnikov se jih je namreč šest
glasovanja vzdržalo.
>--s
O cenah v vrtcu še
enkrat
O predlogu za nove cene programov za predšolsko vzgojo je bilo precej razprave že na sejah delovnih teles občinskega sveta. Tako so, denimo, na odboru za družbene dejavnosti med drugim menili, da bi morali še dodatno preučiti, kako bolj racionalno ravnati s sredstvi in morda najti ustreznejše rešitve za organizacijo prehrane v vrtcih. Odbor za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem pa je predlagal, naj predlagatelj pred razpravo v občinskem svetu predloži svetnikom primerjalno analizo strukture cene vrtca v Kamniku in v Domžalah in razloge za občutne razlike Tako primerjavo jc oddelek za družbene dejavnosti tudi pripravil.
Anton Kamin je v obrazložitvi med drugim dejal, da jc cena storitve v vrtcu ekonomska kategorija in je občina kot ustanovitelj dolžna zagotavljati pozitivno poslovanje vrtca. Po oceni MŠS bi bila ekonomska cena za prvo starostno skupino od 70.000 do 80.000 SIT, za drugo starostno skupino pa od 63.000 do 70.000 SIT.
Med vzroki za bistveno manjšo ceno v občini Domžale so v strukturi otrok (v Domžalah jc v I. starostni skupini 10% otrok, v Kamniku pa 16%). Razlika je tudi v ceni kosil, v Domžalah jc cena kupljenega kosila (v enem vrtcu kuhajo sami) 240 SIT, v Kamniku pa 357 SIT, to pa
pomeni za približno 18 milijonov SIT večje letne stroške. Povprcšcn prispevek staršev v Domžalah znaša od 35-37% ekonomske cene, občina pa doplača od 63 - 66% cene, v Kamniku pa starši prispevajo od 28 - 30& ekonomske cene, občina pa doplača od 70 - 72% cene, kar pomeni približno 6% večji prispevek k doplačilu oskrbnih stroškov v občini Kamnik, kar glede na sedanje cene pomeni okrog 23,4 milijona letno. Poleg tega jc občina v Domžalah za nekatere aktivnosti (priprava na šolo, didaktične pripomočke, opremo, pokrivanje preteklih izgub, dom na Krku itd.) prispevala približno 65 milijonov SIT, pri nas pa le približno 4,7 milijona SIT (delna amortizacija letovanja). Med razloge, ki povzročajo večje stroške, naj bi uvrstili tudi številne lokacije, kjer delujejo naši vrtci.
sklepu prejšnje seje občinskega sveta pripravila »predlog odloka o imenovanju novega naselja Duplica«. Vendar župan kot predlagatelj predloga ni podprl, ker da bi tako poimenovanje naložilo krajanom Duplice prevelike stroške za vnos novega naslova v osebne dokumente, obenem pa naj bi se občina Kamnik še naprej zavzemala za pridobitev statusa mestne občine.
Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave, je v uvodni obrazložitvi med drugim dejal, da naselje Duplica ne pokriva celotnega območja KS Duplica, saj sega le od Korenove ceste do Ulice Matije Blcjca. Poleg tega pa zakon o popisu prebivalstva določa da od 1.1. do 30. 5. 2001 ni dovoljeno spreminjati imen naselij in ulic.
Odbor za proračun in gospodarjenje z družbenim pre-
/« gradnja treh stanovanjskih objektov na območju B-17, Duplica (na sliki), katerih investitor bo občina, je v predlogu občinskega proračuna predvidenih 50,4 milijona dolarjev.
dolge bolniške odsotnosti starejših delavk in tudi to, da v Domžalah še niso upoštevali zakonskih določil o sočasnosti vzgojiteljice in varuške in povečanja plač v skladu s kolektivno pogodbo. Po mnenju Marjete Humar bi morali primerjati tudi cene v zasebnih vrtcih in pogledati primerjavo s tistimi občinami, ki so gospodarsko približno enako močne kot Kamnik, pogledati jc treba kje jc mogoče še kaj prihraniti.
Tudi ostali svetniki so menili, da je občina Kamnik glede cen v vrhu slovenskih občin in da se je treba vzrokov za tako stanje resneje lotili (Stražar, Rotova, Orešnik, J. Repan.šek).
Marija Boroša, ravnateljica VVZ Antona Medveda, je pojasnila, da sedaj kupujejo prehrano v kuhinji šolskega centra Rudolfa Maistra in da niso srečni, ker morajo plačevati toliko, vendar druge izbire ni bilo. Povedala jc tudi, da imajo v nekaterih občinah kljub normativu (24 otrok) v skupinah po 30 otrok in da jc v Sloveniji le 14 privatnih vrtcev tudi zato, ker sc z njimi ne zasluži veliko. Anton Kamin pa je dejal, da soglaša s tem, da se čimprej opravi javni razpis in poišče ugodnejšega ponudnika za kuhanje kosil v vrtcih.
Svetniki bodo z razpravo o novih cenah v vrtcih nadaljevali na naslednji seji, ko naj bi tudi sprejeli odločitev, ali bo treba cene res povečati za okrog 13,5% ali pa najti drugačno rešitev.
V zvezi s ponovnim poimenovanjem kraja Duplica, ki mu jc
občinska skupščina leta 1994, ko mu je zaradi izpolnjevanja pogojev za mestno občino Kamnik odvzela ime, smo slišali precej mnenj svetnikov. Občinska uprava jc sicer po
moženjem je po besedah predsednika Janez Stražarja menil, da brez javnomnenjske raziskave med krajani Duplice, v kateri naj bi bili seznanjeni tudi z vsemi finančnimi posledicami sprejetja takega odloka, ne more dati pozitivnega mnenja k predlaganemu odloku.
Marjeta Humar je v imenu svetniške skupine NSi dejala da Duplica če želi doseči samostojnost, to lahko doseže brez predhodne »odcepitve« kraja od Kamnika in poudarila da ne bi smeli zapostavljati nadaljnjega procesa ustanavljanja novih občin. Zato so svetniki NSi predlagali županu, naj organizira razpravo o možni nadaljnji razdelitvi občine Kamnik na dve
ob združitvi s Kamnikom niso imeli nobenih stroškov in da v šestih letih njegovega dela v občinskem svetu ni zasledil nobenih prizadevanj, ki bi kazala v smer, da bo Kamnik kdaj mestna občina. Po njegovem mnenju bi staro naselje Duplica zaslužilo, da se ga vsaj označi s krajevnimi tablami, podobno kot so označena tudi predmestja Ljubljane. Janez Repanšek jc menil, naj sc Ljubljanska cesta konča pri dupliški pošti, od lam naprej pa naj bo naselje Duplica. Po mnenju Antona Hočevarja jc Ircba domačinom pustiti pravico do odločanja o imenu kraja Rudi Capuder (LDS) jc menil, da bi s sprejetjem zaradi sprememb naslovov nastali veliki stroški tudi za podjetja.
Miro Petek (SDS) sc je zavzel, da sc ohranijo stara imena krajev in povedal da so tudi v Mekinjah dali pobudo za krajevno označitev naselja s tablami. Brane Golubovič (I I )S) jc dejal, da bi bilo treba jasno povedati, kakšne stro$ke bi imel posamezni krajan z eventualno zamenjavo osebnih dokumentov. Med svetniki je bilo slišali še mnenje, da ob postavitvi krajevnih tabel ni treba sprejemati posebnega sklepa, pač pa naj to uredi občinska uprava v okviru urejanja prometne signalizacije.
Predlog odloka o imenovanju novega naselja Duplica v prvi obravnavi je podprlo le pet svetnikov, osem jih je glasovalo proti, ostali pa se niso opredelili. Zato odlok ni bil sprejet.
Kot je dejal Janez Lesko-
vec (NSi), naj bi v proračunu zagotovili tudi obnovo oglasnih desk po občini, za stalne priključke vode in elektrike za gostinske stojnice ob prireditvah v mestu. Urediti bi bilo treba tudi streho nad malim in velikim odrom ob prireditvah na Glavnem trgu. Ne bi smeli pozabiti tudi na sredstva za kmečke bio tržnice in bio kmetije. Sredstva namenjena otroškim igriščem (igrala), naj se povečajo na 5 mio SIT, določen denar pa jc treba nameniti tudi za načrte za nove prostore na področju otroškega varstva. Zagotoviti je treba nekaj denar-
Za nujna sanacijska dela in nakup športne opreme v telovadnici v stavbi bivšega zdravstvenega doma naj hi letos namenili 1,5 milijona tolarjev.
ali več občin. Naj sc vpraša občane, kaj mislijo o taki delitvi. Demitrij Perčič (svetniška skupina LDS) je opozoril, da sc pripravlja sprememba zakona o pogojih za ustanavljanje mestnih občin. Tudi zato bi bila trenutno najboljša rešitev, če bi kraj Duplica, Mekinje in še kaj označili s krajevnimi tablami. Franc Orešnik (SLS-SKD) je povedal, da je pobudo za sprejem odloka o ponovnem imenovanju Duplice prejel svet KS Duplica, da krajani leta 1994
ja za projekt kanalizacije Tuhinjska dolina-Kamnik in za kanalizacijo v Ošcvku. dokončati jc treba cesto Tučna-Bri-šc in vodovod Hrib Po njegovem mnenju naj bi naš poslanec poskušal kakšen projekt vključiti tudi v državni proračun.
Ivan Sekavčnik (NSi) jc predlagal, naj bi postavko za ureditev cest v Šmarci povečali na 10 mio SIT. Nekaj denarja je treba predvideti tudi za javno razsvetljavo in za izdelavo   projekta o varni
Kamniški ObČAN ŽUPAN IN OBČINSKI SVET_
<f ' " I   i M ■....... , ,        , .....-
Vi sprašujete, župan odgovarja
Poti v šolo. Nujno je treba prekriti streho na stavbi KS (vrtec, telovadnica).
Damjan Hančič (NSi) je podprl Hočevarja, naj se za Solo Gozd nameni 2 mio SIT, Za obnovo samostana v Mekinjah naj se zagotovi 2 mio STT, za obnovo mekinjske cerkve pa I mio SIT. Marjan Schnabl (DESUS) je menil, naj bi kamniški organizaciji Zveze slovenskih častnikov namenili 300.000 SIT kot lani.
Tone Rajsar (SDS) je predlagal, da je treba nameniti po-
trebna sredstva za ureditev ccstc Tunjiee - Komenda (povečanje za 10 mio SIT). Skrbi za brezdomec je treba na-nie'iiti 400 tisočakov. Za ces-Jo vrtec-Engelman predlaga W mio SIT, za cesto v Gra-djSce pa 2 mio SIT. Za ure-jMev tlakov v cerkvi sv. Mik-l:iv*i na Gori bodo potrebo-Vl,li 2 mio Si r, za ureditev strehe na vrtcu v Smartnem P;| 3 mio SIT.
Franc Spruk (SDS) je bil [pnenja, da hi morali za de-,tev sredstev raznim društvom imeli ustrezna merila.
Kamniški kulturni dom pa naj bi zgradili na novi lokaciji, ker sedanja lokacija ni ustrezna. Za novo kegljišče v Mekinjah, ki naj bi slalo okrog 152 mio SIT, je namenjenih samo 5 mio ST, zato je predlagal povečanje na 10 mio SIT. Razmisliti bo treba tudi o pločniku v Soteski. Uprava je kar dobro poskrbela zase, je še dejal.
Po mnenju Marjana Sem-primožnika (LDS) bi bila potrebna bolj natančna razdelitev sredstev za odpravo po-
sledic elementarnih nesreč po posameznih projektih. Začeti je treba tudi z izdelavo uvajalnega projekta CRPOV za Mol ni k.
Janez Repanšek (SDS) je podprl gradnjo pločnika v Soteski, predlagal namestitev tabel »Šolska pol« na vseh poteh, kjer hodijo otroci v šolo in se zavzel za zamenjavo kock na Šutni / asfaltom
Namesto 770.000 SIT, ki so v okviru KS predvidena za raz-nasanje Kamniškega občana, naj se za ustrezen znesek poveča dotacija Kamniškemu
občanu, izdajatelj pa poskrbi za raznos. Za gasilsko zvezo je predlagal povečanje sredstev na 42 mio SIT, saj država pobere 20% davek.
Miro Petek (SDS) je menil, naj občinski proračun predvidi sredstva za postavitev krajevnih tabel. Pri kulturnem domu Kamnik pa se je treba končno odločiti ali bomo dom obnovili ali pa ga je bolje prodati.
Marjan Bergant (ZLSD) je predlagal, naj se Združenju veteranov vojne za Slovenijo
nameni 300.000 SIT za izdajo zbornika ob 10-letnici osamosvojitve, za dijaške vozovnice 2 mio SIT, TV Impulzu Za informiranje občanov 2 mio SIT in za obnovo razstavišča Veronika 3 mio SIT.
Demitrij Perčič (LDS) pa je podprl predlog KS Tunjiee za dokončanje ceste v gradnji, odcep proti Komendi. V proračunu naj bi za ta namen zagotovili 12 mio SIT, KS Tunjiee pa bo s samoprispevkom zbrala okrog 4-5 mio SIT.
FRANC SVETELJ
Na vprašanji' II. M. iz Šmarce v zvezi z gradnjo in financiranjem kanalizacije v Smarci podajam naslednji odgovor:
Občina Kamnik je kol investitor pričela z izgradnjo kanalizacijskega sistema na področju Šmarce v letu 1996 po projektni dokumenta Cljl, kt jo je i delalo podjetje Hal roinieniring i: Ljubljane. Predmet projektno - tehnične obdelave je bilo odvajanje odpadnih voda s
celotnega zazidalnega področja naselja Šmarce v zbirni kanalski kolektor »A« s področja Podgorja in naprej v glavni sušni zbiral nik »S« Kamnik - Domžale. Oh močje, ki tvori funkcionalno zaključeno celoto, zajema zazidalne otoke z oznako SS 1, 2, 3, opremljene kot površine za stanovanja, spremljajoče in ostale javne dejavnosti z upoštevanjem priključil ve odpadnih voda z dela zazidalnega področja naselja Duplica.
Celoten kanalizacijski sistem zazidalnega območja Smarca je razdeljen v več jaz izgradnje, ki tvorijo vsaka po sebi zaključeno celoto. Trase kanalov potekajo delno po travnatih površinah, v glavnem pa po asfaltiranih in makadamskih poteh. Na osnovi pridobljenega gradbenega dovoljenja in investicijskega elaborata so bila dela razdeljena na pel jaz in sicer:
- I. faza v skupni dolžini 1.674,50 m (zgrajeno v letih 1996 in 1997),
- II. fazu v skupni dolžini 2.478 m (Zgrajeno v letih I99H in 1999),
- lil. faza v skujmi dolžini 2.142 m (zgrajeno v letih 1999 in 2000),
- IV. jaza v skupni dolžini 739 m (Zgrajeno v letu 2000),
- V. faza v skupni dolžini 226 m (zgrajeno v letu 2001).
Vzporedno z gradnjo primarnega oz. sekundarnega kanalizacijskega omrežja so bili zgrajeni tudi hišni priključki, kar pomeni razbremenitev dosedanjega vpliva na podtalna o
Predvidena vrednost celotne investicije skupaj s projekti, soglasji, odškodninami in inženiringom )r bi la ocenjena na 185.718.120.00 SIT. Cista gradbena dela so bila ocenjena v višini 173.285.000.00 SIT. Občina Kamnik je kol investitor v letu 1996 sklenila pogodbo s Krajevno skupnostjo Smarca kot soinvestitorjem za financiranje investicije. Na osnovi ocene stroškov izgradnje kanalizacije je bila določena vrednost celotne investicije v višini 143.085.000.00 SIT. Investicija je bila financirana na naslednji način: 70% investicijskih sredstev prispeva občina kot združena sredstva iz Sklada stavbnih zemljišč in iz proračuna Občine Kamnik. 30% investicijskih sredstev pa prispeva KS Smarca. Pogodbeni stranki sta med drugim določili tudi pričetek gradnje in sicer v oktobru 1996 z rokom dokončanja treh let. Vzporedno ;■ gradnjo kanalizacije je občina kot investitor na nekaterih odsekih obnovila oziroma zgradila manjkajočo komunalno opremo (vodovodno omrežje, nizkonapetostno elektro omrežje, javno razsvetljavo, cestno infrastrukturo). Celotna vlaganja občine v KS Smarca za obdobje od leta 1996 do leta 2000 tako znašajo:
v letu 1996 6.531.932,00 SIT (kanalizacija).
v letu 1997 28.307.618,00 Sil (kanalizacija, javna razsvetljava, vodovod).
14. februarja 2001 3
v letu 1998
36.623.487.00 SIT (kanalizacija, vodovod, obnova cerkve).
v letu 1999 40.384.917,00 SIT (kanalizacija, ceste, obnova cerkve) in v
letu 2000 39.424.416,00 Sil (kanalizacija, ceste, vodovod).
V letošnjem letu so za dokon čanje investicije v kanalizacijski sistem namenjena sredstva v višini 9 mio SIL, kar bo omogočilo izgradnjo še preostalih 226 m kanalizacije.
Občina se je pri sami gradnji soočala s številnimi problemi pri pridobivanju :u gradnjo potreb nih zemljišč, ki so nastali zaradi odškodninskih zahtevkov, nestri-njanj nekaterih lastnikov zemljišč s potekom truse in nenavad nje zahtev za predhodni/ zame njuvo odstopljenih :enilji\č na domestnimi. To je po eni strani pomenilo podražitev investicije in podaljšanje roka gradnje.
ANTON TONU SMOLNIKAR ŽUPAN
_J
Občinski proračun tudi letos razgibal svetnike
Kot smo povedali ž.c v uvodu, je na prvi letošnji seji najbolj zaposlila občinske svetnike razprava o občinskem proračunu za leto 2001. Po uvodni obrazložitvi predloga proračuna (povzetek proračuna smo objavili v prejšnji številki!), ki jo je podal Alojz Kolar, vodja oddelka za gospodarstvo in finance, je s svojimi predlogi v razpravi sodelovalo več kot polovica vseh svetnikov, nekateri tudi po večkrat.
Predlogi svetnikov so se v glavnem nanašali na nove, dodatne naloge in probleme, ki naj bi jih reševali z občinskimi sredstvi. Malo pa je bilo predlogov, kako zagotoviti dodatne dohodke oziroma Kle in kako zmanjšati proračunske izdatke. Bilo je le nekaj splošnih pripomb na račun domnevno previsokega povečanja sredstev za delovanje občinske uprave. Izmed številnih predlogov in pripomb svetnikov bomo poskušali povzeti nekaj najbolj značilnih in sicer po vrstnem redu, kot so svetniki sodelovali v razpravi.
Franc Orešnik (svetniška skupina SLS-SKD) je predlagal, da se sredstva, namenjena Gasilski zvezi Kamnik, povečajo za 5 mio STT, za sofinanciranje projektne dokumentacije za kmetijstvo naj se nameni I mio SIT več, tabornikom in skavtom pa naj bi povečali dotacijo na 300.000 SIT, sredstva za prizidek k podružnični šoli Gozd naj bi znašala vsaj 3 mio SIT, kot dodatno postavko naj bi v proračunu predvideli 500.000 SIT za elektrifikacijo in zaščito cerkve sv. Ahacija v Kališu.
Marjeta Humar (svetniška skupina NSi) je predlagala, naj se dohodkovni del proračuna objavi v Kamniškem občanu. 20 mio SIT naj bi se iz »zimske službe« uporabilo za obnovo kulturnega doma. Razmerje 1:2 med sredstvi za kulturo in sredstvi za občinsko upravo ni ustrezno. Zagotoviti je potrebno večja občinska sredstva za obnovo kulturnih spomenikov (sv. Primož, Mali grad). Ni pa potrebno delati novih načrtov za stružni stolp, ker so ti že narejeni. Več denarja je treba nameniti krajevnim skupnostim za njihovo delovanje in sofinanciranju Kamniškega občana (indeks 103!). Za praznovanje občinskega praznika, letošnje praznovanje 10-letnice samostojnosti in dneve narodnih noš je treba predvideti nekoliko več sredstev. Sredstva za zimsko akcijo pa je potrebno prepoloviti. Preveč denarja je predvidenega tudi za izdelavo različnih računalniških programov. Kateri razvojni programi se bodo financirali z 9 mio SIT? Nobenega denarja Pa ni za zbiranje in odvoz, odpadkov.
Brane Golubovič (LDS) je predlagal povečanje sredstev za čiščenje divjih odlagališč na 1,5 mio SIT in za ozelenitev bivše deponije na Dup-Hci na 1,5 mio SIT Določena sredstva naj se namenijo za ureditev kolesarskih privezov in za izdelavo načrtov za kolesarske poli. Postavka za Mestni) godbo Kamnik naj se poveča na 3 mio SIT, mladinskim organizacijam pa naj bi namenili 5 mio SIT. Tabornikom, skavtom in združenju slovenskih častnikov naj bi povišati sredstva na 320.000 SIT, združenju mobilizirancev v nem-vojsko in društvu izgnancev pa na 105.000 SIT.
Tatjana Rot - Djalil (ZLSD) je poudarila prednost sredstev za osnovne šole zaradi uvajanja 9-
letnega šolanja, postopni obnovi vseh podružničnih šol in povečanju prostora v otroških vrtcih. Poleg kulturnega domaje treba obnoviti tudi razstavišče Veronika. Več sredstev je treba nameniti tudi društvu Sožitje.
Tudi Franc Orešnik (SLS-SKD) je menil, da je krajevnim skupnostim namenjeno premalo denarja in da naj se sredstva namenijo tudi za obnovo razstavišča Veronika. Za sanacijo bivše deponije na Duplice naj bi namenili 1,5 mio SIT. Za novoustanovljeno Kinološko društvu Duplica naj se nameni 200.000 SIT in nekaj sredstev tudi za izdelavo projekta za pasja stranišča. 150 mio SIT za prizidek in nadgradnjo OŠ Marije Vere je premalo. Potrebno bo zagotoviti tudi 75 novih parkirišč na tem območju. Otrokom iz Smurce in Volčjega Potoka je treba zagotoviti varno pol v šolo, med drugim tudi z. izgradnjo pločnika od tovarne Stol do vhoda v sosesko B-I7 in tem postavili semafor. Za odvoz posebnih odjiadkov je treba zagotoviti • I mio SIT.
Po mnenju Janeza Stražarja (NSi) je treba več denarja nameniti krajevnim skupnostim, GRS, odvozu opuščenih vozil. V kmetijstvu je brez. sredstev CRPOV predvideno povečanje še vedno 126, tudi 40 mio SIT za zimsko službo je odločno preveč, zakaj za Palovško cesto letos spet 10 mio SIT? Tu-njičani so za svoj program s samoprispevkom zagotovili 5 mio SIT, v proračunu pa je predvidenih le 1,5 mio sredstev. Kaj bomo na Trgu svobode naredili za 15 mio SIT, poleg lega pa je 1,5 mio namenjeno projektom ? Za mekinjski samostan ni predvideno nič, čeprav bi z. ureditvijo prostorov tam lahko uredili pogoje za različne dejavnosti, kot so vrtec, kulturni programi itd. Zagotovili je treba denar za ureditev sv. Primoža, za dokončanje del na Malem gradu in za obnovo razstavišča Veronika.
Anton Hočevar (SLS-SKD) je menil, da bi morali sredstva za ureditev OŠ Gozd povečati na 2 mio SIT in dodati nove postavke za samostan Mekinje (2 mio SIT), za obnovo cerkva v Mekinjah, nameniti tudi za obnovo strehe na telovadnici OŠ Šmartno. Če ni zagotovila, da bo letos uresničena gradnja kanalizacije Tuhinj-Smurtno, naj se denar v znesku 50 milijonov SIT porabi za izgradnjo čistilne naprave Tuhinj.
Po mnenju Rudija Capudra (LDS) je potrebno sredstva za družbo Velika planina, v skladu s pogodbo revalorizirati na 22 mio SIT. Soglašal je z Marjeto Humar, da ni potrebno zagotavljali dodatnih sredstev 500.000 SIT) za projekt stružnega stolpa na Malem gradu, poiskati je treba najemnika, ki bo sofinanciral ureditev stolpu. Le 50.000 SIT nuj se nameni za javni razpis.
Marjeta Humar (Nsi) je v svojem imenu še predlagala sofinanciranje festivala Musica Aeter-na. Za boljšo okrasitev mesta naj bi poskrbeli tudi z izbiro novega izvajalca. Občina naj bi sofinancirala tudi računalniško opremljanje šol. Nameniti je treba sredstva za obnovo Maistrove hiše, del denarju pu lahko prispeva tudi ministrstvo za obrambo. Finančno naj bi podprli tudi raziskovalni projekt instituta za arheologijo o Veliki planini, kjer sodelujejo tudi dr. Tone Cevc. Ne bi smeli prezreti tudi obnove sakralnih objektov na Kalvariji.
Raste Poslovno stanovanjski center Kamnik
Pred tednom dni so župan občine Kamnik Tone Smolnikar, predsednik uprave Poslovncua sistema Mercator, d. d., Koran Jankov ić ter predsednik uprave in generalni direktor družbe Primorje, d. d., Dušan Črnigoj zazidali temeljni kamen za Poslovno stanovanjski center Kamnik, v katerem bo tudi Mercator Center Kamnik.
Poslovno stanovanjski center    v Mcrcatorjcvcm hipermarketu.
med Ljubljansko in Stelctovo cesto, ki predstavlja nadaljevanje pozidave med Kamnikom in Duplico, bo imel sedem etaž in se bo razprostiral na 17.500 kvadratnih metrih površin. Celotna investicija bo zahtevala kar tri milijarde tolarjev.
Spodnje in zgornje pritličje bo s sedem tisoč kvadratnimi Metri površin namenjeno Mercator Centru Kamnik. V spodnjem pritličju se bo na 4000 kvadratnih metrov površin nahajal hipertnarket Mercator s ponudbo živil in drugih izdelkov za dnevno oskrbo gospodinjstev ter tehničnih in tekstilnih izdelkov. V zgornjem pritličju bo imel Mercator 19 trgovskih in storitvenih lokalov. Večino teh nameravajo oddati v najem za dejavnosti, ki bodo dopolnjevale ponudbo hipermarketa. Med obema etažama bo urejena povezava s tekočimi stopnicami in dvigalom, prav tako bodo vhodi tudi od Zunaj s Stcletovc in Ljubljanske ceste. Ob centru bodo zagotovili 248 brezplačnih parkirnih mest.
Mcrcatorjcva naložba jc vredna približno 1.4 milijarde tolarjev, zagotovila pa bo zaposlitev približno 110 ljudem, od tega 48
ki naj bi prve kupce pričakali konec letošnjega novembra.
Nad poslovnimi prostori bo v štirih nadstropjih zgrajen stanovanjski tlel z 71 stanovanji, od teh jih bo 17 s površino do 60 kvadratnih metrov, 53 stanovanj bo velikih od 60 do 120 kvadratnih metrov, eno pa bo večje
od 120 kvadratnih metrov. Vhodi v stanovanjske etaže bodo ločeni od poslovnega dela stavbe, za parkiranje jeklenih konjičkov stanovalcev pa je predvidenih 85 parkirnih mest v garaži.
Mercator torej prihaja tudi v Kamnik in sedanjim enajstim Mercatorjevim centrom po Sloveniji se pridružuje tudi center v naši občini, ki bo poleg celo vitih nakupov / družabnimi vsebinami zagotovil tudi si it išče prijaznega druženja.
SAŠA MKJAČ
Temeljni kamen za Poslovno stanovanjski center Kamnik so sredi prejšnjega ledna zazidali župan Tone Smolnikar, predsednik uprave Poslovnega sistema Mercator, d. d., Zoran Jankovič in generalni direktor investitorja in izvajalca Primorje, d. d., Dušan Črnigoj.
Poslovno stanovanjski center Kamnik med Ljubljansko in Stelctovo ulico bo zgrajen novembra letos.
4 14. februarja 2001
IZ DRUŠTEV IN STRANK
Kamniški OBČAN
SREČA VSTOPA V HIŠO, IZ KATERE Na Dražgoše in Boč SE RAZLEGA SMEH
(JAPONSKI PREGOVOR)
Danes niso več tisti časi, ko so se jutra začela mirno in spokojno. Ko se je iz kuhinje vil vonj po beli kavi in na krožniku čakal dišeč kos kruha, namazan z maslom ali marmelado. Ko je k postelji otroka pristopila mama, ga mehko poboža in se smehljala. Ne, danes niso več tisti časi. Ne za otroke ne za starše. Neusmiljeno zvonjenje budilke nam vedno znova prezgodaj naznani nov dan. Odraslim naporen delovni dan, otrokom pa zgodnji odhod
v varstvo ali šolo, v katero se marsikateri poda na pot sam. In na poti ga spremlja odgovornost za varno pot v šolo. (Pre)veliko breme za sedem, osem letnega otroka.
Zato skrbi za varno pot naših šolarjev ni nikoli preveč. Prizadevanje kamniške OS Toma Brejca, da bi sistemsko uredila varno šolsko pot z Elaboratom varnih poti v šolo je pohvale vredno. Še posebej, ker se trudi k sodelovanju privabiti Svet staršev in Oddelek
Kamniški gasilci
dobili novo gasilsko vozilo
Po lanski prometni nesreči, v kateri je bil povsem uničen kombiniran gasilski avtomobil, so se kamniški gasilci 18. januarja razveselili novega sodobnega kombiniranega vozila, ki bo omogočalo hitra posredovanja v primeru požarov in drugih naravnih nesreč tudi v težko dostopnih krajih.
Vozilo Mercedes Benz Atego ima pogon na vsa štiri kolesa in lahko na kraj požara pripelje 2500 litrov vode. Opremljeno je s črpalko z zmogljivostjo 250 l na minuto pri 40 barih in z dvema žarometoma po 1000 W na dvižnem stebru. V treh boksih na vsaki strani je še veliko druge gasilske opreme, kot so zaščitne maske, dihalni aparati, gasilski aparati, kovček za prvo pomoč in drugo orodje.
Vozilo je stalo približno 26 milijonov tolarjev in so ga plačali predvsem iz zavarovalnine starega vozila.
Sektorski poveljnik Janez Repanšek je zbranim gasilcem in drugim občanom pred kamniškim gasilskim domom z zadovoljstvom predstavil novo vozilo. Potem pa je župan Tone Smolnikar zaželel gasilcem, da bi imeli pri uporabi novega avtomobila večjo srečo kot pri prvem in da bi v primeru potrebe vozilo in njegovo opremo čimbolj učinkovito uporabili. Nato je odprl steklenico šampanjca in z žlahtno tekočino »krstil« novo pridobitev kamniških gasilcev.
F. S.
Župan Tone Smolnikar je novemu vozilu s penino zaželel srečno vožnjo.
ZNANJE JE POT DO USPEHA... v v
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
ZA VAS organiziramo tedenske računalniške tečaje, kot so:
WINDOWS. WORD za začetnike, EXCEL, ACCESS, INTERNET, ELEKTRONSKA POŠTA, STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU..
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale Ugodnosti: Tel.: 01/721 94 61
-10% popust nudimo za skupine E-po*t»: clipftclip-domzale.ii
- 20% popust nudimo brezposelnim, dijakom in študentom
- delavcem, ki so zaposleni pri s.p., stroške izobraževanja povrne Sklad za izobraževanje pri obrtnikih.
LIP RADOMLJE d.d.
Smo podjetje s stoletno tradicijo v predelavi lesa. Ameriški kupci poznajo naše stole že skoraj 40 let. Proizvodni program smo v zadnjih letih prenovili z
vrsto tehnološko zahtevnih izdelkov in ga naredili privlačnega tudi za številna druga tržišča.
Zaradi večjega obsega in zahtevnosti naročil vabimo k sodelovanju kandidate naslednjih poklicev:
- zaposlimo delavce s končano poklicno in srednjo šolo lesarske smeri,
- zaposlimo tudi nekvalificirane delavce in delavke s končano osnovno šolo.
Dobrodošli tudi pripravniki!
Oglasite se v kadrovski službi LIP Radomlje, d.d., Preserje, Pelechova 15, 1235 Radomlje, ali po tel. 01/724 09 00.
za okolje in prostor občine Kamnik, kar vse, ob neomajni zahtevi staršev ter pripravi potrebne dokumentacije obeta uspeh. Če ob vsem tem želimo sodelovati tudi Zeleni Kamnika s predsednikom Danielom Kovačičem, ki mu je po dveletnih prizadevanjih (kot predstavniku krajanov naselja Prisojne poti in ulice Na bregu, v sklopu območja Zg. Perovo) uspela postavitev svetlobnega prometnega znaka na prehodu za pešce, na kamniški obvoznici pri bistroju Coprnica (tam prečkajo pot v šolo otroci iz naselja, ki ima približno 120 stanovanjskih objektov), potem bi se morali razbliniti še zadnji dvomi.
Pa temu ni tako. Če predsednik Sveta staršev OŠ Toma Brejca dvomi v potrebnost postavitve semaforja pred nevarnim prehodom za pešce na kamniški obvoznici (ker bo nekega leta zgrajena avtocesta Trojane - Ljubljana) in če ga bolj kot varnost šolarjev skrbijo finančna sredstva občine (za postavitev semaforjev), potem se našim otrokom, kar se varnosti tiče, ne obeta nič dobrega. Svetu staršev, ki je problematiko varnih šolskih poti že večkrat neuspešno obravnaval, pa ob takšnem predsedniku ne bo uspelo postati zaščitnik svojih šolarjev.
Pa se zgodba o lahkotnosti do skrbi za naše otroke pri tem še ne konča. Ob rob, sicer zglednega sodelovanja z Oddelkom za okolje in prostor, ne sodi izjava tam zaposlenega g. Trebušaka, ki meni, da zadostuje, če otrok pred prehodom za pešce nakaže svoj namen z dvignjeno roko, pa bo vsak voznik ustavil. I., 2., 5. in 6. februarja smo preizkusili »navodilo« v »praksi« (pri spornem prehodu pri Coprnici). Ustavila je samo ena voznica.
Da ni vse tako rožnato, kot želi varnost šolskih poti prikazati že omenjeni gospod, kaže tudi dejstvo, da Kovinarska cesta ni varna. Po napol dokončanem pločniku šolarji ne hodijo. Še vedno je njihova »varna« pot - cesta.
Seveda se bomo Zeleni še naprej trudili skupaj z vodstvom OŠ in Oddelkom za okolje in prostor občine Kamnik. Vemo, da nekdanjega miru in spokoja našim šolarjem ne moremo vrniti, lahko pa se trudimo, da bo njihova pot v šolo in domov čimbolj varna. In mi tudi vemo, da sreča vstopa v hišo, iz katere razlega smeh. Le kdo prinaša več smeha kot naši otroci!?
In prinašali ga bodo, če bodo zdravi. In živi!
ZELENI SLOVENIJE -OO KAMNIK
NOVICE IZ SDS
Kar nekoliko nestrpni smo pričakali pohod na Dražgoše. Letos smo se tja odpeljali nekoliko pozneje kot druga leta. V nedeljo, 14. januarja, smo se v polnem avtobusu iz Kamnika odpeljali do Selc približno 15 km dalje od Škofje Loke. Od tu smo nadaljevali naš pohod peš po poti proti Lajšam pod Jam-nikom. Za hojo je bilo vreme zelo primerno, deloma oblačno, a ne preveč vetrovno. Do ceste Kropa-Dražgo-še smo prispeli skoraj istočasno, ko so tja prispeli po-hodniki, ki so na pot krenili prejšnji večer iz Pasje Ravni pri Polhovem Gradcu. Prehodili so več kot 40 km. Med 370 udeleženci nočnega pohoda je bilo tudi 9 Kam-ničanov.
Do Dražgoš je bilo še slabo uro hoje, a precej nas je izkoristilo čas in .
smo se napotili k   V -.............
pol ure oddaljeni j Bičkovi skali, znani J po legendarnih bo- I jih z nemško voj- 1 sko januarja 1942. j
V Dražgošah srno se najprej ustavili pri osnovni šoli in sledili podelitvi športnih priznanj za dosežene rezultate.
Pri spomeniku NOB v Dražgošah je bila ob 12.30 spominska prireditev. Udeležil se je je tudi predsednik Slovenije Milan Kučan, ki je prav
ta dan  praznoval Kamniški planinci na pohodu proti Dražgošam
60-letnico, govornik pa je bil poslanec državnega zbora Kavčič, sin partizana, udeleženca bojev leta 1942 v Dražgošah. Ogromno število udeležencev tega vsakoletnega srečanja, bilo jih je več kot 6000, je sledilo programu in z odobravanjem prisluhnilo besedam govornika.
Pogled na množico udeležencev je bil enkraten. Na rebri nad spomenikom so sede poslušali besede in glasbo, cesta in prostor v neposredni bližini prireditev pa sta bila povsem zapolnjena. Visoko nad Dražgošami na obronkih Jelovice je ivje pobarvalo vrhove in simbolično pričaralo čas pred 59 leti.
27. januarja je Planinsko društvo Kamnik imelo v programu pohod na 979 m visok Boč pri Poljčanah. Vremenske razmere niso bile prav
nič obetavne, zato je bil pohod odpovedan. Vsi se nikakor nismo mogli sprijazniti s tem, zato smo se Matevž, France, Ivan, Jože, Ana in Stane odločili, da se tja odpeljemo z lastnimi vozili. Imeli smo srečo. Na tem koncu Slovenije se je naredil lep, sončne, le nekoliko vetroven dan.
Koničast vrh Boča smo naskočili od koče pod Bocem. Pred nami se je pokazal v vsej svoji lepoti. Strma hoja navzgor nas ni utrujala, ampak kar privlačila. Pod komunikacijskim stolpom so nas sprejeli tamkajšnji planinci s čajem in sladico.
Nedaleč od planinskega doma smo si ogledovali zanimiv spomenik z napisom Obvaruj-mo velikonočnico, prelepo rožico, ki raste le na tem kraju.
STANE SIMŠIČ
Na Osekih pod Menino planino
Spominsko srečanje in praznik KS Tuhinj
(Nadaljevanje s I. strani)
Predsednik Sveta KS Tuhinj Marjan Drolc se je spomnil medvojnih dogodkov in odločitve KS za krajevni praznik, osredotočil pa se je na sedanjost in življenje v krajevni skupnosti. Navedel je rezultate dela zadnjega leta, kot so as-
faltiranje ceste do vasi Goliee-Mali Hrib, obnovljena vodovodna napeljava v Cirkušah, na več mestih so uredili odvodnjavanje meteornih voda. Veliko težav je povzročala ureditev ceste iz Tuhinja na Menino. S ponosom je povedal, da se danes v vsako vas KS Tuhinj lahko pripeljete po
Vabljeni v naše nove prostore
Na lokalnem nivoju ni vedno najpomembnejša visoka politika, [>ač pa konkretne dejavnosti. Tudi mi smo bili v zadnjem času dejavni in z. veseljem lahko povemo, da smo po dveh mesecih uredili naše prostore na Maistrovi 9. Že dlje časa smo čutili potrebo, da bi imeli lasten prostor, kjer lahko sklicujemo sestanke ali se dogovarjamo z. volilci, morda pa tudi z naključnimi obiskovalci.
Zdaj nam je to uspelo. Slavnostno bomo nove prostore odprli v petek, 16. februarja, ob 18. uri. Ob tej priložnosti vas seveda vljudno vabimo, da se udeležite naše otvoritve in se z nami poveselite. Predvsem pa vabimo vse, ki si želijo, da nas obiskujejo med našimi uradnimi urami. Te so vsako sredo dopoldne od 10. do 12. ure in popoldne od 15. do 17. ure. V tem času bodo v pisarni prisotni tudi svetniki, ki v občinskem svetu zastopajo našo stranko, in včasih poslanec SDS v državnem zboru g. Franc Čebulj. Predvsem na naše svetnike lahko naslovite ne samo politična vprašanja, pač pa tudi aktualna krajevna vprašanja. Lahko se na svetnike obrnete tudi s konkretnimi vprašanji, predlogi, pobudami - pripravljeni so vas
vsaj poslušati, če ne bodo mogli pomagati. Vaše predloge in pripombe lahko prenesejo tudi na občinski svet ali tja, kjer ho o njih možno razpravljati. Na razpolago bomo tudi pri reševanju manjših problemov, kot so npr. pisanje prošenj, dopisov, vlog ali kot so nasveti, kam v občini po določene informacije, na kateri organ se lahko obrnete, če vas kaj žuli in podobno.
Prostor želimo oživiti tudi z. nabavljanjem revij, ki jih lahko prebirate. Da ne bo pomote - brali boste lahko več kol samo Demokracijo ali Mladino. Upamo, da bo prostor postal shajališče in tudi družaben prostor - če hočete, celo za igranje šaha.
Politika niso vedno zgolj ali samo državotvorni cilji in ne vedno le prepiranje, kakor napihnjeno prikazujejo mediji, ki povprečnega Slovenca želijo odbiti od strankarskega dogajanja. Morda je lahko to tudi prijetno druženje s somišljeniki, ki pa so vedno dovzetni z.a demokratične in različne predloge, pobude, vprašanja in probleme. Zato si želimo, da bi v tem smislu zaživela naša pisarna in da bi lahko v njej pomagali čim več ljudem.
IGOR PODBREŽN1K
sodobno urejenih cestah.
Vsa dela še niso zaključena in v KS imajo še velike načrte. Tako bodo pripravili ustrezno dokumentacijo za kanalizacijo, mrliško vežico, javno razsvetljavo, parkirišče in izvedli še vrsto drugih akcij, ki pomembno vplivajo na življenje krajanov. Vse bodo, tako kot do sedaj, izvajali v sodelovanju s krajani. Samoprispevek, ki je bil pomemben vir finančnih sredstev, se izteka, za novega pa nerešena zakonodaja ni preveč obetavna.
V priložnostnem programu so pevci zapeli več partizanskih pesmi, učenci so recitirali proslavi primerna dela in na koncu smo ob spremljavi harmonikarja zapeli kar nekaj udarnih napevov. Delegacija ZB je pred spominsko obeležje položila venec.
Udeležencev je bilo znatno već kol prejšnja leta, prav gotovo več kot 400. Prišli so borci in upokojenci iz vse Tuhinjske doline, iz Kamnika, Mot-nika in Špitaliča, pa tudi iz. drugih krajev. Med udeleženci srečanja je bilo precej mladih, pa tudi poslanka državnega zbora Danica Simšič. Srečali so se nekdanji borci in drugi udeleženci NOB in tudi tisti, ki so bili udeleženci bojev na tem predelu Menine.
Organizatorji so v bližini prireditve zakurili taborni ogenj, ob katerem se je bilo moč ogreti, vsem so ponudili čaj in še kaj drugega se je dalo dobili. Petnajst centimetrov debela snežna odeja pa je srečanje Se popestrila.
STANE SIMŠIČ
■
Kamniški OBČAN
GOSPODARSTVO IN RAZVOJ
14. februarja 2001
Naobisku pri našem stoletnem kovinarskem očaku
Se Titanu obeta lepša prihodnost?
Nadaljevanje s I. strani
Po besedah Ivana Batagclja iz Cimosa. poraba fitingov, ki bodo v prehodnem obdobju še ostali kot glavni izdelek livarne, v Slovenije rahlo narašča. Ob tem je poudaril tudi težave, ki jih na trgu povzročajo uvozniki nekvalitetnih, čeprav cenejših fitingov z DaJjnega vzhoda. »Od uprave SRD-a smo dobili nalogo, da pomagamo pri sanaciji Titanove livarne in upam, da jo bomo uspešno opravili« je dejal Batagclj in dodal, da so študije pokazala smiselnosl sanacije li-' varne ob izkoriščanju obstoječega trga fitingov. Ob sedanjem proizvodnem programu pa bodo postopoma začeli razvijati program litine za avtomobilsko industrijo. Cimosje namreč razvojni dobavitelj sestavnih delov za avtomobilsko industrijo, sodeluje pri razvoju bodočih modelov avtomobilov in zato dobro vedo, kaj bo treba izdelovati čez tri leta.
Urarstvo in rudarstvo ne spadata skupaj...
V Titanu so prišli do zaključka, da livarski program in program ključavnic v ničemer nista združljiva. »To je tako, kot bi združeval urarsko industrijo z
rudnikom, je pristavil Matjaž Ja-nežič.
Čeprav družbi v tem trenutku še nimata dokončno izdelanih poslovnih načrtov za leto 2001, pa začetne programske in tržne pozicije ter janaurska proizvodnja in prodaja kažeta na normalno poslovanje v tekočem letu. To velja tudi za proizvodnjo ključavnic, kjer so lani za vrsto cilindričnih ključavnic prejeli certifikat T-100 in s tem priznanje, da njihova kvaliteta ustreza evropskim standardom.
Pomemben delež v proizvodnji predstavljajo tudi ogrevalni sistemi UNI-PIPE, s katerimi se nameravajo pojavili tudi na južnih trgih.
Varstvo okolja: Vemo, kaj nam je storiti in bomo to tudi storili
Seveda v našem pogovoru nismo mogli mimo zelo aktualnega vprašanja, ki zadeva tudi krajane, zlasti tiste v bližnji okolici tovarne, to je program varstva okolja ali ekološka sanacija livarne.
»Naši napori so v tej smeri tesno povezani z izboljšanjem delovnih pogojev za delavce v livarni, saj sta tehnološka in ekološka sanacija tesno poveza-
Marinka Golob, delavka pri polavtomatski montaži cilindričnih vložkov, sestavi v eni izmeni 1600 cilindrov.
Se bo megla nad Titanom res kmalu
ni«, pravi Batagclj. Povedali so nam, da bo treba za program tehnološke in ekološke sanacije livarne zagotoviti okrog 730 milijonov SIT, od tega bo 2X0 milijonov namenjenih novim filtrom za odpraševanje in protihrupni zaščiti, pa tudi filtrom za čiščenje odpadnih voda.
Seveda je pomembno vprašanje, kako bodo zmogli takšen finančni zalogaj, da ne bo ostalo le pri dobrih željah.
Kot je dejal Jože Tomelj, so ekološki elaborat pripravili v sodelovanju z. zavodom za zdravstveno varstvo iz Maribora in ga lani decembra že predložili Ministrstvu za okolje in prostor. Tudi finančno konstrukcijo za njegovo realizacijo so že zaokrožili: 400 milijonov SIT bo prispeval Cimos z dokapitalizacijo, 200 milijonov SIT bodo pokrili s posojilom iz ekološkega sklada, ostalo, pa naj bi dali blagovni krediti.
Z uresničevanjem tega programa bodo zaceli letos poleti in naj bi ga končali v dveh letih.« Kljub takšnim in drugačnim ocenam Zelenih moramo jasno povedati, da se v Titanu sami popolnoma zavedamo teže tega okoljevarstvenega problema in tudi dobro vemo, kaj nam je storili,« pravi Tomelj. V Titanu v celoti soglašajo / mnenjem Franca Kraševca, predsednika uprave Cimosa, ki pravi, da je varovanje okolja njihova prva naloga, saj mora bili tovarna prijazna tlo okolja. Samo vgradnja filtrov ni dovolj, treba je spremenili tudi način dela in odnos delavcev do delov-
dvignila?
nega mesta v smislu varovanja okolja.
Čeprav so mnogi delavci zadovoljni že s tem, da so ostali v tovarni in da imajo delo, je za življenje pomembna tudi plača. Te iz razumljivih razlogov v zadnjem času niso bile kdove kako dobre, vendar jim je lani uspelo izplačali plače v skladu s kolektivno pogodbo, regres za leto 1999 in 2000. Ker se stroški dela v deležu cene izdelka povečujejo, so bili po besedah Matjaža Janežiča prisiljeni narediti več z manj delavci, saj si s previsokimi cenami lahko samo zapirajo trg. Glede odnosa lokalne skupnosti do Titanovih ležav pravijo, da je občina v procesu prisilne poravnave pokazala razumevanje in konvertirala 20 milijonov SIT terjatev v delnice Titana. Slišati pa je bilo tudi mnenje, da je bil župan s sodelavci večkrat preveč pod vplivom socialno premalo, a okoljsko preveč ozaveščenih posameznikov in institucij. Kljub temu pa v Titanu priznajo, da je bila zelo pomembna vloga in podpora župana Smolnikarja in poslanca državnega zbora Lavrinca pri iskanju strateškega partnerja, bodisi pri ministrstvu za delo, slovenski razvojni družbi in drugod.
Po vsem povedanem lahko z vsaj malo optimizma sklepamo, da se sedemslodcsclim Titanovim delavcem morda res obdajo boljši časi in da se Titan z legendarno macolo v simbolu, ki ostaja, spet pobira...
Besedilo in loto FRANC SVETELJ
KAMNIK NA INTERNETU
Ko smo lani prebrali, da je zahodnoevropska družina preživela svoj dopust v Kamniku, ko jo je ža to navdušila predstavitev Kamnika na internetu, smo se morda vprašali, kaj vse zdaj o Kamniku in njegovih prebivalcih lahko izvedo turisti gospodarstveniki ali pa povsem naključni obiskovalci svetovnega inter-netskega omrežja? In kaj od tega je v tujih jezikih? Glede na
■■■■■■■■■nMMHMI
grad, grad /aprice, Smoletov gradič, Žilic, šutensko in frančiškan-sko cerkev s samostanom (tudi notranjost, samostansko knjižnico) na obilici fotografij pa še mestne hiše in nekaj drugih zanimivosti. Za celovitejši vtis so pomembne tudi panoramske predstavitve Kamnika in okolice, pa tudi virtualni obisk kamniškega muzeja. Vsa ta predstavitev Kamnika je ljubiteljsko avtorsko
'o, da je na internetu Zdaj Ž« vsaj milijardo domačih strani, ter meljitejši odgovor zahteva kar nekaj raziskovanja inlcrncta.
Vsekakor najbolj dodelana predstavitev Kamnika ostaja
stran    Boštjana Bargerja
(www.burger.si/Kamnik Kam-nikhtml). Pri seznanjanju s Kamnikom nam pomaga interaktivna skica mesta. Spoznamo Mali
delo, v angleščini dostopno tudi tujcem. Ker je stran prijavljena v vseh glavnih svetovnih internet imenikih, ima velik obisk iz tujine.
S turistično informativnimi stranmi Kamnik v naročju planin
(www.kamnik.si) se uradno predstavljata Občina Kamnik in njen Turistično informativni center. Prenovljena (še preveč nedokon-
čana) stran nas na kratko seznani S Kamnikom, njegovo zgodovino, turističnimi znamenitostmi in celoletnim koledarjem prireditev, nekaj pa je tudi podatkov o občinski upravi ... Zaradi »preobilnih« grafik vam ogled teh strani priporočam le. če imate dovolj časa. Obljubljajo sirani tudi v tujih jezikih (angleščini, nemščini in italijanščini) - za zdaj deluje le uvodna stran v angleščini.
Kdor potrebuje naslove in telefonske številke muzejev, galerij, privatnikov, društev in klubov, ki nudijo aktivne počitnice, restavracij, prenočišč, turističnih agencij in informativnega centra, železniške in avtobusne postaje ter bencinskih servisov, jih bo našel na straneh Dobrodošli v Sloveniji (www.creativ.si/tourist/ sindex.htm). Podatki so ažurni, sodeluje pa TIC Kamnik. Krajevna skupnost Mekinje nas na straneh www.freekamnik.net/meki-nje/spoznava z zgodovino in zanimivostmi naselij Mekinje, .lera-novo, Zduša in Podjelšc, posebna pozornost pa je namenjena uršulinskemu samostanu in njegovi 700 let stari preteklosti. Avtorja strani Klemen Brumec in Damjan Hančič obljubljata tudi angleško in nemško verzijo.
Kar dve različici nas seznanjata s sv. Primožem. Res obširno predstavitev z z.gtKlovino zanimive cerkvice in slikovno predstavitvijo notranjosti, tudi mnogih detajlov, zunanjosti in okolice, sta objavila Vanda in Bojan Rebolj na naslovu www.gcocitics.com/ sv primoz. Te sirani odlično dopolnjuje Boštjan Burgcr, zlasti s tehnično zanimivo podrobno predstavitvijo fresk iz te cerkvi-
ce, ki pa tudi zahteva precej potrpežljivosti pri nalaganju - oglejmo si jih na naslovu www.bur-gcr.si/Kamnik/SvPrimoz/SvPri-moz.htm.
Avtorja Vanda in Bojan Rebolj sta svoj že prej obširen prispevek Velika planina dopolnila z zanimivimi in tudi zgodovinsko pomembnimi prispevki o izročilu Velike planine in njenih pastirjev. Strani najdemo na naslovu www.geocities.com/The Tropics/Cabana/4972/, vse so tudi v angleščini in imajo zanimiv mednarodni obisk.
Uradna, bogato ilustrirana stran Velika planina - zaklad narave d. o. o. na naslovu www.ve-likaplanina.si obiskovalce strani spozna predvsem z možnostmi poletnega in zimskega turizma na planini.
Planincem nudi Planinska zveza Slovenije (www.tris-a.si/pzs/ pps/OOOO.htm) podrobne podatke o vseh planinskih kočah in bivakih na področju Kamniških planin.
V okolico Kamnika vabi ludi Arboretum Volčji Potok. Uradna stran Arboretuma (www.arbore-lum-vp.si) nam obširno, zanimivo in temeljito opiše park in njegove posamezne dele, seznani nas z rastlinskimi zbirkami, z. galerijo del kiparja Janeza Boljke, nudi informacije za obiskovalce, koledar prireditev, ne manjka pa tudi folo posnetkov iz arboretuma. Urednik strani je Matjaž Maslnak.
Na ljubiteljski sirani Arboretum Volčji Potok na naslovu (www2.arncs.si/-ljsi k ka.3/ a r bo re-tum) najdemo predstavitev, zgodovino, opis naravnih danosti in
NOVI POKOJNINSKI N ZAKON ŽE KAŽE ZOBE
•
7. /. 2000je začel veljali nov zakon o pokojninskem in m validskem zavarovanju. Marsikdo je takrat rekel: Nov zakon za novo tisočletje! Pričakovanja so bila velika in tudi človeško razumljiva. Želeli smo si zakon, ki bo za nekaj časa umiril nemirno področje pokojnin. Tedanja Drnovškova vlada sip sprejetje zakona štela za eno večjih uspešno opravljenih nalog v svojem takratnem mandatu. Kasnejši dogodki, zlasti sprejetje dopolnil lega zakona konec leta 2000, fja so /jokazali, da je šlo za "račun brez krčmarja«.
Krčmar sla namreč vlada in oblast, ki fo vlada ima i jiarla menlu. Račun pa bodo najbolj občutili upokojenci in tudi še vsi tisti, ki se bodo v bližnji prihodnosti upokojili Zakaj gre? Tik pred božično-novoletnimi prazniki je sedanja vladna koalicija sprejela po hitrem postopku spremembo tistih določil pokoj ninskega zakona, ki urejajo usklajevanje /jokojnin z rastjo povprečne plače. Po starem določilu zakona se je upokojencem konec letošnjega januarja obetalo nekaj več kot 1.1% povečanje pokojnine. Za toliko so namreč porasle plače od maja do novembra 2000. Žalf)a bodo zaradi spremembe zakona prejeli le slabo polovic o obetane uskladitve in se to konec meseca februarja. Minister za delo jim obljublja 6%, vladna stranka upokojencev 5-6%, statistika j>a kaže 4%. V vsakem jjrimeru pa manj kot 8%, za kolikor je predvidena rast < en Sitvuu tja je na dlani. Pokojnine upokojencev bodo realno padle, njihova kupna moč bo manjša. Tisti, ki se z upokojenci {ogovarjamo ali so celo naši sorodniki, vemo, da so mnogi že zdaj ob skromnem življenju na tem, da komaj shajajo iz meseca v mesec. Verjetno bodo zdaj še težje.
Na vse le pomisleke je vladajočo koalicijo opozarjala <>{»>■ zicija, ki jo sestavljata Nova Slovenija in SDS. Tudi sprejem po hitrem postopku se jima je zdel preuranjen, Spreminjanje tako pomembne postavke iz zakona 0 (>okojninah, ni stvar, ki jO lahko Opraviš mimogrede. V Sloveniji je vet slo tisoč Upoko
jencev. Za njih so te spremembe pomembne, saj so povezane z njihovo socialno varnostjo in to v obdobju, ko niso več delavno aktivni in tudi ne jrri mladostnem zdravju. Prav zalo jira vice UpokojencevŠČiti ustava, ki dobna, da mora pokojnine urejati zakon. Rešitev, ki jo prinaša nova sprememba zakona, ne kaže, da bi temu bilo tako. Po novem se bodo namreč pokojnine usklajevale vsak februar in to za toliko, kol se bodo glede jiorasta plač dogovorili vlada sindikati in delodajak i, To ni ti ni slabo, če bipri nas dogovori kaj veljali Tako pa se vsi prej navedeni realtivno hitro dogovorijo, da morajo plače bili kak procent pod inflacijo (npr 85%) Vendar dogovor velja le za minimalne izhodiščne plače. Večina plač pa poraste za več. Vezati pokojninsko usklajevanje na načelni dogovor zna bili izvor nadaljnjega realnega pudanju pokojnin ludi v bodoče.
Vladna koalicija je brez veliko zadržkov in premisleka sprejela popravek pokojninskega zakona. Za spremembo je bila In di Demokratična stranka Upokojencev in njeni poslanci Ali je delovala v korist upokojencev, bo najbolj nazorno pokazala prihodnost. Nehaj pa je res že danes. Upokojenci so bili t sj/re membo »tik predzdajci' v letošnjem letu že prikrajšani za pri hI iz no polovk o predvidene uskladitve. Je pa to prvi < len v ve rigivseh nadaljnjih uskladila:
Članek opozarja na nepredvidene posledice vladne In koalicijske odločitve. Več o tem pa lahko vsak, ki ga ta vprašanja zanimajo, izve V petek, 16. februarja 2001 ob 18. uri v dvorani Razstavišča Veronika v Kamniku, ko bo mag. Marko Štrovs govoril O poteh in pasteh pokojninske jHililike, se pogovarjal s poslušalci ter odgovor jal na njihova vprašanja.
Mag. Marko Štrovs je strokovnjak za pokojninska vprašanja, saj se je z njimi poklicno ukvarjal več kot 25 let, od lega naj-dalj na pristojnem ministrstvu. Nova vlada ga je razrešila Z mesta sekretarja.
\_D^y
slikovni sprehod po parku. Strani, katerih avtor je Branko Novak, so tudi v angleščini in nemščini. Tretji, tudi ljubiteljski prispevek oArboretumu, na naslovu www.radomlje.si/slo/arbore-tum.html je delo Mateja Dorni-ka iz Turističnega društva Radomlje.
Na straneh www.radomlje.si/ slo je dosegljiva študija mag Marte Vahtar z naslovom Kamniška Bistrica - rekreacijska os regije (v PDF formatu).
Ljubiteljska stran je tudi Naravni zdravilni gaj - Tunjiee pri
Kamniku (www2.arnes.si/-sop-djovi/naravno/tunjice.htm). Avtor zanimivega prispevka o tem, na Slovenskem že kar dobro znanem naravnem pojavu, je Drago Jovič.
Na naslovu www.zarja-kovis.si/ snovik/terme.htm spoznamo današnje in načrtovane Terme Sno-vik v Tuhinjski dolini, kjer naj bi nastal sodoben medicinsko rekreativni center.
(nadaljevanje prihodnjič)
BRANKO NOVAK
bnovak@email.si
Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA, DOMŽALE
vpisuje v prosrama PTI STROJNI TEHNIK
EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK
Začetek 12. marca ob 16. uri na Srednji soli Domžale.
Informacije po tel. 01/7873 592 m 041/583 245.
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Na javni tribuni Nove Slovenije (2)
Janezov kamniški veseli večer...
"¥ 7 Novicah naše južne sosede T smo lahko prebrali, kako se hudujejo na našega župana Tonti-ja, češ, da jim dva meseca ne odgovori na njihova vprašanja, ali bo vrtec pod Malim gradom, ali bo res gradnja stranjske šole imela prednost pred dupliško in podobne zvedavosti. Kako pa naj jim odgovori, če še sam ne ve, ali bo tam ali kjerkoli drugod vrtec ali pa ga ne bo. Sicer pa, kaj pa tako brigajo južne sosede naši vrtci, šole in športna igrišča, saj še naši občinski možje ne dobe in ne vedo odgovorov na vsa vprašanja. To je nekaj podobnega, kot če bi naša »trobila« njihovo županjo spraševala, kdaj bodo tam dobili ljubljanski sejem ali dvotirni »ajsenpon« ...
rakoj po Prešernovi nadaljevanki na nacionalki nam je prejšnji teden naša lokalna televizija kar dvakrat zapored, v soboto in nedeljo, po nekaj letih ponovno predvajala velejilm o našem Temnem valčku. Pravijo, da zato, da bi lahko primerjali obe nadaljevanki. Ljudje s kamniške sončne uprave pravijo, da je Temni valček boljši od Prešerna. Tudi so Kamničani boljši od Ljubljane ... Nacionalne časnike še vedno polni polemika med kamniškim bohemom, slikarjem, kritikom, borcem proti lovu na
kormorane itd. Dušanom in mengeškim slikopesnikom pod naslovom Muke po Mučiču. Zadnjič je naš rojak tečnemu Mengšanu odgovoril kar s pesmico o prismojeni mučkalici. Sicer pa res prismojena postaja že nekajmesečna pravda v vseh mogočih pismih bralcev v vseh mogočih časnikih...
Potem, ko je Zagrebčanka Ja-nica pokazala našim smučarkam, kako je treba smučati, pa so Rečani zadnjič na naši nacionalki v Miškini oddaji v živo pokazali, kako se slači (in to do nazga) naša narodna noša. Kamniški pur-garji pa so lani kar malo postrani gledali in se zgražali, ko je ob dnevih narodnih noš v Šumi baru v režiji rokoborca Stavca odvrglo svoje cunjice nekaj Ukrajink. Naši turistični agenciji, ki naj bi letos skup spravila noše, predlagam, naj v odbor za izvedbo noš kooptira slavno Mišo z nacionalke, ki ima sveže ideje...
ffončno je tudi kamniški turi-M\.zem (in podjetništvo) dobil svojega direktorja. Srčno upajmo, da bosta turistični direktor Miran in zagnani velikoplaninski direktor Stane le kam premaknila naš turistični voz.. Morda se lahko nadejamo, da bo ponovno oživelo ludi pred štirimi leti umrlo, devetdeset let staro turistično olepševalno ali tujsko prometno društvo ali kakorkoli se je že imenovalo v svoji dol-
gi zgodovini. Slišim, če ga premorejo Trz.inci, hi ga lahko imeli tudi Kamničani. Pa še res je ...
T 7 teh predpustnih dneh je v na-\ ši knjižnici gostoval znani al-koholog Rugljev Janez, iz bele Ljubljane, da bi našim zasvojencem predstavil svoje prek tisoč strani debelo sveto pismo. Verjetno je zvedel, da imamo pri nas največ potencialnih kandidatov za njegovo ordinacijo. Toda, glej ga z.lomka, tisti večer so dvorano napolnile v glavnem »zasvojenke«. Ali so prišle zato, da bi v živo slišale, da se med elito lahko prebijemo samo moški, da spada lenoba med sedem »smrtnih« grehov ali pa zato, da bi slišale: »Moški, ki ni dosegel stopnje gospodarja, je samo kandidat z.a moškega« in podobne domislice. »Elitni« Janez je naše feministke krepko udaril po glavi. Redkim navzočim »zasvojencem« pa je tisti večer kar precej porasel greben. Bravo, Janez, pa še kdaj pridi, saj Kamnik pogreša takih veselih večerov...
Ifaj, ko bi nam omenjeni Janez xV pomagal vzgajati tudi našo »malarijo«, če je ž.e starši ne zmorejo. Drugače se zna kar udomačiti pridobivanje cekinov z.a nabavo »trave« na način, kot so pred kratkim nakazali trije nadobudneži s Perovega. Pod večer najlonke na glavo, palice v roke, pa hajdi na bencinsko pumpo po pure ...
KRIŠTOFOV PEPE //.
Potem ko smo v prejšnji Številki Kamniškega občana povzeli razmišljanje prof. .Kislina Stanovnika o nujnosti /godovinskega spomina na javni tribuni 00 NSi Ljubljana 20. januarja v Škofovih zavodih, vam danes priob-čamo še povzetek govora dr. Andreja Hajuka o delu njegove vlade in nastanku Nove Slovenije, prav lako s le tribune.
Tej vladi je v kratkih mesecih in v zelo težkih okoliščinah le uspelo izpeljati ključne poteze programa, ki ga je maja dr. Bajuk predstavil slovenski javnosti. Pospešitev dela za vključevanje Slovenije v l;.U je bil primarni cilj Bajukovc vlade, saj so bili zaostanki na tem področju jasni že ob začetku leta 2000 in so napovedovali na določenih porečjih usodne posledico. Zavzeto delo je bilo uspešna in jesenska ocena (1.2000) evropske komisije o napredku Slovenije na tem področju je bila tokrat pozitivna. Nekaj poudarkov: vlada je pripravila vrsto predlogov zakonov npr.: o vladi, o upravi, o javnih agencijah, kakor tudi predlog za začetek postopka /a spremembo ustave RS v tistem delu, ki ureja delovanje in oblikovanje vlade. Vlada je tudi pospeSilla priprave za vzpostavitev drugačnega mejnega režima po vstopu v EU, dalje pripravila enega najpomembnejših projektov: zakon o medijih, ki predvideva ustanovitev sklada za medije z namenom zagotavljanja pluralnosti sploSno informativnih tiskanih dnevnikov, spodbujanja razvoja avdioviziialnc produkcije in distribucije avtorskih del v slovenskem jeziku. In Se dlje: zelo pomemben projckl oblikovanja nacionalnega kulturnega programa s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju javnega interesa na področju kulture; vlada je pripravila tudi strategijo
usposabljanja in izpolnjevanja; ki bo povečala administrativne sposobnosti
Slovenije pred vslopom v 1X1 in predlog zakonna o filmskem skladu.
Vse to delo ni bilo opravljeno samo zaradi vključevanja Slovenije v KU, marveč prvenstveno zato, da ponovno ustvarimo »Evropo na naSih tleh«, kar pa tudi pomeni resnično dokončati slovenski prehod v demokracijo, pravno državo in soeialno-tržno gospodarstvo. Poleg gornjega velja omeniti Se Sest ključnih projektov vlade dr. Hajuka:
1) Uveljavitev pravne države
in v okviru tega: zadolžitev ministrstva za pravosodje za nujno zmanjšanje sodnih zaostankov; sprejem predloga zakona o brezplačni pravni pomoči; sprejem spora/uma o duhovni oskrbi vojaških oseb v slovenski vojski; sprejem programa hitrejšega reševanja prednostnih dcnacionaliza-cijskih /adev in priprava navodil za poenotenje postopka ugotavljanja državljanstva kol predhodnega vprašanja v postopkih denacionalizacije;- da-
2) Ukrepi za uspešno in konkurenčno gospodarstvo
in v okviru teh: sprejem strategije razvoja srednjih in malih podjetij v Sloveniji za obdobje 20OI-2OO5; začetek izvajanja anlibirokratskega programa in s lem v zvezi poenoslavilev administrativnih in sodnih postopkov, racionalizacija dela upravnih enot in državnih organov; uvajanje informacijskih centrov na enem mestu; za drugo obravnavo pripravljen zakon o privatizaciji državnega premoženja zasebnim družbam in posameznikom; sprejem programa razvoja in delovanja invalidskih podjetij in prestrukturiranja jeklarstva; začela je delovali agencija za energijo; zagotovljeno je bilo dodatno premoženje za zapolnitev privatizacijske vrzeli;..
3) Sodobna, otrokom prijazna šola
Krealivno učenje mora nadomestili podal kovno pridobivanje znanja za ocene in točke; Šolstvu, kulturi in znanosti je bil zagotovljen brezplačni dostop do omre/ij ponudnikov Interneta; bilo je urejeno pogodbeno financiranje zasebnih Sol; d ilje ustanovljena strokovna delovna skupina za ustanovitev univerze na Primorskem; imenovan petčlanski strateški svel za vzgojo in izobraževanje, da pripravi predloge za dolgoročni razvoj vzgoje in izobraževanja v Sloveniji,...
4) Prvič javno o krizi javnih financ in davčni neenakosti
Ob prevzemu dolžnosti je Bajuko-va vlada ugotovila, da je prejšnja Drnovškova vlada že v prvem policiju 2000 porabila kar 83% vseh letno predvidenih proračunskih odhodkov, zalo je bila nujna prilagoditev dela nove vlade temu primanjkljaju; hkrali je bilo potrebno najt) vire za kri t jc nenačrtovane porabe posledic suše; vlada jc ugotovila slabo uresničevanje pobiranja davčnih prihodkov kot ludi neenakopravno obravnavanje davčnih zavezancev in prepočasno dograjevanje davčnega informacijskega sistema, vse s strani DURSa - zato jc zahtevala slrokovnejsc, odgovornejše vodenje te institucije.
5) Pomen
nacionalne varnosti
Ker jc zagotavljanje le varnosti ena od temeljnih dolžnosti vsake vlade, je ta sprejela predlog resolucije o Strategiji nacionalne varnosti Slovenije in sprejela njeno obrambno strategijo; dalje je vlada tudi sprejela predlog nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
6) Takojšnja pomoč prizadetim
Ob naravni katastrofi izjemnih razsežnosti v U>gu pod Mangrtom jc Ba-jukova vlada za zaščito in reševanje, intervencijske ukrepe in odpravljanje škode in sanacijska dela zagolovila skoraj milijardo tolarjev.
Ob vseh zgoraj naslclih številnih pozitivnih dejanjih se seveda ni moč Strinjati Z dokaj drugačnimi ocenami predsednika Kučana, ki je omenil, da je lani Slovenija zaradi zapletenih političnih razmer izgubila veliko časa in moči in da verjame, da nam bo lelos z delom velike vladne koalicije in ob soglasju političnih strank uspelo nadoknaditi zamujeno pri Strukturnih reformah in uveljavljanju evropskih Standardov, Zaradi izkušenj oscmlel-nc vladavine velike koalicije pa Novi Sloveniji ležko verjamemo v sedaj bistveno drugačen pristop in večjo učinkovitost le koalicije Z LDSom na čelu. Končno pa je bil to tudi eden glavnih vzrokov za
ustanovitev Nove Slovenije - namreč čimprej izvesti normaliziranje in
moderniziranje delovanja naše dr/ave in družbe. V Sloveniji, kol je videli. Se vedno obstajajo politične sile, ki samo čakajo na pravo priložnost, da bi zaustavile ta proces in Slovenijo ponovno usmerile v isle kalne vode, iz katerih smo se pred desetimi leti Z vso odločnostjo izločili.
Sicer pa smo po ustanovitvi Nove Slovenije - krščanske ljudske stranke že večkrat slišali mnenje, da jc bila s tem »razkrita desnica«?! Kako in zakaj jc prišlo do tega?
Kot že rečeno, je morala Bajuko-va vlada delovali v težkih, nepredvidljivih razmerah. Kmalu je izbruhnila ša huda kriza, ki jc povzročila razpad Koalicije Slovenija (SDS in SLS+SKD). Vprašanje volilnega sislema, ki jc bil na referendumu izglasovan in na podlagi odločbe ustavnega sodišča potrjen ter položaj prevzema oblasli sla bila ključna temelja pogajanja znotraj Koalicije Slovenije. Na vrhu stranke SLS+SKD so takrat sprejeli predlog dr. Franca Zagožna, da Slovenci ponovno odločijo o vprašanju volilnega sistema na referendumu. Taksen je bil nato tudi predlog Bajukovc vlade državnemu zboru. A nato je nepričakovano poslanska skupina SLS+SDK (pod vodstvom dr. F. Zagožna) v državnem zboru podprla proporcionalni volilni sistem. Nadaljnji pogovori poslancev obeh skupin v Koaliciji Slovenija so bili žal neuspešni in tudi predloga predsednika vlade, ko je predlagal državnemu zboru potrditev ponovnega referenduma, SLS+SKD ni podprla.
Takrat je na osnovi osebne odločitve izstopil iz SLS+SKD dr. Bajuk kol njen podpredsednik. Začela se jc rojevati ideja o novem političnem gibanju.
Zakaj? StalM težnja nekaterih v pomladnem volilnem telesu je bila, da se proces združevanja pomladnih strank izpelje. Znano jc, kako je la proces potekal, saj so ga spremljali mediji. Združena stranka naj bi postala »žlahtna konzervativna stranka«. Temeljna vrednota pri leni združevanju naj bi bila edinost. A edinost je potrebno gradili predvsem na temelju poštenosti in verodostojnosti. ( e se edinost razume le kol soglasje in to Se npr. kol sestavni del »velikih koalicij« in se vse to počne v imenu tranzicije, pomeni to zavajanje javnosti, spremo zameglitev kvantitete,
V Novi Sloveniji so se odločili za drugačno, novo Slovenijo in jo lako tudi poimenovali. Ta ne bo nikoli »žlahtno konzervativna«, ampak vedno ljudska na podlagi krščanskih vrednot Zavzema se, da bo naSa demokracija resnična in ne samo navidezna.
In kje je Nova Slovenija sedaj?
Trenutno šteje fi.700 članov s 137 občinskimi odbori. Jc parlamentarna stranka in v tej vlogi skupaj / SDS združena v Koalicijo Slovenija dosledno in odgovorno predstavlja logo opozicije v parlamentarni demokraciji. Nova Slovenija nima v državnem /horu velikega števila glasov, ima pa glas in ta glas bo nenehno opozarjal na nepravilnost i delovanja vlade in državnega Zbora, kot je to že slorila in protestirala ob sprejetju novega zakona o spremembi pokojninskega in invalidskega zavarovanja (po kalerem bodo upokojenci prikrajšani kar za polovico letos predvidenega povišanja pokojnin!). NSi - Nova Slovenija je na slala na podlagi temeljnega demokratičnega načela »od spodaj ItavZgOf«.To pa zato, ker temelji na zaupanju v sposobnosti, znanje in dostojanstvo
vseh slovenskih ljudi. Samo Zahvaljujoč temu načelu je stranka lahko nastala lako bliskovito in samo tako bo rasla. V slovenski politični prostor jc stopila brez vsakršnih dolgov in hipotek, tako finančnih kol moralnih. To ji omogoča, da lažje gleda v prihodnost ki mora oslati v središču njenega delovanja.
NSi močno podpira dejavnosti civilne družbe (društev), lisle, ki so primerno seznanjene z razmerami med ljudmi; dalje enakost možnosti državljanov na področju vzgoje in izobraževanja; pospešeno reševanje stanovanjskih ležav nove generacije; skrb za socialno pravičnost temelječo na osebni odgovornosti in solidarnosti. Pri vsem tem bo prispevek vsakega človeka dobre volje dragocen, preveč dragocen, da bi ga lahko pogrešali. / P. S. V prejšnjem Kamniškem občanu (31.januar) je v sredini drugega stolpca članka »Na javni tribuni Nove Slovenje« pomotoma Izostal stavek; Ko so temelji le ideologije pričeli pokati po vseh sivih, so se po neki logiki spel znašli v liberalnem območju. Ta stavek sledi stavkoma: po leni so tu bili nekdanji liberalni intelektualci. Zagotovilo večje svobode jih je zvabilo na pot socializma/
MILAN VVINDSCHNURKR
PISMA - MNENJA - ODMEVI
Zdravo okolje in zdravje občanov ne moreta biti v domeni posameznikov! (Protestno odprto pismo županu Kamnika in občinskim svetnikom)
Žal smo zaradi umazanih in pokvarjenih političnih iger izgubili pravico biti voljeni, pa nam mogoče prav zaradi tega ni vseeno, kaj se dogaja okrog nas in v kakšnem okolju živimo. V gradivu občinskega sveta št. IS. (nastrani 36) nas je nepri-jemo zbodla obrazložitev, zakaj so nekatere vsebine izpuščene iz Predloga okvirnega programa dela občinskega sveta za leto 2001. Naj jih nekaj naštejemo:
• poročilo o zdravstvenem stanju občanov,
• poročilo o delu Mladinskega centra,
• poročilo o nasilju nad ženskami, otroki in v družini,
• poročilo o emisijski obremenitvi okolja,
• poročilo o delu Centra za socialno delo in organiziranosti pomoči na domu.
• pa še kakšno tempirano ekološko bombo bi našli.
Mogoče se predlagatelj, ki upošteva mnenji g. Podbrežnika in g. Goluboviča, naslanja na staro dejstvo, da glava ne boli zaradi nečesa, kar ne veš. »Če matično delovnu teto oceni, da je na podlagi poročila potrebno občinskemu svetu spre jeti določene ukrepe, zahteva od župana, da se poročilo, dopolnjeno s predlogi ukrepov, uvrsti na sejo občinskega sveta.«
Pravico do popolnih informacij imamo vsi občani, vi pa celo našim izvoljenim predstavnikom to pravico odrekate in dajete možnost nekaterim posameznikom, da odločajo, kaj kdo lahko ve. Predvsem zdravo okolje ne more biti v domeni posameznikov, ki največkrat vidijo le svoje dvorišče, za probleme drugih pa so ponavadi gluhi in slepi. Kakšen zrak dihamo, kakšno vodo pijemo..., so vprašanja, ki zadevajo vse krajane, predvsem zaradi dejstva, da so odgovori na zastavljena vprašanja zaskrbljujoči, če ne celo že skoraj alarmantni.
To pismo naslavljamo tudi na svetniške skupine, saj bi kot izvoljeni predstavniki morali zagotoviti popolno informacijo svojim voldcem in jim zagotoviti zdravo življenjsko bivalno okolje. Narava in zdravje sta samo ena. Ne uničujmo ga z nepremišljenimi odločitvami. To smo dolžni tudi svojim otrokom.
V upanju, da bodo informacije o okoljevarstveni, zdravstveni, socialni, družinski in mladinski problematiki dostopne vsem, pričakujemo tudi. da jih boste vi, gospod župan in občinski svetniki obravnavali z. vso resnostjo in odgovornostjo. In ne, kot ste to storili z. zadnjim obravnavanim poročilom o stanju gospodarstva: na seji občinskega sveta 20. decembra 2000 ste brez razprave in pripomb sprejeli poročilo o stanju gospodarstva v občini Kamnik - v letu 1999.
ZELENI SLOVENIJE - OO KAMNIK
Odgovor župana o izvajanju predšolske vzgoje v občini Kamnik, ki ga je na poslansko pobudo poslanca Maksimiljana Lavrinca poslal ministrici za šolstvo, znanost in šport
27. 12. 2000 smo prejeli v vednost poslansko pobudo poslanca Državnega zbora Maksimiljana Lavrinca v zvezi z izvajanjem predšolske vzgoje v Občini Kamnik. Predlaga Vam, da Občino Kamnik opozorite, da ne izvaja ene izmed izvirnih nalog lokalne samouprave - zagotavljanja vključevanja otrok v predšolsko vzgojo in da kljub izraženim interesom staršev še ni pričela postopkov v skladu z 10. členom zakona o vrtcih (Ur. list RS, št. /2/96 in 44/2000).
Ker je področje predšolske vzgoje ena izmed zelo pomembnih dejavnosti, ki zagotavljajo kvalitetne življenjske in delovne pogoje občanom v naši občini, nismo čakali na vašo pobudo, ampak Vam takoj sporočamo nekaj pomembnih podatkov, da boste imeli potrebne informacije in da bomo lahko s skupnimi močmi hitreje reševali problematiko predšolske vzgoje v naši občini.
Obrazložitev
Občina Kamnik se zaveda svojih obveznosti in poslanstva na vseh področjih in tudi na področju predšolske vzgoje. Res je, da interes staršev prekoračuje prostorske kapacitete v vrtcih, vendar ne drži, da v občini niso Mi začeti ustrezni postopki.
1. Občina Kamnik je v letu 1996 zaključila gradnjo novega vnea v Novem trgu (cca 150 mio SIT) za 144 otrok in ga vselila januarja 1997.
2. Decembra 1996 je bilo od podjetja STOL Kamnik odkupljeno stanovanje na Jakopičevi na Duplici za potrebe predšolske vzgoje (6 MIO SIT). Stanovanje je bih adaptirano za en oddelek predšolske vzgoje.
3. Ker v letu 1997 nismo uspeli zagotovili dodatne prostorske kapacitete, smo objavili javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje javne sluzih' na področju predšolske vzgoje na območju Občine Kamnik, na katerega pa žal ni bih odziva
(Ur. list RS, št. 43/97).
4. Občina Kamnik je v letu I99H adaptirala podružnično osnovno šolo v Šmarl-nem in tako povečala kapacitete za dva oddelka predšolske vzgoje. Investicija je vredna 50 milijonov tolarjev.
5. V letu 1999 so pričeli s postopkom usklajevanja z investitorjem t/JI,, Ljubljana) novega poslovno-stanovanjskega kompleksa pod Malim gradom, kjer je predvidena gradnja vrtca za okoli I 00 otrok. Načrti so v jazi projektiranja in usklajevanja.
6. V letu 2000 še vedno potekajo razgovori iz. leta 1999. Poleg lega je v letu 2000 družba EMKA izrazila interes, da adaptira zgradbo v Kamniku za potrebe vrtca. Občina Kamnik je družbi ž.e 11.9. 2000, ko je zaprosila za izdajo predhodnega soglasja za koncesijo, odgovorila, da ima občina Kamnik potrebe po dodatnih kapacitetah za potrebe predšolske vzgoje in da bo razpisala koncesijo. Potekajo tudi razgovori o možnostih za adaptacijo in dograditev vrtca v Šmarci, v OŠ Stranj e in v podružnični šoli v Motniku.
Že pri sedanjem obsegu predšolske vzgoje mora Občina Kamnik, brez. investicij in investicijsko vzdrževalnih del, letno nameniti skoraj 350 milijonov tolarjev. Izračun primerne porabe pa temelji na nekem povprečnem obsegu storitev na posameznem področju in ne na 100%, kar jc omogočeno občanom z. zakonom, ki ga je sprejel parlament. »Primerna poraba naj bi v osnovi predstavljala tisti obseg sredstev, s katerim naj bi občina zagotovila izvajanje ustavnih in zakonskih nalog« I Izračun primerne porabe občin in zneskov finančne izravnave za leto 1999, Vlada RS Ljubljana. 4. 3. 1999). Bivša zagotovljena poraba je bila na področju predšolske vzgoje bolj poštena, saj so bili dejansko pokrili stroški glede na razširjenost dejavnosti. Menim, da bi bilo potrebno kriterije financiranja občin ponovno vzeti pod drobnogled.
V Občini Kamnik so močno izraženi ludi privatni interesi za organizacijo predšolske vzgoje (cerkev, samostan). Nekateri postopki so bili ž.e začeti (v ta namen je bil že ustanovljen cerkveni javni zavod), težave pa so tudi tu predvsem v zagotavljanju potrebnih sredstev (o čemer je vaše ministrstvo že ludi obveščeno). V občini Kamnik bomo v okviru zakonskih možnosti pomagali ludi prizadevanjem pri odpiranju privatnih vrtcev. Iz. vsega naštetega je razvidno, da Občina Kamnik ne sloji križem rok. /mika se predvsem pri zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev. Tudi državni viri za sofinanciranje investicij SO vse bolj skromni in časovno odmaknjeni, kar pomeni, da se lako oba z zakoni določena investitorja soočala enakim prob-lemom - pomanjkanjem kvalitetnih virov financiranja.
Država zato že močno zaostaja za sprejetim investicijskim programom lako na področju predšolske vzgoje kol na področju osnovnega šolstva (program iz leta 1994 ni realiziran niti 50%). Sklepov za uvrstitev občinskih investicijskih programov v prioritetni vrstni red na podlagi javnega razpisu za obdobje 2000-2004 iz leta 1999 še sedaj ni, z.a sofinanciranje nujnih investicij v osnovnem šolstvu in tudi v vrtcih pa potrebujemo ustrezne dokumente tako Ministrstva za šolstvo in šport kot Ministrstva za finance.
Smiselno je poudariti, da ima Občina Kamnik velike investicijske potrebe tudi na področju osnovnega šolstva (kar je tudi izvirna naloga lokalne samouprave). Od petih matičnih osnovnih šol bomo v letu 2001 zagotovili najnujnejše pogoje z.a devetletno osnovno šolo v eni izmeni samo v OŠ Šmartno v Tuhinjski dolini. Vse ostale investicije nas še čakajo. Najavni razpis MŠŠ iz. leta 1999 za obdobje 2000-2004 smo prijavili kar tri šole (OŠ Šmartno, OŠ Duplica, OŠ Stranje in predpriprave na OŠ Mekinje). Že sedaj pa se je investicijski program, odmaknil najmanj za eno leto.
Občina Kamnik je za investiranje za zagotovitev potrebnih pogojev za devetletno osnovo šolstvo rezervirala po 150 milijonov letno. Potrebno pa je poudariti, daje naša občina upravičena do finančne izravnave, kar eksplicitno pomeni, da je t občini zelo težko zagotavljati potrebna sredstva za investicije, zlasti, ker je naša občina (zaradi visoke stopnje dohodnine) dolžna sama zagotovili 80% investicijskih sredstev.
Vsekakor bomo v januarju (2001) ponovno objavili javni razpis za podelitev koncesije za področje predšolske vzgoje na območju Občine Kamnik. Ostale aktivnosti za zagotavljanje potrebnih kapacitet v vrtcih pa se bodo nadaljevale tudi v letošnjem letu.
Dovolite, da Vam ponovno predlagamo, da v vašem ministrstvu ponovno preverite, kolikšno finančno obveznost ima občina do svojih občanov na področju predšolske vzgoje in osnovnega šolstva po novem programu na podlagi zakonskih obveznosti in ali je delež, teh sredstev tudi vsebovan v primerni porabi za posamezno lokalno skupnost. Naši izračuni so namreč pokazali velik razkorak med zakonskimi obveznostmi in viri financiranja.
ANTON TONE SMOLNIKAR župan
ZA KULTURO JEZIKA
Dvojina - te še uporabljamo?
Slovenci se pogosto radi pohvalimo, da smo skorajda edini med Slovani ohranili dvojino. In res je tako: od Slovanov jo imajo se Lužiški Srbi, od ncslovanskih narodov pa Litvanci.
Lužiški Srbi (po leksikonu Cankarjeve založbe naj bi jih bilo 150.000) nimajo samostojne drŽave. Živijo v Nemčiji in tki Poljskem in so moćno izpostavljeni asimilaciji. Gor-njelužiskosrbski jezik se uporablja v okolici Budvšina, dol-njelužiški pa v okolici Chocebuza.
I.ilvanščina sodi k baltski jezikovni skupini. Litvanci (po Leksikonu Cankarjeve založbe jih jc skoraj dvakrat toliko kot Slovencev) imajo samostojno državo ob Baltskem morju (glavno mesto Vilno), kjer jc litvanščina uradni jezik.
O tem, kako je z dvojino v teh dveh jezikih, ne vemo nič. Slovenska samohvala jc sicer dobra stvar, vprašanje pa jc, kakšna je resničnost.
V zapisanih besedilih se dvojina - po zaslugi lektorjev -še ohranja, v govorjenem jeziku pa jo pogosto zamenjuje množina: v gostilni naročimo dve kave in dva piva. Pravilno pa bi b\\o:dve kavi in dve pivi. Občutek za dvojino se izgublja tudi v /vezah: preddvemi meseci, preddvemi leti, kjer jc pravilno: pred dvema mesecema, pred dvema letoma. Kar nekako prav se nam sliši, će rečemo: z dvemi knjigami ali z dvemi mesti, čeprav bi glede na števnik dve morali uporabiti dvojino: z dvema knjigama in z dvema mestoma.
Kolikor jc to zamenjevanje dvojine z množino v vsakdanjem pogovornem jeziku še dopustno, jc v knjižnem jeziku napačno. Kdor ne uporablja dvojine v javnem govorjenju (radio, televizija, državni zbor, kongresi ipd.), kaže slabo jezikovno kulturo. Enako velja za pisani knjižni jezik.
Nepravilna raba pa lahko povzroča tudi pravne probleme. Pred časom sem brala takle dopis: »Občinska inšpekcija Kamnik je ob rednem nadzoru ugotovila, da se ob objektu (...) nahajata dva cvetlična korita. Glede na lastništvo omenjenega objekta domnevamo, da so korita postavljena z Vaše strani.*
Pomanjkljivo jezikovno znanje jc povećalo problem, na katerega so hoteli opozoriti: najprej je bilo ugotovljeno, da sta koriti dve. Ker pa jc pisec namesto dvojine uporabil množino dva cvetlična korita, je ob izpustu števnika (so korita postavljena) prešel v množino. Tako naj bi imel lastnik namesto dveh korit vsaj tri, kar pa ni res. Pravilno bi bilo treba zapisati: (...) je ob rednem nadzoru ugotovila, da se ob objektu nahajata dve cvetlični koriti. Glede na lastništvo omenjenega objekta domnevamo, da ste ju postavili vi.
MARJETA HUMAR
Glasbena sreda tokrat
s kamniškima glasbenikoma
Na tokratnem, že tretjem koncertu iz cikla Sreda sredi glasbe, ki enkrat mesečno poteka v soorganizaciji Študentskega kluba in Zveze kulturnih organizacj iz Kamnika, sta se nam 24. januarja na novem prizorišču - v dvorani Glasbene šole v Kamniku predstavila dva kamniška galsbenika: flavtistka Andreja Humar in tenorist Scbastijan Vrhovnik ob spremljavi pianista Simona Krećića. Vsi so nadarjeni in uspešni študentje 4. letnika ljubljanske Akademije za glasbo in so prejeli že številna priznanja za svoje delo v različnih glasbenih zasedbah.
XXI/. Revija pevskih zborov občin Kamnik in Komenda
Pesmi od ljubezni do kafeta ponovno zadonele...
Repertoar jc bil pestro sestavljen: pričel se je z dvema baročnima arijama iz italijanskih oper avtorjev Ccstija in Štefanija, nadaljeval s Telemannovo kantato Die Landluft. sledile Pa so špansko obarvana skladba Habanera Mauricea Ravcla, skladba za flavto in vokal Une jlute invisihle Camille Sanit-Sa-finsa ter uspavanka Samuela Barbcrja na besedilo Alfreda No-vesa za vokal in klavir. Iz sodobne literature so nas razveseh-
s tremi božičnimi pesmimi švicarskega skladatelja Franka Martina. Zaključna pesem koncerta Kam? Davorina Jenka pa jc bila Poklon izteku Prešernega leta 2000. Moja osebna favorita tega večera pa sta bili obe duetni izvedbi: izjemna Ravclova Habanera in Barberjcv A Slumber Song ofthe Madonna. Tudi tokratni koncert številne publike ni pustil ravnodušne, tradicija kvalitetnih kamniških glasbenih astvarjakev in poustvarajlcev se ohranja in je dober obet za glasbeno prihodnost.
M. Kl I IVI KK
V počastitev slovenskega kulturnega praznika sta Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Kamnik in Zveza kulturnih organizacij Kamnik pripravila v soboto, 10. februarja že dvaindvajseto območno srečanje pevskih zborov občin Kamnik in Komenda, na katerem je zapelo in predstavilo svoje enoletno delo deset kamniških in komendski pevski zbor. Tudi letos je čudovitemu petju prisluhnila nabito polna avla poslušalcev, ki so pevce in njihove zborovodje zasluženo nagradili z gromkim aplavzom za celotni trud in veselje ob prepevanju.
Letošnja revija pevskih zborov jc bila prav gotovo za marsikaterega poznavalca in rednega poslušalca kamniške zborovske glasbe kot nekakšen izziv, saj so se na začetku letošnje pevske sezone nekatere zasedbe, tako s strani pevcev kot zborovodij, presenetljivo spremenile, kar pa je lahko le pohvalno. Tudi gospod Tone Fticar, dolgoletni povezovalec revije, ki je nemalokrat marsikomu z izbranim veznim besedilom polepšal doživljanje pete besede, se jc odloČil za spremembo. Goste je pozdravil in jim namenil nekaj besed le na začetku in na koncu prireditve, vmes pa jc imela glavno besedo pesem.
Mešani pevski zbor Mavrica iz Srednje vasi (zborovodkinja Jana Verbič) je že uvodoma dobro ogrel poslušalstvo in nehote postavil v ospredje zanimivo problematiko. Inštrument vsakega pevca je nedvomno glas, ki je v zimskih mesecih nadvse občutljiv za prehlad oz. lep zven. Tako jc tudi novo zborovodkinjo Jano Vcrbić na prireditvi nadomestil Primož Krt, baritonist Matjaž Prah pa jc žc pri prvi pesmi, ljudski En starček, »vskočil« namesto solista Gašperja Plahute, poslušalcem pa je šla v uho še Debeli kum Rada Simoni t ija. Moški pevski zbor DKD Solidarnost je pod taktirko rosno mlade Marjete Kočar lepo zapel svoj program in upam, da bodo tudi z novo žensko roko zavzeto nadaljevali s svojim delom. Mešani pevski zbor Odmev pod vodstvom Ane Štele jc kljub manjšemu številu pevcev ohranil »lep zven«, poslušalce pti navdušil s hitrejšim tempom v izvedbi Pesmi od ljubezni in kafeta v priredbi Al-da Kumarja. Z dekliškim zvokom in preprostimi skladbami se jc predstavil Ženski pevski zbor DKD Solidarnost z zborovodjo Rokom Rakarjem, ki je v svoj program uvrstil zelo znano Ko bi ljudje sklada-
teljice Kim Jovt in poslušalci so rade volje pritegnili s tihim popevanjem. Tunjiški oktet pod strokovnim vodstvom Ane Štele je presenetil z eno izmed najlepših moških pesmi in obenem tudi zahtevnejših v njihovem programu Sedem si rož porezala mi skladatelja /orka Prclovca, sicer pisana izrazito solistično, kjer pridejo do izraza skorajda vsi pevci. Pri koroški narodni Mojcej, le vzem mne pa bi se solist Primož Stelc, kljub dobri izvedbi, lahko malce bolj poistovetil z vlogo podkoni-čarja. Zagotovo največji aplavz večera so poželi pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev pod vodstvom Karle Ur, ki so vsem prisotnim s svojo vitalnostjo dokazali, da pesem zares krepi in pomlaja duha. Prvo slovensko pevsko društvo Lira je pod taktirko novega dirigenta Andreja Missona pokazalo očiten napredek. Ponovno je navdušila Vokalna skupina Ecce z dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom, kar pa je razumljivo, saj so v skupini združeni sami solo pevci. Zborovodja Tomaž Kremžar si pridno nabira izkušnje in pelje Moški pevski zbor Komenda v pravo smer, zborovodja Rok Rakar pa bi morda lahko za Komorni pevski zbor Šutna dodal kakšno bolj živahno skladbo. Mešani pevski zbor Cantemus z zborovodjo Sebastjanom Vrhovnikom je čudovito zaključil glasbeni večer, saj je z Bachovo skladbo Unsere Trub-saT verjetno najbolj dodelano pesem na reviji, povsem navdušil poslušalstvo in upam, da bo podobno tudi v Mariboru, kjer konec marca nastopa na prireditvi Naša pesem.
Na koncu uspešne prireditve je gospod Ftičar predstavil pravkar izdano zbirko skladb v štirih zvezkih kamniškega skladatelja Cirila Vrcmšaka. Kljub navdušenemu poslušalstvu in predanim pevcem je imela prireditev pomanklji-vost, ki izrazito kaže odnos Kamnika do kulture. Osrednja kamniška prireditev ob državnem prazniku je namreč ostala brez prisotnosti župana ali načelnika za družbene dejavnosti oz. drugega občinskega predstavnika, kar je, na žalost, skrajno žaljivo do pevcev, poslušalcev in vseh kulturnih delavcev v Kamniku.
Po podelitvi priznanj je pesem Mešanega pevskega zbora Cantemus ponesla poslušalstvo proti domu ali druženju s prijatelji. Mogoče tudi ob pesmi.
BOJANA KLEMENC
Vabilo k sodelovanju
Naslednje leto bo izšla 16. številka Kamniškega zbornika. Uredniški odbor vabi k sodelovanju vse, ki se ukvarjajo z raziskovanjem zgodovine, gospodarstva, kulture, narave, športa ipd. v kamniški občini. Eden od poudarkov bo tudi desetletnica slovenske državnosti. Prijave sprejemamo do 10. marca 2001. Prispevke, dolge največ 15 strani, bo treba oddati do I. decembra 2001 (na disketi in s kratkim [mvzetkom v enem od tujih jezikov).
Pisne prijave sprejemamo na naslov: Občina Kamnik, Uredniški odbor Kamniškega zbornika, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; telefonsko pa se lahko prijavite glavni urednici prof. Marjeti Humat na številki. 01/4706-231 (vslužbi)ali 01/8317-739 (doma).
UREDNIŠKI ODBOR KAMNIŠKEGA ZBORNIKA
TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK TOMŠIČEVA 23, KAMNIK TEL.: 01/83-19-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnilial
KOLEDAR PRIREDITEV
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Japljeva 2, tel.: 01/83-17-556
Petek. 16. februarja, ob 19.30- Šolski center R. Maister, Kamnik Koncertna akademija mladih kamniških glasbenikov
Nastop solistov in skupin Glasbene šole Kamnik, ki sodelujejo v izboru za različna glasbena tekmovanja Vstop s prostovolinimi prispevki!
Sobota. 17. februarja, ob 19.30 - Kulturni dom Motnik Gledališka predstava: Neil Simon: Bosa v parku Izvedba: Gledališka skupina »Hrupniki« KD Tuhinj Vstopnina: 700 SfT odrasli, 500 SIT otroci.
Petek. 23. februarja, ob 18.30- Cerkev Frančiškanskega samostana, Kamnik
Odprtje razstave: Ciril Velkavrh - Znamenja na slovenskih planinskih poteh
Bogoslužje ob otvoritvi bo vodil dr Alojz Šuštar, upokojeni ljubljanski nadškof Med mašo ter na odprtju razstave bodo sodelovali Kamniški kotedniki, Joži Kališnik in Tone Kuntner Razstavo bo odpri Silvester Gabršček, državni podsekretar na Ministrstvu za kulturo
Sobota. 24. februarja, ob 19. uri in nedelia. 25. februarja, ob 15. uri Kulturni dom Laze v Tuhinju Gledališka predstava
Fran Šaleški Finžgar: Veriga
Režija: Danilo Bajde Izvedba: Gledališka skupina KD Tuhinj Vstopnina: 700 SIT odrasli, 500 SIT otroci.
Sreda. 28. februarja, ob 19.30 - Galerija Veronika, Kamnik Sreda sredi glasbe: Koncert Trobilnega kvinteta
Nastopajo: Boštjan Bone - trobenta, Igor Bertak - trobenta, Ivan Jernej - rog, Fredi Simončič - pozavna, Uroš Košir - tuba.
Soorganizacija: Študentski klub Kamnik. Društvo študentov Akademije za glasbo. Vstop prost!
Petek. 2. marca, ob 19. uri - Galerija Veronika, Kamnik
Odprtje spominske razstave in predstavitev monografije zbranih del
Marjan Šubelj, slike
Razstava bo odprta do 18. marca 2001.
so
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, tel.: 01/83-12-597 Torek. 20. februarja, ob 19. uri
Lojze Vrankar Skriti kotički Genovskega zaliva. Potopisno predavanje z diapozitivi.
Sreda. 28. februarja, ob 19.30
Študentski klub in Matična knjižnica Kamnik vabita na potopisno predavanje z diapozitivi Greta Grošelj bo predstavila Bližnji vzhod. Petek. 2. marca ob 19. uri Marjan Ščuka: Serum super NN
Gospod Ščuka bo predstavil svoj izum - serum iz morske vode z vsestransko uporabo
KULTURNI CENTER KAMNIK
Muzejska pot 3, tel.: 01/83-17-647, 83-17-662
GALERIJA MIHA MALEŠ
Glavni trg 2, Kamnik, tel.: 01/83 91 616
Četrtek. 15. februarja, ob 19. uri
Otvoritev razstave Miha Maleš: Prešernovi sodobniki
V otvoritvenem programu bosta v recitalu nastopila dramska igralca Tanja in Uroš Potočnik v režiji Dejana Spasica
Petek. 16. februarja, ob 16. uri
Javno vodstvo po razstavi Miha Maleš: Prešernovi sodobniki Sobota. 17. februarja, od 10. do 12. ure
Maiešev otroški likovni salon
Ustvarjali bomo avto/portrete v različnih tehnikah ob razstavi Miha Maleš: Prešernovi sodobniki. Prispevek za material: 200 SIT
so
BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA
Zg. Palovče 5, Kamnik, tel.: 01/83-12-062, 041/545-580
Ogled ob sobotah in nedeljah od 14. ure do mraka
so
MLADINSKI CENTER KAMNIK Glavni trg 23, tel. 01/83-15-477, 041/957-609 Sobota. 17. februarja, od 10. do 12. ure- avla O. Š. Frana Albrehta Otroški pustni bolšji sejem
Sobota. 24. februarja, od 10. do 12. ure - na Šutni (nasproti cerkve) Pustna promenada in razprodaja pustnih kostumov
Torek. 27. februarja, ob 16. uri
Od Glavnega trga do Osnovne šole Frana Albrehta
Pustna povorka in rajanje v športni dvorani
ZIMSKE POČITNICE
Od 26. februarja do 3. marca, od 9. do 11. ure
Vrta frt in titnes v Podgorju - Fitnes za staro in mlado. Enotna vstopnina 300 SIT
Četrtek. 1. marca, in petek. 2. marca, od 16.30 do 17.30 in sobote. 3. marca, od 10. do 12. ure
V Maleševi galeriji - Igralnica za velike in male
so
DRUGE PRIREDITVE
Četrtek. 22. februarja, od 17. ure do 18.30
Delavnica: sestavljanje pravljic in risanje - za otroke od četrtega leta dalje Kje: v prostorih Centra za socialno delo Kamnik, Ljubljanska i II. nadstropje Organizira skupina HITRI POLŽI pri CSD Kamnik S seboj prinesite barvice!
Sobota. 24. februarja, ob 11. uri Pustni smuk in pastirčkov« igre
pri Domžalskem domu na Veliki Planini.
Priredite^ Planinsko društvo Bajtar Informac*;: Boris PoNin 041/577 625
Najstarejša lokalna proga v Sloveniji
Ob Valentinovem
KAJ JE LJUBEZEN?
O ljubezni je bilo že veliko napisanega, povedanega in ustvarjalnega iz navdiha zaradi nje, vendar z enako vnemo znova in znova razglabljamo o tej nedorečeni in neskončno življenjsko pomembni temi. Pravzaprav se vse na tak ali drugačen način vrti okoli nje. Vsak izmed nas jo doživlja, potrebuje, jo daje, sprejema in o njej razmišlja na svoj način. Na različnih poteh do nje in zaradi nje se ljudje zbližujemo, združujemo, razhajamo, trpimo in se celo sovražimo ljubezen je sreča, vendarje tudi trpljenje. Eno brez drugega ne gre.
In kdaj se je v razvoju človeka pojavila prva ljubezen?
Nekateri raziskovalci mislijo, da se je ljubezen pojavila pred tremi milijoni let. Ko so se prva človeška bitja postavila na zadnje noge in se je zato skrajšal čas nosečnosti. Otroci so se rojevali prej, po devetih meseci, zato so bili šibki. Mama je bila prisiljena poskrbeti za svojega dojenčka in ga varovati. Oče je verjetno ostal v bližini in ji pomagal, hkrati pa naj bi se s to bližino rodila čustva med moškim in žensko. Tudi današnji človeški otroci se rodijo slabotni. Potrebujejo ljubezen, da lahko polno zaživijo, da lahko ljubijo sebe in se naučijo ljubiti. In če se sprašujete koga ste prvega ljubili, jc odgovor preprost vaša in moja prva ljube zen je mama. Glede na raziskave znanstvenikov bi lahko sklepali, da smo si ljudje izmislil ljubezen zaradi otrok. Lahko pa ljubezen kljub vsemu sprejemamo kot dar, ki nam ga je zapustila dolga zgodovina človeka, ki so nam jo zapustili davni pradedje-
In kako se ljubezen začne?
Po večini se vse ljubezni začnejo z zaljubljenostjo. Če bi primerjali zaljubljenost in ljubezen med seboj bi lahko poiskali
predvsem velike razlike v moči in trajanju enega in drugega srčnega pojava. Približno tako kot v video igrica: najprej je prvi svet v katerem se zaljubimo, sledijo pa mu drugi svetovi, v katerih se ljubezen poglobi, postane močnejša in trajnejša. Zaljubljenost še ni prava ljubezen je prej vase zavarovano čustvo, ko si želimo nekoga, ko želimo čutiti življenje v sebi, ko si želimo sreče. Istočasno, pa z vsemi temi željami igramo neko novo vlogo, vlogo zaljubljenca in postanemo najpomembnejši na svetu, ker si nas je končno nekdo izbral in nas ima raje od drugih. Ko smo zaljubljeni, gre predvsem za nas same, ko ljubimo gre tudi za druge.
Ljubezen naj bi torej pomenila dajali iu poklanjati to pa pomeni, da nekomu zares želimo dobro, da mu pustimo njegovo svobodo in da ga s[hiš tujem o
LJUBIM TE torej pomeni, do tebe čutim veliko navezanost, naklonjenost, ustrežljivost, veselim se troje sreče in neznosno mi je, če te kaj muči. In še več.
ljubim tO kar si, sprejemam tvojo osebnost, sreče}/ sem ker obstajaš in deliš sebe z menoj.
In kaj je ljubezen za učence OŠ Marije Vere?
- Ljubezen je življenje. Anja 1. b
- Ljubezen je moč. Nika 1. b ljubezen je, da pokloniš. Urban I. a ljubezen je nasmeh, sreča, pozdrav, to
je ljubezen, to je nežnost. Polona 1. a
- Ljubezen je nekaj čarobnega, čudovitega, je kol čarobna gora polna skritih želja. Nina 2. c
ljubezen je očka in mamica. Tina 1. a
- ljubezen je pri nas doma. Sara 1. b
KATARINA KOMAT AR
Maketa železnice, posvečena
110. obletnici prihoda vlaka v Kamnik
V nedeljo, 28. januarja, jc minilo 110 let, odkar je v Kamnik prisopihal prvi vlak. V spomin na ta dogodek smo v kletnih prostorih kapele v Stranjah odprli na ogled maketo v velikosti 610 cm krat 360 cm, ki jc ena največjih maket v merilu 1:87 v Sloveniji.
Na misel, da bi postavila maketo, sva z Andrejem Kočarjem prišla žc leta 1999, saj jc to svojevrsten izziv. Andrej pa jc zbiral vlake že od malih nog in jih žc kar nekaj imel. Preteklo leto sva se v začetku počitnic odločila, da izdelava večjo maketo vlakov. K projektu sva povabila še Klenimi Malija in mnogo drugih, ki so občasno pomagali. V juliju sta se k začetni trojici priključila še dva stalna člana, ki sta Z nami vztrajala do konca. To sta brat in sestra, Matej in Sandra Prešeren.
Župnik iz. Stranj, Anton Ber-čan, nam je dal na razpolago prostor pod kapelo in nekaj miz ter lesa z.a nosilno konstrukcijo. Celotna maketa je zgrajena pretežno iz naravnih materialov kot so les, skale, mah in celo prst. Ko pa smo začeli postavljati tire, smo zaradi velikih stroškov napisali nekaj prošenj in dobili nekaj sponzorjev: podjetje Calcit d.d. iz Stahovice in Krajevni skupnosti Kamniška Bistrica ter Go-dič. Nakupili in položili smo 58 m proge, speljali reko. ki se izliva v jezero s skoraj 200 I vode. Na progi jc 12 lokomotiv, na katere jc pripetih 48 vago-
nov. Proga jc iz dveh ciklov, po katerih lahko, ne da bi se zaleteli, vozita dve lokomotivi. Proga ju vodi skozi tri predore, sotesko in most, ki stoji nad jezerom, v katerem sta potopljena dva vagona. Na maketi so tudi drogovi z.a električni tok, cestne svetilke, prometni znaki, avtomobili, semaforji za vlak...
Izdelali smo tudi pokrajino in naselje, v katerem jc 16 stanovanjskih hiš, dve železniški postaji s peroni, garažo za dve lokomotivi in nadhod za pešec. Na maketi stoji tudi tovarna in kmetija s toplarjcm in kozolcem Na majhnem hribu je porušen grad, na večjem pa cerkev in planinske koče, ki so prav takšne, kot na Veliki planini. Tu najdemo še lovsko opazovalnico.
Poleg vlakov, tirov, dreves in
t t
Mnogo časa, truda, denarja in dobre volje smo v sedmih mesecih vložili v izdelavo makete železnice. Z leve: Andrej Kočar, Matej Burja, Sandra Prešeren, Matej Prešeren in Klemen Mali.
ljudi, slednje smo pobarvali, smo vse naredili popolnoma sami. Najprej smo računalniško narisali načrte stavb in jih nato kotirali v merilu 1:87, saj so
vlaki izdelani v takem merilu, ljubiteljem malih železnic poznanim kot HO.
S pomočjo računalnika pa smo izdelali še 20 minutno projekcijsko predstavitev, ki jc sestavljena iz treh delov: zgodovina slovenskih železnic, lokomotive v sliki (parne, dizelske, električne, sodobni hitri vlahi,..) in pregled gradnje naše makete v sliki.
Na maketo smo postavili tudi dve mini kameri, ki nam preko televizorja omogočata po polnoma drug pogled na vlake, ki vozijo po progi.
V prostoru samem pa so stene obogatene z. obširnejšo razlago letnic in polpreteklih dogodkov. Slovenija je bila pela dežela, ki jc dobila železniško progo, in prav v letošnjem letu praznujemo 155 let prvega prihoda vlaka na slovenska tla in sicer v Celju (2. junija 1846). Ko bomo dobili sponzorje, nameravamo postaviti še spletno stran.
Otvoritev smo sprva načrtovali za 25. september 2000, ko jc bilo prav 175 let odkar je peljal prvi potniški vlak i/. Stoe-tona v Darlington - rojstni dan železnice. Toda iako ogromne makete nam ni uspelo dokončati v tako kratkem času l><> leg lega pa so se na fakultetah začela predavanja in hkrati tudi pouk v šolah (trije smo študentje in srednješolka).
Veseli in ponosni smo, da nam jc uspelo postaviti v tako kratkem času tako veliko maketo, na kateri jc vsak detajl unikat zase. Za javnost je maketa odprta vsako soboto med 14. in 17. uri. Vstopnine ni, veseli pa smo vsakega prostovoljnega prispevka.
MATEJ BURJA
servisni paketi
Olje od 5.500 SIT
Pnevmatike od 8.500 SIT
Izpušni lonec od I 6.900 SIT
j^Zavorne ploščice od
11.800 SIT
www.p4ug.0t.il
Vnaprej znana cena je bistvena prednost naših paketov.
V ceno je vključena menjava In vrednost materiala, strokovno opravljena storitev brez naročanja in čakanja ter brezplačna kontrola 26-ih točk na vozilu, za katero prejmete tudi zapisnik z nasveti in pripombami. DDV je vključen v ceno. Menjavo olja in pnevmatik opravljamo na vseh znamkah avtomobilov
* Peugeot Slovenija vi pridrtuje pravico do spremembe etn. Cena paketa pnevmatik* vključuje eno pnevmatiko Cena paketa nvome ptoVice vključuje ploVree na prednjem panj koles. Cena paketa ijpuvni ronec vključuje radnji i/puini lonec.
PEUGEOT SERVIS. TUKAJ VESTE. PRI ČEM STE! PEUGEOT Rodox d.o.o.
Rodex, d.o.o., Rovska cesta 2, Radomlje, tel.: 01/722 77 98, 722 88 68, 722 81 31
Nit lokaciji gradnje: ZIL Inženiring d.d. - PUIM d.o.o. Usnjarska 6, Kamnik Telefon: 01/ 831 75 23 Vsak dan: od 9. do 17. ure V soboto: zaprto
Izjemno ugodni namenski krediti za nakup stanovanja
VABLJENI NA INFORMATIVNI OGLED STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV
t
54
Občina Kamnik na 40. mednarodnem sejmu turizma in športa Alpe-Adria
ZA RAZVOJ TUHINJSKE DOLINE
V soboto je svoja vrata na ljubljanskem Gosrxxlarskcm razstavišču zaprl tradicionalni 40. mednarodni sejem turizma
in umetnih obrti ter pokusine domačih dobrot.
Med slovenskimi občinami se je s svojo turistično ponudbo
predstavila tudi občina Kamnik s poudarkom na predstavitvi projekta »Razvoj Tuhinjske doline«, predvsem rastoče Terme Snovik. Projekt, ki ga v okviru programa 1'harc pelje kamniška občina v sodelovanju z. Avstrijo, ima namen pritegniti k sodelovanju čim širši krog prebivalcev Tuhinjske doline in društev t najrazličnejšimi aktivnostmi, obrtmi in storitvenimi dejavnostmi.
Na lično urejenem kamniškem razstavnem prostoru pa se je s promocijskim gradivom predstavljala tudi partnerska avstrijsko štajerska občina Trofa-
(Obiskovalci so radi posegli po okusnih domačih dobrotah, ki so jih naprtili' gospodinje iz Društva podeželskih žena Tuhinjske doline.
in športa Alpc-Adria. Na štiri tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin se je predstavilo 123 razstavljaJcev iz 13 držav, kar potrjuje pomen strateškega povezovanja slovenskega turizma.
Turistično, zdraviliško in kulinarično ponudbo so predstavile pravzaprav vse slovenske regije. Sejemsko dogajanje so popestrili nastopi folklornih skupin, predstavitve občin, turističnih in drugih društev, domačih
Na kamniškem razstavnem prostoru je bila obiskovalcem na voljo obilica propagandnega gradiva, med njimi Turistična karta občine Kamnik, prospekti Pianinarjenje, Velika planina, mesto Kamnik, Vodnik po Kamniku in okolici, za kar so poskrbeli v Turistieno-informacijskem centru občine Kamnik. Vse dni so obiskovalcem posredovali najrazličnejše informacije o mestu in okolici.
KAKO DOBRO POZNAMO SVOJO OBČINO?
Malo nenavaden kot. s katerega jc bila posnela slika VELIKEGA STANU na Veliki planini, jc marsikomu dcHal težave. Vsekakor pa niso imeli težav s prepoznavanjem padalci ali zmajarji, ki to naselje pogosto opazujejo s ptičje perspektive. Samo ime Veliki Stan, med današnjimi obiskovalci sicer zelo dobro poznane in pri-
ljubljene Velike planine, ni ravno poznano. Jc pa to pravo, staro ime pastirskega (ne planšarskcga!) naselja na Veliki planini za razliko od pastirskega naselja tim Mali planini, ki sc imenuje Mali Stan.
V Velikem Stanu je 61 pastirskih stanov, kapela in »parlament«. Žal je stanov ovalne oblike manj kol prs-
tov na obeh rokah. Ti stanovi so tipično velikoplaninski, avtohtoni, edinstveni v svetu in kot taki resnični biseri pradavne ljudske arhileklure.
O Veliki planini, paslirjevanju in še o marsičem si lahko sami veliko več preberete v knjigi Toneta t IV CA: Velika planina. Življenje, delo in izročilo pastirjev
Žreh jc izmed pravilnih odgovorov izbral dopisnico Jerneja Slevca iz zgornjih Stranj 28, ki prejme knii/ no nagrado v knjigarni Vele na ljubljanski cesti v Kamniku.
Tudi tokrat oslajamo malo višje od Kamnika, Čeprav Sc vedno v dolini, in sprašujemo po imenu naselja v severozahodnem delu kamniške občine, ki ima veliko vezi / naseljem, ki jc bilo prejšnjič objavljeno v tej ruh-ri ki. Svoje odgovore, to je ime naselja, pošljite do 21. februarja na naslov Kamniški občan, (.lavni trg 24. SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje VELE.
Podjetje za komercialni inženiring, d.0.0
Trgovina z gradbenim materialom
Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom@sam. si
Trgovina z gradbenim materialom
Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 01/83-27-030, 83-27-035 FAKS: 01/83-37-045 e-mail: st&sam.si
OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več... !!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSEZA GRADNJO IN OBNOVO TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA
KRITINE BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE HIDRO IN TERMO IZOLACIJE APNO, CEMENT, MALT/T EASADE IN EASADNE SISTEME BA UMIT, JUB in TIM SCHIEDEL DIMNIKE ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO ROBNIKE, TIAKOVCE, BETONSKA KORITA OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE IN SE PREPRIČATE O NAŠI PONUDBI. Za kamotuke pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec in možnost dostave z avtodvigalom. V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
internet: www.sam.si V SAM-u NISI NIKOLI SAM !!!
Oh zvokih harmonike so zasrbele pete plesalce folklorne skupine Društva upokojencev Kamnik.
iaeh. Obojestransko sodelovanje vselej prinaša vzpodbudne rezultate, zalo se je delegacija iz Trofaiacha, ki je te dni obiskala Kamnik in aktivno sodelovala na okrogli mizi o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, odločila izkoristiti tudi ponujeno promocijsko priložnost.
Na dan odprtja sejma, v torek, 6. februarja, je goste in številne obiskovalce kamniškega
razstavnega prostora pozdravil kamniški župan Tone Smolnikar. Dobrodošlico je izrekel tudi župan prijateljskega mesta Trofa-iaeh Avgust VVagner. Plesalci folklorne skupine Društva upokojencev Kamnik so se urno zavrteli ob zvokih harmonike in s tem simbolično vabili na letošnje Dneve narodnih noš, gospodinje iz. Društva podeželskih žena Tuhinjske doline pa so po-
stregle z okusnimi domačimi dobrotami.
V naslednjih sejemskih dneh so se na kamniškem razstavnem prostoru predstavili še Budnarje-va muzejska hiša. Kulturno društvo Priden možic z uprizoritvijo Iskanje Veronikinega zaklada. Matična knjižnica Kamnik pa je predstavila interaktivno knjigo Veronika z Malega gradu.
SAŠA M KI A t
Od Maleševega otroškega likovnega salona do sproščenih pogovorov o umetnosti za odrasle
Kulturni center Kamnik, ki ga sestavljata Muzej na gradu Zaprice in Galerija Mihe Maleša, je odločno zakorakal v novo leto. Muzej v teh dneh zaključuje s postavitvijo nove razstave v pritličju gradu (napovedan je primeren dostop za starše z vozičkom kot tudi za invalide), 15. februarja 2001 bo odprta razstava Prešernovi sodobniki v Maleševih upodobitvah v Maleševi galeriji, v pripravi je prvi celovit pregled umetniškega opusa kamniškega slikarja krajin Maksa Koželja, tiskajo se zadnje strani monografije o cerkvi na Šutni. Pozabiti ne smemo še na pedagoški program, ki želi z novostmi ponuditi vsakomur nekaj, v prostore K C Kamnik pa povabiti predvsem prebivalce Kamnika ter okolice.
Nove so likovne delavnice t. i. Malešev otroški likovni salon, ki odpira svoja vrata v Maleševi galeriji vsako tretjo soboto v mesecu. Vabljeni so vsi otroci, ki radi ustvarjajo v družbi, ne glede na predhodne veščine. Pomembno je srečanje ob soku, piškotih, smehu in seveda z. barvicami v rokah. Zadnje tako srečanje je bilo 20. januarja 2001. Turobno, v meglo zavito sobotno dopoldne je Maleševa galerija z veselo gručo otrok pregnala s škarjami in papirjem v sončnih, živahnih barvah. Po ogledu razstave so pričele izpod otroških rok hitro nastajati izre-z.ankc in kolaži, ki si jih bomo lahko v poletnih mesecih ogledali na razstavi. V soboto, 17. februarja se bodo ponovno odprla vrata Maleševega otroškega likovnega salona. Tokrat bo mogoče risati avto/portrete, resnične ali izmišljene, po modelu ali v pustnih maskah, ob novi razstavi z. naslovom Prešernovi sodobniki v Maleševih upodobitvah. Razstava bo na ogled od četrtka,
15. februarja, in sicer v prostorih Galerije zbirke Mihe Maleša v Kamniku. Otvoritev bo ob 19. uri s krajšim literarnim programom v izvedbi dveh mladih kamniških dramskih igralcev Barbare Medvešček in Uroša Potočnika. Prvo javno vodstvo po razstavi pa bo že v   petek,   16. februarja, ob
16. uri.
Tik pred otvoritvijo je tudi razstava na gradu Zaprice. Predstavljen bo natančen izbor predmetov 20-letncga arheološkega izkopavanja in strokovnega raziskovanja na Malem
gradu v Kamniku. Razstava bo zajela obdobje med prazgodovino in obdobjem grofov Andeš-kih.
Ob tem, ko je arheološka raz slava tik pred otvoritvijo, pa se raziskovanje in sestavljanje obsežnega slikarskega opusa Kam-ničana Maksa Koželja nadaljuje. Rekonstrukcija umetniškega opusa priljubljenega slikarja Kamniških Alp hitro napreduje, zlasti s prijazno pomočjo lastnikov njegovih slik. Vsi se za-
strokovno pregledan niti ocenjen, tako da se bo šele zdaj z razstavo, katalogom in spremno Studijo njegovo slikarsko ime neizbrisno zapisalo v slovensko umetnostno zgodovino. Tako si bodo njegova posamezna dela pridobila s predstavitvijo na razstavi in z objavo v katalogu ob spremenljivi tržni ceni, tudi umetniško, trajno vrednost.
Kulturni center Kamnik si želi, da bi si ga Kamničani vzeli za svojega, se v njegovih muzejskih in galerijskih prostorih dobro počutili, zato je načrtovanih še nekaj dopolnitev in razstav, ki naj ostanejo za zdaj še skrivnost. Za konec zaupajmo le še novico, da se bo v mesecu marcu pričel tromesečni sklop predavanj o umetnosti za od rasle. Glede na to, da v Kamniku trenutno še ni Društva za tretje življenjsko obdobje, za-
vedajo, da sc bo mesto Kamnik kot rojstni kraj slikarja le tako dostojno zahvalilo neutrudnemu meščanu, ki ni le za vselei ujel podobe mesta in njegovega veličastnega okolja v slikah, ampak je bil tudi soustanovitelj planinskega društva, reševalne službe, sodeloval v kulturnem življenju (igral in slikal scenografije za gledališke predstave). Skupaj z očetom Matijo Koželjem in bratom Antonom Koželjem je Kamnik med prvimi postavil na zemljevid slovenske likovne umetnosti. Njegov umetniški  opus doslej  še  ni bil
nimanje za likovno umetnost pa obstaja, se bodo pričela poskusno prva predavanja o umetnostnem ustvarjanju v Kamniku in o njegovem kulturnem življenju v Maleševi galeriji. Beseda bo tekla tako o baročni umetnosti v Kamniku kot o Mihi Malešu. Ce se bodo srečanja uveljavila, se rxxio taki pogovori po počitniškem premoru nadaljevali. V pripravi je tudi počitniški program, zanj pa zbira Kulturni center Kamnik predloge in ideje, zlasti s strani srednješolcev in študentov.
BAKA K A SAVKIMf
Anekdote, šale, iskrice, ki so nastale ali seje ideja zanje porodila v al-pinistično-planinsko-vodniški srenji in imajo za osnovo resnične dogodke (II.)
Pojasnilo
V planinski srenji se, podobno kot tudi drugod, dogajajo zanimive reči. Med njimi je tudi precej zanimivih in duhovitih domislic in podobnega, kar včasih sproža salve smeha in dobre volje. Nekaj takih domislic sem poskusil bolj ali manj verno prenesti na papir, da bi lahko tudi drugi tako ali drugače uživali v boljšem ali slabšem humorju. Se pa že \ naprej opravičujem vsem, ki se bodo prepoznali in pri tem počutili kakorkoli prizadete ali užaljene ali kakorkoli podobnega. Moj namen prav gotovo ni bil, da bi kakorkoli žalil ali kako drugače prizadel. Ravno obratno, ohraniti želim zabavne lepe trenutke.
Razgled
Med zimskim izpopolnjevanjem je bilo tudi obvezno ce-lonočno bivakiranje. Udeleženci so si izbrali različna mesta čim bolj v zavetju, dva pa sta se spravila pod smreko na grebenu. Njuno početje je seveda povzročilo zanimive komentarje:
»Na grebenu ju je prav gotovo zeblo, saj je moralo pihati.
»Kaj zato, če ju je zeblo, saj sta imela lep razgled.«
»Posebno se med spanjem!«
Popularnost
V izpitnih nalogah za dosego naziva VPZS kandidati napišejo veliko različnih reči, kijih mora nato pregledovalec vse prebrati
in tudi ustrezno oceniti. To še posebej kvalitetno in duhovito dela Marinka, ki pa ji očitno ni za tovrstno popularnost, saj je med »poročanjem« o izpitnih nalogah izjavila tudi:
»Ne bom več tako sočno opisovala izpitne naloge, pa čeprav bo kdo tudi malo zaspal, ker je to nekdo grdo obelodanil v PV!«
Obračanje
Pri izdelavi izpitne naloge za VPZS se zahteva, da si morajo kandidati izmisliti in napisati čim več različnih zapletov, ki se lahko dogodijo na izletih in tudi, kako so jih rešili. Lahko pa opišejo tudi realne situacije, tudi take, ki so se že dogodile njim samim ali pa komu drugemu. Tako je ena od kandidatk opisala turo, kjer naj bi udeležence izleta tik pod vrhom zajela snežna vejavica in je zaradi tega prišlo skoraj do kritične situacije. To je potem v analizi tudi poudarila, predvsem pa to, da bi morali prej obrniti. Ko je inštruktorica komentirala to nalogo, je poudarila, da je ta naloga odlična, med drugim tudi zaradi tega, ker niso obrnili 10 minut pod vrhom.
»Ce bi obrnili, pa ne bi bila tako dobra naloga!« je komentiral eden od drugih kandidatov.
Radijske zveze
Inštruktor pri temi sporazumevanje in radijske zveze razlaga, da se po radiju ne smemo pogovarjati o politiki, veri, seksu, preklinjati, predvajati glasbe in ko-
mercialnih obvestil in prenašati šifriranih sporočil:
»Pri ostalih zahtevah je to dokaj enostavno, pri šifriranih sporočilih je pa to ugotoviti precej težko. Npr., če rečem »naša mačka mlade imela« nihče ne ve, ali je to res ali pa je samo šifrirano sporočilo.«
»Ampak tega ne smeš sporočiti po radiju!«
»Zakajpa ne?«
»Ker je to govor o seksu, to je pa prepovedano.«
»Kako o seksu?«
»No, ravno o seksu ne, zato pa o njegovem neposrednem nadaljevanju oziroma posledicah!«
»Udarnik«
Na udarniški akciji planinskega društva Kamnik za popravilo ceste je imel eden od udeležencev s seboj tudi psa. Ta se je prav lepo vklopil v delo. Ves čas je spremljal svojega gospodarja, ki je vozil sa-mokolnico: ko so mu jo nakladali, je lepo sedel zraven in vneto opazoval zemljo in kamenje, ki so jo metali vanjo. Nato je šel ob gospodarju, ki jc peljal naloženo nekaj deset metrov stran in se za tem tudi z njim vrnil na mesto izkopa. In tako jc bilo skoraj celo dopoldne. Nenadoma pa je pes nekam izginil. »Se je že šel kam malo sprehodit,« si jc mislil gospodar.
Opoldne je prišel čas za malico. Takrat se je pa pokazalo, kam je izginil pes.
»Fantje, danes bodo pa za malico samo kumarice in kruh!«
»Kaj pa salama in klobase?«
»Te je pa pojedel naš udarnik - pes!«
Ura
V planinstvu niso samo izleti in ture, ampak je tudi veliko prostovoljnega dela. Tako je bilo potrebno obnoviti tudi most na gozdni cesti, da je bil možen do-
voz za žičnico za oskrbo planinske postojanke. Bilo je vroče, delo je bilo naporno in Dušan je dal zapestno uro na naramnice, da mu je na roki pol ne bi zmočil. Ker je bilo še vedno vroče, je slekel tudi srajco in nadaljeval z delom. Čez čas je hotel pogledati na uro, a je ni bilo. Začel jo je iskati in še nekaj kolegov mu je pri tem pomagalo, a je niso našli. Pa se je oglasil Francelj:
»Pa menda ne iščeš tisto uro, ki ti binglja po zadnjici?«
»Zakaj mi nisi tega prej pove-dal?»
»Sem mislil, da si jo sam dal zadaj, da je spredaj ne bi poškodoval.«
(Ko je slekel srajco, je ura namreč zdrknila po naramnici na zadnjo stran, a tega ni opazil, ko je dal naramnice spet nazaj.)
Rok
S sestanka UO ZCiVS »Tu piše, da moramo odgovoriti v 5 dneh.«
»Će bi temu roku dodal 2 nuli, bi bilo ravno prav.«
Zrezek
Na tečajih je običajno toliko tečajnikov, da oskrbnik za kosilo ali večerjo enostavno ne more sočasno post reči vseh. Da pa bi se čas čakanja skrajšal, priskoči na pomoč kdo od tečajnikov. Tako je bilo tudi na tečaju na Češki koči. Med drugimi, kije pomagal streči, je bil tudi Franc. In ko je bilo postreženo vsem, je tudi sam sebi prinesel poln krožnik.
»Poglej si ga, poglej, kako velik zrezek si nese!«
»Seveda! Zakaj pa misliš, da sem se »motal« toliko časa po kuhinji?!«
Cepec
Po teoretičnem predavanju o bivakiranju je inštruktor posku-
sil kar v sobi prikazati pripravo bivaka. Na tla je dal folijo, podlogo in spalko, nato pa poskusil pokazati, kako lahko z bivak vrečo naredimo zasilno streho. Na eni strani jo jc pritrdil na mizo, drug konec je pa privezal na grafoskop, ki jc bil na sosednji mizi. Pa se jc oglasil eden od »vsevednih« tečajnikov:
»Ja, kam pa naj privežemo bivak vrečo, če na turi ne bomo imeli s seboj grafoskopa?«
Ko se je bučni smeh malo umiril, je inštruktor odgovoril:
»Takrat bo z. nami en cepec in nanj bomo lahko pritrdili bivak vrečo!«
Nekredibilnost
Vedno večji problem je dobiti ljudi, ki bi opravljali tudi kakšno delo v splošno dobro. Tako je predsednik PD nagovarjal starejšega člana, da hi sodeloval v odboru.
»Ne, ne bom. Pravzaprav pa sploh ne morem.«
»Pa zakaj ne, saj si še vedno drugače zelo aktiven.«
»To že, ampak v banki ne morem več dobiti kredita brez dveh porokov, ker sem že prestar. Kako pa naj bi delal tu, če nisem več kredibilen ?«
Cestnina
Klemen je prikazoval diapozitive in pripovedoval o svojem prvenstvenem vzponu v Patagoniji.
»Potem sva pa priplezala do mesta, za katerega nisva vedela, kakšno bo. Od spodaj se je namreč videlo kot nekakšne strehe, previsi in naju je skrbelo, kako bo. Ko sva bila pa tam, jc bila pa prava avto cesta.«
»Pa sta morala plačati tudi cestnino?«
»Ne, imela sva ABC kartico!«
Težavne razmere
V razpravi o nadomeščanju stroškov pri usposabljanju, vodenju in podobnem je bilo govora tudi o nadomestilu za obrabo opreme. Pri tem nekateri ta strošek vztrajno imenujejo »terenski dodatek«:
»To je oziroma naj bi bil dodatek za težavne razmere na terenu: ležki vremenski pogoji, mraz, dež, nevarnost, težak teren in podobno.«
»Potem pa moram dobiti ta dodatek tudi za pripravo predavanja!«
»Ne, to pa ne, saj takrat nimaš težkih terenskih pogojev.«
»Kako da ne! Ko nekaj ur sedim za mizo in pripravljam predavanje in me venomer kliče »Mat kurja, kdaj boš imel kaj časa zame?«, so to tudi težavne razmere!«
Družinska
Zcna in mož sta bila na izletu na Okrcšlju. Ko sta si ogledovala mogočne hribe, sta v vznožju sten Turske gore opazila bele lise. Ker jc bilo to žc v poznem poletju, se nista mogla zediniti, kaj bi to bilo.
»Prav gotovo je to pesek,« pravi žena.
»Ne, to ni pesek, to je sneg.«
»Ne, to ni sneg saj jc že avgust, to je pesek«.
»Nc, to ni pesek, samo sneg jc lahko tako bel.«
»Nc, to ni sneg, to jc pesek.«
Pa je bilo možu dovolj tega prerekanja, zato se jc zagnal v strmino in po pol ure ves zadihan zmagoslavno prinesel ženi v rokah kepo snega:
»Vidiš, da sem imel prav: sneg jc!«
Žena dobro pogleda sneg v moževih rokah in ga zavrne:
»A ne vidiš, da jc v njem polno peska. Torej jc bil pesek!«
BOJČ
AVTOR: J02EF CAJHEN
IglAVONOZEC ] Z LOVKAM
3
S
SEVERNI PREDEL
VEŠČINA. SPRETNOST
MOĆ*), VARNOSTNO
RAZSTRELIVO
n hm
NIRVANA
UNPIUGGET
PRITOK SAVE NA MEJI MED HRV M BOSNO
JUŽNI
KISLI SAOEZ
EISENHOMER-JEV VZDEVEK
SEDMI PLANET PO ODDALJI N0STI00 SONCA
NEM SKLAD IN DIRIGENT (HANSI
ZVITA ŽENSKA
MESTO NA JAP OTOKU TSUSHIMA
JAPONSKI
AVTO
.VONSKIŠKOF
1135.2021 PISTC IN OČE
bivališče Čebel
GOROVJE V
Jtj; AMERIKI
SL PEVEC IN PEDAGOG DARIAN
EVROPSKA DENAR. ENOTA
VRS1A PIVA TOVARNE UNION
POLITIČNO
GIBANJE.
KI ZASTOPA KORISTI CERKVE. ZLASTI
KATOLIŠKE
VOZNIK AVTOMOBILA
JUNAKINJA TOLSTOJEVE GA ROMANA (ANA)
SL. GLED IN FILM IGRALKA (BERNARDA)
LAURA VIANEUO
INDUSKI Z OBLAČILO
KRAJVVZH NEPALU POD HIMALAJO
NAVADA. ZNAČAJ
IME VEČ POTOKOV V SLOVENIJI
PREBIVALEC IGA
ClOVEK NA BOŽJI POTI
MUSIIMAN
SKA DOBRODELNA USTANOVA
IZDELOVAUC OSTI, KONIC
ANDREJ BFRNOT
PIOSKA KUHINJSKA POSODA ZA
PEČENJE
RIM PESNIK (OUINTUS. 239-169 PR. N S)
PREBIVAICI IRAKA
SI KIPAR (JANEZ)
MADŽARSKO 2 IME
IT. ALPSKA SMUČARKA (DANILO)
IRIDU
KRIV. SlPAV ČLOVEK
PISEC KRAJŠIH RAZPRAV
TUJA TV POSTAJA ZA GLASBO
GOSTILNA VIJUBIJANI NA
SIOVfNSKI
CESTI
SORTIRANJE MATERIALA PO VELIKOSTI ZRN. ZRNBUE
MOŠKI Z RJAVIMI
LASMI. BRINET
PRJTO HASKEI
0K BAL
:GA JE7
HIMALAJSKA
KOZA
GRŠKA ČRKA
PREDPONA V
ZLOŽENKAH (LAT NOTRI)
ZVEZA, ZDRUŽENJE
KLINČEK. ZATIČ
NAJDAljSl PRITOK SAVE
BALKANSKA DRŽ. KI MEJI Z JUGOSLAVIJO
ODVAJANJE VODE Z ZAMOČVIRJENIH ZEMLJIŠČ
DEL DREVESNE
SNOV. S KATERO SE KAJ PRELIJE
VAS PRI POSTOJNI
Pl ()',ČIN!,KA MERA
mopSKA
BESEDA ZA
totra
NEKD CITR0EN0V AVTO
SNOV. KI VPUA
SANDI
mm
ČLAN SI OKTETA (PETER)
I
TKANINA ZA OBVEZE
GR PRIDPONA V TUJKAH VT N, ZUNAJ
STRUPEN PLIN
I »SNICA ZMAVC ŠTAMPE
KANADSKI
DRSALEC.
(RESOR)
ANGELCA DEČMAN
OGULIN
ZDRAHIO
PROTI BOLEČINAM IN VROČINI
DELAVEC PLAČAN PO NORMI
SL PESNICA (MAJDA)
KAČ" PASTIRJU EN
1ILEC
RUS PIANIST lAIEKSANDER
1910-197?)
DOMAČA VAJA
TATINSKE PTICE IZRODU VRANOV
FRUCTAL0V OBRATNA rjUPUO
KMETIJSKA ZADRUGA
RAZGRAJANJE
PAPEŽEVA OKROŽNICA ŠKOFOM
SARAJEVO
CHARLES SPENCER
IZDELOVALEC OKEN
HRIB NAD BEOGRADOM
REKA V FR. POKRAJINI BRETANU
KRAJ PRI ZAGORJU S TOPLICAMI
ZALIV V TT PRI NAP0LL JU. ANAGRAM (ETAGA)
HM. ARHITEKT SAARINEN
51. PEVEC SM0LAR
RAFKO IRGOtlč
NEŽA
PO
Špansko
It AL DANSKA KOLESARSKA DIRKA
INSTINKT. NAGON
ORODJI ZA OBLIKOVANJE
FILM IGRAL GARDNER
REKA V S NEMČIJI
KRAJ V VENEZUELI
ftlEZNlSKA PROGA
IZRAEISKA LUKA
MUSLIMAN.
BOŽANSTVO
DAVE Al I EN
DALMATINSKI SAUVEC
NAPEV
PESNIK IJUBEZEN SKIH PESMI
MILANSKA OPERNA HIŠA
VLAŽEN TOPEL ZRAK
ZGODBE MOJE MLADOSTI
Prav presenečen sem bil, ko mi je gospod Ivan Urh - Petrčev iz Stranj pokazal že stare po-rurnenete zapise, ki jih je pridno zapisoval Kregarjcv oče iz Spodnjih Stranj. V uvodu pravi takole: »Danes je življenje drugačno, kakor se ga spominjamo mi slari, kako smo živeli in preživeli svojo mladost. Čas hiti, spomini pa ostanejo in bi tudi ti obledeli, če jih ne bi zapisoval.«
Njegovo napisano pripovedovanje je prav zanimivo, zato z veseljem prebiram te mladostne zgodbe starih »holearjev« in jih posredujem naprej Širokemu
strgani, saj mali ni imela denarja, da bi nam kaj kupila. Tako smo žalostno gledali proti sosedovi hiši, kjer je bila gostilna, na vrtu pa so sedeli kamniški purgarji, ki so se pripeljali s kočijami. Ob lepem sončnem dnevu so sedeli pri dobro obloženi mizi, mi otroci pa smo jih opazovali sede na pragu naše bajte in požirali še zadnje ostanke sline. Nič nismo dobili. Ko so se njihovi otroci najedli, so nas začudeno ogledovali, saj smo bili strgani, na kolenih smo imeli zašite »flike«, zašite in po-krpane srajce, bolj skuštrani kot počesani Po ogledu so jih
rt'
Hrusniki - domačini izgovarjajo Brsniki. Na sliki: 1'omenki na poseki
krogu bralcev:« Že v rani mladosti pred prvo svetovno vojno sem spoznal vse tegobe in ponižanja revščine ter razlike med revnimi in bogatimi. Leta 1911 mi jc umrl oče in zapustil šesl otrok. V družini nas jc živelo kar devet, vendar smo bili vsi. nepreskrbljeni. Malokdaj smo imeli kruh, bili smo lačni.
gospodje poklicali nazaj, češ, kaj iščejo pri nas, ko smo tako čudno oblečeni, ko je nedelja. Mi tega nismo razumeli, saj smo imeli isto obleko vsak dan.
Kljub revščini smo odraščali in doživljali tudi lepe trenutke. Sosedov oče jc bil župan in gosiil-ničar, čez teden pa jc delal kol gozdni delavec na Brsnikih. Že-
na jc bila goslilničarka in šivilja ter je večkrat prosila mojo mamo, če bi lahko nesel na Brsni-ke njenemu možu živež Zelo rad sem šel k tem možakarjem.
Ti gozdni delavci so imeli iz desk narejene hleve, na jasi pa so pasli krave. Na podstrešju hleva so imeli seno in tu prenočevali, kuhali pa so v večji gozdarski bajti. Tu je bilo dolgo ognjišče, okrog njega pa klopi. Kuhali so vsak zase in to ponavadi žgance, polento in mleko, le Blekaijcv oče je kuhal kavo. Takrat (1913) so sedeli okoli ognjišča Podpcčnikov. Rezma-nov, Kcmpcrlov, Mckvavov, Niv-čarjev, Igvarjcv, Blekarjev in drugi. Po večerji so moževali in se pogovarjali, kaj bodo delali naslednji dan, kdo ima boljšo žago oziroma sekiro in nešteto drugih reči. Ko so začeli ti možje pripovedovati, sem kar strmci v njihove obraze in jih poslušal. Domov se nisem upal, ker me je bilo strah.
Tako je Blekarjev oče pripovedoval, da hodijo gospodje na lov peš ali jezdijo konje, toda kmalu bodo lovili z velikimi ptici in od zgoraj streljali gamse. Mi tega ne bomo dočakali, toda v Ameriki sta dva brata naredila takega ptiča, ki leta po zraku. Temu so drugi ugovarjali, češ kako se boš privezal za takega ptiča, kako bo imel peruti in kako mu boš dopovedal, da bo priletel nazaj.
Jasno so mu dali vedeti, da mu manjka manjše kolesce v glavi in da verjame v vse, tudi co-prniec, ki jezdijo na metlah. Toda Blekarjev jc imel prav. Že leta 1917 so italijanski avioni preletavali naše gore in leteli proti Avstriji. Tudi glede kolesa se niso vsi strinjali, da se lahko voziš po dveh kolesih. Ja, po treh bi še nekako šlo, da ne bi člo-
vek padel, pa vendar se sam spominjam, kako jc iz Kamnika vozil na kolesu poštar Joža, Pajkov oča, apnar Uršič, Tinač, Vodnikov Miha in Hromčev oče. Ko sva z bratom pasla našo in Blekarjevi dve kravi, Štirnova Angela pa koze, smo kar čakali, kdaj se pripeljejo, tekli za njimi in gledali, kako poganjajo vsak svoje kolo.
Ko sem tako nosil živež na Brsnike, se mi je vedno posmehoval Klusov Joža. Imel sem velik nahrbtnik, tako da je Joža vedno zavpil: »Ruzak. kam pa greš s fantom«.
Pred gozdarsko bajto sem vedno čakal, da so se možje vrnili iz boršta in komaj čakal, da so povečerjali. Nekateri so prižgali pipice in pričeli razgovor. To pot je Svatenškov pripovedoval, da bodo že ob enajstih zvonili (med vojno so ure premaknili za eno uro) in da bodo prišle zelene kobilice in vse požrle. Po svetu da bo hodil »antikrist«, da bo takrat zelo hudo in da bodo zelo trpeli. Tudi njega so imeli za premaknjenega, toda kasneje se mi je posvetilo, da so bile zelene kobilice nemški vojaki in antikrist kljukasti križ na zastavah in rokavih.
Najlepše pa so pripovedovali o divjih lovcih in rokovnjačih. Vse so vedeli o Črnem Jtirku, ki se je napravil v žensko, oblekel krilo, zavezal ruto in namazal obraz s sajami. Najbolj pa mi je ostala v spominu zgodba, kako je Spinov oče iz Županjih Njiv skril gamsa. Ustreljeno žival je lepo prinesel domov in ne dolgo za tem je žena zavpila, da gredo proti hiši žandarji.
Takoj jc vedel, da bodo naredili preiskavo, saj je bil zraven tudi župan Jerišt. Puško so oče že prej skrili na Stalo in jo zakopali v seno. Imel je še toliko časa, da je vzel otroka iz zibelke, katerega je zibala stara mati in ji ga dal v naročje.
Borutu Pestotniku v spomin
Borut, minevajo dnevi od tiste nedelje, a mi te vedno bolj in bolj pogrešamo. Tako nenadoma, nepričakovano si odšel iz naših vrst - brez nasmehu, brez vriska z besedo »gremoi, ki si jo tolikokrat izgovoril, ko smo se s prostolelečimi zmaji spuščali z ostrih odsekanih robov naših planin v dolino na godiško ravnino.
Spominjamo se, kako smo {>red nekaj leti ponosno stali oh letalskem mitingu na brniškem letališču, ko smo prosto prileteli \ Krvavca. Vsem nam, še neizkušenim, si bil ne samo prijatelj, bil si nam tovariš in si vsakega od nas z veseljem popeljal pod oblake, za vsakega si našel bodrilno besedo. Bil si zanesljiv in ob tebi nam je rasla samozavest in volja za ta lep, a nevaren šport.
Vemo, kako hudo ti je bilo pred dobrima dvema letoma, tisto soboto zvečer, ko se s poleta z motornim dvosedom zmajem ni vrnil naš fjrijatelj Tine. Sončno nedeljsko jutro ti je razkrilo tragedijo sobotne noči ■ v Kolovskih gozdovih sta ugasnili mladi življenji.
Borut, le nemo smo lahko stali ob tvojem poslednjem bivališču in se zagledali v bel nagrobnik, na katerem se štiri lastovke vzpenjajo pod nebo, le peta se spušča nizko k zemlji.
Štiri desetletja tvojega življenja so bila plodna, obetajoča, ii oje ime se je pojavljalo tudi v ameriških revijah Bil <si zartesljit m natančen pri opravljanju svojega poklica na brniškem kHališču. Ko si začel svoj življenjski korak usmerjati v peto desetletje, se je peta lastovka usmerila k zemlji. Je to človeška usada, usojena tudi tebi, Borut?
Nešteto uvelih rožnatih cvetov je izražalo želje jjrijateljev - Borut, pojdi z nami na mengeško, dupliško polje, od koder si se tolikokrat dvignil in (>oletelpod sončno nebo, nad rodnim mestom proti vrhovom naših in tudi tujih gora!
Nebo ostaja nemo. Jekleni ptič ima zlomljeno krilo, njegov pilot mrli u sit e
Borut, mirilo //in tvoj pod planinami, ki si jih nei: merno (ju bil, spoštoval (njih ničholikokral preletel!
Tvoji prijatelji zmajarji
Odstranil je slamarieo, položil v zibel gamsa, na gamsa dal deko, nato otroka in prepustil materi, da nadaljuje z zibanjem. Seveda niso žandarji našli ničesar. Postregli so jim z žganjem in klobasami, v katerih je bilo več gamsjega mesa kot pa prašičjega. Po malici so odšli, nobeden pa ni opazil, da jim niso postregli kruha. Zbeganost in naglica je pač opravila svoje. Oče je smeje gledal za njimi, ko so odhajali proli Stahovici. Vrnil se je v hišo in počasi brez vseh skrbi začel dajati gamsa iz kože.«
Veliko je še neobjavljenih
zgodb iz preteklosti, ki bodo Sle v pozabo, zato je vsako ljudsko izročilo ali že orumeneli zapis dragoceno gradivo. Skupaj bi marsikaj ohranili, zapisovali in to gradivo posredovali naprej ljudem, ki jim ni vseeno, kako so živeli njihovi predniki. Kregarjev France že vrsto let počiva pri sv. Benediktu, ostale pa so njegove zgodbe in pripovedovanja bistriških holearjev, katere je skrbno čuval in hranil gospod Ivan Urh - Petrčev iz Stranj.
ALEKSANDER SARNAVSKV
POUK V UČILNICI... NE, V GOZDU
Zanimalo nas je delo gozdarskih delavcev. Odločili smo se, da jih obiščemo. To našo radovednost smo poimenovali Naravoslovni dan.
Bil je četrtek II. januar. Ni se še* povsem zdanilo, ko smo se z avtobusom že pripeljali do končne postaje v Kamniški Bistrici. Po gozdni poli so se odpravili proti kraju, kjer so nas čakali gozdarski delavci Iztok Popovič, Franjo Poljanšek, Tone Žagar in Pavle Mali. Vsak izmed njih ima v gozdu svojo vlogo in nalogo. Stopili smo "koli ognja in jim prisluhnili. Njihovo zanimivo pripovedovanje o gozdu, drevesih, delu, strojih, orodjih, gozdnih prebivalcih in Se 0 marsičem, kar se dotika gozda, nas je izzvalo, da smo jim zastavili veliko vprašanj.
V KS Kamniška Bistrica dosledno po sprejetih načrtih
Po izčrpnem razgovoru se jc prilegcl lopel čaj in malica ob "gnju. V nadaljevanju jc sledil Se bolj zanimiv del srečanja. Prikaz podiranja in vlečenja dreves.
Iztok in Franjo sta dala navodila za delo. Tone je vžgal poseben traktor goseničar za vlečenje lesa. Tega se nikakor niso mogli nagledati. Pavle pa jc vzel motorno žago in vso potrebno opremo.
Ker jc tako delo zelo nevarno, smo se umaknili na mesto, odkoder smo lahko varno opazovali. Ko je Pavle zažagal smreko, smo bili vsi v pričakovanju. Kdaj in kam bo padla? Žaga ni dolgo pela, ko se je smreka že začela nagibali. Nagibala se jc vse hitreje in močno treščila na tla. 1'oZagali soji veje in jo razžagali na hlode. Na štoru smo prešteli, kolikor je bila smreka stara Nato se je s traktorjem pripeljal Tone in pokazal še vlečenje hlodov. Zaključili smo srečanje in se odpravili proti Bisnikom. Spotoma smo si Ogledali krniilnice in lovsko kočo. Ker nam je čas še dopuščal, smo se igrali j„ zabavali. Ob dvanajstih smo počakali avtobus in se odpeljali proti Soli. Za nami jc bil prijeten dan.
Zahvaljujemo se gozdarskim delavcem, ki so nas tako lepo sprejeli, obogatili naše znanje in popestrili naš šolski vsakdan
Učenci mučiteljici 2. a in b. razreda OŠ Stranje
Čeprav smo se v tej krajevni skupnosti srečali pred nekaj leti, smo jih 6. februarja ponovno obiskali, saj svoj razvojni program nadvse dosledno uresničujejo.
Predsednik Sveta KS Kamniška Bistrica Zdravko Bodlaj je to dolžnost sprejel konec 1998 leta. Obveznosti, kijih je sprejel kot predsednik sveta upravlja nadvse odgovorno, kljub redni zaposlitvi v Hc-liosn. ludi žena in dve hčerki sla že zaposleni, medtem koje najmlajša še v osnovni šoli. Vse to ga ne omejuje pri njegovem delu v KS. V pogovoru z njim smo izvedeli vrsto podatkov, ki zgovorno ilustrirajo hotenju Sveta KS in vseh krajanov.
Za UVodje na kratko predstavil KS Kamniška Bistrica. Tu Živi 1850 prebivalcev v 370 gospodinjstvih, ima 8,3 km površine. Meji na občine Luče, Solčava. Jezersko, Preddvor in Cerklje. Reliefno je predvsem gorato področje. Tuje precej razvilo obrtništvo, del aktivnega prebivalstva pa si zagotavlja zaslužek v gospodarskih in drugih organizacijah, vendar manj kot včasih, saj je kar precej industrijskih podjetij v težavah, mnogi so tudi skrčili število zaposlenih.
Krajevni samoprispevek predstavlja glavni vir stalnih dohodkov in velja do sredine 2002 leta. S temi in deloma s sredstvi občine ter znatnim osebnim delom krajanov so uspeli rešili vrsto zahtevnih nalog.
Uresničene naloge
V zadnjih dveh letih so usmerjali svoje aktivnosti predvsem na reševanje komunalnih zadev. Tako so mnogo cest uspeli modernizirati in s tem omogočili krajanom lažji dostop do domov. Rekonstruirali so cesto v Zagorici do Rebernika v dolžini 430 m. Vrednost del znaša 3 miljone tolarjev samo za asfaltiranje in fini tampon. Vsa pripravljalna dela. izkope in nasutje so opravili s prostovoljnim delom krajani sami. Tudi zemljišče so pridobili brezplačno.
- Sofinancirali so obnovo dovoznih poti do krajanov do 70% vred-
nosti (do Francke Zamljen in Staneta Pirca v Sp. Stranjah in do Pavleta Urhanca v Zg. Stranjah). Vrednost prispevka KS znaša 1,3 milijona tolarjev.
- Uredili so pločnik skozi Stranje. Sofinanciranje stroškov znaša 4 milijone tolarjev.
- Finančno so pomagali pri delu društev (gasilsko društvo, godba) in osnovne šole (pouk v naravi) itd,
Načrti za leto 2001
Intenzivno pripravljajo ustrezno dokumentacijo za širitev pokopališča. Nadejajo se, da bodo kmalu
Zdravko Bodlaj, predsednik Sveta KS Kamniška Bistrica, predstavlja 3-letni program razvoja.
dobili gradbeno dovoljenje in da bodo pričeli z deli pred koncem leta. Vrednost del je ocenjena na 4 milijone tolarjev. Pokopališče bodo gradili po fazah, končno pa bo povečano za okoli 200 grobov. Taka širitev bo zadoščala za daljše časovno obdobje. Na tem pokopališču najdejo svoje zadnje domovanje ludi umrli iz dela naselij KS Godič in KS Črna.
Uredili bodo javno razsvetljavo v Županjih Njivah - novo naselje in v delu naselja Stahovica.
Poleg sredstev KS bodo pri realizaciji navedenih projektov dodatno sodelovali še krajani s finančnimi sredstvi ali prostovoljnim delom. V načrtu je rekonstrukcija ceste na Kregarjevo v vrednosti 1.5 milijona tolarjev, rekonstrukcija ceste Praprotno-Zakal v vrednosti 1,5 milijona tolarjev, nadalje nameravajo razširiti javno razsvetljavo v Bistričici v vred. I
milijona tolarjev, '/'udi pri teh delih pričakuje KS znaten delež krajanov, ki so sicer vedno pripravljeni sodelovali.
Svet Krajevne skupnosti in finančna sredstva
Svet KS šteje II članov, ki zastopajo vsa naselja. Sestajajo se enkrat mesečno ali po potrebi na sedežu KS, kije v prostorih Gasilskega doma. Uradne ure za krajane imajo vsak prvi in tretji petek v mesecu. Člani sveta se izmenjujejo in krajanom odgovarjajo na vprašanje, sprejemajo pobude in predloge, kijih zatem posredujejo na sejah Svela KS.
Za delovanje krajevne sku/mos-li imajo na voljo letno sredstva:
iz. Krajevnega kraj. samopri spevka do 10.000.000 SI'/: iz ob činskega proračunu 435.000 Sil, izgrohnin 1.500.000 Sil.
Vsa sredstva, ki z njimi razpela gajo v KS. porabljajo gospodarno in v skladu z letnim programom de la. Vsa izkazana sredstva />a se dejansko še oplemenitijo s prispevki in delom krajanov.
Sodelovanje v KS
V krajevni skupnosti zelo dobro sodelujejo z Osnovno šolo Stranje, ki v mnogočem daje pomemben kulturni utrip kraju. Sodelovanje s Kalcitom je vsestransko ugodno. To podjetje vedno sodeluje pri posameznih akcijah in materialno podpira KS. Tudi sodelovanje z drugimi dejavniki in društvi, kol so gasilci. Rdeči križ. je dobro. Z Lovsko družino v tej KS pa pogrešajo več konkretnega sodelovanja.
Sodelovanje z Občino Kamnik je dobro. Takega si želijo tudi v prihodnje, predvsem pa pričakujejo, da bodo v tem letu nadaljevali z gradnjo pločnika v S/>. Stranjah, želijo si strpnega reševanja vseh težav, ki se sprotno pojavljajo.
Ostale aktivnosti v krajevni skupnosti
Resno razmišljajo o ustanovitvi lastnega turističnega društva.
saj na tem področju ni čutiti posebnih premikov, zlasti na področju razvoja turizmu. Turistično društvo bi po mnenju predsednika KS Zdravko Bodla jo lahko bilo organizator m usmerjevalci luiis
ličnega, kulturnega, športnega m družabnega iivljenja Tudi zna
meni/osti, ki so no voljo, hi lahko bolje izkoristili. I Marija v '/.upa njih Njivah, obiski Primoža in Ve like planinci
Težava, na katero KS nima dovolj vpliva, je označevanje krajev ob regionalki in oh cesti v Kamniško Bistrico, manjkajo tudi napisne table pri odcepih v posamezna naselja itd. Pri teh in še nekaterih drugih vprašanjih je KS preveč odrinjena.
Problematika prevozov težkih avtomobilov se počasi umirja. Prevozi se zmanjšujejo, ob cesti skozi Stranje so postavljene protihrupne ograje, ki le bla Ujo škodljive učinke.
In za konec
Krajevna skupnost ima izdelan 3-letni načrt razvoja do leta 2003. V njem so zajeti vsi bistveni elementi potrebni za nemoteno delo. Načrt je bil na Svetu KS sprejet in dostavljen občini Kamnik. Pričakujejo, da ho občina v polni meri podprla njihov /iro gram tudi z izdatnejšimi jinančni mi sredstvi.
Krajevna skupnost bo v juniju organizirala posebno čistilno akcijo ob izviru Kamniške llisliu <\ ker je v jezercu že preveč naneše-nega peska. To čistilno akcijo bodo pripravili ob nizkem vodostaju in ves material odpeljali. Vabijo k sodelovanju, ljudi pa bodo pravočasno obvestili.
Načrti so veliki in usklajeni. Uresničili jih bomo skupaj krajani s svetom KS in z. izdatnim sodelovanjem vseh, ki tako ali dru guče lahko prispevajo materialna sredstva, je zaključil naš pomenek predsednik Sveta KS Kamniška Bistrica Zdravko Bodlaj.
stani: siMšir
Iz januarske črne kronike
Tudi vzidana okna niso več varna ...
Podatki kamniške policijske postaje kažejo, da se je letošnjega januarja na naših cestah zgodilo 37 prometnih nesreč, kar je nekoliko manj kot v istem mesecu lani. Rezultat 20 prometnih nesreč je bila samo zmečkana pločevina, v ostalih 17 pa so bili poškodovani tudi udeleženci.
Med 52 kaznivimi dejanji so bile najbolj pogoste tatvine, ki so jih našteli 23, karje skoraj trikrat več kot lanskega januarja. Tatvinam so sledili 4 vlomi v objekte in 3 vlomi v avtomobile, poškodovanj tujih stvari pa so našteli 14 itd. Policisti so morali posredovati pri 29 kršitvah javnega reda in miru, od tega so v 18 primerih mirili razgreteže na javnih krajih (ulicah, lokalih), 11-krat pa so morali miriti tudi družinske prepire in pretepe.
Najprej nekaj prometnih nesreč, ki so se ta mesec dogajale kljub sorazmerno ugodnim prometnim razmeram (brez snega in poledice).
Prometna nesreča 2. januarja v Buču, ko je voznik zapeljal v obcestni jarek, se je končala samo z zmečkano pločevino. Manj sreče je imel voznik, ki se je 3. januarja v istem kraju zaradi prehitre vožnje zaletel v drugo vozilo in dobil lažje telesne poškodbe, da so ga morali odpeljati v Klinični center. Škodo na vozilih pa so ocenili na I milijon SIT.
6. januarja so se na Vrhpolju zgodile kar tri prometne nesreče. Prva je zaradi vožnje po nasprotni strani cestišča zahtevala materialno škodo okrog 600 tisočakov. Pri drugi je voznik zaradi vožnje preblizu desnega roba ceste trčil v betonski zid, tretji nesreči pa je bila vzrok neprilagojena hitrost, ena oseba pa je bila poškodovana. Škodo pa so ocenili na 1 milijon SIT.
7. januarja je prišlo do nesreče v Soteski, kjer je pešec hodil po cesti, ko ga je voznica osebnega avtomobila opazila, je naglo zavrla, druga voznica pa je zaradi prekratke varnostne razdalje trčila vanjo.
9. januarja sta se dve prometni nesreči končali s telesnimi poškodbami. Prva v Stranjah, kjer je voznik, ki je vozil v smeri Kamnika, zavijal na levo dovozno pot. Takrat pa je za njim pripeljal voznik, ga hotel prehiteti in ga je zadel v bok. Prehitevajoče vozilo je odbilo v levo v stanovanjsko hišo, nato pa še v ograjo in steber druge stanovanjske hiše. Poleg poškodbe voznika je nastala škoda za okrog pol milijona SIT. Druga nesreča tega dne je bila na Ljubljanski cesti, kjer je neznani voznik zaradi prehitre vožnje trčil v spredaj vozeči avto ter po nesreči odpeljal naprej, vendar so ga kmalu izsledili. Poleg materialne škode je bila poškodovana ena oseba.
15. januarja je bila pešakinja, ki je Ljubljansko cesto na Duplici prečkala izven prehoda za pešce, hudo telesno poškodovana.
Prekratka varnostna razdalja je 16. januarja botrovala prometni nesreči v Volčjem Potoku pri odcepu za Rudnik. Poškodovane so bile štiri osebe, nastalo pa je za en milijon SIT škode.
21. januarja se je v Volčjem Potoku zgodila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila je med vožnjo iz Hudega proti Volčjemu Potoku med prehitevanjem zbil dva pešca, ki sta hodila po levi strani v smeri proti Duplici. Oba sta bila hudo poškodovana.
Tudi prometna nesreča 25. januarja na kamniški obvoznici je terjala telesne poškodbe ene osebe. Zgodila pa se je zaradi neupoštevanja prometnega znaka oziroma zaradi izsiljevanja prednosti v križišču obvoznice in ceste proti Volčjemu Potoku. Med kaznivimi dejanji meseca januarja so bili najbolj pogosti vlomi. Nepridipravi so z njimi začeli takoj po praznikih.
3. januarja ponoči so vlomili v Foto atelje Grohar v Kamniku in iz razbitega izložbenega okna ukradli dva fotoaparata in dva daljnogleda.
Isto noč so vlomilci posegli po tuji lastnini še dvakrat in sicer najprej z vlomom v trgovino Kudrovc na železniški postaji na Kranjski, od koder so odnesli iz blagajne nekaj drobiža, nato pa še v kombi na Ljubljanski cesti 21 in iz njega ukradli večje število nogavic Bridgcdeale.
7. januarja je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Šmarci tako, da je odprl zgoraj odprto okno (kip) in ukradel precej deviz v obliki avstrijskih šilingov.
12. januarja je neznanec ponoči vlomil v stanovanjsko hišo v ulici Vilka Rožica in iz, nje odnesel dve torbi, ključe osebnega avtomobila in se nato odpeljal z avtom Alfa Romeo, parkiranim pod nadstreškom pred hišo.
V januarju so bila iskana ludi nova okna Tako je 4. januarja neznanec iz nedograjene hiše v Lasenem ukradel tri že vzidana in zastekljena okna in lastnika oškodoval za okrog 140 tisočakov. Ker so bila okna posebne vrste, jih ne bo težko izslediti, zato je najbolje, da jih nepridi-
KRONIKA
V januarju sta se poročila:
- SUŠNIK MATJAŽ, Zagorica nad Kamnikom 5C, mesar, star 22 let in
GERBIC JERNEJKA, Zgornje Stranje 29A, stara 20 let
ZLATA POROKA dne 20. januarja 2001 v Kamniku med IVANOM RESNIKOM in LJUDMILO RESNIK roj. ŠEKORANJA
V januarju so umrli
- KIMOVEC ANGELA, Kamnik, Šutna 16, upok., stara 92 let
- ŠPORAR KATARINA, roj. Naglic, Š marca. Gmajna 2, stara 66 let
- TURK JOŽEF, Kamnik, Zikova hI., 8, upok., star 87 let
- ŽAGAR JOŽEF, Bistričica 16, star 64 let
- C1MPRIČ Angela, roj. Kramar, Šmarca, Gornji log 18, upok., stara 79 let
- KLOPČIČ VILJEM, Loke v Tuhinju, vod. instalater, star 41 let
- MAČEK ELIZABETA, Mekinje, Cesta Dt. Tineta Zajca 19, upok.. stara 89 let
- ŽELEZNI KAR ANTON, Suhadole 55, upok., star 81 let
- BRUMEN MIRKO. Oievek IIB, zdravnik specialist, star 58 let
- HAJDAROVAC FADIL, Klanec 49, star 55 let
- LETNAR STANISLAV,  Mekinje,  Cesta treh talcev 21, upok., star 80 let
prav ponoči spet pripelje nazaj, kjer jih je vzel. »Zbiralci oken« so 10. januarja ponoči obiskali tudi Podgorje, kjer so iz nedograjene stanovanjske hiše ukradli tri že vgrajene okenske okvire brez stekel v vrednosti okrog 100 tisočakov.
15. januarja je neznanec vlomil v osnovno šolo v Tuhinju in odnesel fotokopirni stroj in računalnik s tiskalnikom v skupni vrednosti okrog 600.000 SIT.
29. januarja so neznanci vlomili v avtokleparsko delavnico na Cankarjevi in odnesli dve električni kotni brusilki, električno vrtalko in prenosni telefon. Isto noč so vlomili tudi v stanovanjsko hišo v Rudniku in odnesli 100 litrov rdeče barve Bel-ton v plastičnih posodah po 20 kg.
Tatinsko in vlomilsko pester prvi letošnji mesce so 30. januarja zaključili trije domači mladoletni roparji (ki so jih policisti že izsledili) na bencinski črpalki Petrol I v Kamniku. Okrog 18. ure sta dva z nogavicami zamaskirana mladeniča s palico napadla in pretepla edinega prodajalca na črpalki (tretji pa je stra-žil, potem ko so s Petrolovim trakom »zaprli« črpalko) in iz. blagajne pobrala 183.000 SIT. Prodajalca pa so morali odpeljati v klinični center.
Razgrajači in pretepači se tudi po praznikih niso umirili. Tako so morali policisti že 2. januarja dvakrat posredovati v stanovanju na Klavčičevi, kjer je vinjeni možakar pretepal ženo. Morali so ga odpeljati v prenočišče na Povšetovo v Ljubljano.
4. januarja je na Stahovici izvenzakonski partner pretepal svojo družico. Ta jc dobila take poškodbe, da so jo morali odpeljati v bolnišnico.
6. januarja okrog polnoči je prišlo na Groharjevi ulici na Duplici do pretepa in poškodbe z nožem. Mladeniča, ki jc opravljal malo potrebo po zidu bloka, je opozoril starejši možakar. Opozorjeni pa se je tako razhu-dil, da je začel pretepali možakarja. Ta pa se je branil končno tudi z. vžigalnikom, na katerem je rezilo in ranil ter odgnal napadalca.
27. januarja so rta poti iz gosli nskega lokala Pod skaleo pri teniškem igrišču tri mladeniče napadli trije neznanci. Vse tri napadene so zaradi poškodb morali odpeljati v klinični center.
17. januarja so nas na poti v obljubljeno deželo spet obiskali tuji ilegalci ali prebežniki, kot se jim sedaj reče. Policisti so pri Mostah prijeli 10 iranskih državljanov, med njimi so bili tudi otroci. Odpeljali so jih v Azilni dom v Ljubljano.
Da različne droge vedno bolj razsajajo tudi v naši občini, ni več nobena skrivnost, čeprav nekateri pred tem dejstvom želijo tiščati glavo v pesek. To kažeta tudi zadnja dva primera, ki so jih zabeležili naši policisti. 5. januarja so pri varnostnem pregledu občana v Kolodvorski ulici v Kamniku našli posušeno neznano rastlino, za katero sumijo, da je marihuana. Zato so jo dali v analizo. 10. januarja so v skupni akciji policistov in ljubljanskih kriminalistov na območju Kamnik pri devetih osebah, med njimi so bili tudi mladoletniki, našli nedovoljeno marihuano. Prijavili so jih sodniku za prekrške, nekatere pa tožilstvu.
Navzlic opozorilom, da je treba biti v zimskem času ob obisku naših planin še posebno previden, planinske nesreče ne počivajo. 14. januarja jc na strmem pobočju Grintovca planincu spodrsnilo in je drsel okrog 200 m. Na srečo se je uspel s cepinom pravočasno ustaviti. Pri tem si jc zlomil nogo, zato so ga s pomočjo gorskih reševalcev in policijskega helikopterja odpeljali v bolnico.
F. S.
Gasilci v boju z ognjem in ujmami
Leto, ki je za nami, ni bilo usodno za naš planet, kot so napovedovali vedeževalci, s stališča naravnih nesreč pa mu ni bilo prizanešeno in je bilo celo grozeče za tista ljudstva, ki so jih te nesreče prizadele. Obširne poplave v Angliji, na Madagaskarju, Kitajski in tudi pri nas v Sloveniji so močno prizadele ljudi in zemeljsko površino. Neprecenljivo škodo so povzroči-
Velenja. Ta požar so gasili gasilci iz vseh okoliških gasilskih organizacij in še poklicna enota iz Celja. Tisti ljudje, ki vodijo tovarno, so veliki šarlatani, čeprav se delajo, da so nenadomestljivi menedžerji. Sposobna oseba, ki vodi tovarno, mora imeti poleg proizvodnega procesa v svojem programu tudi požarno varnost in varstvo ljudi pri delu. Tako se danes v modernem kapitalizmu
Prometna nesreča na obvoznici Perovo zaradi prevelike hitrosti. Dva potnika umrla, avto BMW totalno uničen.
li tudi viharji, potresi, suša in mraz. V kanadski pokrajini On-tario je mraz spremenil dežele v ledeni oklep. Daljnovodne konstrukcije jc žled lomil, kot bi bile iz protja. Najmanj 3 milijone ljudi je bilo nekaj dni brez električnega toka. Hud mraz in žled sta življenje v pokrajini spravila »na ničelno točko«. Enako situacijo so imeli Sibir-ci, ko se je živo srebro spustilo pod minus 50 stopinj Celzija. Ob takem mrazu odpove skoraj vsa tehnika in celo ogrevalne naprave tam niso de- tMMiakiišEit lovale. Obsežne naravne nesreče spreminjajo celo obličje zemeljske površine. Zakaj nastajajo tako globalne ujme, od poplav, viharjev, sušnih obdobij, do potresov, plazov itd., na to vprašanje ni lahko odgovoriti. Vedno znova pa si zastavljamo vprašanje, ali morda zaradi nespametnega človekovega ravnanja in posega v naravno okolje ali pa so to periodične zakonitosti narave same.
Tudi Slovenijo so pestile številne naravne nesreče, proti katerim so se bojevali gasilci, vojaki, civilna zaščita in prebivalci. Zločinski požig hleva v Jab-Ijah pri Mengšu 25. 12. 2000 je v težkih vremenskih razmerah in ponoči gasilo okoli sto gasilcev in kljub temu je nastala velika materialna Skoda in za nameček je poginilo še pet mladih govedi.
Spomnimo se obsežnega požara v galvani tovarne Gorenje iz
ta vprašanja prepusti naključju, delavci in občani pa morajo tako škodo prevzeti na svoja ramena, odgovorni pa se izognejo krivdi. Neštetokrat jc bilo že zapisano, da mora biti v tovarni, kadar delajo varilci, požarna straža. Ta opozorila pa, kot vidimo, kaj malo zaležejo. Kdo ve.
žava tako velikih škod ne more sanirati v enem letu.
Kaj pa na območju kamniške občine? V preteklem letu ni bilo hujših požarov in naravnih nesreč, razen na Krivčevem, ko je bilo nekaj zdrsov zemeljskih plazov. Tu so ukrepali in sanirali gasilci iz vasi Gozd ter cestarji.
O letnih poročilih stanja požarne varnosti v občini so razpravljali člani gasilskih društev na občinih zborih. Splošna ugotovitev je, da je slanje požarne varnosti ugodno, čeprav jc bilo 243 raznih akcij, ki so jih izvajali gasilci ob soudeležbi Gasilskega društva mesta Kamnik na terenu tam, kjer je primer nastal. V preteklem le-lu je bilo po podatkih Gasilske zveze Kamnik 9 večjih požarov. 17 srednjih in 18 manjših. Tehničnih nesreč je bilo 41 in 92 prevozov cistern vode v vasi, ki jih jc prizadela suša. Tehnične nesreče so v glavnem avtomobilske. Pri nekaterih je bila pločevina tako izmaličena, da so morali voznike ali sopotnike reševati gasilci. Gasilci pa kraj nesreče po odvozu ranjencev še pospravijo in s cestišča očistijo mastne in razne druge madeže. Vseh avtomobilskih nesreč jc bilo 30, od tega pa kar v 25 primerih po krivdi voznikov zaradi prehitre in ncprila-
Prometna nesreča na Mengeškem polju. Zaradi silovitega trčenja s tovornjakom od osebnega avtomobila ni ostalo nič, voznik pa brez. glave.
kdo so storilci požarov na stanovanjskem bloku v Mariboru, obsežnega požara v skladišču Hmczada, skladišča v Kopru, v steklarni Rogaška itd. Tako velike požare naša mlada država težko prenese ne glede na lastnino. Požari nasploh močno ogrožajo narodno gospodarstvo, ogrožajo delovna mesta in nas siromasi jo.
Kako težko breme nam je naložila narava, ko je z zemeljskimi in skalnimi plazovi zasula Log pod Mangartom, pa velika poplava v Zgornji Savinjski dolini in drugod. Posledice bomo vsi občutili Se nekaj let, saj dr-
Kamniški gasilci so hiteli reševat življenje drugim, pa so sami doživeli prometno nesrečo, v kateri je bil uničen drag orodni avtomobil.
gojene vožnje vremenskim razmeram in cestišču.
Za nameček pa so tudi kamniški gasilci, ko so hiteli na pomoč na kraj požara, doživeli težko prometno nesrečo. Voznik osebnega avtomobila je pripeljal s stranske ceste na prednostno cesto Križ. - Komenda in zapeljal pred intervencijsko vozilo z vključeno sireno in lučmi. Da bi se izognil trčenju, jc voznik gasilskega avtomobila zapeljal na bankino in po sto metrih v potok Kneza. V akcijo je stopilo 15 gasilcev z najetim dvigalom Žurbi. Pri tej nesreči je nastala večja materialna škoda, k sreči človeških žrtev ni bilo, poškodovani pa so bili 4 gasilci PGD Kamnik. Ti podatki kažejo, da vozniki ne upoštevajo hitrostnih omejitev, čeprav bi drveli v zid.
V vseh teh akcijah gasilcem ni bilo žal ne časa in ne osebne požrtvovalnosti. Šli so v akcijo ne glede na vreme in čas, da so rešili življenje ali premoženje, ki je bilo ogroženo. Vsem ljudem dobre volje, ki so kakorkoli sodelovali v reševalnih akcijah in članom gasilskih organizacij gre javna zahvala in priznanje za vse, kar so dobrega storili za posameznika, za svoj narod in svojo domovino.
ALOJZIJ KONDA Fotografije: JOŽE OBLAK
Svetovna prvaka
Plesala tudi na državnem prvenstvu v Kamniku
Plesala sta, kot bi bila /. onega sveta - ta dva naša svetovna prvaka, Andrej Škufea in Katarina Venturini. Na svetovnem prvenstvu sta /.magala v kombinaciji desetih plesov.
Pa ne samo ta dva, tudi drugi so pokazali vse. kar /morejo ob svoji nadarjenosti in znanju, katerega so si nabirali v vseh letih treninga.
Odslej, pravijo, bo ples uvrščen kot športna disciplina tudi na olimpiade. Na državnem prvenstvu v Kamniku so na najvišjo stopničko stopili naslednji pari:
Matic Fcndrc in Nives Šelc-kar - mlajši pionirji
Aljaž. Skorjanc in Valerija Rahle - pionirji
Men Pavlcc in Katja Orgl -mlajši mladinci
Jaka Oset in Martina Plohi -mladinci
Matic Pavlinič in Lena Pavli-nič - starejši mladinci
Andrej Škulca in Katarina Venturini - člani
Zares bi bilo čudno, če svetovna prvaka ne bi bila prva na državnem nivoju. Drugače ni moglo biti, saj sta plesala zares enkratno. Tudi vsi drugi so
bili vredni občudovanja.
Nam gledalcem je kar dih zastajal. Koliko lepote! Človek kar ne more verjeti, koliko lepega vidi na takšnem tekmovanju. Zc samo obleke prečudovitih barv, posute z »biseri«, so bile prava paša za oči. Harmonija gibanja ob prijetni glasbi! Da, kar zaplavali smo z njimi.
Ples imamo Slovenci v krvi. Ples se vrača! Čedalje več je mladih, ki se vključujejo v plesne klube. Kakšna sreča za te mlade ljudi, kajti to je najlepša oblika družabnosti in kogar ples »zagrabi«, ga drži vse življenje. Kdor pleše, slabo ne misli, se ne opija in ne rabi drugih mamil, saj dosega v plesu vse užitke, ples oplemeniti človeka in ga odvrača od stranpoti!
Tudi v Kamniku narašča zanimanje za ples. saj je bila športna hala nabito polna gledalcev, tako, da je zmanjkalo sedežev. Ljudje v Kamniku bi več plesali, če bi imeli možnost, a ni nobene takšne dvorane, kjer bi bil npr. ob sobotah in nedeljah ples. Nekaj pa se le premika, saj so organizirane
plesne vaje v okviru klubov. Plesni učitelji delujejo in čeda-e več starejših se uči plesati, edaljc več staršev se odloča in vključujejo otroke v te plesne Sole. S tem jim omogočajo eno najlepših, za fizični in psihični razvoj najbolj primernih aktivnosti. Ples jc eden najlepših športov in jc hkrati tudi umetnost! Torej bomo čez nekaj let imeli več plesalcev iz Kamnika tudi na državnem prvenstvu. Tokrat jc i/. Kamnika na tem tekmovanju plesala le Marjeta Friedl-Megi.
Hvala Občini Kamnik, ki je omogočila, da je bilo letošnje državne prvenstvo v našem mestu. Na razpolago je dala športno dvorano pod ugodnimi pogoji; župan je prevzel pokroviteljstvo med prireditvijo. Celo pogostitev je pripravila ob koncu za sodnike in organizatorje tekmovanja.
Hvala cvetličarni (Mak. hip...), ki so s cvetjem olepšale dvorano in vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali pripraviti to sijajno prireditev. V imenu gledalcev
DRAGICA I Ril 1)1
NOVOSTI ZAKONA
O PRAVDNEM POSTOPKU
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Dokazni postopek
Ni več prisege prič.
Denarna kazen je zvišana za Pričo, ki noče priti na obravnavo ali odklanja pričanje brez utemeljenega razloga v zakonu. Kazen jc 300.000 SIT, enako velja za odklonitev dela sodnega izvedenca. Zaslišanje strank ni podrejene narave, ampak tudi formalno izenačeno z drugimi dokazi
(»lavna
obravnava
Ni več predpisanega pripravljalnega naroka pred glavno obravnavo. Tožena stranka mora na popolno in pravilno (o/bo odgovoriti v 30 dneh <xl vročitve, v gospodarskem sporu v 15 dneh z uslre/no obrazložitvijo. Neobrazloženi odgovor na tožbo mora sodišče obravnavali kot nepopolno vlogo in jo poslali stranki v dopolnitev. Pri vodenju prve glavne obravnave je uvedena »eventualna maksima«.
Stranka mora najkasneje na Prvem naroku glavne obravnave navesti vsa dejstva in ponuditi dokaze za svoje navedbe. Na drugih narokih lahko sicer navaja nove dokaze, vendar pod Pogojem, da jih brez svoje krivde ni navedla na prvem naroku. I'ukazi in dcjslva, ki so navedeni v nasprotju z omenjenimi določbami, sc ne upoštevajo. Zamudna siHlba se i zda tudi, če tožena stranka ne odgovori na 'o/bo. Možno je, da zamudno sodbo i/da sodišče na predlog Stranke Sodba mora bili i/dana v roku 40 dni od Zadnjega dneva glavne obravnave.
V uvodu sodbe ni potrebno več navajali slrankinih pooblaščencev in zakonitih zastopnikov.
Pritožba
Omejena je možnosl navajanja novih dejstev in doka/ov. saj mora pritožnik dokazati da tega ni mogel brez. svoje krivde navesti do konca prve glavne obravnave.
Pri pritožbenih razlogih bistvenih kršitev jc dodana nova. če je sodišče odločilo meritorno, kljub navedbi stranke, jc pristojna odločati arbitraža. Po uradni dolžnosti sodiščee kot doslej, pazi na bistvene kršitve postopka in vse kršitve materialnega prava.
Novost je ludi določba, po kateri sodišče po uradni dolžnosti ne razveljavi odločbo sodišča l. stopnje, tudi ce nastane upravičen dvom 0 resničnosii dejstev, na katere se opira sodba MKlišča prve stopnje, sedaj je tu dispozitivnost.
Izredna pravna sredstva
Stranko lahko zastopa odvetnik ali pooblaščenec z opravljenim pravniškim državnim i/pi-tom, ki mora za vložilev predložiti posebno pooblastilo. Pri reviziji jc sedaj občutno povečana vrednost spora na 1.000.000 SIT. V preživninskih sporih je dovoljena revizija le. ko je prvič določena ali če je ukinjena.
Uradni preizkus revizijskega razloga je omejen le na pravilno uporabo materialnega prava, ne pa več na sposobnost biti si ranka, procesno sposobnost ter pravilno Zastopanje. Nasprotni Stranki in državnemu tožilstvu KS se zaradi odgovora posije vsaka in ne samo pravočasna popolna in dovoljena revizija Ni več določb o posebni zahtevi za varstvo zakomtos-sproih, ki se nanašajo na
promet nepremičnin. Novost je
Garsonjero ali enosobno stanovanje v Kamniku ali okolici kupim ali najamem. Tel.: 041/691-777.
določba 0 ložhi za izpodbijanje sodne poravnave s subjektivnim rokom treh mesecev in objektivnim rokom treh tel od dneva sklenitve.
Postopek v zakonskih sporih in iz razmerij med starši in otroki
Gre za nov postopek, ki nadomešča poslopek iz zakona 0 zakonski zvezi. V teh sporih je javnost v celoti izključena. Sodišče mora ukreniti vse potrebno za varstvo pravic in interesov otrok in drugih oseb, ki ne morejo skrbeti same zase. Pri tem sodišče ni vezano na postavljene zahtevke oziroma odloči brez zahtevka in lahko odloči tudi na podlagi dejstev in dokazov, ki jih stranke niso navedle.
V zakonskih sporih se postopek prične s tožbo in sporazumnim predlogom. Sodišče o stroških odloča po prosti presoji. Pri sporazumnem predlogu se obvezno odloča o dodelitvi otrok. Pri sporazumni razvezi so omejeni pritožbeni razlogi. Poleg tega pa je predvidena možnost za razlog za pritožbo zvijača, zmota ali sila ali pa. če niso izpolnjeni pogoji za sporazumno razvezo.
Postopek zaradi
motenja posesti
I dina sprememba je, da sodišče glede začasnih odredb ne more več kot sedaj odločati po uradni dolžnosti, ampak le na predlog strank.
Plačilni nalog
Plačilni nalog izda strokovni sodelavec brez. naroka.
Zvišan je znesek za plačilni nalog dO 200.000 SIT za primer brez Verodostojne listine. Tudi v postopku ugovora zoper plačilni nalog jc mogoče navajali nova dejstva in dokaze le na prvem naroku glavne obravnave.
DUŠAN KOŠIR dipl. pravnik
PUST
V STRANJAH LETA 1941
Levi s harmoniko je GOLOB FRANC -SPINOV iz Županjih njiv in drugi harmonikaš BA1ANTIČ PETER -RE BERNl KOV iz Zagorice. Sliko hrani URH IVAN -PETERČEV iz STRANJ.
11. otroški parlament
Hočem, torej zmorem!
V ponedeljek, 5. februarja, je v Ljubljani v prenovljeni dvorani državnega zbora potekal 11. otroški parlament pod geslom Hočem, torej zmorem. Parlamenta se je udeležilo 144 mladih parlamentarcev z mentorji iz 17 slovenskih regij. Mlade Kamničane sta na parlamentu zastopala Nada Mahič, učenka ()SMarije Vere in Luka Kodra, učenec OŠ Šmartno. Mlade[>arla-mentarce sta pozdravila predsednik državnega zbora Borut Pahor in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije in ljubljanska županja Vika Potočnik, zasedanja otroškega parlamenta pa so se udeležili tudi trije pravi ministri.
Med ".vodnimi razpravami so mladi jmrla-mentarci poročali o delu razrednih, šolskih, občinskih in regijskih otroških parlamentov. In o čem so spregovorili mladi Kamničani? Predstavili so najpomebnejše probleme, sklepe in zahteve, do katerih so prišli na regijskem jmr-lamentu v Kamniku, s pomočjo osnovnošolcev iz 19 občin ljubljanske regije. Mladim se kar sama po sebi zastavljajo vprašanja, vse preveč jih je, odgovore nanje pa vse težje dobijo.
Zaceli so z ljubeznijo, Ta je ali bi morala biti glavni gradnik današnje družbe. Vedo, da predstavlja srečo, je pa tudi trpljenje. Gradi družino, družine družbo!
Nastaja pa problem. Pomanjkanje ljubezni v družinah. To je tema, ki nima meja. Ni raz-jinirl/ini. fe pa zelo pomembna. Zato, jiravza-to so začeli svojo razpravo z družino. Starši pogosto svoje ljubezni ne znajo izraziti otrokom. Vse preveč je stresa, obveznosti, tako da starši pozabljajo na prvoten pomen starševstva. Tehnologija je že veliko napredovala, na-domestnih staršev m ljubezni pa še ni razvila. Pa tudi gotovo je ne 00,
Slarši sc ne zavedajo, da otroci z družino predstavljajo celoto in da so otroci brez te družine nepopolna celota. So izgubljeni in zaradi tega so pogosto žrtve pritiskot' družbe. Potrebujejo večjo podporo staršev, njihovo razumevanje in absolutno spodbudo. (isnovna šola je odskočna deska za dober jmklic, kariero. Skozi uspešno šolanje jih lahko vodi le pozitivna vzgoja staršev in njihova ljubezen.
Zato zahtevajo:
■ Obvezno izobraževanje kandidatov za starše o njihovem bodočem poslanstvu.
■ Večje razumevanje, strpnost in spošhvanje otrok in njihovih interesov.
- Več ljubezni in odkritih pogovorov z otroci v vseh starostnih obdobjih.
- Ustanovitev bolj učinkovitih družinskih sodišč
- Večjo učinkovitost centrov za [>omoč družinam m n/rukom
- Več zaupanja otrokom.
Družbenim institucijam pa predlagajo obvezno uzakonitev otrokovih jiravic v posebnem zakonskem aktu,
S svojo razpravo so se dotaknili tudi lole, ki jim predstavlja še enega izmed gradnikov družbe, stavbo, združbo, zakon in nujno stvar, kjer mladi preživljajo velik del svojega življenja in se v njej pripravljajo za življenje.
Toda za njih postaja ta institucija težava. Iz šole izhaja vse preveč jeze, stresov in potrtosti Kljub temu, da jih šola prifjravlja na življenje, vsi te danosti ne izkoristijo enako dobro. Zakaj: Zato. ker je zanje že sam pouk večinoma dolgočasen, zalo ker učitelji podajajo snovi tako, kol da govorijo sebi in ne njim.
Menijo, da je šola vse preveč storilnosto na ravnana, vse je bolj [mmemhno kot učenci, ki so v njej.
Glede na predhodne ugtdovitve so sprejeli naslednje sklepe:
■ želijo si bolj prijazne in strpne učitelje,
- večji nadzor nad kvaliteto pouka,
- zmanjšanje obsega učnih jirogramov,
- več predmetov v namenjenih vzgoji učencev in ne le posredovanju znanja.
- več prisrčnega druženja z učitelji in vrstniki,
- zmanjšanje socialnih razlik med učenci (večje subvencioniranje šolskih programov in prehrane}.
Svojo razpravo so nadaljevali s težavami, kateri izvor je družba. Zavedajo se, da v njihovi okolici živijo ljudje, ki verjamejo v približno skupne sit ari in imajo podobne potrebe in zahteve, le ti se začnejo združevati, jmslušati isto glasbo, se jjodobno oblačiti.
Ugotavljajo, da med socialnimi skupinami skinhedi, čefurji, darkerji, pankerji, skejterji in podobno, prihaja do vse večjega zaničevanja, nasilja in neslrjmosli.
Preprečiti je to zelo težko zalo menijo, da bi bilo dobro slišati mnenja vseh j>ri{jadnikov različnih subkultitr. Njihove Izpovedi bi gotovo pripomogle k učinkovitejšemu reševanju medosebnih ovir in težav, kijih produeira različna ideologija.
Tudi predsodkov je preveč. Predsodki so streli človeške glave, ki ciljajo tarčo.
So lahko dobra mnenja in slabe presoje. Tar-
Č11 zadane/o. ne. da hi o njej kaj vedeli lana pa je tudi človek, ki ga predsodki prizadena
j°-
Prat zato naj bi bil vsak mladostnik f/ošlen do sebe in svoje okolice in ne bi svojih vrstnikov in drugih ljudi ocenjevali zgidj j>n njiho vem videzu, zunanjosti.
Razjiravo so zaključili z naslednjimi mislimi:
»Živimo v družbi, kjer ni več tabujev. Zakaj bi se torej časa sramovali. Zakaj bi nas moralo skrbeli, ali smo družbi všeč ali ne. Mojega mišljenja nebo ustvarila moja oble ka ali zvrst glasbe. Razvilo se bo v moji glavi, srcu, v meni.
Zalo bodimo med seboj čimbolj sj>rejemljivi in strpni. Svet nas mladostnike vidi kot vse enake, torej celoto. ČeJ>a bodo tej celoti vladali predsodki, bo razjmdla. Svet je prevelik za posameznika, celo ta pa je močnejša od sveta.
Zato je skoraj nedopustno in neverjetno, da V Kamniku mladi nimajo svojega prostora za druženje, za pogovor, za izmenjavo mnenj in predvsem za strpnost.
Naš prostor druženja je cesta, J>a lokali in skriti kotički.
Tu seveda brez vas, mestni oblastniki, ne moremo ničesar. Prosimo vas, da končno ustrežete našim vfrijočim potrebam po skuj) nem prostoru, kjer se bo dogajalo kajlej>ega in ustvarjalnega, kjer se bomo učili in tudi naučili strpnosti.
Mladi vemo, da je resnica, da hočemo! Da pa bi vse zmogli, potrebujemo /jomoč. Pomoč vas odraslih.
Družino, družbo in šolo razumemo drugače kot vi odrasli. Nimamo še ustreznih IpO znanj, nimamo dovolj znanj, zato je naš glas v svetu odraslih preveč pogosto preslišan!
Ker se ne moremo sami braniti, vse prevečkrat prihaja do kršitev otrokovih pravic Ali se sploh zavedale, da Slovenija nima svojega akta o kršitvah otrokovih pravic, jjačpa se te na hajajo vzelo nejasnih podzakonskih aktih.
Želimo preveč, če vas spodbudimo k naslon ku tega?
Za sprememb« so jiotrebna dejanja. Ne le prazne obljube. Upamo, da končno jnehaja mo od besed k dejanjem.
O lem presodile vi - odrasli!«
Mladi parlamentarci se zavedajo svojih težav in odgovornosti. Nebovpijoča želja vseh prisotnih pa je bila: pogovarjajte se z nami
Za temo naslednjega\mrlamenta so si izbrali naslov »Kako preživljati prosti (mh
M,T!!riy *olske *feM/"'"*" »<<>»< ti
OS Marije Vere Katarinu Komaiar
PLANINSKI KOTIČEK
Spominski pohod na Grintovec
19. januarja 1991 se je med plezanjem v slapu nad Žagano pečjo smrtno ponesrečil odlični kamniški alpinist Danilo Golob, 16. januarja 1996 pa je med nočno reševalno akcijo na severnem pobočju Brane kložasti plaz potegnil v smrt alpinista in gorskega reševalca Janka Plevela-Pubija.
V spomin na preminula sotovariša se je 15 članov alpinističnega odseka Kamnik in udeležencev letošnje alpinistične šole, v soboto, 20. januarja povzpelo na Grintovec in tako simbolično uresničilo besede, izrečene ob slovesu od njiju: »In, ko bomo gazili sneg proti vrhovom naših hribov, bosta draga Danilo in Pubi spet
Izmenjava z Angleži
V lanskem letu je bil AO Kamnik, pravzaprav pa bolj Marko Pre-zelj, glavni organizator obiska angleških alpinistov v naših hribih. Ti so bivali v Kranjski Gori in plezali predvsem v Julijcih. Letos pa se bo na otok, na Škotsko, odpravila 7-članska slovenska »odprava«, v kateri bodo tudi trije člani kamniškega AO: Aleš Koželj, Aljoša Mar-kač in Marko Prezelj. Na pot se bodo odpravili 16. februarja, vrnitev pa načrtujejo za 4. marec. Vmes pa bodo, odvisno od razmer, v relativno nizkih (najvišji vrh, Ben Nevis, meri 1343 m), vendar zaradi posebnih razmer, ki vladajo pozimi na Škotskem, zelo zahtevnih stenah, poskusili preplezati čim več zahtevnih smeri.
BOJČ
MALI LEKSIKON ASTROLOGIJE
Večkrat ste se vprašali, zakaj imajo določeni ljudje značajske lastnosti. Odgovor daje astrologija: Zaradi vpliva planetov, sonca, lune in zvezda v času rojstva.
Ogledali si bomo ljubezenske in partnerske odnose. Značilne lastnosti ljudi, rojenih v določenih sončnih znamenjih zodiaka, so naslednje:
Oven je samozavesten, se hitro razburi in umiri, je tudi strasten in temperamenten.
Bik jc trmast, seksualen, zemeljski, zamerljiv, humanist - pomaga v nesreči.
Dvojček pretirano ljubi svobodo, manjka mu strasti in zvestobe, je zelo muhast.
Rak je nežen in romantičen, ljubosumen, zelo dobro zna z denarjem.
Lev - vse se mora vrteti okoli njega. Dober in ognjevit ljubimec, večkrat nezvest.
Devica je mladosten, odličen ljubimec, večkrat nezvest.
Tehtnica je šarmer, ki se rad drago in lepo oblači, vedno dobre volje, omahljiv, preveč občutljiv.
Škorpijon je zelo ljubosumen in posestniški, zelo seksi, strasten ljubimec, maščevalen. Ko najde idealnega partnerja, je zvest.
Strelec je velik ljubimec in najboljši prijatelj, veliko potuje.
Kozorog je zelo stvaren in premalo čustven, sicer pa ga-rač za družino, najboljši na stara leta.
Vodnar je večni šarmer, vendar vedno pripravljen na kaj nenavadnega. Težko se odloči za trajno zvezo, ki pa traja praviloma celo življenje.
Ribi je super ljubimec. Dober prijatelj.
DUŠAN KOŠIR
Iz razreda na teren
V želji, da bi poglobili znanje, ki so ga učenci pridobili pri pouku, sem se v maju povezala s Turistično-informacijskim centrom (T1C). Dogovorili smo se za ogled Kamnika in odšli na učno uro iz zgodovine z vodičko Uršo.
Iz TlC-a smo se odpravili do rova pod Malim gradom. Gospod Božo Matičič nam je povedal veliko zanimivosti o njegovem nastanku in uporabi. Potem nas je popeljal v hlad, temo in vlago rova. Vodička Urša nas je vodila na Mali grad, kjer jc ob vstopu spontano nastala uprizoritev legende o Veroniki. Pot smo nadaljevali po Šutni, ob ostanku mestnega obzidja, do frančiškanske cerkve in Plečnikove kapele z božjim grobom. Po poti smo se pogovarjali in iskali drobne detajle na hišah, ki nam še danes veliko povedo o preteklosti (pomoli, cehovska znamenja, izveski, okraski na hišah).
Učna ura iz zgodovine je popolnoma uspela. Hvala gospodu Božu, Martini, Nuši in Urši. Izkoristite njihovo znanje tudi vi, ne bo vam žal.
MAJDA ZUPANČIČ,
OŠ Frana Albrehta podružnica Nevlje
Mešani pevski zbor Odmev
Z ambasadorji slovenskega jezika po svetu
Prelepo sončno in vetrovno vreme nedeljskega popoldneva se je lepo zlivalo z izjemnim vzdušjem, ki nas je prevzemalo, ko so se udeleženci seminarja Slovenskega jezika iz Argentine, Urugvaja in Avstralije na pobudo g Zvoneta Žigona, svetovalca vlade, odločili preživeti nedeljsko popoldne z našim zborom.
Okoli 30 učiteljev slovenščine je videlo kratek potek naših vaj, obarvan z duhovitimi pripombami, ob katerih poskrbimo za dobro voljo, ki jc tudi sicer na naših vajah nikoli ne manjka. Nato smo predstavili krajši koncertni program, v katerega smo vključili široko področje pesmi, ki jih izvaja naš zbor. Raznolik program obsega skladbe posvetnih renesančnih in baročnih avtorjev, dela klasičnih, romantičnih in sodobnih skladateljev poleg domačih in tujih sakralnih del. Zbor si je v zadnjih letih nabral znanje in pevske izkušnje pod vodstvom temperamentne in vedno nasmejane zborovodkinjc profesorice Ane Štele. Prav raznolik program in sproščena izvedba sta naletela na navdušenje, ki ga je spremljal bučen aplavz. Vživeti v izjemno pevsko vzdušje so po našem zaključku sami nadaljevali s petjem slovenskih ljudskih pesmi. Nemalo so nas presenetili z poznavanjem naših narednih pesmi, saj smo kmalu ugotovili, da njihovo znanje presega naše, torej nas, ki tu živimo in smo tu doma. Pol sveta oddaljeni od nas gojijo slovensko pesem z veliko narodno zavestjo, ki je privzgojena od njihovih slovenskih prednikov.
Ob tem smo se zamislili in želeli, da bi bilo to dejstvo malo bolj nalezljivo. Večer smo nadaljevali in zaključili v gostilni Goručan, kjer so nas gostili z večerjo. Lep družaben večer je spremljalo tisto pravo pelje s srcem, izmenjava mnenj in zanimivih pogovorov, šal. Ura kar prehitro beži, kadar tega ne želimo in bližalo se je slovo. To ni bilo pravo slovo, saj smo vzpostavili prijateljske stike ter tako srečanje že dvakrat v »lastni režiji« ponovili. Tudi papirnate servicle smo popisali z naslovi in e-maili, seveda z željo po ohranitvi stikov.
Žal sc njihovo enomesečno bivanje v Sloveniji izteka, ostali bodo lepi in trajni spomini, lepe izkušnje in upanje, da se kmalu spet vidimo.
MARINA KOŽELJ
Aktivnosti v Društvu upokojencev Kamnik
Gostilna s prenočišči pri »Planinskem orlu«
Stahovica 20 telefon 01 832 54 10
odprto od 10. do 22. ure torek zaprto
POSLOVNA KOSILA, POROKE IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE' '
Pridružite se nam na veselem pustovanju na pustno soboto, 24. februarja!
Sprejemamo že rezervacije!
Dobrodošli novi člani
Po končani aktivni delovni dobi se znaten del upokojencev povezuje v društveno življenje, saj za marsikoga pomeni upokojitev bistveno spremembo in jim včlanitev v društvo pomeni uteho in hkrati vzpodbudo za nov način življenja.
V kamniškem društvu je včlanjenih skoraj 3.300 upokojencev, kar predstavlja približno 65% vseh upokojencev. Za upokojence-člane društva je organizirana cela vrsta dejavnosti: kolesarjenje, planinar-jenje, počitnikovanje, balinanje, kegljanje, izletništvo, druženje v ženski sekciji in cela vrsta drugih, za upokojence primernih zvrsti.
Za upokojence so seveda zanimiva kulturno-zabavna sreča-
nja, obiski bolnih, ostarelih članov in jubilantov, obletnice skupnega življenja itd. Ne nazadnje društvo s praporom pospremi umrle člane na njihovi zadnji poti.
Društvo ima organizirane Se druge oblike dela: svetovanje, izobraževanje (tečaji tujih jezikov), kulturno ustvarjanje (pevci, folklora), obiske gledaliških predstav...
Izven društvene povezanosti je še vedno precejšen del upokojencev. Vse, ki še niste člani ali članice društva, vkljudno vabimo v naše vrste. Prepričani smo, da boste z veseljem sodelovali v različnih, za vas primernih dejavnostih in se boste dobro počutili.
Podatki, ki jih imamo, kažejo, da so upokojenci iz ne-
katerih predelov občine številčno skromno včlanjeni, zato je DU Kamnik v programu dela za to leto prav temu namenilo veliko pozornost.
Upokojence, ki še niso člani društva, vabimo, da se oglasijo na sedežu DU Kamnik, Kolodvorska 5 (tel. 8391-015) ali pri poverjenikih, ki so v vseh krajevnih skupnostih. Uradne ure v Kamniku so vsak delovni torek in petek od 8. do 12. ure.
Vsakega, ki sc želi na novo včlaniti, bomo z zadovoljstvom sprejeli in mu izročili letni program dela oziroma društvenih aktivnosti. Upamo, da boste kmalu z zadovoljstvom ugotavljali, da ste se prav odločili.
STANE SIMŠIČ
Člani in članice Društva upokojencev Kamnik na kolesarski turi proti Vodicam.
PRAKTIČNO STRELSTVO
In memoriam Ciril Virient
Preteklo je že leto dni, odkar se je po hudi in zahrbtni bolezni poslovil od nas naš klubski tovariš Ciril Virient. Nekako
niso pomenila veliko, zato pa je bil vedno zavzet s tehničnimi problemi in razmišljanji, kako bi se dalo kakšno orož-
ramo strelsko tekmovanje v njegov spomin. V decembru 2000 smo ga izvedli prvič. Uspelo tekmovanje smo združili s humani-
Člani PSC (z leve: Milan Potočnik, Uroš Jereb, Matjaž Kobal, Ivan Mikolič, Marjan Sušnik) so izkupiček spominskega strelskega tekmovanja namenili Zavodu za invalide INCE v Mengšu.
nismo mogli dojeti nenadne izgube prijatelja, ki je bil spoštovan in do vsakega izmed nas prijazen, silno delaven na strelišču, povrhu pa še izumitelj v orožarstvu, kjer je imel najbrž še veliko načrtov. Usoda je posegla vmes in naenkrat ostane za človekom samo spomin - takšen ali drugačen.
Za našega Cirila lahko rečemo, da se ga bomo vedno spominjali s spoštovanjem in prijateljsko mislijo. Vedno bo v našem športu vrzel, ki bo spominjala na nesebičnega prijatelja, ki mu strelska tekmovanja
je izboljšati ali ga na novo izumiti.
Strelci Kamniškega kluba za praktično streljanje smo se odločili, da enkrat letno organizi-
tarno akcijo. Denar, ki smo ga zbrali, smo podarili zavodu za invalide INCE Mengeš. Prepričani smo, da bi to gesto pozdravil tudi naš Ciril.
UROŠ URANIČ
Kranjska cesta 2, Kamnik
^H^T^n^TjK T2 01 83 94 500,041-631-148
RTV SERVIS
ANTENSKI SISTEMI
sil5Z?est
POSLOVNE STORITVE prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin novi prostori na Steletovi 8/a v Kamniku (stavba poleg SKG)
- posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji in najemu
hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, zemljišč...
- izdelava etažnih načrtov in
vpis stanovanj (v večstanovanjskih zgradbah) v zemljiško knjigo
- druge poslovne storitve
Tel.: 041-614-308 01-83-10-960 Faks: 01-83-10-965 E-mail: Silvest@siol.net
OGREVANJE NA PLIN JE NAJCENEJŠE
• PRODAJA plinskih peći BUDERUS, HYDROTHERM, JUNKERS, VAILANT, VIESSMANN
• IZVEDBA na ključ od projekta do zagona
• BREZPLAČNO SVETOVANJE
• UGODNI KREDITI
Kon Tiki EBEB
d.o.o.
SOLARNA TEHNIKA • ELEKTRONIKA
Ljubljanska 21/K (TP CENTER DUPLICA), tel.: 01/8310-380 http://www.kontiki-solar.si
POPRAVILO RAČUNALNIKOV
KVARK d.o.o . Ljubljanska c 21e. KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica)
Kakovostno in ažurno
VODENJE POSLOVNIH KNJIG, sestava letnesa poročila, davčne napovedi za zasebnike za leto 2000.
Tel.: 01/839 22 85, 041/831 970.
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- žita (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo
- umetna gnojila
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance
- na zalogi že SEMENSKA KORUZA
- MOKA tip 500, SLADKOR   UGODNE CENE
VSE ZA KOLINE
(naravna in umetna čreva. kolofonija, spile, začimbe)
RAZPRODAJA RIŽA IN PŠENICE SLABŠE KVALITETE, primerno za krmo, po 30 SIT/kg.
Cene za krmila so tovarniške:
MALI OGLASI:
Instrukcije angleščine in matematike za srednje in osnovno šolo. Prva informativna ura brezplačna. Tel.: 83 92 017.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 72 38 157,041/322 571.
Zemlijšče 8.000 m2 v Jastroblah pri Špitaliču, ugodno prodam. Tel.: 05/672 21 19.
USLUGA TAPETNIŠTVO
SPRUK DUŠAN s.p.
Krivčcvo 12h, Stahovica telefon.: 8325-378
Preoblačenje sedežnega pohištva.
Tapeciranje vrat s toplotno in zvočno izolacijo.
Iskrena hvala vsem, ki ste bili z nami v tcZkih trenutkih, ob izgubi našega moža, očeta in dedija
ANTONA SMOLNIKARJA - SRNAKA
Spomin nanj bo večno med nami! Vsi njegovi . Kamnik, februar 2001
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
tik
A jutri ptfjdem na K"ro-naj se oči mi napijo višin, daljin, dn : bleskom tem MUpFOti pojdem hudim dnem
ZAHVALA
V 48. letu življenja nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naS dragi mož, oči, sin, brat, stric in svak
CVETO NOVAK
iz Mengša
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji pen., za darovano cvetje, sveče, pisno in ustno izrečeno sofcujc. Posebna zahvala G RS Kranj, dr. Iztoku Tornazinu go^kemu reševalcu Robertu Kralju, pilotoma Marjanu Klanjsku m Kajku Zupančiču ter Jožetu Kumcrju. Zahvaljujemo sc Pevcem, trobentaču, godbi in g Mcrčunu za ganljive besede slovesa. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Mengeš, Kamnik, januar 2001 _
Trud in trpljenje tvoje jc bilo življenje, zdaj h počitku teglo je telo, a tvoje delo in trpljenje nikoli pozabljeno ne bo.
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je v 74. letu zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat, stric, svak in tast
VALENTIN SPRUK
s Hriba pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete nase in spremstvo na zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter praproščaku in neveljskim pevcem. Posebej se zahvaljujemo dr. Staretu za skrbno zdravniško pomoč. Hvala tudi sodelavcem Svilanita in Hrama As.
Žalujoči vsi njegovi
Hrib, Poreber, Znojile, Kamnik, Mekinje, /duša, februar 2001
Tomšičeva 1 7, Kamnik, tel. 83 91 888
AKCIJSKA CENA KRISTALNIH KOZARCEV!
Nudimo tudi barve, lake, gašeno apno, pipe Armal, posodo, porcelan, vse vrste gospodinjskih strojčkov, kolesa Rog in še in še...
Strokovni nasveti iz sobopleskarske stroke.
Velika izbira aranžiranih daril.
Če nimate idej za poročno ali kakšno drugo darilo, lahko podarite tudi naše DARILNE BONE.
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča!
AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Telefon: 83 91 383 GSM: 041/715455
Vrhpolie 41, Kamnik (v gasilskem domu)
Odprto: 9M2h, 15K-18h, sobota: 10*-12".
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na novo telefonsko številko
01/56-55-120.
NIZKOGRADNJE,
asfaltiranje in tlakovanje
dvorišč, dovoznih poti in parkirišč,
polaganje robnikov in pralnih plošč,
izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp«
Tel.: 01/83 94 614,
041/680 751, 041/800 946.
ZASEBNA
ZOBOZDRAVSTVENA
ORDINACIJA
dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15, Domžale teU 7212-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek I3h-1&* torek, petek 9h-12h
		Iz zvonika zvon doni. ko dragi. Ti, zapuščaš nas. Ne veš ■ kako, kako zelo boli, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in strica
	Q	
		STANETA LETNARJA
		iz Mekinj
se zahvaljujemo vsem, ki ste mu lajšali zadnje dni življenja. Posebna zahvala dr. Jermanovi in zdravstvenemu osebju ZD Kamnik za pomoč. Hvala g župniku za opravljen obred, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Iskrena hvala vsem, ki ste našega Staneta v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje, sveče in za svete mase.		
		Vsi njegovi
		Januar 2001
Po
KO
12. 2. - 3. 3. 2001
12. 2. - 3. 3. 2001   v Metalko
kopalniško pohištvo, oprema in dodatki, sanitarna keramika, ploščice, vodovodne armature,...
Redna Ona z
cena     K) % popustom SfT:
kopalmški blok JANA Gorenje NO...........I2I.523.- i99*9ft%*>
kopalniški blok LARA Kolpa..............113.492.- f§&£4&«
polkroina kabina za prhanje TKP 80/G. Kolpa . 60.088.
WC školjka CUZIA BE. talni odtok.......... 9.360.
kvalitetna švedska lesena WC deska KAN. bela 6.900.-
cev za prho TtNYR£X Crom, Tenrit..........1.460.- 9»3f$>»
armatura za kad Unitas.................16.250.-
bojler TG 80 E. Tiki...................25.119.60
armatura za umivalnik Armal.............21.061.-
WC splakovalnik LAGUNA, LIV. bel, univerzalni. 4.880-WC splakovalnik FONTANA, Prosan, univerzalni. . 5.115.-
nova vozila rabljena vozila promocijska vozila staro za novo staro za staro odkup za gotovino takoj kredit in leasing pooblaščen Audi servis originalni nadomestni deli
Vaš najbližji AUDI center.
Autodelta, Dunajska 122, Tel: 01 568 46 46, www.autodelta.si
Odprto tudi ob nedeljah.
METALKA TRGOVINA
BLAGOVNICA METALKA KAMNIK Šotna 37, tel. 01/831 15 55
Kamniški OBČAN S
01/83 91 311 041/662 450
Ambrož snaa
POPUSTI za vozila 1.2000!
UNO
SEICENTO PUNTO 1.2 SX 5V BRAVO HGT MAREA vveekend
flNMH
1.095.000 SIT od 1.312.000 SIT od 1.652.000 SIT
3.529.000 SIT od 2.817.000 SIT
FIAT BRAVO 80 SX,
L 2001 - 2.465.000 SIT Oprema: klima, 2x zračna blazina, servo, el. steklo, centr. zaklepanje, radio RDS, ...
I'K()I)VI\ VOZIL: Lahovče2, tel.: 0472529070 M R\ IS \ OZIl.: LahovČe 40. td.: 04/252«) 0511
LGNART
Podbelsek Janez, s.p.
Sem obrtnik s 25-letno tradicijo v predelavi lesa. Izdelujemo brunarice, vrtne
lope, iindsl reške za avtomobile, embalažo i!d.
Zaradi večjega naročila VABIMO K SODELOVANJU
- delavca z izkušnjami v lesno-montažni dejavnosti
- delavca mizarja
Pisne ponudbe pošljite do 24. februarja na naslov: Lenart, Podbelsek Janez s.p., Golice 14, 1219 Laze v Tuhinju.