-r Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah VeUa za vse leto • • . $6.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS Iisfrslovenslaiudelaveev t Ameriki* I The largest Slovenian Dailj in the United States. | ■ Issued every da; except Sunday« b I and legal Holidays. | I 75.030 Readers. r | 1LEF0N: OORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: OORTLANDT 2876. NO. 165. — ŠTEV. 165. NEW YORK, TUESDAY, JULY 15, 1924. — TOREK, 15.« JULIJA, 1924. ROPA PRIPRAVLJENA NA NOV POŽAR brandeis - tovariš [do se ne briga za omejitve, katere je naložila takozva-na mirovna pogodba. ^— Avstrija in Čehoslovaška sta baje glavni eksporterki zavrtnih. zločincev in morilcev. — Jugoslavija si je nabavila v enem mesecu en milijon novih pušk in ogromno zalogo municije. London, Anglija, 14. julija. — Znani soeijalistični in icifistirni parlamentarec Morel, predsednik "Zveze za [mokratieno kontrolo", ki pripada krogu najbolj vpliv-h svetovalcev ministrskega predsednika Ramsaya Mac-bijalda, je primerjal Evropo z velikim skladiščem smod-[ka, ki lahko zleti ob prvi priliki v zrak. Ta angleški dr-[viiik je rekel, da ni tega stanja kriva v toliki meri Nem-ja, temveč Francija v družbi manjših držav, katere podira ter neti njih bojevito razpoloženje. 44Nemčija," je rekel, i'ni danes več tako velika ne-irnost za svetovni mir kot je bila nekoč, a nobenega roma ne more biti, da se tudi Nemčija pripravlja na na-iljni boj. Profesijonalni militarist! in industrijalci ^•aneije pa izpreminjajo Evropo v pravcat arzenal." Morel je natančno proučil to vprašanje ter ima za to »kmnentarične dokaze. On je mnenja, da je sedanja fran-[ska vlada, kateri načeluje Herriot, nedolžna in da ne ve jčesar o oboroževalnih namenih resničnih mogotcev, ki vo-Ijo usodo Francije. Dal je izraza svojemu prepričanju, n so storili industrijski in drugi slični interesi v Fran-|ji vse, kar je bilo v njih moči, da preprečijo miroljub-orijentacijo francoske inozemske politike. Glede virov produkcije za oboroževanje in tozadev-propagande je rekel Morel: 44V sedanjem času izdeluje več vojnega materijala pt kdaj pred izbruhom svetovne vojne. Glavna produk-jska sredstva so Škodove naprave v Čelioslovaški in av-[rijski armadni arzenali. Francoski denar in vpliv vodi-vse te naprave. Kkodove naprave imajo svoje premočni ke ter eksportirajo velikanske množine vojnega ma-4rijala. Mogočna francoska tvrdka Creuzot-Schneider fmtrolira pet in sedemdeset odstotkov akcij Škodove na-*ave ter dobiva iz njih velikanske dobičke. Tekom letuje spomladi so narasle francoske vloge v tem podjetju bi dva milijona angleških funtov. Vodilni ravnatelji in fhnicni izvedenci tega podjetja so Francozi." Morel je izjavil povsem odločno, da kontrolira Fran-|ja ves militaristicni ustroj Oehoslovaške. Čeprav je bilo vstriji na temelju St. Gcrmainske mirovne pogodbe pre-vedano izdelovati in eksportirati vojni materijal in o-žje, je ugotovil Morel naslednje: " Voj ni materijal izdelujejo seda-j v velikanskih mno-nah v arzenalih na Dunaju, Steyer, Hertenberg in Blu-enau. Razventega imamo avstrijske naprave Daimlerja v unajskem Novem mestu. To so privatne tvrdke, s kateri-i je Avstrija v polni meri zaposlena. 4'Tekom zadnjih petnajstih mesecev je dobila Jugo-avija iz teh tvornic en milijon Mauser pušk, in stotri in-•ideset tovornih vlakov municije. Šest in trideset tovorih vlakov tega materijala so preteklega aprila razložili Ljubljani, in poleg tega dva tovorna voza s strojnimi pu-ami in dvanajst nadaljnih vozov z armadnimi kuhinjami drugim vojnim materijalom. "Romunska," je izjavil Morel, "je naročila velike možice Mauser-pušk, granat, zarkometov in drugih stva-i, ki spadajo v vojno obrt. Ta naročila se izpolnjuje se-aj. Enajst vagonov municije so že poslali na Rumun-|ko. 4 4 Poljska je tudi zastopana v tem krogu ter je nabila pri navedenih tvrdkali velike množine vojnega ma-rijala." Morel se je pečal v nadaljnem z metodami, ki so o-ogočile bankerotni Avstriji izvesti tako velikansko pod-etje kot je trgovina z orožjem in nmnicijo. "Sredstva za to je našel francoski kapital, direktnim li indirektnim potom. Vsi ti velikanski nakupi so bili o-aogočeni s francoskimi posojili. Do konca preteklega le-je izdala Jugoslavija za nakup kanonov, pušk in muniei-e 1,740,000 frankov in poleg tega še tristo milijonov fran-rov za aeroplane in drugo. Vrše se pogajanja za nadaljne nakupe. Romunska je mpila v preteklem letu težke topove in drugo artilerijo sedemdeset milijonov frankov in za dvajset milijonov rankov aeroplanov in dn;gega materijala. "Kar se tiče oboroževanja, ni Avstrija neodvisna de-sela. Na temelju mirovne pogodbe ne sme izdelati ali iksportirati niti ene puške, patrone ali topa. Oboroževalna industrija je pod strogo kontrolo zavezniške vojaške misije, katero kontrolira sve tzavezniških poslanikov. Naročil avstrijskim orožarnam bi ne bilo mogoče izvesti brez rednosti sveta poslanikov. "Zavezniki pa tiče za to velikansko avstrijsko produkcijo," pravi Morel. "Stvar je naravnost gorostasna. Vsepovsod čujemo izraze ogorčenja, ki se obračajo proti Neinčiji. Mogoče so upravičeni, a jaz tega ne vem. Pod lašim nosom pa izpreminja francoska financa Evropo v modnišnico, in pogodbo z Avstrijo se pogosto krši, ne le : vednostjo, temveč celo s tihim odobravanjem sil, ki so »gorcene nad dogodki v nazasedeni Nemčiji. senator, lafolletta La Follette, ki je bil izvoljen predsedniškim kandidatom farmer-ske stranke, noče ničesar vedeti o kandidaturi Charlesa Bryana, brata znanega prohibi-cijskega kričača. braziuska vstaja se vedno b6u širi Washington, D. C., 14. julija. Pristaši senatorja La Folletta, ki so dospeli še semkaj, da se udeleže v petek konference, ki se bo vršila tukaj glede osebe, kateri naj se ponudi kandidaturo progresivne stranke za mesto predsednika, so polni zaupanja, da bo zmagal nijh kandidat. V nedeljo je glavni stan počival, in senator sam ni sprejel nobenega obiska. Do petka, Jko bo senator La Follette formalno obveščen, da je postal kandidat progresnevne stranke, na temelju sklepov v Cle-velandu, se ne bodo vršile nikake konference. Obvešeenje bo predstavljalo edino točko in takoj nato se bo napotil La Follette v svoj rojstni kraj, Madison, Wis., kjer namerava preživeti ostali del poletja. Sodniku najvišjega sodišča Združenih držav, Brandeisu so ponudili tiket za mesto podpredsednika na progresivnem tiketu. Pri-j staši La Folletta žele podpirati j kandidaturo sodnika Brandeisa iz j naslednjih razlogov: ( V njem vidijo enega najbolj si-j jajnih zastopnikov progresivnega tli naprednega gibanja. Brandeis' ima dosti prijateljev v vseh delih i dežele, med intelektualnimi radi-1 kalei. Brandeis je demokrat ter prihaja iz Bostona, torej iz iztočne države. Glasovanje za Coolidga nameravajo zadržati na ta-način, da bodo pripadle iztočne države demokratov pri bližajočih se volitvah. Avtoritativno se je izjavilo, do je senator La Follette konečno ir odločno zavrnil kandidaturo Ch Brvana, ki je bil imenovan na newyorski demokratični konvenciji kandidatom demokratične stranke za podpredsedniško mesto. Kongresnik La Guardia je rekel, da ne more pričakovati Char les Bryan nikake podpore od strani resnično naprednih in pros vil ljenih slojev ameriškega prebivalstva že raditega ne, ker je bral ter somišljenik prosluslega William Jennings Bryana, ki je ve lik suhač pred Bogom ter trdi, da ni teorija Darwina vredna in da je bil človek napravljen iz ilovice, kot nam pripoveduje židovska pravljica. Več kot tri tisoč Ijndi je baje padlo v vstaških bojih, ki so se vneli v Brazil!jL — Vstaja postaja z vsakim trenutkom bolj resna. — VstaŠi so baje opremljeni z najnovejšim orožjem. HA ARMANOV POMAGAČ. Santos, Brazilija, 14. julija. —=-Dvema uslužbencema neke ameriške tvrdke se je posrečilo pribe-žati semkaj peš iz Sao Paulo, glavnega -«tana revolueije. Sporočila sta, da so postali v zadnjih dnevih vediiio bolj živahni boji med vstaši in vladnimi četami in da je padlo tekom, teh bojev v celem nekako tri trisoč ljudi. Fini hotel Esplanade je bil izpremenjen v lazaret ter je poln ranjenih. Zvezna artilerija obstreljuje 12 predmestja Ypirango ^ oblegano glavno mesto države in med žrtvami je bilo tudi osem civilistov, ki niso imeli nikakega stika 7. vstaškim gibanjem. Ogorčenje v mestu je postalo vsled tega ta ko veliko, da so dobili vstaši vedno več rekrutov. Število vstašev v mestu znaša približno 34,000 dočim štejejo zvezne čete nekako 24,000 mož. Boji na deželi med tukaj in Sao Paulo se vrše večinoma med majhnimi oddelki vstašev in zvez-ni hčet. Begunci, ki so prišli Tz bojnega ozemlja, so potrdili sporočilo, da je tekom preteklega tedna oddelek vstašev na kosce razsekal šest sto mož zveznega vo jaštva, ki so se nahajali na poti iz Santosa v Sao Palo. Izvedelo se je, da je bil govet ner države, general Campos, po zvan, naj prevzame vodstvo vstaje. Ker ni hotel storiti tega, je moral nribežati semkaj, ter se se daj nahajo pod vodstvom zveznih '•et. Glasi se, da pripravljajo vojaški voditelji vstaje napad 11a San tos in da skušajo dobiti ojačenja za to svojo ofenzivo. Vstaške če Le so popolnoma moderno oprem Ijene ter imajo letalne oddelke, tanke in druge moderne vojne priprave. Državna zakonodaja se bo sestala danes, da se posvetuje gle-le korakov, katere je treba storiti v tem težavnem položaj. POLICIJA STRAŽI FRANCOSKO POSLANIŠTVO V BERLINU. Hannover, Nemčija. 14. julija. Sodišče je dognalo, da je bil neki krošnjar po imenu Hans Grans pom a ga č in zaveznik morilca Frie-dricha Haarmana, ki ima na vesti najmanj dvanajst umorov. Kot znano, je zvabljal Haarman v svoje stanovanje mlade fant* ter jih usmrtil s tem, da jim Je pregrizel vrat. AMERIKANKE ZMAGALE V PLAVALNI TEKMI. Pariz, Francija, 14. julija. — Ameriške plavalke Ederle. Wain wright in Norelius so zmagale pri plavalnih tekn^ah. Vse tri so porazile angleško plavalko Moles-worth. Berlin, Nemčija, 14. julija. — Danes, na francoski narodni praznik, je raz poslopje francoskega poslaništva zavihrala francoska trobojnica. Takoj zatem je nem ška policija, oborožena s puška, mi, zastražila poslaništvo. Nem ška vlada se je bala, da bi se ne zgodilo kaj takega kot se je pred tremi leti. Tedaj so se namreč neznanci priplazili po strehah sosednjih hiš na poslaništvo ter zastavo zažgali. Nemška vlada je bila uvedia obširno preiskavo-, pa ni mogla izslediti krivcev. AMERIK A NCI NISO PRIZADE TI VSLED VSTAJE. Rio Janeiro, Brazilija, 14. jul. Kolikor se je moglo dosedaj dognati, ni bil poškodovan noben Amerikanec tekom vstaje v Sao Paolo. Vstaši rešpektirajo ameriško lastnino ter niso dosedaj nadlegovali še nobenega ameriškega podanika otok sokolin bo pripadel japonski Japonska bo brez dvoma dobila važen ruski otok Sokolin. Otoi ji je ti 1 obljubljen že po rusko-japonski vojni. Izpolnjeno hrepenenje. ttf Ta podla trgovina je direktna posledica obiska klerikalnega maršala Focha v Varšavi, Pragi, Belgradu in drugod, ki je imel za posledico, da so postala naročila v avstrijskih tovarnah tako velika, da bi jih ne bilo mogoče izvesti brez povečanja naprav." Washington, D. C., 14. julija. — Pogajanja, ki se vrše sedaj med zastopniki ruske sovjetske vlade :er japonskega cesarstva, se bodo najhrž končala s tem, da bo dobila Japonska popolno oblast nad otokom Sokolinom ali Saha-linom, kot ga imenujejo v drugih jezikih. V odločilnem trenutku mirovne konference v Portsmouth je izjavil japonski zastopnik, markij Komura, ruskemu pooblaščencu Witte-ju, da ne bo zahtevala Japonska nikake vojne odškodnine, kljub svoji zmagi ter velikim žrtvam, katere je doprinesla. Glavni zastopnik carja je bil tako vzradoščen, da je obljubil, da bo dala Rusija v povračilo južni del otoka Sokolna svojemu prejšnjemu sovražniku v povra= "Silo in znamenje, da zna Rusija ceniti velikodušnost Japonske. Splošno se je priznavalo, da Je bil to eden najbolj važnih uspehov dotične mirovne konference, cajti odstop otoka je nudil Japonski novo ozemlje za naseljevanja in ekspanzijo, ki je sledila. Ruski pooblaščenec bi ne bil tako radodaren in bi ne dal otoka, bi vedel, da je bil japonski po->blaščenec poslan v Ameriko z izrecnim navodilom, naj sklene mir pod vsakim pogojem, ker je bila Japonska v onem času na robu finančnega propada. Prebivalstvo Tokija in drugih velikih mest je sicer vprizorilo lemonstracije proti mirovni pogodbi, ki je bila sklenjena z Rusijo, a pristaši Komure so izjavljali, da je bila pogodba uspešna, ker je dobila Japonska Sokolin. Izza konca svetovne vojne su razmišljali državniki, kedaj se bo Japonska polastila polne kon. trole otoka, kojega ime se le red-kokedaj pravilno izgovarja v Evropi in Ameriki in sedaj kažejo vsa znamenja, da se bo to pričakovanje izpremenilo v dejstvo. nekdanji minister millauvx pomiloščen Bivši francoski ministrski predsednik Caiillanx, ki je bil obtožen veleizdaje, na prostem. Debata glede amnestijske predloge. Pariz, Francija, 14. julija. — Poslanska zbornica je včeraj nadaljevala debato glede amnestij-ke predloge ter sprejela klavzu e te predloge, ki se tičejo nekdanjega ministrskega predsednika 'aillauxa. s katerimi se mu je zagotovilo amnestijo. Klavzule sodo >ile večino sto in dveh glasov, oroti 189 glasovom. V popoldanski seji se je rai.. pravljalo o Francozih, ki žive v Argentini, in ki niso tekom vojne zadostili svojim vojaškim obveznostim. Soeijalistični poslanci so zahtevali popolno pomiloščenje In vojni minister Nollet je izjavil na. to, da se lahko ti ljudje prijavijo vojnim sodiščem, nakar bodo v vsakem slučaju deležni amnestije. Poslanska zbornica pa ni soglašala s tem ter sprejela predlog, da naj se izvzame iz amnestijske-ga odloka ljudi, ki so se mudili tekoin vojne v inoeeinstvu in ki niso zadostili svoji vojaški dolžnosti, čeprav se jim je nudila prilika za to. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. UPANJA REPARflCiJSKE KONFERENCE V Angliji prevladuje splošno naziranje, da je usoda Dawe-sovega poročila v glavnem odvisna od stališča, katero bodo zavzele Združene države. — Amerika lahko diktira radi svoje finančne premoči. — Zaenkrat še niso na jasnem, kakšen naj bo novi nemški denar. — Francozi bi radi novo svetovalno zastopstvo. Poroča John Balderston. London, Anglija, 14. julija. — Reparaeijska konferenca bo otvorjena tukaj v sredo, in vsaki dan postaja bolj očividno, da se bo razvila v angleško francoski spor in da ne bo uveljavila nobene pristne in trajne uravnave, razven Če bi posredoval ameriški poslanik Kellogg ali ameriški opazovalec na konferenci, Owen D. Young. Združ. države lahko s svojim finančnim vplivom premagajo mogoče sile, ki delujejo proti Dawesovemu načrtu. To je mogoče storiti, ne da bi se Amerika vmešavala v evropske zadeve, ker bi v takem slučaju utemeljila svoje stališče le s finančnimi in ekonomskimi dejstvi. Z ozi-rom na uspeli konference je. glavno upanje Angležev, da bodo ameriški delegati zavzeli odločno stališče. Nikakega oficijelnega programa nima konferenca. Glavne- točke, o katerih se bo razpravljalo, so v kratkem naslednje: "Dosti spora se bo vnelo glede vprašanja^ če naj temelji novi nemški denar na zlatu ali "zlatih bankovcih" ali z drugimi besedami, če naj bo standard ameriški dolai ali angleški funt. Vsi zavezniki so za enkrat edini v tem, da naj se da jirednost angleškemu funtu. V drugi vrsti se bo razvila na konferenci velika francoska ofenziva proti takozvanemu "transfer" komiteju. Ta koinitej je hrbtišče Dawesovega načrta, ker bi moral komite j zamenjati v inozemski denar ter odposlati vse reparacije, sprejete od Nemcev v markah in ker bi imel polnomoč, da odpusti Nemčiji del reparacij, če bi pošiljanje denarja v inozemstvo škodovalo valuti. Od trenutka naprej, ko je bilo objavljeno poročilo Dawesa, je bilo znano, da se bo pojavila mogočna francoska opozicija. Takozvani transfer komitej naj bi vključeval dva Amerikanca med šestimi člani, a le enega Francoza. Določeno je nadalje, naj bo Amerikanec generalni agent za reparacije. Soglasno s sedanjimi načrti je javna tajnost, da se bo Mr. Youngu ponudilo to službo. Francozi pa hočejo ustvariti novo zastopstvo, ki bi svetovalo zavezniškim vladam glede prenosa odškodnine in glede drugih vprašanj v zvezi z odplačevanjem vojne odškodnine. To je vsebovano tudi v dogovoru, katerega sta sklenila Herriot in MacDonald v Parizu. Splošno prevladuje naziranje, da je bil MacDonald varan od nedolžno izgle-dajoče klavzule v tem dogovoru, katere ni popolnoma razumel. Tozadevna fraza pa je bila preveč meglena, da bi mogla obvezati Anglijo, in vsled tega se splošno domneva, da se bo vnel na konferenci glavni spor glede tako-zvane "transfer" komisije. Veliko vprašanje, katero je treba rešiti, je oblika, v kateri se bo Dawesovo poročilo predložilo Nemcem. Angleži so hoteli, naj store to zaveniške vlade v posebnem protokolu, sestavljenem v navzočnosti Nemcev, ker je Dawesovo poročilo izven versaillske mirovne pogodbe. Pričakuje se, da bo Herriot zahteval, naj opravi to delo reparaeijska komisija, in čeprav prevladuje tukaj v vedno večji meri naziranje, da ni dogovor, sklenjen med Herriotom in MacDonaldom v Parizu, obvezen za Anglijo, je še vedno mogoče, da bodo zmagali Francozi. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes 10 naš« om iMihl JUOOSLAVIJA : 1000 Din. = $12.70 2000 Din. = $25.20 5000 Din. = $62.50 Prt —h»rtlth. ki ntalaj« manj kol m «M IS centov trn poštnino in druce stroike. KrgpoftflJ« na zadnje pošt« in izplačuj« Tofttnl ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .......... $ 9.60 500 lir..........$23.00 300 lir .......... $14.10 1000 lir..........$45.00 Prt naroČilih, ki znašajo manj k«4 Mt lir ffai— pnirfcnj po II ■a poStnino in drago stroške. Razpošilja na zadnjo pošte in Izplašojo Tili—ti Baaka t Trato tlji in Zadra. Ea poHlJatre, ki presegajo PETTISOO DINABJJJV all pa DVATIBOO LIR dovoljujemo po mogočnosti fo poseben dopust, ▼rednost Dinarjem In Uram sedaj m stalna, menja so večkrat la aaprt-Cakovano; iz tega razloga nam ni mogoče poda« natančne eene vnaprej, računamo poceni tistega dne, ko nam pride poslani denar ▼ roke. POŠILt/ATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROSKH $1.— Sleda izplačil ▼ amer. dolarjih glejta poaeben oglas ▼ tem listo. Order aH am Je poslati Now York Bank Draft. FRANK BATfflKR STATE BANK B Oortlandt »traat, Haw Tort; Y, ToL Oortlandt h _ "GLAS NARODA" (SLOVENE DAILY) Owiwd and Published by Uorenic Publishing Company FRANK SAK8ER, President (A Corporation) LOUI8 BENEDIK. Trauurvr Place of BuainoM of tht Corporation and Addresses of Abova Officara: 92 CortUndt Street, Borough of Manhattan. New York City. N. V. " G L A 8 NARODA (Voice of the People) laauod Every Day Except 8undaya end Holldaya. GT^B-NAR0DA. 15. JUI/.-1924. Za eelo leto velja llat xa Ameriko In Kanade «............... iS.OO Za pol lata .....................«3.00 Za Četrt leta ......................$1.50 Za New York sa celo leto ....... $7.00 Za pol leta >..t..........................83.50 Za Inozemstvo za celo leto ....... $7.00 Za pol leta v........................83.50 8ubacr»ption Yearly >6.00 Advertiaement on Agreement **Qlaa Naroda" Izhaja vaakl dan Izvzemil nedelj In praznikov. Dopisi, bres podpis* ln osebnosti ae ne prlobCuJeJo. Denar naj se blagovoli posojati po Money Order Pri apremembl* kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi preJSnJl bivališč« naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA" Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York. N. Y Telephone: Čortfandt 2S7« IZ TEMNE ITALIJE ' H v? iS * It li II Eden glavnih krivcev Matteottijevega umora je bil glavni urednik fašistovskega glasila "Corriere Italiano". Filipelli. Njegova zgodovina je za fašizem naravnost značilna in zato jo v kratkem navajamo. Filipelli izhaja iz priproste gorno-italijanske meščanske rodbine. Ko je izbruhnila svetovna vojna, se je spomni! Filipelli. da ima nogo bolno in tako je bil vojne službe oproščen. Po vojni je našel prijatelje, ki so ga priporočili odboru za pobijanje boljševizma, ki je bil ustanovljen 1. 1919. Vsled njegove zgovornosti se mu je posrečilo nabrati velike svote. Ko pa bi moral obračunati, je prišla katastrofa. Manjkalo je 180,000 lir. Zadeva je prišla pred odbor. Filipelli je krivdo priznal, se bridko kesal in rotil svoje sodnike, da mu oproste zavoljo neoporočenega imena njegove družine. Vse, kar ima, da bo dal nazaj. In s teatra-lično gesto je položil na mizo zlato uro z verižico, zlato dozo in svojo listnico, ki pa je žal popolnoma prazna. — In bilo mu je spregledano. Pozneje, ko se je pripravljal fašistovski pohod na Kini in po izvedbi fašistovske resolucije, je bil od Mussolini jevega bojnega organa 4'Popolo d'Italia" najet kot in-seratni akviziter. Kot tak se je Filipelli izkazal, saj je že od ovoje prejšnja službe poznal najboljše naslove. Postal je nenadomestljiv in njegova zgoctovlna je bila pozabljena. V tem je bil ustanovljen z glavnico 2 milijonov lir "Corriere Italiano". Denar so morali dati milanski ve-letrgovci in genueški ladjedelei. To so se sicer dolgo branili, dokler ni dejal Mussolini, da postanejo s tem zaslužni za Italijo. In ko je bil denar tu, je jiostal Filipelli ravnatelj lista in sicer na priporočilo Cesare Rossija. In zopet so molčali tisti, ki so poznali Filipellijevo pred-zgodovino. Filipelli je bil čisto orodje v rokah Rossija, ki je pripadal onim fašistom, kateri na noben način niso hoteli, da bi fašizem prišel iz revolucionarnega gibanja ustavno. Tako je imel skoraj številno pristašev, ki so hoteli ribariti v kalnem. "Corriere Italiano" je izhajal v razkošni obliki. Za par stotisoč lir je pridobil slovitega Guido da Verona, pisatelja mas, da je napisal za "Corriere Italiano" podlistek, doživljaje vsled špijonaže usmrčene plesalke Mata Hari. Resnično, bralec je prišel na svoj račun, ker bolj pornografično se ni dalo pisati. Filipelli je postal veličina. Štiri avtomobile je imel, pa to mu ni zadostovalo. Tudi avtomobili notranjega ministra so mu morali biti na razpolago. Sezidal si je vilo v Rimu, kupil svoji rodbini hišo v Milanu in kdor je bil od Filipellija povabljen, ta je mogel reči, da je Rim sx>oznal. Kaj zato, če je 44Corriere Italiano" v dveh mesecih požrl ustanovni kapital, kaj zato, če je šlo v naslednjih dveh mesecih še poldrug milijon lir v izgubo, Filipelliju je bilo treba v svojem listu samo malo zagroziti in denar je bil tu. In Filipelli se je dalje razveseljeval, nosil napačne rede, dokler se ni zgodil maler z Matteottijem. Sitnemu parlamentaren, ki je prveč vedel, dati pošteno lekcijo, to je bilo po Filipelli je vem okusu. Moral je dati za 4 4 kazenski pohod" avtomobil na razpolago. Rossi je zapovedal. Ko je izvedel Filipelli za tragičen izhod, je omedlel. Sedaj ni mogel več nazaj, kakor ni mogel nazaj morile Dumini. Truplu so bili na sledu. Treba je bilo truplo skriti. Filipelli je moral voditi tragično ekspedicijo. Ko se je vrnil je napisal Filipelli izjavo, da ni v nobenem oziru na Matteottijevem umoru sokriv in da se stavi kot gentleman sodišču na razpolago. Tu se je izkazal še enkrat kot trgovec. Izjavo je dal namreč natisniti v posebni izdaji, ki je bila bliskovito razprodana. Še sedaj, ko so bile njegove roke okrvavljene, je bil pod vplivom Rossija. Filipelli je moral zginiti. Policija, ki se je bala zamere od zgoraj, ga je pustila ubežati. Bežeč od kraja v kraj je izgubil Filipelli kontakt z Rimom. V provinci se je pustil še častiti od prefektov, medtem pa je javno mnenje že izsililo njegovo aretacijo. Pa policija s je še vedno bala. Tpda končno je ]>ilo vse zaman in šele, ko je začutil Filipelli želez je na svojih rokah, je spoznal resnico in vzkliknil: Izgubljen sem! In 8ličnih Filipelli je v je bilo v fašizmu mnogo in zato je Matteottijev umor pretresel fašizem do temelja. . Peter Zgaga Iz Moskve poročajo, da je tam hrvaški revolucijonar Stjepan dič ter da hoče priklopiti svojo seljačko stranko komunistični in-ternaeijonali. Na tem mestu se ne razsoja, Ce so Kadieeve ideje pametne iu zdrave. Lahko pa rečem, da možak ne vpošteva sentimenta in želja svojih pristašev. Ljudje, ki se zbirajo krog Ra-diač, zahtevajo namreč naslednje; hrvatsko republiko; republiki naj načeiuje predsednik. ki mora biti habsburškega rodu. Predsedstvo naj bo dedno. To se pravi, da lahko sin pover-buje predsedniško čast po očetu, republika naj sklene zvezo z Italijo. V tem slučaju naj ima Italija pravico zasesti še več slovenskih krajev in napovedati vojno Srbiji. Nadalje naj sklene zvezo z Madžarsko, Romunsko in Albanijo. Vse te države naj se obvežejo napasti Srbijo z vseh strani ter jo izbrisati iz zemljevida. To so srčne in tihe zahteve Ra dičevih pristašev. Nazunaj so seveda razvili rikupnejši državno-tvorni program. Vlada boljševiške Rusije jim najbrže ne bo mogla pomagati. Kajti staro in pribito dejstvo jt*. da se proti blaznosti celo bogovi brezuspešno bore. ★ Pri Olimpijskih igrah v Franciji je neki Finec tako strašno hitro tekel, da si je priboril svetovno prvenstvo Časopisje objavlja sedaj poročila z naslovi: 4' Finska je zmagala! Slava finskemu narodu!" Z navadno Fordovo karo bi pa lahko vsak revmatični človek desetkrat prehitel tistega finskega tekača. In to ji', kar šteje in velja v da- dašnjem modernem času. ★ Ako bi vso moko, ki nosijo ne\v-vorske ženske na obrazil, zamesili, pregnetli in spekli, bi ne bilo tr&-ba v New Yorku nikomur kruha stradati. Sugnslmmnska Ustanovljena 1. 1898 SCainl. Slrimtnta Inkorporirana L 190 J GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odbornki: Predsednik: RUDOLF PERDAN, i>33 E. 1S5 St., Cleveland. O. Podpredsednik: Lot'IS HALA XT. 1S0S EL 32nd Street. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLEU, Ely. Minn. Blagrajnik; LOUIS CHAMPA. Box 961. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnim JOHN MOVEKX. 412 — 12th Ave. East, Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAIIEK, 303 American State Bank Blilg. G'.'O Grant Street at Sixth Ave. Pittsburgh, Pa. ' Nadzorni odbor: ANTON ZBASNIK. Boom 206 Bake well Bldg, tor. Diamond and Grant Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. IS Street. Chirago. 111. FRANK SKRABEC, 4S22 Washington Street. Denver, Colo. Pnrotni ndhnr: LEONARD SLABODN1K. Box 4S>t. Ely. Minn. GREGOR J. POREN'TA, 310 Stevenson BUlg.. Puyallup. Wash. FRANK ZOltlClI, 6217 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Združevalni odbor: VALENTIN P1RC. 780 London Road. N. E., Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 3S3 l'ark Street, Milwaukee. Wis. JOSIP STEKLE, 404 E. Mesa Avnoue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC, 538 Market Street. Waukegan, 111. ---Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda'*. - ■ V«e stvari tikajoče se uradnih zadev kak..r tudi denarno pošiljatve nai se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSila na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov m bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor -/..• li postati Clan t p organizacije, naj se zplast tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi R člani ali članicami- Jugoslavia irredenta. Žrtev narodne zavednosti. Umrl je v goriški bolnišnici zidarski delavci- Anton Ktranear i/. Šturij na Goriškem. Dne 30. marca ga je na povratku s slovenskega shoda v Ajdovščini pri Johma-novem mlinu iz zasede zadela fa-šistovska krogla, ki mu je predrla pljuča. Operacija v Gorici se je sicer posrečila, vendar pa so pozneje nastale komplikacije. ko_ jih posledice je bila smrt. Položili JiO ga pod sivini Cavnom k večnemu počitku. Pokojni Ani. Stran-car je bil neustrašen narodnjak, ki dni svojo železnico z desetimi vaj ;je trdno veroval v lepšo bodočnost goni za obiskovalce jame. ki bodt svojega naroda. X i/jii^ je legel v lahko iz vagonov} opazovali vsJ tek s svoto 20.000 lir. Kavanar j o dogodku takoj obvestil policijd ki j<- že naslednjega dne aretirabj 14 letnega dijaka Josipa Zaccoh in njegove tovariše Pregarca, GerJ meka in Dagnola, ki so si sam| izmislili načrt, misleč .da se b< stvar tako lepo iztekla, kakor s delavskih razmerah. Povem vam, skača Anton Bressnjana, • ki uradnik deželnega hipotečnega za- Novi tržaški prefekt Moroni je prispel na svoje službe-I no meste v nedeljo; prispel je tu, di novi kvestor Fmberto Molassi) , * ~ bivši inšpektor javnega varstva gamzacgi zbrokala blagajna. - giIno nerodnPga poizkusa izžema-j notranjem ministrstvu. Prefekt nja so se lotili v Trstu štirje mla- je poslal na vse oblasti pozdravJ ni mi je pisal in me vprašal, če je res tako ' Odgovoril sem mu, da tisti rojak, ki je pisal tako pismo v staro domovino, pač gotovo še ni bil v »Shebovganu. Če bo slučajno či-taj ta dopis, ga najuljudneje vabimo na zabavo ni piknik, katerega priredi prvo ustanovljeno samostojno društvo Ilirija, dne 20. julija v prosti naravi v prijazni zeleni dolini. Društvo Ilirija je najstarejše samostojno bolniško podporno društvo v Shebovganu. Dne 26. inajnika tega leta je minulo 23 dolgih let, kar je bilo ustanovljeno. Premagalo je vse težkoče, ki so nastale, posebno za časa influence, in je danes finančno na prav dobri podlagi. j£er dolgo vrsto let ni to društvo priredilo nobenega piknika, vabi sedaj najuljudneje vsa tukajšna društva, vse rojake in rojakinje, vse prav vse, kar je jugoslovanskega, da se skupno malo pozabavamo v prosti naravi v zeleni dolini. Ne pozabite točno ob eni uri 20. julija popoldan priti v zeleno dolino. Kako ,pa kaj drugače doli v New Yorku, gospod, urednik ? Oprostite, če vas kar takole po, domače vprašam. Videl sem že več dopisov iz raznih naselbin. Rojaki poročajo o delavskih raz- da so ravno na ničli. Če bodo šle sedaj nad ničlo, bo dobro, če pa gredo pod ničlo, bomo bankrot. jZa danes naj zadostuje, prihodnjič kaj več. Prosim, povejte vsem vašim prijateljem in prijateljicam, naj pridejo na piknik, v zeleno dolino 20. julija, kjer bodo vsi dobro došli. 18 let član dr. Ilirija. Roparski umor v Kovjnu. V Ivovinu v Vojvodini je bil na praznik izvršen% dvojni roparski umoj:. Tamkajšnjega gostilničarja Martina Baloga je umoril neki ru-munski vojaški begunec Egon Phillips, ki se je vtihotapil v Jugoslavijo. Splazil se je v gostilni-čarjevo stanovanje ter s*sekiro u-moril Baloga in njegovo osem-najstletno hčerko. Ko je izvršil zločin, je Phillips pobegnil v Vr-šač, kjer ga je zalotila žandarme-rija in izročil državnemu pravd-ništvu v Pančevu. Idiei. Poslali so namreč lastniku no pismo, naglašajoč, da v provinJ pa mo velike kavarne "Specchi", Cezar- ci čakajo premišljene rešitve težki ju Cesareu grozilno pismo, zalite-1 problemi, obljubljajo delovanj« vajoč, da izroči nekemu dečku po načelih pravičnosti, da se doJ določenega fine in ob določeni seže mirno sožitje in pobratimstvtj uri na trgu TTnita pisemski zavi_'med vsemi državljani. Ameriški letalci, ki so se namenili krog sveta, so dospeli v Pariz. Sedaj lahko upajo, da bodo v doglednem času v Ameriki. Boga naj zahvalijo, da so bili rojeni v Ameriki oziroma, da so ameriški državljani. ......... Če bi ne bili. bi jih z Ellis demikov. Izletniki obiščejo neka.- t i__a l a t J . Islanda brez dvoma poslali nazaj "tera večja mesta Jugoslavije. Po- sveta. tiajo se tiidi na Kosovo polje. __1 Poljski vojaški akademik v Jugoslaviji. Ta mesec prispe v Beograd skupina 110 poljskih vojaških aka- Prvi priseljenec, ki je bil podvržen novi priseleniški pastavi, jc dospel včeraj v Združene države. Pripeljal se je nn narniku "Celtic". Zbrala se je bila velika množica pristnih Amerikaiwiev. takih Amerikancev. ki so bili rojeni v Ameriki. Vsi so zijali kot tele v nova vrata novega priseljenca. Skoda, da ni bilo navzočih vseh onih pametnih državnikov in za konodajalcev. ki so odgovorni za sprejem nove priseljeniške postave. Dobro naj bi se ogledali novega priseljenca. Novi priseljenec je namreč po toinec tistih tujerodeev, ki so ustvarjali in ustvarili Ameriko * Blagor tistim, ki ne znajo citati. Ni jim namreč treba čitati Ko-vetrinih izdatkov. Jeli Vaša navada hraniti? Hranjenje, kakor tudi mnoge druge vrline, so za dosego napredka in izboljšanja življenskih razmer neobhodno potrebne. Ako še niste pričeli hraniti, ne odlašajte dalje temveč pričnite še danes in vložite Vaš denar pri solidni domači banki na "Special Interest Account" kjer Vam prinaša — 4% obresti na leto in je sigurnost zajamčena. Denarna nakazila v dolarjih, dinarjih in lirah izvršujemo ceno in točno. ZASTOPSTVO VSEH PREKMORSKIH PA-ROBRODNIH PROG. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. GIiAS NARODA, 15. JUL. 1924. ZANIMIVI iN KORISTNI PODATKI CToraica M—Mm Um rtu. — JnmlaT firm ) KAJ SO PRISELJENIŠKE VIZE? Novi priseljeniški zakon z.'dite-va, da si vsak prišeljenee, ki hoče priti v Združene države, mora priskrbeti priseljeniško vizo (immigration visa . Ta dokument izda je jo ameriški konzuli na pri-seljenčevo prošnjo, spisano na predpisanem formularju, in obstoja v tem. tla konzul potrdi (vizi-ra) enega izmed obeh izvodov te prošnje. Priseljeniške vize so potrebne toliko /a one priseljence, ki spadajo po*l kvoto, kakor tudi za rine, ki so izvzeti iz kvote. Žene in otroci (pod letom) ameriških državljanov, bivajoč i h v Združenih državah, so izvzeti iz kvote, žavljun. ki zahteva, da se njegovi ženi oziroma otrokom pod IS. letom prizna pravica do priseljeniške vize izven kvote, mora biti nastanjen v jZdruženih državah. Žena ameriškega državljana, ki redno stanuje v inozemstvu, bi imela le pravico do prednosti v okvirju kvote. Ako se prošnja sestavi v Združenih državah, naj jo notar potrdi; ako se pa sestavi \ inozemstvu, jo mora potrditi kon zulami uradnuk. Ista prošnja se lahko rabi tudi glede več oseb. ki se hočejo skupaj priseliti v Zdr. države. Ako generalni priseljeniški komisar reši povoljno tako prošnjo. otroci ameriškega državljana pa. se konzul potom državnega de- ki so starejši od IS let in mlajši od 21 let. kakor tudi oče. mati. soprog oziroma žena ameriškega državljana, ki je sam čez 21 let star. spadajo sicer pod kvoto, ali uživajo glede izdajanja vize prednost pred drugimi prosilci. Vsem tem privilegiranim sorodnikom, naj spadajo pod kvoto ali ne, ameriški konzul ne sme izdati vize. dokler ni pooblaščen v to od delovnega departmenta in ga Depart m»*na of State obvesti v tem zrni si ti. Priseljeniška viza nikakor ne jamči, da bo priseljenec pripuščen v Združene države, čim dospe v ameriško litko. ravno tako kakoi ni vizirani potni list poprej jam čil, da bo pripuščen. Priseljenska viza le jamči za to. da ne bo dotiČni priseljenec imel nikakih sitnosti glede kvote, ako dospe v Ameriko tekom roka. do katera ga velja njegova viza. Konzuli smejo izdajati kvotnim priseljencem le toliko viz na leto. kolikor znaša kvota za dotično deželo, vsak mesec pa smejo izdajati kvečjemu le deset odstotkov vseh letnih viz. Ako bi kvotni priseljence dospel v Združene države, pa mil prišeljemška oblast ne bi dovolila, da vstopi a* zemljo —-ker nc bi odgovarjal temu ali o-nemu predpisu splošnega priseljeniškima zakona. — se vendarle ne bo izdala druga viza mesto njegove; ravnotako ne v slučaju, da kaka viza zapade, ker je ni priseljenec uporabil v predpisanem roku. Viza velja tako dolgo, kolikor je v njej navedeno; rok pa ne* sme presegati dobo štirih mi^eecv. Zadostuje, da se priseljenec vkrca v evroptski luki pred zapadlostjo vize in od tam neprestano potuje v Združene državi-Pristojbina za vizo znaša $9.(M). Kdor se hoče izseliti v Združene države, mora na um. konzulat vložiti prošnjo za priseljeniško vizo. Konzulat mu izroči dva iz voda tiskovine, ki služi za 1o prošnjo. Prosilec mora v tej tiskovini odgovarjati na razna tam tiskana vprašanja. Zahtevajo se podatki o imenu, rojstvu, poklicu in enaki osebni podatki, med drugimi, dali je bil kedaj v zaporu ali v ubožnici, ali on ali njegovi stai-ši v norišnici, itd. Istočasno s prošnjo mora prosilec priložiti po dva overovljena prepisa svojega krstnega spričevala o dobrem vt brcni vedenju in drugih osebnih dokumentov, ki so tam v navadi. Glede običajnih priseljencev, k. spadajo pd kvoto in ne uživajo nikakih prednosti po zakonu, je stvar ameriškega konzula, da po svojem uvidevanju izda priseljeniško vizo. Kar se pa tiče zgoraj omenjenih sorodnikov ameriških državljanov, ki so izvzeti iz kvo te oziroma ki uživajo prednost v okvirju kvote, je stvar nekoliko drugačna. Ko prosilec v svoji prošnji na ameriški konzulat zahteva, da se mu na podlagi takega sorodništva izda priseljeniška viza kot priseljencu izven kvote oziroma", ako spada pod kvoto, da se mu da prednost pred drugimi prosilci, naj tudi njegov amerišk. sorodnik istočasno vloži prošnjo na generalnega priseljeniškega komisarja v Washingtonu. Tudi pu tako prošnjo s opredpisani ]>o-seb formularji. Prosilec jo mors podpisati pod prisego in dva ame riaka državljana imorata potrditi prosilčeve navedbe. Ameriški de- partment a pooblasti, dai zda priseljeniško vizo, do katere je do-tični sorodnik upravičen. Inozemci. ki se u a ha jo v kaki sosednji ameriški deželi, kot v Ca nad i ali Mehiki, smejo priti v Zrl ružene države le tedaj, ako so tja prispeli potom parobrodarske družbe, ki ima poseben dogovor z. ameriško vlado (skoraj vse družbe. ki prevažajo v Canado. imajo lak ugovor); drugače morajo dokazati, da so vsaj dve leti stanovali v dotični deželi. Ali le oni. ki so se rodili a* kaki ameriški deželi. >o izvzeti iz kvote; kdor stanuje v Canadi. Mehiki. Kubi. centralni ali južni Ameriki in se je rodil drujrje. spada vedno pod kvoto svoje rojestne dežele. Poprej ni bilo kvote za one tujerod-ce. ki so v kaki drugi ameriški deželi stanovili določeno število let. po novem zakonu ni nikake kvot-ne omejitve le za osebe, rojene v kaki ameriški republiki ali samoupravni koloniji. Kakor rečeno, ameriški konzul sme izdajati vsak mesec kvečjemu 10 odstotkov vseh letnih viz za kvot ne priseljence. V deželah, kjer je več konzulatov, vodi eden izmed njih račun o viza h. Ako. recimo. Jugoslovan, ki se nahaja v Canadi. hoče dobiti priseljeniško vizo. da se priseli v Združem-države. bo ameriški konzul v Canadi stopil v dogovor z dotičnbn konzulom v Jugoslaviji, ki vodi račun o jugoslovanskih vizah. P red no je novi zakon stopil v vejavo. so ameriški konzulati vi-zirali mnogo potnih listov ljudi, ki so čakali na začetek tekočecra fiskalnega leta, da odpotujejo v Združene države. Te vize, izdan-po Starem zakonu, so seveda -■» daj neveljavne. Dotičniki morajo prositi za novo priseljeniško vizo. Foreign Language Information Service je vprašal načelnika v iznosa urada državnega depart-menta. dali se bo imejiteljem teh viz priznala kaka prednost in e prikradejo v stanovanje. Vlomilci so najbolj nevarni, kajti če se jih preseneti, se ne ustrašijo niti nasilja ter vedo pripravljeni poslužiti se orožja. Ponavadi delajo po parih, kot zloglasna tolpa Ilornschuh. ki je delovala na Bavarskem. in v južni Tirolski ter sledovaui v hotel, je bilo vlomilcu lahka stvar potisniti zapah nazaj. Ti vlomilci nastopijo ponavadi po polnoči ter so od nog do glave oblečeni v črn triko, vsled česar jih ni mogoče razločiti od drugih, ce so oropani iu o k rad eni ponoči prebudi. To je le en slučaj med številnimi. Lahko rečemo, da nastopajo povsem spretni hotelski tatovi sami, a drugače nastopajo v tolpah. Hotelske tatove le redkokedaj zaslede. V kakem mestu imajo v finem hotelu svoje redno stanova npe. Tam igrajo, živeč od svojih "dohodkov" velike gospode in častne može. Nikdar ne izvršijo nobene tatvine v onem kraju in nikdar ne prodajo tam svojega plena. Ce bi kedaj padel nanje sum, jim izstavi lastnik hotela, nič hudega sluteč, najboljše izpričevalo. Koliko je to vredno, se je pokazalo pred par leti v ilona-kovem. Tam je imel švedski "baron" CarLson pri igralni mizi velike izgube ter je bil prisiljen prodati dragocen nakit. Bil je eden najbolj premtenih hotelskih tatov. Trgovec je pričel sumiti, a policija se je obotavljala nastopiti odločno, ker mu je izstavil hotel, v katerem je stanoval, tako sijajno izpričevalo, da je domnevala poticija, da se je zmotila. Carlson je občeval s princi, se dal portretirati od slavnih mojstrov ter bil kavalir od nog* do glave. JSele ko se je ugotovilo ider tičuost nakita z onim, ki je bil ukraden v "Wiesbadenu. je posegla policija vmes ter razkrinkala barona kot. prejšnjega — na;a-karja. Policijski ravnatelj IDiI'1-man mu je nar temelju cele vrste malenkosti — kot hlačnega gum ba, tiketov poulične železnice, zna kov hotelov na njegovih kovče-gih, — dokazal celo vrsto drznih hotelskih tatvin in vlomov v najbolj odličnih kopališčih Evrop«. nad slavnim pevcem Caruso v Soutliamptonu in ta tatvina ni bila še do danes pojasmjna. V tem slučaju imamo brez dvoma opra%-| ka z lopovi, ki ne znajo le krasti, temveč tudi spretno zakriti svojs sledove. Ta zalega posluje v današnjih dneh mednarodno in najbolj čudna poteza na teh hotelskih tatovih je, da so zmožni, pod krinko aristokratov, motiti celo resnične aristokrate ter ljudi iz visokega sveta. Svet postaja vedno manjši, ker so prometna sredstva tako izboljšana in to je tudi vzrok, da je toliko mednarodnih 44hohštapler-jev", ki se čutijo kot doma v katerikoli deželi. Težavna naloga je zasledovati jih, a v večini slučajev se te ljudi koncem konca vendar razkrinka. ZA GOSPODINJE Pise ISA BELLE KAY floveiiskn gospodinja v Ameriki vcmIiio z vesoljem sprojema nasvete, s pomočjo katerih zamore boljše vršiti svoje dolžnosti kot gospodinja in mati. Na tem mestu ltomo vsak te napraviti dober ooeoanut «;rcant pie COCOANUT ČRKAM I'll: 1 kano coeoanut 1 pajnt mleka veliko žlico koruznega škroba, .'i beljake. Pol čaše sladkorja veliko žlico surovega mas'a Malo žlico vanilje Položite na dno posode navadno testo ter jra speci te v 15 ali "JO minutah. Ko je to storjeno, postavite testo na stran. Vlijte mleko v dvojno posodo, na. močite koruzni škrob z malo mrzlepa mleka, zmešajte s kipečim mlekom ter mešajte toliko f-asa. dokler se tekočina ne zgosti. Nato dodajte sladkor, surovo maslo in cocoannt. mijte z vrelo vodo, kateri je bilo primešajte tekočini. Vzemite z ognja ter dodajte dišave. Napolnite posodo s testom ter peeijte v zmerno vnx'i peči za 20 minut. Servirajte čisto mrzlo- Domača sredstva. <""e hočete odstraniti zelo močne pokrove s steklenic ali lončenih posod, se poslužite drobilea orehov. Če hočete odstraniti madeže na stenah- povzročene a se ohrani ]»osode za kruh in cakese čiste in dobrega duha. jih izmijte z vrelo vodo. kateri je bilo pr-i meSane'malo navadne sode. Postavite nato posodo na solnce za por ur. Težki zimski pudingi niso primerni za spomladanske deserte. Bolj mikavni so sladoledi- navadno sadje ali custardi. Kos povoščenega papirja, položen na posodo, ki vsebuje rmenjake jajc, bo preprečil osušitev. Če je parafin na vrhu steklenic ali posod z jelly-jem prevelik, da se'mor^ kupiti- Tudi v bolniški sobi Osebno zdravje. Ena najbolj prijubljenih koristnih stvari v vsakem domu je sol. f?ol pa se razlikuje od soli v dveh ozirih. prveč glede čistoče in drugič glede ustroja zrnjev. V vse svrhe bi morali rabiti tako čisto sol kot jo le ga vzame ven celega, segrite nož in'j° v številnih ozirih koristna. izrezali boste lahko tako velik kos parafina kot hočete. Parafin zopet lahko rabite, če vlijete nanj vrelo vodo- Kuhinjski nož je mogoče začasno poostriti, če se ga nabrusi oh robu železnega lijaka ali lesenih stopnjic. Tnete oči se lahko izpira s slabo raz-redčino soli in vode po večkrat na dan. To izpiranje bo olajšalo unetje. V sluačju opekline namočite sol ter jo položite na svežo rano- kajti ho preprečilo mehurje. Mi priporočamo naslednje izdelke: Bordenovo Evaporfrano Mleko je čisto mleko z dežele s smetano v sebi. To je najboljše mleko za kuhinjo i»eko in kjerkoli se v gospodinjstvu IKitrebuje mleko. Poskušajte ga v kavi. Pronešli b.iste. da bo imela kava povsem različen okus. Ko l*oste prihodnjič kupovali svoje potrebščine, vprašajte svojega prodajalca za Borednovo I-*v«iK>rirano Mleko. Če potrebujete čase in kronike, lonce ali ponve, začnite danes hraniti lal»elne Magnolia & Star Mleka, kajti to pomenju dragocena darila, po leg tega pa vsebuje tudi najboljše mleko in sladkor. Pojdite k svojemu groeerju ter ga zagotovo vprašajte za te vrste kondenziranega mleka. Vsi grocer j i ga prodajajo. ) ■ ! \ GLAS NARODA IS .TTTTj 1ilc hlače, ker so prišli jeni tukaj. Oče in mati pogostonajbolj xTxili delo v republike, ne zapustita svojega stolpa po ce- BoJi meI t,nst^ C:rrr.nze • :» la leta. Babica de Brena, ki je'ZaPate so vzbudili v stari ženici stara sedaj sedemdeset let. izjav-,ve« '"roze kot katerakoli druga Ija. da ni v zadnjih štiridesetih stvar> katere se Naspro- letih niti enkrat stopila na cestni' tuJ^c si siIe se »popadle v roč-tlak spodaj nih ^ojih po glavnih ulicah mesta moral svet /.noret! \ Iz najnovejša zgodovine se spominja defi'>?iija čet Francisca Ville n?. tr;?u pred katedralo. Dobro se spom-jia da sc potekle ce-j le štiri ure, predno so prišle vse J te čete mimo. j v fino usnje yezano......... 17e Velik ill's so tiidi napravile 11- Rajski {lasori: njo čet.- Euiiliana Zapate. melii-j v platno vezano J1i škega guerilla voditelja iz.južnih Molitveniki: Duša popotna........... Marija Varbinja: v platno vezano ... 1 v usnje vezano ... Doli % orožjem ............. il»ve sliki — Njiva, Starka —. (\f oSlrn \ i —• » mm _____LM 1.10 1.5« 1.70 Skozi odprtino v zidu svoje so-, be zre naravnost v nebo — v no- ter se polastile izmenoma narodne palače ter jo zopet izgubile. Kadar je ta močna postojanka za- tranjost prostrane katedrale, kjer , , „ menjala gospodarja, so se pora- slovesne mase ter bučne J , ženi takoj zatekli k katedrali ter pričeli streljati od tam. Nekateri revolueijonarji so splezali skoro do stanovanja Mrs. Brc ma, da stre- se vrse slovesne mase ter ceriraonije. 01) jutranjicah in ve-černicah, ko zvone zvonovi s svojimi globokimi glasovi, se dvigne njena duša v molitvi proti nebu ter prav nič zavida sveta spodaj, katerega vidi le iz svoje miroljubne sobice sredi neba. Xaeelnica te družine je Emilia Vasquez de Brena. Mrs. de Brena živi s svojim sinom. Francisco de Brena. ki je star oseminstirideset let ter je na- ljajo od tam na nasprotnike. Tudi tekom vlade Obregona je1 v fino platno vezano..... v usnje vezano .......... v- fino usnje vezano ..... Skrbi za dušo: v platno vezano........, n v usnje vezano..............1.65 v Ano nanje vezano ........ L8§ Sveta Ura: fino v platno vezano, s debelimi črkami ............... .90 v usnje vezano ............ 1.60 ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano ........1.10 Key of Ileaven: > usnje vezano .............70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano .. 1.20 (ZA ODRASLE.) Key of Ileaven: v fino usnje vezano ........L56 Catholic Pocket Mannal: v fino usnje vezano ........ 1.3® Ave Maria: v fino usnje vezano ........1.40 videla Mrs. Brena ki so: Poučne knjige: i... ... . .. prizore, ... „„ , bili čudili in nerazumljivi za nje-; ne primitivne ideje in nazore. Ona* Abecednik slovenski: ve, kaj pomenja boj med vojaki,t broširan ............ a modernih delavskih izgredov ne j *n«te6ko-.loven«ld rtov* slednik svojega očeta kot oskrbnik zvonov. V Šestih letih ni 1 izven stolpa. Francesco ima^tri o-troke in noben teh ni bil še izven stolpa, na cesti velemesta. Čudno, a resnično je, da ima družina Brena celo domače živali, kokoši, golobe in celo prašiče. V ozadju stanovanja so napravljene majhne odprtine, skozi katere vidi družina navzdol, v glavno la-dijo katedrale. Xa ta način priso- « , - - . „ . , (Dr* Kern> ............... razume, btavka šoferjev v Mexi_ i Ingeljsica služba all Bank fr^Tf co Citv tekom leta 1922 nresesra naj se k sv. maši streže .30 E.M 1« vse presega , v. ,. lomaci iivinozdravnili ........ 125 zadnjih petih aH V "t"? ^ Dr. ^tavUeo. p.e»: Citata ^ ...... . . nje vec kot dvajsetih stavkarjevi beseda spisano in narisano.......35 šestih letih 111 bil niti za trenutek , , , , . .; w^m-«. s v brezupnem spopadu z vladnimi ■•»eoofeja .................... .75 ' četami i Jugoslavia, zemljepisni pregled .. 1.- i 'Kubična knjiga ali hitri raftinar ! Ob vseh teh prilikah je bila ne-; za trgovce z lesom ......1.00 voljna priča tragedij in vedno sfc; • lepem vedenja. je umaknila nazaj proti odprtini j KaJ s^po^Ta^^M...... ^ v katedralo ter molila za mehiški- državljan .................. m 1 narod. Knjiga o dostojnem vedenja .. M »r t, , , - , . , . Katekizem (veliki) ............ Mrs. Brena bo končala svoje dni Kako postanemo stari. VodUo 1K) v stolpu katedrale mehiškega glav-j katerem se doseže najvišja nega mesta, s katerega je zrtat starost ..................... i • 1 .... . . 1 Mlekarstvo s črticami sa Hvi- , v>aki dan na vzhajajoče solnce in! DOreJo stvuje lahko družina Brena mašam na slikovito panoramo mehiške do-!*wnSko wMOd'tai ter vidi vse ceriraonije, radi ka- |jne Xjen sin Francisco, ki je seJ®^****1 "Pivnik ijubavnih terih je katedrala slavna. Jaj zvonar, pravi, da se bo zgodilo Xem*",,a brez u"te,Ja — .40 .50 .7B Ji m-m m (MeSko) Dolga roka ..... Devica Orleanska.............. Duhovni Boj ................ Dedek je pravil. Marinka in škra- teljčki ........................ Elizabeta ................... . revalue i jskini nazivom "Leninov tere ie ta stara ženska opazovala . ,, J ar_i . . , . , , . , je izrekla popolna zaupnica mini- lote in z grozo govori o dnevu, ko . ... . ... ... A .... . . sirskemu predsedniku Mussolini- ie bil mladi a^tniski vladar u_' . „ .... , ,. „ . jn. Zupan Bombig misli, da se streljen v (Juereearu. 1'rav posnnoi . , , .. 1 1 .. . — i po trdi preizkušnji po Matteotti- se spomin ja vlade Bentio Juareza'. _ w. . veliki vwvmIpJ . .. - ; j eve m umoru fašizem iznebi vseh Zcrv vseveaez ------ -. - - ------ in slavnih reformnih postav niogo- , . iZbtrka domačih zdravil kakor jih ,. . ^ ' nezvestih elementov, ki so se vanj j „»,; slovenski narod vega easa, na temelju katerih so .... ''' ra»i siovensKi naron • , . , , „ vgnezddi v svoje motne svrlie. ter i Zgodovina Srbov. Hrvatov tn Slo- postale ne le vse cerkve, temveč , , ... , . , I vmimv . , . , , o. Drama na morju. (MeSko) ...............1.— Malenkosti. (Ivan Albreht) .....25 Moje življenje. (Ivan C'ankar> .. .40 Mati Božja na Blejskem jezeru .. .15 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mldaino ............25 Notarjev nos, humoreska ....... .35 Nafta Vas. l. del vsebuje 14 po-povesti. (Novačan) — BroSlrano .................... 1.00 Naia Vas. 2. del vsebuje 9 povesti BroSlrano .................... 1.66 Na Indijskih otokih .......... .56 Naseljenci .................... ii Novele in črtice................. .90 Na Preriji .................. JI Naša leta ......................45 Nihilist ......................4« Narodne pripovedke za mladino: 3. zvezf k .................... J15 4. zvezek .....................40 Na krvavih Poljanah. Trpljenje In strahote z bojnih pohodov bivSe-ga slovenskea polka .......... L50 Narodna biblioteka: Berač. — Elizbetha, angleška kraljica ...........................35 Emanuel, IovČev sin. — Bera« .. .35 Svitoslav.......................35 Spivs ............................................35 K»"vna osveta.................. .35 General Lavdon................70 Napoleon I.....................L— Babica........................ 1.20 Nesrečniea .....................70 V gorskem zakotja ............ .35 Za kruhom ....t............... .35 Žalost in veselje .............. 1. Z ognjem in mečem............4.— Grška Mytologija. 2 knjigi____ 1.40 Kranjske čebelice, poezije...... .35 >biski- (Cankar). Broširano.....1.— Trdo vezano................ 1.40 M» 66 Muki Dr. Joaosa E. Kreka JCS 'ovestice, Rabindranath Tagoc«. Vsebuje 6 povesti ........ M Pasti in zanke. Kriminalni roman J5 Pariški zlatar .................. .35 Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjačev na Kranjskem .... .50 Poslednji Mehikanec ............ .30 Vavljice H. Majar .......... M Povesti slovenskemu ljudstva v pouk la sabave ............. JS Pot za razpotjem. Trdo vezano.. 1.26 Požijikc »25 rraprečanove zgodbe............ Potrla, povesti la IrSke jnnafte dobe ............p......... Predtržani, Presern in drugi svetniki v gramofon .............. .25 Povestice, Kabindranath Tagore .. .30 Pet tednov v zrakoplovu, cm. ves. li» Pol litra Vipavca .............. JO Ptice selivke. (Kabindranath Tagore) — 1.00 Pred nevihte ................... J5 Pravljice in pripovedke za mladino. 1- zvezek ..................... zvezek ..................... Pegan in JLambergar ............ (evolucija na Potrugalskem..... Rinaldo Rinaldini............... Robinzon ...................... Slovenski šaljivec ............... Slovanska knjižnica. Zbrani spi-spisi, vsebuje 10 povesti .... Suneški invalid ................ Skozi širno Indijo .............. Sanjska knjiga, velika Arabska .. Sanjska knjiga, nova velika ____ Sanjska knjiga, srednja ........ Strelec^ .*......■*....*.......« Strahote vojne ................ Stezosledec ..................... Sveta Geuovefa ................. Strup iz Judeje................. Sisto Šesto, povest iz Abrueev .. veta noč .................... Stri povesti: Nagla be&eda; Tujčeva ooeeta; Gospod Grabar; List P&pirj& m m m Stric tomova koča .............. Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ........................ Sveta Notburga ................ Spisi Krištofa Šmida .......... Igr .40 .40 .70 M .50 .65 .40 .60 .35 M 1.50 .90 .35 M J50 JO .50 .75 .30 Ji JO JO .80 .35 .35 Dva Spilmanove pripovedke: 1. zv. Maron, krčanski deček is lilbanonq .................. J5 2. zv. Marijina otroka, povest ls .... kavkaških gora ............ Jo 4. zv. Praški judek ............ J5 8. zv. Tri Indijanske povesti .....JO Kraljičin nečak. Zgodovinska pove»t Iz Japonskega .... Ji 10. zv. Zveti sin. Povest iz zvlade Akbarja Velikega............ J5 11. zv. Rdeča in bela vrtnica, po- 12. zv. Korejska brata. Črtica ls misjonov v Koreji ............JO 13. zv. Boj in zmaga, povest .... 30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest is sgodovine kanadske .................... Ji 5. sv. Angelj sašnjev. Brazil j ska povest ...................... JS 16. zv. ZlatokopL Povest...... Ji 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaragno ........ Ji 18. sv. Preganjanje Indijskih mls-jonarjev .................... Ji 9. zv. Mlada mornarja. Povest Ji Turki pred Dunajem............ .60 Trenutki oddiha .............. JO Vrtnar. Rabindranat Tagore, trdo vezano .........................60 Volk spokornik in druge povesti za mladino .................... L00 Valentin Vodnika izbrani spisi .. .30 Zgodba Napoleonovega huzarja. — Trdo vezano................ 1.80 Zadnl dnevi nesrečnega kralja .66 Zadna pravda ......v......... J6 Zmaj iz Bosne...................80 Zlatarjevo Zlato .............. 1.00 Zločin in kazen. 2 knjige. 1. in 2. del. Trdo vezano ............3.— Za miljoni, trdo Rezano.......... .65 Ženini naše Koprnele............35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 TWrka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo .. .35 -- zv. Hudo brez dno ............ .35 3. zv. Vesele povesti. .......... J5 4. zv. Povesti in slike .......... J5 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ................ J5 Zbrani spisi /a mladino, (flangl) : 1. zv., trdo vezano. Vsebuje IS POT6(tl • • 2. zv., trdo vezano. Pripovedk* ln P64uil 3. zv., trdo vezano. Vsebuje 12 po» TCiLl 4. zv^ trdo vezano. Vsebuje 8 po- 5 de- >oiina Sol«. 3 enodejanke: svetova, dediščina, trpini .... LM dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih Ji C} rano de Bergerac. Heorična komedija v 5. dejanjih. Trdo vez. 1.70 Če sta dva. §ala v enem dejanju J5 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4. dt-janjih .......... Krivopriseinik. Narodna igra s petjem v 3. dejanjih .......... Pogodba. Burka s petjem v dveh dejanjih .................... Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah Za krii in svobodo. Igrokaz v 4. dejanjih .................... Stariuarica, Veseloigra v 1 deja- janju ........................ Benešld trgovec. Igrokaz v janjih ................. Vse naše. Burka enodejanka .... Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska Igra s petjem v 3 dejanjih ................. O)Irka ljudskih iger. . snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanjo ................ . snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave .... 2. snopič. Izgubljen sin, V Ječi, pastirlci ln kralji, Ljudmila, _ Planšarica .................. 3. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok ...... 4. snopič. Jnnašk* deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. P. raopiC. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ........ 8. ln 19. snopič. Pijavka, Skrt«M zaklad. Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaške Blejke .................... 0 snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka.............. JO Jo .30 .30 JO .30 .60 .40 Ji jo Ji Ji Ji J« jo Ji Ji .75 1JB .40 Ji Ji Ji Ji 5. zv., trdo vezano. Vinski brat 6. zv., trdo vezano. Vsebuje 10 po-veitl t^a.................... Ji Umetniške knjige s sikami za mladino: PepeSca; pravljica ■ slikami LM Rdeča kapica; pravljica ■ olika- nil 1.M SneguIjČIca; pravljica o slikami 1.M Trnoljčln, pravljica ■ l.M 'ajfge m slikanje: Mladi rilksr .....................11 Slike ls pravljic ............ njlge sa slikanje isplssli popolna s barvami In navodilom: Mladi — inlulk ...............1.2t mroMrf vrtee lJi Za kratek čas 1.20 Zaklad za otroki ........................uro Razglednice: Zabavne.-Različne, ducat.................28 Vow Vorško. Različne, ducat .. Ji Velikonočne, beilčoe k oeveletef ducat .......................JS Iz raznih slovenskih bojev, ducat .4i P osamezne po ..............JS ■reihia noža, ducat ...........Ji Posamezne po .............JS ii, ducat............Ji po........................J6 Pesmi in poezije: Ciodce; poieg narodnih pravljic e Vrbskem jezera. (A. Funtek) Trdo vezano ................ MoJe obzorje. Eng. GangeL Poezijo Trdo vezano ................ Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih ln drugih pesmi .................. talade in romance. (A. Afikerc) Trdo vezeno ................ BroSlrano ..................... esml. (Simon Jenko) .........45 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleSčlnl.................... l.W TlioIicp- Pesmi ca mladost.....60 lovensiji Narodna lirika. Poeslj® Ji Sto ngaidi. (Oton Zupančič). ^ Poezijo .................... M Zvončki. Zbirka iVsnij za slovenski« mladino. Trdo vezano.....90 Pesmi z notami: Ameriška slovenska lira —i Koncertne pesmi za moške in meša-ne zbore......................... Gorski odmevi. (Laharnar.) Zbirka moških zborov ln čvetero spevov. 1. zvezek ............. ,45 2. zvezek ..................... [45 Narodne vojaško. (FerjanCič) .... JO Narodne pesmi. (Marolt) ....... j® Naši himni; Lepa naša domovina; Bože pravde. (Marolt) ........ .is Narodne pesmi Žirovnik 1. zv. ........................ 2. zv. ........................ 3. zv. •••••»•••••■............, Narodne himno In domorodno pesmi, Marolt ................ Slavček. Zbirka Soških i«'snii____ Pesmarica Glazbene Matice, za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami .... 3.00 Pomladanski odmevi. Pesmi sa » ran, alt ln bas 1. zvezek ..................................45 ^ zvezek ....... .............. .45 Planinke. (Laharnar.) Pesmi sa spran, alt, tenor ln bas: zvezek ...................... .40 zvezek ..................... ,40 En starček je živel. Za bas solo in možki zbor .................40 Dve pesmi. 1. Za poj mi pesem dekle. 2. Škrjančku. (Prelovec).. JO 16 Jugoslovanskih narodnih pesmi za moški ln mešani zbor. —1 (AdamiC) 1. in 2. del ...... JO Jaz bi rad rdečih rož. (Prelovec) .15 Vojaške narodne P*amL (Kosi) .. Ji Orlovske himne. tVodoplvec) ... Ui Lira, srednoSolska pesmarica 1 1- zvezek .................... 1.26 2. zvezek.................... lJi Priložnostne pesmi za Izven cerkvene in društvene slavnostl — (13 mešanih ln 3 moški zbori) l.li Nočne pesnd. (Adamič) iff KupletL (Grum) — 1. Kranjske šege ln navade .... JS 2. trčeni Mihec; Slabi časi .... Ji 3. NezadovoljneS; To sares užlt-ksTnf ........................ JS Slovenski akordL (Adamič) Zbirke 22 meflanlh ln moSklh sbo-rov: 1. Bviftuel ...............7® 2. svesak ..................... .78 Mešani ln moBtl sborL ; TI osrečit ljo hotl (mo> Skl zb.) ; Prijatelj ln senca (moSM sb.) ; Prijatelj ln senca (meftan tt.) ; Stoj, solnčlce stoj; Kmetskl h«l ..........................46 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja : Zimski dan: Večerni zvon; Zdravice I.: Zdralvce II.; Oče večni ; Tono Solne«....................78 Cerkvene pesmi: Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešan zbor................... L—s 12 Cerkevnih pesmi za razne pri- tekom cerkvenega leta ........ JO 12 Tantum Ergo. (Premrl) ..... JO >Iašne pesmi za mešan zbor. — (Sattnerj .................... JO Slovenska sv3Iaša, za mešan zbor, s spremljavo orgelj............ Ji 10 Evliarističnili pesmi za mešan zbor. (Foerster) ...............40 12 Panse Lingua. Tantum Ergo Ge- nitorri. (Foerster) ............ JO Srce Jezusovo. Za tenor, bas, sopran. alt..................... .30 Pet Božičnih. (A. Grum).........30 Srce Jezusovo. 'Ji pesmi na čast Snu Jezusovem. (F. Kimovec) J8 Slava nebeške kraljice. L'i> Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt. tenor, bas.................40 Hvalite gospoda v njegovih svetnikih. 20 i«esmi na čast svetnikom. (Premrl) ...................... 10 ohhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum)........35 Missa in honorem Sanctae Caeli- liae. (Foerster! ............ .50 Note za citre: Buri pridejo, kora«"niea........ Slovenski citrar (Wilfan) ... Safaran. Ruska pesem. — ' (Wilfan) .............. JO .20 Ji Ji .25 ..3 J3 .25 Note za tamburice: Slovenske narodne pesmi za tambn- raSkl zbor in petje. (Bajlk) .. LN Bom šel na planince. Podpnrl slov. nar. pesmi. (Bajuk) .... l.i# Na Gorenskem Je fletns. (Bajuk) UV> Note za gosli: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen ln slovenskih narodnih pesmi ,7| Note za klavir: Narodni zaklad. Zbirka slovenskih narodnih pesmi .............. Ob morski obali. Valček. (Jaki) Pripoznanje. Polka mazurka. —- (Jaki) .................... Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .................... Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) .................... Ljubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki) .................... Kot nekdaj v maju. Valček. ■— t Jaki) .................... Veseli bratec. Koračnica. (Pahor) Zmiraj zvesta, polka, (Jaki) .... Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik ►.................... Orel. Koračnica. (Jaki)......... Buri pridejo. Koračnica. — (J. Skorpik) ............... Bratje i Slovensci smo. Koračnica. (Premrl)................... Editha. Intermezzo. (Aletter) .. Mabel. Intermezzo. (Aletter)..... At a Penguins Picnic. Intermezzo. (Alletter).................. .20 Bitter von Herz. Koračnica. (Jaki) JO Golden Rain. Intermezzo. (Aletter) .20 .90 .40 .40 .40 .40 .40 .45 .45 .40 JO JO .25 23 .20 JO Waffenrouf. Koračnica. (Jaki). .. .20 Fahnenwacht. Koračnica. (Jaki) JO Zemljevidi: Združenih držav, veliki......... M Zdruienlh driav. Mali______ J§ Nova Evropa__________ J« Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Artnao, Colorado, Koniao, Kentucky hi Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington. Wyoming, — vsaki po .... JS zemljevidi! Illinois, Pennsvlvaala, MT11111 so to, Michigan, Wisconsin, Weal Virginia, Ohio, New York — vsaki po...................... n VeHka steo*a maaa Bwapi .. s!ii Haroiilom ja prflaiW tair, bodisi v gotovini, Mousy Of* dir ali poitne po 1 •» t ethta. 0o foil jus vino, "G LAS NARODA" (Slovenlc Publishing Company) * 82 Cortlandt St., New York No naročajte knjig, katerik ni v oonttn. . Knjigo poifljomo poitnfsd prosto. ^ ff (Nadaljevanje.) Vitezu Frauensteinerju so se zabliskale mežave oči — pa le za trenotek; krčevito je stisnil svoje pe-«ti — toda le pod mizo. Vendar ni hotel ostati nasprotniku nobene dolžan. 'Učenost krati možatost," je začel izživati tudi on. "Učenost razjunači moža, ga omehkuži in pobabi! Pravemu vitezu pristojajo sulice in meči, ne pa učeni krizikraži! Jaz ne maram biti farizej in pismouk in prepuščam prazno učenost prav rad farjem in babam!" "Kaj klobasaš!" je zaropotal učeni vitez, ki ga v Jadransko morje in kadar bodo rasle buče na hrastih!" Reviea, potemtakem bi me čakali prejkone zastonj. To bo bilo prežalostno. O jej, jej, jej!" Jaz pa ne odneham od svojih pogojev," je dejala napol zbadljivo napol šaljivo. "Hud jezik ima stara punčara in dolg, da bi segal preko Gorjancev." je preudarjal vitez Ahac sam pri sebi. "Le čakaj! Zabelim ti jih nekaj takih, kakršnih še nisi slišala nikoli. Malo se moram napiti, da bom bolj hud!" Bog vas živi, ogledalo mojega srca!" je klik- je zlasti jezilo Erazmovo porogljivo smehljanje. — ,nil na dvi?Ilil majoliko in je dolgo ni odstavil od ust. "Zdi se mi, da ne znate prav ceniti takega bisera, kakor sem jaz. Dandanes se može dekleta že s trinajstimi leti. Vi pa ste starejša od naše Mile, precej ste že v letih z menoj vred: zato bi vam privoščil, da vas kmalu odvede ženin iz tega napol podrtega kurnika na prijaznejši grad. Jaz pa vas ne bom snubil nikdar, akotudi dobro vem, da bi bil takrat najlepši dan vašega življenja. Poglejte barve moje obleke! Rdeča in modra — kaj po_ "Ako bi te hotel poslušati, bi mi natrobil toliko na ušesa, da bi me bolela glava cel teden. Prej bi naučil zajca plesati, nego tebe pametno govoriti! Na kateivm turnirju si pa še premagal koga f Koliko te pa je? Prav je rekla moja sestra Mila, da čepiš na konju kakor opica na slonu. Suh si in slab, da kmalu ne bo nobene sence od tebe. Ti pa baronesa Viri-da. vidva bi bila lep par! Kakšnega potujočega trgovca nemara še zvrneš raz konja — saj pravijo, te obvaruj vrvi in vislic!" Kakor bičan je planil vitez Frauensteiner pokonci in zagrabil bodalo. "No, le počasi!" ga je krotil vitez in ga krepko potisnil s samo desnico zopet na klop kakor lesenega možieeljna. "Kar po malem boš dihal, ako se spravim nad tvoje zanikrne kosti I Le miruj in obnašaj t»e spodobno! Vidim, da premalo občuješ v olikani družbi. Ošaben in napihnjen si kakor sam Lucifer, zalo te nihče ne mara. Moral bi se večkrat shajati z mano, da bi se privadil lepšemu vedenju!" "Pusti me, Ahac. saj sem se malo šalil," se je izgovarjal vitez Frauensteiner hinavsko. "Oprosti mi! Zdaj pojdem pa gledat, kaj Salda dela tako dolgo." Ponudil je gostu orehov, mu dolil vina in odšel. Sestro je srečal na hodniku. Takoj ji je zatožil gosta. "Doljanski je pijan," ji je šepetal. "Pet majolik tako močnega vina je popil v tako kratkem" času. Vendar ga prenaša še precej dobro — niti ne jeclja ; jaz bi bil že zdavnaj pod mizo. Zaigral je vse, kar je imel. in zdaj mi zabavlja. Razžalil me je... najrajši bi poklical hlapce, da bi ga vrgli preko zidu!" "Ah — kaj ta Ahac!" je odvrnila Salda zanič-ljivo. "Ne brigaj se za njegove malovažne neumnosti! Bodi prijazen ž njim, da mi ne pokvariš mojega načrta, mojega naklepa!" Tako preziranje, tako sovraštvo, taka jeza je plamtela i/ njenih oči, da je vprašal ves osupel: "Kakšnega naklepa?" Ozlovoljena je obrnila obraz od njega; nato pa se je sklonila k manjšemu bratu in mu šepetala v uho: "Maščevala se bova nad imenitnejšimi sovražniki in obenem udariva tudi Doljanskega. Pozneje, ko odide, ti povem kaj več. Ne metli se zdaj za izzivanja tega ubogega pijančka! Potrpi še nekoliko! Pojdiva k njemu!" Vitez Ahac je zobal orehova jedrca, gledal topo predse in zahrakal zdajpazdaj : — "Hm-hm! — llm-hm!" "Gospod vitez, dala sem vašemu sokolu mlado vrano, ki jo je ujel hlapec davi v hosti." ga je o-govo.ila Salda jako prijazno, pobrisala polito mizo in sedla zopet poleg njega na klop. "Zato vam bo vedno hvaležen vaš ginjeni sluga Ahae." Solnce je viselo že prav nizko nad zapadni-mi holmi. Poševna senca je krila večji del mize. Ozka lisa se je svetila fia belem- prtu in kakor gorela ob levi strani rdeče opravljene Salde. V bližini Ahaeevi je močno dišalo po vinu in po usnju sedla in vajet. "Ves eas sem hrepenel po vas, gnezdo lepote!" &e je takoj zopet oglasil vitez Aliac. "Pridno sem pil na vaše zdravje, deteljica mojega srca! Saj morda veste, kako poje vaš slavni pesnik Walther von der Vogehveide: Krepak požirek omladi moža — do huob er uf unde tranc ein hundert slundigen trune, er sprach: daz maehet mich junc. Pravi vitez mora znati izborno jahati, streljati, boriti se, loviti, šahati. zlagati pesmice in — piti! Tudi piti mora znati, če ne mu ne pomaga vse drugo nie! Tale vaš brat Erazem, ta plemenita jetika, ne zna pošteno piti, zato na je tako klavern vitez. Bolje mi ugajate vi, med moje duše; dolina naslade! Prava paša ste mojim očem. Vaše ustne rde ko rosne rožice popeki gore ko rubin sredi hermelina. Oči se vam svetijo kakor dve zvezdi za temnim steklom in sijejo umaknjenemu vitezu Ahacu naravnost v centrum srca! Zakaj se še niste omožili, harfa radosti? Žlahtna gospodična Frauensteinerjeva, izlepa vam ne bi mogel izbrati boljšega moža — kakor samega sebe!" Salda ga je gledala mirno in ponosno. Njen brat je tiho sedel na svoji klopi in dužil svojo togoto. »čanost," w je romala gospodična dvo- rilcu, "zasnubite me takrat, kadar bo tekla Kolpa • >> da se vojskuješ na samotnih cestah. S^eti Miklavž menita ? Gorečo ljubezen pa večno zvestobodo! Moja ljubica Fiametta bo vekomaj edina kraljevala v mojem srcu, akotudi sem usmiljen prijatelj vseh deklet!" "Pravil si mi že večkrat, da je vzela tvoja Fiametta drugega," je opomnil vitez Frauensteiner. "Nič ne de," se mu je zaletel vitez Ahac v besedo. "Fiametta Santarosa je res vzela drugega _ po sili. Ljubila pa je le mene, mene ljubi še zdaj in mene bo ljubila do hladnega groba.—Jaz pa njo! Rajši jo imam nego vse nebeške umetnine in zaklade, rajši, nego vse beneške palače, knjižnice in go-stilnice. Zvestoba je zvestoba, klobasa pa klobasa. Ali ni res tako, Erazem, ti plemenita pokora? Nikarte zatorej ne pričakujte, da bi se kdaj ponujal jaz vam, velecenjena gospodična Salda, ščit zadovolj-nosti in trdnjava blaženosti! Toda vašo lilijasto ročico pa le smem poljubiti za slovo. Zakaj treba bo domov, lomi me že dremota." Vstal je, prijel njeno mehko fino roko in jo galantno potegnil proti ustom. Salda je mislila, da ji jo res poljubi. Viteza Ahaca pa je tačas obšla vesela nagajivost razposajenega mladega pažeta: samo pihnil je na njene nežne prste. Jezni bliski so švignili iz njenih oči — ali že se je smejala vitezu Ahacu: "Skromen angel je bila tista vaša Fiametta, ako je bila zadovoljna, Sa ste jo poljubljali samo od daleč!" Tudi vitez Frauensteiner se je zlorado hahljal zbadanemu gostu. "Počakajte malo, žlahtna prijateljica!" je vik-nil razdraženi Ahac. "Pesnik Dante da Majauo, prijatelj velikega Danteja Alighierija, se je strastno zaljubil v lepo in duhovito Nino, prvo pesnico italijansko — ne da bi je bil kdaj videl. Poslal ji je doli v Siciliji sonet in jo prosil ljubezni. Nina ga je uslišala.— od daleč! Prav srečno sta se ljubila _ od daleč. Midva s Fiametto pa se nisva ljubila samo par distance. Kadar sva se poljubovala v okrilju njene stare tete Dolcibelle, takrat so slišali sosedje najine poljubi; v vseh bližnjih uličicah, oziroma kanalih! Tako je bila pa nič drugači. — Zdaj pa pojdem. Prosim, ukaži Marku, naj osedla!" "Kakor izvoliš," je rekel Erazem, odšel in se vrnil takoj zopet. Serca se je medtem počasi širila in popili svetle lise na mizi in ob oknu. Solnce je zašlo. P-ili so še šentjanževca po starem običaju. Nato sta brat in sestra spremila svojega gosta v prvo sobo. Bare mu je pripela ostroge. Salda pa mu je podala baret in sokolarsko rokavico, razpraskano od ostrih krempljev Odisejevih. "Zahvalujem vaju za prijazno pogostitev," je dejal vitez Ahae in pobožal svojega sokola, ki mu je bil precej zletel na rokavico. "Ne zamerita mi. ako se vama bleknil kaj takega, kar vama ni bilo po godu. Povedati moram, kar mislim, druga*i sem kar bolan! Da se zdravi in veseli vidimo na Bla gaje vem gradu!" Salda je skrivaj dregnila brata, naj zine tudi on katero. "Jako žal mi je, da že odhajaš, preljubi Ahac," se je lagal vitez Frauensteiner. "Hvaležen sem ti, da si naju počastil in naju zabaval tako lepo. Prosim te, povej Bla ga je vi gospodi, d* se najlepše zahvaljujeva za vabilo in sporoči najine poklone in prisrčne pozdrave! Na svidenje!" Težko je korakal vitez Ahac pa hodniku. Erazem ga je spremljal na dvorišče. Hlapec Ive je prinesel klopico, da je stopU debeli vitez nanjo in se odtod skobacal na konja. "Nerodno je na svetu," je sopihal! "Tako težko zlezem na konja, in kadar sem gori, pa izlepa ne morem doli. Komaj bi bilo, da bi imel človek svoj trebuh zadaj namestu spredaj. Bog vas obvari vsi skupaj!'' Erazem je spremil gosta do grajskih vrat, se medeno poslovil še enkrat -in #itel k Saldi v malo obednico. "Kakšen je tvoj naklep?" jo e vprašal hlastno. Slike iz policijskih zaporov. VCOFTBItMT.KHriTO«I_»tIW CO. I Olimpijskih iger se je udeležilo tudi devet najboljših športniko^v dijakov z Yale univerze. Indijski voditelj Ghandi. (Dalje prihodnjič.) Čimveč seznamo o razvoju sveta tekom zadnjega desetletja izolacije, tembolj prihajamo do spoznanja. da ne gre v tem stoletju samo za preobraženje Evropo, marveč da živimo v dobi krize človeštva. V to stoletje spada vstajenje islamskega sveta, pro past tisočletnin kitajskih življen-skih oblik, prenovljenje starega mongolskega akcijskega duha fn ne nazadnje indijsko gibanje, katerega zmaga je samo še vprašanje časa. Ta razvoj kaže, da je zajela u-gromna dinamika v dveh desetletjih vse narode in plemena, vso kontinente sveta. Vzrok dinamni-ke a je modema tehnika, stro.v ki ga je znašel beli človek in ga zaenkrat uporabil za vladanje o-stalih kontinentov. Sorazmerno s propadanjem duševno-nravnega nivoja Evrope raste odpor neevropskih narodov proti evropej-skim vplivom. To je eklatanten dokaz, da je samo notranja premoč ona sila, ki nas je v stanu vzdržati trajno na površju. Izgleda pa, da je Evropa s svojim početjem že izgubila bitko in da gre danes samo še zato. ali o Loans. Discounts and bills purchased not secured by col- lateral .......... Accounts Receivable....... Due from approved reserve depositaries $1,482.35 Due from foreign banks and bankers 4,018.37 Due from trust companies. banks and bankers not included in preceding items 5,966.94 1.620.00 88.16 Cash Items, viz: Exchange and checks nevt day's collections .. for 11.467.66 500.00 Total $62,301.66 LIABILITIES Permanent Capital....................$25,000.00 Surplus..............36,213.70 Deposits: — Funds awaiting refund ..........$597.83 597.83 Other Liabilities, viz.: Reserves for taxes, expenses etc. 454.64 Accounts Payable .. .. .. .. 35.49 ALI VESTE,—■ da bo jugoslovanski pn»-lament brez dvoma razpuseen in da bo nove volit-vp vodila Pašič-PribiPevieeva stranka? Ali veste, da vsebujejo Hplmar turške eigarete najmilejsi in najboljši tobak za «'igarete? Gotovo mora biti vzrok, fia so začeli milijoui kadilcev kaditi turški toliak. Za dosti ljudi je dom mesto, kjer se lahko mirno prepirajo. Total $62.301.66 Nov gTaditelj moči in živcev. Čudovito je, kako h.'tro to novo zdravilo povrne slabotnim, nervoznim in pobitim ljudem njih zdravje. Isto Jako hitro učinkuje. Kri mora imeti železo in živci žveplo. Nugu-Tone daje železo krvi in žveplo živcem. Tisoči vživajo ta znanstveni graditelj krvi in živcev, in najdejo hitro od pomoč v par dneh. Xafii Citate] jI bodo nagli Xuga-Tone. da ni skr.dljivo, ampak prijetno in efektivno zdravilo, ki ponovi moč, ustvarja apetit in hitro ojačl živce, kri in telo. Daje poživljajoč spa nec. stimulira ohisti in jetra in regulira želodec in čreva. Izdelovatelji Nuga-Tnne vedo tako dobro kaj je ista v stanu storiU za vas v takih slučajih, da prisilijo vse lekarnarje, da za njo jamčijo In vam povrnejo denar, če niste zadovoljni. O-glejte si Jamstvo na vsakem paketu. Priporočena, jamčena in naprodaj v vseh lekarnah . —Adv't CtDAR RAPlDS, lUrtA DR. LORENZ - - 642 Penn Ave., PrfTSBUBOH, PA. ■dini slovensko govoreči zdravnik ftPECIJALiaT moških bolezni. MoJ« strok« lm zdravljenj« akutnih In kroničnih bolan L. Jas aam 1« zdravim nad » lot tor Imam okuinj« v vsoh boloznlh__ In kor ansin slovansko, zato vas moram popolnoma razumeti In nposnaM vaio beloznt, da vaa ozdravim In vrnem moč In zdravja Skozi 23 lot a«fn pridobil posebno ekuinjo pri ozdravljenju molkih bolezni. Zato ee moreta popolnoma zanesti na meno, moja okru pa Je, da vaa pepolnoa vlm. Na odlaiaJU, ampak pridite CimpreJe. Jas ozdravim zastrupljeno kri. mazuljo In iiee po telesu, bolezni v _ padanj« laa, bolečine v kosteh, stare rana, oslabelost, ti vino In bolezni v mehurju, iedleah, J etra h, želodcu, rmenieo, revmatfzsm, katar, z! sto žilo, naduha Itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo ln petek od I. dopoldne do f. popoldne; ▼ torek. Četrtek ln sobota od S. dopoldne do ft. svečer; v nedeljah ta prazniki* od 1«. dopoldne do i. popoldne. GIiAfi NARODA 15. JUIi. 1924. MORSKI JASTREB. Spiaal Rafael Babatini. — Za G. N. priredil Q. P. 16 (Nadaljevanje.) Princip v ječi. (Dopis njegovega tovariša).. Lionel de je skušal prepričati, da je njegov brat drugačnega kalibra, nmž, ki ni se nikdar izgubil kontrole nad seboj. Nato pa je mislil, da ni to, kar se je pripetilo v preteklosti, nobeno jamstvo za to, kar s« bo Janko zgodilo v bodočnosti; da so moči vsakega človeka stavljene meje in naj je še tako močan in da dospe v tej zadevi tudi sila Sir Olivtrja do svopjih meja. Če bi s« to zgodilo, v kakšnem položaju bi se znašel on ? Odgo^ or na to je predstavljal sliko, glede katere si ni upal razmišljati. Nevarnost, da bo obsojen in da bo moral plačati na vislicah za svoje dejanje, bi bila sedaj dosti večja kot če bi bil govoril takoj. Povest, katero bi povedal takrat, bi morala vzbuditi nekaj pozornosti, kajti smatralo se ga je za moža neomadeževane easti in njegova beseda bi morala nekaj veljati, i^edaj pa bi mu nikdo ne vrjel. Iz njegovega molka in iz tega. da je pustil, da so njegovega brata po nedolžnem dolžili, bi sklepali. da je nečastne-/ in bojazljivec in da je nastopil tako radite-ga, ktr ni imel nobene dobre obrambe za svoje dejanje. Ne bi bil le neizprosno pogubljen, temveč tudi nečastno pogubljen, kajti zaničevali bi ga vsi pošteni ljudje in postal bi predmet zaničevanja ob kojega kuncu bi ne bila potočena niti ena solza. Tako je prišel do strašnega prepričanja, da se je le še bolj zapletel v mrežo v svojem prizadevanju, da se zavaruje pred posledicami. Strah, da s mu bo to pripetilo ta ali oni dan, ga je zasledoval noč in dan in čeprav ga je zapustila mrzlica ter je bila njegova rana popolnoma zaceljena, je ostal bled. suh in prepaden. Tajni teror v njegovi duši je neprestano gledal iz njegovih oči. Postal je nervozen ter skočil pokonci oh vsakem najmanjšem šumu. Ni veroval Oliverju in to je bilo razvidno iz razdražljivosti, katero je kazal bratu. * Nekega popoldne je prišel v obednieo. kjer se je Sir Oliver najrajše mudil. Lionel je našel svojega brata zamišljenega in nemega, kot ponavadi, atročega v ogenj. To je bilo sedaj tako običajno pri Sir Oliverju, da je pričelo dražiti napete živce Lionela. Zdelo se mu je. da tiči v tej zamišljenosti neko preračunano tajno očitanje, naperjeno nanj. — Zakaj sediš vedno Tako pri ognju kot kaka stara baba? _ je zdmrmral ter dal s tem duša razdraženosti, ki je vedno bolj naraščala v njem. Sir Oliver je obrnil glavo, z milim začudenjem v pogle lu. Njegove oči so se nato obrnile v smeri proti visokim oknom. — Dežuje, — je rekel. -— — Ni bila tvoja navada biti od gnan od ognjišča od dežja. V lepem ali slabem vremenu je vedno isto. Nikdar ne greš ven. — Po kaj. — je odvrnil Sir Oliver z istim mirnim glasom, a na čelu se mu je pojavila guba presenečenja. — Ali misliš, da mi je drago sreča vati povešene poglede, videti glave, ki se bližajo druga drugi, da morejo izgovoriti one zaupne kletvice »a moj naslov 1 — Ha. — je vzkliknil Lionel, kratko m ostro in njegove udr-te oči so pričele blesteti. — Toroj je vendar prišlo do tega, da mi sedaj očitaš to, kar si prostovoljno storil zame, ko si me ščitil. — Jaz; — je rekel Oliver, presenečen. — Tvoje besede so očitanje. Ali misliš, da ne znam citati pomena, ki tiči za njimi? Sir Oliver se je počasi nasmehnil ter zrl na svojega brata. Na to pa je zmajal z glavo ter se nasmehnil. — Rana te je pustila v neredu, — je rekel. — Kaj sean ti oči-ifcal/ Kaj je bil skriti pomen mojih besed? Če bi čiital pravilno, bi videl, da bi se zapletel v nove prepire, če bi šel ven, kajti razdraž-ijiv sem ter bi ne prenesel kislih pogledov in mrmranja. To je vse. Stopil je naprej te položil ro ki na ramena brata. Zrl mu je v obraz in Lionel je povesil glavo, ker ni mogel prenesti pogleda. -- Dragi bedak, — je rekel ter ga stresel. — Kaj te boli? Bled in mršav si, nič več kot si bil nekdaj. Imam dobro misel. Opremil i>om ladjo in ti boš odjadral z menoj na moja stara lovišča. Tam zunaj je življenje, -ki ti bo vrnilo moč in svežost in mogoče tudi meni. Kaj praviš nato? Lionel je dvignil pogled in oči so mu zaiblestele. Nato pa se je naenkrat porodila v njem misel, tako podla, da je zopet zardel, kajti sramoval se je te misli. Misel pa je ostala. Če bi odjadral z 01 iverjem, bi rekli ljudje, da% je bil sovdeležen pri zločinu brata. Vedel je, — na temelju več kot ene pripombe, naslovljene nanj, na katere pa ni odgovoril, — da se je po deželi razširila novica, da se je pričelo nied njim samim in Str Oliverjem pojavljati neko sovražno razpoloženje radi onega dogodka v Godolphin i'arku. Njegov bledi obraz ter udrte oči so pripisovali ljudje jadu nad zločinom brata. Vedno je bil znan kot nežen, prijazen dečko, ki je bil v vseh stvareh pravo nasprotje prepirljivega Sir Oliver* ja in domenvalo se je, da je Sir Oliver v svojem sedanjem duševnem stanju grdo postopal z Lionelom, ker ni hotel slednji odobravati zločina. Precej simpatij se je vsled tega pojavilo za Lionela irf le simpatije so mu izkazovali vsepovsod. Če bi sprejel tak predlog kot ga mu je stavil Oliver, bi ogrožal vse to. Spozr.al je vso podlost svoje misli ter sovražil samega sebe, da jo je spočel. Ni pa se je mogel otresti. Bila je močnejša kot njegova volja. Njegov brat je zapazi lto obo tavljanje in ker si ga je napačno tolmačil, ga je potegnil k ognjišču ter posadil na stol. — Poslušaj, — je rekel ter mu sede} nasproti. — Lepa ladja je zasidrana spodaj, v bližini Smithicka. Videl sem jo. Njen lastnik je obupen pustolovec, po imenu Jasper Leigh, ki sedi vsaki popoldne v gostilni. Poznam ga že dolgo in vem, da je mogoče kupiti ajega in ladjo. Pripravljen je za vsako pustolovstvo, od napadanja španskih ladij do kupčije s sužnji in če je cena dosti velrka, lahko kupiš njegovo telo in dušo. On je kot želodec, ki ničesar ne zavrne, če le tiči donar v celi stvari. Ladja in lastnik sta torej tukaj. Ostalo bom nabavil jaz, — posadko, municijo, orožje in proti koncu marca bomo odjadrali. Kaj misliš, Lal? Gotovo je boljše kot pa sedeti tukaj čemerno. — Si bora ... si bom premislil, — je odvrnil Lionel, a tako inreabrižno, da je navdušenje Sir Oliverja hitro Izpuhtelo in nič 'vee nista govorila o tej zadevi. • -i (Dalje prihodnjič.) Življenje Gavrila Prineipa v vojaški kaznilnici v "Terezinu" je bilo nadvse težko. Za njega m njegove štiri tovariše so bile posebno stroge odredbe. Drugi prebivalci trdnjave smo bili razdeljeni v skupinah v različnih oddelkih. Princip in tovariši pa so bili vedno v posameznih celicah "Samotarji", ako se smejo luknje, v katerih so prebivali, imt> novati celice. Princip ji imel na oddelku 3. na dvorišču svoj brlog. Protstor je bil pet metrov dolg in 3 m ŠK rok, brez okna in brez lesenih tal. Na vratih je bil izrezan mali četverokot, skozi katerega je prihajalo nekoliko svetlobe. Ponoči so zunaj vrat obesili svetilko, katera je dala nekaj svetlobe v no tranjost. Ves inventar te "celice" jo obstajal iz stare vojaške postelje, katere spodnji del je bil popolnoma lesen, in ga je moral Princip vsak dan z vodo umivati. Imel je tudi malo mizo in stol. Vse te predmete je moral Princip vsak dan z vodo umivati. Menda zato/ da je imel v "sobi" kolikor mogoče več vlage. Na nogah so imeli Princip in tovariši po 20 kg težke verige, da so se komaj premikali Tovariši Principa so imeli svoje prostore v "kasematah" podzemskih prostorih. Ti prostori so imeli vsak svaje okno, v o-bliki "strelskih zarez", skozi katere je prihajalo vsaj nekaj zraka. Pred tremi zarezami je rastel bezeg in drugo šavje tako, da je svetloba prihajala zel omalo v te prostore. Drugi prebivalci te kai-ni'lce smo smeli biti dopoldne in popoldne po eno uro na prostem, včasih tudi eel dopoldan, ali tudi ves dan. Princip in tovariši so smeli samo pol ure dopoldne in pol ure popoldne ven. In še takrat vsak posebe 3 korakov po en vojakov s puško 'in .bajonetom. Ker niso bili vsi na enem dvoru, se tudi med seboj nikdar niso videli. Korakal je vsak za sebe, seveda, kolikor mu je veriga na nogah dopuščala, in to je v času, ko ni biil nihče od nas zunaj. Kadar so imeli "Sanajevci" sprehod, smo morali mi drugi vsi v notranjost. Drugi smo lahko pisarili, in dobivali pisma, jestvine, tudi kajenje je bilo dovoljeno. Principu in tovarišem je bilo vse to zabra-njeno. Niso smeli ne pisati in nobenega pisma sprejeti, tudi citati so jim prepovedali. V Terezinu je nekoliko knjižnice, kje si je sem ali tam kdo tako knjigo izposodil. Sarajevcem to ni bilo dovoljeno. Jaz sem bil dodeljen zdravniku in in sem imel prosto pot po vsej trdnjavi. Kot tak sem imel priliko včasih z Principom in tovarišem kaj razgovarjati. Princip je bil bolan, imel je tuberkulozo. Prihajal je vsaki dan popolne ob 2. s svojim profozom in dvema vojakoma s puško in bajonetom k meni v ordinaeijsko sobo v svrho mazanja ran, katere je imel po životu. Mnogo je trpel na levi roki, ki je bila na laktu vsa odprta. Bil sem edini, ki sem ž njim govoril v srbskem jeziku. Govoril je tudi francosko in nemško. Dal sem mu po možnosti. kar sem mogel, tudi "nešto za pušiti", to pa le, če je njegov profos "zamižal". Jetiko je s«r veda dobil v ječi. Trpel je grozno, in neki židovski zdravnik, kateri je bil nekaj časa nastavljen v zavodu, ga je nalašč mučil. Porinil mu je cevko v rano, iz katere je tekel gnoj s-tako silo, da je Princip omedlel, tolkel ga je po rani in cinično rekel: "Nicht wahr, Princip, das tut gut". Siromak se je zvijal v mukah. Velikokrat so ga prišli častniki, tujci gledat. Bil je zanimivost prve vrsti. Kadar so brli gospodje v Litomericah, kjer je bil Mil iter-Komandant, "židane volje", so se pripeljali v Terezin, na avtomobilih, gledat Principa. Imeli so vedno kake tuje častnike seboj — da njim pokažejo — "den grdssten Monder". Včaaih so bile tudi dame ž njimi. Ob takih prilikah bo pripeljali Prineipa v verigi is njegovega brloga na prosto, kjer so ga častniki obkolili in izpraševali. Večina teh gospodov ga je vprašala, če mu je žal tega, kar je storil. Princip včasih ni odgovarjal, ako pa je odgovoril, je v* .no povdar-jal, da mu je edin., žal, da je u-s+relil Solijo Hohenburško, tega on hi hotel in se je to le slučajno zgodilo. Da je Ferdinanda ustrelil, mu pa ni prav nič žal. Navadno so ga častniki oplju-vali, preden so odšli. Živel je ka-kor zver v zverinjaku z razločkom, da se slednji godi veliko bolje. Zadnja dva meseca je popolnoma onemogel. Sneli so mu verige in oddali v vojaško bolnico, kjer je umrl. Od njegovih tovarišev sta že preje umrla dva, na sušici seveda. Ostala dva. Kranjevič in tovariš sta skoraj oslepela, leta 1917 so pa oba prepeljali v Sarajevo, v ondotne zapore. Če še živita mi ni znano. Seveda ne vem za gotovo, če so jih res peljali v Sarajevo, pač pa je bilo tako rečeno. Duševno je bil Princip do zadnjega čil in čvrst, želel je, da bi se vojna kmalu končala, upal je, da ga potem kdo reši. Med tem ga je rešila smrt. ROY AL M Al L NKW YORK IN HA^MIRQ CHKVtBOUfta IN aOUTHAMPTON "Ohl»" "Ocduna" "Ore«" "Orbftt" TI Mini so aort te modami v m* km can, najbolj priljubljen* potnikom ln clasovfts radi lenlamtl la — KOMFORTA. Zdrava, tečna ln obOna luni m ser. potnikom na Mo pokritih Druftlne, Cena ln utiuiS Imajo POSEBNO PAZLJIVOST. Za podrobnosti mm obrnit* aa aala matopnlk* v nJem motu aH aa ROYAL MAIL STEAM PACKET CO It Broadway. New Vw* Vzorni zakonski mož. Neki angleški duhovnik je bral na leči pravila, ki jih je sestavil sam in ki jih naj bi mladeniči podpisali. predno bodo stopili v z kon. Evo nekaj teh čednostnih navodil: Ako hočete, da bo vaša žena ostala vedno tako prikupljiva in vabljiva, kaikor modna razstava, dajte ji dovolj denarja, da se bo zamogla. kolikor najbolj približati vašemu idealu ženske popolnosti. Bodite ljubeziyavi ž njo tudi v zakonu, kakor ste bili v času zaroke. Spoštujte svojo ženo s tem, da se ji zaupate in jo vprašujete za svet pri svojih načrtih Ln poslih. -Kadar nanese slučaj da morata jesti voden krompir in prismojeno pečenko, jejte s smehljajem na ustih, kot kazen za svoje grehe in ne hvalite pri tem izzivalno svoje matere, kako izvrstno da je znala kuhati. Ne razravljajte z ženo težkih problemov. Pomislite, da je že od narave nelogična. Ne zatirajte je z despotizmom in svojimi sitnostmi. Kadar pridete domov, obesite svoj klobuk in površnik na kljuko, in kadar pušite, denite rabljene užigalice in pepel v pepelnik. Kakor se vidi, je vse jako pametno in posnemanja vredno. Naše žene bi se gotovo jako razveselile, če bi se tudi pri nas vpeljale te postave za može. Koliko manj zdražbe bi bilo. Kdo ve, ali pa ne bi potem tudi možje zahtevali od nevest vsakovrstnih obljub, ki jih kot zakonske ženice morale držati? Odtisk prsta na čeku. Neki berlinski bankir, ki se je pred krakim vrnil iz Južne Amerike v Evropo, je kazal svojim znancem zanimiv ček, katerega mu je izstavila Komercijalna banka v Rio de Janeiro po nalogu Brazilijanca Riharda Pozzia na pariško' filijalko "Credit Llon-aais". Poleg podpisa je bil na čeku daktiloskopični odtisk kazalca nekega moža. Kaj je to? Odgovor: Prstni odtisk generalnega ravnatelja brazilijanske banke. S takimi tiloskopičnimi signaturama se hočejo preprečiti slaparstva a čeki in ponarejanja. Ta metoda daje popolno garancijo za to. Tudi ako bi se ček izgubil, dotičnifc, ki bi ga našel, ne more dobiti denarja pri nakazanem zavodu. Pri glavnem zavodu banke hranijo daktiloskopični odtis prsta in podružnica banket v Parizu ga tudi ima. Pri podružnici ~ae treba torej daktiloskopični legitimirati. N Uradnik z od t is kom prsta določi identiteta osebe, ki je vzvišeni« nad vsak dvom. Doslej je bilo vst,-polno sleparij in ponerejanj čekov, odslej pa, tako sodijo v bančnih krogih, bo to sigurno onemogočeno z daktiloskopičnimi od-tiski prstov. Grob carja Dušana. Strokovna komisija ministrstva ver se poda te dni v samostan Sv. Arhangela v okolici Prizrena, da prične z odkopavanjem starin. Komisija ima nalogo, da najde grob carja Dušana. ALI VESTE, — da je l>il pred kratkim imenovan general Mojster častnim meščanom svo--joffn* rojstnega mesta. Kamnika? Ali veste. a Julija: Bula, HaVra. a«, julija: L«vUtoia, Cherbourg; Ve«ndaj* Boulogne; Albert Ballin. Hamburg Orca. Cherbourg. «•. Julija: Canoplc. Cherbourg; Bremen, Bre Mu julija: J*aao*» Havre. •1. Julija: Zetland, Cherbourg« t. avgusta: Muenchen v Cherbourg in Bremen 2, avgusta Olympic, Cherbourg; George Washington. Cherbourg; New Amsterdam. Boulogne; Conte Rosso. Genoa: Hans; Cherbourg in Hamburg; xtelgenland. Cherbourg in Hamburg 4. avgusta: Taormina, Genoa 5, avgusta: Resoute, Cherbourg in Hamburg; Co lumbus. Cherbourg in Bremen; Re-ublic. Cpherbourg in Bremen i avgusta: Aquitania, Cherbourg; Rochambeau. Havre; Luetzow. Bremen; Ohio, Cherbourg 7 avgusta Belgenland. Cherbourg; Colombo, Genoa; Minnekahda, Cherbourg In Bremen: Wuertemberg, Cherbourg ln Bremen a avgusta: President Wilson Trat S, avgusta: Homeric, Cherbourg; Lancastiia, Cher- bourg; President Roosevelt, Cherbourg ln Bremen; Deutschland, Cherbourg in Hamburg: Ryndam. Boulogne 12. avgusta: Derfllnger v Bremen; Stiff ren v Havre 13. avgusta: America, Cherbourg in Bremen; Stuttgart, Cherbourg In Bremen 14. avgusta: • Mongolia, Cherbourg 16. avgusta: Leviathan. Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Lafayette, Havre; Cleveland, Cherbourg In Hamburg; Orbita, Cherbourg; Rotterdam. Boulogne; GluUo Cesare, Genoa 17, avgusta: Sierra Vent&na, Bremen 19, avgusti: Pittsburgh. Cherbourg; Reliance, Cherbourg in Hamburg 20 avgusta: Paris, Havre: Mauretanfa. Cherbourg; York, Bremen; Conte Verda, Genoa 21, avgusta: Arabic. Genoa; Tburlngl*. Cherbourg In Hamburg 23. avgusta: Olympic, Cherbourg: President Harding. Cherbourg In Bremen; Mount Clay, Cherbourg In Hamburg; Volendam. Boulogne; DuiUo, Genoa 26. avgusta: Seldlitz, Bremen 27. avgusta: France, Havre; Aauitanla. Cherbourg 2a avgusta: Columbus, Cherbourg in Bremen; Zee land, Cherbourg 30. avgusta: Homeric, Cherbourg; Veendam, Boulogne; Orca, Cherbourg; Muenchen, Cherbourg in Bremen; Albert Balln, Cherbourg Odlikovanje. Dr. Ernest Čimič, pokrajinski namestnik za Hrvatsko in Slavonijo na razpoloženju, je odlikovani z redom Sv. Save druge vrste. RAD BI GOSPODINJO v starosti od 40 do 46 let za gospodinjiti enemu možu in dvema otrokoma. Plača po dogovoru. Katera želi dobro službo, naj se oglasi pri J. O., 5129 Ruby gt., Tacoma, Wash. Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja LOUIS RUDMAJNA, doma iz jZagorja pri Savi. Pred tremi meseci se je nahajal v Oregon City, Ore. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, naj mi poroča, ali naj se pa sam oglasi, ker mu imam nekaj važnega povedati. — Jack Koss, 131—18 St., Oregon City, Ore. NAPRODAJ enonadstropna hiša, pripravna za vsako obrt, z vrtom, lepim velikim travnikom, pripraven za stav-bišče (Bairplatz), njivo, hlevi za živino in prašiče in vrbinsko mestno pravico v mestu Brežice. Za pojasnila pišite na: Ivan Korbek, Šoštanj, Slovenija, Jugoslavia. (3x 14—16.) Zastopniki "Glas Naroda' Zastopniki kateri so pooblaščeni nabirati naročnino aa dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik Izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. , Naročnina m "Glas Naroda" le: Za eno leto $6.00; za pol leta $3.00; ca Štiri mesce $2.00; aa Četrt leta 1.50. Naročnina za Evropo je $7. za eno leta California: San Francisco, Jacob T^mHii. Coknii: _ Denver, Frank Skrabec; Lead vlite, SI. Yamnik; Pueblo, Peter Colls, John Germ, Frank Janesh: Sslids, Louis Costello; Walsenbarg, M. J. Bayuk. Indian polls, Louis Rodman. msuuchump k Itaravnosi ▼ Jnffotiarti?** (Sine elrektne s pomladna odplutla Otroi 11 Ten s ninji loaoega Presidente Wi'son — a avg.: 10. okt. Martha Washington — 6. sept.; 23, okt, v Dubrovnik all Trat. Zelasn na ▼ notranjost smerna. Nobenih Vpr*i»jte pri bližnjem agentu ali pri PHELPS BROS. * CO„ 2 W«t St.. N. Y. Montana: East Helena, Frank Hrella: Klein, *»reogr Zobec, % New York: Gowanda, Karl Sternisha; Little Fall?, Frank Masle. Oblo: Barberton, Okolish; Cleveland, Ant. Bobek, Aut. SiinfciČ, Jakob Res nik in Charles Karlinger; Collinwood Math. Slapnik; Lorain, .Louis Balant in J. Kumse; Niles, Frank Kogovšek; Youngstown, Anton Kikelj. Pennsylvania: Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer, fouls Hribar; Braddock, J. A. Germ; Bronghton, Anton Ipavec; Burdlne, John Demsbar; Conemaugh, Yid Ro-ranfiek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov, Fr. Tushar, A. Jerina: Dunlo Ant. Tauželj; Export, Louis Supančič, Forest City, Math Kamin; Farreil, Jerry Okorn; Imperial, Val. Peternel; Greens hurg, Frank Novak; Homer City in okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Paushek; Johnstown, John Polanc in Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydeli, John Jereb, Midway, John Žust; Moon Run. Fr. Ma-chek in Fr. PodmilSek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U Jakobieh; Reading, J. Pezdirc; Steelton, A Hren; Turtle Creek in okolico, Fr. Sehifrer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley, Jurij Preiveh; Willock, J. PeterneL West Virginia: Coketon, Frank Kociaa. Wisconsin: Milwaukee, Joseph Tratnik, Racine, In okolico, Frank Jelene; Sheboygan, EL Svetlin. Washington: Black Diamond, G. J. Porenta. Wyoming: Bock Springs, Louis Tancber. Poleg gorinavedenlh go pooblaščeni pobirati naročnino tudi vsi tajniki t a. K. J. Eno leto v Jugoslavijo S«>daj lahko dobite vladno dovolje nje Združenih držav, ki vam dovoljuje. da ste Jahko odsotni iz Združenih držav šest mesecev (kar 6e lahko podaljSa za šest mesecev, ne da bi bili všteti v kvoto. Ce st»- se odločili za. pot v staro domovin«, si za jamčite prostor na enem izmed velikih ameriških vladnih parnikih. Tretj razred na teh parnikih n^ medkrovje. Čiste, udobne zračne kabine za 2, 4 in G oseb: dobra hrana; uljudna postrežba; veliki krovi; godbeni koncerti, Vpoštevajte najprej ameriške %'iadne parnike. UNITED STATES LINES 45 Broadway. New York City ali vprašajte vašega lokalnega agenta Managing Operators for UNITED STATES SHIPPING BOARD PRODAM 6 parov konj, vse skupaj, ali posamezne pare. — Joe Prebevšek, i 518 R. F. D. 2, Allegany, N. Y. (4x 11—15.) Aurora, J. Verbich; Chicago, Joseph! Blish; Cicero, J. Fabian; Granville^ Joseph Persbe; Joliet, Frank Bamblch ' J. Zaletel in John Krea; La Salle. J.1 Spelich; Mascoatah, Frank Augustin;' North Chicago. Anton Kobal, Gertrude' Ogrin; Springfield, Matija Barborich; Wankegan. Frank Petkoviek. MBflMS Franklin in okolico, Anton Beljak. Kitamiller. Fr. Vodouft** NAZNANILO! Naš potovalni zastopnpnik Mr. JOSEPH CERNE bo obiskal prihodnje dni rojake po Penn-sylvaniji. On je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" vif knjige. Rojake prosimo, da so mu kolikor mogoče naklonjeni. Upravnitvo "Glas Naroda". Chlshota, Frank Goofl«; Rj, Jot J. Pesbel; Eveleth, I^aie Goals: Gilbert. Loma Vessel; H**!«*, Jote Po*, is; Virginia, Frank Hrvatic*. St. Loala, Mika Pozor čitatelji. Opomrft* trgoro* ti brtaOn, pri ktterlk kupujete aU BAročftte 1» >te ■ mjfh postrežbe ssdorolJA da oglašujejo t Hrtu "GUM Kako se potuje v stari kraj in nazaj t Ameriko. K DOB ]s namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih samorems dati vsled naSe dolgoletne iskufinjot Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno ls prvovrstne par« nike, ki imajo kabine tudi t iil rt» redu. Glasom nove naselnlSke postave, ki pride v veljavo s prvim julijem, bo lahko dobil tudi isti, ki Se ni ameriški državljan dovoljenje ta ostati v domovini eno leto, ter v slučaja kake zapreke tudi dalje. Taka izkazila bo izdajal naselniškl komisar v Washington-u, D. C., ter se bo s istim vsak lahko povrnil v Združene države brez dovoljenja ameriškega konzula zunaj, kakor je bilo običajno dosedaj- Kako dobiti svojce is starega kraja. Kdor Seli dobiti sorodnika ali svojca la starega' kraja, naj nam prej piše aa pojasniš. Nadaljul priseljenci la Jugoslavije bodo pripul-čenl sem zopet po L juliju 1024. Prodajamo vozne liste aa vse proge t tudi preko Trsta asmorejo Jagodo* vani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Oortlandt St., Now York ADVERTISE in GLAS NARODA Prav vsakdo— kdos kaj life; kde« kaj ponuja? kdoi kaj kopo]«) kdor kaj prodaja) pngv vsakdo priznava, da fmaji iadtrlf upih — mali oglasi S »eill ffllRlin,